210. številka.
Ljubljana, v petek 16. septembra.
XX leto, 1887.
*haja viak dan iveccr, izinoSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s tr i j s ko-og erske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za seden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopiai se ne vračajo.   Uredništvo in npravnifivo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „GledaliŠka stolba". U pravu i štv u naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Slovanska kulturna jednota, sodnijsko priznana.
Ni davno, h ar je spregovoril „Slovenski Narod" o „Panslavizmu", kakor ga ume pošten Nemec. Poslednji je doka?al z analogijo nemške kulture, kulturnih teženj, nemškega naroda in nemškega jezika, da je 1 i te ra rni in kulturni „Pan-slavizem" popolnoma opravičen. Pristavil je ta poštenjak, da politični panulavizem je nezmisel, in da ga prav za prav nikakor ni. Kar se tako imenuje, je bolj negacija in antipatija proti nemštvu. Pozabil pa ni opomniti, da nalašč podtikajo avstrijskim Slovanom tudi in z večine jedino politični pansln-vizem, to pa zato, da bi Slovane strašili, motili, potlačili in tako zabranili razvoj slovanske kulture so-sebno tudi v Avstriji. Politični panslavizem je samo strašilo, da bi nadsiljujoči avstrijski narodi zatrli vsak čut za slovansko literarno in kulturno skupnost.
Posebe je bilo potem dokazano v istem „SIov. Narodu", da narodnost je pojem, ki mora biti svet vsem narodom. Narodnost je ali bi morala biti nedotakljiva. Z narodnostjo bi sosebno v Avstriji ne bilo delati nikdar politike; kajti politika z narodnostjo služi ravno v Avstriji zunanjim, interesom agresivnih in asimilujočih držav, ne pa našemu skupnemu cesarstvu.
Po tem takem je tudi jezik kot sredstvo, ko zunanji pomoček narodnosti brez političnega pomena.
Dokazano je bilo tudi, da slovanski jeziki so mej seboj v razmerji pojedinih narečij, ravno tako, kakor na pr. so razni nemški dijalekti v resnici narečja.
Jedro nemških narečij je prevladalo kot skupni, kot kulturni jezik za vse Nemce; in analogna potreba je, da prevlada tudi mej slovanskimi, če tudi samostojno književnimi narečji jedno teh narečij nad drugimi, in da to narečje posreduje mej skupno kulturo vsega slovanskega plemena.
Analogija je popolna mej kulturnimi jeziki drugih velikih narodov in slovanskega plemena. Ako postane ruščina skupni kulturni jezik vseb Slovanov nema to opraviti čisto nič s politiko, kakor ni politika to, da pišejo avstrijski, pruski, švicarski Nemci
jedno in isto narečje, razvito zdaj kot skupni nemški jezik.
Pojasnjeno je bilo nadalje v posebnem članku, da je za Slovane ruščina najprimerniše zunanje sredstvo skupne slovanske kulture. Poudarjano je bilo celo v „Slov. Narodu" zopet v posebnih člankih, prvič, da avstrijski narodi bi se morali izobraževati neizogibno potom ruščine in ruske književnosti, kakor hitro ko bi se razglasila nemščina kot skupni jezik za skupno c. kr. vojsko in osrednje gosposke. Drugače bi Slovani avstrijski morali zaostati v raz vitku in kulturi za Nemci. To pa bi nasprotovalo pojmu kulturne, pravne države in njenih specijalnih zakonov za državljane in narode. Drugič je bilo dokazano, da ravno zaradi pospeševanja obče vede bi morala Avstrija uvesti ruščino kot obvezni predmet v srednje in v obče v višje šole.
Taki dokazi sami po sebi dovolj jasno govore, da mora biti ruščina kot obči kulturni jezik vseh Slovanov ne same dovoljena, ampak nekaj, kar je v Avstriji pospeševati še posebe. Saj je očitno, da narodi avstrijski so zadovoljni s skupno državo samo tedaj, ako jim je dana svoboda in obrana, da se utegnejo razvijati do stopinje, na kateri stopijo v vsporednost z drugimi kulturnimi narodi. Saj je pre jasno, da zunanji agresivni in asimilujoči narodi v oblikah samostojnih držav samo tedaj ne bodo mogli Avstriji očitati ničesar in ne gojiti njej sovražnih nakan, ako so avstrijski narodi z notranjo svojo osodo zadovoljni.
O vsem tem pač ni treba nobene razprave; zato pa je toliko čudniše, da se celo mej Slovani, in kar je najhujše za nas, še mej Slovenci nahajajo ravno tako čudne glave, ki ne vedo ločiti kulture od politike, ki trobijo v jeden rog s sovražniki slovanskega plemena, da bi epene pojedini oddelki tega plemena po političnem združenji, kadar razvijajo v sebi spoznanje, da se jim je združiti v delovanje za skupno slovansko kulturo. Prečudno je, da se te vrste ljudje nič ne nauče od slovanskih najhujših nasprotnikov. Ćudno, čudno je to, da ti ljudje ne sprevidijo, kam so spravili slovanski nasprotniki po labske, pomeranske in še zahodniše Slovane, in kam spravljajo zdaj isti nasprotniki velik del še živega poljskega naroda. Z orožjem, ki ga rab'jo ti nasprotniki, hočejo taki čudaki pobijati ali celo ova-
jati rodoljube slovanske, možake in poštenjake, ki se trudijo, da bi se Slovani okrepili v skupni kulturi, in da bi potem pomagali človeštvu tudi oni po svoje, da bi se povzdignilo više in više.
Izdajalec je morda oni, ki deluje na osreča-vanje slovanskih narodov v Avstriji in v tem na uterjenje te države proti Bismarkovi agresivni Ve-likonemćiji ? Veleizdajnik je morda oni, ki zahteva ruščino in slovanske šege in slovansko umetnost za Slovane, v popolni analogiji z nemško in kulturo drugih velikib narodov?
V resnici takega prepričanja so bile nekdaj celo razne vlade avstrijske. Zdaj pa razni Nemci kažejo. — vsaj za se, — da kultura je vse kaj druzega, kakor pa politika. Avstrijski Nemci dobivajo podpore iz velikega nemškega Schulvereina v Berolinu; avstrijski nemški turnerji se celo na podstavi pravil združujejo z velikonemškimi turnerji v Avstriji in Velikonemčiji z namenom, da narod pro-bujajo in razvijajo . Nemški pevci z Dunaja, Brna in drugih mest zahajajo prepevat v Berolin, v Draž-dane in drugam, vse pod imenom pospeševanja skupne nemške zavesti, nemške kulture. Jedino Slovani da bi ne smeli iskati jednakih skupnih kulturnih pomočkov, skupnih potov za iste skupne kulturne namene!
Saj Nemci razstavljajo, kakor n. pr v Kremsu velikonemške zastave, ne da bi jim kdo to zabranit, in Slovani da bi ne smeli hoditi po dovoljenih potih, da bi ne smeli braniti samo po sebi umevnih pomočkov za skupno slovansko kulturo.
Poslušajte, kaj c. kr. sodnija pravi Slovanom avstrijskim. Ko je neki državni pravdnik na Moravskom premalo ločil pomen kulture in politike, in je vsled tega zasegel jeden članek, v katerem je bilo govorjenje nO n a š i jednotnosti narodni", torej o slovanski narodni jednoti, ga je c. kr. moravsko-šlezko više deželno sodišče z razglasom od 3. avgusta 1887, št. 6781 zavrnilo in poučilo z daljšo uteme jitvijo, ter reklo mej drugim:
V članku: „0 naši jednotnosti narodni, se izrecno poudarja, da vsi Slovani so si sorodni in da vsled tega jim je potreben jednoten liter a t ur u i jezik, ter je kot tak jezik poštovati ruski jezik za više slovansko razumništvo, in da je imeti pred
Mabel Vaughan.
.Roman. V angleškem bpisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—aki.)
I>r-i*^ji del.
Sedemnajsto poglavje.
(Dulje.)
Ustanovila se je, nekoliko ustavljena po njegovih besedah, temveč pa po njegovem glasu.
„Nadlege vam nisem mislil delati", rekel je, ko je bila vsa zamišljena in neodločena, „a ker sem že enkrat tu, poslušajte me trenotek."
Prijel bi jo bil za roko, da bi jo zadržaval; a Mabel mu je ni ponudila, ker se je zavedela, da se močno trese. Na videz ni opazila njegovih besed ter se je na prejšnje mesto pri oknu usedla.
„Vi ste jedina izmej mojih prijateljic, ki mi danes ni čestitala", rekel je ter se k njej prisedel. „Sprva sem mislil vam očitati malomarnost. a če natančneje to premislim, zahvalim se vam temveč, da ste me varovali take glume."
Ponovila je zadnje njegove besede z vpra šavnim glasom ter ga bistro pogledala , da bi jej pojasnil, kaj & tem misli.
BDa, res hud izraz", nadaljeval je z njemu nenavadno silovitostjo; „a čestitanje iz vaših ust se bi mi bilo danes dozdevalo skoro prava gluma. Drugi so lehko bili slepi ter niso videli resnice in njih besede z najblajšim namenom so bile lehko prijetne in odkritosrčne , a laskal sem si, da vi me bolje razumete, da mi vi priznavate pravico verovati, da so mi ti dogodki, ki se od zunaj toli laskavi kažejo, napravili le mnogo bolečiue, da bi me nobeno pregnanstvo ne bilo lehko huje zadelo, nego ta neugodna mi volitev, ki me od vsega najslajšega in najdrajšega na zemlji trga."
Glas se mu je tresel, kakor ga Mabel še nikdar ni slišala. Skoro jo je prestrašil. Čutila je, kako so jo njegove oči bistro gledale; a drznila se ni kvišku se ozreti, le jecljala je: „ Henrik je rekel, da vam bi to bilo huda žrtva.u
„Henrik! Kaj on o tem ve? Kaj kedokoli o tem ve?a, zaklical je Bavard s silovitim, skoro ne-potrpnim glasom. „Kedo razeu mene samega bi lehko presodil bolečino, katero mi uapravlju? So-
čutja ne pričakujem, čostitke so me užalile, a vi" in glas njegov se je glasil skoro z ionsko meh-kostjo, „vi, kateri ste me s svojim svetim zaupanjem na moje pravočutje za to nalogo okrepili, vi mi vsaj ne odrečete golega voščila: Bog daj srečo!"
„Jaz? O, ne !M, odvrnila je Mabel; potem pa je obotavljaje se pristavila in skoro sama ni vedela, kaj je rekla: „Jaz — vam voščim vse dobro!"
„Ali vi hočete poslušati mojo izpoved, predno odidem?"
Odgovorila mu je le plaho in skrbno ga pogledavši; potem se je brzo ozrla po sobi, kot bi hotela ubežati.
„Da, naj bode to moja spovednica", rekel je Bavard in besede so naglo se vrstile druga za drugo kot bi bil uganil nje namen in kot bi ne hotel svo-» jega smotra izgrešiti. „Jaz nočem odpotovati z leh-kim srcem, a rad bi odpotoval vsaj z mirno vestjo. Vest bi rad olajšal bremena,  katero ga jo tlačilo, odkar sem vas prvikrat videl. Takrat sem zaslepljen od napačne in prenagljene sodbe govoril in vi ste BliSall nedostojne besede, katere sem jaz ob^al »vil, ko hitro sem jih bil i/fiovoril.  Ali mi morete odpustili Blepoet, predrznost in neumnost, katerih si
očmi to narodno in kulturno jed not o pri vseh narodnih podjetjih." (Glej , Moravska Slovač") od 24. avg. t. 1.)
Isto više sodišče odločno pripozuava, da literarni in kulturni panslavizeru je dovoljen, in da v tem ne tiči prestopek proti državni jed noti v zmislu § G5. lit. a. kaz. zak.
List „Moravska Slovač, ki je bil zaradi omenjenega članka zasežen in potem torej oproščen, je izvrstno zagovarjal dr. Fr. Vvsloužil z „Un^rskega Hradišta." Njegov zagovor ponatisnen tudi v „Par-lamentarju št. 35, od 28. avg. bi bil izvrsten kažipot zlasti onim omahljivim slovenskim urednikom, ki ne zaupajo dovolj varuhom tisk. zakonov, in še sosebuo onim čudakom, ki mahajo po lastnih soro-jakih s šibo „veleizdajstva," ki si jo v korist slovanskih nasprotnikov izposojajo od poslednjih.
Više sodišče je na uaši strani, s postavami v rokah, kedar mi zagovarjamo slovansko kulturo in pomočke, ki vodijo do nje. Naši mnogovrstni dokazi so se naslanjali ne razum, na jasue pojme in na analogije drugih kulturnih narodov. Zdaj pa nam je prišlo še više deželni sodišče na pomoč s pravo rabo državnih zakonov, ki ne dovoljujejo, da bi se smeli jedni narodi prosto gibati v okvirji kulture, v tem ko bi se drugim narodom kratila prikladna sredstva do jednake kulture.
Pravica in c. kr. sodnija je po vsem na uaši strani, in mi utegnemo posvetiti še drugovrstnimi razgovori ouim, ki ne umejo ali uečejo umeti, Jda je narodom dovoljeno po naravnih in državni pravicah, da se smejo tudi avstrijski Slovani družiti v skupil o narodno jednoto!
Še nekaj o kosah.
Iz Rusije 26. avgusta, st. st. [Izv. dop.J Izvestno, je, da so si Nemci v 1848 1. naročili iz Pariza Francoza, da bi jih naučil delati revolucijo, vse uruge iznajdbe pa so njih vlastnina, kar je tudi vsakemu znano, ki je imel srečo obrazovati se iz nemških knjig in pri nemških profesorjih. Ako so izumili opico, ako je jeden Nemec naučil karpe, da so hodili na žvenkljanje zvončka k bregu in potem celo na suhi breg, kaj se je torej čuditi, da so iznašli tudi nujfineje sleparstvo v vseh oddelkih trgovine in obrtnosti. Kdo ne zna, da oni v sodih vozijo smradno vodo iz tabačnih tovarn avstrijskih, da močijo v njej orehovo in drugo listje, delajo iz njega smodke in jih prodajajo kot „echte Havanna", „echte CuuaB i. t. d. celo dražje, nego ko bi bile izdelane od pravega zamorskega tabaka; dokazano je, da v pivo, ki ga delajo v Franciji in v Rusiji, namesto dragega hmelja devajo grenko vrbovo kožo in moko iz lulike, bolj bogati pivovari pa razne kemične preparate. Zato pa se tudi nesem čudil, čitajoč v Vašem cenjenem listu, kako oui, to je Nemci v „reichu", delajo prave avstrijske kose tem, da na svoj negodni produkt ubijajo avstrijske firme, in po svojej prirodnej nemškej podlosti celo a\strijski cesarski grb. Pri nas v Rusiji zani majo se sleparstvom, razen drugih rečij, posebno v prodaji šivalnih strojev; dasi je stroj naredil kak „Kunstschlosser" v kakem nemškem „krahvvinkel", vender ga v Moskvi in v Petrogradu prodaja debeli, odurni Nemec, podoben obje vsemu se mesarju, za pravi amerikanski stroj izza morja, seveda s pismom,
jaz sam nikdar nisem odpustil? Ali vam more biti povoljna poravnava moje napake, da me je prvi vaš karajoči pogled precej prepričal o moji krivici in psovki (libel), da mi od onihmal ni več izginil iz spomina in da se ne morem umiriti, dokler mi njegova senca srce zatemnuje?"
„In to je vse V", rekla je Mabel prosteji dihajo; pomenljivo smehljanje pa se je pokazalo jej na licih, ker spomin ni bil ohranil razžaljenja onega imenitnega večera, ohranil pa je bil one neizpozabue dobrote, katere jej je bil Bavard o uri največje sile blagosrčuo storil.
„Ne, to še ni vse!", vskliknil je Bavard s povoljeno silovitostjo, katero je zaman brzdal. „Vi ste me slišali, ko sem nepremišljeno se drznil so diti značaj, katerega soditi nisem imel ne previdnosti, ne ljubezni. Zato vas prosim, poslušajte me. — Imejte potrpljenje z menoj — verujte mi, če vam pravim, da dobrotljivost, lepota in resnica, katerih ste me od onih mal neprestano učli, pripravile so me toli duleć, da bi zukril si obličje ter vskliknil: No, to je tvoja hladnokrvna, prisiljena, posvetna gospica! O, Bavard Parcival, nikdar več nikar zaupati sebi samemu !u (Daljo prih.)
tla je stroj odtod in odtod iz Amerike, dokler se jim m dokumeutalno in neovrgljivo dokazalo, da so ti stroji zdelani v blaženem carstvu „nemške poštenosti" od starega železa, zbranega po nemških dvoriščih, in vse to se dela „zierlicb, manierlich und akkurat", da se človek nehote spomina pobožnega Mih.'Ima za poslednjega pruskega napada na Francijo, ki je prišedši v kmetsko hišo nekega Francoza krast, zagledal v kotu razpelo; vest mu ni dopuščala, da bi vanj gledal Bog, ko krade ; vzel je torej z glave „picklhaiibo" in pokril ž njo sveto razpelo. Ko je i2hesel vse, kar se je dalo, pred hišo, šel je nazaj 'po „pirklhaube".
Take kose, o katerih Vi pišete, pripeljal je nek Nemec pred dvema letoma tudi v Rusijo in jih prodajal seveda bolj po ceni, da bi izpodrinil štirski fabrikat; no njega trgovinsko podvzetje propalo je že prvo leto, kajti ruski mužik, dasi je po misli kulturnih Nemcev na istej stopinji z živalijo, doznal je skoro, da „prusskaja kosa mčdnago (počenega) groša ne stojit", in on kupuje, kakor prej, „štirske" kose, to je  pripeljane i Gornjega Štajerskega.
Trgovina s štirskimi kosami v Rusiji je tako zanimiva, da si dovoljujem napisati o njej nekoliko slov, tem bolj, ker posebno ta trgovina pokazuje jasno značaj ruskega prostega naroda. To je slovenskemu čitatelju važneje znati, nego razne postopke blagoslovljenega Koburžana, ljubimca srednjeevropskih politikov, ki so ga poslali v Bolgarijo, da bi delal tam s pomočjo denarjev in obetov renegate vere in slovanstva.
Pred več nego sto leti pripeljal je neki Rus, ki je bil za granico, v Štiriji, s seboj dve ali tri kose, katerih dobroti so se čudili vsi, ki so videli, kako se kosi štirskoj kosoj.
Takoj se je odpravil v Štirijo na prostem vozu prost kupec Filimonov iz mesta Rilska po kose na Štajersko. Ta prvi „kosnik" ruski je osnovatelj sedanjih rodov Filinionovih, ki po vsej Rusiji in v Sibirijo pošiljajo štirske kose.
Prvemu Filimonovu, ki je skoro pošiljal deset, dvajset in več voz v Avstrijo, dal je cesar Franc avstrijsko plemstvo za povzdigo avstrijske obrtnosti, in Filimonov, kot prost človek, imenoval se je z velikim veseljem „von-Filimonov", tako da so ga vsi, ki so imeli ž njim opravek ali znanstvo, začeli skoro imenovati naravnost „FonM. Ta von-Filimonov umrl je kot milijonar; do svoje smrti sezidal je, po navadi prejšnjih bogatih kupcev ali dvorjanov, lepo cerkev, ki je še zdaj največja in najlepša v Rilsku in živel je v hiši, ki je tudi še zdaj, dasi sezidana skoro pred sto leti, največja v tem mestu.
Plemstvo na potomce „Fona" ui prešlo, pač pa veliko bogastvo in trgovina kosami; dasi so vsi jako bogati, vendar nihče — tako pravi prosti narod — ne more biti „Fon" in zove jih zato „Fončike".
Trgovina kosami iz Avstrije je tako rekoč monopol Rilska in Filimonovih, premih potomcev znamenitega Fona. Vsako leto dobivajo v Rusijo okolu 5 milijonov kos iz Avstrije in transport se dogaja po navadi okolu konca velikega posta. Kose so uložene v smerekove sodčke, okolu sto kos v vsakem.
Po Rusiji kose razvažajo že mužiki sosednjih Rilsku vasij in ti mužiki so znani po vsej Rusiji pod imenom „kosniki". Oni jemljo izvestno partijo kos za gotove denarje ali pa na upanje in vozijo jih na svojih vozeh po Rusiji; kose dobivajo od Filimonovih, glede po kursu rublja, za 40 do 50 kopejk, sami pa jih, glede po daljavi, kamor jih vozijo, prodajajo po 60 kopejk in višje do 1 rublja 50 kopejk.
Vsak kosnik ima svoj „rayon", kamor že drug kosnik ne sme pripeljati svojih kos naprodaj; iz srednje Rusije vozijo kose v najbolj oddaljene gu bernije našega prostranega carstva, ne po železnici, no ves pot, od domače koče in za 1000 in več vrst, na konjih in tako gredo, kakor bi dejal Lev stikov Krpan, „cika, coka, cika, coka" noč in dan. Po potu, dokler ni v svojem nrayonu", kosnik kos ne prodaja, kajti daleč tam ga čakajo ljudje, katere on zna in kateri njega znajo že mnogo let; njih potrebam mora zadostiti, poleg tega pa je tudi obljubil drugim kosnikom, da jim „ne bo v škodo hodil", a dane besede se Rus drži.
Kosuiki dajo muzikom kose na upanje, kajti vozijo svoj tovor o času, ko je mužik po navadi popolnem brez denarja, posle dolge, mrazne zime. Jeseni, ko ima mužik skošeno že žito — v Rusiji žito skoro povsod koso — in ko je uspel prodati že seno, kar mu ga je bilo odveč, ali ko je zaro botal nekaj rubljev na podenščini, z jedno besedo,
ko je pri denarji, odpravljajo se kosniki zopet na konji na „v^pravku", t. j. po denarje za kose, ki so jih spomladi dali na upanje. Pri tem pa kupujejo ali jemljo v zameno za kose tovor, katerega v njih rodnem kraji ni, na pr. v jednem mesti posušene ribe, v drugih ovčje kože ali domaČe sukno in privažajo na svojo in sosedov potrebo.
Kosniki so sploh ljudje, kakor Rus pravi, „na-terti", kajti tro se o vsake vrste ljudi in spoznavajo svet; po navadi žive jako dobro, celo bogato, in pogostem oddajo svoje sinove v gimnazije ali realke. Ko se oni prepeljujejo se svojimi kosami po širokej Rusiji, obdelavajo jim doma babe polje, kajti zemlje ima mužik po navadi malo. Časi kosniki hitro bogate in jaz znam jednega starca, katerega premoženje štejejo na 40 tisoč, da si ima zemlje jako malo.
Mimohodeč naj povem, da je kosišče rusko veliko bolj nerodno, nego kranjsko; kosišče je brez kljuke v sredi in ima samo klin namestu nje ; na konci, pa leva roka drži kosišče brez poprečnega klina, tako, da je obrnena dlanjo navrh ; kosišče, kakor sem ga videl v domačej deželi, zdi se Rusu preveč „neudobno"; seveda, kakor jo kdo navajen. Klepljejo jih tako, kakor pri vas, no brusijo jih drugače, to je, najprvo na jednej strani, potem na dru-gej in jako često ne osloj, no deščicoj, ki jo pomočijo in posipajo svižem.
Končam naj svoj spis kratkim razmišljenjem o poštenosti  ruskega  naroda, kakor sem ga začel sleparstvom nemškega. Pomislite: prost mužik vozi kose z jednega mesta Rusije v drugo, včasi po krajih, kjer za nekoliko ur hoda na okolu ni nobene hiše, čez temne lesove in stepi, ki jih človeško oko ne more objeti. Da-si je Rus, po opisanji nemških učenih klobasnikov, v kulturi malo više od živine, vender nikoli ni bilo slišati, da bi kacega kosnika na potu oropali, naj pelja kose ali naj se vrača z denarji domov; popolnem brezopasno hodi po Širokem prostranstvu, nad katerim vlada batjuška-car in dasi njegovi dolžniki žive včasi dalje, nego je od „ laškega"  Trsta do židovskega Brdičeva, vender redko kak kosnik za kako ne dobi denarjev, in to ne po nepoštenosti dolžnika, nego radi drugih slučajnih okoliščin; nikoli se še ni nijeden kosnik pritoževal, da bi mu dolžnik ne dal jeseni denarja za koso, katero je spomladi vzel na upanje.   In kako lahko bilo bi slepariti! Radi kakega rublja ne ostal bi kosnik, da bi se tožil z dolžnikom, kajti to bi mu prineslo dvajsetkrat več škode, nego rubelj ali dva, ki bi jih na sodišči dobil. Ker sem vso svojo mladost prožil v tako nesrečnih okoliščinah, da sena se na vsakem koraku natikal na sleparstvo ljudij, ki so nam pricepljali nemško „Ehre", nemško znamenito kulturo, bilo je za-me popolnem nerazumlj ivo, kako ruski prosti mužik v tako daljne kraje upa svoje blago, in kakor neveren Toma, hotel sena se prepričati sam, iz ust kosnikov, ali res dajo kose na upanje, in ali pri tem ne gube svojih denarjev. Čudili so se mi mužiki in takoj rešili, da se vidi, da sem „ Nemec", kajti mej Rusi češ kaj podobnega nesem mogel videti. Rusi, zares, ako imajo opraviti z Nemcem, to po navadi se sleparjem; torej ni čuda ; saj Nemci hodijo v Rusijo le zato, da bi sesali sok iz ruskega naroda, kateri je po jih razumnenji, kakor Slovenec, ustvarjen le zato, da bi ga kulturni Švab sesal kakor volkodlak. Gorje mužiku, ako ima opraviti, n. pr. z upraviteljem kakega bogatega pomeščika ; upravitelj Nemec dere i delavca i krade gospodarju, in dočim je kak lačen pruski oficirček prišel v Rusijo „gol, kak sokol", vender kmalu izvoha, da v Rusiji je še mnogo ledine, ki ima v sebi zlate zaklade,   in upravljavši nekaj let ruskim imenjem, osnuje si sam v „divjej" Rusiji „sein liebes Vater-land", krade in grabi na pravo in na levo, vdol in poprek pri vseh, ki imajo nesrečo priti mu „in den ScIiusb", pri čemer seveda prav po nemški roga narod, ki ga je obogatil in „veroj i pravdoj" služi staremu velikemu „Vaterlandu" na bregovih Spree, Rena in drugih nemških rek.
Ko pišem o ruskih kosnikih, prihajajo mi nehote na misel Vaši Ribničani, ki tudi svojo „suho robo" vozijo daleč po belem svetu, morda celo v „reich", ako jih tam ni zadela osoda Slovakov, ki so Nemcem prodajali mišje pasti in jim vezali piskre. In jako zanimivo bilo bi znati, mnogo li Ribničani riskujo nemškim Miheljem dajati na upanje in ako jim ne dajo, to zakaj ne? Vsakemu, ki je zaupunja dostojen, daje se mu.
B^F" Dalje v prilogi. ~3Nf
Prilog* ^oveTHkemn Nakitu" ^t. 210 16 septembra 1**7.
No prepričan sem, da ko bi po primeru ruskega kosnika, Ribničau spomladi kakemu „biedern, ehr-lichen Deutsehen" dal nekaj rešet na upanja, jaseni pa bi prišel po denarje, zgodilo bi se ž njim, kakor se sv. Ivanom Krstnikom, kateri „vo svoja priido, i svoja jegb ne prijaša". Kje uzrok te razlike mej rusko slovanskim in nemškim narodom? V tem seveda, da Rusa ni še oblizala nemška laži kultura, ki je dovela Nemca do tega, da na svoj fabrikat pritiska celo — cesarski grb „prijateljske za vezne države", ali da nemške šivalne stroje prodaja z ameriškimi patenti, katerih podpis, pečat, papir, z jedno besedo vse je ponarejeno v deželi „poštenosti", katera specijalna nemška lastnost je ravno tako istina, kakor kose in šivalni stroji. Nemški narod je z nog do glave propitan lažjo, licemerjem, sleparstvom, kajti vodi ga človek, ki pod knežjo kožo nosi cel sklad vse mogoče breznravstvenosti; Človek ki se druži to z Židi, to z jezuviti, di bi poteptal za vselej vse, kar je slovanskega. Tak zli duh mogel bi izpriditi celo narod z boljšimi nravstvenimi zadatki, nego je nemški, da bi mu ga osoda dala v roke na cele desetke let. In ta srednjeevropski mogotec je bog vseh Miheljnov, kaj čuda, da gredo za njim čez grm in strm, kar je telesu glava, to narodu voditelj politike. Izvestno pa je, da kamor gre glava, tja se vleče tudi rep. Žal je le to, da se za ta rep drže tudi drugi; dovoljeno je misliti, da so izgubili svojo vlastno glavo. Kruto rogo v.
Politični razgled.
Notranje dežele
V Ljubljani IG. septembra.
Češki listi poudarjajo, da je državnozborska volitev v Praškem Starem mestu dovolj jasno pokazala, da češki narod ni zadovoljen s sedanjo vlado. Nadejajo se, da bodo tudi na Dunaji to spoznali ter premenili svojo politiko. Dokler ostane dr. pl. Gautsch minister, ni več misliti, da bi Čehi podpirali sedanjo vlado. — Dopolnilne volitve za deželni zbor se neso udeležili nemški člani Prask« trgovske zbornice, kar je bilo pričakovati. Voljeni so Češki kandidati.
V nanje <lr/ave.
V francoskih vladnih krogih mislijo, kakor se piše v „Pol. Corr." iz Pariza, da bolgarMko vprašanje še ne bode kmalu rešeno. Z misijo Ern-rothovo bode težko kaj. Proti njej je mnogo po mislikov. Z Berolinsko pogodbo se popolnem ne strinja, Turčija se zanjo ne more odločiti, več velevlasti jej oporeka. Poleg tega je pa še jako dvomljiv uspeh take misije. Prelahko bi dala povod ruskoj okupaciji, in spravila mir v nevarnost. — Po poročilih iz Bolgarije pa stvari za Koburžana nastoje najbolje. Pri prihodnjih volitvah bode vlada le težko dobila večino. Kako slabo stoje stvari za vlado, najbolje kaže to, da že otieijozna „Svoboda" priporoča oblastvom, da nuj nikar ne puste, da bi opozicija z lažnjivimi agitacijami begala narod. To je pač migljej za oblastva, da naj na vso moč ovirajo vsako gibanje opozicije. S knezom je šel v Sotijo kot knežev domač zdravnik dr. lteusser, bivši asistent prof. dr. Bainbergeija na Dunaju. Sedaj se pa že hoče vrniti na Dunaj. Morda je dr. Reusser prva podgana, zapuščajoča Koburžauovo potapljajočo se ladijo. Vlada je sklenila energično postopati proti osobam, ki bi iz Srbije ali od kod drugod prihajale motit ri d. Iztiravali jih bode kar iz de žele. Na ta način se nadeja, da bode zabranila, da ne budo mogli nezadovoljueži, ki so bili iztiraui ali so sami ostavili Bolgarijo, vrniti se iu napraviti ustaje. Ako bodo opozicijski listi še nadalje tako napadali kneza, bode vlada omejila tiskovno svobodo. Prefekta v Ruščuku proti kateremu je bilo muogo pritožeb, bode vlada baje odstavila. Okrog Varne se je pokazalo mnogo roparjev. — Vlada se močno boji, da ne bi propala pri volitvah. Sedaj širi vesti, da so Rusi poslali milijon rubljev opoziciji za agitacije v Bolgarijo. To pa samo zategadel da bode lahko rekla, če propade pri volitvah, da je opozicija zmagala le s podmičonjem.
Itiisija je že pred prihodom Koburžana priporočala Turčiji, da se pošljeta ruski in turški komisar v Bolgarijo. Slučajno so pa o tem zvedeli zastopniki velevlastij in se nekateri takoj i/rekli proti takej misiji Regentstvo je pa hitelo z volitvijo novega kneza, češ, potom ne bode treba ruskega komisarja. Rusija je opustila misel, da bi poslala v Sotijo Ernrotlia, ker sedaj velevlasti nikakor neeejo privoliti v to misijo in se je nekda Avstrija celo odločno izrekla, da ne bi mogla trpeti ruskega ali rusko-turškega vojaškega posredovanja — brez vo jaške pomoči bi pa komisar itak nič ne opravil. — Počakala bode Rusija s to zadevo, nadeja se pa, da bode narod kmalu spodil Koburžana, in tedaj morda ne bode nobenega, da bi vladal v Bolgar ji. V takem slučaji bodo velevlasti še vesele, če poj de v Sotijo ruski komisar.
V Jtmiiuiil|i bodo letos posebno velike vojaške vaje, katerih se bode udeležila vaa rumuuska
vojska razen druzega voja. Pivi voj imel bode vaje v Mali Valahiji. tretji in četrti pa blizu Fokšauiia.
Iraiic »sUu mobilizacija za poskušujo je končana Listi ta poskus različno presojajo „Matin"-u se dozdeva, da se je pokazalo, da batalijonski iu atotnijski poveljniki neso popolnem kos svoji nalogi. Vajeni neso voditi 1000 oziroma 250 mož, ker ima v mirnem Času batahjon samo kacih 300 in stot-nija kacih 75 mož. „Justice" bvali vojake, da so se vzlic silni vroč ni dobro držali, a preskrbovanje vojske je pa pomanjkljivo. Dobro je vsekako , da Francozi preveč optimistično ne sodijo svoje vojske ter neso slepi za razne pomankijivosti. Sedaj je mogoče, da bodo skrbeli, da se vse pomankijivosti odpravijo, ter se dobro pripravijo za boj. Nemčija ne bode več našla Francije nepripravljene, kakor jo je 1870. leta. — Shod zastopnikov francoskih občin, imel bi se bil sniti 22. t. m. Ker je pa 1»' malo občin naznanilo svojo udeležitev, bode se shod na poznejši čas preložil, najbrž pa popolnem opustil. — O manifestu grofa Pariškega pišejo republikanski francoski m angleški listi, da najbrž ne bo le imel druzega upliva, kakor da se bodo republikanske frakcije bolj zbližale.
2Vemci jako brezozirno postopajo s Poljaki. Na Poznanjem so jim vse šole pouemčili. Prosili so prusko naučno mimsterstvo, da bi se vsaj na najnižjih razredih srednjih šol poučevala poljščina kot učni predmet, toda še ta prošnja se jim je odbila. Sedaj premišljujejo poznaujski rodoljubi, kako bi se izvan šole dala gojiti poljščina. V Berolinu so, kakor se vidi, trdno sklenili, da ponemčijo vse vzhodne pokrajine.
V kol uimIn kili mestih so bili poslednji čas resni socijalistiški ueredi, posebno v Amsterdamu, Rotterdamu, Utrechtu in Karlingenu. Vsako nedeljo morajo biti po vojašnicah vojaki pripravljeni«
Danes bode zaključil angleški parlament zasedanje. To zasedanje trajalo je osem mesecev in zbornici sta se najbolj bavili z irskimi zadevami. O parlamentarnih počitnicah bode liberalna stranka začela mej narodom močno agitacijo proti vladi zaradi irske politike. Pričakovati je v kratkem več meetingov in volilnih shodov.
At'gaiiMki emir je nevarno bolan. Njegova bolezen je baje neozdravljiva. Njegov prestol se pa tudi maje. 31. m. m. bil je zopet hud boj mej ustaši in vladnimi četami pri Mashaki-ji ob Abistadskem jezeru. Kdo je zmagal, se ne poroča. Na obeh straneh je bilo kacih 500 ubitih in ranjenih. Eyuba hana se tudi vladuim četam ni posrečilo izriniti v Perzijo. Poročila, da je han bežai iz Afganistana, se namreč neso obistinila. I^uo ju blizu ilerata z mnogimi svojimi privrženci in skušal bode v kratkem pridobiti si H n'at, ker morda ne bode teško, ker ga Heratci jako čislajo in emirove čete ne:o zanesljive.
Dopisi.
Iz <iiori.ee 12. sept. [Izv. dop.] Zadnje dni je zopet hudo pripekalo v naši nižini; danes pa je nekoliko odnehalo, ko je dež poškropil že zopet žejno zemljo. V okolici vidimo kmete, kake na-pravljajo in čistijo sode in posode za novo vino. Nadejajo se obile kapljice iu ob jednem močne in dobre. Iz tega sklepajo, da vinska trta potrebuje vročine, kakeršna je bila letos, potem da se trte tudi bolezni ne primejo toliko, kakor se razširjajo zadnjih let.
Sadja ima naš trg zdaj izredno obilo tudi za meščane na prodaj. Breskve iu češplje so dober kup in na izbiranje, v tem ko druga leta tega sadja še dobiti ni bilo tukaj. Kajti trgovci s sadjem drugače vse poberejo, kar je lepega in v občo kaj vreduega. Tudi grozdje je na trgu drugače slabo in drago. Letos pa je vso bolje, čeravno se je bilo bati, da suša vse uniči.
Naše mesto, ki jo bilo doslej prazno, postaja od dne do dne živahnoje. Poleg tega, da planinska hladneja sapa goni zgodaj tujce v naš gorki kraj, so dospeli včeraj tu li vojaki v mesto, i n sicer je došel polk št. 97., v katerem so primorski Slovenci in Lahi. Potem dohajajo pa tudi še učenci in dijaki v obilnem številu.
Vsled tega se priporočajo naši knjigarji na vse straui. Knjigar Coppag, beri: Kopač, je odprl na Travniku podružnico v družbi s Skertom. O tej tvrdki je zdaj mej Slovenci mnogo govorjenja. Tvrdka Coppag & S ker t je namreč podarila la-honski šoli v Podgori, ustanovljeni po društvu „Pro Patria", brsalke, pisanke, svinčnike, peres-nike, gumi itd. za 40 učencev. To je ovadil Židov ski „Corriere", drugače bi Slovenci menda tega še izvedeli ne bili. Tvrdka se je te ovadbe neki jako prestrašila in je podvizala se, posvetiti podoben dar tudi slovenskemu otroškemu vrtu v Gorici. Da tvrdke ni nagnil do poslednjega darila drug povod, kakor strah, je posneti že iz tega, da je slovenski otroški vrt ustanovljen že nar let. pa_^ejuter_ni.
imel g. Coppag časa in prilike, da bi bil že poprej obdaril ta slovenski zavod.
Goriški Slovenci so nad vedenjem g. Coppaga prvič osupnjeni, ker so ga jako podpirali na vse strani, drugič pa jako nejevoljni, ker je obdaril ono laško šolo, ki je osnovana proti Slovencem na slovenski zemlji, v Podgori, v toli važni mejni občini mej Furlani in Slovenci na desnem bregu Soče.
V Gorici imajo Slovenci velik križ zastran knjigaren, ker nimajo pravega domaftinca mej trgovci te vrste. Jedin knjis^otržec, katpri se drži zdaj popolnem neutralno v Gorici, je g. Wokalat. Ta uživa zaupanje tudi pri duhovščini obeh narod-nostij, in ima v zalogi povoljno slovenskih knjig. Zato in ker ima tudi največjo šolsko iu znanstveno knjižno zalogo, obračajo slovenski rodoljubi pozornost dijakov in roditeljev šolske mladine sosehno ob tem začetku Šolskega leta na knjigarno g. Woka-lata. Kukeršne so razmere zdaj, imajo tudi popolnem prav.
Tako se začenja narod probujati tudi v gospo-darstvenem pogledu, in je želeti, da bi nasprotniki slovenske naroduosti tudi v Gorici kmalu občutili gmotno Shodo, ki si jo sami nakopujejo s hujskanjem proti nam. Doslej so se sosebno Lahi samo šalili ob jednakom žuganji, zlasti ker so videli malomarnost, mlaČnost narodovo in pa okornost onih, ki bi bili imeli napraviti gospodarski jez proti hujskačem. Zdaj pa je že slišati tu pa tam, da tudi lastno samopomoč narodovo začenjajo Lahi poštevati bolj zaresno.
Če bo narod previden in vstrajen, pride še do tega, da bodo Lahi sami postavili se v lastno obrambo proti lahonskim listom, ki polnijo svoje predale z lažmi, obrekovanjem in izživljanjem proti Slovencem.
Te hujskače hudo peče resnica, ki jo je potrdil celo konservativen Italijan g. D. v tukajšnjem laškem katoliškem listu, da je namreč na Goriškem tri četrtiue Slovencev, in samo ostanek da je laški, potem pa, da je bila Gorica najprej slovenska vas, iu le polagoma da je prišlo do zdanjih razmer, ki kažejo na krivično vedenje Lihov Goriškega mesta naspioti slovenskim prebivalcem v tem skupnem glavnem deželnem mestu. Tega možaka zaradi odkritega priznanja zgodovinskih resnic zdaj lahonska politika Črni in blati nespodobno. Slovenci pa morejo skrbeti, da bodo Lahi od kraja začeli hoditi pravičniša pota. Rivno Gorica pa je v gmotnem oziru tako občutljiva in od slovenske mase toliko zavisna, da bi na Travniku zopet trava rasla, ko bi mestu odtegnila ista masa ginotuo pomoč, masa, ki je doslej teptana in zaničevana.
Razumniši del slovenskega naroda pa ima, kakor rečeno ravno ob začetku šolskega leta še posebno priliko, da pokaže, kje je Gorica najbolj občutljiva.
Naprej!
Iz ('evkuiee 12. septembra [Izv. dop.] Kaj ne, dolgo me že pogrešate, gospod urednik. Zakaj je tako, Vam no bodem tukaj razkladal. Okoliščine in moje razmeie, morebiti, da so Vam celo že poznate, pa vsaj to le mene boli. Oprostite mi iz mnogih ozirov, da sem Vam dolžen ostal sporočiti raznoterih novic letošnjega leta iz našega kraja, ko pa sam zelo obžalujem to, da Vam nesem bil 'očni sporočnik velevažuo stvari, namreč, da Vam nesem sporočal takoj o volilnem shodu, katerega je bil naš državni poslanec gosp. dr. Forjaučič sklical v dau 8. t. m v Cerknici.
Dobro reč staviti mej svet, kazati jo v pravi luči, ni nikdar zakasnjeno, in to mi daje nekoliko upanja, da me bodete oprostili zaradi svojega, še le danes Vam došlega sporočila.
Razveselilo nas je, čuvši glas, da nas obišče gospod državni poslanec, in da nam hoče poročati o svojem delovanji v državnimi zboru.
Do sedaj bili smo navajeni od svojega državnega poslanca čitati v tiskanih brošurah delovanje njegovo, kjer nam je lepo in obširno razkladal stvarno zadevo, nam kazal, kar se je dobrega doseči moglo, pa nam tudi odkritosrčno povedal, kje bi moral kraj iu narod naš dobiti in zahtevati večjih pravic.
Radi smo čitali ta sporočila. A še rajši pa vidimo, da nam vse to gospod državni poslanec ustno razlaga, da nam je dana prilika povprašati ga o kateri, nejasni zadevi. Ravno tako mu moremo takoj svoje želje razodeti in poprositi, da se nanje ozira«' Naš s«'dari|i gospod državni poslanec je gotovo sam
II Vidni  rmfrrpho    u»ortj»i r»«r»Vir»/
gotovo mu ni bilo neznano, da smo tudi to željno pričakovali.
Došel je istega dne s popoludanskim vlakom na Rakek, kjer ga je pričakovalo zastopstvo naše občine. Z istim vlakom pripeljal se je tudi naš gospod okrajni glavar dr. Rus z namenom počastit volilni shod s svojo navzočnostjo. V Cerknico do-spevši, bilo jo zbranega mnogo občinstva, samih vo-lilcev. Zborovanje se takoj prične.
Volilnemu shodu bil je predsednikom soglasno voljen naš gospod župan Josip Milavec, kateri pozdravi gospoda poslanca in vse navzočne. Na to nastopi gospod poslanec
Dr. Ferjančič povedal nam je, da se je v težavnem poslu svojega poslanstva mnogo, pa rad trudil
Povedal nam je, da mu je mar, da se je, in da se bode potezal za kmetijski meščanski in trgovski stan. Jako veselilo nas je, kako neustrašeno je razpravljal ravnopravnost, in omenjal dobro znani § 19, ki se žal bog neče dejanski izpolnovati. Naš gospod državni poslanec ni gledal niti na levo niti na desno, marveč povedal nam je v obraz resm'co, kakor se spodobi možu — poštenjaku, jeklenemu značaju.
V svojem sporočilu kazal je na kmeta v vseh položajih, kazal na poljedelstvo, gozdarstvo, oziral se na notranjske vodne razmere, presti je k raznovrstnim stanovom, ki še mnogo izboljšanja potrebujejo in željno pričakujejo, pa nam tudi v vseh zadevah obljubil svojo podporo. Jasno, odkritosrčno, brez vsakega hvalisanja jo govoril. Taki govori segajo v srce in ohranijo se v spominu.
Zagotovljen naj bode naš gospod državni poslanec, da je Notranjec ž njim in z njegovim postopanjem popolnem zadovoljen, kar mu je tudi spričevalo, občno uaudušeno priznavanje zbranih volilcev.
Kot mlad parlamentarec si je dr. Ferjančič zaupanje svojih notranjskih volilcev, na mah v prvem letu zadobil, zatorej naj ve, da Notranjec pozna Notranjca in ve ceniti moža, ki mu dobro želi in za njega pošteno dela.
Mi kličemo našemu gospodu državnemu poslancu le to: Vztrajni bodite! Po dokončanem iz-hAnnotn ui;i aa j« t5"°oodu poRlaneu £08-pod predsedu k, gromeli so odličnjaku živahni glasi splošnega odobravanja, in vsi volilci so se ga v svojih pogovorih hvaležno in laskavo spominjali.
Po končanem sporočilu povzel je tudi besedo g. c. kr. okrajni glavar dr. Rus, ter se kaj prijazno in zadovoljno izrazil o govoru našega poslanca. Poudarjal je — uvidevši, da je našemu poslancu mar za raznovrstne potrebe Notranjcev, — da postopa v jedinosti s političnimi oblastvi, katerim ni nič manje ležeče na tem, da se zvikša, okrepča in utrdi blagostanje Notranjcev. Gosp. okr. glavar rekel je mej drugim :
Moj politični okraj je mej Notranjci, ki so na glasu kot hudi narodnjaki, a bodite uverjeni, da sem jaz rad mej Vami, ko vidim in ko sem se že prepričal, da ste zauzeti za vse dobro in lepo. Odkritosrčno Vam v vseh mogočih zadevah zago-tovljam tudi jaz svojo podporo. Resno je mož — kakor ga poznamo kot takega, — izgovoril svoje besede, pa rosno smo jih utisnili tudi mi Notranjci v svoj spomin.
Nepozabljiv nam bode tedaj dan 8. t. m. tudi proščenja (žegnanja) našega, radostno se bodemo spominjali tega dneva, ko smo imeli priliko — po vsem tem naudušeui, na morebiti boljšo bodočnost — veselo razhajati se.
M/. JIr«l na 4*oriškeiii 13. sept. [Izvirni dopis.] (Politične čitalnice.) Odkar je začelo italijansko društvo „Pro Patria" rogoviliti na slovenskih tleh, zlasti ob slovensko italijanskih mejah, so se začeli tudi naši ljudje nekoliko pomišljati, in preudarjajo, kuj neki pomeni ta blagodušnost italijanska nasproti mejnim Slovencem. Zlasti namere, ki jih je razodelo to društvo v Podgori, ne dajejo našim Bricem pokoja in ne vedo, kako bi ustavili nevarnost takoj ob začetku.
Podgora sama pa daje lep zgled v tem oziru. Kajti brzo si je sama na lastne stroške osnovala slovenski otroški vrt, in zdaj si snuje še narodno društvo.
Najbolj nas je razveselilo , da ee hoče Podgorsko narodno društvo osnovati po zgledu Č epova ns k e čitalnice, ki ima taka pravila, da sme obravnavati poleg narodnih tudi politična vprašanja. Ravno Čepovanska čitalnica je že mnogo koristila na'Goriškem, ker je narod budila tudi z oživljanjem čuta do političnih pravic.
Zato je bila jako srečna misel, da so se tudi Podgorci poprijeli jednake osnove in podstave narodnemu društvu. Driski „Jezu itak deluje v tem zmisiu, samo da je bolj omejen na politiko „Jez" je in naj bo tako rekoč voditelj v Brdih; njemu pa naj slede* druga narodna društva. Toda, kakor so zdaj bralnice in čitalnice osnovane, se no smejo utik iti v politiko. One morajo molčati, ko bi bilo pridružiti se kaki resoluciji, prošnji ali v obče kakemu sklepu političnih ali narodno političnih društev.
Zato je silno želeti, da se vsa Brda popri mejo načel Podgorskega, zdaj snujočega se narodno-po-litičnega društva. Bralnice in čitalnice, ki delujejo doklej izključno n\ narodnem polji, naj se preosnu-jejo v narodno-politima društva. In kjer še le na merjajo osnovati taka društva, tam bodi rodoljubom pred očmi načelo Čepovanske Čitalnice in Podgorskega društva.
Brda naj povsod osnujejo taka društva, ker njim preti daleč okolu velika nevarnost od laške strani.
Kakor smo slišali, hočejo Podgorski rodoljubi poučevati tudi delavce o njih interesih in po ebuih potrebah. Rekli so, da vzamejo delavci Podgorni kovega ^Delavskega prijatelja" v roke, in da jim bodo rodoljubi obširno razlagali točko na točko te knjižice, ki je na prodaj za majhne krajcarje. Tako začne tudi delavski stan na Primorskem zavedati se svojih gmotnih in narolnih dobičkov. Saj drugače bodo kapitalisti delali s slovenskimi tovarniškimi delavci še hujše, nego se godi drugod , kjer se delavci že vender zavedajo v veliki meri svojih pravic in interesov.
Vsekakor utegne pa Podgorska občina postati zgled Goriški okolici, in naj bo ta, kakor Čepovanska občina, v narodno-političnem oziru zgled vsem Slovencem. Saj probude je še povsod potreba in pouka pa še nikjer dovolj ni bilo. Bog daj torej, da hi nastala z letošnjim letom nova doba povsod na Slovenskem, potem ko je načela tudi Dunajska vlada korakati — nazaj g ede na začeto delovanje v zmisiu sprave in sporazumljenja.
Iz Uorenje IlUtrice pri Slovenski Bistrici 15. septembra,  [Izv. dop.]  Opozorili so me na listič, ki pod imenom „Marini'gor Zeitung" izhaja in baje 200 naročnikov osrečava s svojimi neslanimi čenčami.   V poslednjem nedeljskem listu prinaša dopis iz Slovenske Bistrice, „der stranim deutschen Stadt inmitten der slavischen Ilochtlut", in v tem dopisu pripoveduje neko grozno historijo o soprogi znanega narodnjaka, kako hudo se jej je godilo v družbi „windischer Bauern", katere je ona „neusloveniseh" „haranguirala". „Bauri" so jo tepli in iz krčme ven postavili, ker nočejo nič vedeti o slovenstvu. In vse to se je pripetilo v krčmi v Gorenji Bistrici na dan birmovanja. Povpraševal sem, kaj je na tem, in poizvedel, da je cela historija od konca dokraja hudobna izmišljotina in gola laž. Rečena gospa je res po birmi s svojimi štirimi birmanci bila v Gorenji Bistrici v gostilni, da je otrokom kupila jedi.   A tam ni bilo nobenega prepira, tudi nobenih „baurov" ne, razen poštenega posestnika Kovačeka iz bližnje Kostajnice, unetega Slovenca, kateri je, ko je gospo zagledal, še celo njej, njenemu odsotnemu soprogu in vsem Slovencem nupivul v naudušenih besedah. Gospa je potem odšla, ne da bi jo kdo bil žalil z besedami, še menj pa dejanski. Torej ne pičice resnice v dopisu.   Kdo je narekaval  dopis, spozna se lebko iz vsebine.  S posebnim srdom se opisuje, kako „auf-gedonnert in russischen Farbeu" je „slovenska prvakinja" hodila po mestu z visokim vihrajočim klo bukom francoskih barv na glavi    Kdo se briga za ženske obleke, nego ženski spol V   Iti ta klobuk je bil, tako pripoveduje dopisunka z vidno škodoželjnostjo, po oni aferi v krčmi od „bauerskih" rok zmečkan in pomendran.  Oj, ta nesrečni klobuk, ki je dopisunko v oči zbadal, kakor rudeč robec pu rana, zdaj ga ne bo več videti!   Strašna prevara, klobuk še vihra in še ga bo včasih morala gledati »deutsch- liberale Frau" hudobnega jezika, ako se neče vrniti, od koder jo je veter zanesel v slovenske kraje, v Lerchenfeld. Tam je nihče ne bo motil, ne bode slišala slovenskih  besed, ue gledala ne ruskih, ne francoskih, ne slovenskih barv in lehko celi dan popevala „das deutsche Lieu".
M Čatežu ob Savi 12. septembra [izv. dop.*] Izgubili smo v gosjiodu kapelanu Jak. Pokorim, koji se je 30 avgusta od tukaj v Črnomelj
preselil, najboljšega podpiratulja občanov, ter ljubez
<- _ ^
( *, Po uaklju^li zukatDJeuo. /
njivega učitelja in dobrotnika šolske mladine. Ni pa bil le učitelj nežne mladine, bil je sploh učitelj ljudstva!
Da se je po njem vse žalost'lo ter plakalo, je razumljivo za možem, ker imel je srce na pravem mestu za ljudstvo,  za narod!
Zategadel pa se je gospodu kapelanu Jak. Pokornu priredil na Čatež« dne 28. avgusta popo-ludne v priznanje posebnega spoštovanja in časti sijajen banket, koji bi bil v čast marsikomu!
Pri banketu svirala je izvrstno domača godba, kvintet, — gosli, flauta, violinočel — pod vodstvom nadučitelja Alojzija Račića. Mnogo gospo le je bilo navzočne, mej njimi p. t. gosp. župan dr. Ig. Na-morž, c. kr. poštar in nač dmk kraj šol sveta, kraj. šol. nadzornik gosp. Jos. Kodrič, celo gosti iz Zagreba itd.
Odhajajočemu gospodu Pokornu je napil prvi žujian gosp. dr. Ig. Namorš ter se mu prisrčno zahvalil za njegovo požrtovalnost v vseh zadevah, na-glasojoč, kako on visoko čisla one, posebno gospode duhovnike, koji so vneti za izobraževanje ljudstva itd. Sledile so mnogovrstne napitnice, tudi nalemu vrlemu županu g. dr. Ig. Namoršu. Sijajen banket trajal je pozno v noč Žalostilo je le vsakega, da je bilo vse to k slovesu, ker v njem izgubimo pod« piratelja občanov, Ij u bez njivega učitelja, dobrotnika šolske mladine in zvestega, odkritosrčnega, najboljšega jirijatelja! Bog obvaruj iti ohrani tedaj gosp. Jak. Pokorna še mnogo let, da bi ga tudi drugje spoznali, ljubili ter spoštovali!
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je občini Št. Janž pri Slovenjem Gradci za zgradbo šole 300 gld.
— (Konfiskacija) zadela nas je včeraj. C. kr. državno pravdništvo zaplenilo je včerajšnjo številko zaradi uvodnega članka „Gauč in slovenske paralelke". Današnji številki dali smo dve strani priloge.
— (O gimnaziji Ljubljanski) imamo naslednje podatke. Julija meseca napravilo je izpit za slovenske paralelke 97 učencev, dne '4. t. m. bilo je vsprejetih 42, vkupe na slovenskih paralel-kah 139. Ker po ukazu ministerstva ne sme na nobeni paralelki biti nad 60 učencev, se je upisa-vanje včeraj ustavilo, dan^s pa po nalogu deželnega šolskega sveta zopet nadaljevalo. Kakor čujemo, se jih danes ni mnogo zglašalo, stariši so s svojimi odklonjenimi sinovi večinoma že včeraj Ljubljani pokazali hrbet ter si bodo pomagali, kakor si bodo vedeli in znali.
— (Vsprejemni izpit) za prvi razred delalo jo danes na gimnaziji Ljubljanski 40 učencev.
— (Zanimiv račun.) Pod tem naslovom piše nam prijatelj: tretja paralelka v I. razredu gimnazije Ljubljanske se ni dovolila zaradi štedljivosti, ali kakor se je oficijalno reklo „zur Scho-nung des Staatschatzes". Ta izgovor pa nI osnovan, kajti paralelka stala bi 900 gld., 60 dijakov pa bi po Adamu Riehse-u plačalo že v prvem polletji 1200 gld. učnine. Država je torej, ne dovolivši tretje paralelke, za 300 gld. na škodi
— ( M i n i s t e r G a u t s c h in naši poslanci.) Prijatelj našega lista nam piše: Nekemu slovenskemu poslancu so njegovi volilci o priliki volilnih shodov na raznih krajih nekako čudno soglasno naročali, da sme, ako se mu bode zdelo koristno in potrebno, proti ministru Gautschu stopiti v opozicijo. To naroč lo osupniti mora pač vsacega, kajti jaz mislim, da ni narodnega Slovenca, ki bi po znanih činih Giutschovih ne bil prepričan, da tega moža naši poslanci ne smejo podpirati več in zato bi bilo želeti, da bi slovenski volilci svojim mandatarjem dajali odločnejša naročila.
— (Dr. Kronavvetter) je pretekli torek 3oo svojih volilcev poročal o svojem delovauji in o političnem položaji sploh. Dejal jo, da se je nadejati velikanskih, glede posledic groznih dogodkov, katerih težo evropski narodi že sedaj hudo čutijo. Mej drugim pa je kritikoval tudi Gaučevo naredbo glede srednjih šol in dejal, da n kakor ni opravičena. Rekel je, zakaj bi se baš pri srednjih šolah tako skopo štedilo, ko se je ravnokar potrosilo 52 Vs milijuna goldinarjev. Torej celo pristen Nemec obsoja Gaučeve skoke!
— (Državui zbor in deželni zbori.) Ministerski sovet je predvčeraj sklenil, da se državni zbor sklice mej 5. do 10. oktobrom. Zakon ob ob-ilačanji sladorja ima se rešiti še letos, zategadel bodo delegacijo ob jednem z državnim zborom »bo*
rovale. — Deželni zbori se bodo sklicali   v drugi polovici decembra.
— (Osobne vesti.) Gospod dr. Vladimir Globočnik imenovan je davčnim nadzornikom na Primorskem. — Kontrolor deželnega plačilnega urada v Ljubljani, g. Avgust U It sebe r, imenovan je pla-čevalcem pri istem uradu.
— (Umrla) je predvčeraj zvečer gospa Marija Drahsler, soproga znanega rodoljuba, g. Pavla Drahslerja, trgovskega poslovodje v Ljubljani. Lahka jej zemljica!
— (Iz Gorice) nam pišejo: „Soča" od 9. tega m. je bila zaplenjena, ker je grajala nekega bukvarja Coppaga. Poslednji je neki prišel v »Slovensko Čitalnico", kjer je našel po naključji zaseženi list „Soče". Čitalnica uživa pravico privatne hiše, in nikdar ni bilo še slišati, da bi policija hodila pobirat zasežene liste v take prostore. Vender se je to zgodilo zastran zadnje „Soče". Vprašamo: Ali bo slav. predsedništvo iskalo svoje pravice, ki se je s tem prelomila? Radovedni smo na to.
— (Zemljiščne knjige.) „Indipendente" javlja, da je naznanilo predsedništvo deželne sod-nije deželnemu odboru, da je ministerstvo pravo sodja odbilo spomenico deželnega odbora proti naredbi istega ministerstva, da se ima pri upisovanji v zemljišne knjige rabiti tudi slovenščina, ker je ta naredba ute-melj ena §. 19. ustanovnega zakona od 21. decembra 1887. (Enakopravnost). Deželni odbor pa je sklenil, da se ne pritoži, ampak da bode v pri-hodnjej seji dež. zbora poročal „il fait accompli". — Prav isto se je naznanilo tudi odvetniškej zbornici.
„ Edinost".
— („Učiteljski Tovariš.) List za Šolo in dom" ima v svoji 18. številki nastopno vsebino: Koliko je mogoče doseči pri pouku o ženskih ročnih delih na podlogi dejanskih izkušenj z ozirom na krajevne razmere, in kako se ta pouk uravna, da se ljudstvo zanj pridobi? Poročala na učit. konferenci v Domžalah Avgusta K I a n č a r. — Zgodovina pedagogije. — Knjiga slovenska v XIX. veku. — Književstvo. — Dopisi.
— („Prvo uradniško konsumno društvo, registrovana zadruga z omejenim poroštvom") bilo je te dni upisano pri tukajšnjem e. kr. deželnem kot trgovinskem sodišči. Zastopniki društva so: Vojteh Str nad, pristav v tabačni tovarni; Fran Potočnik, umirovljeni stavbeni svetnik; Ferdo Tomažič, poštni oficijal; Avgust We-s ter, gimn. profesor; Anton Sve tek, računski oficijal; Anton Lenarčič, umirovljeni davkar ; Ivan S v e te k, železnični uradnik in Fran K a 1 m u s tehnični poslovodja v Ljubljani.
— (Zadrugo) so si ustanovili te dni Ljubljanski dimnikarji in izvolili pri shodu jednoglasno za načelnika g. S tri cel j a, za namestnika g. Vrbovca. Pravila predlože te dni deželni vladi.
— (Hradeckega most) je vsled polaganja novega tlaka popolnoma zaprt prometu. Nadzorni -štvo zagotavlja, da se bode delalo po noči in po dnevu, da bode prej ko prej polaganje končano in most prometu zopet odprt.
— (Finančno ravnateljstvo v Ljubljani) je odredilo, da so počenši z včerajšnjim dnem uradne ure v vseh njemu neposredno podrejenih oddelkih od 8. do 12. ure dopoludne, popoludne pa od 3. do 6. ure. Ob nedeljah so uradne ure od 8. do 12. ure dopoludne. Glede uradnih ur ob nedeljah usojamo si opazko, da se ta naredba nikakor ne strinja z zakonom o nedeljskem miru.
— (Na Savi) 14. sept. Zopet nova nesreča! Sosedje Št. Gamberčani so bili preteklo nedeljo na lovu, mej njimi tudi posestnikov sin 24letni Blaže Grošelj, vulgo Pregelj. Na povratku že so nekoliko polegli, da se odpočijejo malo. — Štirje tovariši odrinejo, a imenovani Grošelj pa še leži. Puška ležala mu je poleg tako, da sta cevi obrnjeni bili proti njemu. Ko se oskaleha, zaplete se mu petelin v korenino, molečo iz tal, — risanica se izpali, in revež dobil je vse drobje v gorenje prsi. Prestrašeni drugovi odnesli so ga domov. — 15. minut kasneje je bil že mrtev. Ponesrečenec vrnil se je bil stoprav lani od vojakov in tem čudueje je zato, da je tako neprevidno ravnal z orožjem.
— (Izpred porotnega sodišča.) Janez Gabrijelčič, bogat posestnik z Brezja, znane božje poti na Gorenjskem, bil je včeraj pred porotniki, obtožen hudodelstva teške telesne poškodbe.   Gabrijelčič   zaradi putike hodi ob palici,
posvetuje se rad pri zdravniku,   a če mu še tako svetujejo, naj se ne jezi, ne uboga jih, Čeravno bi se mu pri lepem njegovem premoženji  ne bilo prav nič treba jeziti.   Kakor rečeno,  Gabrijelčič se rad jezi in ker ima palico vedno v roki, dogaja se baje mnogokrat, da jo položi na hrbet drugih manj imo-vitih človeških bitij. Tako se je zgodilo tudi spomladi z delavcem Artelnom, ki navadno na cesti kamen tolče. Artel bil je v Gabrijelčičevi gostilni, kakor zatožba in priče trde, zelo razposajen,  razbil nekoliko kozarcev in s tem jezil gospodarja, kar so zdravniki, ne sicer Artelnu, pač pa Gabrijelčiču strogo prepovedali. Zatoženi Gabrijelčič je v svoji jezi, namesto da bi poklical hlapca,  naj postavijo razgrajača pred prag, hotel sam narediti mir in nekda udaril Artelna po glavi,  čez levo oko in slednji je začel pripovedovati, da mu levo oko vsled udarca več ne služi, da mu je odrekel vid. Ker si je Artel že poprej vedno brisal solze iz levega očesa, mu ljudje te lepe pripovedke neso posebno verjeli , marveč mislili so vsi prek, da si je Artel oko že prej poškodoval, ker mu je najbrže  zletel  košček kamna v oko, na kar ni pazil in da je tako nastala bolezen v očesu. Zatoženec odločno zanikava,  da bi bil Artelna po glavi udaril, Artel pa tudi izrecno ne trdi več, da bi mu   bilo oko vsled  udarca od reklo. Tudi sodnijski  zdravniki izjavijo, da je bolezen v Artelnonem očesu nastala najbrže vsled tega, ker mu je košček kamna zletel v oko, Artel pa je zanemaril.   Udarec s palico bi tudi tako močno ne pokvaril vida. Zagovornik dr. Tavčar je zatoženca, naslanjajoč se na izpovedbe prič in veščakov, izvrstno branil. Porotniki so  vprašanje glede hudodelstva teške poškodbe jednoglasno zanikali in Gabrijelčič bil je oproščen.
— (Dva bela kosa) ujel je te dni kmetsk fant v Rakitnici pri ViŠnjigori. Tiča sta popolnem bela, le kljun in noge imata rumene. Jednega je prodal takoj doma za 20 kr., ko so mu pozneje ljudje pravili, da je tak tič velika redkost, poslal je dru-zega belega kosa v Ljubljano , kjer ga ima sedaj poštni sluga Šeme na prodaj. Imel je zanj že 6 gld., a ga ni dal.
— (Vabilo.) Cesarjevič Rudolf ovo sad-jerejsko društvo za Spodnji Štajer bode imelo letošnji jesenski občni zbor v Trbovljah v nedeljo 25. dan septembra se sledečim obravnovalnim vzporedom: 1. Poročilo ravnateljstva; 2. Govor g. Fr. Praprotnika : Spravljanje in uporabljanje sadja; 3. Predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi sad jerejce in prijatelje sadjarstva sploh odbor.
-• (Vabilo k veselici,) katera se priredi v nedeljo 18. t. m. na prostem gostilne „pri stari pošti" v Mokronogu v prid „ Narodnem u domu" v Ljubljani. Vspored: Godba na citre. Petje: 1. Kitica narodnih pesmi, sestavil A. Foerster. 2. Sirota, uglasbil A. Hajdrih. 3. „Tičica gozdna", uglasbil F. Maj ar. 4. „Tam gdje stoji", uglasbil V. Lisin ski. — Igra: Bob iz Kranja. — Konečno ples. — Ustopniua 30 kr. — Ker se vrši veselica v korist „Narodnemu domu", nadeja se obilne udeležbe. Pre-plačila 8e hvaležno vsprejmo. Začetek ob 5. uri popoludne. Odbor.
— (Narodna   čitalnica  v Dobličah) pri Črnomlji priredi v  nedeljo dne 18. septembra t. 1. ob 4. uri popoludne veselico, z petjem in plesom, h kateri uljudno vabi Odbor.
— (Razpisano) je mesto zemljiščnega knji govodje pri c. kr. okrajni sodniji na Ptuji. Prošnje do 25. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 16. septembra. „Wiener Zeitung" javlja, da je cesar namestniku dalmatinskemu, Blažekoviću, povodom dovršenega petdesetega službenega leta v priznanje izvrstnega službovanja podelil komanderski križ Leopoldovega reda.
Berolin 16. septembra. Kalnokv dospel zvečer v Friedrichsruh. Državni kancelar in grof Hubert Bismarck vsprejela ga v Rotten-burgu, ter spremila ga v grad, kjer ga je knje-ginja pozdravila.
Praga 15. septembra. Povodom potin-dvajsetletnice „Politike" poslal jej Ilieger pozdrav, v katerem poudarja, da je češki narod pripravljen, spraviti in poravnati se z nemškim bratskim narodom. Ricger misli, naj bi se na obeh straneh zadovoljili s tem, da se najde prava oblika, da večine ne bodo več rušile pravic.   Ako se obestransko   vestno spoštuje
pravo, se bode na obeh straneh našlo jamstvo pravic, uspešnega narodnega razvoja in srečne rešitve propornih vprašanj, pri tem pa bodo tudi, kolikor možno obveljala načela svobodne samodoločbe in samovladanja.
Berolin 15. septembra. Kalnokv opo-ludne semkaj dospel in zvečer odpotoval v Friedrichsruh.
Berolin 15. septembra. „Norddeutsche Allgemeine" javlja: Državni tajnik Herbert Bismarck pripeljal se v Friedrichsruh, pa bode pred koncem tedna zopet prevzel vnanje poslove v Berolinu.
Pariz 15. septembra. Grofa Pariškega manifest obseza obširen monarhičen program. Mej drugim obeta, da si bode prizadeval olajšati vojaška bremena s tem, da se sklenejo pogodbe z velesilami.
Rim 15. septembra. V Mesini je zopet kolera. Od sobote zvečer do včeraj zjutraj 115 ljudij zbolelo, 48 umrlo.
Monako VO 14. septembra. Profesor Alojzij Brinz umrl. (Brinz bil 1861. in naslednja leta izmej najhujših naših nasprotnikov v državnem zboru. Uredn.)
Pariz 14. septembra. „Gaulois" javlja, da ostane car do 18. t. m. v Fredensborgu.
Berolin 14. septembra. General Werder, ki je 17. januarja 1871 Bourbakija vojsko pri Belfortu premagal, je umrl.
Razne vesti.
* (N a j de be le j ši Anglež.) Zdravniški časopis „British Medical Journal" javlja, da je v Dovru živeči, 401etni krčmar Toma Longlev najtežji mož v angleškej državi. Visok je G črevljev in *U palca, meri okolu trebuha 80 palcev, čez meča 25 palcev, težek pa je 560 funtov. Dasiravno le teško, si vender na voz ne upa, ker se boji, da bi pereta popokala. Živi jako zmerno in ni bil še resno bolen.
Za vntiiijo pombo. Proti protiuu in trganju, bolečinah po udih in vsakovrstnih unetjih pokazalo so je posebno uspešno Moll-ovo .Francosko žganjo". .Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar m c. kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchlaubeu 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (19 7)
„UUBUU8U ZVOK"
Mtoji (192—129)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
1
-cas
Loterij u e Mre<ke 14. septembra. V Pragi:     20,     47,    27,     74, 33.
Tulci -
14. septembra. P. i  - ^iiini  Tondo iz Londona. —  Dr. Skofic z Dunaja. — Dr. Breznik, tir. Stucker iz Gradca. — (Jurčič iz Broda. — VVruss I* Čubara. — Gaudia iz Ponikve. — Rei-niger z Kavnega — Kragelj iz Tolmina. — Turk iz Drage.
_ Stiege, Venetian, Stailelmann iz Trsta. — Matersdorfer
Schmidi, Trojer z Reke. — vit. Verady iz Kadra. — Schu-ster iz Pulja
Pri w»lfiMt Lagerlund iz Berohna. — Seidltnavor iz Monakova. — Gerštenberg, 1'ischinger z Dunaja. — Ogorevc iz Konjic. — Piršic iz Pulja.
Pri mvMtrljakein «#»Mtr|l: Maverhofer iz Ljubljane. _ Salocher iz Marijinega dola — VVindišer, Koblor iz Vipave. ,
Pri bavarskem dvoru: Pecky iz 1 rsta. — Lustig iz Ljubljang. — Kette iz Zagorja. — Dr. vit Madcvski iz Krakove.
Pri južneui kolodvoru: Medolič z Dunaja. — Sohnlnig iz Trsta.
tJiurii *<» * ljubljeni:
14. septembra: Marija Drahsler, disponentova žeua, 44 let, Špltalske ulice fit  10, za jetiko.
15. septembra: Alojzij Zore, delavčev sin, 3 meseoe, Kravja dolina 8t. 17, za božjastjo.
V deželne) bolnici: 13. septembra: Andrej Kavčič, goatpš, 58 let, za kroničnim protiuom. — Marija Kukar, delavka, 20 let, za prisadom. ^_
Meteorologično poročilo.
a  Cas ona- L StanJe   i Tem-3   CH8 °P.a :barometra;    , ° ira Q , rovanja .,_ mm peratura
Vetrovi
j Mo-Nebo  krina v
£7. zjutraj i 7 3298 mm S i 2. pop ^  9. zvečer
13ti'C isl. zah.i jas. U-lOi
|733 38mni.| 214" C isl. vzh., d.jas.
|736-Mmm. 164*0 ,bI. vzh.   jas. O^ja-
7. zjutraj! 73830 mm.1 14"4° C Jsl. vzh.!  obi. |
2. pop.   737-96^. I 18-2° C [sL vzh., d jas. 10-00 mm.
140« C  Isl. vzh.| d.jas.
pop
id   9. zvečer 738 02 mm ; ** I I
Sroduja temperatura 168° in 15-5\ za 2-8° in 16» nad normalom.
3^vm.als3s:si "borza,
dne 15. septembra t. I.
Izvirno telegrafično poročilo.)
vCeraj — danes
Papirna renta.....gld.  8115 — gld. 8120
Srebrna rentn.....n    8265 — „ 82HO
Zlata renta......„ —   „  112 95
5°/„ marčna renta.....^6*15 — n 9610
Akcije narodne banke        .     „   884'— — „  882*—
Kreditne akcije.....„   28210 — „ 28160
London.........                                       125 90 — „  125 95
Srebro........„    —■— — ,    —'—
Napol.  .   . ..... n     9 95'/, — „ 9-9:>';t
C kr. cekini......„     592 - „ 592
Nemške marke.....,    61 50 — . 6152'/,
4°/0 državne Brečke iz I. 1854   ISO gld. 130 gld. 75 kr
Državne srečke iz 1. 1864          100   „ 167 „75 „
Ogerska zlatu renta 470 ...... 100 „   30 ,
Ogerska papirna renta 6'....... 87 „   20 „
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 „50 ,
Dunava reg. srečke 5°/0  .   .     100 gld. 119 B   75 ,
Zemlj obč. avstr. 47,"/, zlati zast. listi . 125 ,   25 „
Prior. obli£. Elizabetiue zapad, železnice — B   — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „25 ,
Kredi i ne srečke.....100 gld. 178 „ 50
Kndoifove srečke.....10 21 „   — „
Akcije anglo-avatr. banke .   .   120    „ 111 „   80 ,
Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v.     . 231 „   75 „
Potrtega srca naznanjamo s tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dopalo Bogu Vsegamogočnemu, našo ljubo soprogo, oziroma mater
MARIJO DRAHSLER,
dne 14. septembra ob četrt na 9. zvečer po dol-gej hudej bolezni, previđeno s svetimi zakramenti za umirajoče, v 44. letu njene dftbe, poklicati na boljši oni svet.
Posvetni ostanki nepozabljive pokojnice blagoslovili se bodo dne 16. t. m. ob 5. uri popoludne v hiši, kjer je umrla, v Spitalskih ulicah št. 10, in položili na pokopališči pri Sv. Krištofu v lastno rakev.
Sv. maše zadušnice čitale se bodo v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 14. septembra 1887.
Pavel Drahsler,
soprog.
Pavel, Milen, Slavomir, Demeter Drahsler,
sinovi. Danice Drahsler,
hči. (661)
Krojaški poslovodja,
ki  ume priresavati ter krojiti in je  slovenskega in nemškega jezika /možen, <lobi tlobro mesto. - Po nudbe  pod  „Krojački   poslovodju"   na upravništvo „Slovenskoga Naroda". (663—1)
otenje prebavljenja
M
■ ■ (pomanjkanje sla.sri, slabo prebavljenje, zgaga I H i. t, d.), počasno menjavo snovi in njih nagi | sledke (zu basanje, napinjanje, glavobolje, trdovratno glavobolje, zlato ž lo) ozdravi L>ipp-mann-ov Karlsbadski Šumeči prašek, naše najboljše domače zdravilo. — bobiva se v škatljicah po 60 kr. in po 2 gld. v lekarnah. (636 — 1)
It proste roke se prodaja pod ugodnimi p. goji posestvo I*ml lipinco li. St. 16, faro Kolovratake, vulgo Lokanovo. Hiša z vsem pripadajočim gospodarskim poslopjem, polje, travniki, gozdi, ugodno za živinorejce. Posestvo je blizu gladke ceste, blizu Topile pod Št. Jurjem ter 1',. ure od železniške postaje. Ponudbe vspiejema dosedanji posestnik J. Itazpotnik na Lokali ali ■.. I lit bit t v /a-orji. (659— 1)
Vozni listi za vožnjo do železnici in po morji v
lKfc I
iT        pii c. kr. konc. Anchor Line,
Dunaj, I., KolowrMtrIng 4.
4
J i
1
«
4
t
Kri čistilne tagljice
so se vselej sijajno osvcdočile pri zabaHau j i člc»-\«".ki-u;ii telesa, glavobolu, navalu krvi, otrpitenlli u i lli, akHžeueui ž»< loriel, pomanjkanji slasti «lo jedi j, jetrnih in obi-stnib boleznih, in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama. velja jedna škatlja samo 21 kr., jeden zavoj s i', škatljami 1 gld, 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja »606—4)
„LEKARNA TRNKO CZ Y"
jnT~ zraven rotovža v LJubljani. ■H Razpošilja se vsak dan po pošti. BH
S V Latermannovem drevoredu. 33
Na mnogONtransko zahtevanje 09tane
Pariški Velociped Caroussel
še v nedeljo. ""■Jflf
Zahvaljujoč se za dosedanji mnogobrojni obi9k, prosi za nadaljno naklonjenost, priporočajoč se lutstuilc. Ustopnina 6 kr., ze otroke 5 kr.
N« iiinogOMtriiiisUo zahtevanje ostane
HERMANNOVA
VELIKA UMETELJM GALERIJA
še T7- nedeljo.
TT  FJMCtUlTJl ' ^e^a nemSko-francoska vojna od Weissen-11. lu&uldVd. btirga đo uhoda nemških čet v Pariz, najlepše pokrajinske slike Švice in Italije, Juž. in Sev. Amerike. Ustopnina 10 kr, otrooi 5 kr. Vsakdo, ki obišče galerijo, dobi kako darilce zastonj. Zahvaljujoč se za dosedanji obisk, priporoča ae (660) lttstiiik.
starega,   uležancga,   dvakrat   <l vsi Kovanega
v čisto razproda
A. lindtner v Kranji.
Razpošilja se v steklenicah po bokalu (Saner-brimnfiaschen), ter ,je dobiti tudi posamezna steklenica. (662—1)
M.
1
9 |
i c, kr. zaloga šolskih knjig, 2
3 pisalnega in risalnega orodja, zaloga m * in kupčija z raznovrstnim papirjem,
f v Ljubljani,
J poleg zvezdnega drevoreda št. 4 (nova)
r priporoča
ljudsko šolske knjige
za 18$?/SS. leto,
kakor tudi vse
v šolslo
spadajoče stvari,
Greiner-jeve, Pokorny-jeve in Mu.sil-ove pisne zvezke in vsakeršne risalne zvezke, peresa, držaje.
Crnilo, razno črno, rudeČe, 'modro, zeleno in zlato.
Svinčnike Hardtmuth-ove, Faher-jeve, A ostrin peneila.
Elastične tablice, ploščice v lesenih okvirjih, črtala, gumije, razno peresnice. barvnice in čopiče, zavitke, upisne knjige nacrtane in nenacrtane razne velikosti in debelosti.
Pateiitovane desko za risanje s primernimi ^ linijah, deske za risanj«-, risarska ravnila (lini- S jali) in vsakovrstno risarsko oro<Jje, kakor tudi * kotomeri različne velikosti, bloki za risanje v g navadnej velikosti in trdnoati, papir za risanje, risarsko oglje, kreda, prilepni žebljički, tuši, bri- -A sala, tehniške barve, papir in platno za pavzira- J nje. slikarske palete, prennšalei (oglomeri), šolske ^ torbice za knjige, žepni tintniki, papir za note j£ in mape za muzikalije itd. itd. (G54—2) jj
VVVVVVVVVVVVVVVV¥VVVVVVV^
Šolske knjige, pisalno orodje
in vse
za šolo potrebne reči
prodaja
v Ljubljani
hm Starem t i-«^n.
(655-2.
bi se mlad, inteligenten uradnik na defceli b 700 gld. dohodkov, kojemu ni prilika občevati 7. nežnim spolom, z gospodičino ali mlado vdovo brez otrok. Zeli so n« koliko premoŽenja. Resne ponudbe h fotografijo pod N. s t. looo- do SO. septembra t, 1. na upravništvo »Slovenskega Naroda". (,653—2)
Honoi* ki 86 more vrniti od 1 do 10 let v majhnih UClIctl . mesečnih obrokih, reelno, diskretno in po ■■■BHencen<i to,lil 30<J gld. in več, dobć na posodo kavalirji, častuiki, industrijci, posestniki graSčin, hiš in zemlji.se, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do pokojnine in de 1-ščine, duhovniki in dame ta in na deželi. Naslov:
F. Citirrć, kreditni zavod, Gradec.
(-)15-24)
Cvet zoper trganje!
po dr. Mallčii a SO kr.,
zoper protin ter revmatizeiti, trganje po udih, lioliu-iae v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in Vite itd. V svojem učinku Je nepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na Btotine priznanj iz najrazličnejših krogov.
Prodaja (605—4) |
L.1,5;In % lt\ \   TIHVKOCKV' i ■■ zraven rotovža v Ljubljani ■■ f Razpošilja se vsak dan  po pošti. ■ l I MI I ■■ i i MI
i. ■
v I
mcarjem na
priporočam razen eksportnoga piva
il
\
<Jako krepko pivo>
(Doppelbier)
iz pivovarne bratov Koslerjev v steklenicah pO blx a litra. (462-29) Zahtevajo naj set ceniki.
A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani.
s _?
(D
(D
(Ji
i
o
MARTIN POVERAJ. c i v i 1 s k i in vojaški krojači
^ Jedina ln največja ^«*B
kristijanska krojačnica in zaloga
vsakovrstnega sukna ter NSl
»arejesi© obleke.
Zimsku obleka......od g'd.  9.— naprej
Zimski sakot . ..... 5._
Zimske hlače..... J    „     2.50 JJ
Zimska suknja......„    „     9.— B
Salonska obleka......,   25.— „
Obleka za dečke.....„    „ 1.75
V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici.
Naročbe te hitro in lično izvršujejo j)0 ncu»otejšetn kroji za vsak- i-ron in po pošteni <eni. Uzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
\
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"
FL
10