52 Effects of physical activity on executive functions in children with attention deficit hyperactivity disorder Abstract This article presents a systematic review of the literature that analyzed executive functions and physical activity in children with attention deficit hyperactivity disorder. The study followed two questions: Whether attention deficit hyperactivity disorder af- fects executive functions in children, and whether we can influence executive functions with properly designed physical activity. The search for literature took place in November l. 2020. In 4 electronic collections: WOS (Web of Science), PMC (PubMed Central), SD (Science Direct) and ERIC (Education Resources Information Center). The search was based on 4 key elements: (1) population - children aged 6 to 12 years; (2) type of research - controlled experiment; (3) activity - physical activity; (4) intervention - the impact of physical activity on executive functions in children with ADHD. The following keywords were used in the mentioned databases: ‚‘attention deficit/hyperactivity disorder‘‘, ‚‘ADHD‘‘, ‚‘children‘‘, ‚‘kids‘‘, ‚‘executive function‘‘, ‚‘working memory‘‘, ‚‘physical activity‘‘, ‚‘exercise‘‘, ‚‘work-out program‘‘. We used ‚‘or‘‘ or ‚‘and‘‘ among the keywords. We also used the following filters: language: English; type of literature: article from a professional journal and with a professional review; summary: available. Key words: attention deficit hyperactivity disorder, children, physical activity, executive functions Liza Jovičevič, Matej Tušak Vpliv telesne dejavnosti na izvršilne funkcije pri otrocih z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo Izvleček Članek predstavlja sistematični pregled študij, ki so ana- lizirale izvršilne funkcije in telesno dejavnost pri otrocih z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo (ADHD). Študija je sledila dvema vprašanjema: ali motnja pozornosti in hiperaktivnost vplivata na izvršilne funkcije pri otrocih in ali lahko s pravilno zasnovano telesno dejavnostjo vpli- vamo na izvršilne funkcije. Iskanje literature je potekalo novembra 2020 v štirih elektronskih zbirkah: WOS (Web of Science), PMC (PubMed Central), SD (Science Direct) in ERIC (Education Resources Information Center). Iskanje je temeljilo na štirih ključnih elementih: (1) populacija – otro- ci v starosti od 6 do 12 let; (2) vrsta raziskave – kontrolirani poskus; (3) dejavnost – telesna dejavnost; (4) intervencija – vpliv telesne dejavnosti na izvršilne funkcije pri otrocih z ADHD. V omenjenih bazah smo za iskanje uporabili na- slednje ključne besede: »attention deficit/hyperactivity disorder«, »ADHD«, »children«, »kids«, »executive functi- on«, »working memory«, »physical activity«, »exercise«, »work-out program«. Med ključnimi besedami smo upo- rabili »or« ali »and«. Uporabili smo še naslednje filtre: jezik – angleščina; vrsta literature – članek iz strokovne revije in s strokovno recenzijo; povzetek – na voljo. Ključne besede: motnja pozornosti in hiperaktivnost, otroci, telesna dejavnost, izvršilne funkcije psihologija športa 53 „ Uvod Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo je prepoznana kot zelo razširjena motnja. Po podatkih naj bi imelo diagnosticiran ADHD od 5 do 9 % otrok in adolescentov (Polan- czyk idr., 2014). Primarni simptomi ADHD so nepozornost, neorganiziranost, nepazlji- vost in hiperaktivnost ter impulzivnost. Te simptome pogosto opazimo v predšolski dobi in po večini trajajo tudi v odrasli dobi (Mannuzza idr., 1993). Pri otrocih z ADHD je večje tveganje za socialne, dolgoročne akademske in delovne okvare (Johnston idr., 2015), kar ustvarja veliko socialno bre- me (Matza idr., 2005). ADHD je povezan z nižjimi zmogljivostmi izvršilnih funkcij in z motoričnimi primanj- kljaji (Piek in Pitcher, 1999). Izvršilne funkcije so opredeljene kot kognitivne funkcije viš- jega reda, ki modulirajo temeljne kognitiv- ne procese in so zato potrebne za ciljno usmerjeno in prilagodljivo vedenje (Etnier in Chang, 2009). Izvršilne funkcije naj bi bile sestavljene iz treh temeljnih procesov (Miyake idr., 2000): (1) zaviranje, ki vključuje zaviranje prevladujočih odzivov in nadzor pozornosti; (2) preklapljanje, ki vključuje preklapljanje med nalogami ali miselnimi sklopi; in (3) delovni pomnilnik, ki vključuje hrambo in obdelavo informacij. Pomanj- kanje omenjenih izvršilnih funkcij je ena od prevladujočih razlag za razvoj ADHD, pri čemer dosedanje študije kažejo, da so simptomi ADHD povezani s slabim delo- vanjem izvršilnih funkcij (Crosbie idr., 2013; Rapport, 2009). Študije kažejo, da imajo otroci z ADHD po- gosto napake v kognitivni učinkovitosti, zlasti v izvršilni funkciji. Izvršilne funkcije vključujejo vse zapletene kognitivne pro- cese, ki so potrebni za izvajanje novih ali težjih nalog. Izvršilne funkcije so odvisne od delovanja možganov, zlasti prefron- talne skorje (Alvarez, 2006). Med najpo- membnejšimi komponentami zaviranja izvršilnih funkcij sta kognitivna in vedenj- ska. Kognitivna inhibicija preprečuje vnos nepomembnih informacij o nalogi v de- lovni spomin (Nigg, 2000). Vendar pa se pri zaviranju vedenja upošteva sposobnosti osebe, da ustavi ali odloži dejavnost. Z dru- gimi besedami, cilj tega procesa je nadzor nad fizičnim vedenjem, zlasti preprečeva- nje neželenih vedenj in reakcij (Dillon in Pizzagalli, 2007). Metode zdravljenja ADHD so razdeljene v dve skupini, zdravljenje z zdravili in zdravljenje brez zdravil. Zaradi stranskih učinkov zdravljenja z zdravili, kot so izguba apetita, nespečnost ali osebno- stne spremembe, je treba poiskati alterna- tivno zdravljenje (Berwid in Halperin, 2012). Raziskovalna literatura kaže, da ima telesna dejavnost lahko pomembno vlogo pri ob- vladovanju simptomov ADHD (Berwid in Halperin, 2012; Neudercker idr., 2019; Gapin idr., 201 1). Študije poročajo, da lahko telesna dejavnost s spodbujanjem nevrobioloških procesov privede do koristnih sprememb izvršilnih funkcij. Poleg tega nedavni pre- gled številnih obsežnih eksperimental- nih študij kaže, da ima telesna dejavnost posebne učinke na kognitivne funkcije pri otrocih iz splošne populacije (Tompo- rowski, 2008). Ti rezultati so še posebej zanimivi za otroke z ADHD v teoretičnem modelu ADHD Barkley (1997), ki kaže, da je inhibicija glavni primanjkljaj te motnje. Ta primanjkljaj zaviranja ovira štiri izvršilne nevropsihološke funkcije: delovni spomin, samoregulacijo afekta, internalizacijo go- vora in rekonstitucijo, kar vodi do težav z vedenjsko samoregulacijo (nepozornost, hiperaktivnost, impulzivnost). Če bi torej telesna dejavnost lahko izboljšala zaviranje in izvršilne funkcije, bi lahko pričakovali iz- boljšanje samoregulacije (Tomporowski, 2003). Čeprav je telesna dejavnost sprejemljiva in- tervencija za zmanjšanje simptomov ADHD pri otrocih, so na voljo le omejeni dokazi o vplivu na izvršilne funkcije, zlasti pri otro- cih z ADHD. Nekateri od teh rezultatov so nedosledni, z majhno velikostjo vzorca, heterogenostjo vzorcev ali brez kontrolne skupine, kar onemogoča dokončno soglas- je o učinkih telesne dejavnosti na izvršilne funkcije pri otrocih z ADHD. Raziskovalci poročajo, da so zaradi neupoštevanja po- membnih dejavnikov (npr. uporaba zdravil, pridružene motnje in ekonomski status) v prihodnje potrebni boljši in kakovostnejši dokazi, da bomo lahko z gotovostjo poro- čali o pozitivnih učinkih telesne dejavno- sti na otroke z ADHD (Berwid in Halperin, 2012; Neudercker idr., 2019; Rommel idr., 2013; Wigal, 2012). Raziskave kažejo, da je telesna dejavnost učinkovita metoda za izboljšanje izvršilnih funkcij, vključno s pozornostjo, delovnim spominom, načrtovanjem in reševanjem problemov (Piepmeier idr., 2015; Pontifex idr., 2013; Benzing idr., 2018). Kljub temu pa je bilo v preteklosti manj pozornosti namenjene preučevanju vplivov telesne dejavnosti pri otrocih z ADHD v primerja- vi z otroci brez ADHD. Še vedno ni jasno, ali je telesna dejavnost učinkovita metoda za povečanje izvršilnih funkcij pri otrocih z ADHD in kako telesna dejavnost vpliva na njihove izvršilne funkcije. Za sistematični pregled literature in ugota- vljanje vpliva telesne dejavnosti na izvršilne funkcije pri otrocih z ADHD smo se odločili iz naslednjih razlogov: (1) raziskave o vpli- vu telesne dejavnosti na izvršilne funkcije pri otrocih z ADHD v primerjavi z otroci brez ADHD so v literaturi manj pogoste, (2) ADHD je vse pogostejša motnja pri otrocih in adolescentih, (3) čedalje večji poudarek se daje raziskovanju metod zdravljenja, ki ne vsebujejo zdravil. Zato smo si v raziskavi oblikovali naslednja vprašanja: (1) ali tele- sna dejavnost izboljša izvršilne funkcije pri otrocih z ADHD, (2) ali telesna dejavnost iz- boljša delovni spomin in (3) ali se pojavljajo različni učinki na izvršilne funkcije glede na vrsto vadbe. Spoznanja iz sistematičnega pregleda literature bodo lahko pripomo- gla k nadaljnjemu snovanju intervencij za zmanjšanje simptomov ADHD pri otrocih. „ Metode Iskanje literature je potekalo novembra 2020 v štirih elektronskih zbirkah: WOS (Web of Science), PMC (PubMed Central), SD (Science Direct) in ERIC (Education Resources Information Center). Iskanje je temeljilo na štirih ključnih elementih: (1) populacija – otroci v starosti od 6 do 12 let; (2) vrsta raziskave – kontrolirani poskus; (3) dejavnost – telesna dejavnost; (4) interven- cija – vpliv telesne dejavnosti na izvršilne funkcije pri otrocih z ADHD. V omenjenih bazah smo za iskanje uporabili naslednje ključne besede: »attention deficit/hyperac- tivity disorder«, »ADHD«, »children«, »kids«, »executive function«, »working memory«, »physical activity«, »exercise«, »work-out program«. Med ključnimi besedami smo uporabili »or« ali »and«. Uporabili smo še naslednje filtre: jezik – angleščina; vrsta lite- rature – članek iz strokovne revije in s stro- kovno recenzijo; povzetek – na voljo. Vsi iskalni zadetki so bili iz elektronskih zbirk uvoženi v spletno orodje Rayyan (Ouzzani idr., 2016), v katerem smo najprej poiskali in izločili podvojene zadetke, nato pa pregledali naslove in povzetke člankov ter jih označili z oznakami vključi, izključi ali mogoče. Ko smo pregledali vse zadetke, smo za označene z vključi in mogoče poi- skali cela besedila. S pristopom PICOS smo si pomagali pri določanju člankov za vklju- čitev v nabor. Kriterij za vključitev člankov v sistematični pregled je prikazan v Tabeli 1. 54 Po končanem izboru člankov smo pripravili tabelo, v katero smo vpisali lastnosti razi- skav in opazovane spremenljivke. V tabelo smo vključili vir raziskave, vzorec, interven- cijo in njeno časovno omejitev, vrsto, količi- no in posebnosti telesne dejavnosti, rezul- tate in morebitne opombe ali posebnosti raziskave. „ Rezultati V izbranih elektronskih virih je bilo skupno število iskalnih zadetkov 702. Po pregledu naslovov in povzetkov je bilo izločenih 638 člankov. Po branju 64 celotnih besedil je bilo izločenih 57 člankov, v sistematični pregled je bilo tako vključenih končnih 7 člankov. Značilnosti raziskav Značilnosti raziskav, ki smo jih vključili v končni pregled, smo predstavili v Tabeli 2. V tabeli so predstavljene značilnosti posa- mezne raziskave, intervencije, rezultati po- samezne raziskave in morebitne opombe. V končni pregled smo vključili 7 raziskav, od tega ima 5 raziskav dve skupini (eksperi- mentalno in kontrolno skupino) in dve raz- iskavi imata tri skupine (dve eksperimental- ni in kontrolno skupino). Dve raziskavi sta preučevali akutne učinke na izvršilne funk- cije po eni vadbeni intervenciji, pri preosta- lih petih raziskavah so intervencije trajale od 6 do 12 tednov. Pri dveh raziskavah so v proces vključili tudi otroke z ADHD, ki je- mljejo predpisana zdravila za zmanjševanje simptomov ADHD. V eni raziskavi so sode- lovali večinoma otroci moškega spola, kar 82,6 % udeležencev je bilo moških. V končni pregled smo vključili naslednje raziskave: 1. Chou in Huang (2017) – Effects of and 8-week yoga program on sustained at- tention and discrimination function in children with attention deficit hyperac- tivity disorder. 2. Kim (2018) – The effects of home-based sensorimotor program on executive and motor functions in children with ADHD: a case series. 3. Miklos idr. (2020) – Acute Physical Acti- vity, Executive Functions, and Attention Performance in Children with Attenti- on-Deficit Hyperactivity Disorder and Typically Developing Children: An Expe- rimental Study. 4. Memarmoghaddam idr. (2016) – Effects of a selected exercise program on exe- cutive function of children with attenti- on deficit hyperactivity disorder. 5. Benzing idr. (2018) – Acute Physical Ac- tivity Enhances Executive Functions in Children with ADHD. 6. Hart idr. (2020) – Effects of Physical Ac- tivity on Executive Function of Children with ADHD. 7. Ziereis in Jansen (2015) – Effects of physical activity on executive functi- on and motor performance in children with ADHD. „ Razprava V sistematičnem pregledu literature je bilo uporabljenih sedem raziskav, ki so preuče- vale vpliv telesne dejavnosti na izvršilne funkcije pri otrocih z motnjo pozornosti in Tabela 1. Kriterij za vključitev člankov v sistematični pregled P – patient, problem or population (pacient, problem ali populacija) Otroci, stari 6–12 let, z diagnosticiranim ADHD, vključena oba spola I – intervention (intervencija) Telesna dejavnost C – comparison (primerjava) Pred intervencijo in po njej ter med intervencijsko in kontrolno skupino O – outcome (odvisna spremenljivka) Izvršilne funkcije S – study design (načrt raziskave) Kontrolirani poskus s slučajnostnim vzorčenjem ali kvaziposkus s kontrolno skupino Diagram 1. Prikaz metodologije iskanja in izbora člankov za vključitev v sistematični pregled. Članki iz zbirk elektronskih virov • Web of Science: 287 • PubMed Central: 235 • Science Direct: 176 • ERIC: 4 Potencialno relevantni članki n = 702 Izključeni članki na podlagi naslovov in povzetkov n = 638 Izbrani članki za branje celih besedil n = 64 Razlogi za izključitev • Članek je pregled ali metaanaliza. • Starost udeležencev ni ustrezna. • Ni kontrolne skupine. • Telesna dejavnost ni sredstvo inter- vencije. • V članku je zgolj opis protokola. Izključeni članki n = 57 V sistematični pregled vključeni članki n = 7 psihologija športa 55 hiperaktivnostjo. V vseh primerih so bile intervencije sestavljene iz telesne dejav- nosti. V eni raziskavi je telesna dejavnost potekala doma, pod nadzorom staršev, kar bi izpostavili kot pomanjkljivost. Menimo, da starši ne morejo tako dobro in nazorno spremljati predpisanega protokola telesne dejavnosti, kot bi to opravili strokovnjaki. Kljub temu je raziskava pokazala izboljšave pri izvršilnih funkcijah, kar kaže na zelo obe- tavne napovedi za prihodnost. Prav tako smo opazili, da je v raziskavah sodelovalo več fantov kot deklet. V raziska- vi, ki so jo opravili Benzing idr. (2018), je bil delež moških udeležencev kar 82,6 %. To bi pripisali tudi temu, da je razširjenost mo- tnje pozornosti s hiperaktivnostjo večja pri fantih. Po našem mnenju zato težko govo- rimo o tem, da se bodo populaciji otrok z diagnosticiranim ADHD izboljšale izvršilne funkcije ob resni telesni dejavnosti, saj je Tabela 2. Značilnosti posameznih raziskav, intervencij in rezultatov Št. Vir Št. merjencev/ skupin Merjenci (starost, posebnosti) Intervencija (časovna omejitev) Intervencija (vrsta, količina, posebno- sti) Rezultati Opombe ali posebnosti 1. Chou in Hu- ang (2017) 2 skupini: E: 25 K: 24 Povprečna starost 10,5 leta. Diagnosticiran ADHD. 8 tednov Telesna dejavnost – joga, 2 x na teden, 40 minut na vadbeno enoto. Izboljšanje inhibi- cije, reakcijskega časa in izvršilnih funkcij. Nekateri udeležen- ci so jemali pred- pisana zdravila za ADHD. 2. Kim (2018) 2 skupini: E: 12 K: 12 Starost 7–11 let. Diagnosticiran ADHD. 12 tednov Telesna dejavnost – senzomotorična vadba, 4 x na teden, 40 minut na vadbeno enoto. Izboljšanje v izvršilnih funkcijah in motoričnih sposobnostih. Telesna dejavnost je potekala doma, pod nadzorom staršev. 3. Miklos idr. (2020) 3 skupine: E1: 50 E2: 50 K: 50 Starost 6–12 let. E1 in E2: diagnosticiran ADHD. K: normalno razvijajoči otroci. E1: otroci z ADHD brez zdravil, E2: otroci z ADHD z zdravili. Akutna intervencija Telesna dejavnost – zmerna telesna dejavnost, 60–80 % maksimalnega srčne- ga utripa, 20 minut. Telesna dejav- nost je izboljšala 2–15 merjenih parametrov, kot so reakcijski čas, števi- lo napak, izvršilne funkcije. Telesna dejav- nost je izboljšala izvršilne funkcije tako pri otrocih z ADHD brez zdravil kot tudi pri otrocih z ADHD z zdravili. 4. Memarmo- ghaddam (2016) 2 skupini: E: 20 K: 20 Starost 7–11 let. Dia- gnosticiran ADHD. 12 tednov Telesna dejavnost – vadbeni program, 2 x na teden, 90 minut na vadbeno enoto. Telesna dejavnost je izboljšala kogni- tivno inhibicijo, za- viralno inhibicijo in izvršilne funkcije. / 5. Benzing idr. (2018) 2 skupini: E: 23 K: 23 Starost 8–12 let. Dia- gnosticiran ADHD. Akutna intervencija Telesna dejavnost – 15 minut telesne aktivnosti s prilagoje- no intenzivnostjo. Telesna dejavnost je izboljšala izvr- šilne funkcije: in- hibicija odzivanja, ohranjanje pozor- nosti, upravljanje časa in začenjanje aktivnosti, ni pa iz- boljšala delovnega spomina (delovno pomnjenje). V raziskavi je bilo 82,6 % moških. 6. Hart idr. (2020) 2 skupini: E: 16 K: 16 Starost 7–10 let. Dia- gnosticiran ADHD. 6 tednov Telesna dejavnost – vadbeni program, 3 x na teden, 60 minut na vadbeno enoto. Telesna dejavnost je izboljšala izvršil- ne funkcije. / 7. Ziereis in Jansen (2015) 3 skupine: E1: 13 E2: 14 K: 16 Starost 7–12 let. Dia- gnosticiran ADHD. 12 tednov Telesna dejavnost – E1: vadbeni program s poudarkom na igrah z žogo, ravnotežju in ročnih spretnostih; E2: vadbeni program brez posebnega fokusa. K: brez inter- vencije. Izvršilne funkcije in motorične spre- tnosti so se izbolj- šale pri E1 in tudi pri E2. Rezultati niso pokazali razlik med E1 in E2. Dolgotrajna telesna dejavnost izboljša izvršilne funkcije pri otrocih z ADHD, ne glede na vrsto telesne dejavnosti. 56 vzorec preizkušancev vključeval predvsem fante. Za nadaljnje raziskovanje bi svetovali, da se v raziskave vključi približno enako šte- vilo deklet in fantov. Pri dveh raziskavah so bili vključeni tudi otroci z ADHD, ki jemljejo zdravila. Pri eni raziskavi so imeli tako tri skupine, inter- vencijsko, v tej so bili otroci z ADHD brez zdravil, drugo intervencijsko, v tej so bili otroci z ADHD z zdravili, in kontrolno sku- pino. Menimo, da je to koristno, saj le tako lahko pripišejo učinke telesne dejavnosti. V drugi raziskavi pa so imeli samo dve skupini – intervencijsko in kontrolno. Otroci so bili v skupine razvrščeni naključno. Menimo, da je tako težko pripisati učinke zgolj telesni dejavnosti, saj ne vemo, v kolikšni meri je k izboljšanju izvršilnih funkcij pripomoglo zdravljenje z zdravili. Opazili smo, da tri raziskave od sedmih niso poročale o aktivnostih kontrolne skupine. Poleg tega nobena od raziskav ni poroča- la o stanju telesne dejavnosti v populaciji v primerjavi z vzorcem. To je pomanjklji- vost, ki raziskovalcem otežuje razumeva- nje začetnega oziroma splošnega stanja in zmanjšuje kvaliteto oziroma možnost pri- merjave z drugimi sorodnimi raziskavami. Ena raziskava je pod intervencijo telesne dejavnosti izvajala jogo pod nadzorom. Menimo, da joga spada med sproščanje in vadbo ozaveščanja, in ne toliko med te- lesno dejavnost. Kljub temu pa se njihove ugotovitve na koncu izkažejo pozitivno. Ugotovitve kažejo, da je vadbo joge mo- goče uporabiti kot alternativno zdravljenje za otroke z ADHD, za zmanjšanje nepozor- nosti in izboljšanje izvršilnih funkcij. Poleg tega je študija, ki sta jo opravila Chou in Huang (2017), ena redkih študij, ki so pre- učevale učinke vadbe joge na kognitivne funkcije pri ADHD. Tako se vadba joge kaže kot učinkovito in nizko tvegano zdravljenje za dolgoročno izboljšanje kognitivnih funk- cij otrok z ADHD. Študije so imele tudi omejitev pri posploši- tvi rezultatov, saj so imele relativno majhne preiskovalne vzorce. Kljub temu ugotavlja- mo, da telesna dejavnost pripomore k iz- boljšanju izvršilnih funkcij, zato svetujemo nadaljnje raziskovanje na tem področju. Aktivno spremljanje in raziskovanje terapi- je s telesno dejavnostjo pri otrocih z ADHD bo verjetno zmanjšalo vzorec neprilago- jenosti otrok z ADHD v šoli in akademski uspešnosti. Zato bi bilo treba razviti raz- lične programe vaj za uporabo doma ali v šoli, da bi ti otroci lahko telesno dejavnost nadaljevali skozi svoje odraščanje. V vseh raziskavah so ugotovili, da se s te- lesno dejavnostjo lahko izboljšajo izvršil- ne funkcije pri otrocih z diagnosticiranim ADHD. Do danes se je zdelo, da so stimu- lativna zdravila edina možnost zdravljenja in izboljšanja stanja otrok z ADHD. Ugoto- vitve raziskav, ki smo jih vključili v končen pregled literature, pa kažejo obetavne al- ternativne načine zdravljenja. Kljub temu, da je to področje še zelo neraziskano, so dosedanje ugotovitve obetavne. To se zdi zelo spodbudno, saj telesna dejavnost nima takih neželenih stranskih učinkov, kot jih imajo zdravila. Naše ugotovitve bodo pripomogle k nadaljnjemu raziskovanju področja telesne dejavnosti in izvršilnih funkcij pri otrocih z ADHD. „ Sklep S sistematičnim pregledom literature smo pokazali, da bi lahko načrtovani programi telesne dejavnosti z nadzorovanim traja- njem, pogostnostjo in resnostjo izboljšali izvršilne funkcije. V raziskavah so dokazali, da telesna dejavnost pri otrocih z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo izboljša kognitivne funkcije, kot sta kognitivna in vedenjska inhibicija, ter izvršilne funkcije. Menimo, da je to eden prvih korakov za iz- boljšanje kakovosti življenja otrok z ADHD ter tudi njihovih staršev. V nadaljnje bi sve- tovali, da organiziranje telesnih dejavnosti pri otrocih z ADHD poteka v sodelovanju med starši in šolo. S tem bi okrepili možno- sti za čim pogostejšo telesno dejavnost pri posamezniku in za večjo udeležbo otrok z ADHD pri telesni dejavnosti, s tem pa bi se tudi povečal vzorec otrok, ki simptome ADHD izboljšujejo s telesno dejavnostjo namesto z zdravljenjem s stimulativnimi zdravili. „ Literatura 1. Alvarez J. A. in Emory, E. (2006). Executive function and the frontal lobes: a meta- -analytic review. Neuropsychol Rev, 16(1), 17–42. 2. Benzing V., Chang Y.-K. in Schmidt, M. (2018). Acute Physical Activity Enhances Executi- ve Functions in Children with ADHD. Pri- dobljeno s https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/30120283/ 3. Benzing, V., Chang Y.-K. in Schmidt, M. (2018). Acute physical activity enhances executive function in children with ADHD. Sci Rep, 8:12382. 4. Berwid O. G. in Halperin, J. M. (2012). Emer- ging support for a role of exercise in atten- tion-deficit/hyperactivity disorder interven- tion planning. Curr Psychiatry Rep, 14(5), 543–551. 5. Chou, C. C. in Huang, C. J. (2017). Effects of and 8-week yoga program on sustained attention and discrimination function in children with attention deficit hyperactivity disorder. Pridobljeno s https://pubmed.ncbi. nlm.nih.gov/28097075/ 6. Crosbie, J., Arnold, P., Paterson, A., Swanson, J., Dupuis, A., Li, X., Shan, J., Goodale, T., Tam, C., Strug, L. J. in Schachar, R. J. (2013). Respon- se inhibition and ADHD traits: correlates and heritability in a community sample. J Ab- norm Child Psychol, 41(3), 497–507. 7. Dillon, D. G. in Pizzagalli, D. A. (2007). Inhi- bition of Action, Thought, and Emotion: A Selective Neurobiological Review. Appl Prev Psychol, 12(3), 99–114. 8. Etnier, J. L. in Chang, Y.-K. (2009). The effect of physical activity on executive function: a brief commentary on definitions, measure- ment issues, and the current state of the lite- rature. J Sport Exerc Psychol, 31(4), 469–483. 9. Gapin, J. I., Labban, J. D. in Etnier, J. L. (2011). The effects of physical activity on attention deficit hyperactivity disorder symptoms: the evidence. Prev Med, 52 Suppl 1, S70–S74. 10. Hart, J. L. in Phillips, D. (2020). Effects of Physical Activity on Executive Function of Children with ADHD. Pridobljeno s https:// eric.ed.gov/?q=attention+deficit%2fhypera ctivity+ 11. disorders +AND+physical+activity+AND+ executive+function+AND+children+&id= EJ1261017 12. Hoffmann, T. C., Glasziou, P. P., Boutron, I., Milne, R., Perera, R., Moher, D., ... Michie, S. (2016). Better Reporting of Interventions: Template for Intervention Description and Replication (TIDieR) Checklist and Guide. Gesundheitswesen, 78(3), 175–188. https:// doi.org/10.1055/s-0041-111066 13. Johnston, C. in Park, J. L. (2015). Interventions for Attention-Deficit Hyperactivity Disorder: A year in review. Curr. Dev. Disord. Reports, 2, 38–45. 14. Kim, J. K. (2018). The effects of home-based sensorimotor program on executive and motor functions in children with ADHD: a case series. Pridobljeno shttps://pubmed. ncbi.nlm.nih.gov/30154616/ 15. Maher, C. G., Sherrington, C., Herbert, R. D., Moseley, A. M. in Elkins, M. (2003). Reliabili- ty of the PEDro Scale for Rating Quality of Randomized Controlled Trials. Physical The- rapy, 83(8), 713–721. https://doi.org/10.1093/ ptj/83.8.713 psihologija športa 57 16. Mannuzza, S., Klein, R. G., Bessler, A., Malloy, P. in LaPadula, M. (1993). Adult outcome of hyperactive boys. Educational achievement, occupational rank, and psychiatric status. Arch Gen Psychiatry, 50(7), 565–576. 17. Matza, L. S., Paramore, C. in Prasad, M. (2005). A review of the economic burden of ADHD. Cost Eff Resour Alloc, 3:5. 18. Memarmoghaddam, M., Torbati, H. T., Sohra- bi, M., Mashhadi, A. in Kashi, A. (2016). Effects of a selected exercise program on executive function of children with attention deficit hyperactivity disorder. Pridobljeno s https:// pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27928441/ 19. Miklos, M., Komaromy, D., Futo, J. in Balazs, J. (2020). Acute Physical Activity, Executive Functions, and Attention Performance in Children with Attention-Deficit Hyperacti- vity Disorder and Typically Developing Chil- dren: An Experimental Study. Pridobljeno s https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32517384/ 20. Miyake, A., Friedman, N. P., Emerson, M. J., Witzki, A. H., Howerter, A. in Wager, T. D. (2000). The unity and diversity of executive functions and their contributions to com- plex „Frontal Lobe“ tasks: a latent variable analysis. Cogn Psychol, 41(1), 49–100. 21. Neudecker, C., Mewes, N., Reimers, A. K. in Woll, A. (2019). Exercise Interventions in Chil- dren and Adolescents With ADHD: A Syste- matic Review. J Atten Disord, 23(4), 307–324. 22. Nigg, J. T. (2000). On inhibition/disinhibition in developmental psychopathology: views from cognitive and personality psychology and a working inhibition taxonomy. Psychol Bull, 126(2), 220–246. 23. Ouzzani, M., Hammady, H., Fedorowicz, Z. in Elmagarmid, A. (2016). Rayyan - a web and mobile app for systematic reviews. Sy- stematic Reviews. http://dx.doi.org/10.1186/ s13643-016-0384-4 24. Piek, J. P., Pitcher, T. M. in Hay, D. A. (1999). Motor coordination and kinaesthesis in boys with attention deficit-hyperactivity disorder. Dev Med Child Neurol, 41(3), 159–165. 25. Piepmeier, A. T., Shih, C.-H., Whedon, M., Wil- liams, L. M., Davis, M. E., Henning, D. A., … Etnier, J. L. (2015). The effect of acute exer- cise on cognitive performance in children with and without ADHD. J Sport Health Sci, 4, 97–104. 26. Polanczyk, G. V., Willcutt, E. G., Salum, G. A., Kieling, C. in Rohde, L. A. (2014). ADHD preva- lence estimates across three decades: an up- dated systematic review and meta-regressi- on analysis. Int J Epidemiol, 43(2), 434–442. 27. Pontifex, M. B., Saliba, B. J., Raine, L. B., Pi- cchietti, D. L. in Hillman, C. H. (2013). Exercise improves behavioral, neurocognitive, and scholastic performance in children with at- tention-deficit/hyperactivity disorder. J Pe- diatr, 162, 543–551. 28. Rapport, M. D., Bolden, J., Kofler, M. J., Sarver, D. E., Raiker, J. S. in Alderson, R. M. (2009). Hyperactivity in boys with attention-deficit/ hyperactivity disorder (ADHD): a ubiquitous core symptom or manifestation of working memory deficits? J Abnorm Child Psychol, 37(4), 521–534. 29. Rommel, A. S., Halperin, J. M., Mill, J., Asher- son, P. in Kuntsi, J. (2013). Protection from genetic diathesis in attention-deficit/hype- ractivity disorder: possible complementary roles of exercise. J Am Acad Child Adolesc Psychiatry, 52(9), 900–910. 30. Tomporowski, P. D. (2003). Cognitive and behavioral responses to acute exercise in youths: A review. Pediatric Exercise Science, 15, 348–359. 31. Tomporowski, P. D., Davis, C. L., Miller, P. H. in Naglieri, J. A. (2008). Exercise and Children‘s Intelligence, Cognition, and Academic Achi- evement. Educ Psychol Rev, 20(2), 111–131. 32. Wigal, S. H., Emmerson, N., Gehricke, J. G., Galassetti, P. (2012). Exercise: Applications to Childhood ADHD. Journal of Attention Disor- ders, 12(1), 1–12. 33. Ziereis, S. in Jansen, P . (2015). Effects of physi- cal activity on executive function and motor performance in children with ADHD. Prido- bljeno s https://www.sciencedirect.com/ science/ article/abs/pii/S0891422214005101 Liza Jovičević, mag. kin. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo liza.jovicevic@fsp.uni-lj.si