Leto LXXII., št. 276 a LJubljana, torek 5. Cena Din 1,— SLOVENSKI Izhoio vsak dan popoldne izvzemsi nedetie m praznike // Inserati do 80 petit vrst a Din Z do 100 vrst 6 Din 2.50. od 10C do 300 vrst 6 Din 3 večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratn' davek posebei \\ ,,Slovenski Narod" vel jo mesečno V Jugoslaviji Din IZ— za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNttTVO LJUBLJANA, ICnaflrnva uRea »tw. S Teletom 31-22. 31-23. 31 H 31-25 In 31-* Podružnice, MARIBOR. Grofs« tro š». 7 H NOVO MESTO. L^jonsko cesta, selitun »26/1 CBJE celisko uredništvo Strossmayeneva ulico 1. telefon ct 65i oooVuinko uprovo, Koceoovo ut Z telefon it 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 t) SOVENJ GRADEC Slomškov trg 5 U Postno hranilnica v Uobliooi it. »0351. Moskva odklonia finsko ponudbo Sovjetska vlada noče priznati zakonite finske vlade in nadaljuje vojno akcijo proti neodvisnosti Finske, ki se junaško nori za svojo svobodo — Ves sv«t zoper sovjetsko nasilje — Mali narodi se pripravljajo na obrambo Moskva, 5. dec. s. (Tas) Komisar za zunanje zadeve Melciov je sprejel včeraj Šved*ega poslanika VVinterja, ki mu je •poročil željo Uvko zvane finske vlade, da začne nova pogajanja za sporazum s Sovjetsko Rusijo. Komisar za zunanje zadeve Mol o tov je sporočil švedskemu poslaniku, da Sovjetska Rusija ne priznava tako zvane finske vlade, ki je zapust'la He'-sinke in se napotila v nežna ii sm"ri. O začetku pegrjanj s to vlado ne more bili govora. Sovjetska Rusija priznava samo r-arod.no vlado Finske demokratske republike; s katero je zaključila pakt o medse-b*»*-l r.-rnnc-ći in prijateljstvu, ki dajs nado za mirne in u srodne od noš a je med So-vwc_^o Rusijo in Finsko. (Zakonita finska vlada je uradno demantirala vest, češ da se je preselila iz Helsinkov. Op. ur.) Moskva, 5. dec. s. (Reuter) Agencija Tas je ponoči objavila, da je komisar za zunanje zadeve Molotov brzojavno obvestil tajništvo Društva narodov, da Sovjct'ka Rusija na prihrd^jem zasedanju Društva narodov, ki Je skFcauo zaradi finske pritožbe proti Sovjetski Rusiji, ne bo zaslo- Molotov pravi v svoji brzojavki, da smatra sklicanje Društva rarofov zaradi te zadeve kot neumestno, ker Sovjetska Rusija niti ni v vojni, niti ne grozi z vojno finskemu narodu. Sovjetska Rusija je ▼ prijateljskih in miroljubnih odnosa* h s finsko narodno vlado, s katero je sklenila pakt o medsebojni pomoči in prijateljstvu ter se je z njo sprrazumela o vseh onih zadevah, glede katerih se ni mogla sporazumeti s prejšnjo finsko vlado. Apela na Društvo narodov n* na~lov*la finska narodna vlada, temveč finska vlada v Helsinkih, ki je sovjetska vlada ne priznava. Ta apel ima za Sovjetsko Rusijo žaljivo obliko. Dejstvo, da je bil apel tr^i objavljen, pomeni popolno pomanjkanje spoštovanja do Sovjetske Rusije. Finski diplomati ne smejo zapustiti Moskve Moskva, 5. dec. s. (Havas) Uradnfštvo finskega poslaništva je še vedno v Moskvi Švedskemu poslaniku se ni posrečilo dobiti dovoljenja od sovjetskih oblasti, da bi smelo finsko uradništvo odpotovati, čeravno je nasprotno finska vlada dovolila, da je sovjetsko poslaništvo zapustilo Finsko. U radništvu finskega poslaništva v Moskvi preostaja sedaj samo še pot, da se obrne na Dovena diplomatskega zbora v Moskvi, nemškega poslanika von der Schulenburga. Isto je moralo storiti svoj-čas uradništvo poljskega poslaništva, preden je moglo odpotovati iz Rusije. Sovjetska vlada doslej sploh nI vzrla na znanje obvestila finske vlade, da švedsko poslaništvo zastopa finske interese v Sovjetski Rusiji. Ameriški veleposlanik ostane v Moskvi Wa»hingrtOn, 5. dec. e. (United Prees). Kakor se izve z odločilnih kiogov, Zedi-njene države za zdaj ne misijo na to da bi otipoklicale svojega veleposlanika Stein-charelta, niti r*a to, da bi prek'nile diplomatske cdncSaje s Sovjetsko Unijo. Taka politika, ^javljajo v Wa3hingtonii, ni v načrtu Zedm%nth držav ln tudi ne v interesu svetovnega miru. Na pol^užbenem mestu pa se doznava, da Zeo.iniene d i zave ne bodo priznale okupacije Finske, če bi Rusija ostala zmagovalka in če bi zasedla Finsko, kakor tudi niso priznale okupacije držav Manižukua, A be sini je Avstrije Češkoslovaške, Albanije in Poljske. Izjavlja se nadalje, da vlada Zed:njenih držav ni zadovoljna s posled'cami odpoklica poslanika VVilsona iz Berlina, ker )s imelo to za posledico poslabšane 'xLnoša-je z Nemčijo. Odpoklic veleposlanika Steinhardta F'n-ski ne bi pomagal, temveč bi samo ZecJ-njene države izgubile svojo močno diplomatsko zastopstvo v Moskvi a izpopolnitev veleposlaniškega položaja v Mcskvi bo posebne važnosti, ko se bo vojna končala. Sovjetska letala bombardirajo samo civilno prebivalstvo London, 5. dec AA. (Pester) Uradna finska agencija objavlja tole poročilo: Točno je ugotovljeno, koliko lji'd' je ubitih ali ranjenih na Finskem zaradi sovjetskih letalskih napadov. Bombardiranje v četrtek je terjalo življenje 55 ljudi, v petek 12, in v nedeljo 7. V teh treh dneh so bombe ranile vsega skupaj 248 ljudi. V istem času so bombniki popolnoma uničili 11 hiš, delno pa 233. Letala so s strojnicami ubila 38 ljudi in ranila 240. Pri vseh teh letalskih napadih ni bilo n;t* enega napada na kakršenkoli vojaški objekt ampak so vsi napadi veMall civ'lnemu prebivalstvo. Poročila is K»rkna javljajo, da se vrše krvavi boji v Pečeng:. Sovjetske čete so dobile ojačenje, toda Finci drže svoje postojanke, čeprav je sovražnik mnogo močnejši. Helsinki, 5. decembra. AA. (Reuter) Po še nepotrjenih poročilih, ki so sneč: pozno ponoči prispela v Helsinke, je neki sovjetski bombnik letel včeraj zjutraj nad Li-purijo in metal bombe ter ubil 11 ljudi Govore, da so v sobotnih bojih na severu Ladoškega jezera ujeli 1500 sovj?tskh vojakov. Ker se je položaj poslabšal, je več tujih dopisnikov že zapustilo Helsinke. Po snočnem poluradnem poročilu so po~lali Finci oddelek vojakov na Aalandsko otočje, kjer pričakujejo sovjetski napad. Finci hrabro zadržujejo sovjetsko prodiranje K jub sovražnikovi pceiuočl se Finci krepko upirajo in innaiko branilo neodvisnost svoje domovine - »Prestolnica" komunistične vlado zažgana Helsinki, 5. dec. e. (Reuter) Na skraj-vzhodu karelijske ožine se vodijo veliki boji Kakor se doznava, sta se dve finski diviziji po 38.000 mož spopadli z dvakrat močnejšimi sovjetskimi silami. Vesti iz sovjetskih virov, na podlagi katerih naj bi sovjeti prodrli globoko na finsko ozemlje, se demantlrajo. V nobenem primeru sovjetske čete še niso p efe Preko Mannerheimove črte. Na skrajnem severu Finske pa zaradi slabega vremena borba sploh ni prišla do pravega izraza. Dasi ni popolnoma točnih podrobnosti, so vendar vse vest:, ki prihajajo s fronte strinjajo z dejstvom, da finska vojska z naravnost očarujočo hrabrostjo zadržuje sovražno prodiranje. Tako pravijo, da je neki finski letalec s strojnico postrelU 41 sovjetskih vojakov, a neki dru^i letalec se je spustil v borbo s celo eskadro sovjetskih letal. Prav tako krožijo govorice o preciznosti f nske artiljerije. Vesti o porušenju rudnikov niklja v Salmijeriju niso točne. Včeraj zjutraj so oficirji finskega generalnega štaba izvršili inspekcije in našli vse v redu. Vendar je ves kraj podminiran in vse pripravljeno, da poženejo rudnik v zrak, če bi sovjetske čete prodrle do njega. Sovjetske izgube Helsinki, 5. dec e. (Havas) Sovjetske čete ao pričele operacije proti Pečengi že v soboto. Finske čete so v vej naglici izkopale jarke in zgradile strojniška gnezda ter zabarikadirale ceste. Včeraj ao finske čete obkolile okrog 200 ruskih vojak v pri Salmijeriju. Usoda teh vojakov, ki so jih strahovito obstreljevali, je povsem neznana. Sovjetska letala, k: so letela nad Se-dantilejem, so naletela na hud ogenj protiletalskih baterij. Eno sovjetsko letalo se je moralo spustiti na zemljo, druga pa so se umaknila, V okolici Ladoškega jezera so bile operacije neznatne. Finska ojačenja Oslo, 5. decembra. AA. (Reuter) Po neki brzojavki iz Kirkenesa so Finci poslali velika ojačenja v pokrajino blizu Pelenge, kjer so znameniti nikijevi rudniki. Ta ojačenja cenijo na 10.000 mož. Sovjeti priznavajo finsko hrabrost Moskva, 5. dec AA. (Reuter) Najnovejša sovjetska poročila s fronte potrjujejo, da se Finci krepko opirajo rdeči vojski, S podporo naravnih zaveznikov, to je terena, zadržujejo finske čete sov je tc ko prodiranje na več točkah fronte posebno ob KarelUski meji ln v severnem dela La-do&kcga jezera, v tem delo prometne tile le niso zmrznile ln se morajo sovjetske Čete boriti s velikimi prometnimi teško-čami v teh krajih, ker ni noben'b cest. Po pisanja uradne sovjetske ageneje ao sovjetske čete povsod, kjer skoznjo prodreti, trčile ob velikanske požare in padle v maskirane jame za vojake in tanke, V »i vlade« so Finci zažgali, preden so se is va " umaknili, železniško postajo, pošto u mnogo drugih poslopij. Vsi prebivalci t »prestolnice« so zapustili mesto po nalogi finske vojske. Dopisnik »Pravde« pravi v svojem včt rajšnjem poročilu iz Terioka, da so me sto in okoliške vasi popolnoma prazne. T je popolnoma v nasprotju z včerajšnja uradn m poročilom, ki trdi, da je ljudsi vladi v Terioku priredilo ljudstvo teh kra jev velike manilestaCje. To pripovedova nje o manifestacijah ljudstva, ki se je kakor uradna »Pravda« sama priznava, izselilo iz Terioka še pred zavzetjem mesta, je torej prava bajka. Finska utrdila Aalandsko Helsinke, 5. dec L Zunanji ministei Tanner je poslal tajniku Društva narodov Avenoiu brzojavko, v kateri mu sporoča da je Finska v zaščito svoje nevtralnosti utrdila Aalandsko otočje in ga zavarovala z minami. ZapuSčena finska prestolnica Hel»in**i, 5. dec. Vsa inozemska poslaništva v Hels nkih so dobila od svojih vlad nalog, naj zapuste mesto. Včeraj so Helsinki kazale nenavadno sliko. Mesto je blo skoraj izumrlo, kajti večina prebivalstva ga je že zapustila. Trgovine so bile večinoma zaprte, pač pa so bile gostilne se otvor je tne, prav tako tudi banko, fce-lezn Ski promet je bil velik, ker so vlaki neprestano odvažali na tisoče beguncev. Helsinki, 5. dec s. (Reuter). Vsi angleški državljani so po navodilu angleškega poslaništva do polnoči zapustili Helsinke. Heisinki, 5. dec. i. V Stockhoimu je od-plula finska ladja vOskar« z 250 begunci, večnoma Skandinavci, nekaterimi Madžari in Nemci. Z ladjo se je odpeljal tudi bivši zunanji minister Erkko, ki je imenovan za odpravnika poslov v Stockhoimu, Helsinki, 5. dec. e. Od včeraj je finski oddelek za propagando začel oddajati po radiu emisije v ruščini . Obrambne priprave na Švedskem Stockholm, 5 dec. s. (Reuter) Uradno poročajo, da je švedska vlada dovršila vse priprave za evakuacijo Stockholma v primeru potrebe Doslej se je v Stockhoimu prijavilo že 3000 švedskih državljanov zs prostovoljno službo v švedski vojski. Včeraj je dospel v Stockholm bivši finski zunanji minister Erkko ter prevzel funkcijo odpravnika poslov finskega poslaništva. Oslo, 5. dec AA. (Štefani) Na vseučilišču so priredili proti sovjetske demonstracije. Več profesorjev je ostro napadalo Sovjetsko Rusijo in na glasalo, da ie v nevarnosti Norveška, če bo v tem spora ostala nevtralna, ker bi se moglo zgoditi, da bi sovjetska Rusija sa Finsko ie Norveško, Norveški študentje so posilil pozdrave solidarnosti svojim finskim tovarišem, borečim se za svobodo svoje domovine. Švicarske simpatije za Finsko Ženeva, 5. dec AA. (Reuter) Predsed-k novega švicarskega zveznega sveta ie a današnji otvoritvi prvega zasedanja javil, da Je Švico finska usoda globoko retresla. Predsednik zveznega sveta je idi izjavu, da se švicarskemu narodi m*i nasilje, ki ga uganjajo nad malim' a rod L Proti sovjetske demonstracije v Italiji Milan, 5. dec. i. Fag stična mladina je ceraj priredila demonstracije proti Sov-etski Rusiji. V sprevodu je korakalo okoli tisoč mladih fašistov s finsko n faSi-it čno zastavo na čelu, ki so burno vzklikali: živela Finska! Dol Sovjetska Rusija! Madžarski napadi na sovjete Budimpešta, 5. dec. AA. (Štefani) Vsi madžarski list' še nadalje poudarjajo svoje simpatije za junaški finski narod in odkrito napadajo sovjetske napadalce. List »Esti Kurir« pravi, da ne sme nobena vlada priznati tako imenovane ljudske vlade, ki so jo sovjeti postavili na finskih tleh, češ da je to senčna vlada, ki so jo sestavili finski izdajalci in ki nikogar ne predstavlja. Nemško stališče v finsko-ruskem spopadu BaaeL 5. dec z. »Basler National Zei-tunge karakterizira nemško stališče v sovjetsko finskem spopadu s citatom v Varšavi izhajajočega nemškega lista, ki piše pod naslovom »Kaj nam je Finska«, da je Finska že več ko enkrat pokazala, da je bolj naklonjena sovražnikom Nemčije kakor pa Nemčiji, ki ji je dolžna zahvalo za osvobojenje. Danes je Finska v konfliktu z Rusijo, to pa zaradi svojega izzivalnega postopanja. Finska vlada je zmerne ruske predloge odklonila. Razumljivo je, da si velika Rusija tega ne more pustiti dopasti. Finska je sedaj v težavah in išče pomoči na vse strani. Toda Rusija je boljši prijatelj Nemčije kakor pa nehvaležna Finska. Zato naj si Finska sedaj sama pomaga, če more, Nemčije njen spopad z Rusijo nič ne briga. Za izključitev sovjetske Rusije iz Društva narodov Ženeva, 5. dec. e. Argentinski zunanji minister Cantilo je poslal generalnemu tajniku Društva narodov Avenoiu noto, v kateri ugotavlja, da je Rusija napadla Finsko In zaradi tega zahteva, da se izključi is Društva narodov. Ta vest potrjuje Informacije da se v krogih velikega Števila delegatov, akreditiranih pri Društvu narodov, razvija propaganda sa izključitev Rusije is Društva narodov. Ženeva, 5. dec a (Reuter) Urugvajska vlada je obvestila tajništvo Društva narodov, da bo Urugvaj izstopil lz Društva narodov, če Društvo proti Sovjetski Rusiji ne bo pod vzelo ukrepov zaradi njenega napada na Finsko. Helsinki, 3. dec i. Na seji Društva narodov bo finski delegat Holski zastopal Finsko. Angleški kralj na zapadni fronti Kralj Jurij VL so je kres vseli ceremonij po viharni morski vožnji izkrcal v Franciji ter se podal na francosko bojišče Londrn, 5. dec e. (Reuter). Posebni Reuter jev dop snk, ki je prideljen angeškim ekspeditivnim četam v Franciji, javlja, da ni bilo nobenih ceremonij, ko ae je angleški kralj vkrcal na neki rušilec. s katerim se je odpeljal v Francijo. Ladja je plula po strahovito razburkanem morju. Kralj je bil oblečen v maršalsko uniformo in ograjen z dežnim plaščem. Ves čas plovbe je bil na poveljniškem mostu. Od časa do časa so ogromni valovi pluskali preko krova, a ostali rušild. ki so spremljali kraljevo ladjo, so se zdeli kakor ogromne penaste gore. Nad in jo so stalno krotila letala, katerih dolžnost je bila takoj opozoriti poveljnika rušilca, če bi se bližala kaka nevarnost Na francoski obali so ladjo ln kraljevu spremstvo sprejele francoske ladje. Vojvoda Gloucestrski, Id je bil v kraljevem spremstvu, se Je vrnil g odmota na francosko bojišče. Rušilec na katerem Je bil kralj, je pristal ob francoski obali ob 13-30 M iakrcavanju al bilo nobenih nij, ne častnega spremstva, niti častnih strelov. Več Francozinj, ki so bile slučajno na obali, je kralju prijazno mahalo ? robčki v pozdrav. Ko je kraljev rušilec pristal na obali, so prišli na krov lord Gorth, general Branrik, prvi kraljev adju-tant, general Roruse, šef francoske misije v angleškem generalnem štabu in ga pozdravili. Kralj je nato zapustil ladjo in se odpeljal v navadnem maskiranem vojaškem avtomobilu v angleški glavni generalni štab, kjer bo ostal v družbi generala Gortha. Po določenem programu bo kralj posetil razne edinice angleške vojske in prav tako tudi prve bojne Črte. s Iz notranje politiko V SLUŽBI DOMOVINE Po akademiji v proslavo 25-letnice osnovanja dijaškega bataljona v Skoplju, je bil prirejen banket, ki se gs je udeležilo mnogo pripadnikov bivšega dijaškega bataljona ter mnoge odlične osebnosti, med njimi zunanji minister dr. Cincar Marković. bivši predsednik vlade Bogoljub Je vtič, minister sa telesno vzgojo Jevrem Tomić in rektor univerze dr. Peter Mišić. Zunanji minister dr. Cincar Marković je v svoji zdravici izrazil vdanost kralju in kraljevskemu domu, kar so vsi sprejeli z navdušenimi ovacijami, dočim je godba odsvirala državno himno. Ko je is* rJzil tudi spoštovanje kraljevim namestnikom. Je zunanji minister dr. C i car Marković nadaljeval: Veselim se, ker mi je bila dana prilika, da se morem po 25 letih ponovno sniti s svojimi tovariši. Sicer nas je Čas ločil, toda druži nas služba domovini. Služili smo domovini in služimo tudi danes ter bomo služili tako zvesto tudi v bodočnosti. RESOLUCIJA JNS V SARAJEVU Mestni odbor JNS v Sarajevu je s svojega plenarnega sestangla poslal glavnemu odboru stranke v Beogradu resolucijo, v kateri analizira razpoloženje naroda v J zvezi z razvojem notranjih in zunanjih po- ■ litičnih dogodkov. Resolucija pravi: 5 »Glavna težnja tega razpoloženja je ■ -kupen nastop vseh nacionalnih sil. Eden 5 izmed pogojev takega nastopa je jamstvo, I da prideta volja in sila naroda o interesu • države do polnega izraza, nadalje čim ožje sodelovanje strank, kajti nemogućnost vodstev strank, da najdejo skupno platformo za akcijo v interesu nareda, je glav. na ovira, da se sila vsega naroda ne more izkoristiti za tako akcijo. Mestni odbor JNS v Sarajevu meni, da bi morala JNS storiti vse za tako sodelovanje strank, ZA OBRAMBO DEMOKRACIJE Kakor smo že poročali, je v Kragujeveu zšla nedavno prva številka »Narodnega Pokreta«, lista demokratske stranke sa "umadijo. V prvi številki je list objavil lanek vodje demokratske stranke Ljube Davidovica, ki poudarja, da mora danes umadi ja braniti dva narodna interesa, to je demokracijo in srbstvo. Prvo kar je Sumadija srčno in smelo ^ranfla, je interes narodne svobode, narodne vlade in vzpostavitev vsega reda na lemekratsko podlago. Mi smo imeli v zadnjih letih take izkušnje, da so se mišljenja vseh narodnih strank zedinila v borbi, ker se je bilo treba boriti za najosnovnejše pravice, za človečansko pravičnost in ta borba ni prenehala ter kakor kaže tudi ne bo še kmalu prenehala. Glede obrambe drugega narodnega Interesa, to je srbstva, pravi Ljuba Davido-vic, da gre za vprašanje mirne bodočnosti vse države, a tre notno v prvi vrsti usode srbskega dela naroda. O tem, kako se bo teh 8 milijonov znašlo, kako se bo zavedalo svojega mesta, svoje vloge in svoje moči, je odvisna ne samo usoda Srbov, temveč tudi pametno sodelovanje v«e države. POROČENE URADNICE OUZD V ZAGREBU ODPUŠČAJO V zagrebškem okrožnem uradu sa sava-jvanje delavcev so pričeli odpuščati poročene uradnice, katerih možje imajo nad 2000 din mesečne plače. Ta ukrep bo bržkone raztegnjen tudi na Suzor, kadar bodo njegovi posli prešli pod pristojnost banovine Hrvatske. V okrožnem uradu so prejele preteklo soboto odpoved štiri poročene dnevničarke, pripravljajo pa se baje odpovedi tudi onih poročenih uradnic ki še niso dosegle stalnosti in niso v službi 10 let. . Med uradnicami socialnega savarovanja je ta ukrep izzval precejšnje razburjenje, ker menijo, da minimalna moževa plača 2000 din na mesec pri današnji draginji In neprestanem naraščanju cen ne more zadoščati sa preživljanje družine._ Velik angleški parnik potopljen London, 5. dec s. (Reuter) Angleška admiral i trta je ponoči objavila, da ao angleške ladje prejele klice na pomoč s angleškega parnika »Doric Star« (10.000 ton), ki je bil napaden v južnem Atlantiku od nemške vojne ladje. Ker pozneje ni bilo s »Doric Stara« nobenih vesti več. sklepajo, da je bila ladja potopljena. Bila Je last družbe »Blue« star« ter je bila sgrs-;ena pred 18 leti. Sedaj je bila na poti Is Nove Zelandije ln Avstralije v Anglijo. Domnevajo, da Je napad na »Doric Star« zvrslla nemška žepna križarka »Admiral v. Scheer«. Davi Je nemški radio objavil, da Je bil ngleški parnik »Doric Star« res potop- Kodanj, 3 dec. s. (Reuter) Ko je včeraj neki nemški rmnonosec ob dan ki obali zadel na nemško mino, je izgubilo življenje 36 članov posadke. Dar sTMsVdstfciti petoržk kril« 5 jdec a. (Reuter). RUmadoki petorfiki so darovali aa Rdeči križ 1000 Gdinja nemška vojna Itaka Berlin, 5. dec. AA. (Havss) Hitler je zredil, da se pristanišče Gdinja proglasi zs nem?ko vojno luko. Borzna poročila Curth, 5. decembra. Beograd 10. Pariz 986, London 17.40, New Tork 446, Bruselj 73.70, Milan 22.50. Amst^rf«m ??r; TU, Berlin 17o.7i>, btockUoim xuu.io, Uasa 101*30, KopeoJiacea 86U0, Sofiji 640. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD<,to«*, 6. decembr« 1939. Stav. 76 - Maribor v zgodovinskih dneh pred 21 leti Z zlomom želexničarske stavke Maribor, 4. septembra Tedanji gospodarja Maribora so bili de bolj žilavi v svojih sklepih kakor pa somišljeniki onkraj meje. Čutili so n dobro so se zavedali, da če se nam posreči, da se zedinjenju 1. decembra pr druži tudi Maribor, ga bo pozneje se težje ali pa sploh ne več mogoče zopet prisvojiti zase. Zato so se — čeprav zapuščeni od one strani obljubljene pomoči — zatekli k zadnji rešilni b lki: k nemškim železničarjem, katerim so med drugimi plačili odstopili tudi 10 mest v mestnem zaatopu m mesto podžupana za soc. dem. vodjo Suppan-taa. Pri načrtih, polastit: ie Maribora is pred 1. decembrom, pa je igral veliko, morda odločilno vlogo tudi psihološki moment. Na dan določenega splošnega žeJez-ničarakega štrajka se je namreč v frančiškanski cerkvi vršila PRVA JUGOSLOVENSKA SLUŽBA B02JA katere se je z generalom Ma etrom, celim Štabom in vojaštvom ter zastopniki naših uradov udeležila tudi večina tedanjih mariborskih Slovencev. Tedaj je v tej (od nekdaj nazvani slovenski) cerkvi zadone-la med drugim prv 6 tudi himna »LOpa nafta domovina«, ki je od prekipevajočega veselja orosila očesa celo možem kot sta bila Maister in dr. Rosina. Za Slovence je bila ta prva slovenska službe, božja kot skrinja zaveze na potu v obljubljeno deželo. In še nekaj se je v tem času zgodilo. Tudi narodna vlada v Ljubljani se je po svojem poverjensku (Mariborčanu) drju Venstovšku začela rasno saveda ti odločujoče važnosti usode Maribora tudi aa vso Slovenijo. Začela Je tiste dni s asi r m o roko pometati, kar nI spadalo več v Jugoslovanski Maribor. On m, ki no vsak tre-notek p režali na Maribor, je bOo najhujše da smo zasedU tudi okrožno sodišče m obe poeti, kjer ae Je najpreje pojavljala stavka v prjfiameansh oddelkih. Povzročitelje, ki se n so v dolgoletnem trdem bojo s Slovenci ničesar naučili, niti tega ne, da iz ovce Slovenca postane lev, os ga tlači* tel j le preveč tepe. Je bolj ko vse drugo bolelo to da smo bili v Ustih trpkih dneh vel ke preizkušnje vkljub vsemu tudi na* šim nedostatkom v glavnem vendarle pripravljeni na vsak udarec in da smo s svojimi močmi znali takoj nadomestiti od nasprotne strani nam prizadeto vrzel. Z vsem tem v zvezi pa Je treba na tam mestu še nekaj tznest. kar se Je dotlej vse premalo uvazevaJo, namreč vprašanje zakaj so nemški socialni demokrati pristali na tako za nje prav aa prav sramotno kravjo kupčijo bas s svojimi največjimi sramoti tel ji (znan je Scherbaumov rdeči osel Itd.). Zgolj za nekaj mandatov v mestnem zastopu jim ni slo m glede aprovizacije so imeli pri nas veliko večje sigurnost. Slo jim je v prvi vrsti in še velike bolj kot starim gospodarjem Maribora za njihovo lastno eksistenco na tako važn postojanki kot je bil Maribor še le ■ tem prevratom. Piscu teh razprav osebno to znan tisti burni shod v Narodnem domu kjer se je to vprašanje odločalo. Zato ae k temu vprašanju se povrnemo ob prtMki posebne razprave o ttatVnsni shodu ntenia Član stvo se je polnostevilno zbralo v okusno okrašeni telovadnici, kjer ga je nagovori! društveni starosta prof Lojze Struna V zanosnih izvajanjih je govornik poveličeva' zgodovinsko pomembnost dogodka pred 21 leti, ko je bila z razglasitvijo narodnega in državnega zedinjenia ustvarjena velika in močna Jugoslavija Spomnil se je orvefla Sokola Nj. Vel. kralja Petra 11.. do kate- rega utripi je v sokolskih srcih nenorušna zvestoba in vdanost V okviru proslave 1. decembra krčevin skih in koseških Sokolov je bilo tudi čitanje poslanice SKJ Vneto te sodeloval tr govsk' pomočniški pev&k- zbor pod vodstvom svojega zborovodje učitelje D Ci-*>ica Tako je tud; Sokol Maribor lil dostojno in prisrčno proslavil na?več> -ir?av ni in kolski praznik ki ga le praznova' 'eto6 Maribor sprič" cionisti dof*K nam pa ni treba hoditi.« Sestri ata ob priliki obiskov obdarovali družine najmlajših otrok s primernim perilom, kar je dar >Dru*tva prijateljev Slovenskih goric«, kateremu smo dolini veliko zf&vsjo. Iz Prektnurja _____ sta bUa aakon- _ Franc in Ana Katan is Ozonskoga vrha obsojena vsak na 1 mesec zapora (žena samo pogojno) ker sta brez nadzorstva pustila dvoletnega otroka, da je v grapi utonil. — MiUavževanJe Sokolske deee je bilo T nedeljo popoldne v Bokolskera domu Sokoi je svoji deel priprav« prav prijetno presenečenje m jo tudi letos obda- rosai s pecivom, Šolskimi potrebščinami In drugim, Veselje deee je bilo nad vse prtoskoVanja. Člane te naraščaj je Miklavž obiskal v nedeljo zvečer in jih obilo obdaroval. Fozet večera Je b* r*k^f£ — Pomanjkan je glftookJa vodnjakov Je verek. da je ob pestem toliko škode po veseli v Prokmurju. To es občuti posebno v eusL OssssaJke čete ne morejo uspešno nastopiti pri požarih, kar ekoro povsod msajke vode. Interes javne varnosti zahteva, da občinski odbori in vsi ods^vorui točno proučijo vprašanje vodnjakov, saj iesmhIihss premoženje po os> pomanjkanja vode dokazuje pusfluisga pca^atirlka m ob- eda bodo vodniški eprev, ki en postavljene, da skrbe Banov. Skrbeti moramo, da dovotj globoki in bo v njih Je privabilo v rnnogo obiakoval- Savž^c^Snr? mnogo gostov In za vse-ksgm Js fenef ssp sJtvoepav v ***** » so vzbudili mnogo pciavcnega smeha in zado veUotva. V »peklu« so kolaetce nakopeHle toliko preJrUenm In lepih daril m sreco-10*. dm s* Uudis kar ngsjrrabstt srečke, k* no v blagajno kola prinesle lopo vsoto ar b0*^*sSu£bl m nJaTpa je zdaj sejno en učitelj. Kako naj Jnua veen 5 razredov In kakana bo na- rodna vzgoja na tej soli? Pravijo, da dobimo v kratkem dovolj učiteljev v Prek- V Mengšu Js umri vodja zemljiške knjige v Kamniku g. Frane BokaUč. Pokojjni je bil osem let uslužben na a reškem sodišču v Murski Soboti, kjer si je zaradi svoje uetužnosti pridobi! velik ugtod. Bil je tudi zelo delaven član soboikega občinskega odbora in Je ustanovil tukajšnjo podružnico invalidskega društva, Tudi v ^^n^lHu, kjer Je služboval zadnja leta, je bil aak> delaven javni delavec. Sobčani ga bomo ohranjal v hvaležnem spominu. Novembrsko vreme ▼ Maribora Najtoplejši je Ml 7« ttOTember, najžurzlejšl 25« november NajvesS padavin je bilo s* novembra Maribor 4. decembra Najtoplejši dan v letošnjem novembru je bil 7 november, ko se je dvignilo živo srebro do 166 stopinj Celzija Najmrzlcj-ši dan v preteklem mesecu pa je bil 25 no vember ko se je spustilo živo srebro zju traj za V7 stopim C pod ničlo Isti dan ie najviSja dnevna toplota dosegla koma i 0.3 stopinje O S tem je bi) podan pogoj zelo močne slane ki te trajala neprenehoma več kakor H ur Mrzlih dni s najnižjo dnevno temperaturo pod ničlo ie bilo v novembru 7 Povprečna mesečna toplota je znašala S.3, povprečna najvišje toplota 8.5. pov-nrečna nainižja toplot« ps 1.9 atopini O Lanski november je bil precej toplejši, ker je imel najvižjo kak*>r tudi vse povprečne toplote precej višje Dežja je padlo v devetih deževnih dneh anijela pri Prevaljah porodni krči. Poklicani reševalci so Ku-haričevo ocrpremill v porodnišnico. — Avto v Plot. Na križišču Cvetlične ulice in ulice kneza Koclja je neki tovorni avto za voz 1 v plot, ki ga je podrl. Sreča v nesreči je, da ni bilo nobenih človeških žrtev. — Gori; v Zg. Senarskem v Slovenskih goricah je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika E mesta Kuharja. Ogenj se je razširi s bliskovito naglico in je v kratkem času upepeiil vse poslopje. Škode je nad 15000 din. — Razne novice. Doslej Se neznani zlikovac je vrgel v učne prostore tukajšnje trgovske akademije na Zrlnjskega trgu precej debel kamen is razbil dve sipi. — Z dvor Sca hlse v Smoletovi ulica 10 je izginil Železni pokrov s smetišča, vreden okoli 200 din. — V Zg. Kungoti je padel s rjodstnešja 271etni posestniški sin Ivan Ferlinc, ki s. je pri padou zlomil levico. Zdravi se v bolnici. _ Nočno lekarniško Mu ž ho Imata tekoči teden Vidma rjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu 20, te«L 20—06, ter Savoatova magdaJenska lekarna na Kralja Petra trgu 3. tel 22-70. — Obsojeni. Kakor smo že poročali, sta se morala pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodiSča zagovarjati brata Anton in Rudolf Bezjak, doma is ptujske okolice, in sicer zaradi tatvin. Anton Bezjak je namreč odnesel svojemu bivšemu gospodarju, pri katerem je bil uslužben kot trgovski pomočnik, Franom Nedogu v Ptuju rasno blago v vrednosti okoli 40.000 din, tvrdki J. Pregrad v Mariboru, kjer je bil takisto uslužben kot trgovski pomočnik, blago v vrednosti 35.358 din. Rudolf Bezjak pa je bil obtožen, da je ukradel svojemu bratu Jospu Bezjaku v PoxMndb 10 000 din in ker j« svojemu bratu Antonu pomafral skrivati ukradeno blago. Anton Bezjak je bil obsojen na leto dni strogega zapora, Rudolf Bezjak pa na 2 meseca in 10 dni stroge pra zapora ter na izgubo častnih drržavljan-slon pravic za dobo 3 let. Soobtozena Marija Jambrovič je bila oproščena, proti Ivanu Jakomlniju ter Josipu Arnusu pa je bUo postopanje izločeno in se bosta morala pozneje zagovarjati pred sodniki. — .Nenadna smrt Slavke Burnlkove, V Vrtni ulici 31 so naSU mrtvo 571etno upra-viteljico tukajšnje pomožne Sole Slavko Burnikovo. podlegla je srčni kapi. Smrt Jo je dohitela, ko je pokojna Burnikova brala časopis. Blaga pokojnica j« bila zelo znana v naših narodnoobrambnth krogih. Več let je vodila tukajšnjo žensko podružnico CMX>. Zadnja leta je bila selo agilna m marljiva tajnica te podružnice. Zadnje dni je se neumorno, pcertvovalno zbirala darila in prispevke za letošnjo božično obdaritev nase revne obmejne šolske deee. Bila je vzor po-ertvovalnosti, nesebičnosti in goreča vneme sa vse dobro tn plemenito. Bila pa je tudi lavretna vzgojiteljica, dobra tovarisica in socialno čuteča žena. Njeno podobo bomo ohranili v trajnem spominu žalujočim svojcem nase globoko soialja! Mariborsko gledališče Torek, 5. ob 90.: Lopa Vida. Red A. Breda, e.: zaprto, čfetrtek, 7. ob 30: Prodana ■■ ■» i o- ■— »Prodana nmrestne eonet sm mariborskem odru. Smetanova večno mlada ln tudi za glasbeno razvajeno občinstvo vedno znova prikupi}!va češka opera »Prodana nevesta« pride tuđ) letos na maribor-. tal oder, vendar mmo m neeJbonente. Ke-i ti ja muzikalno vodstvo, ln — razen no-I vega baritona Kamutiča — Js tudi z*~ I sodba kakor lani.