URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

Ijubljan a, nedelja, 22. junija 1958 J “ PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZrTE SEI XXIV. Stev. 145 (Z daj « a« tiska časopisno za iozn isko PODJ ETJB •LlbDSKA PRAVICA. fiaBKTOB PODJETJA L ev MODIC ° L avni (N ODGOVORNI 0 REDN I« ^ a n Š in k o v e c ” ** a*B razen ** * C en . t« d fcu rjev jm m eCjucu k c* PHAYICA • D J O D S K A P R A V I C A * USTANOVLJENA A OKTOBRA UM . U SD NARODNOOSVO­ BODILNO BORBO JB IZHA­ JALA KOT 1»-DNEVNIK IM TEDNIK . OD OSVOBODITVE DO l. JULIJA IM1 KOT DNEV­ NIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA UM IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO­ STI S .BORBO . les cenejšim inekonomičnejšimi gradnjami lahkorešimostanovanjski problem »“ včerajšnji, 8. seji Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije so razpravljali o osnutku tez za ham podnje stanovanjskih hiš iz družbenih sredstev ter o osnutku navodil, ki naj bi v ta “roen služila občinskim ljudskim odborom — Razprava o osnutku zakona o urbanističnih projektih in drugih vprašanjih Ljubljana, 21. junija. — Izvršni svet ljudske skupščine k ® je na svoji včerajšnji seji, ki ji je predsedoval tovariš e r a •^ rateher, razpravljal o osnutku tez za usmerjanje s adnje stanovanjskih hiš iz družbenih sredstev ter o osnut­ ku navodil, ki naj bi služila občinskim ljudskim odborom izdajo predpisov o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš 0 uporabi družbenih sredstev za te gradnje. b» . n* SVf“t je razpravljal tudi o osnutku zakona o ur- Ietn.I č n ih projektih, o statutih nekaterih fakultet, določil lPfosnie koristnike zvezne dotacije za zboljšanje pogojev Dn'!le^a <*.opus*a *n imenoval člane Sveta radijske oddajne o _ aJe Ljubljana. Razen tega je Izvršni svet sprejel odločbo im»Dremembi sestava Sveta za kulturo in prosveto LRS ter noval v svete nekaterih inštitutov nove člane. | nimajo samostojne kuhinje in sa- | nitarnega prostora. Tudi 30 % no­ vo zgrajenih velikih stanovanj za- | sedata po dve družini. To med drugim dokazuje, da smo gradili 1tudi preveč velikih in dragih sta- | novanj ter premalo manjših, | skromnejših. £ v zadn?iv,kw l sr9dstvi> ki so bila nio i letih vložena še zdaleč nismo približali njegovi stanov"'“ “ - vluzena v iz§rad- dokončni rešitvi. V naših mestih 10Ublažit- * ’ ]e sicer usPelo del- in industrijskih središčih je še “ ta Problem, čeprav se vedno več kot 45.000 družin, ki Desnica špekulira storitve, kot so zavodi za stano­ vanjsko izgradnjo, stanovanjske zadruge in druge oblike združe­ vanja investitorjev, ki jih te rja smotrnejše izkoriščanje gradbene operative pri zidanju stanovanj­ skih hiš. Občinski ljudski odbori naj bi gradili — predvsem na U rejevanje stanovanjskega pro- Ivečjih kompleksih — po v naprej blema s prekomernim večanjem določenem kompleksnem investi- iinvesticij bi ne samo porušilo se- | danje ravnovesje med zmoglji- jvostjo gradbenih podjetij in ceno igradbenih storitev, marveč bi tudi iogrozilo sedanjo življenjsko raven ! prebivalstva. Zato je edina smo- j trn a rešitev stanovanjskega pro- I blema graditi ceneje in skromneje, j Med osnovnimi pogoji za pro­ izvodno pocenitev gradbenih in 2 reterendumom o reformi francoske ustave j • Vse- bora s prihodom poveljnika fran- a]$irsk.. •«— " v « * v Pr\sntnoQ«eS tV^e imel sino~ coskih čet v Tuniziji generala 29Alžiriio delegata Gambieza v Alžir. Pogodba, ki jo bo ,Salana izred- je vlada sklenila s Tunizijo pred s i t i iji r l i 1,0 seio ■prT>iir'^r‘“ JJ , ^bora 13 mnia ? us):anovitve trem i dnevi o umiku vseh čet iz Vi, • maja O tem niš« -U i. .. o ;___ ^ u ie jo ta izredni sestanek od- ^ nobeneS?™ ? - T niso ob^ - notranjosti te dežele v Bizerto, je ^ Površine zem ljišč na katerih ^"tezuiein ta ■ p ,o a la - v Parizu i nam reč zadela v odboru na skraj- bl organizirati velika - 1 ■ no nezadovoljstvo, I gradbišča Ocenili naj bi potrebe _, . .. _ . „ I gospodarstva in državljanov ter rizom m A ia r o T Pzadnae dni za-‘ j ^ ^ r e i e t ^ n l o š ^ ostrila. Nedeljsko glasilo odbo ra!‘“ S ' 1 splošni program sta­ je v uvodniku poudarilo, da je bila ; ? za £ cijskem programu, ki zajema po- (Nadatjevanje na 2. strani) 25. junija bo začela zasedati Zvezna ljudska skupščina V včerajšnji številki našega • . v v.• i . lista smo pomotoma sporočili, da stanovanjskih objektov je pred- ^ Zvezna ljudska skupščina za- vsem postopni prehod k serijski gela zasedati 26. junija, industrijski gradbeni proizvodnji. Zvezna ljudska sk ščina bo Za izpolnitev tega pogoja, ki je začela z de]om že dan ej t0 je skupna naloga investitorjev, pro- - jektantov te r gradbenih izvajal­ cev in proizvajalcev pa je potreb­ na v rsta organizacijskih, tehnič­ nih in gospodarskih ukrepov. Zato naj bi med drugim ob­ činski ljudski odbori določili v okviru urbanističnega programa v sredo 25. junija. Neljubo pomoto s tem popravljamo. Sklicanje Ljudske skupščine LRS Oba zbora Ljudske skupščine LRS bosta zase­ dala 30. junija na ločenih in skupni seji Predsednik Ljudske skupščine LRS sklicuje oba zbora Ljudske skupščine LRS na sejo, ki bo v p o n e d e l j e k , d n e 30. j u n i j a 1958 o b 10. u r i . Po začasnem predlogu dnevnega reda bosta oba zbora na ločenih sejah obravnavala: predlog zakona o spremem­ bah in dopolnitvah zakona o sladkovodnem ribištvu, predlog zakona o urbanističnih projektih, predlog resolucije o nače­ lih za usmerjanje stanovanjske izgradnje in poročilo odbo­ rov za gospodarstvo o pregledu nekaterih gospodarskih pod­ jetij v zvezi z zaključnimi računi za leto 1957. Republiški zbor sam bo obravnaval še predlog zakona o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, predlog zakona o dopolnitvi zakona o Univerzi v Ljubljani, predloge za potrditev statutov Univerze v Ljubljani In nje­ nih fakultet, predlog sklepa o izvolitvi članov fakultetnih svetov fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo ter fakultete za splošno medicino in stomatologijo, ki jim je potekla dveletna funkcijska doba, predlog odloka o spre­ membi krajevnega območja nekaterih okrožnih gospodarskih sodišč v Ljudski republiki Sloveniji ter predlog odloka o ustanovitvi okrajnega sodišča v Ajdovščini In o njegovem krajevnem območju. Zbor proizvajalcev bo prav tako sam obravnaval še po­ ročilo posebne komisije, ki je imela nalogo proučiti vpraša­ nja podjetij elektroindustrije v zvezi s svoječasno resolucijo Zbora proizvajalcev OLO Ljubljana in predlog za potrditev pravil Strokovnega združenja podjetij za distribucijo elek­ trične energije LR Slovenije. Po ločenih sejah bo še skupna seja obeh zborov, ki bo obravnavala predlog o potrditvi nove uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta LR LRS ter predloge za nekatere razrešitve in izvolitev sodnikov. Skupščina bo tudi sprejela sklep o običajnem letnem odmoru. L jubljana, dne 20. junija 1958. IZ TAJNIŠTVA Menado osvobojen ■lišlse ?rta> 21- iun - Upor- So zd . na severnem Celebžsu Vla<ja Popolnoma obkojlene. otokue ^ete, ki so se izkrcale na Sedie Pfed štirim i dnevi, so za- uPorniL ceste in onemogočile "S tem, da je prišel na krmilo De Gaulle, dosežena prva zmaga«, da pa se bo »boj ža preporod nada­ ljeval do spremembe sistema«. Predstavnika Stranke socialnih republikancev Chaban Delmas in Jaques Soustelle sta v Parizu gornikom "TIT sprožila politično akcijo za to L3’ Prav tako v ” ,PI? - ° ; -preobrazbo« in izjavila, da bi mo- °rski prom°t ^n ^ °i P° ' ral « ferendum v začetku oktobra Promet. Vladne sile so -pomeniti konec Četrte republi­ ke«. Chaban Delmas je o tem go­ voril tudi s francoskim finančnim v naelB-r, , .. I ministrom Antoinom Pinayem, ?*ftu Menarii. V U P 1 : voditeljem Stranke neodvisnih in Jakemu . u, glavnemu upor- se je zavzemai za »množično gi­ banje za uspeh referenduma«. Sou­ stelle pa je na sestanku z novinar­ ji dejal, da »v prihodnje ne bo moč ničesar ukreniti, ne da bi upošte­ vali velikih sprememb v Alžiriji«. K repitev akcije za pregrupira- tako PretT ‘ i . l e t a k i zasedle še zadnji dve uPorniči ln kontrolirajo nebo nad v lfkhn ozemljem. CelebPP oporišču na severnem n>ja , U’ so vladne čete 18. ju- °Porisx^sedlo važno uporniško iirn Emadidih. Tam so se f>anes e tri čete upornikov. Pr°dr]_ Popoldne pa je vojska fteje „,_udi v sam Menado, ki ] dobo. Razvijali naj bl določene oblike organizacij za investicijske Britanski veleposlanik v Ljubljani Ljubljana, 21. junija, B ritan­ ski veleposlanik v Jugoslaviji Sir John Walter NiCholls je v spremstvu britanskega general­ nega konzula v Zagrebu Pymana uradno obiskal Ljubljano. V dopoldanskih urah je bil na vljudnostnem obisku pri pred­ sedniku Ljudske skupščine LRS Mihi Marinku, pri predsedniku Izvršnega sveta LS LRS Borisu K raigherju in pri podpredsedni­ ku OLO L jubljana inž. Ivu Kle­ menčiču. okrog 60.000 prebivalcev, > j * i?,a do večera z a v z e li Kot je če,la po neusPehu bi' ^ a P ^d sed - p £ p*k i S « k r peredstavlik! 2 N i n o v i ? glavni osv°boditev Menada v bl ustanovi1 g ib a n je krščanske d^ezijj1 konec upora v In- -gibanje krščanske demokracije«. Bidaultovemu pozi- VfiPMPMSKII napoved nefleljo. 22 . junija 195S ki vmesnimi padavinami, po- vu se je odzvalo bore malo slancev neodvisnih V vladnih krogih odklanjajo danes sleherni komentar o najno­ vejšem razvoju politične kampa­ nje v Alžiriji in Franciji, da bi se referendum o reviziji ustave spre- ~ K i i u r & f t f ”® S t v S S menil v »plebiscit za peto repu- ‘b Cei 2 'i dnevna med 19 ln 22 bliko. »Težave v stikih z Alžirijo . j so še zmerom velike«, a je tudi » AlpSm toide upanje da bo »De Gaulle dokonč- no uredil položaj«, ko bo 2. julija v rtn \ra lr r f in il v A l ž i r i i n 2r, , vlažn« izh o d n im i A lpam i to p le Je za, z ra čn e gm ote. H lad n ejši Z a h flrin n TT.urn.nft Predsednik republike je v petek na Brionih sprejel nova veleposlanika Mehike in Etiopije, ki sta mu Izročila svoja pooblastila. Na sliki novi etiopski veleposlanik Amha Dedjazmač Aberu na slo­ vesnem sprejemu, ki mu je prisostvoval tudi državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič Š V PO OVINKU, CE NE NARAVNOST Nosilna omejitev slovenske šolske vzgoje z »narodnostnim referendumoma in ne s »pravico staršev«? (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Kot poroča avstrijsko časopisje — jugoslovanskim novi­ narjem odgovorni krogi nočejo dajati nobenih izjav — se je problem manjšinskega šolstva »premaknil z mrtve točke «. Ožji odbor Zveznega zbora, ki je lani dobil nalogo, da najde ustrezen način za ureditevmanjšinskega šolstva, in ki so bili v njem člani obeh vladnih strank, je po teh poročilih dosegel kompromis, sestavil poročilo in ga predložil koa­ licijskemu odboru, v katerem sta tudi kancler in podkanc­ ler. Ko ga bo koalicijski odbor proučil in odobril, bodo po njem spremenili osnutek o manjšinskem šolstvu in tega predložili parlamentu v odobritev. Opazovalci OZN v Libanonu Listi napovedujejo, da se bo to zgodilo približno v dveh letih. V slovenskih krogih na Koro­ škem pa so mneja, da se bo za­ deva zavlekla še precej dlje, če bo ostalo pri predlogu parlamen­ tarnega ožjega odbora, ali pa bo urejena že v nekaj mesecih, če bodo odgovorni politiki upošte­ vali tudi želje manjšine. Osnova predloga, ki so ga te dni izdelali v ožjem odboru par­ lamenta, naj bi bil nekak »kom­ promis« : socialisti so baje od­ stopili od svojega prejšnjega sta­ lišča, da bi na vsem dvojezičnem ozemlju uvedli oziroma ohranili dosedanje dvojezično šolstvo. OVP pa je baje odstopila od svo­ jega načela o »pravici staršev«, po katerem naj bi »vprašali« pri­ zadete starše, v kakšno šolo naj bi zahajali njihovi otroci, v slo­ vensko, nemško ali dvojezično. V tistih 63 šolskih okoliših, kjer so zdaj že 13 let dvojezične šole, | naj bi organizirali splošni refe- livci izrekli, h kateri narodnostni skupini se prištevajo, k slovenski ali nemški. Tako bi šolski pro­ blem uredili po ovinku: po tako imenovanem »Miniderheitsfest- stellungsgesetz«, zakonu o ugo­ tovitvi manjšine z referendumom o narodni pripadnosti. , V občinah, ki imajo do 2000 prebivalcev, bi uvedli dvojezične šole, če ena od nacionalnih sku­ pin ne doseže več kot 80 ’/o gla­ sov, v občinah z nad 2000 prebi­ valci pa naj bi »zadostovalo« 70 •/. glasov. »Ce je , v neki ob­ čini več kot 80 °/o Slovencev,« piše »Kleine Zeitung« prav lice­ mersko, »bodo Slovenci imeli pravico do lastne slovenske šole. Ce pa je v nekem kraju več kot 80"/« Nemcev, potem bo sloven­ ski pouk odpadel.« Kakšne vrednosti pa je v res­ nici ta predlog, jasno dokazuje že glasno veselje, s katerim so ga pozdravili vsi tisti krogi, ki zalo, kolikšna je slovenska manj­ šina,« se veseli »Kleine Zeitung« in pristavlja: »Pričakovati je vi­ harne proteste slovenskih šovini­ stov od Beograda do Celovca. Zato se morajo vse koroške stranke skupno in enotno posta­ viti v bran ...« Ne glede na to, da opisani »kompromis« še ni obvezen, saj mora še v koalicijski odbor, ki se ibo manj oziral na želje koroških nacionalistov in bolj na interese m iru na južni meji, je treba znova poudariti, da so vsa ta dosegli tisti, ki tako ostro zahte­ vajo, da bi »ugotovili, kolikšna je pravzaprav ta slovenska m anjšina«. . . Spričo odločnega in jasnega stališča koroških Slovencev, da je treba pri urejanju manjšin­ skega problema na Koroškem upoštevati neizpodbitno dejstvo, da je južna Koroška dvojezično ozemlje in da je v skladu s tem potrebno tudi dvojezično šolstvo, je seveda zelo dvomljivo, da bo predlog parlamentarnega ožjega prizadevanjh eno samo negiranje ° df)ora potrjen. Zato mu je tre- državne pogodbe in njenega 7. člena. Državna pogodba jasno določa, da je treba zaščititi slo­ vensko manjšino kot celoto, ne pa je šele iskati. Vsakdo ve, kje živi in zato je treba to njeno področje zaščititi. Z referendumom se nacional­ na pripadnost ne določa. Izjava nekega človeka je danes lahko takšna, jutri drugačna. In da ,so razmere na Koroškem prav take, bi se mnogo Slovencev iz social­ nih in gospodarskih razlogov ali pa preprosto iz strahu izreklo za Nemce, je tudi dovolj znano. Ne­ davni šovinistični izpadi v Nonči vesi in drugod nazorno pričajo, da bi bil tak referendum v zna­ menju najostrejšega psihološkega in fizičnega pritiska na Slovence. Glavni rezultat in posledica ta­ kega referenduma pa bi bila na­ cionalna segregacija, oddvojitev, 1 . , . . . . . !? n a, čelu šovinistične gonje na osamitev slovenskega elementa.’ rendum, s katerim naj bi se vo- 1 Koroškem. »Končno se bo p o k a-. Prav to pa bi že leta in leta radi I ba pripisati bolj značaj »pobož­ nih želj« kot pa realne perspek­ tive. Treba pa je že zdaj opo­ zoriti, da se s tem predlogom ne sme začeti doba nekakega med­ vladja, ko bo vsakdo lahko ro­ varil proti obveznemu, z odred­ bo iz leta 1946 uvedenemu dvo­ jezičnemu osnovnemu šolstvu. Pisanje koroškega časopisja, da bodo v prihodnjem letu pouče­ vali slovenščino samo v tistih šolskih okoliših, v katerih bodo starši dovolili pouk slovenščine, zbuja resne skrbi. Novi šolski zakon še ni sprejet. Zato mora ostati odredba iz leta 1946 v ve­ ljavi. Drugače bo nastal na pod­ ročju dvojezičnega šolstva tak položaj, da bi kdaj kasneje lahko služil šovinistom za precendenč- ni' primer. Koroški Slovenci pa vsekakor ne bodo dovolili, da bi jih kdajkoli postavili pred neza­ konito izvršeno dejstvo. Slavko Fras