jntraaja ti^tr|iT 224. JtCTlIhl i mm. i peni ■» ii mpbh mi Caaa 4 vinarje. Letnik XUH. m r%c leto...............K 12-— pol ku...............i, 6*— ćcirt le u............... 3*— na ■etre...............„ 110 Dopisi naj se frlakirajo Rokopisi se ne vračajo. Ureaiistta: Kaafiafa ilica tt. S. (t fnUUjm leva), telefaa it. U. likala ¥sak dan potraj. 65 avffi širok* petit vrsta 14 vin. Pri večkratni in ser d ji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jntraafa Uaaia po posti za Av/stro-Ogrsko: vse leto...............K 18 — pol leta................, 9-— četrt leta................, 4 50 na mesec.................160 Za inozemstvo celo leto.........„28'— Lpravništvo: Kaaflova alica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu". Pra*i vzmk, zakaj ne ne potrdi poslanec Ivan Hribar za ljubljanskega župana. Lvnv. 12. avgusta. »Slovo Pol ski»*« je izvedelo od merodajue »tratil, da vzrok, zakaj se ue potrdi po-■lanW Ivan Hribar za ljubljanskega /ii;»ana ne tiri v zunanji politiku to-icj v vlogi, katero ji* igral poslanec Hribar kot ueoslavist. ker bi avstrijska vlada v tem si u ća ju nikakor ue mogla zagovarjati svojega koraka nasproti - ;u svojega prijatclj- z Kupijo in ker bi ta korak po-menjal največjo illojalnost napram Rusiji. Poslanec Hribar je naprav-Ijal namreč posete v Rusijo in je bil i akloujen napram Rusiji edino le radi svojt-ga stremljenja za kultu* relni in nusiRslarski napredek Slovanov in radi tega njegovo potovanje v dm*;o državo gotovo ni bilo nikakor ant i patri jot ično. Pravi vzrok odklonitve poslanca Hribarja za ljub* Ijanskega župana lezi torrj t ■#» tranjej »laičnih ozirih, zlasti pa v je to zgodilo iz oz i rov na razmerje, katero vlada v parlamenta. Prav ina torej tiMi. ki trdi. da pomen ja od. klonitev poslanca Hribarja za ljub-:i;*n*k» jtm >iip;ma /bli>e\anje S. 1^. S. / Rienertho\ im kabinetom. 7f\ katerim ciljam —- '/.*- dalj časa j»eha ::iini--r-ki predsednik. Ker pa je Hribar kot na rod nona preden poslanec po -v« jem delovanju že dolgo časa S. L. S. trn v peti. je naravno, da je ta porabila to narodno priliko ter z vso r-dločnostjo zahtevala, da se njeirova izvolitev za ljubljanskega župana ne potrdi. Vlada sama je -i'**r -tala na stališču, da je bilo delovanj«* Hribarja kot ljubljanskega žopana reln vzorno in nikakor ne antipatrijotič-no. \ewnŠmr pa j«- morala žrtvovati ♦ no oaeho za ceno podpore Bienertho. o?za kabineta po S. L. S. S?»wo Polskie« prorokuje še nadaljne kon-^ekvence za konstelacijo v parlamenti v h led m »remen jene taktike H. L. S. Te vesti izvrstno informiranega lista potrjujejo v polni meri ie prej ifovodana poročila nagega rioroče-valea. Nemška ffonja proti nameravanem a izleta feb+r »a dunajsko lovnko razstavo. Dunaj, 12. avgusta. Nemci so danes začeli razširjati po Dunaju v tivoeih izvfMlih letak z napisom Kinladung zur gemeinsamen Inter-haltiinir der Ileatnehen nad Cechen in Wieii Kur die Interna!? nn«r U i nI be^teriH gesorgi werd**n« (Vabilo k zabavi Nemcev in fVbov na Ihinaju. Za zabavo ne bo knr najbolje skrbeloi. Podpisan je za Oehc poslance Klofač. za Nemce pa »Der deutaehe Fentan**«cbiiss«. Na letaku nahaja najprvo češki program za češke izletnike, zaeno pa obsega tudi program nm Neane, v katerem se navajajo kot posebnost zlasti vsi dunajski češki zavodi in pa imena znanih dunajskih čeških voditeljev, kakor tudi na>lo\ i vseh dunajskih čeških lokalov Vse te stvari naj ni Nemci ogledajo v skupinah. Končno je izražen na letaku indirektno poziv, naj pridejo Nemci k tej »veseli-7 orožjem, drugo imajo itak pri-». Ta letak je \ zbudil med tVlii uciKkpisno razburjenje. krp j** ; i\i slučaj, da se [»oživlja naravno* t k napadu in uboju na mirne če ske proste, ki si pridejo ogledat kot mirni izletniki mednarodno dunajske lovsko razstavo, za katere obisk dela razstavni komite po celem Češkem reklamo ^ češkimi plakati. Praga. 12. avgustu. Hujskanje dunajskih nemskouacijonuInih in za kotniii listov proti češkim izK*tnikom, ki nameravajo posetiti lovsko razstavo na Ihinaju. je povzročilo. ..i »»• -'Haj r»sno pretresa vprašanje, ali ne bi kazalo pri tem |»oložaju . d p^ »veda t i tozioievni |m»sebni vlak To bi bila \s*-kako mtjdostojiiejsa inanif* sta<*ija Celmv proti riunaj-skim hujskačem. Cehi na Nižje Avstrijskem . Pošt4»raa, 1 L\ avgusta. fKlbor če-ikeaja dunajskega društva »Komen-sky<' je sklenil, da mlpokliee iz Po-štorne češkejra učitelja Kl i meša ter tra namesti na kaki dmjri š<»li. ker je V»aje c»n vsled svoje vrc»čekrvnosti mnofro kriv na zadnjih dog-odkih v Pošt orni. Slabe češke deželne finance. Pranja, 12. avgusta. Češki deželni odbor je sklenil z ozironi na slabe • lezelne finance odtegniti letos zan-darnierijskemu komandu na Češkem dosedaj vedno izplačano jw»di>oro za žandarmerij^ka ^t;mo\;injji. Postfestum dijaških demonstracij I \ o skem vseuć i I isčn. iHinaj. 1*J. avgust;« Preiskava proti rusin im dijakom raili znanih demon *t rac na Ivovskem vseučili-šču je krme na. Državno pravdništvo toži dijake radi javnega nasilstva. težke telesne |HiškodU> in hudobnega poškodovanja tuje lastnine. Zagovorniki rusinskih dijakov bodo predla gali. da se za glavno razpravo delegira iz \ ••tura 11ško sodišče. Razpust hrvaškega sabora. 12. avg-usta. Današnji nrarske volitve na pMMJlagi novega volilnega reda. Po zaključitvi sabom vr^i Te Deuin« v Markovi r»rkw. Nove volitve na Hrvaškem. Zagreb. 12. avgu^t^. \..\» -a !»orske volitve se vrše v prvi polovici novembra. Nov veliki župan. Zagreb, 12. avgusta. \lacini >\etnik Bjeloševič je imenovan za velikega župana liko-krbavske županije. Nadomestna volitev na Koroškem. Celovec, 12. avgusta. Pri nado-mestni deželnozborski volitvi v veleposestniški - kuj>ini je bil izvoljen nemški nacijonalec Adalbert Wirtli. Neurje na Koroškem. Beljak, 12. avgusta. V okolici Dobrača je razsajalo včeraj veliko neurje. V Pliberku pod Dobračem je udarila strela v zvonik farne cerkve in močno poškodovala glavni altar. Strela je razdejala tudi telefonsko zvezo na daljavo dveh kilometrov. Klub samomorilcev. Monakovo, 12. avgrsta. V No-rimbergu so prišli na »led klubu samomorilcev, katerega člani so bili vojaki tamošnje garnizije. ki so se zavezali, da se v gotovem ča^ui usmrte. Te dni se je ustrelil vojak Sergel kot prvi. Iz pisma, katerega je zapustil, se je izvedelo za ta klub somo-tnorilcev, vendar pa člani kluba dosedaj še niso znani. Crnogorski knez > Bel gradu. R. — Helgrad, 12. avgusta. Po vesteh s Cetinja se knez Nikola kmalu po končanih jubilejskih slavnostih cnlpravi na potovanje po Evropi. Najprvo bo posetil Bel grad. V političnih in diplomat ičnib krogih zatrjujejo, da bo imel ta knezov obisk na srbskem dvoru velik političen pomen. Angleška misija v Bel gradu. R. — Helgrad, 12. avgusta. Angleška misija, ki ima nalogo notifi-i irati nastop vlade kralja .Turja V., prispe v Belgrad 27. avgusta. (Mprava potnih listov na Turškem. R. — Carigrad, 12. avgnsta. Turška vlada je poslala poslaništvom obvestilo, da je odpravila pot ne liste za potovanje po turškem ozemlja. banka« Brlg-rad, 12. avjrusta. Minister mnanjjih del dr. Milovan Milovano-vic je vstopil v nadzorni svet francusko - srbske banke, ii katerega je izstopil bivši minister K os ta Stoja-novic. 12. avgusta. Turška tva naročiti na Francoskem 5 nadaljnih bojnih ladij manj. Razoroževanje v Makedoniji. Carigrad, 12. avgusta. Londonski bolgarski poslanik je objavil v angleškem listu izjavo, v kateri navaja, da so turške vesti o razorože-vanju v Makedoniji neresnične in in priporoča angleškim časnikarjem, naj se na mestu na lastne oči prepričajo, kako kruto postopa turška vlada pri razoroževanju s prebivalstvom v Makedoniji. Turški listi so radi te izjave jako razburjeni. »Tanin^ zahteva radi te izjave diplomatsko intervencijo v Sofiji. »Novoje Vremja« proti mirovnemu kongresu. Petrograd, 12. avgusta. »Novoje \ remja« ostro kritizira resomcije mirovnega kongresa v Stokholmu, češ da so naperjene proti Rusiji. Končno pa list pripominja, da bo radi teh resolucij vsakdo mirno spal, češ da te resolucije itak niso ničesar drugega, kakor kos papirja. Izstop iz »Hrvatske stranke«. Split, 12. avgusta. »Dan« priob-čuje izjavo državnega poslanca don Frana Ivaniševiča in deželnega poslanca Medinija, da izstopata iz »Hrvatske stranke«, stoječe pod vodstvom župana Dul>okoviča. Kot vzrok navajata, da se je stranka preveč približala hrvaški lapredni stranki, ki jo vodi dr. Josip Smodlaka. Govori se, da izstopijo iz stranke tudi poslanci dr. Ivčevič, vitez Vuković in Tomasejo. ki so tudi nezadovoljni s strankinim vodstvom. (To poroča y- Hrvatska korespondenca«.) Španska in Vatikan. Madrid, 12. avgusta. Ministrski predsednik Canalejas se je nasproti poslaniku Ojedi izrazil, da ne verjame, če se bo še kdaj vrnil na svoje mesto v Vatikan. Madrid, 12. avgusta. Papežev nuncijje odpotoval v San Sabastijan, da si izprosi avdijenco pri kralju Alfonzu. Novosti pri francoskih manevrih. Pariz, 12. avgusta. Pri letošnjih francoskih manevrih se bodo rabili zrakoplovi. Vsakemu zrakoplovu bo dodeljen aeroplan, ki bo služil zrakoplovu in maneverskemn vodstvu kot opazovalec in poročevalec. Preprečena železniška nesreča. Sofija, 12. avgusta. Včeraj ponoči so neznani zlikovci iztrgali pri postaji Ljubinec na progi tračnice. Slučajno pa je ta zločin tik pred dohodom orient-ekspresnega vlaka še zapazil čuvaj in na ta način preprečil železniško nesrečo. Uspehi francoskih letalnih strojev. Paril, 12. avgusta. V celi Franciji vlada zmagoslavno in veselo razpoloženje, ker so zadnji poleti francuskih av i ja t i kov na daljavo izvrstno posrečili. Na letalnem polju pri Nancv so se poskušali poleti proti nemški meji. »Matin« piše, da se je vse jokalo, ko je tekel aeroplan proti nemški meji, kakor zmagovit orel. ■ h km . » i. . r «■?—n Razkrinkani! Mar* i kdo je zaman ugibal, kaj le napotilo klerikalno stranko, da je padla tako globoko, da je v svojem glasilo »Slovencu« jela opravljati ovadnžko s I vi bo ter tlolžiti svoje rtv ake dragrega f»olitičnefra mišljenja ve le izdaje. Nas list je že takrat, ko je izšel prvi ovadtiski članek v -Sloven« u«. UUfrlašal, tla za j »očeta klerikalna gonja proti narodno - napretlni stranki radi fiktivne v. likosrbske |*ropnosno so se trkali na prsa. česani smo tako navdušenj in prepričani Avstrijci, da udu-šimo celo *r!;i- bratske ljubezni ter ravnodušno tiramo brata svojefra na vislice, ako vidimo, da je zašel na kriva |»ota in se težko osrrešil proti i.v^rijski državni misli. /Cdelo ST jim je. da so izvršili s tem imeniten kup. sijajno »taktično potezo«, dejanje, ki ho jih prikazalo % očeh vlade in višjih krogov v največjem patrijoUsein sijaju, kot prave pravcate rešitelje ugrožene domovine. To fiksno idejo so pojili, v tej fikš*e!ii sil<»\ en<-i. marveč, da si niso niti njihovi najožji |»o|itični somišljeniki nemške na-roduosti dali nametati od njih peska v oči. To bodo naši klerikalci trledali. ko dobe v roko »Deutsehes Volks-blatt . s katerim so bili do zadnjih dni v najintimnejših zvezah, in pf*~ čltajo članek, v katerem se jim kratko in jedrnato meče v obraz «>čita-rje, da slovenskih klerikalcev pri denuncijaciji naprsne stranke rb*-a. **e popolnoma vjema! Nikdar š^ niso bili klerikalci v takšnih škriocib. kakor prav sedaj. -Va Dunaju so po zaslugi brezumne Sustersieeve politike doigrali tako temeljito, da stoje pred politič-mm bankrotom. i en t ral na vlada jih že zdavna ne upošteva več, najvišji krogi jih z dna duše mrze zaradi Susteršiča, Poljaki jih niso nikdar uvaževali, debeio prijateljstvo z nemškimi krščanskimi eorijalci je Šlo rakom žvižgat, a v zad »jem času so jim i s »kaza h zobe tudi t Vhi in Jugoslovani na tako ne-dou.nen nnčin. da ue morejo niti tre-notka več dvomiti. da je v parlamentu definitivno konci- dr. Susteršičeve prlorije! Vse kaže na to, da bodo naši klerikalci v parlamentu tako osamljeni, kakor bilka na votli. To čutijo najin d j sami, za to so tudi i»oložiIi zadnji groš*»k na zadnjo • arto ter vrgli med svet legendo o • bstoju velikosrhske propagamie na Slov »riskem. Spretno fiutrirarii patrijotski eri-tuzijazem, navidezna, pasje ponižnosti se cedeče lojalnost bi naj ^»magala tonečemu h rod u klerikalne stranke! Toda tudi ta trik sf ni posrečil, krivo njihovo igro so demaskirali dobri njihovi prijatelji od včeraj kračnttski soeijalei. Res črnina so jiota Inižje previdnost?. In s i e r i kale i -toje sedaj na raz %utimih svojih nad in ne bo morda liro. ko bodo tožili kakor Jeremija ob razdejanem •Teruzaleiiiu. In k»lo ve. če se končno tudi na njih ne uresniči znani pregovor, ki - pričenja 7 ltescdami: > Kdor drnge-mti jamo koplje . . .« Ali bo Sehwarz ekscelenca ali ne? Kakor smo že poročali, kroži na Dunaju vest. -dajnem mestn so baje izprevideli. da ni politično bolj nerodnega človeka, kakor je baron Schsarz in nv ide vajo, da je kriva« za dogodke, ki so se pred leti doigrali v Ljubljani v prvi -kan v totalni Srhwarxovi ne-sposobnosti. Ko je skoro poldrugr> leto imel v Ljubljani brez posebnega zunanjega fsevoda zbrano celo armado orožnikov, ne da bi bilo sploh ka-kršnekoli jK.t l»e. kakor -e je kas- neje izkazalo, so dunajski krogi že majali z glavo, a so mu vendarle pustili igmeico, ravnajoč se po reku: »Kin jedes Tierehen bat sein Pla- sierehen.« Ko so pa te dni izvedeli, da se je Schwarz obdal s pravcato telesno stražo, ki ga varuje noč in dan, dasi ni niti najmanjšega povoda za to, so vsi soglašali v sodbi, da ne more biti več v reda v možganskem oddelku gospoda barona. Takisto pa so tudi uvideli, da pač ne gre, da bi s denarjem davkoplačevalcev plačevali kaprice m osa, ki boleha očividno na bolezni, v kateri vidi bolnik za sabo same morilce s dolgimi nož m i in pištolami. Z ozirom na to so baje men s laj n i krogi že na jasnem, da je treba Sehwarzu poslati svilnato vrvico, ali kakor se po naše pravi — modro polo. — Radovedni smo, katera verzija bo prava Vsekakor bomo že v kratkem izvedeli, če Schwarz postane ekscelenca ali ne. Prof. J are — prvi slov. minister. Dne 1. julija t. 1. se je vozila znana tržaška velezaslužna rodoljubki-i-ja z vlakom v Ljubljano. Imela je posla pri urejevanju paviljona vrlih Tržačank v Tivoliju. V k u o«-ju se je -ešla z damo, ki si ji je predstavila kot sorodkinja prof. Jana. Pravila ji je, da je njen sorodnik že sedn i rl< navadno vpliven mož, da >e je zelo !»ogato oženil in dostavila, da ho v kratile m izvoljen za državnega poslanca in da bo nato takoj }>ostal prvi slovenski minister. Brez komentarja T Nemška kultura! Na verandi kazine sedi vsak dan človek, ki pri l*elem dnevu j>očenja Take nečednosti, da jih ne moremo napisati. Njegovi sogostje ga mnogokrat z veseljem opazujejo, a ga ne I on če. kako naj se obnaša na javnem prostoru. Seveda, ^aj kaj boljšega od ?tjih samih ne moremo zahtevati. Pozivamo pa občinstvo, ako bi zopet kaj takega opazilo, da takoj naznani -tvar bližnjemu stražniku. ki na) to packo odvede na sodišče. Hetll dent^che Kultur!« t spehi nemških trgovskih šol ljubljanskih. Slovenski starši silijo vedno svoje ln-ere v ljubljanske nemške privatne trgovske tečaje, v nadi. da se bodo njihove hčere bogve kaj več na-cčile, kot v slovenskih. Da pa temu ni tako. kaže nastopni slučaj. Nek Tukajšnji trgovec je rabil kontonsti-r.jo in to oglasil v slov. časopisu. Na •vej oglas je dobi! nešteto ponudb; »zmed teh jih je |>oslalo tudi nekaj roj« Tik \Veinliebo\ega trgov, tečaja. Nekatere teh |toiiudh so bile pisane v taki slovenščini, da so se človeku jezili lasje. Kakšna slovenska kores-pondenca se mora učiti na tem zavtv oti. kažejo nastopni odlomki take po- nudbe. »Na razpis, s katerim se razpisuje mesto ene koatoristinje si vzamem čast zanjo reflektovati. Stoječa ▼ 17. letu svoje starosti dovršila sem Itd.« Taki in enaki stavki se vrstijo skoči celo ponudbo. Razume se samo cb sebi, da slov. trgDvci ne morejo rabiti takega materijala. Slov. starši, dajte svoje otroke vedno le v slovenske šole! Obsojeni nemški uradnik Jožne že-lecnice. Dne 9. avgusta je bil obsojen preti okrajnim sodiščem v Slov. Bistrici železnični uradnik Robert Ur-banski s Prage rskega na 30 K globe ali teden dni zapora, ker je razžalil potov, učitelja C. M. D. Ivana Pre-korška, ko je zahteval na pragarskem kolodvoru vozni listek v slovenskem jeziku. G. Prekorška je zastopal g. dr. Kalan iz Celja. Slovenci naj dosledno zahtevajo na Pragerskem vozne listke v slov. jeziku in ako se jih žali, naj tudi primerno odločno nastopajo, pa bo predrznosti nemških železniških uradnikov na Pragerskem kmalu konec! Sv. Birokracij. Na neki šoli na Dolenjskem se je pojavila škrlatinka. V nekem razredu je obolela tudi ena učenka, katero so jja takoj dali pod zdravniško oskr-j>o. Stin tedne (!) za tem, ko je grori imenovana obolela, je pa zdravnik zajH)vedal.da se mora dotični prostor, kjer je nčenka sedela, na vsak način razkužiti in oprati. Za poč?t! Pojasnilo. Predsednik »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev« gosp. L. Jelene nas prosi, da objavimo avtentično besedilo dotičnega odstavka v nagovora grosp. prof. Juga na sknpšcini v Novem mestu, kakor si ga je zapisal Zavezin poročevalec in kakor ga objavi v svojem poročilu »Učiteljski Tovariš« v 32. številki z dne 12. avgnsta. Dotični odstavek se je glasil tako - le: »In kako važno je vprašanje šole, ki je torišče naše ljudske izobrazbe! Treba je najti pota do narodne šole, kajti le narodna šola je zdrav temelj krepke države. Le narodna šola nam more vzgojiti dobrih državljanov s pravo izobraženostjo, ki je za nas belo - modro-rdeče pobarvana, značajev, ki ne klečeplazijo iz same gole sebičnosti pred črno - rumeno, ali belo - rumeno barvo . . .« Belokranjska železnica. Za Belokranjsko železnico morajo biti podrobni načrti do 1. oktobra 1910 končani. j>otein pa odide iz Noveara mesta vse trasijsko osobje. Načelnik Opitz se je za to šel pred kratkim zahvalit »Materi božji« na Brezjah. LISTEK, j Ljubezen za stavo. J Sptsal-Blaž Pohlin. (Dalje-J Ko sem tako ležal na zofi. skrbno zavit in odet, in sem spil skodelico čaja. udal sem se razmišl je vanju. Moja nova znanka in njena lepota mi ni šla iz glave. Primerjal sera jo s Kani in konstatiral, da je meti njima velikanski razloček. Kaj pa je na Fa-iii. da bi me vleklo k nji in vezalo na njo? Prav nič! 2e iz prvega početka mi je bila zoprna, in če sem zadnje tedne spremenil svoje mnenje o njej, bilo je to le vsled zunanjenja vpliva, ki pa ni segel do -na Kani me je bo-tela pridobiti le s svojo baharijo in res me je omamila vaba tisočakov njene tete, katerih pa doslej še videl ni«*Mn in je prav lahko mojroče, da bi si nakopal na vrat ženo. na katero bi bil pri vsakem pogledu jesen, na tisočake bi pa čakal kot vma; na nebesa. Znto sem se zazdel samemu sebi silno nespameten, da sem se spozabil tako daleč, da sem šel v vinjenosti sklepati zaroko s Fani, do katere sem občutil nafrnenje le, ko mi je dolgčas metal vrv o k ros; vratu. Kako \«e drugačno je na bilo moje srce napram novi znanki! Na prvi hip ne m i je priljnbila. Komaj -ein spreajovoi I ž njo par \ sa k da nji h liesedi o vr nenu in drugih takih hrezf»ornemhn -tih, že podaja moja duša njeni »ko v prijateljstvo in ljubezen. Ni- m še ćul besede ljubezni iz njenih ust. nisem še okusil sladkosti in slasti njeneg-n o«lkrito-srčTiegu prvega |»oljuba, a i** mi na-vdaja srce veselje vsled zavesti, da je deklica vredna naj i skrene jšc ljubavi. Ni moj namen tukaj razkladati, kako sem se z Zoro - tako je bilo ime moji lepi prijateljici — pobi izje a«*-znanil. Za pismo vihar, a tega se nisem bal. ker bi bil vendar enkrat r;»d že prost te bedas+c ljul^ezni. Nisem se motil. Dva dni nato me je Fani čakala opoldne pred šolo. Bila je razjarjena kot osa in govorila v raztrganih stavkih in razburjenih besedah o neznačajn<»st i, nehvaležnosti in drugih takih slabih lastnostih, ki so prešle v mojo last, kar spričuje moje zadnje pismo. Nehvaležen da sem napram nični teti, ki je bila pripravljena žrtvovati toliko za mene in ki si bo poiskala zadoščenja na način, ki meni gotovo ne bo ljub. Kadar začne meni kdo groziti, potem imam i njim še sklenjene račune. Zato sem Fani odgovoril s ostrim glasom: »Prijateljica, povedal sem ti že enkrat, da z najino zvezo, ki si jo ti tako prebito želiš, ne bo nič. Povem ti to danes vnovič in te prosim, da si to zapišeš v možgane. .laz te n< maram. S tem je menda dosti povedano. Groženj tvoje tete me ni strah in če želi škandala, ga doživi. Tiste neumnosti, ki sem jih uganjal s teboj v počitnicah, so bile vse pri> i-Ijcne. nič iskrenega ni bilo na njih. Kaj si res mislila, da bom jaz ce!« svoje borno življenje ubil na tvoji strani kot pohleven možiček, pokoren vsem tvojim sorodnikom, zlasti pa sorodnicamf Tega ni bog rekel! Zato me pusti enkrat za vselej pri miru sebi v korist in meni v j>okoj.< Hudo so jo poparile moje rezke besede. »Zaroke ne boš mogel kar meni nič tebi nič razdreti«, rekla je in ji*-za ji je švigala iz oči. »Pojdi se solit s tisto zaroko! Ali ne verjameš, da bi se mi krave smejale in se kozli v mene zaletavali, če bi jim pravil, da sem šel s teboj zaroko sklepat! Zaroke se samo tam sklepajo, kjer se dekle in njeni starši ali kakršne tete boje, da bi /enin, ki so ga s toliko težavo pridobili, ne ušel iz mrež, ki se pletejo okrog njega. Kljub toliki važnosti, ki se polaga na zaroko, se ta tolikrat razdere, da se dandanes že vsak pameten človek smeje tistemu, ki jo sklepa in jo potem še v kakšnem listu objavlja, da je potem za dekle toliko večja sramota, ko jo zapusti presrečni zaročenec. Zato naj te le prevzame prepričanje, da najina zaroka Zaroaetea človek. O zajronetncm jr«*»)»odu. ki se je zadnje dni večkrat zvečer pripeljal v Ljubljano se nam dodatno še poroča: Dotični gospod je is kolodvora gnnle vedno za v U pri -Katoliški tiskarni« na Poljanski nasip. Videlo as je pa dotične dni hoditi tam okoli tudi več drugih skrbno zavitih miškin in ženskih postav. Ti netopirji so se vedno pogovarjali v nemškem jeziku. Kaj bi znalo to biti...??? Požar %sled strele. Strela je udarila lO. t. m. popoldne v {nh! g. Rosa. posestnika v Gorenji va>i pri Čatežu. Zahtevala je eno človeško žrtev. Ko je bil pod v piamenu. ie skočil fttepir Matija v hlev z nožem, da bi porezal vezi teletom in jih rešil. V tem hipu pade nanj strop in revež je moral plačati ta drzni čin z lastnim življenjem. Kasneje —» fra našli ležečega p« d car teleta z nožem v roki \ — **ra ožiraneirn in mrtvega. Zelo je |*ošk<»dovan Be-tlene Jnkob iz Čateža. Tudi ta je sel za fttepicom t hlev. K sreči je skočil še o pravem času iz hleva, toda s tako težkimi opeklinami, da so ga morali takoj odpeljati v bolnico namiljenih bratov v Kandijo. Xaši ljudje bi ino-rali v takih slučajih imeti |»ač več ljubezni do sebe kot do živali. t H rok je zgorel. Dne 3. t. m. sta *la zakonska V ovkizBrusnic kot dninarja na delo. I nstivša doma :t otr n-iče v stanju 5 in fet. Ko s«» je zmračilo, je najstareji otrok zažtra! svečo, da bi jih v temi ne bilo strah. Nato je šel gledat, kdaj da pridejo starši. Med tem je prišla petletna Pepca Vovk preblizu sveče in se ji je vnela srajci ka. V-led zadobijenih opeklin je ctruk umrl Policijske vesti. Prijeta tatica. Pretlsmočnjeni *ra v većih gostilna!) p« pivala dva pekovska poni m-n i ka v družbi nekega masa rja in nekega slkarskega pomočnika. Vesela družba je že pozno ponoči prišla v neko gostilno v Kolodvorski ulici. Tam so dobili tovarišieo v osebi Terezije Strajnerjeve. brezposelne dekle iz Toplic. Slikar se ji je takoj pridružil in jo novnbmL da je *ia z njimi od gostilne do gostilne, t a zadnje pa v kavarno. Ko je prati jutru zaljubljeni slikar pri mizi zaspal, nin je Strajnerjeva iz telovni-kovega žepa ukradla dva "» K tolarja. Slikar je tatvino opazil šele ko je tefa družba šla iz kavarne |m> I>u-najski cesti. Strajnerjeva je hotela uteći, toda jo je stražnik ujel m are-tova I. Strajnarjeva je bila zaradi tatvine že kaznovana. Oddali so jo deželnemu sfidiščll. rima noln-nih |*r*I*-d.- t dobrih, ne Mahih, vsaj za mene ne. ravnini ko pa tudi ne za tebe. če si pametna.« Te in take moje be-**de -prav i -dekle še bolj v slabo voljo in jezo. Spominjala me je na lepe nioie obljube, a jaz sem brutalno zasmehoval vs- nežnejše oU-utke in uniče val s sirovo silo redke cvetke, ki t-o tzklile na najinem ljubezenskem \»>\}u zapinje tedne. Z deklico sva se ločila v jezi in sovražnosti. Jokala je. mene pa niso canile njene solze: imel sem zakrknjeno srce zanje, ker sem vedel, da je le tako za me prav. Ali pa mislita, da je kaj za legel moj iiantopf Prav nič. Kani mi je pisarila ilan za dnem tako jokava pisma, kot bi jih ji bil narekoval sam prerok .Jeremija iz *tan*ita u-^a-norita aH na kak nesrečen pesnik, ki ima kvečjemu samo dolge lase pa kratko pamet, kakor ženske. Spati #|a ne more, obraz ji vene, oči pa rdeče. Vsega tega da sem kriv jaz. ki me je tako neizrečeno ljubila in me ie Ijnl L V dokaz, da res joka, mi je poslala i.ekoč vse premočeno pismo, katerega vlažnosti pa nisem preiskava!. • je mokro res od Faninih solza, ali od kake druge mokrote. Tudi razgled i.ice mi je pošiljala strašno žalostne vsebine, da bi se mrtvi kači utrga'o *ree usmiljenja in žalosti Ker to n; ■ lo-eglo zažeijenega uspeha, prišla V lam v delavnica. V Rudniku so d«»sedaj še neznani tat«»vi vlomili v kovačnico Ivana Medena in mu ukradli 15 svedrov, dvoje klešče, 4 noše za železo reaati in frane«»za. Meden ima do 1*1 MJ K škode Pozor pred nakupom ukrade n etra orodja. b ttdie dvtraae. Okrajna sodišče IjaMjaaako. V« lika neareča bi se bila kmalu /.godila zadnjič na progi gorenjske železnice pri Vižmarjih. Vlak je pri-drdral po progi, cestna zatvorniea pa je bila na eni strani odprta, ker je bila pok varjena in je čuvaj ni mogel v zadnjem trenutku zapreti. Ko bi bil od tiste strani v tistem hipu pri|>elja! kak voz, bi se bila brez dvoma zgodila nesreča. In zdaj nastane v prasnit je. kdo je zatvoru i « .» pokvaril Čuvaj je obdolžil po-H**Mmka K<»ka i V|M-luika rj Nižina rij, ki je malo prej peljal |m> tisti ee-sti z voz iti \:upak videl ga ni in tudi priseči ne more. da bi bil on ti-*ti neznani zlikovce. Ker je tudi Ce-Itelnik sam tajil, ga je moral se\»*da Mslnik oprostiti prestopka zo|**r v arin»st življenja Razne stvari. Stojega tovariša oropal in um ril. 1/ l>raždan |*>ročajo. tla je čevljarski učenec Steidl svojega tovariša Johna umoril ter ga oropal. Morilca so prijeli. Rodbinska drama. V oočini Linden na Nemškem je skočila žena rudarja I lrieha s svojima dve-.i rokoma v r» k» Hiihro. Vsi trije so utonili. * (ioljufijc \ italijanskem mini-strstvu za javna dela. Iz Rima |m>ro-cajo. la je v ministrstvu za javna «.e!a dokazalo dvema slugama, da -ta bila spo m z u mijena z udeležniki pri javnih konkurenčnih razpisih in • -\ imela i ma re jene * ljuće za : ,ir ». v kateri so se nahajali licita-tijski akti. Oba so zaprli. Aretirati hočejo tudi par stavhinskih i m >d jetri kov. Te sleparije uganjajo že let. * Zamorko lim ali. V Mouroe, 1 Zedinjenih državah ie te dni vdrla tolpa ljudi v ječo, iz katere je izvlekla neko zaprto zamorko. katero -o linčarji obesili. Zamorka je bila — *niea prenočeval išča, v katerem j» bilo že v#*č l»elih orofianih. * Najstarejša žena na svetu je gotovo rjfiletna liolgarka baba Ya-•ilka v vasici Pavelsko v Rodop-skern !^»Lror"j |^,^i».; no smatrali za najstarejša* ženo gospo Ihitkiewicze vo v Paanuinju. ki je bila rojena 21. februarja 17*" Ali baba Vasilka« h- celih 10 mescev starejša od nje. me j#- iH-t čakat pred šolo in me sprem la kot klop po vseh ulicah, t rosi 1 a rotila me je, naj ne pustim nje kot »starejšo Ijulieaea«, naj ne r*on> t ii trdovraten, trdoarlav in trna njeni si i aru da mi bo tako kot nikjer Počival da bom r:a sanob rožicah in cvetju. Vv prav r. k* I m. otienem pa pristavil, da z mirnim srcem prepustim te do brote vsakomur, kdor se ho«*e nsslr« jati ob njeni strani. Kani je sčasoma iH»stala prava nad h »ga. prava šiba božja za mene, ki nisem imel miru pred njo noben dan. Poslala je tudi svojo teto v '»genj. K sreči sem tej vrnil vsa da-r i la. ki sem jih svoj čas prejel od nje, zato mi ni mogla očitati nobenih dobrot, ampak se je vse prizadevanje osredotočilo v prošnjah, naj ne narodim sramote nebi. Kani in njej. teti. naj ne »planirani« (hotela »e reči »blamiram«! vseh treh. Dasi «cm z vso odločnost jo zahteval miru preti tem večnim ja v kan jem. vendar vse ni nič pomagalo. Pisma in razglednice so romale dan za dnem do mene pošiljal sem jih nazaj, morila me je Fani in teta osebno — gntzil sem celo s policajem, a vse zastonj! Kot bi bilo zakleto! Jaz pa si nisem ve« le I in znal pomagati iz teh stisk, v katere me je privedla sama štndentovska raapouajenoat. (DaUn nrtnonaJM) Zgedbke o Šolskem naizonrik« Peerzu. L C. kr. okrajni šolski nadzornik Peerz v preiskavi. Ravno sem bil namenjen iti drugi dan na Kočevsko na potovanje, ko je prinesel »Slovenski Narod« senzacijom! I no novico, da je Peerz v preiskavi radi hudodelstva nenravnosti. Sklenil sem, da se natančno informiram o celi zadevi in sem izvedel gorostasne stvari. Najbolj me je presenetilo dejstvo, da Peerza v kočevskem okraju prav nihče ne mara, niti vsenemški njegovi somišljeniki, najbolj so pa hudi nanj nemški učitelji sami, celo oni na šulferajnskih šolah. Povsod so mi zatrjevali, da je Peerz spolski strasti brezmejno vdan in da pozna moralo samo še po imenu, .lavno se ha ha. da se zato ne ženi, da ima lahko vsak dan drugo. Povedal«» mi je, da je Peerz ob prilikah šolskih vizi taci j nagovarjal podrejene učiteljice, naj se mu vdajo, ali naj ga vsaj objainejo in jsdjubijo. Ce katera tega ni hotela storiti, jo je premestil na kak drug kraj, ali jo pa kar odstavil. Zagotavljalo se mi je, da še ni bilo nikdar |>oprej na Kočevskem toliko učiteljic premeščenih, kakor poti Peerzovo strahovlado. Kno učiteljico je kratkomalo odstavil ter jo pognal s tem nekam na S|mm1. Štajersko ali na Koroško. (Deželni šolski svet bo najbolje vedel, če je bilo res toliko učiteljic prestavljenih. Dr. I^anifs* lw> tudi vedel, če je pomagal Peerzu grešiti zoper morala* — Op. poroč. i Na naših šolali naj je vzgoja nravstvena in verska. Peerz naj hi nadzoroval učitelje in učiteljice, če vzgajajo otroke nravno, tisti Peerz, ki je nagovarjal podrejene učiteljice k nenravnostim! O njegovi morali daje ta - le do-godhica kričeče izpričevalo. Neki učitelj je imel z neko gospico - neuči-teljico ljubavno razmerje z najres-nejšim namenom. Pa pride na vizi-tacijo Peerz in prigovarja to gospico. naj lepo počasi pušča ženina in naj ima njega rada in dostavi, naj bo zelo previdna, da ne }>odo mogli reči ljudje, da je nadzornik učitelju ugrabil dekle. Hkratu je Peerz zažugal temu učitelju, da ne sme v rodbini svoje neveste več občevati. Boječ se za svoj kruh in ]>oznavajoč Peerza. je učitelj izostal iz rodbine. Peerz je pa. strogo držeč se svoje morale, jako nevaren omoženim ženskam. V Cermošnjicah je jako čedna in še mlada gostilničarka pri Klemenu. To je Peerz atakiral že dvakrat. Knkrat spomladi jo je prijel zvečer za obe roki, jo hotel poljubiti in . . . !>n!v prihodnjič-.) Najnovejše vesti. Razburjenju v Pulju. Pulj« 12. avgusta. Razburjenje v Pulju radi dogodkov minole sobote še vedno ni |k>leglo. Dva Italijana se še vedno nahajata v bolnišnici.Več drugih ranjenih Italijanov pa se je potuhnilo in leže doma, ker se boje, da bi bili sicer klicani na sodišče, ker so bili namreč Italijani napadalci. Zato ae pa se«laj Italijani maščujejo nad |>osameznimi Hrvati. Tako so napadli celo dva jugoslovanska socijalna demokrata, ker sta govorila med seboj hrvaško. Zato so sklicali socijalni demokrat je shod. na katerem so ostro protestirali proti temu, da bi se napadalo na cesti mirne delavce. N. D. O. je sklicala za snoči protestni shod radi prepovedanega izleta tržaške N. D. O. v Pulj. Za ta shod je izdala plakate, v katerih je rečeno, da je izlet prepovedala c. kr. vlada. Ta pasus pa je bil na plakatu zaplenjen. Kakor se torej vidi, se niti c. kr. vlada ne sme več imenovati. Posebna deputacija N. D. O. se je podala na okrajno glavarstvo, oziroma na policijo, kjer je izjavila, da odločno protestira proti temu, da bi se dovolil Italiju nosa is Bake izlet, ki so ga na- Spuiaciiji ja bila točeno, da*]Tbd^t še preporodna. Ravnotako je prepo- vedan vsak drug italijanski izlet v Pulj dne 20. avgusta. Obenem se je sporočilo deputaciji, da bodo odslej naprej vsi izleti v Pulj prepovedani, namreč ravnotako italijanski, kakor slovanski. — Snočnega shoda N. D. O. se je udeležilo kakih 600 oseb. — Sklenjena je bila ostra resolucija proti vladi. Obenem se je zahtevalo, da se ne sme dovoliti nobenega izleta v Pulj tako dolgo, dokler ni dovoljen izlet N. D. O. iz Trsta. Dalje se je sklenilo, da priredi puljska N. D. O. v septembru izlet v Trst, ako se ne dovoli Tržačanom prej izlet v Pulj. Na shodu je govoril tudi socijalni demokrat Haranin, ki se je pridružil protestu. Ker je obenem agi-tiral za socijalno demokracijo, je prišlo do odločnih ugovorov med zborovalci, vendar pa shod ni bil moten. Po shodu so se zborovalci mirno razšli in ni prišlo do nikakih izgredov. Policija je odredila najob-šimejše varnostne odredbe, ki pa so bile popolnoma odveč. Za kratek čas. Mati: Ce te bo kdo iz gledališča domov spremil — ne pusti se v veži poljubiti. Hči: Kje pat Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemiek. Borzna poročila. Dunaj, 12. avgusta. V Berolinu in Parizu so včeraj pod vtiskom razširjajoče se kolere na Ruskem rapidno padale ruske kurzne vred-! -ti. kar je danes tudi na dunajski borzi povzročilo, realizovati tudi tukaj kolikor mogoče veliko ruskih vrednosti. Tuzemske denarne skrbi :n neugoden položaj newyorške bor-7i so včerajšnjemu trgu znatno škodovali. Kupci niso povpraševali niti jk) sicer mnogo zahtevanih vrednostih. Sicer pa kurzi v splošnem niso padli. Znatno so popustile samo tolike) favorizirane akcije bodenkredit-nega zavoda. Znižal se je tudi kurz pri kreditkah, alpinkah. turških srečkah, ogrskih bančnih papirjih, tabačnih akcijah. Promet je ostnl do konca borze skrajno rezerviran. Ken-te so ostale mirne. Le ogrska zlata renta je nekoliko popustila pod vpli-vomogTskih neugodnosti.Privatni diskont je poskočil na 3 15 V, rc. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani-. I radni kani dunajske borze 11. avgusta 1910. UaJslSsni papirji. Blagoni 4 , majeva renta .... 93-60 93 80 42f« srebrna renta .... 97 55 9775 4* • avstr. kronska renta . . 93 55 9375 4f o ogr. „ m . . 91-80 92 — 4* # kranisko deželno posojilo 95 50 9650 4* t k. o. čeike dež. banke 94— 95 — SesAks. Srečke iz L 1860 \ ... 232 - 238-- 324-- 329-50 tiske...... ! 155 — 161 — „ zemeljske l. izdaje * 299 - 305 — M m 11- n 279 50 28550 ogrske hipote&ie . . 24750 253-50 dan komunalne . . 530-— 540- m avstr. kreditne . . . 525 — 535 „ ljubljanske .... 8475 90 75 „ avstr. rdeč. križa . . 63 25 67 25 ogT- »» »» • 1 38 25 42 25 „ bazilika.....i 29*15 33 15 „ turške...... 1 25375 25475 Ljubljanske kreditne banke . ] 1 446 50 447 — Avstr. kreditnega zavoda . . | 665- 666-— Dunajske bančne družbe . . 547 50 54850 111-50 11250 Državne Železnice .... 74625 74725 Alpine-Montan..... 744 75 745 75 Češke sladkorne dražbe . . 252— 254 — Živnostenske banke. ... 264 — 265 — Cekini........ 11 36 11-39 Marke........ 11745 117 65 Franki........ 95 30 9545 Lane......... 94 65 94.85 Rublji......... 253 -j 253 75 Žitne cene w Budimpešti. Dne 11. avgusta 1910. Tarasi«, Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9 80 Pšenica za april 1911. . . za 50 kg 10*04 Rt mm oktober 1910 .. za 50 kg 7 46 Koruza za avgust 1910 .. za 50 kg 568 Koruza sa maj 1911 ... za 50 kg 570 Oves za oktober 1910. . . za 50 kg 721 K f a k 11 v. 5—10 vin. visie. Brate psini: idutom ta fl. I amli trn wfli S#rejeaa vloge aa knfizice ter jth obrrstjje od dne vloge do dne dviga po 4l resami davek ptacuje zadruga tama — Iprrjto ■ v toge sa tekoči racun; na zahtevo doot SUŠska čekovno knjižico. Oajc posojila na najrazličnejše najine — larnslam amanfalanoa: remenja tuj denar, prodata vsakovrstne vrednostne paptrje. srečke »tJ Nakazila v Ameriko — riiaastffl trgovske menice - rreskrSaje vnovčeaje menic, nakaaaic, dokumenta« td "j »»j i- in anaanaanki M Utaja nakaz.ike bodisi Vsa pojisoia sc dobe ■staeoo lh p sacoo v jadru/m pisarn . 10 Ofilae in rak las iuHui aH li \L wwlia a 3. m 5 23 Kmetska posojilnka okiliie v lastne« ud rti um dnu ▼ L|vbl|aUai u kitajski cesti it. 18 ie faiels koscem leta 1M denarnega pometa.......K 11,11«. 121-11 ^-iK-tzi mmm v- i ........ a m,77».»io~oo obrestuje hranilne vloge po 4f2°|o ■ rti vsaaafja oabitaa r«ntnt«a iatka, kater«9a nlaČM#e naaajilnica sama aa vlažni*«. Sprejema rudi vloffe na tekači račun v zmi s tokoiaian prav metom m jih obra*tuje od dne vloge do Ane dviga. na- ........ . . K * 0,0 0 0.000 Posojaj« aa *aanlji*ea m S . « 1 mm assartiaacija ali pa pa S brei imortiuciie | rva menico pa S Posojilnica sprejema tvdi vsak drugi sam ^lede amortizovanja dolga. URADNE UBS: vsak dan od S, 12. in od 3.—4. izven neaolj in praznikov. Telefon it. 18S. Posta* hranilnice ratna at. 020.409. ■ " " U soj »m si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 y^ g j« anali jut tat' Minite zavarovalnice, £ šE naicanaiai zavod na kontinentu. X X X X najcenejši zavod na kontinentu. js Nada'je opozarjam, da preskrbujem kulantno K (V vsakovrstna posojila in kredite JtC kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. X Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. X 3 xxxxxxxxxxxxxxxxxx>:xx Jtajvecja, najvarnejša slovenska hranilnica I i ■ v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3. Njen denarni promet znaša koncem l*3ta 1909 518 milijonov K, obstoječe vloge nad 38 MiliiODOV K, a rezervni zaklad nad 1 milijon kron. Vsaka IzgMkO vloženega ainarja je nemOgOČO, ker je pri tej hranilnici izključena VSaka Špekulacija > tem denarjem. 41 0 I ^ 0 brez vsakega odbitka. Ima vpeljane domače hranilnike m k ne d it no društvo. Posoja na posestva po 5" obresti in proti odplačilu po najmanj i i « na ieto. I x LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v liubliaiii Delniška glavnica: K 5,i •pr«i 4 . Ust*. — EapaJ« ia |ik •krutoj« 3E H JE •d dao vlogo po po dnevnik kanih. ■I-IE Rezervni zaklad: K 450.000 =1F Dolžnost k-ga SioT^nca je. da %ki+n+ zavarovala© pogodbo bodisi aa življenj*, ali pa proti podare le pri slovanski baaki .SLAVUI- Podpirsjmo torej doma/ slovanski zavod, jo je stavil, izpolniti ▼ na^irv-m obsega. ff jemno zavarovalna banka je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. ff v Pragi Banka JUVUI Banko JUNIJI Banka JUVIJI •4 ima posebno ugodne in prikladne na.1 me tjk zavarovanje življenja. I razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj smr roditeljev, za doto otrokom • * razd juje ves čisti dobiček svojim inom JUVUI JUVUI JUVUI je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo, gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim dobrodelnim namenom, stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa Hinili uit lm nlje nun osti alt lliur i Ljilljni. Slovenci! Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojim!44 Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjujmo se! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim baje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma ! A. ZABKAR, v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 42. ŽeleioUvarna, tovaru ia strojo Im IrancaviUčarttka dola. Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajoč i h predmetov: etv°OJev9 Bf*ipc*atw za ■nline m žage, naeofarae Fran-cia-turbine za vsak padec in množino vode, kakor tudi tvanaiaiioij za vsako industrijo Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega in kovanega ž Uza. in sicer križe, kotle, pe«i, klooi.tkkft9 trombe za votlo itd.; dalje najrazno-vrstnejse ateleazase keftatv*%fkeijef kakor stresae stole, mostove, vrtnar>ke rastlinjake, vsa etavfciaaka m ključavnica r*ka alata I železne ograje, vrata, okna, strelovode in stedilnike,iičn o pleten 100 za ograje vrtom, pašnikom, travnikom itd Nacrti in proračuni na razpolago. Vse po primernih rvorniških cenah, ^047 53 39