Ljubljana potrebuje industrijo
Nadaljnji razvoj Ljubljane je v marsičem odvisen od tega, ali bomo uspeli mestu zagoto-viti trdno proizvodno bazo in zavreti tlosedanjo preliitro rast neproduktivnih dejavnosti, kaj-ti drugače bo Ljubljana posta-la mrtvo mesto »belih ovrat-nikov«.
V preteklem obdobju se je industrija začela umikati iz Ljubljane, večina delavcev pa je sedaj zaposlenih v poslovnih združenjih, inštitucijah in ustanovah, upravnih in drugih organih. Le redkokdaj lahko srečamo v Ljubljani pravega neposrednega proizvajalca. V tem trenutku predstavlja doho-dek industrije v Ljubljani le 32,1 odstotka družbenega pro-izvoda mesta, oziroma nekaj več kot 6 milijard dinarjev. Znatno večji je celotni družbe-ni bruto proizvod, ki znaša okoli 19 milijard dinarjev, pri čemer znaša delež trgovine okoli 33 odstotkov. Taka go-spodarska struktura se neu-godno odraža tudi v propulziv-nosti slovenskega glavnega me-sta, ki se vedno bolj duši v svojih težavah. Problem vrt-cev, otroškega varstva, šolstva in kulture, prometa in drugi, ki so postali pretežko breme za družbeno nadstavbo, v kate-ri je zaposlena večina Ljub-ljančanov.
Dosedanji srednjeročni pro-gram razvoja Ljubljane je v marsačem še ohranjal želje po nadaljnjem povečanju admini-stracije ter vrste drugih dejav-nosti, ki so sicer koristne, ven-dar le v primeru, ko so pove-zane z direktnimi interesi pro-izvajalcev. Da bi dosegli to, bo-do nosilci gospodarskega razvo-
ja v našem mestu pripravlli no-ve razvojne programe, ki bodo vsebovali tudi hitrejši razvoj proizvodnje.
Ali ni industrija strupena?
V Ljubljani se srečujemo vsako zimo, pa tudi jeseni in spomladi, z onesnaževanjem zrafea, ki marsikdaj presega dovoljeno stopnjo onesnaženo-sti. Ljubljančani so pričeli biti plat zvona in se zato zavestno ograjujejo od razvoja industri-je, saj se bojijo, da bi se eko-loške razmere še poslabšale.
Vzrok za slab zrak je tudi kotlinska lega mesta, ki osta-ja v zimskih dnevih zasičeno z vsemi plini, ki ga prekrijejo kot črna, smrdeča kapa. Toda največji krivec za onesnaževa-nje okolja so kurlšča v domo vih, ki izločajo velike količine strupenih plinov v ozračje, medtem ko je današnja indu-strija z vsemi napravami za prečiščevanje odpadnih voda in plinov skorajda čista. Zato je strah pred raz&iritvijo indu-strije v Ljubljani le ostanekne-vednosti oziroma tradicionalne straliopetnosti pred nečitn no-vim. Sedanji predpisi o grad-nji industrijskih objektov so izredno ostri, in če bodo in-špekcijske službe svoje delo vestno opravljale in to obljub-ljajo da bodo, ni nikakršne bo-jazni, da bi se stanje poslab-šalo.
Nedvomno je treba v Ljub-ljani pričeti s hitrejšo industri-alizacijo, ki je bila pred nekaj lesti mošno zapostavljena. Pri tem pa moramo upoStevati tu-di zahtevo, da mora bitd nova industrija visoko produktivna in torej gibalo nadaljnjega raz-voja, ne pa njegova cokla.
Pri načrtovanju industrijske-ga razvoja se je treba zaveda-ti, da je v slovenskem glav-nem mestu več kot 51 odstot-kov vseh visokokvalificiranih kadrov v Sloveniji. Prav na tem podatku bi morali graditd na-daljnji razvoj in bolje kot do-slej povezovati proizvodnjo z znanjem, in tako prispevati k nadaljnjemu razvoju mesta.
Dosedanji urbanistični plani so, razen v industrijski coni, industriji skoraj odrekali pra-vico obstoja v okolici Ljublja-ne. Zaradi potreb po večji in-dustrializaciji in proizvodni zmogljivosti Ljubljane pa je bil dan predlog za spremembo urbanističnega načrta mesta, ki daje industriji nekaj več možnosti razvoja. Ceprav še niso dokončno sprejeti novi plani srednjeročnega razvoja gospodarstva našega mesta je jasno, da sedanje upadanje vrednosti industrijske pro-izvodnje v celotnem družbenem produktu Ljubljane ni sprejem-ljivo, zato moramo v bodoče temu problemu posvetiti večjo skrb. Pomemben dejavnik pri nadaljnjem oživljanju industri-je pa je lahko zavest Ljubljan-čanov, da industrija ne bo kva-rila njihovega, že ta/ko slabega ekološkega okolja. Pripravlje-nost vseh mestnih in občinskih organov, da kar najstrožje iz-vajajo predpise sprejete o var-stvu okolja, je zagotovilo, da je tak strah odveč. Nadaljnji ele-ment, ki bi prispeval k razvo ju industrije pa je tudi uved-ba plina kot emergetskega vira v Ljubljani. Tudi to bo znatno prispevalo k zmanjšanju one-snaženosti zraka.
B. P.