Slovenski Poročevalec GLASILO OSVOBODILNE ERDNTE SLOVENIJE ... , LBfO Xi, Šf. 72 / POBA. M E ZN A ŠTEVILKA 2 D Mf T/jubljatia, petek, 24. marca 1950 Ljubljana se je zbrala na zaključnem predvolivnem zborovanju Prebivalstvo Ljubljane je včeraj popoldne na velikem voUvnem zboro-vamiu vnovič dokazalo, da pojmuje druge skupščinske volitve kot manifestacijo naše enotnosti in neomahljive odločnosti, da nadaljujemo pot, po kateri vodi Jugoslavijo in njene narode naše preizkušeno državno in partijsko vodstvo. Zato je popolnoma naravno, da se naši kraji spominjajo le malo tako prazničnih dni, kakršni so zdaj pred volitvami. Vsepovsod tekmujejo pri okraševanju mest, ulic in hiš in težko bi bilo pravilno oceniti, ali je lepše po primorskih krajih, ali se je bolj izkazalo naše staro mesto Kranj. Tudi Ljubljana je od ure do ure vsa bolj v zelenju, zastavah in slikah. Vsa Slovenija je praznično razpoložena. Po ljubljanskih ulicah so se včeraj v dolgih sprevodih zgrinjale množice na Kongresni trg, ki se je spremenil v morje zastav in transparentov. Praznično razpoloženje delavcev, nameščencev, vojakov, mladine in žena iz raženo s pesmijo in vzkliki, se je po v sem mestu prenaša jo z zvočniki. Kmalu po 17. uri sta prispela na svečano okrašeno tribuno sekretar Politbiroja CK KPS in predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinka in predsednik izvršnega odbora Osvobodilne fronte in Prezidija. Ljudske skupščine LR Slovenije Josip Vidmar v spremstvu članov Politbiroja CK KPS- vlade LR Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte ter zastopnikov Jugoslovanske armade, množičnih in kulturnih organizacij. Množice — na velikem trgu in p» vseh stranskih ulicah se je zbralo okoli 80.000 ljudi — so jih pozdravljale z več minutnim vzklikanjem, ki se je ponavljalo, ko je predsednik mestnega odbora Ljudske fronte tov. Matija Maležič začel zborovanje in sta kot govornika nastopila tovariša Josip Vidmar in Miha Marinko. Zborovalci so navdušeno odobravali tudi pozdravni brzojavki CK KPJ in maršalu Titu. IZ NAŠE STVARNOSTI BO ZRASEL NOV ČLOVEK Po pozdravnem nagovoru tov. Ma-'•z.ca spregovoril zbrani množici predsednik Prezidija Ljudske skupščini LRS tov. Josip Vidmar. V uvodnih besedah je dejal, da je bila olivna kampanja, ki se končuje, ero samo veliko polaganje računov r. predstavnikov, ki jih je ljudstvo e io na vodilna in odgovorna mesta državnem aparatu. Obračun je vsestranski, skrajno stvaren, resničen ali staro besedo rečeno — pošten. Ce so «Fdasji politiki pred ljudstvom govtki drugače, in če drugače govore f.v, ljudstvom razni politiki drugih Jarodov, morajo za to imeti posebne raktsge m ti razlogi ne morejo biti drugega kakor ali namerno varanje narodov in ljudstev ali pa vsaj neza-r aje nasproti ljudstvu, ki ga vodijo. cbratno, če naši vodilni možje go-ore iskreno, odkrito, pošteno, morajo tudi oni imeti posebne razloge, in ti razlogi ne morejo biti nič drugega kakor vera v lastno ljudstvo in v lastno ravnanje, k; ga ni treba skrivati pred nikomer, in naposled, vsi razlogi naših voditeljev za njihovo resnicoljubnost ne morejo biti nič drugega, kakor vera v moč resnice, v moč razumne resnice, h s: ej ali slej osvoji, mora osvojiti sl. • o razumno glavo in sleherno . r.o čuteče srce. Ta vera pa je ć aed osnovnih moči, eden izmed c ■ tornih tvornih faktorjev vsega na-, državnega življenja. Tov. Vidmar je nato omenil, da se tst v svojem govoru omejil na opisovanje tega, kako se ta vera javlja v stvari, ki nam je vsem posebno pri srcu, to je v naši mednarodni borbi za svetovni mir. Osno.-.“o n? e-o naše zunanje politike. ki v današnjih mednarodnih odnosih ne more pomeniti nič drugega, kakor delo za svetovni mir, je opisa! tovariš Kardelj v svojem črnomeljskem govoru ket trdno vztrajanje na principu politične in gospodarske enakopravnosti vseh narodov brez razlike, velikih ali majhnih, razvitih ali zaostalih. — Danes priznava to narek) vse človeštvo, pravi in čisti ljudje. pravi in visoko stoječi narodi ga priznavajo iskreno, osfačš, se pravi tisti, k! žive od izkoriščanja, pa ga morajo priznavati vsaj z besedami. Morajo ga priznavati, ker se je načelo enakopravnosti utrdilo v človeških srcih za vekomaj, in težko tistemu, ki bi se mu drzni! oporekati neprikrito ed obličjem sveta. V vseh svojih mednarodnih akcijah, v vseh svojih ukrepih, ki jih je Jugoslavija izvajala kot članica Zveze narodov, je trdno stala na tem stališču, in sicer popolnoma iskreno in nepopustljivo. Sov Siska zveza pa ni pozabila na načelo enakopravnosti slehernega naroda samo v našem, jugoslovanskem prime-b -.im t. tE -e zapravila svojo nekdanjo vlogo, ki ji je dajala tolikšno moralno avtoriteto pred vsem svetom, namreč vlogo zaštitnice in voditeljice nesvobodnih in zasužnjenih narodov. Popolnoma naravno je, dav zvezi s tem njen ugled v svetu pada, s čimer pada tudi ugled socializma in vsega delavskega gibanja. Jugoslavije* i. > enakopravnosti narodov zagovarja ob vsaki priložnosti, das: bi marsikdaj imela možnost, pridobiti si trenutne koristi v zahodnem svetu, če bi se temu načelu v tem ali onem primeru izneverila. Ce bi človek gledal na to naše ravnanje malomeščansko m oportunistično, bi ga prevzel strah, da se bo ta mala, ne-oroajno dosledna država, prej ali slej nujno znašla v vlogi nekakšnega mednarodnega Don Kiliota, idealista, ki se bori z nWirr na veter, da se bo prej ali slej osmešila. Toda moč razumne resnice Je presenetljiva. Zgodilo se Je nasprotno. Ugled Jugoslavije je izredno narastel, — tako Je poudaril tov. Vidmar, nato pa nadaljeval, da si naše zunanje politične dejavnosti ne moremo razlagati drugače, kakor z mislijo, da vse to izvira iz neomajne vere v moč ideje, v moč razumne resnice. Ta vera pa hkrati vsebuje tudi drugo vero, ki je prav tako očitna in povsod pričujoča v našem državnem življenju, vero v 'človeka. Tudi ta vera v človeka je v naši voliva! kampanji zelo očitna, — tako je poudaril predsednik Prezidija, in za primer navedel izjave, ki jih je podal maršal Tito v Splitu, ko je govoril o kmečkem vprašanju in kmečkih zadrugah, nato pa nadaljeval: Kdor se Je kot nepokvarjen človek ob tem članku in ob govorih drugih naših vodilnih mož zamislil o tem osnovnem dejstvu našega državnega življenja, Je moral biti pretresen nad novostjo in lepoto odnosov, ki so ustvarjeni in ki se trajno ustvarjajo v naši državi, odposov med oblastjo in ljudstvom. Pri nas se ustvarja nov človeški lik. Ce gledate zgodovino, bo- težav, ne preteklih ne sedanjih in ne bodočih. Vsak državljan si je vsak trenutek lahko popolnoma na jasnem glede slehernega problema našega javnega življenja na katerem koli sektorju. .Naše državno vodstvo, naša Partija, njen CK in tovariš Tito stoje na stališču popolne odkritosti in stoje na stališču, da naj sleherni državljan pozna in kontrolira naše javno, zlasti pa gospodarsko življenje, naj ga kontrolira in na,i se s poglobitvijo v problematiko sam preveri o nujnosti naših velikih ukrepov, se pravi o nujnosti našega petletnega plana, o nujnosti kolektivizacije poljedelstva, o nujnosti obveznih oddaj živil in tako dalje in tako dalje. Kakšen človeški tip lahko nastane v državi, v družbi, ki je socialistična in v kateri je vodilna in osnovna moč vsega državnega življenja ta dvojna vera v resnico in človeka? Predvsem bo to človek, ki se bo na vsakem mestu, ki ga bo zavzel v tej družbi, čutil enotnega z vsem ljudstvom, ki se bo čutil eno s tem ljudstvom. Na-I dalje bo to človek, ki bo miren in ste opazili, da je vsaka družba ustvarila svoj človeški tip. Socialistična družba, ki sloni na osnovah, spričo ka-; samozavesten samozavesten, ker mu bo tenb je sleherno izkoriščanje onemo- j . • rpsnir3 „ «VIlMlil, gočeno, spričo katerih vsakdo dela samo za skupnost, ne dopušča ne razvoja sebičnosti in ne samovolje. V socialistični družbi morajo vsi ti temni instinkti, ki so doslej živeli v človeku, odmreti in njihova moč se mora obrniti k drugim, plemenitejšim ciljem. V socialistični družbi tudi nima nihče potrebe lagati in varati, zato mora prej ali slej v človeku te družbe odmreti tudi ta nečastni nagon. Toda ali je tako v vsaki socialistični družbi? Ozrimo se naokrog. Ozrimo se v države na našem severu in vzhodu, da o imperialističnih državah zahoda sploh ne govorim. Vsi vemo, da te države od izbruha kominformske krize nenehoma producirajo najnever-jetsiejše laži, ki jih servirajo vsemu svetu in tudi svojim ljudstvom. V teh lažeh so popolnoma neizbirčne. Kakšna vselej znana vsa resnica o življenju “ njegove države, in miren, ker ga ne bo v nobenem primeru nihče skušal varati. In kakor ne bo nihče varal njega, tako ne bo on varal in govoril neresnice drugim. Njegovega ravnanja ne bo vodila poslušnost, temveč ga bo vodilo spoznanje. Ker se bo čutil eno z vsem ljudstvom, ne bo v njem koristoljubja, marveč bo prežet z budno skrbjo za dobrobit celote. Ker bo po zaslugi socialistične ureditve te države osvobojen sleherne skrbi za čase bolezni in starosti, ne bo nikdar varčeval s svojimi silami pri delu za skupnost, marveč jih bo trošil požrtvovalno in smotrno. Vse to mu bo dajalo redko samozavest in trdnost v vseh priložnostih življenja. Taka je bežna podoba človeškega Uka, kakršnega lahko ustvari naša jugoslovanska družbena in držav- razumnost naj tiči za temi lažmi in ^ stvarnost. Taka ja podoba človeka, tudi kakšen odnos do resnice in do . ga ujore ustvariti samo naša jugo- tistiii, ki jim te neresnice servirajo, se slovanska družbena stvarnost. Zave-pravi do lastnega ljudstva? Ce raz- j dajmo se tega trdno in s ponosom. S mislite ta njihov odnos, ne morete priti | ponosom zaradi tega, ker se s tem de-do drugega zaključka, kakor do tega, [om> z napornim delom in bojem za da se ti ljudje zanašajo na eno, češ ljudstvo resničnosti ali neresničnosti teh poročil ne more kontrolirati in nam bo verjelo. Popolnoma nič pa jim ni mar ali njihovo ljudstvo verjame resnici ali neresnici. Tak odnos do resnice in do ljudstva imenujemo z besedo cinizem. In cinizem je smrt vsega pozitivnega v človeku, vsega vrednega v človeku. In zdaj primerjajte to ravnanje z ravnanjem naših voditeljev, z resnicoljubnostjo, iskrenostjo in zaupljivostjo, ki so se pokazale v vseh letih obstoja nove Jugoslavije, posebno očitno pav sedanji volivni kampanji. Nihče izmed naših voditeljev ne taji in ne skriva veštvo kdaj spočelo. takega človeka ne borimo samo za svojo korist, marveč za korist vsega sveta. S svojim življenjem ustvarjamo vzorec novega človeka, o katerem sanja ves svet. Spričo vsega tega, — tako je ob koncu svojega govora poudaril tov. Vidmar, — bi bili zagrešili zločin pred najglobljo vestjo človeštva, če bi se bili uklonili zahtevam Informbiroja. In ne ostalo bi nam nič drugega, kakor tisto, v čemer žive danes naši bližnji sosedje, ostala bi nam cinizem in varanje ljudskih množic. Mi pa verujemo v moč ideje in v razumnost človeka. In ta vera je najsvetejša vera, ki jo je čio- Enotno in enotiušno bomo sn mu volitve Po govoru tov. Josipa Vidmarja je burno pozdravljen spregovoril sekretar politbiroja CK KPS tovariš Miha Marinko: Z današnjim zborovanjem zaključujemo vrsto voiivnih zborovanj naše ■•olivne kampanje, tako je začel svoj govor tov. Miha Marinko, na katerih se je razvilo veliko javno razpravljanje o najrazličnejših gospodarskih vprašanjih, o naših notranje in zunanjepolitičnih odnosih in pogledih. Naši državni in politični voditelji so nam podali celoten prerez vsega nešega gospodarskega in družbeno političnega dogajanja v zadnjih letih. Pokazali so nam veliko perspektivo, perspektivo, ki kaže pot iz konkretnih težav, težkih nalog in problemov. Zato je bila ta volivna kampanja dragocena politična šola, ki je brez dvoma visoko dvignila politično in državljansko zavest naših delovnih ljudi. Ob taki perspektivi se revolucionarni Ljubljani, našim industrijskim centrom, našemu delavskemu razredu in večini naših delovnih kmetov prihodnjo nedeljo ne bo težko opredeliti. V velivni agitaciji ni bilo demagogije In ne nerealnih obljub, saj bi te žalile yisoko zavest naših deiov- nih ljudi. Ti bedo brez dvoma pravilno ocenili politiko Fartije, Osvobodilne fronte, našega državnega in političnega vodstva v celoti. Brez dvoma se bodo odločili za nadaljevanje te poti in za njeno potrdilo in se ne bodo pridružili druščini zagrizenih sovražnikov našega napredka, naše socialistične Jugoslavije. Naše sedanje volitve ljudskih predstavnikov za najvišji državni oblastni organ imajo poseben pomen, je nadaljeval tov. predsednik, poseben pomen zaradi tega, ker so pred nami težke naloge pri graditvi socializma. Poseben pomen imajo tudi zaradi notranjepolitičnih okolnosti enotnega borbenega razpoloženja vsega delovnega ljudstva Jugoslavije in zaradi trenutnega mednarodnega položaja Jugoslavije. Zato so naletele naše volitve tako na Zahodu kot na Vzhodu že takoj ob razpisu na velik odmev. 2e naš novi volivni zakon, ki zagotavlja doslej najbolj demokratično izvedbo volitev, je dal pri teh ljudeh povod za najbolj različne komentarje. Oni na Zahodu so upali, da se bo vendarle pojavila v Jugoslaviji kaka opozicija, oni na Vzhodu so zavpili, glejte Ti- tova klika že daje koncesije Zahodu. Toda oboji so se kot vedno doslej, tudi sedaj težko prevarili. Niti prvi r.iti drugi niso dobili v naši stvarnosti svojih pristašev. Pri nas se ni pojavila kakršna koli opozicija, ne zato, ker pri nas ’ posameznih sovražnikov naše socialistične domovine ni, ne zato, ker so organi oblasti kjer koli, kakor koli in komur koli ovirali postavljanje opozicijskih kandidatov, pojavila se zato ni, ker so ti naši nasprotniki razdrobljeni, nepovezani, ma-lodušni, ker nimajo programa, s katerim bi smeli stopiti pred naše delovne ljudi, ker vedo, da bi z njimi gladko obračunala visoka zavest naših delovnih množic. V letih ustavnega in plodnega zakonodajnega dela naše prve Ljudske skupščine, v teh letih ogromnih naporov in uspehov v obnovi in graditvi temeljev socialističnega gospodarstva so se namreč naše množice obogatite z velikimi izkušnjami Te izkušnje so tako težke in trde za našo reakcijo, da ve, da zanjo ni izgledov, da ni pogojev, da bi mogla izkoriščati svoboščine naše socialistične demokra- cije in jib zlorabljati za svoje proti-Ijudske cilje. Vse kaže, da je bilo to jasno tudi tistim, ki bi se radi šli opozicijo. Zavedajo se, da je to v tej stvarnosti pretrda stvar. Ob takem razpoloženju delovnega ljudstva so se demoralizirali, zgubili so vsako nado in pogum in samo še kiičejo in čakajo na zunanjo pomoč, da bi jim drugi pomagali na oblast, čakajo, kdaj bo begunska reakcija uspela pridobiti imperialistične kroge za odprto vojno intervencijo proti Jugoslaviji, čakajo na uspeh Informbiroja. Razni Kreki, Mački in drugi z bivšim kraljem vred, čeprav so med seboj sprti zaradi ukradenega imetja, ki so ga odnesli, In zaradi miloščin, ki jim jih dajejo razni reakcionarni krogi, se seveda še niso sprijaznili s svojo usodo in se na vse načine trudijo, da bi preprečili vsake gospodarske zveze, kredite in trgovino z Jugoslavijo. Eni bolj kot drugi žele vskisditi svoje rovarjenje s politiko Koroinforma, prepričujejo imperialistične kroge, da je industrializacija Jugoslavije nesmisel, da je v Jugoslaviji 98*/« kmetov, ds je dežela bila in naj tudi ostane izključno agrarna, da bi ostala surovinska baza industrijskim deželam in tržišče za vse predmete osebne potrošnje iz industrijske proizvodnje kapitalističnih dežel. Za ceno, dn bi jim imperialisti pomagali priti spet na oblast, se jgm udinjajo kot zvesti hlapci, pripravljeni preprečiti sleherni kulturni in gospodarski razvoj naše dežele, pripravljen! služiti jim kot zatiralci lastnega naroda. Ker pa je grožnja z nenadnim vojnim pohodom Angloamerikancev ali Rusov, tako je nadaljeval tov. govornik, že preveč obrabljena in neučinkovita, razširjajo razne panične vesti in fantastične strahove. Ti strahovi — tudi z nekakim meteorjem — so dobili nekoliko odmeva samo v nekaterih najbolj oddaljenih hribovskih vaseh, ki so jih naše organizacije zanemarjale. Imejmo pred očmi, je poudaril tov. Miha Marinko, da bodo tudi sedanje naše valitve manifestacija nase politične enotnosti. Kljub pisanju reakcionarnega časopisja na zaiipdu in žolčnega lajanja kominformovske propagande imamo dobre in velike zaveznike. Te zaveznike, svobodomiselne ljudi, delavski razred in podjarmljene narode, ki teže za svojo osvoboditvijo, imamo trdno na svoji strani, in sicer po zaslugi uspehov naše osvoboditve in po zaslugi ponosne, načelne politike našega državnega in političnega vodstva. Jasno nam te, v čem je prednost naše demokracije. Vemo, kako jo moramo nadalje razvijati. Onim z Vzhoda, ki s svojo zlagano in podlo propagando skušajo zamegliti naš demokratični sistem in ga oblatiti, prav lahko odgovorimo, da so nase volitve stokrat bolj demokratične od njihovih. Ce opozicija pri nas ni prišla na dan, če naše organizacije niso postavite po več kandidatov, ker so se v svoji politični zavesti povsod sporazumele za enega kandidata, ima naš volivni zakon važno določilo, ki zagotavlja tajnost volitev — to je črna skrinjica. Pri njih pa se spričo vsemeči birokratov ki vseod; oca joči vlogi varnostnih organov o tajnosti volitev težko da govoriti. Pri nas je vse naše stremljenje z vrha navzdol usmerjeno v to, da se razvije iniciativnost delovnih ljudi pri upravljanju organov ijndske oblasti in gospodarstva sploh, da razvijamo sistem široke demokratizacije, pri njih pa se vse življenje mora razvijati po šablonah in receptih z vrha. Zahodni buržoazni propagandi pa kaT (Nadaljevane} na 2. strani) Velik degödek v slovenskem ? isokešolstvn Včeraj je bila ustanovljena Visoka tehniška šola s šestimi fakultetami. — Stavnostni sprejem pri ministru za kulturo in znanost tov. dr. j. Potrču, združen s proslavitvijo 70-letnice dr. F. Kidriča. Ljubljana, 23. marca. V okviru reorganizacije visokega šolstva, kakor jo določa növi zakon o viscikih šolah, se je včeraj osamosvojila tuđi nekdanja tehnična fakulteta in postala samostojna visoka sola. Hkrati s to reformo sta dobiti tudi agronomsko - gozdarska in teološka fakulteta značaj samostojnih fakultet. Ob tej priliki se je sestal včeraj univerzitetni seijat na izredno sejo, na kateri je poročal rektor univerze prot. dr. A. Melik o nq.vi reorganizaciji. Univerza bo obsegala odslej štiri fakultete — pravno, filozofsko, prirođoslovno-matematieno in ekonomsko. Medicinska visoka šola se je že letos osamosvojila. — Včeraj so bije tudi volitve novega rektorja TVS, njenega prorektorja ter dekanov in prodekanov, hkrati z volitvami dekanov in prodekanov reorganiziranih fakultet. Za rektorja TVS je bil izvoljen prof. inž. Hrovat Alojzij, za prorektorja pa prof inž. Čopič Henrik. O izvršeni reorganizaciji'našega viSokošolslva in volitvah na fakultetah bomo še podrobno poročali. V proslavitev tega izredno važnega dogodka je priredil minister za kulturo in znanost vlade LR Slovenije dr. Jože Potrč zvečer v dvorani ministrstva slavnostni sprejem. S proslavitvijo je bila združena tudi počastitev jubilanta dr. Er. Kidriča, ki je praznoval včeraj sedemdesetletnico rojstva. Slavnostnega sprejema so se udeležili predsednik Prezidija tov. Josip Vidmar, predsednik Ljudske skupščine LRS dr. Ferdo Kozak, podpredsednik Prezidija France Bevk. rektorji univerze, visokih šol in akademij ter številni visoki psed- stavniki našega političnega in kulturnega življenja. Slavnostni sprejem je odprl izbran umetniški program, v katerem so sodelovali člani ljubljanske Opere Vilma Bukovčeva, Elza Kartovčeva in Frid. Lupša. Nato je minister za znanost in kulturo dr. J. Potrč čestital članom nove visoke šole in jubilantu dr. F. Kidriču. Tov. minister je nato obrazložil velik pomen tehnike v naši družbi, ki jo potrjuje tudi osamosvojitev tehnične visoke šole. Ta porast pomena je utemeljen v imperativni zahtevi naših dni, da zgradimo v prvi vrsti materialno bazo, na kateri bodo kasneje bogato vzcvetele tudi družbene in humanistične vede. Naloge, ki jih postavlja zgraditev socializma, zahtevajo ogromno tehniškega kadra. Tehnična visoka šola — je nadaljeval tov. minister — ima danes čudovito perspektivo: nikdar nam ne bo dala preveč tehniškega kadra. Tovarišu ministru se je zahvalil rektor TVS prof. ing. Hrovat, ki je med drugim dejal, da se tehnična visoka šola globoko zaveda besed maršala Tita, da smo navezani samo na lastne sile. Te besede si je zapisala v srce. Tehnična visoka šola bo zastavila vse svoje moči, da bo opravila ne samo svoje velike vzgojne naloge, marveč pomagala tudi neposredno naši industrializaciji in proizvodnji. Za častitke in lepe želje se je zahvalil slednjič še predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. France Kidrič, s pozivom na vse svoje slušatelje, da nadaljujejo delo, ki ga je začel. s Str. S BEOVgfrSgjP PRgiCET S C SC }*?*% n ?» nxxex itso \ Govor tov. Mihe Martoka Nadaljevanje s 1. strani Pustimo, naj poveličuj* svoj pojem tkunokracije, svoj sistem zlagane demokracije, ki utreza vladajočim krogom kapitalističnega sistema, v kolikor !a dokler jim ustreza. Nato se je tov. Mika Marinko dotaknil nekaterih aktualnih gospodarskih problemov. Kakor ža rečeno, mi v naši votivni kampanji ničesar ne ofcpšujeno, marveč le objasnjajemo stvarr - st, govorimo o težavah in naših slabostih ter kažemo, kako bi jih najbolje prebrodili. Tov. Kidrič je v ponedeljek v »Litostroju« 'navajal tudi Številke, kako se spreminja struktura našega prebivalstva. Jaz bom dodal Številke o spremembi socialne struktura posebej za Slovenijo, ki je v tem Časa napravila še večji skok. Po analizi popisa prebivalstva, ki je bil 15. marca leta 1948, torej že pred dvema letoma, imamo samo še 43.50‘/i kmečkega prebivalstva, medtem ko Imamo nekmečkega prebivalstva 56.50 odstotka. Od tega tvorijo delavci in nameščenci 52.5GVi, drugo pa so obrtniki, trgovci in svobodni poklici. K tema moramo prišteti še kakih 49.00(1 do 50.980 ljudi, ki so v letu 1949 prešli Jz poljedelstva. Tako nam je število zajamčenih oskrbovancev naraslo na tez 803.080, to je čez 68*/« vsega prebivalstva. Ce vzamemo v poštev še dejstva, da danes v tem povečanem številu prebivalstva ni Yeč velike kategorije, ki je prej živela v velikem pomanjkanju, ki torej danes prejema živilske nakaznice, ki ima primeren zaslužek, da te nakaznice lahko realizira, potem mora biti vsakemu uvidevnemu človeku jasno, kje je glavni vzrok naših težav s prehrano. Vsakomur mera biti jasno, da so upravičeni ukrepi upravnih organov oblasti, da te zbira določena količina kmetijskih pridelkov v load za zajamčeno preskrbo. I*7e glede na to, da nam je tuje vsakršno demagoško popuščanje v izvajanja naših gospodarskih nalog, da bi za tako plehko ceno lovili glasove, sni že zaradi akutne kritičnosti prehrane nismo smeli ves čas volivne kampanje v ničemer popuščati v naši odkupni politiki. Res je, da odpravljanje raznih nepravilnosti in napak pri odkupu počasi napreduje — to pa v prvi vrsti zaradi tega, ker kmetje sami premalo pomagajo pri odkrivanju Špekulantov. Naša realna votivna obljubi mora biti samo ta, da se bodo po končanih volitvah vsi odgovorni tovariši iz upravnega, gospodarskega in oblastvenega aparata še vestneje lotili dela pri tekočih gospodarskih nalogih. iz gornjih številčnih podatkov o naši spremenjeni crcioim strukturi izhaja, da bi bila nerealna vsaka obljuba o kakem večjem zmanjšanju plana od» irg a kmetijskih pridelkov. Realna le oh: juta o pokritja celotnega planskega « . . po vezanih cenah z boni za hid-:sirijsko blago la način obremenjevanj.) kmečkih gospodarstev, kakor ga je n: . g: >i tov. Kardelj na zborovanju v C ra;, rulju. To bo nedvomno olajšalo preskrbo kmetijskih producentov z ii# di!.::rij:kiin blagom, stimuliralo bo iz-pr ir j .vanje odkupnih obveznosti in iproizvodnjo v splošnem. Mora o :ne glede na to, kako bodo v nvšeijo reagirali špekulantski kmetje, te noj povedati, da velja ta način l - ■... ,:a celotne količine prideika tave letine, k! bo po odkupnem pianu l*rc ržarnim in odkupnim orga« c*, -.i, z beni za industrijsko blago, e-fl;o za tiste, ki s-o sedanje obveznosti vsgj v glavnem izpolnili. Odkrito mo-rt;... s • • .1 tistim kmetom, ki se U' stojim obveznostim, da bomo v.. . tem, da vsak izpolnjuje rker Je celctna naša fot: skupnost neločljivo med seboj rt v t. Delavec ne more brez kme-f, k- Ki ne more brez delavca. Inda-! rlalizaclja ruše dežele je pogoj rati....e kmetijske proizvodnje in . ■ . življenjskega in kulturnega s,"n.'srda ntt.e vasi. Zato so tudi . .. e dolžni dati svoj prispevek. N."V. v dciež se iisk ne da primerjati z d. . ki ga dr. Je jo delavci naše st. vV . -.ne industrije v fond naših s et,.! za razširjen’e Industrija v v i . Fot do večje količine in-dr. h proizvodov in do njihove r. :j;e !. . Uiete in večje izbere ere e-'., a . reko rednega izpolnjevanja ■ r, odkupnih obveznosti. To ne- nehne ponavljamo in hočemo, da M to razumet sleherni naš kmet in da M se po tem tudi ravnal pri svojih tekočih nalogah. Na tej osnovi se bo moral opredeliti tudi prihodnjo nedeljo. Mi ne moledujemo za glasove, vemo, da bodo glasovali v črno ostanki razbite reakcije, tisti elementi, ki smrtno sovražijo socialistično Jugoslavijo, današnjo našo družbeno ureditev, elementi, ki se v tej mržnji družijo s hudičem in belcebubom, kličejo na pomoč, da bi se ponovno vzpeli na hrbet delovnemu ljudstvu, ki so za to ceno pripravljeni janičariti vsakemu inozemskemu zatiralcu. Želimo samo, da ne bi bilo od sovražnika zapeljanih volivcev, ki bi se prihodnjo nedeljo opredelili v svojo škodo, v škodo svojega naroda. Želimo, da bi sleherni, ki ljubi svojo rodno grudo, ki ne želi vojne, ki ne želi zasužnjenja svoje domovine, ki hoče neodvisnost, trdnost in procvlt naše državne skupnosti enakopravnih in svobodno se razvijajočih jugoslovanskih narodov, imel jasno predstavo, da zre vanj na milijone oči iz inozemstva; da bo njegova pozitivna odločitev ohrabrila naše rojake preko meja, ki jih je odredila vsiljena mirovna pogodba; da bo politična enotnost jugoslovanskega delovnega ljudstva, Iti se bo manifestirala prihodnjo nedeljo, še bolj utrdita ugled socialistične Jugoslavije * svetu, da ho pri naših nasprotnikih te in one branže še bolj povečala rešpekt, paralizirala njihove sovražne želje, pri zatiranih in podjarmljenih množicah pa utrdiia naše skupno zavezništvo. Ob koncu svojega govora Je tovariš Miha Marinko naglasil, da ogromni večini delovnega ljudstva Ljubljane ni treba te agitacije in tega prepričevanja. Ljubljana, ki je dala vsemu svetu zgled, kako se je treba boriti proti fašističnemu okupatorju, se ne more izneveriti svojim svetlim revolucionarnim tradicijami Tako veličastno se je mogla boriti zato, ker je imela sposobno, revolucionarno Partijo, ki ji je omogočila nastanek Osvobodilne fronte, ker je imela v svoji sredini in na čelu svojih organizacij take organizatorje in voditelje, kakor sta tov. Kardelj in Kidrič, ki sta na slovenskih tleh vodila borbo revolucionarnega Titovega vodstva. Od takrat do danes smo se pod tem vodstvom mnogo novega naučili in se iz dneva v dan prepričevali q pravilnosti tega našega političnega in državnega vodstva. Zato odločitev v nedeljo ne bo iežka, ker imamo med kandidati naše preizkušene voditelje. Sestav naših kandidatov na listi toy. Kardelja in po okrajnih volivnih enotah te v skladu z današnjo družbenopolitično strukturo. V kandidatih Imamo predstavnike vseh družbenih slojev in faktorjev naše delovne in ustvarjalne skupnosti. Kogar koli od tega nam je voliti po volivnih okrajih, vemo in zahtevamo, da boi delal v skladu s politiko našega političnega in državnega vodstva. Dolžnost slehernega poslanca bo ket doslej in še bolj kot doslej, da konstruktivno sodeluje v zakonodajnem delu, da bo pri tem tolmač zdravih teženj državljanov za napredkom, da se na vseh poprrščih zavzema za pravilno izvajanje zakonov, tako s strani volivcev kot s strani upravnih organov, da se bor? proti birokratizmu m brezdušnim postopkom v državnem in gospodarskem upravljanju, da bo sodeloval v čuvanju in nadaljnjem utrjevanju enoinosti in enakopravnosti narodov Jugoslavije, da bo aktivno sodeloval v miroljubni politiki našega državnega vodstva, v utrjevanju obrambne sposobnosti, v politiki čuvanja neodvisnosti naše državne skupnosti FLRJ, da prispeva vse svoje siše in sposobnosti v naporih delovnega ljudstva za izgradnjo gospodarskih, političnih in kulturnih temeljev naše socialistične bodočnosti. To je naš program in politika, za katero se bo brez dvoma opredelilo vse delovno ljudstvo Ljubljane, to je jasna perspektiva za vse delovno ljudstvo Slovenije, ki bo zanjo tudi enodušno glasovalo. Sovražniki ljudskega napredka in sluge imperialističnih gra-bežijivcev in vseh inozemskih vojnih hujskačev pa naj glasujejo v črno. Oni s tem ne bodo spremenili smeri našega razveja. Cp rir-mo na predavanje, ki ga bo imel drevi ob 20. uri v mail Filharmonični dvorani dr. mg. Milan Vidmar Pred novo sodno burko v Sofiji Protest železničarje* Slavonskega Broda zaradi ravnanja sekretariata Svetovne sindikalne? federacije Takoj, ko je bil objavljen protest centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije zaradi izključitve predsednika naših sindikatov Djura Salaja iz izvršilnega odbora Svetovne sindikalne federacije, so mnogi veliki kolektivi v državi sklicali protestna zborovanja, da obsodijo najnovejši dokaz in izraz lnformbirojske gonje, ki je našla svoje pripravno orodje v sekretariatu Svetovne sindikalne federacije. Včeraj je bilo tako zborovanje tudi v Slavonskem brodu, kjer je bil ^predsednik Zveze sindikatov Djuro Salaj izbran za kandidata I. volivnega okraja. V dvorani železniške kurilnice, ki je bila na čast volitev dovršena 10 dni pred rokom, se je zbralo nad 1000 železničarjev. Na zborovanju je govoril pomočnik zveznega ministra za znanost in kulturo Ivo Sarajčič, ki ’je namestnik kandidata Salaja. V svojem govoru je 'opisal vse, kar je sekretariat Svetovne sindikalne federacije doslej storil v službi Informbiroja proti delavskemu razredu Jugoslavije in hkrati tudi proti enotnosti mednarodnega sindikalnega gibanja. Zborovalci so z velikim odobravanjem sprejeli protestno resolucijo, ki je bila poslana izvršilnemu odboru Svetovne sindikalne federacije. Sled volivnim tekmovanjem srbske mladine 3457 novih udarnikov V tovarne, rudnike in druga podjetja se je letos vključilo že nad 19.500 članov Ljudske mladine Srbije. V podjetjih Srbije je tako zdaj že nad 58.970 mladih delavcev in delavk ter nad 22.870 učencev, članov mladinskih organizacij. Takoj po razpisu volitev je Ljudska mladina Srbije napovedala tekmovanje mladinskim organizacijam ostalih republik in v tem tekmovanju Je nad 22.oeo članov in članic Ljudske mladine Srbije prevzelo osebne delovne obveznosti. Ustanovljene so bile med tekmovanjem tudi nove mladinske brigade, ki jih je zdaj v Srbiji že 1185. Med volivnim tekmovanjem je bilo vrjpvič razglašeno za udarnike 3457 mladincev in mladink» pohvaljenih pa je bilo nad 9000 članov mladinskih organizacij. Iz vrst niladinskih organizacij Srbije se je uveljavilo med votivnim tekmovanjem tudi 94 novih novar torjev in racionalizatorjev. Na volivnih zborovanjih je bilo doslej že 75 % črnogorskih volivcev V Crni gori se je udeležilo doslej volivnih shodov že nad 150.000 članov Ljudske fronte, kar predstavlja 75% volivnih upravičencev v LR Crni gori. V nedeljo je bilo veliko zborovanje na Cetinju, prav dobro obiskano pa je bilo včeraj tudi zborovanje v Nikšiču. Tega zborovanja se je udeležilo nad 10.000 volivcev. Ggvorili so .član CK KPJ Veljko Zekovič, finančni minister LR Cme gore Gojko Gorčevič, generalni major Djurovič in glavni urednik dnevnika »Politike« Branko Draškovid. Volivno zborovanje v Hrastniku V sredo popoldne se je v Hrastniku pred Puharjevim domom zbralo nad 1500 volivcev, med katerimi so bili v večini rudarji, ki so prišli na shod s svojo godbo na čelu. Rudarskim sprevodom so se priključili tudi delavci kemične tovarne in steklarne. Na shodu sta govorila organizacijski sekretar CK KPS tov. Lidija Sentjurc in kandidat tov. Anton žagorišek. Ko je tov. Sent-jurc govorila o inlormbirojski zaroti proti naši državi, je omenila tudi njeno najnovejšo podlost — izključitev predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije D j ure Salaja in izvršilnega odbora Svetovne sindikalne organizacije. Zborovalci so sprejeli protestno resolucijo, naslovljeno Mednarodni sindikalni federaciji. Kandidat Anton Žagorišek je v svojem govoru naglasil, da bo s svojo brigado v nedeljo tekmoval v počastitev volitev. Rudarji in tovarniški delavci so to napoved sprejeli z veii-kim odobravanjem. Na shodu je bilo tudi razglašeno, da je delovni kolektiv hrastniške steklarne izpolnil svoje v čast volitev prevzete obveznosti pet dni pred rokom. Beograd, 23. marca, (Tanjug), V Sofiji so zaradi nadaljevanja in podžiga n ja sovražne gonja proti Jugoslaviji pripravili novo sodno burko. Ta sodna obravnava naj bi njenim organizatorjem in njihovim naredbodajalcem predvsem potrdila »dokaze« iz propadlih procesov zoper Kostova in Raika, ki nista mogla prepričati ljudskih množic v vzhodnoevropskih državah in drugod po svetu o resničnosti obrekovanji in laži proti Jugoslaviji, ter podkrepila te »dokaze« z novim »konkretnim gradivom«. Da bi doseglo to nalogo, se je bolgarsko vodstvo tudi tokrat poslužilo predvsem dezerterjev in Izdajalcev naše države, lnformbiroj- Rlm, 22. marca. (Tanjug) Nad 4 milijone 500.000 Italijanskih delavcev Je stopilo danes v 12urno splošno stavko iz protesta proti včerajšnjemu napadu policije v pokrajini Chieti, pri čemer sta bila dva delavca ubita, ranjenih pa je bilo 12. Protestna stavka je bila v vseh krajih in tovarnah pod geslom »Proti omejevanju sindikalnih svoboščin, proti obnavljanju fašizma, za obrambo ustavnih pravic delavcev«. Ob 18. uri, ko je bila stavka kon- cev kova Hadžlpanzova in Brankov«. To so obtoženi jugoslovanski državljani Branko Zvjerac, Miodrag Miloševič, Ljuben Mostadinič ter Darinka Stojkova ia Katarina Spasova, ki sta že pričali na sodni obravnavi zoper Trajča Kostova. Vsi ostali obtoženci pa so svojčas pobegnili v našo državo, a so jih naše oblasti poslale nazaj v Bolgarijo, ker so ugotovile, da gre za reakcionarne elemente. V torek 21. marca so objavili v Sofiji po bolgarski uradni agenciji, radiu in tisku obtožnico proti šestim jugoslovanskim in 20 bolgarskim državljanom, ki bodo v kratkem postavljeni pred sofijsko sodišče. Obtožnica čan», je notranje ministrstvo sporočilo. da Je bilo aretiranih v Različnih krajih okrog 4000 delavcev, da pa zaradi odločnega »tališča in hitrega posredovanja organov javne varnosti ni bilo večjih incidentov. V Rimu teT v drugih mestih Italije je stanje še vedno negotovo. Policijski jeepi neprestano križarijo po ulicah. Vojaški oddelki, ki so podnevi blokirali številna središča in važnejše naselbine, so se umaknili v vojašnice. dolži obtožence, da so nameravali zn» siti zakonite oblasti v Bolgariji, da so vohunili v korist Jugoslavije, pripravljali sabotaže itd. Vsa obtožnica ia posamezne neumne trditve kakor n. pr., da se Je po na-logu jugoslovanskih voditeljev pripravljal na Vorošilova in bolgarske voditelje atentat ob proslavi g. septembra pri mavzoleju Dimitrova, jasno kažejo, da je tudi ta sodna obravnava naperjena proti FLRJ in preračunana na to, da bi bolgarskemu ljudstvu znova dokazala informbirojsko tezo, po kateri so Jugoslovanski voditelji napadalci in zarotniki proti novi bolgarski državi že cd njenega rojstva. Bolgarskemu narodu niso mogli z do sedanjo kampanjo prikriti resnice o socialistični Jugoslaviji, pa tudi ne skaliti njegovih prijateljskih In bratskih čustev do jugoslovanskih narodov. Zato Je ena izmed nalog tega na novo pripravljenega procesa, da bi znova premamili bolgarske množice in razvneli šovinistično sovraštvo proti jugoslovanskim narodom. F dveh. treh vrstesk Bona. 23. marca, Včeraj je bil sestanek med predsednikom bomnsk« vlade prizadejal okrog 35.000 rudarjev. Upravičiti ga hočejo z ve l -ml zalogami nakopanega premoga, id ga metalurška podjetja niso mogis porabiti zaradi stavke kovinarjev. Bogota, 23. marca 30 potnikov »e j» smrtno ponesrečilo, veliko število r® je bilo ranjenih, ko je iztiril vlak na Rrogl Suenaventra—Bogota v Kolumbiji. London, 23. marca Davi )e izbruhnil velik požar v skladiščih in pir,r-nah arsenala v »Woolwich«, največjs državne municijske tovarne v Lore nu. Gmotna škoda je velika. Praga, 22. marca. V zunanjem ministrstvu so se pričela pogajanja ijk-. predstavniki Ceškolovašske in Indije za sklenitev -norsium* o izmen -—* blaga v letu 1950. London, 22. marca. Kakor poreč; agencija France Presse, se je včeraj potopila v bližini otoka Formoze kitajska nacionalistična ladja »Mirando-, natovorjena s 4000 tonami zlata. Ladici je bila last družbe »Connaling« v Hongkongu. Pariz, 22. marca. Včeraj Je umrl ra srčno kapjo v 45. letu življenja francoski književnik Emanuel Monier, direktor časopisa »Esprit«, avtor v«i književnih del» Washington, 22. marca. Proračunski odbor Predstavniškega doma ZDA j« sprejel proračun federalnega preis’ -valneaa urada v znesku 57 milijp; dolarjev, ki je namenjen za borbo pril vohunstvu in za vzdrževanje pes* -nih agentov za nadziranje komuniste Rumena mrzlica v Boliviji Buenos Aires, 23. marca Reuter. Rumena mrzlica zavzema v južni Boliviji vedno večji obseg. Po poročilu argentinskega ministrstva za narodno zdravje so doslej zapisali nad 500 smrtnih primerov. Komisija, ki je obiskala obmejno področje, je »poročila, da je bilo na argentinski strani 7 smrtnih primerov, kar dokazuje, da se je epidemija razširila tudi na severno obmejno argentinsko področje. V Boliviji so cepili doslej zoper rumeno mrzlico okrog 300.0G0 ljudi. Uspešen razvoj kulturno-prosvetnega Koper, 22. marca. (Tanjug) Ljudske oblasti jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja se vzporedno z gospodarskim napredkom cone zelo trudijo, da bi dvignile cono tudi na kul-turnop-rosvetnem torišču. Takoj po osvoboditvi so vzpostavile slovenske in hrvatske šole, obnovile kultumo-prosvetna društva in omogočile nemoteno delo italijanskim šolam in kul-turnoprosvetnim društvom. Samo lani je ljudska oblast investirala v šolstvo nad 315,350.000 din, Be pravi, 21*/» celotnega proračuna cone. V jugoslovanski coni je danes 35 slovenskih osnovnih šol, 6 srednjih strokovnih šol in 3 dijaškf domovi, 28 italijanskih osnovnih šol, 12 srednjih in 1 dijaški dom,. 36 hrvatskih osnovnih šol, 2 srednji Venizelos je sestavil homogeno liberalno vlado Atene, 23. marca. (Reuter) Vodja grške liberalne stranke Sofokies Venizelos je predložil davi kralju Pavlu listo nove grške vlade. Venizelos je po prekinitvi razgovorov s predstavniki strank koalicije centra (stranka generala Plastirasa, socialnodemokratska Papandreua in demokratična fronta Volo.sa) sestavil homogeno liberalno vlado. Preden je Venizelos predložil listo nove vlade, je izjavil, da je tza novo vlado poleg liberalnih poslancev zagotovil tudi glasove poslancev Caildariscve populistične stranke in nekaterih manjših strank centra in desnice. Nova Venizelosova vlada se ho predstavila parlamentu v četrtek, 30. marca. Francosko - nemške odnose je mogoče rešiti samo v okviru Evropskega sveta Pariz, 23. marca Londonski radio je poročal, da je francoska vlada obravnavala včeraj predlog zahodlno-nemškega kanclerja Adenauerja za ustanovitev francosko-eiemške zveze. V uradnem poročilu, objavljenem po seji vlade, je rečeno da je Francija sicer pripravljena obravnavati sleherni konkretni predlog, ki bi ga stavila zahodnonemška vlada, vendar je mnenje, da je mogoče trajno rešiti fran-cosko-nemške odnose le v okviru Evropskega sveta. Sodni odmev na uničenje italijanskih spominskih plošč v Kopru Trst, 23. marca (Tanjug). Okrajno sodišče v Kopru je obsodilo 5 oseb, ki so 9. februarja uničile v Kopru italijanske spominske plošče nđ treh poslopjih, na 15—30 dni prisilnega dela. Ta incident so izkoristili italijanski senator Orlando in reakcionarni listi za napad na Jugoslavijo in ljudske oblasti v coni B. življenja v coni B in I dijaški dom Doslej so zgradili 4 nova šolska poslopja, 7 popravili, eno pa pravkar grade. Ljudska oblast skrbi tudi za vzgojo otrok ter Je samo lani ustanovila 22 otroških zabavišč, in sicer 10 za slovenske, 8 za italijanske in 4 za hrvatske otroke. Izvedena je tudi popolna demokratizacija šolstva in ustanovljeni na vseh šolah roditeljski sveti. Učiteljski kader je zelo povačan^-tako da pride na vsakih 32 učencev po en učitelj. Na kultumoprcsvetnem torišču delujeta danes aktivno v jugoslovanski coni Slovensko-hrvatska prosvetna zveza in Italijanski kulturni center. V Slovensko-hrvatski prosvetni zvezi je včlanjenih 33 slovenskih prosvetnih društev in 29 hrvatskih kultumopro-svetnih društev, a v italijanskem »Cir-colo di cultura popolare« deluje 12 italijanskih društev. Poleg številnih novozgrajenih in obnovljenih kultumoprosvetnih sedežev in dvoran je v Kopru obnovljeno gledališče »Ristori«, ki je postalo središče kulturnega življenja Slovencev, Italijanov in Hrvatov. Bidaultova vlada ponuja samo 5 % povišanje mezd Pariz, 23. marca (Tanjug). Predsednik vlade Georges Bids uit je sporočil smoči po radiu vladne predloge za povišanje mezdi delavcem in nameščencem. Vlada odločno odklanja povišanje za 3.000 frankov mesečno — se pravi za 15 do 20 %! — in predlaga, naj se spor med delavci in delo-dalajci uredi s povišico 5 %. Vodstvo Generalne konfederacije dela je proti predlaganim ukrepom. Generalni tajnik Generalne konfederacije dela Benoit Frachon je izjasni, da krokodilove solze predsednika vlade Bidaulta dokazujejo, kako močna je enotnost delavske akcije, ki se venomer krepi in je ne bo mogel nihče streti. Ostale sindikalne centrale so za sedaj zavzele' rezervirano stališče do vladnih predlogov. Francoska vojna industrija odpušča delavce Pariz, 23. marca (Tanjug) Ker je začela veljati dvostranska ameriško-francoska pogodba o medsebojni pomoči, po kateri bodo ZDA dobavljale Franciji orožje, grozi številnim podjetjem francoske vojaške industrije nevarnost, da bodo zaprta. O tem problemu je razpravljala komisija za narodno obrambo francoske narodne skupščine, ki je sprejela na predlog komunističnega poslanca Bartholinija resolucijo, v kateri, je rečeno, naj vlada preneha odpuščati delavce iz arzenalov in takoj prouči ukrepe, kako bi zaposlila brezposelne delavce. Nad pet milijonov delavcev je sodelovalo v splošni stavki v Italiji Vr p ¥ Busiji pred 400 leti Dr. Josip Rial Kaj pravi o deželi? V splošnem Herberstein n 1 nikak občudovalec dežel beiega carja, vendar nam je v zemljepisnem delu svoje knjige, ki jo dopolnjuje tudi zemljevid, nakopičil obilo gradiva ter poda' »vetu prva obširno geografijo in krajepis vzhodne Evrope. Pri tem je še posebno važna okornost, da s? ni omejil samo na RusTo njegove dobe. temveč je opisal tudi sosedne dežele. V moskovskem okraju pravi, da je zemlja dosti dobra, podnebje pa neugodno. Pretirava glede mraza, da včasih zmrzne voda, ki jo izliješ, še preden p-ade na tla. da so ljudje na sankah in živali na potu ter vojaki v stražnicah zmrznili. Kakšna leta so tako hladna, da žito ne dozori. Leta 1025 pa je zaradi vročine bila setev kakor izgorela in se je vse za desetkrat podražilo. Zaradi suše in vročine so nas'rli gozdni požari, od dima pa so ljudje onolell na očeh. Žiga kara Ruse- ker s prevelikim izsekavanjem uničujejo gozdove; štori so mu kazali okoliše, koder so se raztezali ne- -j gozdovi. Ker so uničili toliko šum, ne da bi posadili nove, je začelo 1- malu primanjkovati lesa. Žita in ko» žuhovine je dosti, nimajo pa češenj in orehov, pač pa lešnike, o ostalem sad-I drevju pa pravi Herberstein, da’ ni prida. O ruski prestolnici piše. da je raz- g.jžno grajena, ker imajo hiše velike vrtove in dvorišča, tudi mestni trgi so prostorni. Ker so bile vse liiše lesene, so zaradi varnosti pred požarom poslali kovače, ključavničarje in druge rokodelce, ki imajo opraviti z ognjem, v posebne ulice zunaj mesta. Na drugi strani reke so v »slobodi« stanovali tuji vojaki in tujci sploh. Tam so smeli točiti medico, pivo in žganje, ki so ga smeli navadni Rusi piti le cb posebnih prilikah. Na drugi strani so bili samostmi kot mesto zase. Moskva sama ni imela niti obzidja-nasipa, jarkov, niti kakega boljšega plota ne. Nekatere ulice so imele lese ali vrata, ki so jih ponoči ob določenih urah zaprli. Ce so ponoči naleteli tod na kakega neznanca, so ga pretepli ali vrgli v ječo. Tudi samostani in cerkve so bile zgrajene v lesu. Vseh hiš so tik pred Herbersteinovim prihodom našteli 41 tisoč 500. Ulice In trgi niso bili tlakovani. zato so bili ob deževju blatni; ponekod so zaradi tega postavili mostove. Središče Moskve je bil »grad«; imena Kremelj Herberstein in drugi potopisci one dobe še ne poznajo. Grad ni bil lesen, kot ostala Moskva, marveč z opeko zidan ter je tvoril v svojem obzidju mesto zase, Tam so bila stanovanja za velikega kneza, metropolita in njegovo duhovščino, tudi mnogi knezovi svetovalci in obrtniki so imeli tam svoje hiše. V »gradu« je bilo tudi več lepih cerkva. Prvotno leseni grad so italijanski mojstri (med drugim Aristotel Fioraventi) prezidali »po svojem načrtu«. — Ce je v bližini mesta razsajala kužna bolezen, so zapeli vsa dohodna vrata v moskovski okraj. Na ta način so se Moskvičani že takrat znali ustavljati kugi Herberstein hvali rodovitnost Donske kotline. Zemljli je bila obdelana kot vrt. Manjkalo pa tudi ni divjačine, tako da popotnemu človeku za preživljanje v teh krajih ni bilo treba drugega kot soli in ognja. O stari ruski prestolnici Kijevu pravi, da je imel mnogo cerkva in samostanov; dekleta pa so bila na slabem glasu kljub strogim zakonom, ki naj bi branili njih čistost pred tujimi trgovci. 0 Tatarih in Litvancih Daljše poglavje je posvetil Herberstein v svoji knjigi zgodovini in običajem Tatarov, ki so bili četrt tisočletja bič ruskim in drugim sosednim deželam. Občuduje njihovo žilavost in vzdržnost, saj morejo prehiti štiri dni brez spanja in jedi in pri tem opravljati vsa dela. Ce pa nato pridejo do jedi, se nažro brez mere in spijo tudi po tri ali štiri dni. Ce je med potjo pritisnila lakota, je Tatar odprl konju žile in se napil njegove krvi, češ da je to za konja še koristno in zdravo; kobilje mleko pijejo kot poslastico. Ako ni drugega, so dobre tudi nekatere koreninice. Kadar delijo plen ali hrano, dajo na 40 oseb goved ali konja. ImenitnejM si pridržijo drobovje, nabodejo posamezne kose na kopje, le za silo ostrgane od nesnage opražijo nad ognjem) in pojedo z umazanijo vred;1 obližejo si ne le prste, marveč tudi palčice, a katerimi so ostrgali blato. Posebno so cenili konjske glave, kot v zahodni Evropi glave divjih prašičev. Tatarski konji so nizki in sila vzdržni; če ni trave, grebejo (zlasti pozimi) za koreninicami. Sedla so bila lesena, le redki so imeli sabljo,. večina pa samo lok in psice. Zato se je Tatar bojeval le iz daljave; če so bili zasledovani, so streljali vznak nazaj. Cim so opazili kak nered (razpršitev ali podobno) med zasledovalci, so se bliskovito obrnili in napadli. Vsak je imel pri sebi enega ali dva konja, da je jezdil vedno na spočitem, utrujenega pa je potem vodil poleg sebe. Navadni Tatari so imeli obleko iz ovčjih ali kakih drugih kož; nosili so jo, dokler ni razpadla. Herberstein pravi, da imajo Tatari »ozko pravico«. Ce kdo komu kaj ukrade in ga oškodovani toži, tat ne taji, temveč se enostavno odreže: »Bil sem potreben: kadar boš Tur ti potreboval, pa sl vzemi.« Cim več zemlje so opustošili, tem bolj se jim je zdelo, da so razširili meje svoje države. Ce je Rus vprašal debelušnega Ta-tarja, odkod mu rejenost, mu je pojasnil: »Zakaj bi ne imel jesti, ko mi je na razpolago svet od vzhoda do zahoda, — vi pa imate male krpe zemlje in se zanjo vsak dan prepirate in tepete.« f Po tem izrezu iz tatarskega žitja, ki nam da slutiti, kako so živela stara nomadska plemena, s katerimi so imeli Slovani opraviti, preide Herberstein k opisovanju takrat mogočne Litve. Je to dežela neizmernih gozdov in močvirij; žita je sicer dovolj, vendar ne dozori’ vedno zaradi trdega podnebja. Silno trpijo kmetje pred objestnostjo velikašev, ki so jim smeli vzeti, kar se jim je zljubilo. Vasi so zato postavljali vstran od cest, da gosposkim grabešljivcem niso bili tako na vidu, — prav kakor so to delali na Balkanu v strahu pred Turki. Celo revnejši plemiči morajo, po sporočilu našega potopisca, priti pred oblastnike z darovi, če hočejo kaj doseči. Odtod pregovor, da je v Litvi vsaka beseda zlato, to je, da se nikogar ne usliši brez daru. Kmet je moral založiti gospoda 2 vsem, ako je ta šel na potovanje, če se je. ženil, dobil gosta itd. Delali mu je moral tlako po šest dni v tednu. Zato sta bila na kmetijah po dva gospodarja v hiši, eden je delal za gospoda šest dni na teden, drugi pa za dom. Poleg graščaka ga je skubil tudi pop, kateremu je moral plačevati ob poroki, krstu, ggyrti In za spoved, Her- berstein pomiluje ubogo ljudstvo in se čudi, da more kmet na Litvi sploh živeti; k vsem notranjim nadlogam je bilo namreč treba prišteti še vedre tatarske in ruske vpade. Kogar so obsodili na smrt, se je moral obesiti sam, drugače so ga neusmiljeno pretepli In se je res raje sam podvizal za skes na drugi svet. Naše prirodopisce bo zanimalo, da je še v 16. stoletju v Litvi živel plemenski praoče našega domačega goveda, mogočni črni, po hrbtu sivo-lisasti tur. Tur je bil iztrebljen že 4 17. stoletju. Živel pa je tudi v Slove-, niji, na kar nas spominja krajevno ime Turjak. Pavel Diakon (8. stoletje) poroča, da so turi živeli tudi na Kraljevi gori (Učki), čemur Se ni čudil, ker se ta gora razteza do Panonije, »ki redi take živali«. Razen tura se je klatil po litvanskih gozdovih in pašnikih majestozni zofcer (bizon), na 3 m dolga in do rame 1.80 metra visoka žival. Že v prvi svetovni vojni so jih Nemci mnogo pobili v Bjalovjeških gozdovih, kjer je (poleg Askanije nove na Krimu) živel v zaščitenih revirjih. Med drugo svetovno voijjno bo nemški vojaki vprizarjali prave športne ubijalne pohode nad litovskega zobra, ki so ga verjetno popolnoma iztrebili. Herberstein popisuje, kako so v njegovem času, na bolj lovski način kakor nemški vojaki a strojnicami, lovili zobre. Na zobrovem čelu so med rogovi mogli sedeti trije možje, v tilniku je imela žival tako moč, da je dvignila konja z jezdecenj vred. t Letos hotno posejali 6 C Naš letošnji načrt kmetijske proizvodnje je znatno večji, kakor je bil Janški. Posejali bomo 6 odstotkov več umije kakor leta 1948-49. Pričakujemo :.i, da sa bodo povečali hektarski r osi vseh kultur. Tako naj se hekt-:.ci dcno3 koruze dvigne za 20, ovsa pa za 9 odstotkov. V Makedoniji bodo ridelali 10 odstotkov več bombaža, -sv ga bodo posejali manj kakor i. Slovenija mora dati 50 odstotkov vri industrijskih rastlin, čeprav se bo v a površina, ki jo bo posejala z in-: atrijskimi rastlinami, le nekoliko jo večala. Povečanje donosov bodo omogočili agrotehnični in drugi ukrepi. Državna -sastva, obdelovalne zadruge in dru-pridelovaici so se letos bolje pri- LiiijsFU predilci v čast volitev ■te v mesecu januarju se je delovni ektiv litijske Predilnice zavezal» „■ bo izpolnil četrtletni proizvodni a do 26. marca, to je do dneva vo-, v v zvezno skupščino in Dom na-,: ov. Ce ne bi bilo tehničnih ovir, : rili to obveznost tudi izpolnili. Ja-■ irski plan so namreč dosegli s .2%» februarja pa s 103.6. V me-; marcu pa so tehnične zapreke rečile 100 odstotno izpolnitev l-.aa. EP® Smvkratna udarnica Marija Malis :b temu so dosegli posamezniki j. .:igade v tekmovanju za višjo sto-:: dela lepe uspehe. Brigada e Anžur si je priborila v fern ;u 17 krat prvo mesto, za njo L prav malo zaostajali brigadi e Uhani in Ivane Hribar. Sest-n udarnica tov. Marija Malis je —:.a ves čas tekmovanja dnevno :ao zv 27 %• V februarju si je 14 j priborila prvo mesto. 7 času predvolivne kampanje je šlo -varoiških delavcev v bližnje vasi, :-o pomagali vaškim frontnim od-1 . -n, razen tega pa je kulturno-a 7:o društvo tovarne izvedlo prireditev in sicer v Hotiču, Varn Ponovičah, Bregu, Jablanici to imartr an. Samo v Vačah je prišlo na ■‘.reditev okrog 390 kmetov. Nastopa - je godba na' pihala, mladinski' ,-ter, folklorna In recitacijska ina ter člani igralske družine, nanji izgled tovarne s svojimi i r asi in parolami priča, da bodo ci dostojno proslavili 26. marec. -a.il p.a so delavci tudi pri okra-a izložb v mestu. reč zemlje fcahor lani pravili na setev kakor lani Ze po zimi so globoko zorali nad 30 odstotkov, plitvo pa nad 40 odstotkov več zemlje. To jim sedaj olajšuje setvena dela. Tako državna posestva kakor zadruge bedo letos mogle bolje pognojiti svoja polja. Zlasti dobro bodo pognojila tiste njive» na katerih bodo sejali industrijske rastline in zelenjavo. V prizadevanju, da dvignemo hektarske donose, pa bomo letos široko uporabili tudi številne agrotehnične ukrepe, ki jih desjej nismo izkoriščali v večjem obsegu. Popolna novost je, da uvajamo kvadratno setev koruze. Številne obdelovalne zadruge in vsa državna posestva bodo sejala koruzo na ta način. Čeprav zahteva ta način setve v začetku precej delovne sile, pa je zelo koristen, kajti negovanje posevkov je mogoče mehanizirati in sprošča tako vso delovno sila Donos pa je znatno večji kakor pri navadni setvi. V nekaterih krajih bodo posev- ke zaprašili. S tem se poveča demo« pri koruzi do 15 odstotkov pri zelenjavi in industrijskih rastlinah pa celo do 20 odstotkov. Na državnih posestvih bodo krompir sadili tudi poleti. Za gnojitev njiv imajo na razpolago veliko večje količine umetnih gnojil kakor doslej. Priskrbeli »o si jih okoli 57 tisoč ton. Povečanje donosov bo omogočilo tudi apnenje zemlje, ki ga bodo izvajali v še veliko večjem obsegu kakor lani. Poapnili bodo nad 24 tisoč hektarjev »kisle« zemlje. Državna posestva v Sloveniji so lani s tem agrotehničnim ukrepom zelo dvignila hektarske donose. Za apnenje bodo uporabljali zdrobljen naravni apnenec in satura-cijski mulj, ki ga je dovolj po vsej državi. Kmetijska ministrstva bodo organizirala kratke tečaje, na katerih bedo elani obdelovalnih zadrug in kmetijski referenti seznanjeni s pomenom apnen j a zemlje. Ma ekonomiji kmetijske zadruge v Zasipu so lani dokro gespoiIsEPfll V nedeljo 12. marca je bil v Zasipu občni zbor kmetijske zadruge. Občni zbor je bil bolj slabo pripravljen in obiskan. Od 111 zadružnikov je bilo prisotnih le 30, od teh samo 4 kmetje. Poročila so bila kratka in nepopolna. Zadružniki iz njih niso mogli razbrati, kakšno je bilo delo zadruge; če bi mogli iz poročil spoznati njene naloge in, težave, bi lahko sodelovali s predlogi in jih pomagali tako reševati. Kreditni odsek ni znal razložiti kmetom pomena štednje in vlaganja denarja,. Kmet je praktičen človek in se odloči za neko stvar šele, ko je prepričan, da mu bo koristila. Kmetje imajo mnogo slabih izkušenj, ker so jih v stari Jugoslaviji varale banke in hranilnice. Ko bodo vedeli, da so prav tako gospodarji denarja, kakor če bi ga imeli doma in da dobijo obresti, ne bodo več premišljali in bodo radi vlagali denar. Tako pa je kreditni odsek zbral vlog le za dobrih 24.000 din. Dobro je opravljal svoje naloge lesni odsek, ki jie lanski plan oddaje presegel za 153%. Tudi o ekonomiji, ki je bila ustanovljena pred letom, se je na zboru premalo govorilo. Ob ustanovitvi ekonomije so bili brez sredstev za delo, brgp delovne sile, semen itd. Bilanca ekonomije izkazuje pa 126.000 din čistega dohodka, ki ga bodo letos koristno uporabili za njen nadaljnji razvoj. To je za prvo leto zelo lep uspeh. Ce bodo tako gospodarili, potem bo ekonomija res za zgled privatnemu sektorju in kmetje ne bodo mnogo pomišljali, ali naj bi ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo ali ne. Nekaj pa je v njenem delu le treba grajati. Ker jim je lani manjkalo delavcev, so nekaj zemlje dali v najem industrijskim delavcem, ki so morali zato opraviti toliko in toliko dela na ostali zemlja, namesto da bi organizirali pomoč ostalih kmetov in Osvobodilne fronte. Na drugi strani pa so delavci zaradi dela na ekonomiji neupravičeno izostajali z dela V industriji. S takim načinom dela je treba prenehati, ker ni v skladu z našimi prizadevanji. V razpravi o poročilih se zadružniki niso mnogo oglašali. Gospodinje so se pritoževale nad nepravilnim razdeljevanjem sladkorja zadrugam. Lani decembra so na Bledu dobili okrog 200 kilogramov medu, v Zasipu pa nič, so ugotavljale. Pa tudi kuhinjske posode so druge zadruge dobile več. Predsednik okrajne zveze kmetijskih zadrug je obrazložil, da delijo blago na okraju po tem, kako posamezni kraji izpolnjujejo obvezno oddajo. »Pa za 200% le niso Blejčani boljši kakor mi,« se je oglasila Zupančeva. Torej naj tudi na okraju, oziroma OZKZ bolj vestno razdeljujejo kontingente blaga na posamezne zadruge. Za letos so se dogovorili, da bedo napravili novo kokošjo farmo, uredili si bodo drevesnico za sadno drevje, ki jo zelo potrebujejo. Poleg tega pa bodo pomagali urediti prostore in pripraviti krmo za žrebce plemenilne postaje, ki se bo še ta mesec preselila iz Podvina v Zasip. Na sestanku so izvolili nov odbor, zadružna pravila pa so spremenili. Člani zadruge so odvezani jamstva. Jamstvo prevzema država. M. C. Nov način zdravljenja oslovskega kašlja Moderna medicina je ugotovila, da se deca najprej ozdravi mučnega oslovskega kašlja z naglo spremembo zraka. Zato je Aerotransport v Beogradu organiziral s svojimi letali polete za bolno deco v višino 2000 m. Prvi tak polet je bil prirejen že danes. Udeležba poleta stane za otroka 150 din, če pa je otroku potreben spremljevalec, pa za oba skupaj 600 din. Prijave z zdravniškimi spričevali sprejema poslovalnica Aerotransporta na Bulvarju Rdeče armade št. 17 (telefon 26-312). mmE vesti KOLEDAR - 24. ih** *&: Simon, Gabrijel, Jaro- n'>. marca: Marija. 'INSKI DNEVI ■"43. — Umrl v na .1 zvezdo.^'ve-’ Nikolaj Koper-i j tiste, ki so izpolnili priglasniec za -vp v društvo. r*a dvignejo člansko iz-’•moe na-jDozneJe do 31 marca. — vr 732 n 'otcl Vltrane v Podkorenu ima n^Kaj položijivih prostih sob. V . pomladnn-soncu ir. svežem gorenjskem 7,2aka iih.o. potrebni so vljudno vabljeni. 'redvojn: bajtarji Uritke in Jezerske nine ra Krvavcu se zberemo v sobo-25. R-.ftr-a ob 19 na in formati*.'n? so-v pisarni PD Ljubljana. Masary-ra 14ap. — Ton« Staidohar. _ 719-n Lipinistl, Člani n pripravniki AO pri ?lrrtinskem društvu L.inhljrcnal Unite p*' v &f*si-in--vni smučarski tečaj ■ • kotorskega smučanja na Korošici v bi 1*I 26. marca do 1 aprila pod vodom smuškega, trenerja. Prijave spre-ia pi = amn nD LiublJanJ M Henryk o- 14. do « 'mte opoldne. Kandidati ino-0 obvladati «>sno.*no smuča’sko like, ■ ima namen izpo-ixdnfti aipini- ?■ visokogorsko smučanje — AO bi Nun a. 0 7».S.n '•n ovjtvena zadr»!ir:i z o. 1 Hotedršica, -.-i i ijLri’a ;»• r»r«--i • v :ikvMnuijo /ivnjf» - * vsi .-r-rdki in dol ruki. du javijo svote tcri-itve in obveziios'.i do m^-rea. P t*-rr roku se terjatvi* lo več upoštevala. 1082-1 Obveščam vse »trunke, ki Imajo čevlje v čevljarni Klavžar, da naj jih dvignejo 25. marca od 15 do 17. — 721-n Smučarji! Planinci! Komna vabi na pomladansko smuku. Snežne prilike so letos odlične. V Domu je še ležišč na razpolago. Dom je s hrano in pijačo založen. Ob 9.20 in 15.11 redna zveza z avtotaksi-jem do Savice. Smučarji izkoristite raj-lopši čas za pomladansko smuko. PREPATAKfJA CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA Razvoj našega elektriškeg.i gospodar stva je naslov predavanja, ki bo drevi ob 20. v filharmonični dvorani. Predaval bo dr. ing. Milan Vidmar, direktor Zavoda za elektrogospodarstvo LRS. Vabimo množične organizacije in sindikate. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani obvešča vse tovariše zdravnike in medicince. da bosta predavala v soboto, 25. marca ob 18 v predavalnici Interne klinike plastični kirurg dr. Movalen in aaesitezist dr. Davies iz Londona. Dr. M o wlem bo predaval iz področja plastične kirurgije pri poškodbah glave in udov dr. Davids Pa iz področja moderne anestezije. Predvajali se bodo tudi filmi. Na zanimivi predavanji vabimo vse zdravnike in medicince. 720-n GLEDALIŠČE DRAMA Pete* *A. ob 20: Kraigher: Školjka. Za-kUude»* -predstava za LŠM. Bohota. 25.. oh 20: Grihojedov: Gorje pametnemu. Zaključena predstava ta sindikate. Nedelja. 26. ob 14: Ostrovski: Goreče src<\ Izven. Oh 20: Kraigher: Školjka Izven. Pri predstavi »Školjka« drevi Igra vlogo Tonina Demeter Bitenc. OPERA PeteA. *4.. ob 20: Purrini: Tosca. Gostovanj« Valerije Heytnlove. Jočeta Gostija to Milanu Pihlerja. Zaključena predstava za sindikate. Sobota, 25.. oh 15: Lindpaintner: Danina, balet. Zakljnčena predstava za LSM. Nedelja. 26.. ob 15: Lindpaintner: Danina balet. Zaključena predstava za škofjeloško garnizijo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM Nedelja, 26. marca ob 15: »Veronika De-seniška«. Dopoldanska predstava, zadnjič. SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota. 25. marca ob D-30: B Nušif i-Zalujoči ostali«. Nedelja. 26. marca ob It: Shakespeare Romeo in Julija«. Predstava Za okolico SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE Sobota. 25. marca ob 19.50: Arnaud d ITsseau in James Gow: Globoko so ko-r«nine*. šestič. Zaključena predstava za sindikat CRD v okviru okrajnetra tekmovanja za festival. '24-ti PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota. 25. mairca ob 20: Carlo Goldoui: Krčmarica Mirandolina. . Nedelia 26. mar'*a ob 16. in 20. url: Carlo GoldoniT Krčmarica Mirandolina. LJI DSKO PROSVETNO DRUŠTVO OP »VODNIK« — ZG. SISKA V nedeljo 27. irv -VH ob 20. v počastitev volitev — mladinska opereta v 3. dejanjih: Pastirček Marko. Predprodaj* vstocnio v gostilni Martino. koncerh Opozarjamo na nocojšnjo ponovitev HayA!i-Baba in 40 razbojnikov«. Obz,ornik 37 — ■JESENICE MESTNI: francoski film »Domovina«. Pred narodnim sodiščem. KRANJ STORŽIČ: jugoslov. film ‘Barba Zvane«. Film. nov. 293. — PTUJ: ameriški film »Zimska zuodba«. Rit v Vojvodini. SEŽANA: avstrijski film »Beli sen«. Filmske novosti 188. IL4MÖ SPORED ZA SOBOTO Poročila ob 6.15. . 7.00. 1*2.30, 15-00 19.00, 22.00 in 23.30 6-00 Narodne pesmi. 6.30 Jutranja telovadba: 6.40 Plesna glasba; 7.10—8.00 Jutranji koncert: 12.0») Opoldanski koncert — G. Bizet: Simfonija v C duru; 12.40 Slovansko narodne in umetne pesmi — vmes ob 1.3.00—13.15 Mladinska oddaja»; 14.Pester spored izvaja Mali ansambl Radia Ljubljana; 14.30 Kulturni pregled: 14.40 Pesmi jugoslovanskih avtorjev; 15.10 Glasbena medigra; 15.15-yl5.30 Fizkulturni pregled^ 18.00 Na predvečer volitev;. 20.00 Tedernski zunanjc-politični pregled: 20.15 P-artiz.an&ke in narodne pesmi; 20.30 Veseli večer; 22.15 Za ples in razvedrilo; 23.35 Zaključek oddaje. PMESKRBA Združenje obrtnikov za mesto Ljub- j’iana poziva vse obrtnike; da dvignejo industrijske nakaznice za zaposleno osebje v ponedeljek, dne 27. t. m. med ”, m L” v Rokodelskem domu. Komen-skega ulica 12. — Obrtniki s Polia iih dobijo isti dan od 14 do!8 v Polju 29. Utabavite ri pravočasno krompir Da bo za pomladaozkD razpolaga dovolj semenskega fcramr pirja, bo ves krompir, ki so ga odkupila odkupna podjetja puli zadnjem odkupu, seveda v kolikor pride v poštev za seme na razpolago za zamenjavo z merkantilnim krompirjem. Poverjeništva za kmetijstvo na okrajih bodo pregledala odkupljeni krompir ali je primeren za seme in bodo omogočila vsem pridelovalcem tako socialističnim kakor tudi privatnim gospodarstvom zamenjavo v razmerju kilogram za kilogram. Iz odkupljenih količin je treba prvenstveno zagotoviti seme socialističnemu sektorju. V kolikor bi privatnim pridelovalcem primanjkovalo krompirja za zamenjavo, jim ljudski odbori lahko dodeie semenski krompir v zamenjavo za druge pridelke po posebnem ključu. Ce pridelovalec nima nobenih možnosti za zamenjavo, se mu semenski krompir dodeli proti vrnitvi jeseni iz njegovih tržnih presežkov. Volivci Ptuja in okolice so na volivnem shodu obravnavali važne gospodarske naloge Na Kvedrovem trgu v Ptuju sta na velikem volivnem shodu govorila kandidat okraja Ptuj desni breg, minister za znanost in kulturo vlade LR Slovenije dr. Jože Potrč in kandidat votivnega okraja Maribor - okolica vzhodni del Franc Simonič. Kanddiat dr. Jože Potrč je govoril predvsem o našem gospodarskem razvoju ter o skrbi, ki jo posveča ljudska država šolstvu. V svojem govoru se je dotaknil tudi najvažnejših nalog ter pri tem naglasil, da so nepravilnosti pri odkupih mnogokrat zaradi tega, ker aktivisti od ljudi le zahtevajo in ne pojasnjujejo, zakaj so odkupi potrebni. Tov. Franc Simonič je podal gospodarsko sliko ptujskega okraja, ki je precej bogat, a njegovi prebivalci lani niso zadostili oddaji prašičev in goveje živine. V okraju bo v bodoče treba več političnega dela, da bo kmetu dobro razložen pomen odkupov. Množica zborovalcev je govora prekinjala z vzklikanjem Partiji in maršalu Titu ter z odobravanjem sprejela resoluciji izvršnemu odboru Ljudske fronte Slovenije in CK KPS. Prostovoljno delo lovcev na čast volitev Lovska družina v Zagorju ob Savi je v ponedeljek na svojem rednem sestanku sklenila, da bodo njeni člani na čast volite* nakopali ta teden 100 ton premoga. Tekmovanje pri tej delovni akciji je napovedala vsem družinam okrajnega lovskega sveta v Trbovljah. V okrajnem lovskem svetu je okoli 300 članov, ki so na svojih sestankih to tekmovanje že sprejeli in se takoj lotili dela. Okrajni lovski svef Trbovlje je včeraj napovedal tekmovanje vsem okrajnim lovskim svetom v Sloveniji. Zaključek volivnih pripray v Hercegovini Z velikimi volivnimi shodi v Lju-buškem, Stolcu in Konjicu so končane volivne priprave v Hercegovini. Vsi trije zadnji veliki shodi so imeli po 4 do 8000 poslušalcev, govorili pa so na njih člani vlade LR Bosne in Hercegovine in kandidatu Kmetje iz okolice Trsta v Sloveniji Kmetje iz Kolonca pri Trstu so po povabilu glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije obiskali v Ljubljani Litostroj, v Kranju tovarni Iskro in Inteks, na Jesenicah železarno, hidrocentralo v Mostah in tudi kmečko obdelovalno zadrugo v Zabnici pri Kranju. V svoji zahvali Zvezi sindikatov Slovenije navajajo, da so se na lastne oči prepričali, da so vse infoimbiroj-ske trditve navadna laž in da delavci v Sloveniji in v vsej Jugoslaviji zavestno ter z velikimi uspehi gradijo sebi in svojim potomcem srečnejšo bodočnost. Domov se vračajo prepričani, da se v Jugoslaviji gradi socializem. O tem bodo vsem pripovedovali in tako pripomogli, da bo resnica v Jugoslaviji čim prej zmagala. Da bi se ukrivljeni hrbti vzravnali Sotnce je toplo te prijetno. Čeprav je te zgodaj, zajeda se v strmi breg in rta hišice po njem nanizane, na njive in travnike, ki visijo na strmini, kot bi grozile, da se vsak čas odtrgajo in spustijo v dolino. Ravna je ta zemlja, težko Jo obdelaš, prst in gnoj, krompir in sadje, vse ti leze navzdol, vse moraš na hrbtu znositi, kriv in upognjen. Skozi stoletja je bilo življenje tako... A danes je drugače. V soncu se svetijo krampt te tepete, gramoz Utriplje pod kolesi težko naloženih voz, med njivami in sadovnjaki se vije temna proga, zajeda se v zemljo, spušča preko strmin in skriva za hišami: v Čelu pri Cerknem gradijo in podjeten, kot nalašč za delovodjo, da ne bo zmešnjav. Tudi zidar se je našel, kjer bo potrebno kolovoz nekoliko trdneje podpreti: vsak Je dobrodošel. Veseli so bili» ko so zvedeli, da jim bo v predvolivnem tekmovanju prišla aa pomoč gasilska četa iz Certain ter vozniki iz Planine in Zakriža, saj si tolike pomoči niso pričakovali. Le Rovtarjevih ni bilo zraven. Nekam vase so »e zaprli, slepi za nove (me te razmere. Najraje bi videli» da bi vse šlo po vodi, čeprav faš sami imeli veliko korist od dela. — Kakor hočejo — »o je dvpo» uganili. Naj *i zapomnijo, da bode t«H v bodoča, po starem prenašali vse na hrbtu. Na kolovoz jih »e puetime nov kolovoz. Sami si ga gradijo, s prostovoljnim delom ob podpori svojB oblasti. Davno so si ga želeli: da bi jih povezal s cesto, da bi ne bilo tega večnega trpljenja, da bi se ukrivljeni in zgarani hrbti včasih zravnali. A to bi stalo denarja, ki ga vas nikoli ni pre-mogla, Italija se pa za njih trpljenje ni zmenila, pobirala je davke, gradila utrdbe po Poreznu in okolici, sejala razdor in mržnjo. A to je že davno minulo. Borba. kateri se niso odtegnili, jih je prekalila, oblast, ki so si jo sami izbrali jih je razumela in podprla: tudi njih delo bo korak naprej k boljšemu življenju, Bližajoče se volitve so jih podžgale: Pokazali bomo, kaj smo in za koga smo, govorili bomo vsem, ki ne marajo za nas. Lepo so se domenili na skupnem sestanku, pozabili na nekdanje razprtije in sovraštva in si razdelili dela Tina-čev Tone je sicer še mlad, a priden niti s kolesom, kaj šele z vozom. Tudi brez njih bo šlo! — In kako je šlo; napravili po že preko 2215 ur v predvolivnem tekmovanju, tudi gasilci in vozniki so držali svojo besedo. Se iz Cerkna so jim ljudje priskočili na pomoč, čeprav imajo še sami vsega preveč. Rojc, Obid, Hadalin in Gruden ter še nekaj drugih so najbolj pridni» že ne štejejo več ur. Jih pa drugi zanje, ker je nekaj kljub vsej skromnosti le potrebno povedati Zgled ali grožnja j» še n» Rovtar- jeve nekoliko vplival: pokazali so e® zraven, čeprav le malo, saj končno res ni dobro, do ostane človek tako sam in ga vsi po strani gledajo, ko pa vedno koga potrebujejo. Mogoče pa tudi spoznavajo, da je oblast res ljudska in da je vsako upiranje zaman. Se bodo delali in gradili in ne samo do volitev in v svoji vasi, nego povsod, kjer bo potrebno. Zavest novega človeka bo počasi pregazila staro miselnost in stoletne navade. Z USPEHi v letu 1949. sl Je hotel „5loau priboril tire diplomi In tmmn Zrn tri, štiri točke je šlo. Ocenjevanje lami opravljenega prostovoljnega dela je nagnilo jeziček na tehtnici. Tako se je končalo lansko tekmovanje med republiškimi podjetji gostinsko-turistične stroke z zmago gostinskega podjetja Hotel »Slon« v Ljubljani. Pravzaprav bi človek kar privoščil zmago »Unionu« ali komu drugemu. V »Sionu« so imeli že tako več diplom to bi jo za lani lahko prepustili komu drugemu Toda delovni kolektiv »Slona« je rekel: »Ne damo sea in pri tem je ostalo. Lani so presegli plan prenočišč za 12 »/o. plan prehodnih obrokov za 14 '•/«, plan alkoholnih pijač za 38 % in skupni finančni plan za 17 o/0. V primeru z ietom 1948 so znižali stroške elektrike za 2.8 o/o. izdatke za premog za 8 »/o. porabo vode za 5 % in plin za 2 °/o. takozvani nevidni lom pa so znižali za 38 »/o. Neupravičenih izostankov so imeli samo 3 ali skupno 6 dni. Izven piana so povečali iz lastnih sredstev zmogljivost vinske kleti od 2 na 8 vagonov. Namesto 1 tisoč prostovoljnih delovnih ur so jih opravili 12 tisoč in presegli tako sprejeto obveznost za 20 »/o. Delali so v rudnikih, na cesti bratstva in eaotaooti, na Plati te pri sečnji drv. Živahna sta bita tudi sindikalno kul-tumo-prosvetno delo in študij. S temi uspehi, ki jih je doseglo podjetje zaradi tesnega sodelovanja med partijsko ter sindikalno organizacijo in vodstvom podjetja, so si priborili v tretje in s tem v trajno last prehodno zastavo Zvez» sindikatov Jugoslav!}« — glavnega odbora ra Slovenijo in Komiteja za turizem ter gostinstvo, razen tega pa prehodno zastavo Viade LR Slovenije in naziv najboljšega delovnega kolektiva gostinsko-turistične stroke v Sloveniji. K svečani predaji dvojne zastave in dvojnih diplom se je zbral delovni kolektiv dne 21. t. m. Navzoči zastopniki oblasti in sindikalnih forumov so dali kolektivu priznanje za dosežene uspehe, obenem pa eo jih pozvali k nadalj. njemu tekmovanju za izpolnjevanje plana. S sprejetjem 12 raznih obveznosti- med drugim tudi te da bodo izpolnili letošnji plan do 29. novembra, je delovni kolektiv »Slona« ob zaključku svečanosti izrazil svojo pripravljenost, nadaljevati tekmovanje z vs^hi republiškimi gostinskimi podjetji Slovenije. DELITEV MESA Poverjeništvo za trgorino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, si lahko nabavijo v soboto in v npdeljo 28. maroa sveže meso ali Po želji drobovino na odrezke živilskih nakaznic za mesec marec in sicer: R—la. R—lb po 11100 Str; R—2a po 500 gramov; R—žl. R—ž2, R—1 po 500 gr.; R—2. R—3 po 250 gr.; G D—1. D—2. D—3 no 250 gramov- Meso si lahko nabavijo tndi bolniki, noseče žene, daDjlci krvi in udarniki na Se veljavne odrezke dodatnih nakaznio. Nadalje si lahko nabavijo meso tudi doječe matere in sicer na dodatne nakaznice za mesec mare DEI TTEV INDUSTRIJSKIH NAKAZNIC za l. tromesečje 1950 na področju OLO Ljubljäna-okolica. Narodna banka FLRJ — podružnica 610 Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 10 bo delila industrijske nakaznice za I. tromesečje 1950 podjetjem in ustanovam lokalnega značaja na območju OLO Ljubiiana-okolica. v torek, dne 28. marca 1950 od 8 do 11.30. — Narodna banka FLRJ. podružnica 610. Liub-ljana-okolica. 1087-1 VAZNO ZA GOSPODINJSKE POMOČNICE Obveščamo, da se bodo industrijske karte delile v netek. 24. ma,rca od 16 do 19. v soboto in ponedeljek n» od 8 do 12. KnTte še bodo delile le fea podlagi delavskih knjižic. Nadalje, obveščamo, da se ho pisarna gospodinjskih pomočnic preselila l. aprila v Križrvniško ulico 2. Uradne ure od 7 do 12 Ob četrtkih pa tudi od 16. do 18. 716m MALI OGLASI STENSKE URE kupimo. Ponudbe poslati na tovarno likerjev v Ajdovščini. 1430-6 KOT KUHARICA se sprejme ženska srednjih let, katera bi imela veselje in zmožnosti .za planinsko postojanko »Staničeva koča«. Reflektantmie naj se zglasijo osebno ali pismeno pri predsedniku Planinskega društva Javornik-Koroška Bela pri tov. Janku Vilmanu. — Plača po dogovoru. IZGUBLJEN je bil raznobarven pulover s kratkimi rokavi od Ježice do Tovarne nogavic. Savlje. Vrniti ga proti nagradi v Savlje št. 19. 1588-14 • V SOBOTO sem izgubila mrežo in dve platneni vrečki od Prehrane, Vodnikov trg. po Poljanski cesti do Stross-maierjeve ulice. Vrniti: P. Kovačič. Ciril Metodova 19-1. 1591-14 ZATEKEL se je lovski pes brak. rjav, kratkodlak, srednie velikosti, sliši na ime »Boro«. Javiti na: Ješe. Stražišče štev. 143 pri Kranju proti nagradi. " 1593-14 DNE 13. marca sem od Kranja do Zi-rov izgubil denarnico z nekaj denarja in dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da vrne dokumente na naslov: Mlinar Vinko. Stara vas. Žiri. Denar lahko obdrži za nagrado. ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju - zameniam za enako v Ljubljani — Skofii Loki ali Domžalah. Ponudbe s polnim naslovom nod značko Ugodno na podružnico SP Kranj. 1622-10 OSEBA, ki ie 20. marca pomotoma vzela na večernem vlaku Ljubljana— Jesenice črno torbico, prosim, da mi vrne vsaj dokumente proti nagradi na naslov: Dobrotinšek Terezija. Bohinjska Bela. oficirska menza 28. ZAMENJAM stanovanje v Novem mestu za enako v Ljubljani. Ponudbe tod »Stanovanje« na ogl. odd. KUPIMO kompletni diferencijal za osebni avto Renault tipa 396 aii temu primernega (Opel Kadet-Olimpiia, širina medkolesia 116 cm). Ponjidbe poslati na Okrajni magazin. Radgona. 1563-6 DNE 9. marca je bilo vzeto iz veže kina Metropol v Celiti novo črno ple-skano moško kolo znamke Wisla S-125320. štev. okvirja 491930. Izsledi-tel.i dobi 4000 din nagrade. Ja«'iti na podružnico SP Celje. 1513-14 ' ZAHVALE Ob Izgubi dragega moža, očeta, strica m starega očeta KAROLA TERDIČA izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, ki s?,.ea spremili na zadnji poti ter okrasili njegov zadnji dom s cvetjem in venci. — Zaluioča družina Terčičeva. — Verje, 23. marca 1950. 1079-1 Zahvala vsem sorodnikom, prijate Ijem in sostanovalcem, ki ste spremil „.togjo ženo rojeno PAJK, poročen gtUPLVEC k večnemu počitku.. 2a:i joči mož in ostalo sorodstvo. 1042-Ob težki izgubi očeta FLORJAN« KLADNIKA se zahvaljujemo tov. Fre cetu za poslovilni govor, pevskem zporu ter dat ovalnem vencev in cvet ja. ,— Žalujoči otroci in ostalo sorod stvo. 1083- Ob izgubi mojega moža, ateka, ded »brata, strica in svak: "Oz.ETA RUPARJA se prav prisren* zahvaljujemo vsem, ki ste 5a spremil na posleanji poti in mu poklonili cvet je, enako darovalcem venca, ^ostano valcem ter za izražena sožalja. — 2aiu joče družine Rupar. Staiowsky. Straus Ježek Siska« Kukovec. — Ljubljana Piuj* Zemun, Pittsburg. 1080- S, IS ste*: nami^ sočustvovali m izrekli sožalje prisrčno zahvaljujemo. Posebna zshva la pevskemu društvu kurilnice Ljub za^uj°ča žena Ana z otrok m ostalo sorodstvo. 1081-! ^°\SSfiSkaŠ??«a dragega sina in bra ta FRANCETA KLJUČE VSKA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste : sočustvovali in ga tako številne spremili na njegovi zadnji poti. Poseb 59, s*? zahvaljujemo upravi Apnenic ^iaam most. tovarišem Izolita. godbi pevcem, tovarišem za poslovilni govor postnim uslužbencem in darovaicerr ^?9c.ev* ZaluioČi starši in ostalo sorodstvo. — Radeče. 20. marca, 1075-] UMRLI Sporočamo prežalostno vest, da if 79. letu starosti umrl naš dragi, do mož, oče. stari oče. stric in tast JOŽ ECKERT, železniški strojevodja v koiu. Pogreb bo 25. marca ob po! z Zal. iz kapelice sv. Jožefa na po pališče. — Globoko žalujoča žena rica. sinovi Rudolf. Alojz. Jože. hč ke Mimi. Fani Greti in ostalo son sivo. — Ljubljana, Waidhofen, Z« ring. j 05 Tri dni za svoio sestro nas je težki m mučni bolezni za vedno zai stila naša ljubljena BUDVA DUL* Prosimo tihega sožalja. Vav vas. 23 marca 1950. Mati, sestra. b‘ in ostali sorodnikL io8 Dr. KraigHerjeva „Školjka“ zopet na odru PKIDI SABLJAT! Po presledku, ki je trajal malone trideset let, je Drama ljubljanskega Narodnega gledališča zopet uprizorila or. Lojza Kraigherja »Školjko«, da tako nadaljuje repertoarsko obnavljanje značilnih domačih del preteklosti. Pred gledalci, ki še imajo v duši dramatične pretresljaje nedavnega časa in pred svojim notranjim pogledom oblike novega, vse drugačnega družbenega življenja, se je pojavila arama, ki je pomenila v daljnih dneh pred prvo svetovno vojno drzno dejanje. Nastala je leta 1907-08. Bila je tedaj vrstnica Cankarjevih dram, ki so satirično obravnavale slovenske socialne in politične razmere, vendar je takrat še mladi novelist dr. Kraigher tudi kot dramatik ubral drugačno pot. na 1 §gPii SÄl I< si Dr. Lojz Kraigher katero je očitno vplivalo to., da je imel za seboj medicinske študije in v zdravniški praksi mnogo večji pogled V intimno življenje človeka, kakor pa naši drugi pripovedniki. »Školjka« je takoj postala enfant terrible v slovenski književni hiši. Gledališče je ni maralo uprizoriti, šele med p-rvo svetovno vojno je imela krstno predstavo na odru zagrebške Drame, pisatelj Milčinski — sicer širok in dovtipen . človek — jo je kot ocenjevalec Slovenske Matice zavrnil z besedami, ki bi nemara pristajala tudi kakšnemu Mahniču. Zavrnil jo je Ljubljanski Zven, toda ko je po Cankarjevem prizadevanju izšla v knjigi, je napisal Cankar močno pohvalno oceno, tudi drugi so se jeli oglašati bodisi v njen prid, bodisi zoper njo. Kanonik in pesnik mahničevskega kova Mihael Opeka jo je v zvezi z avtorjevim romanom »Kontrolor Skro-bur« omenil kot del »Kraigherjevega literarnega zločina«. Tako je »Školjka« prišla na slovenski oder šele v sezoni 1919-20 v Mariboru in leto dni pozneje v Ljubljani. Ta nekod tako hvaljena, in napadana drama je zdaj stopila v naš tekoči repertoar, nekako tako, kakor stopi Olga iz »Školjke« na. oder: živahna, zgovorna, inteligentna, vendar za današnjega gledalca na zunaj malo zastarela, priča drugih časov in njihove drugačne problematike. Zakaj bistvo »Školjke«, nje gibalna sila, je vendarle predvsem problem ljubezenskih odnosov in manj umetniška analiza čustev in strasti: medtem ko čustva in strasti ostajajo, se problemi in pogledi nanje spreminjajo. Ob »Školjki« pa se danes upravičeno vprašujemo, v čem neki je tista ost, s kaierc je Kraigherjeva drama nekoč ranila budne varuhe okusa in »morale« slovenske gospode? To, da je »Školjka« po svoji strukturi dialegizirana novela, da kljub »klasični« enoti časa in prostora, ki jo poudarja Cankar in kljub rastočemu razpletu, prehajajočemu ob koncu v dramatični višek, ie ni zgrajena strogo dramatsko — to in. še drugo ni moglo motni nekdanjih kritikov, saj so bile to težave, s katerimi so se borili vsi naši dramatiki, celo Cankar. Pisatelj je dobre čutil pomanjkljivosti svoje »Školjke« in jo je do sedanje uprizoritve večkrat popravljal. Ost, ki je nekatere rioriUIa in povzročila tisto histerično kričanje o literarnem zločinu, je pisateljeva popolna odkritosrčnost v rečeh, o katerih so v tedanji družbi imeli zasebno in javno moralo. V zasebnem življenju je bilo pri nas in drugod vse polno Pepin, Toninov, Podbojev, Lubiiiov — zadnja dva sta kar veren posnetek Upa. ki je prevladoval v dobršnem delu našega izobra-ženstva — toda gorje si ga tistemu, ki bi to javno priznal in napravil iz tega literarni problem! Takrat mladi pisatelj in zdravnik dr. Lojz Kraigher je v raznih novelah posebej pa v »Školjki« in nato še v »Kontrolorju Skrobarju« z gesto, ki je učinkovala kar revolucionarno, odgrnil zaveso med zasebno in javno moralo, pokazal z ustvarjalnim peresom na prevladujočo dvojnost družbene in posebej še seksualne morale, ter razvil kot svoj idejni prispevek k preureditvi zasebnega in javnega življenja v dramatski obliki tezo o pravici žene do svobodne, od cerkvenih blagoslovov in togih paragrafov neodvisne izbire v ljubezni. Ljubezen bodi popolna čustvena in. telesna harmonija človeške dvojice, ki se je spoznala in našla ter odkrila svoj »biser v školjki«. Ta malone zdravniško hladna odkritosrčnost v obravnavanju tako kočljive snovi, kakor je eros v človeku in z druge strani zainteresirana, človeško topla postavitev problema ljubezenskih odnosov — to je tisto, kar je vzburilo zastopnike cbeh tedanjih taborov, ki jih je dr. Kraigherjeva obtožba dvojne morale enako prizadela. Ko. gledamo danes »Školjko«, in če se še posebej zamislimo v problematiko, ki jo obravnava ta drama, čutimo, da dr. Kraigherju ni šlo za. nič drugega, kakor' za. načelno in hkrati življenjsko konkretno razčiščenje družbeno in etično tako pomembnih človeških odnosov, kot so erotični odnosi med moškim in žensko. . Prav -zaradi tega je »Školjka«, najsi je sicer ponekod diskusijsko razvlečena v škodo dra-1 matske učinkovitosti, pomenila za tiste čase drzno in pomembne dramatsko delo, umetniško izzivanje tedanje vladajoče družbene plasti. V tej etično razčiščevalni funkciji je ne le pomen »Školjke«, marveč tudi vsesa Kraigherjevega »naturalizma« z njegovo izrazito erotično vsebino. Ta »naturalizem« je nedvomno koreninil v naši tedanji stvarnosti in dr. Kraigherjevo snemanje mask s seksualnega življenja slovenskega malomeščanstva ne poteka kakor pri nekaterih tedaj modemih pisateljih, postavimo pri Oscaru Wil- de u, iz artističnega hotenja po »1’amour pour 1’amour«, marveč je v tem etični protest zoper takratno družbo, ki je tudi najintimnejša človeška čustva šiloma navijala na vijak posestvovalnih načel in jih krojila glede na moč, ki jo dajeta človeku položaj in denar. Vidimo pa tudi pri »Školjki« tole: Manjši ko je družbeni okvir pri obravnavanju erotičnih problemov, bolj ko so seksualni konflikti izolirani od svojega družbenega ozadja, bolj je očiten tisti grajani »naturalizem«, manj vidna je dejanska socialno-kritična tendenca dr. Kraigherjevega dela. Vihar časa je odpihnil znatno plast starih predsodkov ter podedovanih navad in razvad. Danes so vsi ti problemi postavljeni ostreje in zmeraj v celotni sovisnosti s svojim družbeno-dialektičniro ozadjem: vprašanje žene in njene emancipacije je v celoti : rešeno, etična načela sožitja obeh spolov so postala samo del celotne etike j novega družbenega življenja. Medtem pa konflikti intimnega človeškega živ- j ljenja kajpak ostajajo in z njimi ostaja i tudi umetnost, ki jih obravnava. Športno sabljanje si počasi, vendar zanesljivo utira pot med ljudi. Počasi zaradi tega, ker je težko doumljiva panoga zaradi komplicirane tehnike. Po drugi strani pa zanesljivo, ker nudi športniku največji užitek in razvija telesne in duševne vrline, krepi samozavest. obenem pa vzgaja k skromnosti in vljudnosti s svojo strogo disciplino samozataievanja. Sedanja uprizoritev »Školjke« je po vsej pravici iznova opozorila na literarno delo dr. Lojza Kraigherja, delo, ki se je z vso svojo aktualno in neaktualno problematika vključilo v zakladnico naše napredne literature. Režiser Milan Skrbinšek je pripravil lepo izenačeno, v vseh sestavinah skrbno preudarjeno uprizoritev, tako da je drama, ki se polni dve uri nepretrgoma razvija pred gledalcem, v .glavnem izčrpala vso svojo odrsko učinkovitost in dosegla na premieri dostojen uspeh. Zasedba posameznih vlog je premis- ! Ijeno izbrana, predvsem pa vloga Pe-pine, v kateri je Vladoša Simčičeva j pokazala močno igro, ki je dala tej i figuri vso teatrsko kri. Olga Vide Juvanove, Tonin Vladimirja Skrbinška, Maks Maksa Bajca, dr. Podboj Maksa Furijana, dr. Lubin Lojza Drenovca in Strelovka Elvire Kraljeve vsi zapovrstjo so z velikim igralskim deležem omogočili častno obnovitev dr. Kraigherjeve drame. B. B. Srednješolci tekmujejo v plavanju na čast volitev r M©WI€E Im Stanovanjska kriza v Avstriji Stanovanjska kriza je eden najresnejših problemov za delovne ljudi v Avstriji, zlasti po mestih. Da bi ta problem vsaj delno rešili, bi bilo tr^ ba po uradnih podatkih zgraditi najmanj 300.000 stanovanj. Zlasti težak je položaj delovnih ljudi na Dunaju, kjer stanuje okrog 65.000 ljudi med razvalinami ali pa v kolektivnih zavetjih in plačujejo za ta stanovanja po 50 šilingov mesečno. Okrog 50.000 stanovanj, kolikor so jih zgradili v Avstriji po vojni, ne more rešiti stanovanjske krize. Stanje še otežkeča dejstvo, da razpolagajo zahodne in sovjetske okupacijske oblasti s 7000 stanovanji v vseh večjih avstrijskih mestih. Politične stranke skušajo rešiti stanovanjsko krizo na razne načine. Vladajoča ljudska stranka, ki zastopa .koristi veleposestnikov in kapitalistov, predlaga, naj hi se povišale najemnine in s tem na račun stanovanjskih najemnikov ustvarila sredstva za gradnjo stanovanj. Komunisti zahtevajo, naj se ustanovi fona za gradnjo stanovanj, v katerega bi se stekala sredstva iz lanskega posojila, ki ga je razpisala vlada ter del posebnih dobičkov avstrijskih kapitalistov. Desni socialisti predlagajo za rešitev stanovanjske krize deblokiran j e vlog, s katerimi razpolaga Avstrija v ameriških bankah. Premog v Tanganjiki. Britansko kolonialno ministrstvo poroča, da so na jugu kolonije Tanganjike raziskali dvoje področij, v katerih so našli v obsegu 10 kvadratnih milj ogromne množine prvovrstnega premoga. Premog za domače minimalne potrebe ne pride v poštev, izvoz je pa tudi zelo kočljiv Skozi Sueški prekop bi bil izvoz predrag zaradi carin, okoli Kaplandije do Evrope pa je spet predaleč. Torej ostane le možnost, da postavijo veliko premogovno postajo za. ladijski promet. Izvoz v afriške dežele namreč zaradi premajhne porabe sploh odpade, Južna afriška unija, najbolj industrializirana dežela v Afriki, pa ima iastnega premoga dovolj. Italijanski izvoz sadja In sočivja. Italija je lani prodala v inozemstvo okrog 1.050.000 ton sadja in sočivja, kar ja za 21% več kot 1948. Reuter poroča, da so bile največje količine italijanskega sadja in sočivja izvožene v Vel. Britanijo in Zahodno Nemčijo. Arhiv mednarodnega sodišča v Nürnbergs Poročajo, da so bili mednarodnemu pravnemu sodišču v Haagu izročeni arhivi mednarodnega sodišča v Nürnbergs ki je 1946 sodilo velikim vojnim zločincem nacistične Nemčije Göringu, von Ribbentropu,, Keitlu, Jodlu in drugim. V 37 zabojih so uradni dokumenti, zapisniki z razprave in' razni predmeti, ki so jih med razpravo uporabili kot dokazno gradivo. Televizija v ZDA. Po poročilu vestnika ameriškega zunanjega ministrstva je v ZDA sedaj v uporabi nad pet milijonov televizijskih aparatov. Časopis »Television Digest« piše, da se število aparatov poveča vsak mesec za 500.000. Prva poštna znamka Nove Kitajske. Delavski razred in kitajsko ljudstvo sta zmagala po 30 letni barbi in je ta doba označena z letnicama na prvi poštni znamki Nove Kitajske. L. 1921 je bilo prvo ustanovno zborovanje kitajske komunistične stranke v Šanghaju. Kitajski napis na znamki levo od slike Mao Ce Tunga se glasi: »Ljudska republika Kitajska«. Današnji moderni sabljaski šport loči tri vrste orožja: ilorei (rapir), sabljo in meč (epee). Tehnika je raz Učna. S sabljo se udari in bode v celo telo izključivši noge. Z mečem se samo bode v celo telo. Floret, ki je klasično orožje sabljanja, zahteva največjo točnost in obvladanje tehnike. S lloretom se samo bode v trup, izključno roke noge in glavo. Majhna napadalna ploskev trupa zahteva izvrstno vodstvo konice orožja. Obvladati tehniko se pravi disciplinirano vaditi in se učiti eno leto. Za tekmovanja je potrebna večletna tekmovalna rutina, mnogi nastopi, kondicija in taktika. Učenec, ki se je odločil za sabljaški šport, bo v začetniškem. tečaju vadil sprva nožno tehniko, ravnotežne vaje, držo prežanja na nasprotnika, sablja-ške korake, izpade in skoke, učii se bo ocenjevati razdaljo (menzure) od nasprotnika, pravilno držati in voditi orožje, vadil bo obrambo z orožjem (parade) in različne napade. Z rastočim znapjem bo povezoval posamezne gibe in poskušal vedno bolj komplicirane kombinacije, ki so neizčrpne. — Kombiniral bo obrambo in protinapad, zavajal bo nasprotnika s fingiranimi napadi (fintami). ustavljal bo nasprotnikov napad s protisunki (tempo akcijami) In ko bo obvladal tehniko, se bo učil taktike. Pred borbo in med njo bo ocenil nasprotnika, njegove telesne slabosti in vrline, njegovo velikost, moč. gibčnost, iz nasprotnikovega obnašanja med borbo bo izluščil njegov značaj. Tjootovil Ido. ali je branilec ali napadalec, opazil bo njegove akcije in bo po njih uravnal svoje. Kril Ido svoj značaj, kajti tudi nasprotnik opazuje. Začela se bo borba razuma proti razumu. v kateri bo zmagala boljša tehnika, večja rutina, večje znanje in taktika. V tečajih sabljanja izgrajuje borilec svoj osebni lik. osvežuje svoje duševne lastnosti. Tako se vzgaja mladina, tako se pripravljajo tekmovalci in sekcije na turnirje z ostalimi republikami in z inozemskimi ekipami. Pretekli ponedeljek je začelo v zimskem bazenu Centralnega ljudskega kopališča srednješolsko prvenstvo v plavanju v počastitev volitev 26. marca. Preko 800 prijavljeni!', tekmovalcev iz 19 ljubljanskih gimnazij strokovnih šol in tehnikumov vsak dan predpoldne in popoldne preizkuša svoje sposobnosti. Najboljši iz vsake gimnazije bodo nastopili na finalnem tekmovanju, ki bo v soboto in nedeljo 1. in 2. aprila, ko se bodo ljubljanskim dijakom pridružili tudi tekmovalci iz Maribora. Kranja. Murske Sobote. Trbovelj in Gu-štanja. Med višješolci so najboljši plavalci oni. ki že nekaj časa pridno vadijo v klubu, vendar se tu in tam pojavi tudi marsikateri novinec, ki se z uspehom lahko kosa s preizkušenimi plavalcu— Mnogo boli ostre so borbe med nižie-šolci. k; svoje izenačene moči merijo med burnim vzklikanjem svojih tovarišev. Med nižješolci je doslej dosegel najbolji čas na 4 proge (56 m) Šuster iz VII. gimnazije (43.3 sek.). za njim pa Šavs (I. gimn.) in Filipčič (II. Simn). V prsnem plavanju sta najboljša Tavčar (I. gimn.) in Leiler (VII. E-). med hrbtaši pa velja za favorita mali Lunder iz VII. gimn. Skoro brez konkurence je med nižješolkami Jesenovi-čeva (VI. g.), vendar pa bo zato ostrejša borba za ostala mesta. Med prsači — višješolci je priredil maino presenečenje Gabrijan iz II. g.. ki je doslej dosegel najboljši cas 43 sek.. medtem ko je za njim najboljši Turk iz I. gimn. V crawlu, m hrbtnem ie doslej najboljši Lunder iz VII. emu. ki pa ima v crawlu za tekmeca To- mažiča iz iste gimnazije. Zupančičeva (Vil g ). Avseceva (ek. teh.) in <_re-kova (V. g.) boao verjetno najboljše višješolke v prsnem plavanju. V hrbtnem in crawlu med visješoikami pa bo-bo imele verjetno glavno besedo že starejše plavalke Enotnosti. Srednješolsko prvenstvo v plavanja ie naša najmnožičnejša plavalna prireditev. ki ima glavn,- smoter mobilizirati čim več mladih plavalcev ze v zimski sezoni, da se do poletniji mesecev dobro izurijo v tekmovalnem plavanju. Srednješolsko prvenstvo v plavanju v zimski sezoni mora postati ena izmed stalnih oblik vključevanja novih kadrov v plavalni šport. ŠAH Criigorič in Trifunovič vodita na turnirju v Mar del Plati Na mednarodnem šahovskem turnirju v Mar del Plati so bile orekinjene partije iz prejšnjih kol končane z naslednjimi izidi: Czernyak : Luckis 1:0 Sajiguinetti : Maderna 1:0. Rosetto : Pirc remi in Eliskases : Trifunovič remi. Po IX. kolu je stanje na tabeli tole: Gligorič in Trifunovič 6 in col točke. Czernyak. Guimard. Rossolimo in Pil-nik 5 in pol, Pirc. Eliskases, Bolbochan 5. Michel in Rosetto' 4 in pol. Martin 4. Freitas in Maderna 3 in col Castillo in Marini po 31 Luckis 2 in pol. Naše mojstre je v Mar del Plati obiskal pooblaščeni poslanik FLRJ v Buenos Airesu Marijan Stilinovič. Drobne šahovske novice Inž. Vidmar ml. je odigral proti članom fizkultumpga aktiva »Elektra* simultanko c« 2G deskah. Mojster je 20 partij dobil. 1 izgubil, ostale remiziral. V moštvenem prvenstvu mariborske oblasti .ie drugo moštvo Edinstva iz Rogaško Slatine premagalo Rogatec 5:3. Mladinci Edinstva. industrijske steklarske šole so v prijateljskem dvoboju premagali mladince Slovenske Bistrice 5:1. Mojster Janoševič .ie izbnlj'šal državni rekord v slanem igranju šahovskih p«r-li.i. V Skopi ju je igral na 20 deskali. Dobil je 34 partij. 0 pa remiziral. Novoustanovljeni šahovski sindikalni klub Bled lepo napreduje. Odigral je tri simultanke in dvoboje z raznimi nasprotniki. V teku je klubski tumiT z« čiaue in pionirje. Prve letošnje plavalne tekme na Bledu. V kopališču hotela Toplice na Bledu so bile pred dnevi in leme plavalne tekme blejskih plavalcev v počastitev volitev. Sodelovalo je nad 60 tekmovalcev. največ pionirjev, ki so v kratkem času pokazali precejšen napredek. Med pionirji ie na 51.5 m prsno zmagal Janez Jarc. na isti progi prosto Rado Jemc. v hrbtnem plavanju je bil prvi Jarc. v metuljčku pa Miha Zvan. Med pionirkami je na isti progi v prsnem plavanju zmagala Marija Medja, v prostem slogu pa Mari’a Perc. Med mladinci je na 103 m prsno zmagal Jože Ulčar, v prostem slogu ba Joža Stiplošek. Med mladinkami je na isti progi prsno zmagala- Ulčarjeva, med članicami pa Irena Jarc v prostem in hrbtnem plavanju-. Športniki »Ljubljane« so prvaki Slovenije v panogah, ki jih goji društvo Vodilni slovenski športoi klub »Ljub: liana« je imel v sredo. 22 t. m., prvi redni občni zbor. ki so se ga udeleži.i številni elani. Društvo ima v vseh svojih sekcijah (tenis, hokej in umetno drsanje) republiške prvake, arsalna sekcija pa tudi štiri od petih državnih prvenstev. Društvena drsalna šola je bila od Fizkulturne zveze Jugoslavije pohvaljena in nagrajena z radijskim aparatom. Silva Palmetova pa je prejela pohvalo in denarno nagrado od oblastnega komiteja KP. Ti uspehi torej opravičujejo »Ljubljani« naziv vodilnega športnega kluba za svoje pa-noge. .' . ... Zborovalci so prisrčno pozdravih predsednika inž. Stanka Bloudka, ki ie začel občni zbor. Za njim so Poročali o delu društva sekretar, dr. Gogala in predstavniki sekcij, ki so kritično analizirali uspehe in neuspehe na športnih področjih oredlagali učinkovite sklepe za dosego posameznih ter še boljših rezultatov *’ prihod n’ :n letu. Ko bodo razširjene športne naprave bo društvo svoje delo vam e o pridobivanju članov še poglobilo in pritegnilo čim več mladine iz delavskih in nameščenskih vrst. Ob živahnem odobravanju je bil pri volitvah vnovič izvoljen Z3 predseom-k:- inž. Stanko Bloudek, za podpi-sečnike pa Eržen. Kavšek in dr. Beweis. Hokejsko sekcijo bo vodil Pogačnik. drsalno Lajovic, teniško pa 1’ožun. Po pozdravih vodilnim republik; i; in državnim športnim organizacijam zborovalci sklenili, da bodo pri v . - nem delu živahno pomagali ter p- = beli. da bo uspeh volitev kar nato.; časten. V soboto, 25. III. na s Stadionu« ob 15: Odred, jun. : Krim, jun. ob 16: Odred, liga : Krim, sl. liga Vstopnina: 15 din, člani "0 din, vojaki in dijaki 'fr din. Drobne zanimivosti Na tekmovanju za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu .ie Kanada premagala Veliko Britanijo L2:l>- V polfinalu so ZDA premagale Švico 10:1. Na teniškem turnirju v Novem Sadu-na katerem je sodelovalo 24 igrralcev in 12 igralk iz Srbije, je v igrah posameznikov zmagal Bo jo vie, ki je v finala premaga-l Berto 6:1. 6:2. med ženskami ps Leovieeva, ki je premagala Laszlovo 6:4, 3:6 in 7:5. Tekma nogometnih reprezentanc Srbije in Hrvatske, ki bi morala biti 27. marca v Beosrradu, je odložena na 7. maj. Skupiua najboljših norveških smučarskih skakalcev se i>o udeležila tekmovanja v Londonu. Ker pa tam nimajo snega niti skakalnice, bodo Norvežani pripeljali z lad.io sneg in malo skakalnico lesene konstrukcije, kjer bo možno doseči skoke do 35 metrov. Na smučarskem tekmovanju za Hartmanov pokal je zmagal Hans Nogl. za naročnike iz,en Ljubljane 3S-32. telefon oria.-neca oddelka $te*. 38-96. Tekoći račun p/i Narodni banki, Ljubljana 6-90601-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca« ▼ Ljubljani — Poštnina plačana , «otormL — Četrtletna naročnina 135 din. polletna 270 din. celoletna 540 din. — »Slovenski poročevalec« izhaja vsak daD razen ob aedeiiab tu oraznikib. H - Ilustracije MlkulcF.a AleSa 21 -Jtesjani Alois J ir äs ek. »Da,« Je prhniti starec. »Se ded je hodil vanje kakor na svoje in bi! tam samosvoj gospodar, mi pa zdaj nanje gledamo iz voze.it Spet sla umolknila, dokler ni čez čas rihtar s pogledom na gozdovih nenadoma dvignil desnice in pokazal ven: iGloj. Pribeži, glej, tamle tik nad gozdom tisto zvezdo!« Pribek je uprl tja svoj pogled in se prekrižal. »tiepiitlca,« je dejal počasi, »božje znamenje!« Nad razpotegnjenim slemenom črnega gozda je na temnomodrem nebu žarela repatica z dolgim repom, obrnjenim visoko v nebo. »Kako je veitka!« je ponavljal Syka. Zdaj so jo opazovali že vsi, nekateri kleče, nekateri pa so bili vstali. Vstali so, ker so slišali vse, ker niso očesa niti zatisnili. - »Vsaka repatica nekaj pomeni,« je govoril Pribek. »Videl sem jih že nekaj, pa potem je vedno bila vojska alt pa lakota in kuga. Ampak tal Tako velike še nisem videl kakor tisti čas — to sem bil takrat še pogonjič — takrat pred ono vojsko, ki je trajala trideset let Pomnim, kakor da bi bilo to danes. Sedeli smo zunaj pod okni in gledali v nebo. Moj rajni ded je dobro prerokoval, da bo slabo, pasje slabo. On je bil še iz tistih dobrih časov in je nosil zlate porte po suknji in suknjiču — nam so ostale samo tele črne. in revež stari je celo sam dočakal in videl, da je govoril resnico. Se na svoje oči je videl, kako nam je cesarska vojska vse pobrala, tako da ni ostala niti koza v hlevu ne skorja kruha v hiši. On v mladih letih še ves v zlatih portah, na stara leta pa ko strgan, lačen berač! Nič drugega mu ni ostalo ko samo ta robevnica!« »O, pomnim, kako je zmeraj solze pretakal, kadar koli se ie spomnil na tisto zvezdo in kadar koli se je govorilo o tistih starih časih. Pa kaj oni Slaba mu Je predla, a kaj bi rekel šele zdaj?! Takrat smo še imeli upanje — ampak zdaj---------Ta zvezda« in starcu je glas močno zadrhtel — »Kaj prinaša ta zvezda —a »Nam nič, na nas je Bog že pozabil,« je zaječal stari Vächal. Vsi so pogledali vanj. To je bila težka beseda in druge krati bi jo kst bogokletno odbili, v tem trenutku pa nihče ni niti črhnil. Zdelo se je, da molče pritrjujejo. — Matčj Pribek, čigar oče je zaskrbljeno opazoval zloveščo zvezdo, je ležal zleknjen v temnem turnu in spal s svojim težkim širokokrajnikom pod glavo. Rok ni imel več zvezanih z vrvjo. Sanje obrskega Choda, ki je počival j na trdih, mrzlih tleh, niso bile prav prijetne, ker se je vsak hip močno stresal in v spanju kričal. Tudi v sanjah se je še vedno bojeval in vedno znova kuhal jezo, da so tako zaplotniško ravnali z njim ko s kakim razbojnikom, ga brez povoda na rihti zgrabili in povezali z vrvmi. V sosednji, nič bolj prijetni celici je sedel Kozina na črvivem hlodu, položenem ob zid. Opirajoč glavo na surovo ometani in mrzli zid je obrnil oči zamišljeno v progo zvezdnega neba, ki jo je bilo videti skozi zarjavelo mrežo malega okenca. Dolgo je premišljal o tem, kaj se je bilo danes zgodilo. Nikakor ni bil potrt ali mogoče pobit. V njegovem srcu je bit mir. Mir odločitve in dovršenega dejstva. V njem se. je vse razjasnilo. Izginila je negotovost in dušeča tesnoba bližajoče se nevihte. Treščilo je, toda s tem je obenem izginil mrak, ki je že dolgo tlačil misli mladega moža, ki kaj dä na svojo čast. Današnji dan ga je očistil in mu pokazal, kakšno je njegovo resnično mišljenje, da ni tak, za kakršnega so ga imeli povsod, tudi lastna mati Prav tako se je javno izkazalo to, kar je sam verjel, da so namreč chodske pravice doslej veljale in da veljajo še danes, čeprav gosposka to zanikuje in čeprav je razglasila perpetuum silentium. Kaj se je pripetilo ali kaj se godi, da je Lammingerju toliko do teh majestatov? In zdaj naj bi mu jih prepustih brez boja? Spomnil se je otrok, spomnil matere. Kako je v rihti pogledala, ko ji je namignil, da ve za njeno skrivnost, in potem zvečer, ko so ga vlekli sem na grad! Zdaj so gotovo vsi skupaj — otroka pač gotovo spita — Hanči, revica, pa gotovo joče. To sta pač otroka spraševala po njem Pavlik, Hanälka, ta drobna glavica----------Utrujene trepalnice Kozinove so se zapirale, dokler Jih ni zlepil spanec. Misel pa Je še bodra utekala iz Ječe, preko gozdov in se ustavila šele pod preprosto poslikanim nebe- som postelje, na kateri sta počivala ljubka otročka, dehe-loličen fantič in plavolaso dekletce, nad katerima se sklanja mlada, zala žena — Naslednji dan popoldne je peljal Lamminger svoja gosta, polkovnika grofa Stampacha in mladega ritmojstra grofa pl. Vrtba in Freudenthal, v grajsko pisarno. V prostrani, čisto pobeljeni sobi je bilo prijetno. Saj je tudi v kaminu gorel velik ogenj. Tam blizu so posedli plemenitaši v usnjene naslanjače in nadaljevali razgovor, ki so ga razpredli že spotoma. Trhanovski gospod je imel besedo. »To vam ne bi prenehali, dokler bi imeli v rokah le košček pergamenta. Ti ljudje so vam prebrisani, zato so tako dolgo molčali; ko pa bi jim prilika le prst ponudila — Vidva jih ne poznata, gospođa, kako trdo, kako žilavo je to ljudstvo. Drže se ko klop tega, česar so se samo malo navadili. Vem, kako Je bilo z orožjem, ko so ga bili morali za mojega očeta oddati. Prokleto so se branili oddati tiste svoje stare puške in pištole. In niti ne vse hkratu. Koliko je bilo lova, groženj in kazni —« »No, pa so se le navadili, biti tudi brez orožja,« Je dejal z nasmehom grof Stampach. «Kajpada so se in tako bo tudi s temi listinami.« »Kaj so bili ti rovtarji tako po vojaško organizirani?« Je vprašal mladi ritmojster. »Tudi svojo zastavo so imeli in svojega zastavonošo!« ■Oho!«