GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRN IC LIUBLJ AN A PAPIRNICE KOLIČEVO VSEM PAPIRNICARJEM KOLIČEVEGA IN VEVČ, NJIHOVIM SVOJCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE ISKRENE ČESTITKE! UREDNIŠTVO Ali je izostanek z zbora kršitev delovne dolžnosti VEVČE, NOVEMBER — Sestajamo se na zborih delovnih ljudi, na sestankih delegacij, delavskega sveta, odborov, komisij. Skratka, na vseh organih samoupravljanja v združenem delu. Le redko, priznati je treba disciplino, se zgodi, da sestanek, zbor ali seja niso sklepčni. Večkrat pa so komaj sklepčni zaradi manjkajočih članov oziroma delegatov. Nastopa torej vprašanje odgovornosti delavcev v združenem delu glede udeležbe. V 108. členu Ustave SFRJ lahko beremo, da delavec osebno odgovarja za vestno opravljanje samoupravi ja vskih dolžnosti. S tem je ustvarjena neodtujljiva pravica delavca, da enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu, pogojih dela in rezultatih. Ne oziraje se na to, ali so sestanki samoupravnih organov med delovnim časom ali ob prostem času, delavec, ki na sestanek ne pride, krši delovno dolžnost. Posebno pa krši moralno obvezo do tistih delavcev, ki so ha sestanek prišli. Seveda pa morajo biti zbori, sestanki ali seje Pravilno in pravočasno sklicani. S prestavitvami neke samoupravne odločitve zaradi malomarne odsotnosti delavca žalimo zanimanje in interese prisotnih, to je svojih delovnih tovarišev, žalimo pa seveda tudi splošni interes organizacije združenega dela. Mogoče v naših samoupravnih aktih ni posebej ali natančno določena obveznost udeležbe na sestankih samoupravnih organov, vendar tega ne smemo smatrati samo Jcot odvisnost od naše dobre volje. Samoupravljanje je predvsem zasnovano na interesih delovnih ljudi, zato predstavlja dolžnost in obvezo vseh in vsakogar. Razen tega je to tudi moralno in družbenopolitična dolžnost. Zaradi omalovaževanja in malomarnosti je takega člana možno zamenjati. Posledica prevelike zamenjave pa je lahko neaktivnost celotnega samoupravnega organa zaradi pretrgane kontinuitete dela. Delavci v združenem delu pač lahko odločajo, kakšni organi upravljanja se lahko sestajajo v delovnem času in kateri po njem. Res je, da nikomur ni do preobširnega sestan-karjenja ali do predolgih nepripravljenih sej, posebno po delovnem času. To je utrudljivo in brez pravega učinka, zato je sestanek treba imeti za delovno dolžnost, ki je neposredno vezana na delo in nič hudega ni, če se nanje pripravimo in se jih udeležimo med delovnim časom, če delo to dopušča. Važna pa je jedrnatost in dobra priprava. S. R. Proslava 30-letnice osvoboditve in 25. obletnice samoupravljanja VEVČE, NOVEMBER —Pred prazničnimi dnevi ob 30. obletnici osvoboditve in ustanovitve nove Jugoslavije bomo preživeli nekaj lepih trenutkov v prenovljeni dvorani za družbene in kulturne prireditve na Vevčah. V četrtek, 27. 11. 1975 ob 17. uri, bo slavnostna seja delavskega sveta, na kateri bo govoril sekretar OOZK Papir- nice Vevče tov. Ivan Mrhar. Ob tej priložnosti bodo podeljena državna odlikovanja zaslužnim delavcem in pohvale papirničarjem, ki so že trideset ali več let v podjetju. V kulturnem programu bo nastopil Papirniški pihalni orkester, dva priznana operna pevca, recitatorji. Po proslavi bo kratek sprejem za povabljene goste, med katerimi bodo člani prvega delavskega sveta, vsi spomeni-čarji — papirničarji, zaslužni člani ZB, predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz kraja in občine, delegacije združenega dela in splošne delegacije. O poteku slavnosti bomo poročali v naslednji številki našega glasila. TO PA JE KADER! Nagrajenih in pohvaljenih 60,5 odst. delavcev VEVČE, NOVEMBER — Tovarna s takim kadrom stoji na trdnih tleh, mora napredovati, gleda v svetlo bodočnost. Dobra polovica ljudi je bilo pohvaljenih in nagrajenih. Od 1060 delavcev se je 671 za zvesto, kolektivu pripadajoče dolgoletno delo veselilo priznanja. Takšne so številke: deset in več let je v tovarni 426 delavcev, dvajset in več let 182 delavcev, 30 in več let pa 33 delavcev. Skupaj 641. To je temelj, ki se ga ne da porušiti. Še več, na tem temelju rastejo novi objekti, novi obrati, na tem objektu stoji in raste samoupravna družba novega človeka. Ta novi človek je papirničar, kovinar, elektrikar, je pomožni delavec in administrator, trden Vse pa pri razdeljevanju pohval le ni bilo pravilno VEVČE, NOVEMBER — Biti deset, dvajset, trideset in več let v kolektivu je res doba, na katero je vsakdo ponosen. Dočim so denarne nagrade delili normalno, kot osebne dohodke ob mesecu, je bila delitev pismenih pohval poverjena vodjem obratov ali oddelkov. V večini oddelkov so le-ti sklicali svoje sodelavce in na bolj ali manj prisrčen način s kratkim nagovorom, stiskom roke, čestitko, razdelili pohvale. Nekateri »šefi« pa so na oseben stik popolnoma pozabili. Niso znali ali niso hoteli vedeti za čustva svojih sodelavcev. Zgodilo se je, da je pohvala visela kar na oglasni deski, ali nekje v prostoru ob delovnem mestu, celo kar pri vratarju kot navadna pošta ali obvestilo. Ni čudno, da so delavci v takih oddelkih užaljeni in presenečeni, ko so slišali, kako lepo so drugod proslavili ta lepi dogodek. Po pripovedovanju prizadetih zapisal S. R. na svojem delovnem mestu, strokovnjak v tehnologiji in upravljanju, zvest načelom samoupravljanja. Prejeli so denarne nagrade v skladu s samoupravnim sporazumom in sindikalno listo. Prejeli so pismene pohvale — diplome. Desetletniki in dvajsetletniki. Tridesetletniki jih dobe te dni na slavnostni seji DS ob dnevu republike. Nekatere sem vprašal po občutkih. Če bi vse odgovore združil v enega, bi se glasil takole: »Vesel sem denarja, vsakdo ga rabi. Toda pohvala je ne- kaj drugega. Nanjo sem ponosen. Pokazal jo bom zanamcem. Spremljala me bo do pokoja in čez.« Tako je, pohvala jih bo spremljala, še naprej pa bodo prispevali za napredek matične tovarne, za napredek gospodarjenja in sožitja. To pa naj bi bila tudi vodilna misel ob praznovanju jubilejnega praznika republike in zgled mladim. Vsem nagrajencem iskrene čestitke in uspešen korak v bodočnost. Uredništvo Tudi tovarišici Mariji Brezovarjevi so segli v roko Za 20-letno zvesto delo v kolektivu prejema pohvalo telefonist Rado Anžur Združene papirnice Ljubljana Gibanje proizvodnje v mesecu 'oktobru 1975 Plan Doseženo Oktober 1975 0 I—X. 1975 Klasični papirji 100 94,1 106,7 Premazani papirji 100 102,8 85,9 Skupaj: 100 97,3 99,2 Lesovina 100 116,0 87,9 Tapete 100 137,8 107,1 Izvoz v dolarjih 100 66,0 47,1 Izvoz ton 100 69,0 43,8 Izkoriščanje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja Oktober 1975 0 I.—X. 1975 0 1. 1974 I. papirni stroj 73,8 90,2 91,1 II. papirni stroj 95,2 90,8 90,5 III. papirni stroj 92,9 86,6 89,3 IV. papirni stroj 92,4 91,1 90,4 Skupaj: 88,6 89,7 90,4 Premazni stroj 61,6 57,4 63,0 Izmet klasičnih papirjev 10,26 8,46 7,20 Izmet prem. papirjev 19,58 19,42 13,62 Zaradi remonta I. PS ter znatno povečanih zalog nedovršene proizvodnje v mesecu oktobru nismo dosegli proizvodnega plana. Razen tega smo zabeležili izredno visok odstotek izmeta tako pri klasičnih, kakor tudi pri premazanih papirjih zaradi večje uporabe celuloze listavcev. Proizvodni program je kot običajno vseboval dobro polovico univerzalnih tiskarskih papirjev, od ostalih vrst pa največ kuler-jev, tapetnih papirjev, ciklostila in pigmentiranih papirjev. Od premazanih vrst pa smo za razliko od preteklih mesecev izdelali enatno več obojestransko premazanih papirjev. Proizvodnja lesovine je bila nad planirano čeprav brusilni-ca ni obratovala s polno zmogljivostjo, ki je odvisna od potreb po lesovini. Proizvodnja tapet zaradi živahnega povpraševanja na trgu še vedno znatno presega planirano količino. Dobro in manj dobro v tričetrt leta Osebni dohodki na hranilnih knjižicah VEVČE, NOVEMBER — Na novembrski seji je delavski svet razpravljal o rezultatih proizvodnje in gospodarjenja organizacije združenega dela Papirnice Vevče in ugotovil, da se je kolektiv precej prizadeval za napredek v tem razdobju. Ugotovil pa je tudi, da bi se nekatera področja dela dala izboljšati, oziroma da so v primerjavi z enakim obdobjem v preteklem letu stagnirala ali celo nazadovala. Glede na plan se je povečala proizvodnja klasičnih papirjev za 8,1 °/o. Zlasti velik delež porasta je bilo zaznati pri brezlesnih papirjih, medtem ko srednjefini papirji niso dosegli predvidene količine. Tudi pri premazanih papirjih je indeks le 84 Vo. V devetih mesecih smo napravili 933.707 rolic zidnih tapet. Od tega 837.039 prve kvalitete, 96.668 pa druge. Izdelati je bilo treba tudi 10.590 vzorčnih rolic. S tem je bila proizvodnja tapet v primerjavi z devetimi meseci lanskega leta povečana za 60,4 0/o. Izdelano je bilo tudi 44.795 zavitkov lepila »Veta« (Ve-vče, ta-pe-te). Količina lesovine se je zmanjšala za 15,2 %>. Občuten je porast termoelektrične energije. Papirni stroji so bili izkoriščeni s stopnjo 89,8, brusilniki pa le s 56,6. Značilnosti proizvodnje klasičnih papirjev v treh mesecih 1975 sta občutno povečanje izmeta in zastojev na papirnih strojih, sočasno pa povečanje proizvodnje za 938 ton. Porast izmeta in zastojev je povezan. Vzrok je večja poraba celuloze listavcev, ker je primanjkovalo iglavcev. To je bilo zlasti na III. PS, kjer so povečali hitrost in širino ter zmanjšali povprečno gramsko težo. Da pa se je proizvodnja klasičnih papirjev v celoti povečala, gre pripisati splošno večji gramski teži, večji hitrosti zaradi razpoložljive količine pare. Seveda pa tudi prizadevnost proizvajalcev občutno vpliva na porast. Proizvodnja premazanih papirjev se je z ozirom na lansko leto znižala za 3,6 %>. Na znižanje so vplivali delno večji zastoji in izmet. Uvedena je bila tudi nova proizvodnja obojestransko pre- mazanih papirjev z 20-gramskim nanosom na vsako stran. To so tako imenovani TB-20 papirji. Prodaja papirja je bila za 13,8 °/o večja kot lani v takem času. Zmanjšal pa se je izvoz. Večina papirjev je bila prodana preko grosističnih podjetij. Prodaja tapet je v tretjem kvartalu zadržala solidno raven, v zadnjem času pa dosegla rekorden obseg. Na domačem trgu se je prodaja približala milijonti rolici, z izvozom pa je bilo to število preseženo. To pomeni, da ~naša povprečna mesečna prodaja tapet okoli 109.600 rolic, kar je za 13,3 % nad planom. K temu pa lahko prištejemo še 28.586 rolic, ki jih Jzvozimo. V izvozu papirja je tudi letos opaziti težnjo upadanja. Vzrok je občutna recesija na svetovnem trgu. Predvsem v razvitih državah Zahoda so zaloge nad normalo. Ponudba je tu velika, s tem pa pada naša konkurenčnost. Občuten vpliv pa ima tudi nerealen tečaj dinarja. Tudi povečanje cen surovinam in neustrezna kreditna politika vplivata na upad izvoza. Le v zadnjem času je zaznati povečano povpraševanje, čeprav so cene še izredno nizke. Izvoz se povečuje predvsem na račun premazanih papirjev in prodaje tapet zahodno-nemškim kupcem. Tu je interes dokajšen. Intenzivno je bilo v tem času obdelano tržišče za premazane papirje in tapete v socialistične države, zlasti v SZ in Bolgarijo. Pri nabavi surovin na domačem trgu se je stanje delno le izboljšalo, če ga primerjamo z enakim obdobjem v lanskem letu. Kljub temu pa je bil uvoz še potreben. Kritična je nabava celuloze iglavcev. Finance kažejo relativno padanje akumulativnosti, dohodek pa je v primerjavi z lanskim letom nekaj višji. Več pa so se zvišali izdatki. O rezultatih devetmesečnega poslovanja v letošnjem letu je razpravljal strokovni svet in DS podjetja. Oboji so dali precej tehtnih predlogov za nadaljnje delovanje in gospodarjenje. VEVČE, NOVEMBER — Nič več ne bodo hodila naša dekleta po tovarni, nesoč lesene zabojčke, v katerih so bile bolj ali manj debelušne kuverte z denarci. Najbrž nam bo nekaj časa dolgčas!; ko nas okoli desetega v mesecu ne bodo več obiskovala prijetna dekleta z radodarnimi rokami. Ta način prenašanja denarja, četudi smo se navadili nanj, je bil pravzaprav nevaren. Prišlo je že do pomot pri preštevanju denarja in kuverte so se zamenjale. Kaj pa, če bi kdaj nekdo dekleta oropal? Pa posebno zavarovanje smo morali poskrbeti za varen prevoz denarja iz banke do tovarne. In tisto noč, ko je bilo v naši blagajni preveč denarja, smo morali poskrbeti za varnostnika, da je čuval neizplačane osebne dohodke. Prihodnji mesec bomo že dobili osebne dohodke vpisane v hranilne knjižice in s knjižicami bomo šli v vevško banko (bančno agencijo) ter bomo vzeli toliko denarja, kolikor bomo za prve potrebe rabili, ali pa v celoti. Predlog o izplačilu osebnih dohodkov v naši organizaciji preko hranilnih knjižic je že star več kot dve leti. Tedaj smo dejali: pošta in bančne ustanove so predaleč za Vevčane, da bi se ogreli za to novotarijo. Najprej izgradimo banko, smo rekli bankirjem in vevški delavci se bodo takoj odločili za moderno izplačevanje osebnih dohodkov. Danes banka na Vevčah že stoji in zbori delavcev se odločajo za prejemanje osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic. Prednosti in koristi od izplačevanja osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic ima celotno gospodarstvo, naše podjetje in slednji vevški delavec, ki postaja kot lastnik hranilne knjižice varčevalec. Denarna sredstva prebivalstva imajo velik vpliv na gospodarsko življenje in še posebej na likvidnost celotnega gospodarstva. Izplačevanje osebnih dohodkov v denarju pomeni naenkrat velik odliv denarja iz gospodarskega procesa. Denar leži vsaj takoj po prejemu osebnega dohodka mrtev pri posameznikih in se le postopoma z nakupi vrača v gospodarstvo. Ta slaba stran se odstrani le s takojšnjim aktiviranjem takega mrtvega denarja. To pa lahko opravlja banka z zbiranjem sredstev prebivalstva na razne načine, od katerih je eden zelo pomembnih in učinkovitih prav izplačevanje osebnih dohodkov delavcev preko hranilnih knjižic. Večino tako zbranega denarja uporabi banka za kreditiranje delovnih organizacij in prispeva k zmanjšani nelikvidnosti in k reševanju drugih problemov, ki se pojavljajo v gospodarskem življenju. Naj omenim še koristi, ki jih dobi vsak posameznik — lastnik hranilne knjižice: — 7,5 »/o obresti tečejo od izplačilnega dne dalje, ne glede na datum vpisa osebnega dohodka v hranilno knjižico; — banka obravnava delavca — varčevalca kot svojega klienta in ima prednost pri odobravanju potrošniških kreditov; — zagotovljeno je izplačilo na izplačilni dan, ne glede na trenutno likvidnost Papirnice Vevče, ker bo dala banka naši organizaciji v ta namen kratkoročni kredit; — banka po dogovoru brezplačno nakazuje za delavca — varčevalca razne izdatke, če ta predloži izpolnjen dvižni listek, hranilno knjižico in položnico. Glede samega postopka pri izplačevanju osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic je potrebno omeniti, da bodo hranilne knjižice delavci dobili z že vpisanim osebnim dohodkom 10. decembra, to je ob prvem izplačilu preko hranilnih knjižic. Pri vseh nadaljnjih izplačilih pa bodo delavci dobili v obratnih pi- sarnah nalog za vpis v hranilno knjižico. Nalog za vpis je dokument, na podlagi katerega se vpiše osebni dohodek delavca v njegovo hranilno knjižico v katerikoli poslovni banki v državi ali pošti v Sloveniji. S hranilne knjižice se denar dviga, kot je običaj, z nalogom za dvig in predložitvijo osebne izkaznice. Na isti dan se lahko dvigne poleg celotnega osebnega dohodka še znesek do višine 4.000 din, seveda če je toliko na hranilni knjižici, brez preverjanja salda, ali pa večji znesek, pri čemer se ?rja saldo hranilne knjižice v banki. O raznih podrobnostih v zvezi s tehniko izplačevanja osebnega dohodka preko hranilnih knjižic se bo potrebno še dogovoriti z Ljubljansko banko, s katero bomo sklenili ustrezen sporazum. Za Ljubljansko banko smo se odločili zato, ker smo njeni soustanovitelji in upravljavci ter imamo stalne poslovne odnose, saj z njeno pomočjo v naši tovarni na Vevčah ogromno gradimo. PRI GRADNJI V. PS ŽE NASTAJAJO MANJŠE ZAMUDE VEVČE, NOVEMBER — Gradbena dela na investiciji V. PS potekajo glede na predvidene roke že z manjšimi zamudami. Do srede novembra je prispelo nad deset pošiljk opreme, ki pa čaka uskladiščena v naših skladiščih, ker še ni ocarinjena. Prizadete strokovne službe si prizadevajo doseči pri carinarnici čimprejšen postopek, da bi lahko začeli z načrtovano montažo. DS je odobril povečanje predračunske vrednosti gradbenih del obrata V. PS za 20 “/o, kar je v skladu z zahtevo LB in zakonom o investiranju. To znese kar dobro milijardo in 700 milijonov starih dinarjev. Po svetu je predlagana oblika izplačila osebnih dohodkov že povsem uveljavljena. Tudi v Sloveniji nismo mi na čelu uveljavljanja te novotarije, ampak smo nekje na sredini ali celo med zadnjimi. Večinoma povsod so že spoznali prednosti in koristi, ki jih prinaša taka oblika negotovinskega prometa celotnemu gospodarstvu in tudi vsakemu posamezniku. S prehodom na izplačevanje osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic bomo v Papirnici Vevče izpolnili tudi eno od točk stabilizacijskega programa in dali svoj prispevek k izboljšanju likvidnosti našega celotnega gospodarstva. Z izplačilom osebnih dohodkov na hranilne knjižice pa bomo ob neko vevško zanimivost. Tovariš Bogo nam je redno naznanil, kdaj gre v banko po denar za osebne dohodke. Za tisti dan si je zavezal kravato. To je bil zanj oraznik, ki je bil na našo žalost le enkrat na mesec. Albin Vengust RAZPRAVE O STABILIZACIJI ODSLEJ REDNA TOČKA NA DNEVNEM REDU SEJ VEVČE, NOVEMBER — Strokovni svet je sklenil, da bo stabilizacija odslej redna točka dnevnega reda na njegovih sejah. Na zadnji so razpravljali o še racionalnejši uporabi vseh surovin, zlasti celuloze. Obdelati bo treba problematiko s tem v zvezi in napraviti natančen načrt za prihodnje leto. Tudi disciplina na delu, racionalna izraba delovnega časa in sredstev, prihod na delo in z dela in čas odmorov so bili predmet razgovora. Za lažjo orientacijo so vodje oddelkov prosili za čim natančnejše nekatere podatke, ki bi služili za boljše gospodarstveno in organizacijsko delo. V. PS montaža stropnih nosilcev razpona 20 m z avtodvigalom na višini 18 m (22. 10. 1975) »NAŠE DELO« Sindikati v prizadevanjih za povečanje produktivnosti dela VEVČE, NOVEMBER — Na 4. seji, 16. oktobra letos, je svet Zveze sindikatov Jugoslavije obravnaval aktualne probleme gospodarske stabilizacije in neposredne naloge sindikatov v akciji za povečanje produktivnosti dela. Svet ZSJ je sprejel predsednikovo sporočilo in pozval vse organizacije, vodstva in organe sindikata, naj povsod, kjer delujejo, ugotovijo konkretne rezerve za povečanje produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja, nato Pa naj skupaj z organi samoupravljanja in z drugimi organi ukrepajo za povečanje produktivnosti in dohodka. Produktivnost dela v zadnjih letih počasneje narašča, kar se je Pokazalo zlasti letos. Nujno je, da s še bolj široko akcijo takšno težnjo obrnemo v korist povečanja Produktivnosti v širšem smislu in v povečanje družbenega dohodka. Zaostajanje rasti produktivnosti pri nas ni posledica pomanjkljivosti v splošni družbeni organiziranosti in v slabosti organizacije dela in poslovanja. Velike rezerve za povečanje dohodka so v organiziranju združenega dela na vseh ravneh po načelu dohodkovnih odnosov in v usklajevanju tehnično tehnološke organizacije s temi odnosi. Akcijo za večjo produktivnost v naslednjem obdobju je nujno treba povezati z izdelavo samoupravnih in družbenih načrtov in sporazumov o združevanju dela in sredstev v reprodukcijske celote. Svet ZSJ poudarja potrebo po okrepljeni družbeni akciji sindikatov, organov samoupravljanja in vseh družbenih dejavnikov za ukrepanje v tekoči ekonomski politiki, s katerim bodo spodbujali: — hitrejše naraščanje produktivnosti in ekonomike dela v vseh organizacijah združenega dela, — hitrejše združevanje dela in sredstev ter graditev samoupravne organizacije združenega dela, — odpravljanje prevelikih razlik v ustvarjenem dohodku na delavca (petkrat, desetkrat ali celo do dvajsetkrat med organizacijami, ki poslujejo pod enakimi pogoji), — odpravljanje vzrokov za velike zaloge, neporavnane račune in nelikvidnost, — racionalne in družbeno potrebne naložbe. Težišče akcije sindikatov naj ho v temeljnih organizacijah združenega dela na iskanju konkretnih rešitev, katerih izvedba bo povečala produktivnost dela. Sindikati se bodo še naprej zavzemali za to, da se: — hitreje oblikuje in uveljavi stimulativne oblike delitve po delu in delovnih rezultatih, —■ trdno poveže naraščanje osebnih dohodkov in vseh oblik Porabe z naraščanjem produktivnosti in dohodka, — vodi stalen in vztrajen boj Proti vsem oblikam nedelavnosti in nediscipline, 0 kontaktih (za zabavo) VEVČE, NOVEMBER — V papirnici Vevče imamo več vrst kontaktov. Drsne kontakte, pomožne kontakte, kontaktne snovi, kontaktne naprave, kamor spadajo elektrode in druge mehanske naprave. Imamo pa tudi delovno mesto »kontaktni mož«. Lahko bi imeli tudi delovno mesto kontaktna ženska (morda je katera), nikakor pa ne kontaktni dojenček. — odkriva in izkorišča vse druge rezerve za povečanje produktivnosti in dohodka, ■— nasprotuje vsem, ki s svo-nm ravnanjem ali odporom otež-kočajo to akcijo. Svet ZSJ poudarja, da je treba akcijo sindikatov v boju za večjo produktivnost in ekonomičnost dela najtesneje povezati s hitrejšim uresničevanjem družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o pridobivanju in delitvi dohodka — zlasti z izdelavo osnov in meril za individualno delitev po delu in delovnih rezul-*' tatih dela in materialno stimulacijo v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Upokojenci se bodo spet srečali VEVČE, NOVEMBER — Letos je jubilejna obletnica ustanovitve naše nove skupnosti — 30. dan republike. Upokojenci iz Vevč se bodo spet srečali, kot je že kar v navadi. Prostori restavracije so prenovljeni, da bo bolj prijetno. Pogovorili se bodo s svojimi nekdanjimi tovariši. Poseben dogodek pa bo tudi letošnji ogled tovarne. Videli bodo novo toplarno in veliko gradbišče V. papirnega stroja. Po nagovoru in ogledu pa bodo posedli k izdatni malici in kozarčku dobrega. Tudi glasbe ne bo manjkalo. Na svidenje! Organizacije sindikatov in organi upravljanja naj zagotovijo tudi takšne spremembe, da bo osebni dohodek spodbujal delo, delovne rezultate, produktivnost, racionalizatorstvo, inovacije in iz-najditeljstvo. Prav tako je nujno, da se merjenje delovnih rezultatov razširi na čim večje število delavcev, da bodo vanj zajeti tudi organizatorji proizvodnje in kadri v skupnih službah, saj se bo s tem povečal tudi njihov interes za večjo produktivnost in dohodek. Osnovna smer aktivnosti sindikatov naj bo proučevanje in prenašanje pozitivnih izkušenj iz prakse organizacij združenega dela, ki z razvijanjem samoupravnih dohodkovnih odnosov dosegajo največjo produktivnost in dohodek. Proučevanje rezultatov produktivnosti in poslovanja bodo sindikati organizirali po panogah in grupacijah sorodnih proizvajalcev na podlagi primerjalnih kazalcev o poslovnosti. Z rezultati naj bo seznanjen vsak delavec, da mu bodo jasni ne le vzroki za morebitno manjšo proizvodnjo, izgubljen dohodek, manjši obseg sredstev za akumulacijo, za osebne dohodke, za skupno porabo itn., temveč da mu bodo poznani tudi načini za izboljšanje stanja. Še intenzivnejše vključevanje vseh organizacij in organov sindikatov in zveze sindikatov v stabilizacijsko akcijo s prizadevanji za povečanje produktivnosti dela v najširšem smislu, bo naš največji prispevek k uresničevanju nove ustavne ureditve. Čeprav malo oddaljeno od središča, tovarne, tako stanje le ni potrebno! Z zasedanj delavskega sveta KOLIČEVO, NOVEMBER — Od meseca junija do novembra je imel delavski svet 4 seje (18., 19., 20. in 21.), na katerih je —• obravnaval predlog SMR za prenehanje lastnosti delavca v združenem delu in pritožbe na izrečene disciplinske ukrepe SMR; — obravnaval in sprejel osnutek samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu kot predlog, ter ga predložil delovni skupnosti v javno obravnavo; — obravnaval in sprejel je pogodbo o ustanovitvi poslovne skupnosti jugoslovanske industrije celuloze, papirja, kartona, lepenke in prometa ter pooblastil direktorja za podpis te pogodbe; — obravnaval in sprejel je samoupravni sporazum o financiranju vodnogospodarskih del območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava za leto 1975 in pooblastil direktorja za podpis samoupravnega sporazuma; — obravnaval je izgradnjo ko-lektorja in čistilnih naprav na območju občine Domžale-Kam-nik. Odobril je medobčinskemu skladu za izgradnjo čistilnih naprav in kolektorja prispevek v znesku 1,006.500 din; — obravnaval je trošenje sredstev rezervnega sklada in na podlagi sklepa se smejo sredstva rezervnega sklada do višine 1,500.000 din uporabljati za plačilo zakonskih obveznosti. Iz rezervnega sklada se kupijo obveznice federacije, izdane v letu 1975 za znesek 1,500.000 din; — obravnaval je planirana sredstva za individualne stanovanjske kredite in ker so bila planirana sredstva manjša od upravičencev do kredita, je že odobreni znesek za kredite povečal za 190.000 din; — odobril je delavcu Andreju Flerinu iz sredstev skupne porabe posojilo v znesku 82.500 din kot finančno pomoč pri nakupu stanovanjske hiše; — obravnaval in odkupil je trisobno stanovanje v stolpiču Radomlje, Triglavska 1, last Staneta Skoka za ceno 250.574,16 din. Dogovorjeno kupnino bo delovna organizacija plačala v dveh obrokih; — obravnaval in sprejel je sklep, da se ustanovi delovno mesto tajnika samoupravnih organov in delovno mesto referenta osnovnih sredstev; — obravnaval je predlog dodatka za minulo delo in po dolgotrajni razpravi sprejel sklep, da se za stalnost v Papirnici Količevo izplača za vsako leto 10 din ter dodatek za vsako službeno leto izven podjetja v znesku 10 din. Omenjeni dodatki se pričenjajo izplačevati od meseca junija dalje; — obravnaval je problematiko v zvezi s poslovnimi prostori SOZD Slovenija papir in za rešitev tega odobril 290.000 din tj. 10 Vo vrednosti kupnine, ki jo plača vsaka članica SOZD Slovenija papir. V zvezi s tem se sklene kupnoprodajna pogodba na delež nepremičnine in se vknjiži Papirnica Količevo; — za delegata pri občinski interesni skupnosti je delavski svet imenoval vodjo nabave ing. Marjana Velepca; — obravnaval in sprejel je poročilo o poslovanju v I. polletju 1975; —■ obravnaval je plačilo prispevka za šolstvo, otroško varstvo in krajevne skupnosti po sporazumu za leto 1974. Na podlagi obravnave je sprejel sklep, da se samoupravni interesni skupnosti za izobraževanje in otroškemu varstvu nakaže 50 °/o od zahtevanega zneska, kar znaša 245.860,85 din za šolstvo in 350.844,50 din za otroško varstvo. Ostalih 50 "/o se izplača v primeru, da bodo dodatne obveznosti plačale tudi druge gospodarske organizacije in da bodo to dovoljevala razpoložljiva sredstva. Na podlagi sklepa se ne podpiše dogovor za dodatno financiranje krajevnih skupnosti, ker za to ni razpoložljivih sredstev; — razpravljal je o jubilejni nagradi in med ostalimi sprejel sklep, da se vsem zaposlenim izplača 50 %> osebnega dohodka, delavcem, ki so v delovni organizaciji od 20—30 let se izplača denarna nagrada 2000 din, delavcem, ki so v delovni organizaciji 30 in več let pa denarna nagrada v znesku 3000 din. Vsem omenjenim pa se podelijo tudi ročne ure; —• na podlagi razprave je delavcu Mihu Adlešiču odobril 1-letno šolanje na politični šoli pri CKZKS pod naslednjimi pogoji: slušatelj šolanja bo prejemal enak OD kot bi bil na delovnem mestu, tekla mu bo delovna doba in vse iz nje izhajajoče pravice, zagotovi se mu povračilo potnih stroškov, stroškov učnih pripomočkov ter se mu da zagotovilo, da bo po končanem šolanju zasedel najmanj tako delovno mesto, kot ga je imel pred odhodom na šolanje; — samoupravni sporazum o varstvu pri delu, ki je bil v javni razpravi v delovni skupnosti, je podpisalo 74,25%) delavcev in na podlagi tega delavski svet ugotavlja, da je bil predloženi samoupravni sporazum o varstvu pri delu sprejet po predpisanem postopku. Samoupravni sporazum stopi v veljavo 8 dni po sprejetju. Bo natisnjen v brošuri in razdeljen med člane kolektiva; — obravnaval in sprejel je Pravilnik o zaščiti tajnosti ljudske obrambe; — obravnaval in sprejel je samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v papirni industriji in papirnopredelovalni industriji. Imenoval je petčlansko komisijo (Pelan Slavko, Klopčič Janez, Stražar Marjan, Lederer Engel-bert in Novak Franc) z nalogo, da ta samoupravni sporazum prila- godi domačim razmeram in predlog predloži v razpravo in potrditev delavskemu svetu; — obravnaval je izplačila osebnih dohodkov na hranilne knjižice in sprejel sklep, da se z mesecem decembrom pričnejo izplačevati OD na hranilne knjižice; — na podlagi razprave je sprejel sklep, da bo uvoznik opreme za KS III Kovinotehna Celje. Za obdelavo domačega in tujega trga VEVČE, NOVEMBER — Ni več daleč čas, ko se bo proizvodnja papirja na Vevčah domala podvojila. Povečala se bo količina malih formatov, izdelali bomo več tapet, na novo pa se bodo pojavili ročno izdelani papirji. S tem v zvezi je odbor za medsebojna razmerja na predlog strokovnih služb sklenil povečati število strokovnih moči v prodajnem oddelku in ponovno aktivirati delovno mesto zastopnika podjetja za področje Hrvatske (brez Istre). To področje in pa področje BiH sta do sedaj tržno pomanjkljivo obdelani. Manjkajo direktni kupci in grosisti za papir in za tapete. Intenzivna obdelava trga se je zaradi manjkajočih količin zreducirala skoraj izključno na zagrebško področje, ki pa še zdaleč ni tako obdelano kot Slovenija. Tam komaj da vedo za nas. Nove kapacitete, ki jih gradimo, bodo znatno presegle potrebe slovenskega tržišča, zato je potrebno načrtno obdelati celoten jugoslovanski trg, intenzivneje pa se bo treba ozreti tudi čez naše meje. Predlagana je otvoritev delovnega mesta »izterjevalec-kom-penzator«, ki se bo ukvarjal z izravnavanjem terjatev in plačilom zaostankov. Upati je, da bo s tem korakom nelikvidnost le upadla. S. R. Odpadki in surovine Prva pošiljka za V. PS (dvigalo) 20. 10. 1975 26. redni sestanek OZK VEVČE, NOVEMBER — Pregled sklepov prejšnjega sestanka: Podana je bila informacija o gradnji doma za medicinske sestre, o načinu zbiranja sredstev, o višini investicije in o rokih izgradnje. Člani ZK smo se s podano obrazložitvijo strinjali in smo sprejeli sklep, da podpremo izgradnjo omenjenega doma v Ljubljani. Druga informacija o neustreznih zdravstvenih storitvah, o prepočasni izdaji gradbenih in lokacijskih dovoljenj, o neustreznem razdeljevanju stanovanj je prišla iz občinskega komiteja. Predlagajo, da se te vrste pritožb zberejo na komiteju in se jih nato obdelane posreduje občinski skupščini oziroma SIS. Sprejet je bil tudi sklep, da kadrovska služba v dogovoru z našo ambulanto uredi tudi sobotno delo v ambulanti. Sprejem novih članov Številčno se je naše stanje povečalo za tri nove člane. To so: Andrej Prošek, Radiša Milano-vič, Radivoj Milanovič. Kot je ob podobnih priložnostih že običaj, smo mladim komunistom podelili spominske knjige. Nekaj besed o liku komunista pa je spregovoril tov. Meljo. Dejal je, da moramo komunista ocenjevati kot družbenega delavca po delu in rezultatih dela, ter po objektivnih pogojih, v katerih dela ali mu je dana možnost da dela. In samo delo naj bo merilo za ocenjevanje. V praksi pa se danes srečujemo z nasprotji: so komunisti, ki jim je dana možnost pa je ne izkoristijo in obratno, so komunisti, ki so družbenopolitično aktivni pa jim okolica tega ne prizna. Marx je v enem svojih del zapisal: »Komunisti nimajo interesov, ločenih od proletariata!« In to naj bo naše vodilo. Problematika stabilizacije Uvoz smo skrčili na zares najmanjše artikle, ki jih potrebujemo. Glavni uvozni artikel je še vedno celuloza in se je iz lanskih 81 “/o povzpel letos na 92% delež v uvozu. Izvoz količinsko pada, vendar vrednostno raste. Predvideva se, da bomo letos dosegli 65 % lastne vrednosti. Pojasnjeno je bilo, da se je dobava celuloze od domačih dobaviteljev močno povečala, tako da trenutno krijemo potrebe. V bodoče bomo poskušali s preorien-tacijo na večji delež listavcev pomanjkanje celuloze omiliti. Sodelovanje predelovalne industrije in grafičarjev pri izvozu naj bi v bodoče bilo priznano tudi izdelovalcem papirja, saj je naš delež pri izvozu finalnih papirnih izdelkov tudi viden. Prav tako velja na tem področju pritegniti k sodelovanju tudi gozdarje. V letošnjem letu so se kot izvozni artikel pojavile tudi tapete. Dosedanji rezultati so spodbudni in kažejo določeno zanimanje kupcev na konvertibilnem področju, medtem ko je na vzhodu zanimanja za naše izdelke manj. Kvaliteta tapet je ustrezna — včasih se pojavi celo »problem« prekvali-tetnih tapet. Manj uspešna pa je VEVČE, NOVEMBER — Izvršni svet skupščine SR Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije in Gospodarska zbornica SR Slovenije prirejajo od 2. do 10. februarja 1976 v Ljubljani dve veliki ekološki prireditvi: Posvet o sekundarnih surovinah z naslovom Odpadki-surovine 76, ki bo trajal od 2. do 7. 2. 1976 in Mednarodno razstavo Tehnika okolje 76 na Gospodarskem razstavišču od 4. do 10. 2. 1976. Istočasno bo v Ljubljani tudi III. jugoslovanski simpozij o varstvu zraka pred onesnaževanjem in I. simpozij o racionalnem gospodarjenju s toploto. Organizator se je odločil za tako obsežno področje razprav zaradi izjemne kompleksnosti pojava, razen tega pa je bil spodbujen zaradi dokajšnjega odziva na Republiški raziskovalni skupnosti, ki je organizirala ključni projekt sekundarne surovine, kjer je samo letos prijavljenih 24 nalog, ki obravnavajo okrog 70 industrijskih odpadkov.V teh nalogah je vključenih 18 organizacij združenega dela ali TOZD in večina naših raziskovalnih organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom okolja. Že doslej so zabeležili 150 prijav in okoli 100 referatov. Prijavljene! so iz različnih fakultet, industrije in raznih podjetij. Organizatorji pričakujejo 1500 prijavljenih, ki bodo obiskali to ali ono ekološko prireditev v Ljubljani. Čeprav je rok za prijavo referatov že potekel, ti še vedno prihajajo. Prijave sprejema Inštitut »Jožef Stefan« odpadki - surovine 76, Ljubljana, Jamova 39, 61001, p. p. 199/4, tel 63 261. trenutno nizka cena, ki pa je prehodnega značaja. Program komisije za idejnopolitično izobraževanje za sezono 1975/76 zajema naslednje teme: september, oktober: Stabilizacijski ukrepi november: Statut ZK in volitve v komisije in sekretariat december: Informbirojevci in Kocbek januar: Planiranje s poudarkom na investicijah februar: Zakon o združenem delu in SOZD marec: Situacija v mednarodnem delavskem gibanju in kongres komunističnih partij april: Uresničevanje kongresnih resolucij maj: Ustavni ukrepi v OZD V mesecu marcu bo seminar za novo sprejete komuniste in kandidate za članstvo v ZK. Seminar bo na Vevčah, kar se je v preteklosti pokazalo kot zelo koristno. Predavatelje za posamezne teme bomo pritegnili iz vrst starejših članov, za obsežnejše teme pa bomo dobili zunanje. Predlagan program je bil s strani članstva potrjen. Stane Jalovec Razstava Tehnika za okolje 76 bo organizirana na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 4. do 10. februarja 1976. Organizatorji posvetovanja pričakujejo udeležbo številnih strokovnjakov iz vse Jugoslavije. Gospodarsko razstavišče spremlja vse podobne razstave v Jugoslaviji in inozemstvu in ugotavlja, da ima zasnova mednarodne razstave v Ljubljani poudarek na recikliranju odpadnih snovi, svojo originalno posebnost. Pričakuje okoli 300 razstavljavcev, prireditvi bo prisostvovalo tudi nekaj strokovnjakov mednarodnega slovesa. Med razstavo Tehnika za okolje 76 in posvetovanjem Surovine - odpadki 76 bosta tudi dva simpozija in to: III. jugoslovanski simpozij o varstvu zraka pred onesnaževanjem. Glavna tema simpozija je strategija čiščenja zraka v urbanih aglomeracijah. Simpozij bo deloval v treh sekcijah. V prvi sekciji bodo na dnevnem redu splošni aspekti in možnosti za zmanjšanje onesnaževanja zraka v urbanih sredinah (vprašanja zakonodaje, normativov, sanacijskih programov, mestnega prometa, ekonomika vlaganj, strategija odločitev, simulacija kritičnih situacij itd.). V drugi sekciji bo potekala razprava o tehničnih sistemih za zmanjšanje onesnaževanja zraka in njihova splošna učinkovitost pri uporabi v naših razmerah (filtri za trde in plinaste snovi, novi tehnološki postopki, motorji itd.). V tretji sekciji pa bo podan prikaz dosedanjih dosežkov na področju zmanjšanja emisije pri nas in v tujini. Pričakujejo, da bo v tej sekciji sodelovalo tudi več strokovnjakov iz inozemstva, iz tovarn udeleženk razstave! Po vsaki sekciji bo tudi okrogla miza za podrobnejše razprave o problemih. Po končanem simpoziju bo tudi skupščina Jugoslovanskega društva za varstvo zraka. Prijavljene! lahko pošljejo referate na Fakulteto za strojništvo, Laboratorij za ogrevalno in sanitarno tehniko, Murnikova 2, prijavljajo lahko do 1. 12. 1975. Za končno prijavo in za referate pa velja rok do 5. 1. 1976. I. simpozij o racionalnem gospodarjenju s toploto, od 4. do 5. 2. 1976, ki ga organizirata Poslovno združenje za energetiko in SITHOK — sekcija inženirjev in tehnikov za hlajenje, ogrevanje in klimatizacijo, z glavno temo zmanjšanje porabe toplote s povečano toplotno izolacijo in boljšo regulacijo. V splošnem delu bodo podali stanje na tem področju pri nas in v svetu, energetsko bilanco Slovenije ter trend razvoja sistemov pri racionalni uporabi toplote. V drugem delu bodo nakazane možnosti za zmanjšanje porabe toplote in analizirani vplivi na toplotne izgube, na dimenzioniranje sistemov ogrevanja in prezračevanja, stanje norm, možnosti za optimizacijo toplotne izolacije, vplivi na udobje ter tehnične možnosti za realizacijo posameznih predlogov pri nas. Tretji del simpozija bo posvečen tehničnim in ekonomskim problemom pri ogrevanju in toplotni zaščiti zgradb. Tu bo posebna pozornost posvečena potrebnim in razpoložljivim proizvodnim zmogljivostim tovarn izolacijskih materialov in tehnološki primernosti za vgradnjo le-teh v naših razmerah. Govorili bodo o stanju kulturnih naprav, njihovem vzdrževanju, o merjenju porabe toplote in o izrabi odpadne toplote v industriji. Posebna tema pa bo posvečena tudi uporabi sončne energije in energije vetra. Pokrovitelj obeh simpozijev je Fakulteta za strojništvo. Prijave sprejema Poslovno združenje za energetiko, Ljubljana, Hajdrihova 2. Proizvodnja celuloze in papirja na Švedskem nazaduje Panoga je bila v prvem polletju 1975 močno prizadeta zaradi manjšega povpraševanja na svetovnem trgu. V prvem polletju se je domača in inozemska prodaja znižala za 25 %, naročila pa so se proti letu 1974 znižala za 30 %. Proizvodnja celuloze se je proti istemu razdobju 1974 zmanjšala za 7,5 % na 2,33 milijona ton, prodaja pa je nazadovala za 28,5 % na 1,82 milijona ton. Papirna in- dustrija je skrčila proizvodnjo v prvi polovici leta 1975 celo za 14,1 % na 2,31 milijona ton, izvoz pa se je znižal za 24,1 % na 1,41 milijona ton. Izvoz papirja in lepenke v države ES se je v prvem polletju 1975 znižal za 27 % na 380.000 ton. Vir: Nachrichten fiir Aussenhandel 213, 4. 11. 75 (Iz dnevnega obvestila Ljubljanske banke) javna skladišča Organizacija združenega dela BTC »JAVNA SKLADIŠČA-LJUBLJANA, Smartinska 152 — Tel. 43 322 s TOZD Skladišča Ljubljana, Smartinska 152 Skladišča Novo mesto, Ljubljanska 27 Blagovno transportni center Ljubljana, Smartinska 152 Restavracija Ljubljana, Smartinska 152 opravlja KVALITETNO, HITRO IN POCENI — vse posle javnih carinskih skladišč, — skladiščenje in hrambo blaga v zaprtih skladiščih in odprtih skladiščnih prostorih, — vse storitve prek sodobno urejenega in z najsodobnejšo mehanizacijo opremljenega kontejnerskega terminala, — nakladanje, razkladanje in prekladanje blaga tudi z najsodobnejšo mehanizacijo, — storitve z avtodvigali do 20 ton obremenitve, — prevoz blaga s tovornimi avtomobili, — izdelovanje transportne embalaže in palet S POSLOVNIM SODELOVANJEM SE BOSTE O SOLIDNOSTI OPRAVLJENIH USLUG PREPRIČALI SAMI! Poročilo o poslovanju papirnice Količevo v obdobju jan.-sept. 1975 KOLIČEVO, NOVEMBER — Ko ugotavljamo uspešnost poslovanja v tem obdobju na podlagi Periodičnega obračuna, moramo ugotoviti, da planirane uspešnosti ne dosegamo. Tako kot ostanek dohodka je tudi celotni do- I—IX 1974 Celotni dohodek 183.725 Porabljena sredstva 95.925 Amortizacija 7.991 Dohodek 79.809 Družbene obveznosti 8.654 Osebni dohodki 26.292 Ostanek dohodka 44.863 hodek pod planiranim. Kako smo poslovali v obdobju januar—september 1975 v primerjavi z istim obdobjem lani in z letošnjim planom, nam prikazuje naslednja tabela: v 000 din I—IX Plan 1974 P 75 1975 1975 1975 R 75 226.586 304.726 123,5 74,3 130.293 167.284 135,8 77,9 13.074 18.248 163,6 71,6 83.219 119.202 104,3 69,8 15.798 19.376 182,6 81,5 32.632 44.040 124,1 74,1 34.789 55.587 77,5 62,6 Iz gornjih podatkov izhaja, da se je v letošnjem letu v primerjavi z lanskim bistveno poslabšala zlasti ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Poudariti pa moramo, da gornja primerjava ni najbolj realna. Velika dinamika cen, nestabilnost trga, nejasnosti v obračunavanju zakonskih obveznosti in drugi razlogi v letu 1974 povzročajo, da primerjava devet mesečnih podatkov doseženih v letošnjem in lanskem letu Prodaja izdelkov Prodaja trg. blaga Druga realizacija Obresti Popravek finan. rezult. Skupaj niso najbolj realni. Realnejšo sliko glede finančnih rezultatov, ki jih dosegamo v letošnjem letu daje primerjava s celoletnim povprečjem preteklega leta. Taka primerjava nam pokaže, da smo v letošnjem letu dosegli 17,5 °/o večji celotni dohodek, za 11,7 °/o večji dohodek, za 18,5 °/o večje osebne dohodke in za 6,4 °/o večji ostanek dohodka. Strukturo celotnega dohodka pa nam pokaže naslednja tabela: I—IX 1D75 I—IX 1974 1975 I 1974 178,493.752 215,517.650 120,7 636.558 923.140 145,0 2,702.340 4,526.290 167,5 724.866 211.381 29,2 2,440.439 183,725.262 226,585.881 123,3 Podatki o porabljenih sredstvih so naslednji: Porabljeni material Drugi stroški Amortizacija Pop. fin. rezultata Izredni izdatki in ostalo Skupaj: Razlika zač. in kon. zalog Skupaj: I—IX I—IX 1974 1975 %> I 90,743.151 85,8 116,613.388 79,8 128,5 4,428.517 4,1 6,066.335 4,2 137,0 7,991.187 7,6 13,074.043 8,9 163,6 1,722.658 1,6 8,174.856 5,6 474,5 786.728 0,9 2,156.749 1,5 274,1 105,672.241 100 146,085.371 100 138,2 1,755.570 2,718,043 154,8 103,916.671 143,367.328 138,0 Vendar je pri tem ponovno treba poudariti, da podatki letošnjega leta niso povsem realni, saj so dejanske cene porabljenih surovin nekoliko nižje od plan- skih po katerih obračunavamo stroške. Če si podrobneje ogledamo postavko porabljeni material dobimo naslednjo sliko: Vrsta stroškov Brusni les Celuloza Papirni odpadki Lepila, polnila Embalažni material Material za pomožne delavnice Poraba sit Klobučevina Pomožni material Časopisi, revije Nabavljena energija Goriva, maziva Str. obrata dr. prehrane Oostali materialni stroški Razlika v ceni Skupaj : v din I—IX 1974 I—IX 1975 75 I 74 3,337.357 2,802.420 84,0 26,397.141 43,336.155 164,2 21,499.885 28,672.343 133,4 10,125.867 14,648.819 144,7 1,316.012 693.647 52,7 2,511.909 4,479.414 178,3 616.120 720.300 116,9 762.190 1,782.700 233,9 805.425 1,016.006 126,1 99.927 170.084 170,2 3,405.373 3,941.984 115,8 6,980.191 12,880.387 184,5 710.581 1,032.033 145,2 305.302 437.093 143,2 11,869.871 90,743.151 116,613.387 128,5 V strukturi celotnega dohodka so procehtualno največ porastli izredni dohodki zaradi povečanja zamudnih obresti za nepravočasno plačane račune naših kupcev, kot posledica povečanja terjatev v drugi polovici preteklega leta. Celotni dohodek zavisi od obsega prodaje, tj. od količine in cen, v prvi vrsti pa do proizvedene količine. Bruto proizvodnja po posameznih strojih: Stroj I—IX 1974 PS I. 807 PS II. 3.809 KS I. 5.791 KS II. 16.067 LS 1.943 Skupaj : 28.417 I—IX Plan 1975 R 75 1975 I—IX 75 1974 P 75 806 816 99,9 98,8 3.354 3.927 88,1 85,4 5.977 5.637 103,2 106,0 15.291 15.483 95.2 98,8 1.892 1.880 97,4 100,6 27.320 27.743 96,1 98,5 V tem obdobju letnega plana ne dosegamo, čeprav so odstopanja majhna, razen pri PS II. Vidimo tudi, da je fizični obseg proizvodnje za 3,9 %> ali za 1097 1 nižji, kot v istem obdobju lani. Realizacija po mesecih je bila naslednja: 1974 1975 Indeks Stroški porabljenega materiala so se v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta precej povečali, vendar pa gornji prikaz ne odraža našega točnega odnosa do trošenja materialnih sredstev, saj vrednost zavisi od cene in količine, pa tudi od proizvodnega programa in realnosti planiranja, vendar pa opazimo preveliko prekoračenje pri klobuče- vini, materialu za pomožne delavnice, celulozi in gorivu. AMORTIZACIJA Amortizacija se je povečala zaradi tega, ker smo v letošnjem letu prešli na pospešeno amorti-zafcijo; tj. na amortizacijo nad predpisanimi stopnjami. Amortizacija I—IX 1974 I—IX 1975 I Po predpisani stop. 7,164.901 Nad predpisano stopnjo 826.286 Skupaj: 7,991.187 8,465.573 118,2 4,608.471 557,7 13,074.044 163,6 DOHODEK IN DELITEV DOHODKA Razlika med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi je dohodek, ki je v obdobju januar-september znašil 83,218.553 din in je za 11,7 "/o večji od lanskega, pa je vendar dosegel le 69,8 °/o let- nega plana. Tudi delež dohodka v celotnem dohodku se je zmanjšal na 36,7 °/o. Pomembna postavka pri delitvi dohodka so družbene obveznosti, saj so narastle za 82,6 °/o glede na isto obdobje lanskega leta, ta porast pa gre v glavnem na račun zakonskih obveznosti. In memoriam KOLIČEVO, NOVEMBER — Drugega novembra smo na radomeljskem pokopališču pokopali našega sodelavca Janeza Ravnikarja. Izgubili smo iz naše delovne skupnosti dobrega in vestnega sodelavca. Pokojni Janez je bil sin delavske družine. Po končani osnovni šoli se je že kot I5-letni mladenič zaposlil in po končani vojaški obveznosti je vstopil v naš kolektiv dne 1. 6. 1954. Zahrbtna bolezen ga je v starosti 43 let iztrgala iz naših vrst, od žene in hčerke, katere je imel nadvse rad. Kako priljubljen je bil pokojni sodelavec Janez, je pokazal njegov pogreb, saj ga je spremljalo na njegovi zadnji poti veliko njegovih sodelavcev, prijateljev in krajanov. Sočustvujoč z njegovo družino bo nanj med sodelavci ostal dolgotrajen spomin. Zahvala KOLIČEVO, NOVEMBER — Zahvaljujem se vsem, ki ste spremljali mojega moža Janeza Ravnikarja na zadnji poti, darovali vence in za vso izkazano pomoč in izrečena sožalja ter poslovilne besede ob grobu. Žena Ani s hčerko Janjo Ravnikar t din t din t din Januar 2.765 12.796 2.512 19.285 90,8 150,7 Februar 2.953 14.655 3.002 23.889 101,7 163,0 Marec 3.174 16.848 3.247 25.667 102,3 152,3 April 3.351 18.918 3.229\ 26.186 96,4 138,4 Maj 3.106 18.497 2.869 23.698 92,4 128,1 Junij 3.046 21.075 2.900 23.739 95,2 112,6 Julij 3.679 25.971 3.097 25.795 88,2 99,8 Avgust 3.165 24.891 2.951 24.460 93,2 98,3 September 2.983 24.800 2.763 22.384 92,6 90,3 Skupaj: 28.222 178.451 26.570 215.103 94,1 120,6 Realizacija po Izdelek vrstah proizvodovpa je naslednja: I—IX 1974 I—IX 1975 v 000 Indeks t din t din t din Papir 4.250 30.504 2.875 28.413 67,6 93,1 Karton 21.883 134.515 21.802 165.700 99,6 123,2 Lepenka 1.987 13.055 1.893 20.990 95,3 160,8 Lesovina 116 390 68 415 56,9 106,4 Skupaj 28.236 178.464 26.636 215.518 94,3 120,8 Iz obeh zgoraj navedenih tabel je razvidno, da nismo dosegli količinskega obsega prodaje iz istega obdobja lani, medtem ko pa se je vrednostna realizacija moč-n?v Povečala, kar je posledica povišanja cen naših izdelkov med lanskim letom. PORABLJENA SREDSTVA Pri primerjavi celotnega dohodka in porabljenih sredstev ugotovimo, da so porabljena sredstva v primerjavi z istim obdobjem lani bolj porasla kot celotni dohodek. Substitucija porabljenih suro- malne porabe za obdobje januar-vin nam kaže prekoračenje opti- september 1975. Vrsta Plan. Količine Vrednosti Razlika surovine cene Kalk. Dej. Kalk. Dej. din Cb. Si la igl. dom. 8,00 2,770.414 3,163.895 22,163.312 25,311.160 + 3,147.848 Cb. Si la igl. uvoz 8,00 — 482.306 — 3,858.448 + 3,858.448 Cb. Si la list 6,70 1,396.514 661.700 9,356.644 4,433.390 — 4,923.254 CEL. BELJENA 4,166.928 4,307.901 31,519.956 33,602.998 + 2,088.042 Cn. Si la igl. uvoz 10,60 382.774 418.811 4,057.404 4,439.397 + 381.993 Cn. Si la igl. roto 6,40 984.086 827.150 6,298.150 5,293.760 1,004.390 Cn. Si la natron — — — CEL. NEBELJENA 1,366.860 1,245.961 10,355.554 97,331.157 — 622.397 CEL. SKUPAJ 5,533.788 5,553.862 41,875.510 43,336.155 + 1,460.645 LESOVINA DOMAČA 3,23 2,040.530 2,034.100 6,590.912 6,570.143 — 20.769 Pap. odp. nab. III 1,70 Pap. odp. nab. V 1,20 Pap. odp. nab. VI 1,20 Pap. odp. nab. VII 1,20 Pap. odp. nab. IX 1,80 Pap. odp. nab. X II 1,20 PAP. ODP. NAB. SKUPAJ VLAKNINE SKUPAJ DODATNI MAT. SKUPAJ PREMAZ SKUPAJ 434,295 6,969.618 6,193.914 3,445.737 813.065 4,509.721 22,366.350 29,940.668 1,804.850 4,967.500 2,332.600 6,219.400 1.027.300 6.276.300 22,627.950 30,215.912 738.302 8,363.542 7,432.697 4,134.884 1,463.517 5,411.665 27,544.607 76,011.029 8,144.726 4,149.953 88,305.708 3,068.245 5,961.000 2,799.120 7,463.280 1,849.140 7,531.560 28,672.345 78,578.643 9,814.394 4,819.549 93,212.586 + 2,329.943 — 2,402.542 — 4,633.577 + 3,328.396 + 385.623 + 2,119.895 + 1,127.738 + 2,567.614 + 1,669.668 + 669.598 + 4,906.878 Odstopanje od normativov pri porabi vlaknin, premazu in drugem materialu nam je torej povzročilo 4,906.878 din dodatnih stroškov, tako, da so se tovrstni stroški povečali za 5,6 %>. Vzrok za porast stroškov goriva pa je postavitev parnega ko- tla in turbine, kjer prehajamo iz trdih goriv na mazut. (Nadaljevanje na 6. strani) Novice iz Krajevne skupnosti VEVČE, NOVEMBER — Družbeno politična aktivnost občanov se odraža tudi z večjo angažiranostjo občanov v razmeroma razvejani družbenopolitični aktivnosti v našem kraju. Ena izmed oblik takšne aktivnosti je tudi delovanje občanov pri delu v KS Vevče-Kašelj. Tako se je v zadnjem času poleg komisije za urbanizem, komunalo in gospodarstvo pri svetu KS, sestal dvakrat tudi svet KS. Seje sveta KS se udeležujejo poleg članov sveta: vabljeni predsedniki komisij sveta KS, sekretar krajevne OZK, predstavnik krajevne konference SZDL, predsednik delegacije KS, SIS, predstavniki terenske OZSM, tabornikov in drugi. Seje vodi predsednik sveta KS tov. Drago Černe. Na sejah smo bili informirani o delu: —• Taborniške organizacije Pugled, od njihovih predstavnikov, ki so se udeležili seje. — O rekreativno plesni dejavnosti mladine terena in težavah pri organiziranju plesa v veškem bazenu. — O vprašanjih naših delegatov za bližnjo sejo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. — O občnem zboru strelske družine in delu na izgradnji strelišča za MK puško v športnem parku Vevče. — Z dosedanjim reševanjem problematike pri planirani ureditvi asfaltirane poti od ZD Polje do kašelj ske ceste. Razpravljali so, sklepali in potrjevali: — potrdili upravni odbor Društvenega doma v Zg. Kašlju, ki bo samostojno upravljal in vodil dom. Člani UO so: Čuda Ivan — predsednik, Kocjančič Franc — blagajnik, Petelin Feliks — gospodar in člani Lipah Ivan, Mihelič Štefka, Majnič Darinka. — Enoglasno so sklenili, da se dvema občanoma ne da soglasja za oprostitev oz. znižanje davka od hiše, prispevka za mestno zemljišče, ker za to ni bilo tehtnih razlogov. — Prošnjo občanke za enkratno zimsko pomoč pa so podprli in odstopili v dokončno odobritev komisiji za zdravstveno in socialno Poročilo o poslovanju Papirnice Količevo v obdobju januar-september 1975 (Nadaljevanje s 5. strani) Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti Skupaj : I—IX 1974 I—IX 1975 I 2,983.268,77 3,522.301,80 118,1 5,670.866,10 12,276.091,70 216,5 8,654.134,87 15,798.393,50 182,6 OSEBNI DOHODKI Delež osebnih dohodkov v dohodku se je v letošnjem letu v primerjavi z istim obdobjem lani povečal od 36,9 % na 39,2 %>, vendar pa so bruto osebni dohodki v primerjavi s preteklim letom porasli le za 18,5 °/o. Z bruto osebnimi dohodki pa dosegamo 74,1 «/o letošnjega plana. Povprečno število zaposlenih se je v letošnjem letu zmanjšalo od 697 v prvih devetih mesecih na 689 v istem razdobju lani, tj. za 1,2‘Vo. Povprečni mesečni osebni dohodki so se v letu 1974 in 1975 gibali: Mesec 1974 1975 Januar 2551 3129 Februar 3474 2742 Marec 2701 3098 April 2759 3989 Maj 2904 3404 Junij 2778 3461 Julij 3451 4003 Avgust 3129 3558 September 2897 5249 Oktober 3084 November 3379 December 4339 Stopnja rasti osebnih dohodkov se vedno nadaljuje v skladu z resolucijo o družbeno ekonomskem razvoju. LIKVIDNOST Naše terjatve so v letu 1974 stalno naraščale in so na dan 31. 12. 1974 znašale 73,560.106 din. V I. polletju 1975 so še vedno naraščale in so ob koncu junija znašale 88,125.670,65 din, na dan 30. 9. 1975 pa so znašale 68.799 tisoč 535,75 din. Druga stran likvidnosti pa so naše obveznosti do dobaviteljev. 31. 12. 1974 so naše obveznosti znašale 28,255.216 din, 30. 6. 1975 12,581.070 din, 30. 9. 1975 pa 10 milijonov 636.311,35 din. Stanje 30. 9. 1975 na žiro računu pa je 12,000.453,43 din. Razlika med stanjem naših terjatev in naših obveznosti na dan 30. 6. 1975 je naslednja: Kupci 68,799.535,75 din Dobavitelji 10,636.311,35 din Razlika 58,163.224,40 din IZVOZ IN UVOZ V devetih mesecih letošnjega leta smo uvozili za 12,608.478 din, oziroma 741.675 US $. Uvoz je vezan na nujno potrebne surovine, ki pa jih v zadnjem času vse bolj zamenjujemo z domačimi, saj je v letu 1974 znašal uvoz 34,647.180,30 din, oziroma 2,038.000 US $. Struktura izvoza in prodaje na domačem trgu se slabša, to pa zaradi negativnih gibanj in slabšanja položaja na svetovnem trgu. Struktura prodaje: v t I—XII 74 "/c I—IX 75 «/» Plan I—IX 75 I Domači trg 33.619 91,5 25.457 95,5 26.196 94,3 Izvoz 3.133 8,5 1.192 4,5 1.569 5,7 Skupaj 36.752 100 26.649 100 27.565 100 v 000 din Domači trg 227.552 91,8 207.185 96,2 206.912 95,6 Izvoz 20.194 8,2 8.215 3,8 9.463 4,4 Skupaj 247.746 100 215.400 100 216.375 100 Primerjava podatkov o doseženem izvozu in uvozu nam pokaže, da nam je v letu 1975 uspelo bistveno zmanjšati zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki znaša 4,393.000 din v primerjavi s preteklim letom, ko je znašal kar 14,453.000 din. Vsekakor pa so podatki o zmanjšanju izvoza zaskrbljujoči, zlasti ker ni realnih iz-gledov, da bi se situacija na zunanjem trgu glede povpraševanja in cen v doglednem času bistveno izboljšala. varstvo pri svetu KS, ki se bo sestala te dni. —: Sklenili so, da se v najkrajšem času skliče posvet vseh zainteresiranih družbenopolitičnih dejavnikov terena OZD Papirnice Vevče in drugih glede skupne organizacije proslave 29. novembra — dneva republike na Vevčah. — Sklepali so o nujnosti imenovanja potrošniškega sveta pri KS, kar že predvideva 16. člen Statuta KS Vevče-Kašelj. Ta bi tekoče obravnaval in reševal pereča vprašanja občanov s področja preskrbe, politike cen, pritožb članov, zdravstvenih uslug in drugo. — Sklenili, da se ponovno od PTT Ljubljana zahteva takojšnji pristop k postavitvi javne telefonske govorilnice na Vevčah in Zg. Kašlju. Dogovorili smo se, da KS prispeva k investiciji 10.000 dinarjev. To je nekaj tekočih vprašanj, s katerimi se ukvarja svet KS. Na eni izmed prihodnjih sej sveta pa bomo razpravljali o PROGRAMU dela KS za leto 1976. Da bi poleg članov sveta KS, komisij, povedali svoja mnenja in gledanja na tekoča komunalna vprašanja kraja in drugo tudi delovni ljudje in občani, vabimo vse zainteresirane iz Vevč in Kašlja, da to lahko opravite vsak torek od 16.—18. ure, ter sredo in četrtek od 9.—11. ure v prostorih KS Vevče-Kašelj. Ob teh urah je v prostorih KS vedno nekdo od članov sveta KS, prav gotovo tajnik KS tov. Žagar Rudi ali predsednik sveta KS tov. Černe Drago, katerim lahko zaupate svoje pripombe oz. predloge. Jože Marolt Čestitamo, tov. Tatič! VEVČE, NOVEMBER — Izobraževanje odraslih je predvsem potreba sodobne družbe. Težnja po osebnem duševnem in strokovnem razvoju je pri nekaterih večja kot želja po udobnem in brezskrbnem življenju. Po mnenju nekaterih strokovnjakov niso najlepša otroška ali mladostna leta, pač pa leta, ko doživljamo vso polnost delovnega življenja. Prednost dajejo strokovnemu izobraževanju in izpopolnjevanju, ki vključuje tudi višje in visoko šolanje. Z optimizmom lahko gledamo na učno uspešnost nekaterih odraslih, na njihovo zavest o potrebi napredka v naši samoupravni družbi. Ne vem, ali so te misli ali pa podobne navajale tov. Tatiča, danes diplomiranega ekonomista, ko je s svojo učno kariero začel prav na dnu in se povzpel do visoke izobrazbe. Pred dobrimi dvajsetimi leti je prišel na Vevče kot mlad fantiček iz svojega rodnega kraja v okolici Prijedo-ra. Vpisal se je v tedanjo zvezno papirniško šolo in jo, čeprav je bil skoraj brez sredstev, prav uspešno zaključil. Potem se je seznanjal z delovnimi mesti v proizvodnji lesovine in papirja. Želja po izobrazbi in napredku ga je vodila na tehniško šolo papirniške smeri, leta 1973, 19. septembra je dovršil I. stopnjo Visoke šole za organizacijo dela. Med tem časom je opravljal delovne dolžnosti normirca in pomagal pri delu v oddelku za nagrajevanje. 22. 10. 1975 pa se je izkazal z diplomo Visoke eko-nomskokomercialne šole v Mariboru in sprejel dolžnosti vodje organizacijsko analitske službe v Papirnici Vevče. Tovarišu Dragu Tatiču ob njegovih uspehih iskreno čestitamo in želimo, da bi uspešno vodil delo v oddelku ter bil dober svetovalec in informator samoupravnim in drugim vodstvenim organom. S. R. V neposredni bližini tovarne je avtomobilski sejem. Vsako nedeljo je prostor polno zaseden, kljub sedanji situaciji zaradi varčevanja in stabilizacijskih ukrepov kupčija z rabljenimi vozili kar cvete. Foto C. Zupančič Ali bo s sedanjo preureditvijo Zaloškega podvoza dokončno rešen problem? Vsi prebivalci Zaloga, med katerimi so tudi naši delavci, so nestrpno pričakovali rešitev cestnega prometa v deževnem vremenu. Pričakujemo, da bodo dodatni odtočni jaški na obeh koncih podvoza vendarle obvarovali prehod ob večjih nalivih. Foto C. Zupančič Rešitev Kašeljskega mostu bo vendarle boljša. Sedaj zabijajo nove nosilne pilote in popravljajo preostali del mostu. Pričakujemo, da bo pred zimo le varen prehod za naše delavce v tovarno. Foto C. Zupančič Vrstne hišice delavcev naše tovarne so dobile že drugačno obliko. S tem novim stanovanjskim naseljem bo dobila Krajevna skupnost Vevče - Zg. Kašelj lepšo podobo kraja. To ponovno potrjuje velik trud pridnih rok naših delavcev pri gradnji lastnih stanovanj. Foto C. Zupančič VEVČE, NOVEMBER — Sestavni del plana za prihodnje leto je tudi plan izobraževanja, katerega predlog so te dni pripravili. Prilagojen je potrebam izobraževanja, pri katerih je precejšnja tudi udeležba priprav za V. PS. Vidna postavka so štipendije, šolnine in stroški funkcionalnega ter dopolnilnega izobraževanja. Celotni stroški bodo presegali 2 %> sredstev od bruto osebnih dohodkov. V to vsoto so vključeni tudi stroški za socialne štipendije, ki se po samoupravnem sporazumu o štipendiranju stekajo pri občinah. Ena izmed bistvenih odgovornosti in dolžnosti organizacij združenega dela je skrb za izobraževanje članov kolektiva. Tako industrijski kot družbeni razvoj zahtevata nenehna prizadevanja za strokovno in idejno rast, oblikovanje in prilagajanje delavcev. Poklicno usposabljanje, industrijsko urjenje ali treningi oziroma izobraževanje kadrov, kakorkoli to imenujemo, zavzema v svetu in pri nas vse pomembnejše mesto. Potreba po izobraževanju kadrov v organizacijah združenega dela izhaja iz enostavnega dejstva, da ljudje, ki prihajajo v gospodarstvo, navadno ne prinesejo zadostnega znanja niti sposobnosti, ki bi jim omogočile učinkovito opravljati delovne naloge. Vsako leto prihajajo ljudje iz osnovnih, srednjih, višjih in visokih šol. Le redki, pravzaprav nobeden ni sposoben takoj prevzeti tudi naj preprostejše delo v industriji ali pa v poslovnih podjetjih in družbenih dejavnostih. Ljudje menjavajo delovna mesta, delovne organizacije ali celo poklic. Vsebina in način dela se neprestano spreminjata zaradi tehnoloških, organizacijskih in poslovnih menjav. S tem v zvezi je mnogo delavcev prisiljenih, da spremene svoje delovno vedenje in običaje. Potrebe po izobraževanju ne narekujejo samo neiz-delanost in neizoblikovanost novincev, ampak jo zahtevajo tudi napredovanja in premeščanja. Tudi je res, da ob nastajanju novih delovnih mest stara doživljajo večne spremembe. Na to vplivajo nove metode dela, novi postopki, druge naprave, orodja in stroji, tudi delovno in družbeno okolje in podobno. Ob takih spremembah pa je treba ljudem pomagati. Načini za pridobivanje znanja so različni: delo v tovarni ali drugod, večerne ali dopisne šole, tečaji, seminarji, knjige in drugo. Važen vir izobraževanja so tudi informacijska sredstva. Vsestransko organiziranemu izobraževanju kadrov se zveča pomen pri nas, tj. v družbi z delavskim samoupravljanjem. Kako naj si zamislimo uspešnega samoupravljavca, ki ne bi imel ustrezne sposobnosti in znanja za strokovno delo, hkrati pa bi bil še slabo razgledan in nepoučen o dogajanjih in pojavih v organizaciji združenega dela in tistih, ki vplivajo na življenje organizacije? Učinkovit samoupravljavec ne more brez ustreznih pozitivnih stališč do samega samoupravljanja, gospodarjenja in politike podjetja. Poklicno usDosoblieni ljudje bodo lahko dosegli cilje industrijske organizacije. Sem spadajo: povečana produktivnost, manjši stroški in izgube, boljša kvaliteta, večja delovna in druga morala, večji uspehi pri vodenju, kar vse je v tesni zvezi s počutjem in zadovoljstvom delavcev. Zato pri poklicnem usposabljanju ni zanemariti tudi mentalno higienskega vidika, pri čemer je važno preprečevanje slabega prilagajanja zaposlenih. Seveda pa se moramo pri tem opirati na znanstvene zakonitosti, in ne na trenutna mnenja bolj ali manj razpoloženih posameznikov. Ena od zelo važnih oblik izobraževanja v industriji je poklicno usposabljanje ali urjenje. Kdor zna, zmore! Temu lahko rečemo trening. V nasprotju s tem se izobraževanje v šolah nanaša bolj na širši tip poučevanja, ki ima za cilj pripravo posameznikov, da se znajdejo v okoliščinah in so tudi uspešni. Pomembno je urjenje v gospodarstvu, bodisi v delavnici, pri stroju ali na drugem delovnem mestu, poučevanje spretnosti, navad in specifičnega dela. To urjenje poteka hkrati z drugimi personalnimi postopki, kot so: poklicna selekcija, usmeritev, merjenje delovne uspešnosti, nagrajevanje, pospeševanje delovne morale itd. Vse to služi za uresničevanje ciljev organizacije združenega dela. Namen urjenja oziroma izobraževanja lahko razvrstimo v 4 kategorije: 1. Razvijanje delovnih znanj in spretnosti, ki bodo koristili zaposlenim pri opravljanju sedanjih ali predvidenih opravil v prihodnosti. 2. Prenos informacij, ki so neposredno povezane s splošnim položajem OZD, njenih proizvodov in storitev, organizacije in politike. 3. Izoblikovanje stališč, kamor spadajo medsebojni odnosi, čustva za motivacijo, interesi, socialne dolžnosti in mnenja. 4. Oblikovanje in navajanje k rednim delovnim in disciplinskim navadam. Potrebe, ki nas navajajo, da vpeljemo poklicno usposabljanje in izobraževanje, pa so tele: — zaposlovanje novih delavcev — premeščanje in napredovanje že zaposlenih —■ vpeljavanje novih, boljših delovnih metod — zmanjševanje škarta in izgub — avtomatizacija proizvodnje, nova tehnologija, organizacija proizvodnje, razširitev delovnih mest — zboljšanje medosebnih odnosov, organizacijskega vzdušja, nadzorstva, vodenja in odločanja Seveda pa moramo pri tem gledati, da stroški niso večji, kot je pridobitev, ki izhaja iz povečane storilnosti zaradi izobraževanja. Upoštevati pa je treba 4 splošne cilje: 1. povečanje količinske in kvalitetne proizvodnje 2. napredovanje v poklicu 3. povečanje varnosti pri opravljanju dela 4. povečanje zadovoljstva vseh zaposlenih Rezultati načrtnega izobraževanja se ponavadi, ali naj bi vsaj se, ujemajo s cilji. Tudi številne raziskave potrjujejo, kako koristno je poklicno usposabljanje. Splošne pridobitve so naslednje: — zmanjšanje režijskih in delovnih stroškov, posebno s skrajšanjem časa, ki je potreben za dosego proizvodnje — zmanjšanje stroškov za material ^n zmanjšanje izgub — zmanjšanje stroškov zaradi redukcije, fluktuacije, odsotnosti od dela, nezgod, pritožb itd. — zmanjšanje stroškov zaradi poti od proizvajalca do kupca — zmanjšanje vseh administrativnih stroškov To s strani OZD. Zanima nas pa gotovo tudi, kakšne so neposredne koristi, ki jih ima delavec, član kolektiva od izobraževanja. 1. Delavec ima večje možnosti, da doživi uspeh, ker se pouči o dolžnostih in odgovornostih. 2. Novinec lažje premaga začetna občutja odtujenosti, osamljenosti ali celo nepotrebnosti. Vživlja se v kolektiv, ker vidi, da se kdorkoli zanj zanima in od njega nekaj pričakuje. 3. Delavec več zasluži zaradi pridobljene kvalifikacije in večje storilnosti, poleg tega pa tudi bolj varno dela. 4. Izurjen, izobražen delavec lažje najde osebne, socialne in ekonomske vrednote v svojem delu, kot tisti, ki ni izobražen. 5. Pridobljene kvalifikacije dajejo večje možnosti za napredo- vanje na zahtevnejša delovna mesta, s čimer si delavec izboljša ekonomski položaj, kakor tudi socialni status in ugled. 6. Izobraževanje pomaga pri boljših medsebojnih odnosih, poveča delavčevo zadovoljstvo v podjetju in zunaj njega pa tudi v zasebnem življenju. Takole navajajo rezultate: — povečano zadovoljstvo — višja raven morale — povečan interes za delo — večje sodelovanje med samoupravnimi organi in delavci — zmanjšanje boleznin — večja produktivnost — manjše spremembe v produktivnosti —■ manjša fluktuacija Pojavlja pa se tudi vprašanje, katere kategorije delavcev je treba izobraževati. Edini pravi odgovor so potrebe. Poklicno usposabljati ni treba samo nekvalificiranih ali polkvalificiranih delavcev v neposredni proizvodnji, ampak tudi vse nadzorno in vodilno osebje. Številne izobraževalne ustanove si prizadevajo in izobražujejo vodilne in upravne kadre. To so gospodarske zbornice, višje šole v Kranju in Mariboru, fakultete itd. Da je tako izobraževanje nujno, dokazuje na primer to, da vodilni član kolektiva lahko z napačno odločitvijo napravi v petih minutah večjo škodo podjetju, kot delavec v proizvodnji celo leto ali celo delovno dobo. Seveda se izobraževanje odvija na različnih ravneh. Ekstenzivno mora biti povsod, drugače pa se je treba lotiti izobraževanja nekvalificiranih in drugače delavcev z višjimi strokovnimi znanji. Važne so specifične potrebe v OZD. Ljudem z različnimi spo- sobnostmi je treba včasih nuditi tudi individualno pomoč. Dogaja se, da nekateri organi v združenem delu nimajo posluha za izobraževanje, vse delovanje pa je na plečih referenta oz. kadrovskega sektorja. O tem pri nas sicer ne bi mogli govoriti na splošno. Vzroki za to bi bili: 1. Če je izobraževanje samo sebi namen in nima ciljev. 2. Če samoupravni organi menijo, da je izobraževanje samo dodatna obremenitev. 3. Če manjka informacij o naravi učnega procesa. 4. Če manjka prizadevanje za spodbuditev k učenju in napredovanju. Napačno je mnenje, da je izobraževanje v OZD zgolj modna muha ali celo nujno zlo, kateremu je potrebno posvetiti nekaj pozornosti, da bi naredili dober vtis na javnost. Če hočemo, da bo usposabljanje kadrov resnično koristno orodje, povezano z ostalimi personalnimi postopki, mora biti zanj odgovorno celotno vodstvo, od preddelavca ali vodje skupine do direktorja. Istočasno je neizogibno, da mora OZD imeti dovolj močan kader v izobraževalni službi z ustrezno prakso in znanjem, ki bo znal reševati in voditi zahtevne probleme izobraževanja. Važna je tudi zasedba, v katere sestavi so tudi inštruktorji in psihologi. Na razpolago morajo biti ustrezni prostori, ki naj bi bili funkcionalni in prijetni. Vsekakor pa je na na tem področju priporočljivo zadovoljivo sodelovanje med posameznimi obrati in službami. S. R. Vir: Zbirka informacij Zavoda za zaposlovanje Razstavljali smo v Moskvi VEVČE, NOVEMBER — Poslovno združenje jugoslovanske celuloze, papirja, kartona, lepenke, embalaže in prometa je v dneh od 31. oktobra letos organiziralo v Moskvi, skupaj s predstavništvom firme Generalexport ter komercialno tehničnim birojem pri jugoslovanski ambasadi, specialno razstavo izdelkov jugoslovanske papirne in grafične industrije. Glavni organizator razstave, ki je bila v prostorih komercialno tehničnega biroja v Moskvi, je bila pravzaprav firma Generalexport Beograd oziroma njeno predstavništvo v Moskvi. Njim gre v prvi vrsti zasluga za solidno ter dobro organizirano prireditev. Razstava je obsegala približno 250 m2 razstavnega prostora in je bila razdeljena na tri dele. V prvem delu so razstavili jugoslovanski proizvajalci industrije papirja, kartona in lepenke svoje proizvode, tj. vse vrste papirja, kartonov in lepenke. Drugi del je bil rezerviran za izdelke predelave papirja, tj. razne vrste embalaže ter za pisarniški pribor. V tretjem delu smo videli izdelke grafične industrije, knjige, ovitke za gramofonske plošče, tapete in bogato izbiro samolepilnih etiket. Naše podjetje je imelo med razstavljavci vidno mesto. V prvem razstavnem prostoru smo prikazali obiskovalcem naš asortiment proizvodov s posebnim poudarkom na premaznih papirjih, tako enostranskih kot obojestranskih, Xerox, offset in bankpost. Torej artikle, ki so po našem mnenju najbolj zanimivi za rusko tržišče. V tretjem prostoru smo ruskim obiskovalcem prikazali široko paleto naših tapet, skupaj z lepilom Veta ter navodili za polaganje. Naj omenim ob tej priložnosti še nekaj vidnih jugoslovanskih razstavljavcev, ki so tudi sodelovali na razstavi: Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče z obratom Muflon, Zagreb- ška tovarna papirja, Tovarna Matroz Sremska Mitroviča, Na-tron Maglaj, Aero Celje, Bilo-kalnik Koprivnica, Genex Beograd, Delo ter Mladinska knjiga Ljubljana in drugi. Razstava je imela zaprt značaj, to pomeni, da ni bil predviden množičen obisk, temveč so razstavo obiskali le povabljeni strokovnjaki ter komercialisti, ki se ukvarjajo s tem področjem. O pobudi za pripravo te razstave so bili prehodno obveščeni ustrezni sovjetski organi političnega ter gospodarskega življenja, ki so se tudi zavzeli, da se je ta prireditev tudi izvedla. Namen razstave je bil, da se preko nje ustrezni faktorji v SZ kar najbolj nadrobno seznanijo s proizvodnjo ter z izvoznimi možnostmi jugoslovanske industrije papirja, predelave papirja ter grafične industrije. Širše predstavljanje naših izdelkov je bilo posebno aktualno tudi zaradi tega, ker je sočasno zasedal v Moskvi mešani komite za gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki je pripravljal dolgoročni sporazum menjave med obema državama. V dneh, ko je bila razstava odprta, si je to prireditev ogledalo večje število povabljenih predstavnikov sovjetskega političnega ter gospodarskega življenja, z namestnikom ministra za papirno industrijo na čelu. Med vidnimi obiskovalci so bili člani ministrstva za papirno industrijo, načelniki raznih komitejev, vodje posameznih služb pri izvozno uvoznem podjetju Exportles, predstavniki podjetja Medjunarodnaja knjiga, Raznoexporta, instituta za papirno industrijo in drugi. Vsi brez izjeme so poudarili, da so razstavljeni izdelki visoko kvalitetni ter bili presenečeni nad pestro izbiro. Mnogi izmed njih so prav gotovo tu, na razstavi prvič videli ter slišali, kaj vse lahko jugoslovanska industrija izdela ter nudi. Tudi naši izdelki so bili deležni pozornosti, predvsem je vzbudilo pozornost veliko število vzorcev naših tapet. SZ ima sicer veliko tovarno tapet v okolici Leningrada, vendar njih kvaliteta ni na posebno visoki ravni, razen tega je število vzorcev omejeno. Tapete predstavljajo v SZ še vedno luksuzno blago ter je zato široka uporaba omejena. V času razstave so se naši ter sovjetski predstavniki večkrat pogovarjali o možnostih izvoza v SZ. Sodeloval je tudi namestnik ministra za papirno industrijo. Naše podjetje do sedaj kljub večkratnim poizkusom v preteklosti še ni uspelo uveljaviti svojih izdelkov na ruskem tržišču, predvsem zaradi naših premajhnih kapacitet. Z začetkom obratovanja petega papirnega stroja pa postajajo možnosti prodajanja naših izdelkov v SZ dokaj realne. SZ je nakazala možnost nakupa ca. 2000 ton offsetnega papirja, kar bo v naslednjih dneh predmet razgovorov predstavnikov firme Generalexport Moskva s sovjetskimi organi. Ker blagovna lista artiklov, ki bodo predmet menjave med SFRJ in SZ v letu 1976 še ni objavljena, podrobnosti o možnostih izvoza papirjev še niso znane. Tudi na področju tapet že intenzivno obdelujemo tržišče. Tu so realne možnosti za sodelovanje v vezanih poslih predvsem pri opremljanju hotelov ter ostalih objektov, ki jih gradijo v SZ. Naj omenim, da smo posredno, preko pojetja Slovenijales, že poslali na sovjetsko tržišče večje število tapet, ki jih je to podjetje uporabilo pid adaptiranju hotelov Berlin in Beograd v Moskvi. Sobe teh hotelov sedaj že krasijo naše tapete. Razstava je prav gotovo dosegla svoj namen. Pokazala je, s čim Jugoslovani razpolagamo, kaj lahko nudimo sovjetskemu tržišču. Vrata so torej odprta. Seveda pa bo potrebno še dosti intenzivnega dela. Roman Sevšek Odslej - Papirniška restavracija Šahovsko društvo Domžale v TV oddaji »Na sedmi stezi« VEVČE, NOVEMBER — V petek, 7. t. m., smo bili priče otvoritvi prenovljenega obrata družbene prehrane na Vevčah, ki se bo odslej imenoval Papirniška restavracija. Rekonstrukcija obrata je bila zaradi dotrajanosti nujna. Stari obrat je vzela v precep sanitarna inšpekcija, njeno mnenje in predloge je bilo treba upoštevati. Glavni namen preureditve pa je Kolektiv restavracije na dan otvoritve Vodja družbenega standarda Niko Potočnik, vodja restavracije Janez Poženel in gonilna sila v kolektivu Marija Jalševec bil, bolje poskrbeti za tople malice za člane kolektiva med delovnim časom, kakor tudi za oskrbo zaposlenih zunaj delovnega časa. Hkrati se bodo modernizirale tudi vse druge gostinske usluge, tako da bodo z lokalom in postrežbo zadovoljni tudi ostali občani. Predelave so trajale kar 6 mesecev. Delo se je precej zakasnilo, vendar je to ob velikem številu dobaviteljev delno razumljivo, čeprav bi se dela morda le dala pospešiti. Prestavitev točilnice, ureditev desnega dela prostorov, zlasti pa modernizacija kuhinje niso samo prispevale k lepemu zunanjemu videzu, vse je tudi bolj funkcionalno urejeno. Končno bo v delu Papirniške restavracije ponovno uvedena strežba pri mizah, kar so domači in tuji gostje večkrat pogrešali. Restavracija bo nudila prehrano tudi družinam, katerih dva ali več članov dela v izmenah in je zaradi tega kuhanje doma težavno. Sam kolektiv restavracije je pripravljen uresničiti načrt tako glede kvalitete kakor tudi točnosti. Seveda pa bodo morali za red in kulturno obnašanje skrbeti tudi gostje sami. K otvoritvi, v petek 7. 11. 1975, so bili povabljeni tudi člani DS in nekateri predstavniki družbenopolitičnih organizacij v kraju in občini. Ogledali so si nove naprave in se o preureditvi pohvalno izrazili. Dopisujte v »Naše delo« Ožji kolektiv ima namen skrbeti za izučen naraščaj v svoji stroki. Že sedaj ima v gostinski šoli enega vajenca, pridobiti pa žele še enega in dva vajenca — kuharja. Od sedaj zaposlenih pa preko Izobraževalnega centra pošilja na tečaje za polkvalifikacijo v gostinski stroki tiste tovarišice, ki še nimajo ustrezne in potrebne izobrazbe za delo v gostinstvu. Izbrano moštvo šahovskega društva iz Domžal je v letošnjem septembru zmagalo na tekmovanju druge zvezne šahovske lige v Medulinu pri Pulju. Zmaga nikakor ni bila lahka, ker ekipe ne sestavljajo igralci zvenečih naslovov kot pri drugih šahovskih kolektivih v I. in II. zvezni ligi. Uspeh Domžalčanov je zatorej še tem bolj presenetljiv in zasluži vse priznanje slovenske šahovske javnosti. Tekmovanje v Medulinu je bilo skorajda dramatično. Vse do kon- ca zadnjega kola sta se v vodstvu menjavala ŠD Domžale in sarajevski ŠK, ki sta ob sklenitvi turnirja dosegla enako število točk. Prvo mesto je pripadlo Domžalčanom, ki so le en dvoboj igrali neodločeno, vse druge pa odločili v svojo korist, medtem ko so Sarajevčani pretrpeli dva poraza. Končno podobo o uspehih in spodrsljajih vseh nastopajočih moštev najzgovorneje prikazuje naslednja turnirska razpredelnica: Razvrstitev ekip i. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Točke 1. ŠD Domžale e 7 5,5 5,5 6,5 5 8,5 6 44 2. Sarajevski ŠK 3 O 7,5 7 6,5 8 4,5 7,5 44 3. Željezničar BiH 4,5 2,5 • 5,5 5 6,5 7,5 8 39,5 4. Titograd 4,5 3 4,5 • 5 6 8 8 39 5. Kvarner — Rijeka 3,5 3,5 5 5 • 6 6 7,5 36,5 6. Bar 5 2 3,5 4 4 • 4,5 6 29 7. Celjski ŠK 1,5 5,5 2,5 2 4 5,5 • 4,5 25,5 8. Varaždin 4 2,5 2 2 2,5 4 5,5 • 22,5 Z osvojitvijo prvega mesta so zatorji in aktivni igralci, ki so se Domžale uvrstile v prvo zvezno ligo in bodo naslednje leto edini slovenski predstavnik na tekmovanju najboljših jugoslovanskih šahovskih moštev. Zasluge za ta izjemen dosežek ima celotna 10-članska ekipa, ki jo sestavlja 6 članov, 2 šahistki in 2 mladinca. K zmagi je prav gotovo odločilno pripomogla homogenost in borbenost vse ekipe, ki ' čvrsto povezuje volja za uveljavitev in zgledno tovarištvo. Po vrnitvi iz Medulina je zmagovalce prijazno sprejel predsednik občinske skupščine in jim za uspeh iskreno čestital. Izredno pozornost pa je šahovskemu društvu Domžale izkazala tudi naša televizija, ki je ta prizadevni kolektiv sredi prejšnjega meseca predstavila svojim gledalcem in poslušalcem v športni oddaji »Na sedmi stezi«. Za zanimiv televizijski prikaz dela in življenja šahistov in organizatorjev šahovske igre v Domžalah zasluži RTV Ljubljana vse priznanje in pohvalo. Za konec želimo bralcem našega glasila povedati, da šahovsko društvo Domžale, ki se je letos povzpelo v sam vrh jugoslovanskega šaha, že dve desetletji vodijo prizadevni šahovski organi- O potrebi preureditve Papirniške restavracije je članom DS in drugim gostom govoril tov. Tone Novak — vodja kadrovske službe Delo v novi kuhinji je prijetnejše pa tudi zahtevnejše Pogled v novi obrat Papirniške restavracije Del točilnice v preurejenem lokalu domala vsi delavci Papirnice Količevo. I. S. Prazniki slovenskih občin VEVČE, OKTOBER — V novembru bo izšel zbornik »Prazniki slovenskih občin«, posvečen 30. obletnici osvoboditve naše domovine. Zbornik izdaja Skupnost slovenskih občin. Za pripravo in natis zbornika je bil sklenjen poseben dogovor s skupščinami slovenskih občin in mesta Ljubljane, ki so tudi izbrale avtorje in nato v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami sestavke verificirale. Poleg avtorjev, ki so udeleženci NOB, raziskovalci in poklicni zgodovinarji, so pri pripravi in urejanju zbornika sodelovali tudi drugi znanstveni sodelavci in poseben uredniški odbor. Zbornik obsega polj udnostroko ven opis vseh dogodkov, ki so bili izbrani za občinske praznike in praznik mesta Ljubljane, avtorji pa so po svoji presoji vtkali v opisovanje tudi dogajanja pred dogodki in po njih ter dali širši vpogled v zgodovino našega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne borbe. Zbornik je pisan mozaik dogodkov iz naše revolucionarne preteklosti, saj posega z opisi praznikov, npr. prav v čase protifašističnega boja v Marezigah v letu 1921, spopada revolucionarnega delavstva z orjunaši v letu 1924 in revirske stavke leta 1934 ter prek ustanovitve in organiziranja Osvobodilne fronte, formiranja prvih partizanskih enot, organizacije ljudske oblasti pa vse do osvoboditve in zadnjih bojev v drugi svetovni vojni na našem ozemlju. Zbornik je bil izbran med tiste publikacije v letošnjem jubilejnem letu, ki bodo imele posvetilo, da so izdane v počastitev 30. obletnice. Imel bo format 22 X 22 centimetrov in bo obsegal 200 strani. Želimo, da bi ta publikacija prišla med čim širši krog naših delovnih ljudi in občanov. Šolam in mladini bo zbornik koristen učni pripomoček pri obravnavanju zgodovine revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in drugim pa naj bi služil še posebej kot spominsko darilo zaslužnim delavcem, delegatom idr. ob raznih spominskih, jubilejnih in podobnih priložnostih, vsakomur pa bo tudi lepa dopolnitev njegove knjižne zbirke. Prednaročniška cena zbornika je 100 din, prednaročila pa sprejemajo do 10. novembra 1975 na naslov: Skupnost slovenskih občin, Ljubljana, Cankarjeva c. 5, žiro račun št.: 50100-678-48155. Sola in starši Osnovna šola Polje. Zadaj telovadnica, ki je ob sredah zvečer rezervirana tudi za člane našega kolektiva enkrat prejemati predsedniki oddelčnih skupnosti staršev. Nadalje bi morali razvijati osnovne celice samouprave staršev na šoli — oddelčne skupnosti staršev, kjer postaja razrednik prvi med enakimi. Razmisliti o povezavi in razvijanju odnosov med oddelčnimi skupnostmi učencev z oddelčnimi skupnostmi staršev. To je le nekaj napotkov za delo nas vseh v prihodnje, morali pa bomo napake, ki jih pri delu delegacije še nismo ugotovili, takoj ob ugotovitvi odpravljati. In na koncu bi se zahvalil vsem pedagoškim delavcem, vodstvu šole, predsednici sveta šole in ravnatelju šole, ki so bili vedno pripravljeni sodelovati in pomagati pri usmerjanju dela sveta staršev in upam, da bo taka pri- pravljenost in pomoč prisotna pri zgoraj navedenih tudi v tekočem šolskem obdobju.« Nato smo imeli roditeljske razredne sestanke, na katerih smo izmenjali mnenja, gledišča o posameznih vprašanjih s področja vzgoje s pedagoškimi delavci šole. Ob zaključku še tole, da je delovni sestanek na šoli, kljub ne-planiranemu dogodku med predavanjem, neozvočenemu prostoru in drugem, v celoti uspel. Udeležilo se ga je nekaj sto staršev in pedagoških delavcev, ki bodo v prihodnje s skupnimi močmi odpravili tudi zgoraj navedene pomanjkljivosti oz. še uspešneje reševali skupna vprašanja socialistične vzgoje in izobraževanja naših otrok. Jože Marolt Poznate pionirsko knjižnico VEVČE, NOVEMBER — V počastitev mednarodnega tedna otroka sta svet staršev šole in vodstvo osnovne šole Ljubljana Polje organizirala v mesecu oktobru delovni sestanek staršev in Pedagogov šole. Uvodoma je podal krajšo informacijo predavatelj tov. Jan Makarovič o temi »VLOGA STARgEV V SODOBNI SOLI«. Nato je podal poročilo o delu sveta staršev osnovne šole Ljubljana Polje predsednik sveta staršev Jože Marolt. Ker je delo in vloga staršev pri razvijanju samoupravljanja na šoli ena izmed novih oblik in večini še nepoznana, objavljamo poročilo o delu sveta staršev osnovne šole v celoti: »Minilo je nekaj več kot leto dni, odkar smo začeli prihajati starši v našo šolo, ne samo po opravilih, kot so govorilne ure z razredniki in roditeljski sestanki, ampak smo se skušali tvorno vključiti v sicer že razmeroma razvejano samoupravno delo na šoli. To nam je omogočil novi zakon o šolstvu, ki po členu 42. in 43. ureja sodelovanje družine s šolo in uvaja organizirano vključevanje interesa staršev v vzgojno-izobraževalno delo. Težnja zakonskega določila je Poglobiti to sodelovanje v obeh smereh, in mu dati novo kakovost. Zakon uvaja svet staršev, ki po svoji funkciji pomeni delegacijo staršev. Ta lahko obravnava vsa strokovna in samoupravna vprašanja šole, ter s Predlogi, ki jih daje strokovnim in samoupravnim organom šole, tudi neposredno in s potrebno avtoriteto vpliva na organizacijo in usmerjenost vzgojno izobraževalnega dela na šoli. Ta lahko delegira svoje delegate tudi v organe upravljanja šole, kjer enakopravno soodločuje o vseh zadevah upravljanja. Starši, ki smo do takrat znali samo poslušati o učnih uspehih in neuspehih, o zadovoljivem oz. neprimernem obnašanju svojih otrok, smo se znašli nepripravljeni pred novo obveznostjo oz. dolžnostjo. Pa vendar smo s pomočjo vodstva šole in pedagoških delavcev šole na roditeljskih sestankih izvolili predstavnike-de-legate starše v oddelčne skupnosti staršev, razredne skupnosti, ki se združujejo prek delegatov staršev v svetu staršev. V svetu staršev so zastopani delegati od 1.—8. razreda. Svet staršev šole šteje 18 članov. Ima predsednika in namestnika predsednika sveta staršev. V dosedanjem obdobju smo se sestali 7-krat. Praviloma se sestajamo uro pred začetkom seje sveta šole. Na sejah smo razpravljali o materialih, ki so bili predlagani za dnevni red sveta šole. Pa tudi o ostalih vprašanjih. Pri tem so nam bili v oporo materiali, priporočila strokovnih služb šole. Na sedmih sejah sveta staršev smo razpravljali predvsem o naslednjih bistvenih vprašanjih: — o načinu dela sveta staršev in povezavi s šolo, — o potrebi sodelovanja staršev v strokovnem svetu pedagoške konference, — o finančnem načrtu za leto 1975, investicijah v letu 1975 in o Porabi sredstev v preteklem letu, — o vprašanjih prehrane otrok, delu šolske mlečne kuhinje, o cenah malice, adaptaciji 5MK, — o celodnevni šoli in pripombah staršev na osnutek programa prehoda na celodnevno šolo, — seznanili z letnim delovnim načrtom vzgojno izobraževalnega dela OS, j —• z načrtom dela pionirskega odreda »Boris Trošt« na šoli in aktivnostjo osnovne organizacije ZMS na šoli, — s programom strokovnega in družbenopolitičnega izpopolnjevanja učiteljev, — o strokovnem svetu šole in vlogi oz. sodelovanju staršev v tem svetu in drugo. Pri tem smo po razpravi enotno sprejeli sklepe o posameznih vprašanjih življenja in dela šole, ki smo jih na seji sveta šole posredovali kot delegatsko spremi-njevalni predlog ali pa poročali, da se s predlogi strokovnih služb staršev v celoti strinja in podprli njihov sprejem. Na seje sveta staršev smo vabili ravnatelja šole, svetovalca šole in obveščali predsednika sveta šole o naših sejah. Delo sveta šole, ki je delegatsko sestavljen iz delegatov OZD, delegatov KS, delegatov staršev in delegatov pedagoških delavcev OŠ, poteka na enakopravni izmenjavi mnenj, stališč in oblikovanja sklepov, ki so vodilo za člane sveta šole, kot tudi za strokovni vodstveni kader šole. Vpeljana pa je tudi povezava oz. informiranje sveta staršev o delu zasedanja delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine SIS za izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje, ki se razen stalnih delegatov udeležuje tudi po en član sveta staršev, ki o delu zbora poroča na seji sveta staršev. In še ena izmed pomembnih oblik seznanjanja članov sveta staršev z delovanjem šole je poleg dosedaj navedenega, tudi redno prejemanje Informatorja šole. V tem ciklostiranem zapisu, ki ga izdaja vodstvo šole in strokovne službe, so na izredno dopadljiv način opisane težave, uspehi dela učencev, učiteljev, zapisane nove zakonske spremembe o šolstvu in drugo. Posebno pa so zanimive in poučne strokovne analize anket, na katere so odgovarjali tako pedagoški delavci kot tudi učenci. Če se kratko zadržimo na vprašanju učnih uspehov in vzamemo šolsko obdobje 1973/74 in 1974/75, pridemo do nekih pozitivnih pokazateljev. Učni uspeh na nižji stopnji od 1.—4. razreda se je na-kljub porastu števila učencev v letu 1974/75 nasproti letu 1973/74 izboljšal in znaša 99 %>. Na višji stopnji od 5.—8. razreda pa je bil porast učnega uspeha še bolj viden, s 86 %>, uspeh v šolskem letu 1973/74, se je povzpel v šolskem letu 1974/75 na 97 %> pri sicer nekaj manjšem številu učencev. Mnenja sem, da imajo največ zaslug za uspeh pedagoški delavci, učenci, starši in ne nazadnje uvedba oddelčnih konferenc. Oddelčne konference namreč predstavljajo obliko vzgojnega dela z učenci in hkrati stalnega vzgojno izobraževalnega dela za določeno obdobje po posameznih oddelkih. Z vidika učencev in njihovih organizacij pa predstavljajo oddelčne konference resnično uveljavljanje njihovih stališč, želja in potreb. Zato bi morali vsi, kar nas je zainteresiranih za delovanje šole, delo oddelčnih konferenc še v večji meri podpirati in jih popularizirati. Že prej sem omenil, da je bila ena izmed aktualnih tem na vseh strokovnih in samoupravnih stopnjah šole razprava »O celodnevni osnovni šoli«. Glede na aktualnost teme tudi za starše, mi dovolite, da posvetim nekaj besedi tudi temu vprašanju. Katera so dejstva, ki govore za celodnevno šolo, naj jih nekaj naštejem. Pomembne so tri osnovne značilnosti, ki vplivajo na nastajanje celodnevne šole tudi pri nas: 1. Upadanje varstvene in vzgojne moči družine. Družina se je namreč z razvojem industrije spreminjala (npr. zaposlitev žene-matere). 2. Vedno hitrejši razvoj znanosti in tehnike, spričo katerega mora šola posodobi j ati svoj učni proces. 3. Nagli razvoj znanosti in tehnike, povečanje prostega časa delovnega človeka. Prosti čas pa ima za posledico dopolnilno izobraževanje delavcev, specializacijo, kar vse zahteva že prej ome- njena mehanizirana in avtomatizirana proizvodnja. Zato za vzgojo otrok in njihov učni uspeh primanjkuje staršem časa, kljub prej navedenemu navidezno večjemu prostemu času staršev. In še dva bistvena momenta, ki sta tudi pomembna za pozitivno odločitev za celodnevno šolo: —■ celodnevna šola postavlja načelo enakih možnosti in vzgoje in izobraževanja za vso mladino in ureja vprašanja diferenciacije mladih tudi na tem področju; — celodnevna šola ima tudi temeljno nalogo, da vsak učenec konča osnovno šolo v rednem roku. Vsakdo izmed nas staršev, če želi svojim otrokom dobro, naj deluje in pomaga na vseh področjih (v OZD, KS in kot delegat na vseh nivojih upravljanja od občine navzgor), da bi do realizacije celodnevne šole čimprej prišlo tudi na naši osnovni šoli. Kakšne naloge pa so pred nami, katerim bi kazalo posvetiti večjo pozornost v bodoče? Naj jih nekaj naštejem: 1. Starši in svet staršev bo moral še pozorneje spremljati življenje in delo (in tudi pomagati) pedagogov in učencev na šoli. 2. Se tesneje sodelovati z vodstvom šole in družbenopolitičnimi organizacijami na šoli. 3. Poiskati pristnejši stik z razrednimi in oddelčnimi skupnostmi staršev, pravočasnim informiranjem zgoraj navedenih samoupravnih struktur staršev, posredovanje njihovih želja in potreb navzgor in razreševanje le-teh. To sodelovanje smo v preteklosti malce zanemarili. Zato bi morali v bodoče INFORMATOR šole za- Starši ste danes najbrž vsi po vrsti prezaposleni. Zato boste gotovo z veseljem pozdravili kulturno ustanovo, ki vam pri vzgoji vaših otrok lahko zanesljivo priskoči na pomoč vsaj kar zadeva področje »mladina in knjiga«. Uvajanje mladine v svet knjig, zbujanje veselja do knjig, spodbujanje k branju, pestra in bogata knjižna zaloga, pomoč pri izbiranju starosti primernih leposlovnih in informativnih knjig 1., so samo nekatera od strokovnih prizadevanj PIONIRSKE KNJIŽNICE, ki deluje sredi Ljubljane, v Komenskega ulici 9. Pionirska knjižnica je edina jav- Najbolj iskana knjiga letos pri nas je bila Jožeta Vidica PO SLEDOVIH ČRNE ROKE. Prva naklada 7.000 izvodov je bila razprodana v dveh tednih. Prvi bralci so poslali avtorju nekaj pripomb, opozorili so ga na zločine, zločince in žrtve, ki zanje še ni vedel in Jože Vidic se je znova podal po sledovih Črne roke, da je knjigo dopolnil. Knjiga je narasla za nad 100 strani in bo ponovno izšla 20. decembra. Bralci, ki bi knjigo naročili pred izidom in jo plačali do 15. decembra, jo dobijo za 180 din, kolikor je veljala prva izdaja. Po 15. decembru bo cena knjige zaradi povečanega obsega 202 din. Naročila je treba poslati na naslov: Založba Borec 61001 Ljubljana Miklošičeva 28 p. p. 203 Hkrati z naročilom je treba nakazati 180 din po položnici na račun št. 50101-603-45772 s pripisom »Za črno roko«. Založba vam še posebej priporoča naslednje svoje izdaje: na splošnoizobraževalna knjižnica v Ljubljani, ki je namenjena izključno mladini. Svoje delo usmerja med predšolske otroke, med osemletkarje in med mladostnike. Predvsem predšolskim otrokom je na voljo PRAVLJIČNA SOBA. V njej si mali obiskovalci lahko ogledujejo pestro zalogo najlepših slikanic z vsega sveta v originalih. V Pravljični sobi so tudi Ure pravljic za otroke od 5. leta naprej, ki radi poslušajo pravljične zgodbe. Ure pravljic pripravljajo in vodijo za to delo posebej usposobljene knjižničarke. Jože Vidic: ZLOČIN PRI LENARTU — 160 din Vinko Trinkaus: OBVEŠČE- VALCI — 190 din Spectator: MAFIJA VČERAJ IN DANES — 185 din Zanimivost — največja napojna črpalka na svetu VEVČE, SEPTEMBER 1975. — Pred kratkim so v ZRN (Schluch-seewerk AG) pognali uspešno največjo črpalko na svetu. V tej elektrarni bodo vgradili skupno 4 take mogočne črpalke, znamke Voigt. Črpalke imajo po 250 MW in porinejo 14,4 m3 vode na sekundo v umetno zgrajene akumulacijske bazene. Ta rezerva služi za dodajanje vode za lastne potrebe ob dnevnih energij-* skih konicah. Tudi druga črpalka že uspešno deluje, ostali dve pa bosta dograjeni spomladi 1976. Predšolskim otrokom in osem-letkarjem je po svoji knjižni zalogi namenjen ODDELEK ZA MLADINO DO 14. LETA z izposojevalnico in čitalniškim prostorom. Otroci v predbralni starosti obiskujejo ta oddelek običajno v spremstvu staršev ali varuhov. Le-ti si knjige, ki si jih otrok želi pobliže spoznati, bodisi izposodijo domov, lahko pa jih malčku prebirajo že kar v knjižnici, v Mali čitalnici. V njej najdeta otrok in njegov varuh prijeten prostor in možnost za nemotene skupne »sprehode« po pisanih straneh dobrih mladinskih knjig. Osem-letkarjem so v tem oddelku na voljo vse knjige za obvezno branje, za bralno značko in druga knjižna tekmovanja, obenem pa še bogat izbor drugih, starosti ustreznih leposlovnih in informativnih knjig ter revialni tisk za otroke. ODDELEK ZA MLADINO OD 14. LETA si s svojo že zahtevnejšo knjižno zalogo prizadeva slediti in hkrati tudi zadostiti različnim interesom mladostnikov, kadar le-ti potrebujejo dobro leposlovno knjigo, zanimiva sodobna poljudno znanstvena dela, aktualno informacijo iz časnikov in revij ter drugo gradivo o najrazličnejših temah, ki zanimajo mladostnika v prostem času ali v zvezi z delom v šoli. Vsi našteti oddelki so v stavbi Pionirske knjižnice razporejeni tako, da mlajši in najmlajši obiskovalci ne morejo »motiti« mladostnikov, le-ti pa, po drugi strani, predšolskim otrokom in osem-letkarjem tudi ne kratijo prijetne zavesti, da je Pionirska knjižnica predvsem »njihova« knjižnica. Oddelek za mladino do 14. leta je odprt vsak dan od 11. ure do 19.30. Ob sobotah od 8. do 13. ure. Oddelek za mladino od 14. leta naprej pa je odprt vsak dan od 8. ure do 19.30. Ob sobotah od 8. do 13. ure. Članarina je 5 din. Izposojnine ni. Ponovno izide knjigo o Črni roki Gibalne potrebe človeka v zrelosti in starosti VEVČE, NOVEMBER — Človeku je potreben čist in svež zrak. To potrebo naj bi reševal skupaj s potrebami po gibanju. Gibanje je potrebno vsem! V mladosti se igramo, vadimo in treniramo zato, da bi se kar najbolj telesno razvili in da bi si pridobili potrebno športno znanje — v zrelosti, da bi ostali čim dlje pri vrhunski telesni moči — v drugi polovici življenja (po Hipokratu od 42. leta naprej) do visoke starosti pa zato, da ne bi prezgodaj omagali in prezgodaj podlegli fiziološkim pojavom staranja. Pojavi staranja se začnejo pri nekaterih bolj zgodaj, pri drugih pozneje. Zanesljivo pa jih pospešuje afizidloški način življenja, za katerega je značilno preveč sedenja v zaprtih prostorih, preveč hrane in poživil, (alkohol, nikotin, kofein!), na drugi strani pa premalo fizične aktivnosti, premalo sprostitve, premalo tistega veselja, ki ga daje šport, posebno igre. Človeško srce je kakor ura, ki jo je treba vsak dan navijati. Ne zadostuje lagoden sprehod, tudi ne nekaj gimnastičnih vaj. Akademik Darin pravi: »Da bi si ohranil zdravo telo in krepko srce, bi moral vsak človek prehoditi vsak dan najmanj pet kilometrov.« Seveda pa se lahko človek odloči za kaj bolj mikavnega: nogomet, košarko, tenis, odbojko, kegljanje, plavanje, čolnarjenje, kolesarjenje ali kaj podobnega, kar ga veseli in kar si lahko privošči. Doba telesne zrelosti od 30. do 40. leta: Človek je okoli 30. leta starosti še vedno zelo blizu vrhunske športne zmogljivosti. V tistih športih, pri katerih odločajo o uspešnosti mišična moč, vzdržljivost, koordinacija, preciznost in rutina, je lahko še vedno med najboljšimi v mednarodnem merilu, seveda s pogojem, da sistematično trenira. Proti 40. letu pa začne krivulja vrhunske športne zmogljivosti po malem upadati. Tekmovalec ni več tako hiter pa tudi ne več tako močan, kakor je bil v svojih najboljših letih. Proti koncu četrtega desetletja življenja se že pojavijo prvi znaki telesnega pešanja, okornost in manjša odpornost. Pomembno je, da se človek zavestno odloči za športno rekreacijo, ki ji naj posveča del prostega časa, če je le mogoče vsak dan. V tem obdobju je zlasti važno, da človek ne pridobi na teži. Če je človek lažji, če nima odvečne tolšče pa tudi ne odvečnih mišic, se bolje počuti in ima ugodnejše pogoje za nekatere športne aktivnosti, predvsem za kros, skakanje, nogomet, košarko, odbojko, rokomet, tenis, planinstvo itd. Tudi z estetskega vidika cenimo telesno vitkost bolj kot rejenost. Na vprašanje, katere športne zvrsti so primerne za zrela leta — mislim na obdobje od 30. do 40. leta, je kaj lahko odgovoriti. Vse so primerne, vendar ne bi svetoval začetnikom starim 30 let, da bi se odločili za športe maksimalne hitrosti in eksplozivnosti. Svetoval bi jim za začetek veliko hoje in lahkoten tek, od športnih iger odbojko ter plavanje in smučanje, ki veljata kot športa za vsa obdobja. Za kolikor toliko izurjene so primerne vse športne zvrsti. Ko gre predvsem za zdravje, aktivni počitek, sprostitev, razvedrilo in druge cilje športne rekreacije, izbirajo ljudje navadno svoje aktivnosti glede na letni čas. V zimskem času se jih zelo veliko ukvarja s smučanjem, sankanjem, drsanjem, v poletnem času pa z vodnimi športi, kakor so plavanje, čolnarjenje, vodno smučanje in jadranje. Med najbolj popularnimi rekreativnimi aktivnostmi je pri nas planinstvo, ki je v obliki izletni-štva primerno tudi za pomlad in jesen. Najbolje je, če ima človek kaj športnega znanja za vse letne čase, pa tudi za tiste dni, ko mora v zaprte prostore (v telovadnico, kegljišče, zimske bazene). Idealno bi bilo, če bi se ljudje ukvarjali s športom ali z drugimi gibalnimi aktivnostmi (razni konjički) vsak dan. Zdravniki priporočajo vsak dan uro hoje ali 7000 korakov. To priporočilo pa ni mišljeno za ohranjevanje vsestranske fizične kondicije, potrebne za šport in fizično delo, temveč predvsem za ohranjevanje zdravega srca. Ker pa gre pri športni rekreaciji tudi za veselje, za potrjevanje samega sebe in sploh za »bogatenje prostega časa«, je treba misliti na tako vsebino dela in na tolikšno intenzivnost, da bo človek kar najdlje v starost v primerni formi. Ker gre dr. Cooperju predvsem za kar najboljše zdravstveno stanje, priporoča v prvi vrsti tiste telesne vaje, ki učinkujejo na srce, ožilje in dihala. Izdelal je recept aerobnih vaj, iz katerega povzemam nekaj vzorcev fizioloških obremenitev za tekače, plavalce, kolesarje, pešce in košarkarje. — tek 1600 m v času 8 minut — plavanje 540 m v času 10 :15 minut — kolesarjenje 8000 m v času 15—20 minut — hoja 4800 m v času 45 minut — košarka, trajanje igre 35 minut Ti podatki pomenijo približno enakovredne obremenitve, kakršne priporoča dr. Cooper odraslim (do 36. leta) vsak dan. Dr. Cooper je izračunal tudi izdatnejše obremenitve za tiste, ki bi se želeli ukvarjati s športom le nekajkrat na teden. Kdor se odloči za tek, mora preteči, če trenira trikrat tedensko, 3200 m v 16. minutah. Pri športni rekreaciji ne gre samo za zdravje oziroma za funkcionalno sposobnost notranjih organov in za čuvanje normalne telesne teže. Razen za doživetje, radost itd. gre tudi za boj proti atrofiji mišic, proti trdoti v sklepih in sploh za to, da ostane človek čim dlje spreten in okreten. Zato ni najbolje, če se odločimo samo za en šport (samo tek ali samo kolesarjenje). Prva doba staranja (od 40. do 60. leta) »Napačno je misliti, da tega ali onega zlomi naporno delo,« piše zdravnik dr. R. Jackson in nadaljuje: »Preslaba odpornost, za katero se ni brigal, je navadno vzrok propadanja.« Po 40. letu ni več toliko odvečne energije kakor v mladosti in tudi ne posebno močnih nagonskih vadbenih potreb, vendar pa se vsak pameten človek utrjuje, ker ve, da mu je športna aktiv- Prizor s tekme I. kola ZHL med Slavijo in Medveščakom iz Zagreba (4:4) Nogomet je tudi na Vevčah med najbolj priljubljenimi športi nost potrebna. Zdaj je že čas, ko je treba natančneje prisluhniti potrebam organizma. Ko predolgo sediš, te na lepem zamika, da bi se pretegnil, da bi se vzravnal, da bi kar se da razširil roke in vzdihnil. To je znamenje, da si potreben gibanja. Če upoštevamo razen splošno znanih pojavov telesnega staranja tudi fiziološki način življenja, predvsem neprestano sedenje, prevažanje z motornimi vozili, kalorično močno hrano, pretiravanje v uživanju poživil in premalo počitka, tedaj je jasno, da moramo računati s škodljivimi posledicami pomanjkanja gibanja. Gerontologi sodijo, da bi človek živel deset do dvajset let dlje, če bi lahko izločil vse škodljive vplive in če bi upošteval rezultate znanosti o zdravem načinu življenja, med katere sodi tudi spoznanje, da je treba trenirati tudi v obdobju od 40. leta naprej. Z vsestransko izbranimi in individualno doziranimi gimnastičnimi vajami si naj vsakdo krepi najprej mišice trupa. Tako skrbi za trdnost »mišičnega steznika«. Gre za pravočasno preventivo aktivnosti proti starostni ohlapitvi trebušnih in hrbtnih mišic. Splošna, vsestranska, zmerna in redna krepitev skeletnih mišic je pomembna tudi za vzdrževanje mišičnega tonusa. Gimnastika je stvar rednega kultiviranja telesa. Njen vpliv je usmerjen zlasti na mišice in sklepe. Moramo pa se zavedati, da nam gimnastika ne more nadomestiti niti športa niti igre. Tako mora vadbeni program za starejše obsegati tudi aerobiko: živahno hojo, lahkoten tek, plavanje, hojo na smučeh, kolesarjenje, planinstvo itd. Športi vzdržljivosti so pomembni tudi zato, ker pospešujejo izgorevanje škodljivih maščob v krvi in učinkujejo preventivno proti arteriosklerozi (prof. Anto-nini). Druga doba staranja (od 60. leta naprej) Statistike kažejo, da je umrljivost tistih, ki so po upokojitvi (po 60. letu) popolnoma prenehali delati, posebno visoka. Znani pa so primeri preprostih ljudi, ki radi delajo tudi v starosti — čutijo, da jih delo ohranja. Prav tako jih lahko obranjajo starosti tudi primerne športne navade. Dolore svetuje: »Ne veliko, niti hitro, niti često, niti dolgo. Starost ima v vsem svoj tempo in ta je bolj počasen.« Šestdesetletniki so navadno še kar pri močeh, kar lepo število jih še sodeluje pri rekreaciji. Ne-Kateri celo nastopajo v smučarskem maratonu in na podobnih preizkušnjah vzdržljivosti. Sedemdesetletni pa so že občutno bolj slabotni. Človek mora poskrbeti za optimalno funkcionalno sposobnost organov v prvi dobi staranja — v drugi dobi staranja pa ne more več kaj prida napredovati, pač pa je naloga športne rekreacije v tem, da se zmogljivost ohranja ali točneje, da je staranje kar moč spočasnjeno. Zdravniki-gerentologi priporočajo starim ljudem hojo (sprehode) igranje golfa, plavanje, kolesarjenje, hojo na smučeh, balinanje in podobno. Znani so spodbudni primeri, ko imajo osemdesetletniki in starejši ljudje še vedno veselje s počasnim plavanjem, hojo na smučeh, planinstvom in tudi tenisom. Da bi bila starost »žetev življenja« in ne izgubljena mladost, je treba človeka pravočasno pripravljati na obdobje, ko ne bo več močan in tudi ne hiter in okreten ter vzdržljiv. V mednarodnem športnem manifestu beremo, da bi morali že v šolah pri-iiavljati mladino na športno rekreacijo, posebno na tiste športne zvrsti, ki so primerne za vsa obdobja človekovega življenja. Na prvo mesto bi dali znanje plavanja, smučanja in kolesarjenja ter privzgojitev pravilnega odnosa do hoje oziroma planinstva. Vse drugače bi bilo, če bi imeli lastno drsališče. Hokejisti Slavije so iz štirih tekem iztržili 3 točke. Računajo na 4. mesto v I. zvezni ligi Priročnik za organizatorje kulturnega življenja V široki akciji razvijanja kulturnega življenja kot ene sestavin boja za celovito osebnost delavca samoupravljalca je nadvse pomembna vloga osnovnih sindikalnih organizacij. Te so namreč nosilci prizadevanj za vzbujanje in negovanje kulturnih potreb zaposlenih. Presežki kapacitet v italijanski papirni industriji . Recesija je zajela v zadnjem času tudi italijansko papirno industrijo. Za panogo sta karakteristični velika regionalna razdrobljenost in presežki kapacitet. V 600 podjetjih je zaposlenih 44.000 oseb, od tega 39.000 v severnem in srednjem predelu države. Celotna proizvodnja papirja in lepenke se je lani znižala za 2,3 % na 4,2 milij. ton. Proizvodne kapacitete so znašale v letu 1973 4,55 milij. ton letno, v letošnjem letu pa so se povečale na 4,9 milij. ton. Indeks proizvodnje (1970 ~ 100) se je znižal od 134,2 v januarju 1974 na 89 v decembru 1974 in se v februarju 1975 le malenkostno povečal na 89,9 točk. fri zagotovitvi osnovnih surovin le Italija v pretežni meri odvisna od uvoza, ki se je lani povečal °d 1,885.919 ton v letu 1973 na 1,908.666 ton. Izvoz papirja in lepenke se je lani dvignil od 390.468 ton na 470.170 ton. Najpomembnejša odjemalca sta bila ZRN in Francija. Vir: Nachrichten ftir Aussenhan-del 170, 4. 9. 1975. Priročnik za organizatorje kulturnega življenja, ki bo v januarju prihodnjega leta izšel med izdajami Zveze kulturno-prosvet-nih organizacij Slovenije, s sodelovanjem Komisije za izobraževanje, znanost in kulturo pri RS ZSS, založila pa ga je ČZP Delavska enotnost, želi pomagati tako imenovanim organizatorjem kulturnega življenja v delovnih kolektivih, ki so si v razvitejših delovnih organizacijah že nabrali izkušnje, pa tudi začetnikom, ki morebiti še ne vedo prav, kje in kako bi se dela lotili. Namen se-stavljalcev Priročnika je bil, da bi s konkretnimi napotki, z opisom možnosti za organizacijo kulturnega življenja delavcev spodbudil k ukrepom, ki bodo omogočili zadovoljevanje obstoječih in razvijanje novih kulturnih potreb. V Priročniku so obravnavana poglavja o načinih vzbujanja in negovanja interesa za knjigo, o ureditvi delovnega in domačega življenjskega okolja, o higiensko zdravstveni kulturi, o možnostih kulturne rekreacije, pa posebej o kulturnoumetniškem amaterskem delovanju ljudi na različnih področjih. Na poglavje o tem, kako se lahko delovne organizacije vključujejo prek manifestacij poklicnih kulturnih ustanov v kulturno dogajanje svojega širšega okolja, se navezujejo spiski kulturnih ustanov in organizacij pri nas z naslovi in telefonskimi številkami. Posebno poglavje govori o družbenih, materialnih in kadrovskih osnovah kulturnega življenja y TOZD, konkretno navaja vire in načine gospodarjenja s sredstvi, namenjenimi za kulturo ter pojasnjuje sistem organiziranosti in delovanje SIS za področje kulture. Priročniku je na kon- cu dodan vzorec družbenega dogovora o vsakoletni kulturni akciji v občini. V njem so navedeni tudi načini, kako je mogoče osnovnemu, strokovnemu in idejnopolitičnemu izobraževanju dodati komponento kulturne vzgoje. Priročnik za organizatorje kulturnega življenja je napisan nadvse konkretno, ne omejuje se zgolj na načelna vprašanja, ampak natančno opredeljuje naloge nosilcev te organizacije, navaja načine in oblike, ne da bi hotel biti organizatorjem vzorec, ki bi jih pri njihovem delu omejeval. Zelo pomembno je tudi to, da je napisan iz naših razmer, upoštevaje naše domače možnosti in pa to, da nakazuje oblike kulturnega delovanja v okviru same TOZD ter v njenem širšem okolju. Priročnik bo obsegal približno 80 strani, cena zanj pa bo okrog 15 dinarjev. Prepričani smo, da mora Priročnik za organizatorje kulturnega življenja imeti vsaka sindikalna organizacija v vsakem delovnem kolektivu, pa seveda tudi vsi člani komisij za kulturo pri vseh občinskih svetih in republiških odborih ZSS. Priročnik naročite pri ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, p. p. 313/VI, po možnosti do 20. decembra t. 1. Rešitev zlogovne križanke Vodoravno: 1. upravnik, 3, Milena, 6. neroda, 7. rariteta. 8. patolog, 9. rotitev, 10. rapir, 11. Trojane, 12. kaja, 13. nihilist, 14. era, 15. jadrnica, 17. kuratela, 19. Steve, 20. korito, 21. mnenje, 22. Antili, 23. cevi 24. oglišče, 25. čepica, 26. Sicilija, 28. Lapovo, 29. napaka 30. Radovan. Navpično: 5. Natalija, 8. paranoja, 18. lastovica, 21. Mne-mosina — PAPIRNICA KOLIČEVO. Pravilno so križanko rešili in bili izžrebani: 10.— VIDRGAR Pavli 10,— LOČNIŠKAR Karolina 10,— POTOČNIK Ciril 30,— POVIRK Marija 60.— OVCA Ivanka Križanko »Jugoslavija« pošljite na uredništvo do 12. decembra 1975. Izžrebali bomo običajne nagrade in glede na praznik dodali še eno nagrado v znesku 100.— din. Iz družabnega snidenja članov smučarske sekcije pred sezono v brunarici turističnega društva v Zadvoru Novosti iz sindikalne knjižnice VEVČE, NOVEMBER — Po samoupravnem načelu je sindikalna knjižnica prišla pod okrilje kulturnega odseka sindikalne konference Papirnice. Ze na prvi seji odseka so poudarili, da je knjiga kulturna dobrina vsakega naroda, zato je mnenje konference, da je knjiga odslej brezplačno na razpolago bralcem. Seveda je od zrelosti vsakega posameznika odvisno, kako bomo ohranjali to kulturno dobrino in kako bo nemoteno in brez ovire krožila. Izkažimo se torej zrele tega zaupanja v našo zrelost! Druga razveseljiva novost je namen, da se prva soba preuredi kot čitalnica za mladino. Začasno bo ta čitalnica na razpolago mladini ob času poslovanja knjižnice. Zato vabimo vse zainteresirane, da pridete v čitalnico in se razgledate po revijah, ki bodo razmeščene po mizah. Po želji lahko tudi vzamete v knjižnici kratko kriminalko, ker jih imamo dovolj. Obenem je bila na željo knjižničarja imenovana komisija, da ugotovi dejansko stanje knjižnega bogastva, ker že več let ni bilo podobne kontrole. Našteli smo 3405 vpisanih in 6 rezervnih knjig. Kontrola pa je odkrila še nekaj zanimivega. Ob zadnjem pregledu so ugotovili, da manjka okrog 15 knjig, ki so domnevno izginile ob preselitvi v nove prostore. Zato smo jih komisijsko izpisali. Ob se- danji kontroli pa smo našli 10 izpisanih knjig, seveda na drugih 'olicah! Ugotovili pa smo tudi, da nam sedaj manjkajo 4 knjige: Albreht — Nebo gori, Zakrajšek — Brigada, Engels — Položaj delavskega razreda v Angliji in Mann — Smrt v Benetkah. Morda se katera najde in pride nazaj v knjižnico. Od kontrole pa do danes je vpisanih na novo še 20 knjig, tako da je v knjižnici sedaj 3441 knjig na razpolago bralcem. Omenjam nekaj knjižnih pridobitev, ki bi utegnile bralce zanimati. Davenatova trilogija: Vitez z morja, Obleganje Pariza in Zarota na Irskem, kriminalni roman Agathe Christie: Mož v rjavi obleki, Hacetov partizanski roman Prijatelji in znanci, Romainova trilogija: Nenavadna ženska, Preiskava in Spomini nenavadne ženske, Bucheimovo napeto reportažo: Podmornica, Ingoličevo zgodovinsko povest: Pradedje, Trin-kausov partizanski roman: Obveščevalci, Westova izvrstna romana Poletje Rdečega volka in Sa-lamander, ter Vidicevo grozljivko: Po sledovih Črne roke. Knjižnica bo po obnovitvi zopet redno poslovala dvakrat tedensko: ob ponedeljskih od 18. do 19. ure in ob četrtkih od 18. do 20. ure. Torej na veselo snidenje v prenovljeni knjižnici! Knjižničar Julij Mayer KADROVSKA SLUŽBA POROČA . Papirnica Količevo V mesecu oktobru so se zaposlili: Malin Janez — strojni ključavničar Koderman Franc — lesni delavec Janežič Rudolf — delavec v proizvodnji Levačič Avgust — kretnik V mesecu oktobru so odšli: Divjak Franc — poizkusna doba — del. na les. prostoru Hafner Jože — upokojen — strojevodja Vavpetič Sašo — sporazumno ____ de- lavec v proizvodnji Ravnikar Janez — umrl — mazač KS II Kokalj Anton — umrl — mazač Mladenovič Božidar — razkladalec surovin Mahkovic Marjan — I. pom. dodel. stroja Dujakovič Gojko — I. pom. prem. stroja Petrovič Marko — II. pom. preč. rez. stroja v prem. odd. Nezirovič Suljo — manipulant Kovačevič Miloš — II. pom. dodel. stroja Mlakar Lado — pakiranje izmeta Kocjančič Aleksander — paznik pap. stroja Špindler Drago — i. pom. dodel. stroja Dragovič Miomir — I. pom. dodel. stroja Stegne Peter — ključavničar Savič Mihajlo — I. pom. dodel. stroja Isakovič Veljko — vnašalec Radumilo Ilija — II. pom. dodel. stroja Poročili so se: Velepec Janez z Darjo Naglič Hribar Rozka in Novak Maksimiljan Čestitamo! Rodili so se: Rožič Jožetu sin Gorazd Klešnik Nadi hči Petra Čestitamo! Papirnica Vevče Oktober 1975 Prišli: Lampelj Anton — paznik pap. stroja Selan Jože — paznik pap. stroja Stembal Ludvik — II. pom. pap. stroja Vukovič Petar — I. pom. dodel. stroja v prem. odd. Zlatkovič Zoran — I. pom. dodel. stroja v prem. odd. Stanič Ivan — razkladalec surovin Antič Radomir — i. pom. dodel. stroja v prem. odd. Keranovič Hazim — I. pom. dodel. stroja v prem. odd. Rink Pavel — pom. vodje fondirne-ga stroja Jelševar Vinko — voznik viličarja Luzar Silvo — pomožni del. Odšli: Marinovič Josip — vnašalec Pildek Zvonko — pomivalec posode Rodili so se: Zupančič Vinkotu hči Tanja Lokar Sreču hči Albina Čestitamo! Poročili so se: Topčagič Hasib s Sehič Esmo Čestitamo! —DOSEDELO- Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 23. 1. 1974 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. SLIKOVNA KRIŽANKA »JUGOSLAVIJA