Posamezna Številka 30 vinarjev. Štev. 210. i umim i M dne 13. septembra m Leto ML e= Velja po pošti: s ia oelo leto naprej .. K 50-— ■a en un»seo „ ., „ 4.50 Nemčijo oeloletno . „ 55'— ia ostalo Inozemstvo . „ 60' - V Ljubljani aa dom Za oelo leto aaprel .. K 48-— ■■ en meaeo „ ., K V spravi pri|>nan m«»e(ino,, 3-50 es Sobotna izdaja: == Za oelo leto.....K 10 — ■a Nemčijo oeloletno. „ 12-— u ostalo inosemstjo. 15- i ,j InseraM: Bnostolpuu petltvrsta (59 :am tiroma tn J mm vlp.oka ali a|« prostor) sa enkrat . . . po 50 t ia dva- In večina* . is ,, pri Tečjth naroi:1 «reo popnst po Oi Ob sobotah dvo^. \.u'lt Enostolpna pelitvrKta K 1* Izhaja vaalc dan Izvzemal ns« delje In prazniku, oh 3. ur i pup. Redna latna priloga vozni red IHP" Orednlv>n ;e v Kopitarjevi nlioi štev. 6/IH. Rokopisi se d* vračajo; uofranfctrana plnm:. se ne caa sprejemaj Uredniškega telefona štev. 50. == Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. S. — Kačun poštno hranilnim* avstrijske št. 24.797, ogrske 26.';11, bosa.-hero, št. 7663. — Gpravniškun« telefona št. 50. Taylorlev sestav«. ii. Prvotni sistem je nemškim industrij- ' cem in inženirjem preveč demokratičen. | Težko jc namreč nemškega inženirja pre-| pričati o spremembi taktike v občevanju j s podrejenimi organi, pred vsem delav-j stvom, kar seveda zahteva teorijo sistema, i Nemški inženir se čuti častnika v armadi, ; kjer ima edino on pravico poveljevati, pa naj ima prav ali ne. Nemški strokovnjaki samii ki se pečajo in zavzemajo za upelja-vo nespremenjenega sistema v nemško industrijo, odkrito pripoznavajo žalostno dejstvo, da za enkrat nemška vzgoja še ni tako daleč, da bi tvorila podlago za zdrav razvoj Tavlorjevcga sistema v nemški industriji. Ravno tako kot strojne tovarne, se lahko organizira vsako drugo podjetje, bodisi kemična, tekstilna in lesna industrija ali velike tiskarne, pisarne, gradbena podjetja ali karkoli drugo, kar pač zahteva delovnega sistema. Da se je Taylorjev sistem razvil in uporabljal najprvo ravno v strojnih tovarnah, sledi iz tega, ker so Američani ravno v izdelovanju delavnih strojev najbolj razviti in jih je veletrgovina naravnost pri- silila poseči po sistemu, ki jim omogoča hitrejšo, višjo in cenejšo produkcijo. Da je Američan, ki je pred vsem hladen raču-nar, takoj uvidel velike prednosti sistema napram drugim, ni potreba še posebej poudarjati, ko je danes že več kot eno tretjino vseh podjetij organiziranih po njem. Če je mogoče komu to razmerje premajhno in bi pričakoval z ozirom na velike prednosti sistema, da bi bil že povsod ali vsaj po večini vpeljan v ameriški industriji, naj mu bo pojasnjeno, da sprememba tovarniškega organizacijskega sistema v veliki tvornici ni nobena igrača in zahteva večletnega truda in študija poleg velikih financielnih stroškov, ki so nerazdružljivo zvezani s tako preuredbo. Razširjanju sistema pa se ne stavijo samo te ovire, temveč sc tudi delavstvo samo upira taki organizaciji, katera pri nepravilni uporabi kapitala omogoča veliko večje izkoriščanje delavskih sil. Določitev časa za izvršitev dela je nekaj zelo važnega za zvišanje produkcije in za redno razporedbo del in nemoteni razvoj obrata; a ravno tako je tudi ena največjih ovir, ki sc stavijo obratu s strani delavstva. Namesto da bi se vodilna mesta držala Taylorjevih načel in določala čas izvršitve dela na podlagi temeljnih preizkušenj za normalno zmožnega del avca, gredo v svojem jx>hlepu veliko preko meje in stavijo delavcu take časovne pogoje, da doseže premijo le tedaj, ako dela hitrejše kot pa bi bilo pravilno. Kakor pri vsem, tako tudi pri tem sistemu zaobrnejo kapitalisti načela in predpise po svoje, v veliko škodo delavstva. Delati ves dan polnih cleset ur po Taylorjevem sistemu, pomeni najmanj 15- do 16urno delo, računjeno v našem smislu dela. Naj bo še tako dobro sistematično urejeno delo, tega sistem vendar nc more preurediti, da bi množina dela, ki ga delavec na dan izvrši, ne zahtevala temu primerne množine hrane. Če je telo zmožno več hrane orebaviti kot je to narava določila, o tem imajo mcdicinci svojo besedo. Eno je gotovo, da če se delo vrši po Taylorjevem sistemu, je neobhodno potrebno, da se delovni čas skrajša in sicer na tisti minimum, ki bi odgovarjal današnji produkciji, izvršen v lOurnem delovnem času. Tako nas privede ta sistem, uporabljen od človekoljubnih vodilnih mest, do zaključka, da bo v novi dobi človeškega razvoja vendar zmagala ideja o skrajšanju delavnega časa, ker teoretična podlaga in možnost od tehnične strani je že dana. Potreba je samo še zadružniškega duha vdihniti v industrijo in delavec bo enakopraven drugim stanovom. Vpeljali se bodo v bodočnosti dvojni ali četvorni šib ti, kakor bo pač zna- Večeri ob Lemami- Spisal vseuč. prof. Maryan Moravvski, Si J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele. (Dalje.) Kako pa izgledajo v primeri s temi izpreobrnitve k drugim veram? Ne trdim, da se da pri njih dokazati kak nepošten namen — le Bog vidi, kaj se godi v dušah — toda dejstvo je, da je vedno s tem činom izpremembe verstva združena kaka posvetna korist: ali imetje, ali protekcija, ali služba, ali da so se otresli obljube celibata, ali diadem ruske carice. Mislim, da ni mogoče dobiti niti enega slučaja, kjer bi lahko dokazali — kar se da pri tisočih katoliških izpreobrnitev dokazati — da so govorili vsi časni oziri proti izpremembi vere in je samo prepričanje moglo odločilno vplivati. Ta moč izpreobračati iz prepričanja, ki jo je katoličanstvo vedno kazalo in ki jo moremo na slučajih, ki so nam bližji, lažje in skoro očividno dokazati, jc ravno-lako kot moč ustvarjati svetnike čudovit okaz za njega božanski izvor. L e r o y. Moram priznati, da to dokazovanje sili k razmišljanju. Zastonj se skušam spomniti vsaj enega primera izpremembe vere, ki bi govoril proti nazoru g. Pardo-vala; v obsegu svoje vednosti ga ne morem najti, nasprotno bi lahko navedel v njegov prilog celo vrsto drugih iz Francije in Amerike. Splošno moramo priznati, da smo culi danes prav lepe in važne besede o katoličanstvu, in kakor je v prvih večerih šlo priznanje g. Devillu, tako, mislim, gre danes Donu Pardovalu. Toda čas je že, da za danes končamo; opozarjam vas, da je pozno. Siemionow. Tudi jaz moram priznati, da mi daje zadnja točka, ki jo je navedel Don Pardo-val, ta privlačna sila katoličanstva v najrazličnejših razmerah, veliko misliti. Toda vsa dosedanja diskusija se je vršila tako, kot bi v obsegu krščanstva ne bilo razen katoličanstva in protestantizma nič tretjega. Nisem hotel na to opozoriti, da nc pretrgam niti zanimivega razgovora. Sedaj pa se pridružujem mnenju g. Leroy, da je čas, da se razidemo. SEDMI VEČER. Sedmi večer je vladen na terasi hotela Beau Rivage pri obedu slovesno razpoloženje. Vedeli smo, da se danes zadnjič razgovarjamo, ker nas je imelo c.rugi dan več odpotovati v Ouchy. Gospodična Wilson je bila po včerajšnjem razgovoru nervozna in nemirna, g. Deville mrk, toda večer prekrasen — in to ie volivalo t» - T čaj obrata in amortizacije strojev to zahteval. Delavec bo vršil svoje delo 5 in pol do 6 ur skupaj, a bo takrat v resnici delal in ne tako kot danes, ko večkrat polovico delavnega časa potrosi vsled neekonomičnega delavnega sistema, bodisi namenoma ali nenamenoma. Hladnost napram podjetju bo izginila i' z veseljem bo šel na delo ter skušal izpopolniti podjetje s svojimi pridobitvami v dolgoletni praksi. Tudi delavec bo zainteresiran o napredku podjetja, bodisi strokovno kot financielno, vsaj bo on poleg delavca tudi soudeležnik pri kapitalu, kot je že danes precej razširjeno po Angleškem. Tam najdemo delavce kot akcionerje, v Jugoslaviji upam kot zadružnike. V današnji industriji, pred vsem pri nas, smatra vsak delavec svoje mesto za suženjsko in komaj čaka, da pride čas, ko lahko odloži orodje in pohiti za stranskim zaslužkom. Vsaj mu industrija, pred vsem pa napačni delavni sistem, ne dovolita več kot borno plačo, s katero komaj za silo preživlja svojo družino; kaj šele, da bi bil zadovoljen in bi mu morda celo preostalo denarja za izpopolnitev izobrazbe. Ali hočemo tudi mi imeti tako industrijo, kjef naj bo delavec sušeni kapitala? Mislim, da ne, ko se jasno izražamo, da hočemo živeti po demokratičnih načelih. Vsakemu hočemo pripoznati svoje pravice in vsakega sodili po zmožnostih in ga na tej podlagi odškodovati za storjeno delo. Hrvatski politiki o jugoslovanskem vprai^mu. Uredništvo »Neues Pester Journala* je poslalo v Zagreb svojega urednika, da se informira o tamošnjih razmerah in da intervenira nekatere hrvatske pobtike. Najprej je obiskal hrvatskega bana, ki se je v početku branil podati sploh kako izjavo, češ, da je njegov položaj slabši kot položaj kakega odgovornega urednika. Končno se je časnikarja vendarle usmilil in izjavil, da ni med njim in Wekerlejem nobenega spora in dti ne misli odstopiti. Če o tem kaj več vedo v Budimpešti, da tega ni on kriv. Jugoslovanskega vprašanja sc je izognil, dodal pa jc, da bo zgodovinska zveza med Ogrsko in Hrvatsko obstojala naprej, ker hočejo živeti Hrvati v miru z Mažari. Ljudstvo ni (?) za odcepitev Hrvatske od Ogrske, samo Mažari naj se varjejo, da ne zaidejo v stare napake. Hrvatska je ustavna dežela, zato bo branila svetost ustave. Pri reševanju jugoslovanskega vprašanja da bodo storili to, kar jim predpisuje ustava in historijski razvoj, ki se koordinira z Ogrsko. ■=53HS° mirjajoče na duhove. Jezero, ki je bilo vedno čudovito sinje in svetlo, je bilo danes še lepše. Neka nevidna megla je morala biti v zraku, ker se nam je zdelo vse, horizont pred nami, jezero, bregovi in mesta v daljavi, čeprav zelo jasno, vendar nekako nerealno, napol prozorno in pro-sijano z lahko biserno svetlobo. Površina Lemana je blestela kakor opal; vsi toni sinje barve so igrali po čudno zvitih vodnih jezikih in zalivih obrežja. Samo na zahodni strani je ostalo nekoliko zlata in karmina na nebu. Na jugu, prav pred nami, so blesteli v rožnobarvnem sijaju beli vrhovi orjakov Mont Blanca, Biclleja, Dent du Midija, za katere solnee še vedno ni zašlo. Ta čar narave je polagoma vplival na duhove gostov pri mizi. Veliko smo govorili o lepotah Švice. Nazadnje je prešel pogovor od lepote narave na lepoto rimske liturgije, v katere hvali sta se skušala gospodična Wilson in Don Pardoval. Pri tem se je pokazala, da sc gospodična Wil-son udeležuje ritualističnega gibanja, ki je sedaj zavladalo v nekaterih anglikanskih krogih; ko je včeraj nastopila proti oblikam rimske Cerkve, ji je šlo samo za to, da bi teh oblik nc identificirala z religijo. Tedaj pa se oglasi S i e m i o n o w. Gospoda, Vi ste popolnoma sinovi za-pada, kar jc gotovo častno; toda z druge strani i« tudi vzrok, da st« mogli .VČerftLi v pogovoru o Kristusovi Cerkvi popolnoma pozabiti, da obstoja velika vzhodna Cerkev; danes se navdušujete za katoliško liturgijo in' ne mislite o tem, da se ona niti primerjati ne da z vzhodno, daz nikakor nisem absoluten slavitelj te Cerkve; njen formalizem me v mnogih ozirih žali in moj ideal jc veliko prej, kakor sem že rekel, krščanstvo prosto vseh oblik, ki bi oznanjalo samo ljubezen. Vendar so me naši pogovori privedli do spoznanja, da bi tako krščanstvo ne bilo vera za vse ljudi, in tudi ne historično Kristusovo delo. Če se pa postavim na stališče, da mora krščanstvo imeti popolno cerkveno obliko z duhovništvom, liturgijo, zakramenti itd., imam veliko rajši obliko vzhodne Cerkve kakor rimske. Vzhodna Cerkev je ohranila vse to, kar očita duhovnik protestantizmu, da mu manjka, in ohranila je to veliko verneje, kakor katoličanstvo, ker je ohranila več konservativnega duha kot Rim; tudi ne stremi po vedni izpremembi obredov in verskih oblik, po ustanavljanju novih praznikov, novih pobožnosti in po novih dogmatičnih razglasitvah. Ljudstvu podala staro vero simbolizirano v vzvišenih obredih, molitvah, duhovskih oblekah, iko-nostazih, v liturgičnem spevu, ko ljudstvo druži svoj glas z duhovnikovim. In ta dragocena liturgija je skoro ravnotako stara kot vera, ki je v njej ohranjena. ma. Nato se jc pogovarjal s predsednikom hrvatskega sabora dr. Medakovičem, ki je izjavil o jugoslovanskem vprašanju, da se saborska večina drži zadnje saborske adrese. Želja po samostojnosti nc pomeni, da se hoče odcepiti Hrvatska od Ogrske. Končno želi manje varuštva Ogrske nad Hrvatsko. Kot tretjega je obiskal dr, Budisav-Ijeviča, ki mu je rekel, da danes ni med Hrvati in Srbi nobenega nasprotstva in da ni med Jugoslovani nič več zemljepisnih razlik. Povsodi je želja, da sc ves naš narod združi in da ne živi pod različnimi žezli. Oblika vladanja, pod katero se bo to zgodilo, ni glavna stvar, glavno je, da bo ta nova država zapirala Mažarom pot na Jadran, To se razume da je ta mažarski časnikar obiskal tudi mažarskega ljubljenca frankovca dr. Horvata in povprašal za njegove nazore. Takoj ob začetku je pričel povdariati znano čisto hrvatstvo in protestiral, ker se hrvatske težnje identificirajo s srbskimi in slovenskimi. Dr. Horvat zahteva hrvatsko državo ali v okviru monarhije. Jugoslovanstvo je le fraza za zastrup-ljevanje mladine. Nato je začel po stari navadi opisovati jugoslovansko ideio kot protimonarhično, ker da se izjave dr. Korošca povdarjajo s krfskim faktom. Končal je: Mi želimo naš odnošaj urediti v okviru monarhije in z ozirom na to v odnošaju do krone sv. Štefana pošteno in bratsko. K temu je po pravici dodal mažarski časnikar opombo: Saj je to čisto unionistično (= mažaronsko) stališče. *>s?yer o m!?*!. Stuttgart, 12. septembra. (K. u.) Namestnik kanclerja pl. Payer je govoril danes na javnem shodu govor. Izvajal je med drugim: Veliki mednarodni govorniški dvoboj vodilnih državnikov vojskujočih se narodov trpi na napaki, ker se pečajo s številnimi podrobnostmi in so preobsežni, vsled česar niso dostopni in umljivi velikemu delu ljudstva. Poskusiti hoče, da temeljito preišče railoge pobitosti, ki se nedvomno pojavlja ne samo v Nemčiji in pri njenih zaveznikih, marveč tudi med narodi naših sovražnikov kljub njih zelo pretiranim najnovejšim vojaškim uspehom. Krivico bi storili nemškemu ljudstvu, če bi rekli, da so jih povzročili pred vsem zadnji neuspehi na zahodni fronti. Naše pobitosti ne povzročajo taki delni pojavi, marveč v težkem občutju, ki tlači našo dušo, da se mirovni vidiki vedno bolj oddaljujejo in da se bližamo možnosti pete vojske pozimi. Dosedanje skušnje uče, da čim dlje traja borba za vojaško odločitev vojske, tem važnejše je vprašanje, katera stranka more finančno, gospodarsko in politično najdlje vzdržati. Da bi nas prekosili sovražniki vojaško, tehnično in v genialnosti skušenj ter delovne moči pri izvedbi, na iz-urjenju vojakov in na delovni sposobnosti čatnikov, tega niti naši sovražniki tesno ne mislijo. Naši sovražniki pozabljajo, če prihaja zdaj sto in stotisočev Američanov na fronto, da smo mi prej premagali milijone Rusov, Srbov in Rumunov. Štiriletna vojska se je vojskovala večinoma na sovražnih tleh. Kaj to pomenja, jih je le mrzlo videlo, ker bi se sicer ta ugodnost višje cenila, kakor se. Podmorska vojska ni tako hitro in varno učinkovala, kakor smo svojčas računali. Žal smo bili razočarani v eni naših nad, a to še ne upravi-čuje, da podcenjujemo podmorsko vojsko v njenem učinku, kar se zdaj večkrat z gotovo nevoljo godi. Nad eno leto žc iz-redčuje povprečno število sovražnih ladij skoraj natančno tako, kakor smo pričakovali. Sovražniki morejo izgube z zgrajenimi novimi ladjami vzravnati. Z veliko skrbjo zasledujejo Angleži uničbo svojih ladij, kar bo za nje po vojski šele naravnost usodno, ker ladje, ki so jih zgradili v nadomestilo, ne bodo po večini last Anglije, marveč ameriške konkurence. Naši sovražniki čutijo pomanjkanje, s katerim niso računali, Če primanjkuje nam bombaža in olja, jim primanjkuje premoga. Živil ne preostaja ne nam in ne onim, a danes že se je list na tem polju zasukal nam v korist. Proti vzhodu se nam je svet zopet odprl. Zasedena ozemlja Rumunije in veliki deli prejšnje Rusije so odprti naši prehrani. Vlade bodočega miru ne bodo sklenile same, marveč v tesnem stiku z ljudstvom, ki mu pa ni pri miru glavna stvar, da pridobi ljudi, deželo, premoženje in čast, marveč mu gre vsai v sedanjem dnevu predvsem za :o, da se doseže trajni mir, Za to ne bo Slo za osvojevalno vojsko. Stara Rusija bi oila lahko ostala sposobna za življenje, če Di se ji bilo posrečilo, da bi bila s federalističnim ustrojem dovolila podjarmlje-iim narodom ugodne življenjske pogoje. Naše in zmage naših zaveznikov so omo-{očile pripadnikom ruske države, da se osvobode. Kraljevine Poljske, ki izpolnjuje koprnenje poljskega ljudstva, pri * katere ustanovitvi smo sodelovali, ne moremo zopet s silo izročiti Rusiji; ravno tako nismo mogli sodelovati, da bi Finsko in obrobne države, ki meje z Nemčijo in z Vzhodnim morjem, podvrgli zopet s silo ruske-1!! rr ' ■ j. ali jih strmoglavili v vse nevarnost' .av'; ' m anarhije. Na Vzhodu jc i;i r za i..is ir r, če že to našim zahodnim sovražnikom u^aja a1' nc. Sicer se lahko teritorialna last vojsko povsod zopet obnovi, Predpogoj z., nas in za naše zaveznike mora biti, da se nam vse zopet vrne, kar smo imeli ozemlja 1. avgusta 1914. Nemčija mora v prvi vrsti zopet dobiti svoje kolonije, a misel zamenjave iz razlogov umestnosti se ne sme izključevati. Nemci lahko precej, ko se sklene mir, izpraznijo zasedeno ozemlje; če pride tako daleč, lahko izpraznimo tudi Belgijo; kadar imamo mi in naši zavezniki, kar pripade nam, če smo gotovi, da ne bo v Belgiji nobena druga država na boljšem, kakor mi, se bo, to mislim, da lahko rečem, Belgija lahko brez obremenitve in brez pridržka lahko vrnila. Ostane odprto še vprašanje vojne odškodnine z ene ali z druge strani. Ne gre torej za to, da plačamo, marveč za to, če dobimo nadomestilo za škodo, ki se nam je vsilila. V svoji notranjosti smo prepričani, da nam gre pravica za odškodnino, ker so nas po krivici napadali. Da pa nadaljujemo vojsko do tega časa, bi nas iznova stalo tako težke žrtve, ki jih z denarjem ni mogoče nadomestiti, da, če pametno premišljujemo, se rajši tudi ob ugodnem vojaškem položaju odpovemo tej misli. Naredi sveta kličejo po obrambi proti nadaljnjemu ubožanju vsled vojske, zahtevajo zvezo ljudstev in mednarodno razsodišče, dogovorov o enakomerni razorožbi. Na odporu Nemčije ne bo nobena teh zahtev padla. Misel o zvezi narodov je bila nam Nemccm že znana v časih, ko nista Anglija in Francija drugega mislili, kakor na neprikrito podjarmljenje tujih ljudstev. Dogovore o razorožbi hočemo, če se tudi na drugi strani enako postopa, radi razširiti tudi na pomorske sile in ne le na armado na suhem. Zasledujoč iste ideje in še več bomo dvignili pri pogajanjih svoj glas po svobodi morja in pomorskih ccst in po obrambi zasebne lasti na morju; če se bo razpravljalo o obrambi malih narodov in narodnih manjšin v posameznih državah, se bomo radi zavzeli za mednarodna določila. Močni in mogočni v zavesti naše nepremagljivosti, enakopravni med ljudstvi na svetu, bomo živeli življenje dela, a tudi zadovoljstva in zagotovljene bodočnosti. Skupno z drugimi bomo čuvali svetovni mir pred bodočimi nevarnostmi. Varali bi i se, če bi sploh računali z voljo do miru v v tistih krogih naših sovražnikov, ki so ! odgovorni, da ss je otvorila in nadaljevala j vojska. Svojim narodom nočejo pripoznati, i da so njih smotri nedosegljivi, da so zaman prinašali žrtve. Odgovornost za kri, ki bo še tekla, pade na njih glavo, ker kdor noče poslušati, mora čutiti. Na naših zunanjih in notranjih frontah se bo razblinila uničevalna volja naših sovražnikov. Cesasica sa boleihne Sn sSab©!ns ©^©ke. Cesarica Cita je poslala princezinji Lobkowitz naslednje lastnoročno pismo: Ljuba princezinja Lobkov/itz! Med mnogoštevilnimi odredbami, ki so se z mnogih strani uvedle in mnogokje uspešno ustanovile na poprišču ljudskega blagostanja, je posebno glede zdravstvene oskrbe v vojni doraščajoče mladine treba še marsikaj storiti, kar se mi zdi posebno nujno. Boj, ki ga srčno in požrtvovalno vodijo mojemu srcu tako blizu stoječe dunajske matere za ohranitev in prehrano svojih otrok, vzbuja moje občudovanje in željo, da jim pomagam. Z ustanovitvijo okrevališča na Dunaju, ki naj daje ob primerni hrani pozimi in poleti obilo prilike za bivanje na prostem, želim velikemu številu otrok, ki jih ne morejo sprejeti bolnišnice, nuditi to, kar potrebujejo. Mislim predvsem na rahitične, lahko jetične, okrevajoče in nezadostno hranjene otroke, katerih slabotni telesni ustroj . je povzročila vojna hrana ali pa se iz ena- ' kega razloga ne more okrepiti. Le-ti naj se oskrbujejo v zavodu, dokler njihovo stanje to zahteva, Z velikim veseljem bi pozdravila, ako bi se tega dela, ki mi je v resnici na srcu, udeležili vsi krogi. Zato Vam, ljuba princezinja Lobko-witz, poverjam nalogo, da osnujete odbor, katerega naloga bo, da pod mojim vodstvom izvrši ta načrt. Reichenau, dne 7. septembra 1918. Žita, m, p, Princezinja Lobkov/itz je žc ukrenila priprave za sestavo odbora, ki se uU-Jne konstituirati še tekom septembra: dotffea seja se bo vršila na dvoru. Jugoslovahi in nemško časopisje, Dunaj, 13. septembra. V včerajšnji seji finančnega odseka je stavil poslanec Dulibič do načelnika finančnega odseka vprašanje glede načina poro-čevanja dunajske^/ "asopisja o sejah finančnega odseka. K< • :očevalska služba o v" ~;jnji seji bilančnega odi.jka in o ■ ' -»'r .le vinskega davka poroča-i-i * kakor da ni i;ikdo nar-;ro- iovui predlogom, imajo poročila dunajskih časopisov tako obliko, da mora biti vsakdo, ki bere ta poročila, prepričan, da se je razprava vršila popolnoma gladko in da je prišlo do kompromisa ter da poteka vse v finančnem odseku popolnoma idilično. O govorih in predlogih z jugoslovanske strani se ne poroča ničesar, niti se ti govori in predlogi ne omenijo, dasiravno se bojujemo jugoslovanski poslanci — in to že tri dni — proti predlogu, ter smo v svojem boju skoro popolnoma osamljeni. Mi storimo vse, kar je v naši moči, da vržemo to predlogo. Prepričani smo s svojim narodom, da bi pomenilo sprejetje tega zakona ruin naših dežel. Ne morda iz užaljenega samoljubja se obračam proti takemu po-ročevalstvu, ki ne respektira resnice. Mi Jugoslovani smo že izdavna navajeni, da dunajsko časopisje naših govorov ne prinaša in da jih niti ne omenja. Navajeni smo, da dunajski listi o našem parlamentarnem delovanju kratkomalo molče in naše delovanje bagatelizirajo. Dunajsko časopisje se je od nekdaj izkazalo, da je nam in našemu narodu sovražno in pri vsaki priliki nastopa tudi po tem svojem mišljenju. Kar mi daje povod, da nastopam proti takemu nastopu dunajskega časopisja in proti taki praksi poročevanja, je tendenca, ki leži v takem resnici neodgovarjajo-čem in naravnost v obraz bijočem poro-čevanju. Nastopam proti tendenci, ki ima namen, slikati nas jugoslovanske poslance pred javnostjo tako, kakor da ne izpolnjujemo svoje dolžnosti. Proti taki tendenci moram odločno protestirati. Enako moram protestirati proti nameravanemu zapeljevanju javnega mnenja v zmoto, da bi se vzbudilo domnevanje, da nikdo ni nastopil proti davku na vino. Tako sovražno in resnici v obraz bijoče poročevanje se zdi nam jugos! ivanskim poslancem organizirano in izvedeno po načrtu. Vsi listi brez izjeme dajo spoznati to tendenco. Zato vprašam načelnika finančnega odseka, ali je pripravljen storiti korake, da se stori konec takemu napačnemu slikanju dogodkov v finančnem odseku s strani dunajskega časopisja ter zahtevam v imenu jugoslovanskih poslancev, da se odpravi tako poročanje in da se popravi Iažnjivo poročanje dunajskega časopisja. (Medklic: To se godi samo, ker niste Židje.) — Načelnik finančnega odseka je odgovoril, da nima nobenega vpliva na dunajsko časopisje in na poročevalstvo, da pa bo skušal stvar razjasniti in popraviti. * Dunaj, 13. septembra. Delo v finančnem odseku gre gladko od rok, V seji 12. t. m. so rešili predlogo o vinskem davku. Kakor znano, je bil prvotno določen enakomeren davčni postavek po 32 K za vino in 8 K za mošt. Ko se je proti temu vnel hud boj in se je meseca junija vršilo posvetovanje strokovnjakov, je vlada izpremenila davčni načrt tako, da se uvede odstotni davek na podlagi fakturne vrednosti. Ta zakonski načrt je sedaj finančni odsek sprejel. Nato se je začela razprava o Mastal-kovem predlogu. Delovni minister pl. Ho-mann je obljubil, da bo izraženim željam kolikor mogoče ugodil in da bo sladkorne tovarne uvrstil v prvo kategorijo za dobavo premoga. Debata se utegne končati šele jutri, na kar pride v razpravo zemlja-rinska novela. Posvetovanje pa se najbrže ne dovrši in bo odsek danes svoje zborovanje zaključil; načelnik dr. Lovvenstein bo ob tem pozval vlado, naj predloži finančni načrt &ka strada za I mi. 3. Poljski kmetje zahtevajo, da sc ne-; mudorna reši vprašanje agrarne reforme, j ke,r mora, Prili poljska zemlja izključno v roke tistih, ki jo obdelujejo. w & sgmfafft« ste čl kasni. Poljska ljudska stranka, ki je najvažnejša poljska stranka, je na zborovanju v Tairtov/u sprejela naslednje sklepe: 1, Poljsko ljudstvo v Galiciji, čegar zastopstvo se je sešlo v Tarnowu, izjavlja svojo solidarnost s celim poljskim narodom v vseh poljskih ozemljih. Ves poljski narod protestira proti zločinu delitve Poljske in proti vsem stremljenjem, ki gredo za tem, da prikr ijšajo integriteto poljskega naroda (bela lisa). 2. Z ozirom na to, da dobi poljski narod pomoč pri slovanskih narodih, priznavajo Poljaki potrebo sporazuma in tesnega stika s slovanskimi brati v svrho skupnega postopanja in pozivljejo klub Poljske ljudske stranke v parlamentu, naj v Poljskem kolu dosežejo, da bo to zastopstvo ustanovilo in 'onir. sporazum s slovanskimi stranka- Tc&pziišk? feoi ob Pfavi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 12. septembra. Uradno: Italijansko bojišče. .. Na tirolski fronti so se bili mestoma boji patrulj. Na Asoloni so naše čete odbile novi presenetljivi napad Italijanov. Na črti ob Piavi traja delovanje arti-Ijenje. Albansko bojišče. Srečno izvedeni napad na pobočju 1 omorika nam je dovedel nekaj sovražnih postojank. Bita prS st. ^ichielu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 13. septembra. (K. u.) Uradno: Uelne napade sovražnika smo odbili pr, Armentieresu in ob prekopu La Bas- ?_*;. ,Tekom .dne 50 se razvili na bojnih frontah v močnem varstvu ognja na pred-polju naših novih postojank pehotni boji. Zvečer se je b,I silni topovski boj na ce- Cambrai Arrasom in Peronno V Izjalovili so se pred našimi črtami napadi Angležev, s katerimi so izpadli, ko se je zmračilo, proti odseku prekopa Mar-quion—Haprincourt. i a • T°P,ovAs!5i °čeni se je zvečer povečal tudi med Ailctto in Aisno. Pehota je orne-jevala tu svoje delovanje na boje na pred-polju. K Nj. M'.Ši"a,h sevemovzhodno Fisjncsa smo odbili delne napade Francozov. Z uspehom so se bili boji poizvedo-valcev na lorenški fronti in v Vogezih. j a ' 12, scPtembra zvečer. Uradno: Med Arrasom in Peronno so omagali na cestah, ki vodijo v Cambrai, ponovljen/ napadi Angležev. Francozi in Američani so napadli med Mozo in Mozelo lok St. Mihiela. Boji trajajo. Angleško poročilo. London, 9. septembra, zvečer. Prednji angleški in francoski oddelki so vzeli zjutraj nemško postojanko na višinski planoti med Peizižrejem in Havrincourtskim gozdom. Sovražne protinapade smo od-bili z izgubami zanje, naše čete so pa med tem pridobile stare angleške jarke na pobočju nad Gouzeaucourtom in vzele gozd Gouzeaucourt Na levem napadalnem kri-lu so napredovale druge angleške čett uspešno s svojimi črtami do vzhodnih postojank gozda Havrincourta in smo ugrabili ujetnikov. Na ostali angleški fronti sc se v raznih odsekih bili boji. Sovražne napade na naše nedavno zahodno La Bassče postavljene postojanke smo odbili. Tekom zadnje noči je močno deževalo. Vreme j« trajno viharno. London, 10. septembra, zvečer. Z bojišča južno Scarpe se ni nič posebnega po-ročalo, če izvzamemo krajevne boje v odsekih Epehi in Gouzeaucourta, kjer smo ugrabili ujetnikov. Naše poizvedovalne straže so nekoliko napredovale na front* ob Lysi severno od Neuve Chapelle in z* hodno Armentičresa. Viharno vreme traja Francosko poročilo. 10. septembra, popoldne. Vzhodna Crozatskega prekopa so vzeli Francozi Gi-bercourt in napredovali proti Hinacourtu in Essignyju-le-Grandu. Južno Ailette so odbili Francozi pri Nanteulu - la - Fosseju dva protinapada. Odbili smo nemške presenetljive napade v Argonih in v Vogezih. 10. septembra, zvečer. Naše čete so razširile med Sommo in Oiso kljub živah-nemu sovražnemu naporu svoje napredovanje in odbile protinapad, ki je izpadel iz Essignyja-le-Granda. Ob cesti La Fere-St. Ouentin so se razvili boji. Zasedli smO vas Fravecy. Južno Oise smo odbili ve3 protinapadov. Pri Laffauxu in v Vogezih sta omagala dva nemška presenetljiva napada. Ameriško poročilo. 10. spetembra, zvečer. Itvzemšl topovskega boja v Loreni in v Vogezih je bil dan v odsekih, ki so jih zasedle naše čete, miren. ... London, 12. septembra. (K. u.) Reuter. Ameriške armade, fraricoske in an-gleško-ameriške bojne sile so napadle danes zjutraj na široki fronti na obeh straneh odseka St. Mihiela. Nemci se umikajo. Napad se z uspehom nadaljuje. Američani za osvojitev Alzacije-Lorene, Baselj, 12. sept. Iz Newyorka se poroča: Potrjuje se poročilo, da nameravajo ameriške čete osvojiti Alzacijo-Loreno. »Bascler Nachrichten« objavljajo sledečo brzojavko iz \Vashingtona: Američani so zasedli odsek Alzacija-Lorena, da izpolnijo, kar je obljubil Wilson Franciji. Dosedanji način, da mešajo ameriške čete med evropske, sc bo opustil. Američani se bodo borili v lastnih, velikih formacijah. Haag, 12. sept. V Franciji je 10 ameriških železniških polkov (50.000 mož) in 30.000 ameriških železniških pionirjev, ki vzdržujejo v dobrem stanju železniške proge. / Američani v Arhangelsku. O položaju v Rusiji si težko ustvariš pravo podobo. Poročila širita pclrograjska brzojavna agentura in ententno časopisje, a nasprotujejo si#tako, da ne moreš reči: ententna poročila so neresnična, drže le uradne petrograjske vesti. Pobarvana so vsa poročila, ki prihajajo iz Rusije, a posebno zanesljivo boljševiki ne poročajo. Njih nasprotniki se bore proti njim z vsemi sredstvi, Nenadni preobrat v Rusiji naj nas ne preseneti in računati se mora tudi z možnostjo, da če padejo boljševiki, bosta imeli osrednji velesili novo vojsko na vzhodu, V Arhangelsk so prišli Američani; poročalo se'je, da Petrograd gori, ker sp v mesto Petra Velikega vdrli kmetje. Boljševiki seveda poročajo, da zmagujejo. Najnovejša poročila, došla iz Rusije, pripovedujejo: < Washington, 11. septembra. (K. u) Reuter. Uradno se poroča, da so prišle ameriške čete v Arhangelsk. Število se ne omenja. Kmečka vojska vdrla v Petrograd, Kodanj, 12. septembra. Neki danski ivrllki je poročala njena podružnica v Petrogradu, da je izbruhnil v mestu požar in da gori mesto na dvanajstih točkah. Na cestah se bijejo krvavi boji. Najbrže jc vdrla kmečka armada v Petrograd. General Brusilov ustreljen. Harkov, 12. septembra. V Moskvi so ustrelili generala Brusilova. Zaprli so v Moskvi patrijarha. Dolže ga, da je zapleten v angleško zaroto. Ljenin? Chiasso, 10. »Aganzia Štefani« poroča: Načelnik italijanske vojaške misije v Rusiji, da biva v Stockholmu general Romei, ki je izjavil da sta Ljenin in Kornilov mrtva. Moskva, 12. (K. u.) O zdravju Ljenina «o objavili danes ob 8. zvečer sledeči uradni boljetin: Temperatura 36, žila 90, dihanje 22. Stanje se je bistveno izboljšalo. O boljševikih. Moskva, 12. (K. u.) »Izvestija« poročajo: Na orenburški fronti so zasedle čete boljševikov Uralsk. Čeho Slovaki in beli gardisti baje izpraznujejo Samavo. Moskva, 12. (K. u.) Radek je izjavil, da so notranjo revolucijo zlomili. Nade bur-žoazije na pomoč angleških in francoskih socialistov se radi mednarodnega značaja ne bodo uresničile. S strani Nemčije se takih napadov ni bati. Kaj je s carico? London, 12. (K. u. Reuter.) »Dail Express« poroča: Boljševiki so umorili rusko carico in njene štiri hčere. Nedavno so napadli tudi carico mater, toda branili so jo mornarji črnomorske mornarice, ki so v boju, ki se je bil 14 dni, premagali bolj-gevike. Carica vdova je zdaj v varnosti. Poiifičme novice. + Parlament se snide, kakor poročajo t Dunaja, po vsej priliki 24. t. m. Predsednik dr. Gross namerava sklicati samo po dve plenarni seji na teden, da bo imel finančni odsek čas, da reši morebitne še preostale ali nove davčne predloge. Poslanec dr. Steinwender in drugi nemško-nacionalni poslanci zastopajo stališče, naj se dovoli vladi od 24. t. m. dalje še 14 dni . časa, da sestavi finančni načrt, ki ga zahtevajo stranke. Ako to mnenje prodre, bi bila prihodnja seja parlamenta dne 9. oktobra. Sklicanje zbornice je pa odvisno tudi od zunanjepolitičnih dogodkov, ker se po mnenju poučenih poslancev po vsej priliki pripravljajo stvari, ki so odločilnega pomena. Tako nemška dunajska poročila. + Češki svaz je imel 10. t. m. pod predsedstvom poslanca Staneka sejo. Razpravljali so o zadnjih političnih dogodkih in o položaju ter določili potrebno za prvo sejo svazovega plenuma. Poslanec dr. Sou-kup je poročal o svojem potovanju v Ko-tor. Sklenili so, da bo svaz v tej zadevi nastopil pri vojnem iti domobranskem ministru; dr. Soukupu so za njegovo požrtvovalnost izrekli zahvalo. Poslanec Maštalka je naznanil, da je na poziv svazovega predsedstva svoj odstop kot poslanec umaknil in poslal zborničnemu predsedniku primerno izjavo. V finančnem odseku je sprejel mesto obolelega poslanca dr. Korner-ja. Dalje so razpravljali o krizi v prehrani in sklenili pri prehranjevalnem ministru Paulu nastopiti za to, da se razveljavi prepoved nahrbtnikov. Češki in jugoslovanski člani finančnega odseka so imeli skupno posvetovanje o postopanju v odseku. -f Vojnogospodarska komisija je v seji dne 12. t. m. razpravljala o poslovanju centrale za kože in usnje. V razpravi je prišlo na dan, da je tihotapska kupčija s tem blagom napravila v štirih vojnih letih nad 7 milijard skopuškega dobička. Čevljarji dobe 80 odstotkov usnja potom tihotapske kupčije in 30 do 50 odstotkov tega usnja je tatinsko blago. Poslanec Seitz je označil te razmere kot kričeče in zahteval, naj se gospodarstvo z usnjem vojnemu ministrstvu, ki je v tem oziru docela odreklo, vzame, Ministerialni svetnik baron pl. Sochor je izjavil, da izvira pomanjkanje usnja iz dejstva, da tega blaga sploh primanjkuje in so bila vsa tozadevna prizadevanja avstrijske in ogrske vlade zaman. Sicer je pa vojaška uprava v zadnjem času pokazala nasproti potrebam civilnega prebivalstva veliko postrežljivost. + Cesar je zaslišal v avdienci Hussareka in gen. majorja pl. Landwehra. -j- Ultimat finančnega ministra. Finančni minister dr. baron pl. Wimmer je v pogovorih z nemškimi poslanci izjavil, da s sedanjimi davčnimi predlogami stoji in pade. -f Nemci za obsežen finančni načrt. Poslanec Teufel je načelniku finančnega odseka izročil predlog, naj finančni odsek pozove zbornico, da ne začne prej razpravljati o v finančnem odseku rešenih predlogah, dokler vlada ne predloži obsežnega finančnega načrta, ki bi omogočal pokritje letnega primanjkljaja 1900 milijonov kron. -j- Predsedstvo Poljskega kola je imelo 12, t, m. sejo; razpravljali so o krakovskih sklepih parlamentarne komisije, s katerimi se je članom priporočilo, naj glasujejo za davke. -j-Od Šumave do Tatre. Minulo nedeljo je imel poslanec Udržal manifestacijski shod, na katerem je govoril o češkem vprašanju in ob velikem navdušenju zborovalcev izjavil, cla se bo to vprašanje rešilo za češki narod ugodno in mu prineslo uresničenje vseh njegovih idealov. Kljub temu pa sedaj Čehi ne smejo prekrižati rok, marveč morajo marno delati za velike naloge, ki jih še čakajo. Glavna stvar je sedaj državljanska čednost in disciplina. Pozival je k edinosti in bratski medsebojni pomoči. Ako treba stradati, moramo vsi enako stradati; nikdar naj ne gre brat lačen od našega praga. Češka delegacija bo vedno delala za edini svetli cilj velikih čeških zgodovinskih tradicij. Za združenje Čeho-Slovakov v samostojni češki državi, ki bo segala od Šumave do Tatre! -j- Kaj pravijo »Freic Stimmen«? Včerajšnje »Freie Stimmen« poročajo, da dela dr. Šusteršič v svojem od vlade podpiranem listu »Novice« zelo živahno za jugoslovansko etapno politiko. —* Med bratci bodo že vedeli, kateri list vlada podpira, -j- Iz vojaške službe. »Arbeiter - Zeitung« priobčuje nov slučaj, ki osvetljuje delovanje naše vojaške justice začasa vojne. Naši so k>iji ujeli nekega Rusa, ki je bil prišel iz ruskih jarkov in našim dajal znamenja. Ta ruski vojak je našim povedal, da je Przemysi padel in jih pozval, naj to povedo drugim tovarišem. Radi tega so postavili Rusa pred naše vojno sodišče, ki ga je obsodilo radi veleizdaje na smrt na vešalih ter se je obsodba tudi izvršila. Proti tej razsodbi se je generalni vojaški pravdnik pritožil na najvišje vojaško sodišče, ki je razsodbo razveljavilo in Rusa popolnoma oprostilo, češ, da se sovražnega vojaka, ki vrši le svojo dolžnost, ako skuša sovražniku škoditi z mednarodno dovoljenimi sredstvi, med katera spada tudi razširjanje vesti, ki morejo med sovražnimi četami povzročiti malodušnost, ne more klicati na odgovor radi veleizdaje. + Zanimiv političen razgovor. Pod tem naslovom je prinesla »Narodni Politika« z dne 8. septembra naslednje poročilo: »Našega poslanca dr. Izidorja Za-hradnika je nedavno obiskal madžarski časnikar, poročevalec lista »Uj Nemze-dek« in ga je izpraševal, kako sodi o današnjem vprašanju ogrskih Slovakov. Dr. Zahradnik je izjavil v svojem odgovoru, da sodi o njem tako, kakor so že stokrat češki poslanci povedali in kakor so češki pisatelji proklamirali v znanem lanskem majevem manifestu. Češki narod — je dejal — ne bo odnehal od svojih pravic do ogrskih Slovakov, pa se naj zgodi karkoli, Če se hoče danes Dunaj ali Budimpešta spraviti, potem moram reči, je dalje govoril dr. Zahradnik, da je prepozno. Ocl svojega programa ne odnehamo niti za las. Geslo, izgovorjeno nedavno v Ljubljani: Od Trsta pa do Gdanskega ni fraza. Mi bomo v boju za skupno stvar vzdržali do končne zmage. + Nemška označba za češko narodnost. Ministrsko predsedstvo je izdalo uradno lastnoročno pismo, ki določa, naj označba »bohmiseh« za češko narodnost tam, kjer je zakonito uveljavljena, ostane. Drugače naj se pa rabi izraz »bohmiseh« le kot zemljepisna označba, za češko narodnost pa izraz »tschechisch«. -f Kdo vodi Nemčijo? Nemški državni poslanec Naumann je vprašal v listu »Hil-fc«- Kdo nas vodi?« Odgovoril je: Kadar gre za vojaško vodstvo, nas vodi Hindenburg in Ludendorff, kako je pa v politiki; kdo nas vodi? Kaj nam pomaga v življenj- skih vprašanjih nemštva, da lahko stavimo na državnega kanclerja v glavnem odseku vprašanja, če pa sam ne ve, kam vozi voz — ali vsaj tega iz diplomatskih razlogov n» pove. Vse mirovne izjave od d?cembr i 1916 naprej so prekrižale drugačna dejanja ali govorjenje, Noben človek ne ve več, kako da sodi višje vodstvo. Zahtevajmo jasnosti, če bo tudi v tem, da prevzamejo vodstvo tisti, ki igrajo proti nam, Najboljšo naihrabrejšo armado in najboljše vojskovodje imamo, a nam, toda naša politika je taka, da je nihče ne razume, ker ne pride iz prednje sobe. Ko so zahtevali naši dedje nemškega cesarja, so pričakovali od njega, naj bo nositelj luči, če se kdaj stemi nemško nebo. Bismark je nakopičil toliko pravic in dolžnosti na eno glavo, ker je mislil, da more en človek dati jasne cilje. Zdaj je čas preskušnje, zdaj vprašujejo na severu in na jugu: »Kdo nas vodi?« + Solnograjska pogajanja. Solnograd, 12. septembra. (Kor. ur.) Poročila, ki jih objavljajo tu- in inozemski časopisi, niso točna. Pogajanja se zadovoljivo razvijajo. Zdaj s pečajo s predlogi o rešitvi vprašanj carinskega tarifa. Princ Friderik Karel Hesenski sprejel krono Finske. »Lokalanzeiger« javlja iz Kodanja: Iz Helsingforsa brzojav-Ijajo, da je sprejel princ Friderik Karel Hesenski kraljevsko krono Finske; finski deželni zbor bo zboroval 26. t. m. — Selška podružnica Slov. Planinskega društva v Selcih vabi k prireditvi, ki se vrši v nedeljo, dne 15. septembra t. 1. ob 4. uri popoldne v društvenem domu v Selcih nad Škofjo Loko. Vzpored: L Nagovor. 2. Petje. 3. Tekma. Drama v treh dejanjih. 4. Srečolov. Šaljiva pošta. Ves čisti dobiček je namenjen v prid »Krekove koče« na Ratitovcu. — Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Mengšu ponovi v nedeljo, dne 15. t. m. svojo predstavo »Legijonarji«. Vabljeni so vsi prijatelji slovenske T^ije. Začetek ob 4. uri popoldne. —- Za župnikom bratom umrla še sestra. V četrtek, dne 12. t. m. je umrla na Jesenicah vsled srčne vodenice Frančiška Prijatelj, sestra dne 10. t. m. umrlega in še ne pokopanega jeseniškega župnika Janeza Prijatelja. Bila je vedno desna roka brata, odkar je bil imenovan za župnika. Pred njegovim odhodom v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji mu je še vse potrebno pripravila za pot. Kmalu po bratovem odhodu je legla v posteljo ter iz-dahnila svojo blago dušo ravno na dan, ko je ležal brat na mrtvaškem odru. Njeno truplo bo prepeljano v Dobrepolje, kjer bo počivalo poleg brata. V življenju skupaj, naj tudi skupaj čakata vstajenja. Naj počivata v miru v domači zemlji. — Dobrodelna gledalska predstava na Vrhniki. Ljubljansko katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo priredilo v nedeljo, dne 15. t. m„ ob pol 5. uri popoldne v Društvenem domu na Vrhniki dobrodelno gledališko predstavo. Na vsporedu prireditve sta poleg govora in kupletov igri: »Dva gluha« in »Dva nočna čuvajh«, — Strupene gobe. Brescheid (Vestfal-sko), 12. sept. (K, u.) Ker so jedli strupene gobe, je od 33 obolelih otrok umrlo dozdaj 26, 6 se jih bori še s smrtjo. — Prestavljen je sanitetni asistent deželne vlade dr. Božidar Kiissel k okrajnemu glavarstvu v Črnomelj. — Nemški »Schulverein« je imel v nedeljo na Dunaju svojo letno glavno skupščino. Iz blagajnikovega poročila posnemamo, da je imelo društvo v minolem letu 1,319.068 K dohodkov, za 118.839 kron več kakor prejšnje leto, vendar pa šc ni doseglo dohodkov zadnjega mirnega leta (1,400.702 K). Izdatki so znašali 1,170.587 kron, za 166.423 K več kot prejšnje leto. Darov je dobilo društvo tekom leta 499 tisoč 855 kron, med temi 165.265 K poslanih z vojnih pošt. Dunajska občina jc darovala 10.000 K. Društvo je vzdrževalo 49 šol in 131 otroških vrtcev ter je v enaki meri kot pred vojno podpiralo šole in otroške vrtce. Poročilo sc obširno bavi z razmerami na jugu in napoveduje skorajšnjo otvoritev nemške šole v Gorici. — Iz učiteljskih krogov se nam piše: Na poziv združenih kranjskih učiteljskih organizacij smo pripravljeni iti dne 16. t. m. v šolo, ker sami uvidimo, da do 15. t. m. ni mogoče vseh priprav za izplačilo draginjskih doklad izvršiti. Izjavljamo pa slovesno, da, ako se nam 1. oktobra t. 1. draginjske doklade ne izplačajo, izvršimo dne 2. oktobra brezpogojno na shodu storjeni sklep! — Vdč učiteljev z dežele. — Nova i^rožniška postaja se je zopet ustanovila v Stranski vasi pri graščini Ru-perčvrh. Bila jc\)a ludi prav potrebna, kajti v tamošnjih gozdih in v okolici se vedno skrivajo cigani in drugi podobni nebodijih-treba, ki postajajo vedno nadležnejši in pa i predrznejši ljudstvu in njegovemu imetju doma in na polju. — Mest v ročnih granatah. V Gradec jc prišel vagon z ročaimi granaiami, ki jc bil namenjen za Deulsch-Landsbcrg. Va- gon je spremljal poseben spremljevalec. Bistrim očem oblasti so se pa zdele granate sumljive in so jih zaplenili. Preiskava je dognala, da niso imele granate smrtnih snovi, ampak največjo življenjsko moč -— mast. — Opozarjamo slovenske kapitaliste, da je na prodaj na naši narodni meji važno podjetje, ki se rentira. Več v današnjem oglasu, Ustne podatke daje naše uredništvo. — Za dobrodelne namene jc poslalo »Dobrodelnosti« izobraževalno društvo v Dolu pri Ljubljani vstopnino donfače prireditve 200 kron, darilo igralk. Srčna hvala f Ljubljanske isOTSce. lj Otvoritev slovenskega narodnega gledališča. Slovensko narodno gledališče ne bo moglo pričeti s svojim delovanjem že 15. septembra, temveč se radi raznih težkoč izvrši slovesna otvoritev šele koncem meseca ali začetkom oktobra. Kot otvoritveni predstavi se bodeta igrali v drami Finžgarjev »Divji lovec«, v operi pa Smetanova »Prodana nevesta«. lj Koncert. Izborna, mlada virtuozinja na gosli gospodična Nives Luzzatto bo s sodelovanjem klavirske, virtuozinje gospe Ide Luzzatto de Filippi v nedeljo, dne 22. septembra v Ljubljani v Unionski dvorani koncertirala. Predprodaja vstopnic od danes naprej v trafiki v Prešernovi ulici 54, — Virtuozinja je znamenita, sloveča umetnica. lj Dve nesreči s tramvajem. Ped tramvaj sta prišla v Škofji ulici v Ljubljani 2 vojaška konja, katera sta se močno poškodovala. Istočasno je tramvaj povozil na Poljanski cesti in Strosmajerjevi ulici tudi en par. vojaških konj, upreženih v kočijo. lj Umrla je včeraj gospa Marija Janša roj, Ponikvar, hišna posestnica in bivša iz-kuharica, v 57. letu starosti. Bila jc zelo priljubljena po svoji dobrosrčnosti. Priporočamo jo v blag spomin! lj Razmere pri tukajšnji cesti?, čolcz-nici. Pišejo nam: Dne 4. septembra sem šel približno ob pol 11. uri zvečer mimo kavarne Zalaznik, kjer sem bil priča sledečemu prizoru. Delovodja Gabath, ki je znan med dclavci kot zagrizen nemški nacijona-iec, je ob navzočnosti mnogih pasantov delavce slovenske narodnosti psoval s priinv ki kot: »\Vindischc Hunde, krainisehe Schvveine, niedertrachtiges Gesindel« itd. Nezaslišano je to, kaj si mora slovensko de-lavstv6 od različnih privandrancev pustiti dopasti. Ali takemu početju ni mogoče napraviti konec? Kako mislita o tem g. ing. Pretz in g. Miiller? — Opazovalec. lj Iz nemške gimnazije. Ravnatelj nemške gimnazije dr. Lavrencij Trettcr ie dobil polletni dopust, da nadomesluje obolelega nemškega šolskega nadzornika Belar-ja. Vodstvo gimnazije je začasno poverjene prof. dr. Jaukerju. a n^^ce. š Duhovska vest. Za provizorja na Črni gori pri Ptuju je bil imenovan tamkajšnji kaplan Vinko Munda. š Slovenska šola v Mariboru. Iz Maribora poročajo, da so darovi za mariborsko slovensko šolo že dosegli vsote 100.000 kron. Šola je s tem že skoro zagotovljena. romzmim, a Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo oddajala inozemsko meso v soboto dne 14. t, m. in v ponedeljek dne 16. t. m. zjutraj, in sicer cd pol 7. do pol 9. ure za privatne stranke in od 9. ure dalje za go-! stilničarje. a Oddaja češpclj. Mestna aprovizacija bo oddajala češplje v soboto, dne 14. t. m. od 8. do 11, ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v deški šoli na Ledini (Ko-menskega ulica). Kilogram češpclj stane 2 kroni 40 vin, a Meso na zelene izkaznice B. Stranke r. zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v soboto, dne 14. t. m, popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-lc^red: od 1. do pol 2. ure štev. 1 do 200, od pol 2. do 2. ure štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. ure štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. ure štev. 601 clo 800, od 3. do pol 4. ure štev, 801 do 1000, od pol 4. do 4, ure štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 5, ure štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. ure štev, 1401 do 1600, od 5. do pol 6. ure štev. 1601 do 1800, od pol 6. do 6. ure štev. 1801 do 2000, od 6. do pol 7 ure štev. 2001 do 2200, od pol 7. do 7, ure štev. 2201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 dkg mesa, kilogram stane 2.80 K. V Logu na Vipavskem jc v nedJjo, dne 10 t. m. zgubil nekdo prcccjšnjo vsoto denarja. Pošten najditelj naj ga pošlje proli najdenim na naslov: Fr. Kodre. Vrhpolje pri Vipavi, Notranjsko, Zgubila sc je včeraj dopoldne na glavnem ko-lodvoru pred odhodom brzovlaka rdeča listnic* t. manjšo vsoto denarja. Pošteni najditelj se prosi nai io odda proli nagradi na državni policiji. Zalivala. Prisrčno se zahvaljujemo za odkritosrčno sočutje, ki nam je bilo izkazano povodom izgube nnšfga nepozabnega sinčka Jošhpf^ ! Posebno se pa zahvaljujemo darovalcem lepega cvetja in za obiske med boleznijo. Ljubljana, 12. septembra 1918. ŽALUJOČA RODBINA ČESNIK. ZNATNO NAGRADO dotičnemu, ki preskrbi za zakonski par brez otrok takoj H 8 4» ____ _ _ s 3—4 sobami, kuhinjo in pritiklinami na Mestnem trgu ali v bližini. — FRANC KSAV. SOUVAN. 3329 imr Premog preskrbim HF za mast Naslov v upravi lista pod št. 3334. Sobe g(iir£lne) kakor tudi druge, zaplembi ne podvržen: deželne in gozdne pridelke (ronl>e, jagode, med itd.) KUPUJE po na|vii|":h cenah M. R ANT, KRANJ. »n lifre£e ua debelo Su^ffl w SSran^h kupi v vsaki množini »\Volnjjarlcn«, Dunaj VII.. ISalscrstra^se C0. 3087 SPREJME SE prodajalka- :?č8tmca zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter prlkupljive zunanjosti, v Ijcljšo trgovino proti p terni plači. V Šivanju izurjene irrajo prednost. Natančne ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »Prodajalka« 3209. Kot Hgjiirla ali pilila želi vstopiti gdčna. z večletno prakso, vešča obeh dcSelnih jezikov. Čc mogoče z vso oskrbo v hiši. Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 3324. GOSPODIČNA, vešča obeb deželnih jezikov ter strojepisja, IŠČE službe kot —:: Novo, dvonadstropno *' v J1 n 10 L hišo i:— j •o V s • <' f( Sf 3 iS? Naslov pove upravništvo štev. 3325. » Stovcnca« pod ZAMENJAM z malo hišo in nekaj zemljiščem v Ljubljani ali v bližini. Natančen naslov pri upravi lista pod št. 3283. se zamenja za živila. Vpraša naj se v trgovini Ign. Vok, Sodna ulica, Ljublj3na. Istotam SE KUPI tudi 3290 KiOiZiia tfoia „,,„, in klavir poučuje zopet A. POTOČNIK, LJUBLJANA, Cigaletova ulica št. 4, II. Štev. 613. Stanovanje, kes zemlje ter nekoliko mleka dobi v Ljubljani poštena delavna stranka katera razume oskrbovati kravo, vrtna dela in dela hišnika. Naslov pove uprava SLOVENCA«, pod štev. 3321. snhc gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & korap., preje PETER LASSN1K, LJUBLJANA, MARIJIN TRG. 2534 Š&vmMMm -Sil, nove in slare ft-iSJ*':.'. vsako množino tvrdka JELAČIN & KO., Ljubljana, ljubljanska industrija probkovih zamaškov. % /5d R Sprejme sc tak- j ki jc navajena delati na polju in pri živini. Živine samo 1 krava iu 2 prašiča. P hi Ca dobra. VeC se izve pri Lovro RebolJ-u v Kranju. BANČNA URADNICA iSCe radi pre-selitve starišev pri boljši družini MMki l illll Ceujunc ponudbe pod: Pcldi Miklavčič, kreditni zavod, fil. Gorica, Prcfernova ul. Naznanilo. Podpisani naznanjam, da sem samo jaz upnavičen nakupovati po celem kranjskem hrastove jezice. Matija K^amap poo. ln gostilnlžaf, Gllnoe 90 Spretnega, zanesljivega malo invalid, IŠČE primernega dela v Ljubljani. Ponudbe pod: »Mizar« 3307 na upravništvo »SLOVENCA«. Katera družina na deželi bi bila vol jna iz usmiljenja sprojoti polletnega otroka za svojega. Dopisi nnj so naslove pod „Mir" 3317 lin upravništvo „Slovencal jjTto B I sprejme mamifakturna trgovina v , Karamele, bonbone v dozah men- Ljubljani. Naslov v upravništvu lista. ; fondanS kocV.e, men :©l, msii Etri. priporoča na debelo DsrbOi Lfublfana Mestni trg 13. 3136 1 SfSi/f&kKE^aSišISif o Ha c. kr. držaonfi Bijrtasj Soli u Unb^sma se prične šolsko leto 1918/19 z dnem te. sepietnbra i. L Otvorjeni bodo naslednji oddelki: 1. Višja obrtna stavbna šola (stavbna stro- s m® U d I W I m * m s§ >%& se sprejmejo pri 3323 H. Slngeir, 6r&sSiš£p. 7. IŠČE SE ra posestvo z velikim gospodarstvom ca Gorenjskem spretno, samo- stoino kit^ar-oo proti zelo dobri plači. Istotam tudi i Jg^ PERICO, ki zna dobro prati in ' likati. Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod št. 3310. IŠČE SE za takoj pridna in zanesljiva X_____» ki je zmožna tudi nemškega jezika, za popoldan in večer. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 3399. Pozor! Tvrdka "! : iic iarna »pri upanju« f '; djjiuMi Glavne prodajalne v L.jubJjar.i: lekarno Gabr. P.sccii in iVIr. fi. SuSiiik ter drožeriji Ant. Kane in H. Čvančara MM (nemški), ako vpošljcte vreče. Nadalje tračnice za vporabo kot S H V globoki žalosti javlja-no zopet vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je umrla na Jesenicah dne 12. septembra gdčna. m v i dne 10. t. m. umrlega, še nepokopanega gospoda župnika Janeza Prijatelja. Zemski ostanki preblage sestre se bodo prepeljali na dom v Dobrcpolje in na ondotnem pokopališču 14. t. m. položili k večnemu počitku. DOBREPOLJE, dne 12. septembra 1918. 3331 Alojzij Prijatelj, Jožefa Kozina, Mici Fcrtin, Angela Strnrd, Rczika Sattler, Julka, Ivanka, Karla Prijatelj, brat in sestre. I.an Kozina, Franc Fertin, Jožef Strned, Jnkob SaU' , svaki, nečaki in nečakinje. Za mnogo dokazo sočutja med boleznijo ln ob smni rrspe TEREZIJE GABER kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno so pa zahvaljujemo prečastitim gospodom: prelatu in kanoniku Janez Flis-u, kanoniku in stolnemu župniku Josip Erkerju za mnogo tola/.ilne obiske in za častno spremstvo do groba, opatu Ivanu Smrekarju, nadalje, so zahvaljujemo vsem častitim gospem iz Marijine družbe, pri sv. Jožefu in cenjeni rodbini Matko-vičevi za požrtvovalno postrežbo med dolgotrajno boleznijo. Ljub- Bog poplačaj vsemi Sa!u|o2i ostali. Hrvatska industrijska tvrdka iSC-e izbornoga, popolno samostojnega "ji T ^ k Ti xi a o K, m j] j g @ T @ cilj, @ popolno veščega brv. ali slov. jezika. /. ozirom na to, da je služba dobro plačana in zajamčen dohodek, se iščejo samo taki reflektantje, ki so ne bavijo z zakotno trgovino ali s postranskim poslom. — Pismeno rcmiiiiiiMiiiiiiin ponudbo se prosijo na anončno ekspedicijo iimiimiimiiumn J. BLOCKNER, ZAGREB, po?.Sinii prc<5a'l I.-78-H. ■ m^rn^m o e Dobičkar.osno podjefje na Slovenskem Koroškem se iz družinskih razmer za 160.000 kron Ud Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Jugoslovanska renta« 3326. i o Bfe ni*r k nsjaircsaaJ Svrdka ZHMHHLR. Za globoko sožalje, za darovane krasne vence in cvetje, za udeležbo pri pogrebu mojega ljubljenega, nepozabnega soproga, gospoda ROBERTU pisarniškega ekspedijenta c. kr. avstr. drž. železnic, izrekam vsem udeležnikom in prijateljem, osobito šc vsem gospodom uradnikom c. kr. železn.-vzdrževalne sckcije Gorica I. in vsem drugim železniškim uslužbencem tem potom mejo najprisrčrejšo zahvalo. BLED, 12. septembra 1918. MATILDA IKAVEC, vdova. 3332 I t^eMisi urDai&eič irgovfna z iicJustrijsIktmi potrebščinami Sa prolzvcdl na tiebelo, LJUBLJANA, Framicvo nabrežje štev. i. $j0tT Oddajajo se samo celi v&tjom S Zahtevajte ponudbe! Žalec. Po Rafv.poGblaš&enlu Kj. ^ c. in kr. Apast. VeliC. lUMtim loierija za eivilno cloFjrrcJnSne namene. To demrna lotcrl)n ima 22.747 čobitkorr v 00-loveiu denarju v skupnem znesku 700.000 ii. ftlavnt dobfteU znafa T50.G00 K. čebule lio Javno ra Domin dne i. cKto^ra 1013. Srečka stane 5 kron. Src8ki r dobivalo pri odilclko za rfohrartetne lelcrl)! rj uunaltt, lil., V r rrtere Znllamtislrasss I), po loitrljili, 1r»-likoli. pn dsvtnili. poSInlh. brzojavnih In ž^leznlSkil urad:h. iiri irsnliln^ah Itd. hril«; nscrl za kuje: ITIik J!s:cn). Src k5 sc ps3il)»|o poUnlns prosln. Oci r. kr. gje7»era2«eg!3 rav-nateljstva držaunšh SotarS* (oddeiek za dobrodelne obrije.) DoSle so nopet NiatilnSc za pogon s silo ter z roko. Dalje imam na razpolago tudi žjsiiSrsa src 5--^ i j.'k a in vsakovrstno poljjede^ske stroja kakor: cisSšilnihe, IrJJerJa, sliskalnl« ice za gt'9K!ia in mline za Sito in satfj«, gepeljite, stamorez- nice, brsepariinSiie, Hotla ra žganje, bran i iu plti^a itd. iz največjih tovarn zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah. irrsns; Hl!f!§, zaloga poljcdelsklli strojev Ljubljana, Martinova cesta' št. 2. Dalje opozarjam na svojo veliko za vtif'««« pripravnih za logo priznano in dokazano najboljših l JvllUl Ul.tliuV vsako mlotov. Kali' 'A T.^. IT «9 rc^istrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJubljani, v lastnem domu Miklošičeva . , „ brez odbitka rentne- ga davka, katerega plačuje zavod sain za svoje vložnike, cesia štev. 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1 ure in jih obrestuje po , ......... tako, da dobe lc-li od vsakih 1(J0 kron čislih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudsko posojilnica« sprejema vloge tudi po pošli in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadiužnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ah brez nje, na osebni kredit proli poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice sc eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon krcn. Stanje hranilnih vlog fe bilo koncem letn 1917 nad 34 milijonov kron. TCCRBKCai