116. številka.
Trst, v ponedeljek dne 25. maja 1903
Tečaj XXVIII
„EDINOST" i
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za četrt leta • K in za en mesec 1 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira
Po tobakarnah t Trstu se prodajajo posamične tevilre po 6 stot 3 nvč. ; izven Trata pa po 8 st.
Telefon številka 870.
glasilo političnega tasta „fdraost" za primorsko.
V edinosti je moč l
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-niStvo v ulici Kolin plccolo St. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna : ulica Carintia štev. 12
Zadnji termin.
ska zmožnost madjarskega plemena ni tako velika, da bi mogla vsprejeti borbo na tri Pod tem zsglavjem priobčuje praška 1 fronte : nemško, romunsko in slovansko. Omo-»Politik« članek, v katerem se bavi s krva- j *ica nflj bi enkrat umaknila strezneniu, vimi dogodki na Hrvatskem in izreka naj- ker bo sicer vzdramljenje grozro. Vse tiBte h njo, uničevalno obsodbo nad madjaronskim velike za podkupljanje uporabljene svete zistemom grofa Khuena Hedervarv-ja. Ali n« zadoščajo več, da bi se v evropskem no-ostra, usodna beseda je padla v tem članku vinstvu vzdržsvala legenda o »vitežkem na tndi na adreso avstrijske monarhije — usodna redu«. Madjari se imajo zahvaliti mogočnim beseda o hvaležnosti, o plačilu, ki je zaščitnikom, da so mogli doaedaj svobodno dobivajo sedaj Hrvatje. Koliko bi se dalo j gospodariti. Ali oni sami delujejo s svojo pisati o tem kočljivem in ob enem veleinte- ; brezzmernestjo na to, da tudi v tem pogled« resantnem poglavju . . . ! To vam je pravo nastane sprememba. Mnogo prijateljev peglavje o psihologiji življenja držav in — (nimajo, ker si jih niso znali pridobivati državnikov.	utegnejo zaiti v popolno osamljenje, pa
itak Oni
V prvem delu škega lista že znane Khuen - Hederv&rv človek na Hrvatskem, kako je slednjič priti do silnega odpora in kakimi sredstvi hoče ban sedaj — ko vihra silen vihar po vsej deželi — »vspostaviti red in mir«.
Potem pa pripoveduje člankar: kako so Hrvatje dajali državi najizborneje generale in najbolji vojaški materijal, kako eo prelivali za državo reke krvi na neštetih bojnih poljih
povdarja člankar pra- ne bo — splendidno. Še je čas z t spreobr-stvari : kako je ban nemje- Dogodki na Hrvatskem v svoji grozni postal najobsovražljeneji
rui
luči naj bi vzdramili tudi ogrske oblastnike, moralo Komplikacije mečejo reflekse tudi že na Cislajtanijo. Će tudi je dr. Koerber jugoslovanske poslance odurno zavrnil, dočim i m« za Vsenemce vsikdar le sladke basede, četudi skuša olepstvati dogodke na Hrvatskem, vendar pa s tem ne prepreča utiša zagrebških dogodkov na pošteno javnost v tej polovici držav«. Tisto izvestno novinstvo pa, ki se razgreva z div-si po tolikih dokaz,h zvestobe pridobili Jim obsojanjem izgredov v Kisinevu, ki ogor-Jov »slovanskih Tjroleevc ter ime »črno-|čen0 tožl radi »tlačenja« Finiandije, ki pa je
z zadovoljnostjo pritrjevalo, ko se je ono stran Litve cesarju zvest narod tlačil in gonil to novinstvo izključujemo
ten narod«.
V vihrah leta 1848 — pripoveduj«« dalje so zastavljali svoje življenje..... a da- | Pred cevi P«»ik :
5 %Znnftt teče hrvatska kri____, ali se »eveda. Stvar hrvatskega naroda je
predobra, da bi na tej strani mcg'a vzbujati simpatije. Sicer pa se vsa enega Rod.ea, enega p°štena javnest postavlja na stran hrvatskegn premagovati narašča- naroda- Skrajni čas je za poboljšanje. Krvavi joče trpkosti, ako bT hoteli razreševati to na- j dogodki na Hrvatskem kažejo, da politika
nes i »Zopet ne preliva po sovražniku, ampak po pripadnikih av^tro-ogrske vojske, kateri so Hrvatje dali enega Filipove j, Jelač:«a ! Ne bi mogli
rodnostno-psihologieko zigonetko. Menda je že tako usojeno naj zveste j-ši m narodom, da sejih najmanje upošteva. Istim Madjarom, ki si domišljajo, da imajo takorekoČ pragmatiško pnvieo do revolueije, katero so tudi brezvestno izkoriščali vsikdar, so danes črno-rumeni Hrvatje izročeni na milost in nemilost ...!•«
Čiankar opisuje, kako je bila nagodba med Hrvatsko in Ogrsko prvotno — in iz-laeti cd nje :nicijatorja na ogrBfci strani, modrega Deaka — pošteno mišljena in sklenjena, a kako eo vse pozneje madjarske vlade z mrziim sie*m in trdo roko drobile hrvatsko
nasilja, zapričeta od Kolomana Tisze, začenja odpovedovati službo. Ta politika se bo grozno maščevala, ako se tudi sedaj ne krene na druga pota in se ne povrnejo k tradioiji Deaka. Zadnji termin je za to.«
V7 svojem državnozborskem poročilu pa piše »Politik« ozirom na odgovor, ki ga je dal g. Koerber v seji zbornice dne 22. t. m.: > Mej-klici, ki so jih rabili poslanci Biankini, Spinčid in Ferri, sklicujč se na reke krvi, ki so jih Hrvatje že prelili za to nehvaležno državo, bi mogli vendar zadostno pončiti vlado o mišljenju, ki vlada mej temi poslanci in med njihovimi volilci. G. Koerber je bil končno jako razburjen in razdražen, sosebno eo hrvatski poslanci klicali, naj
pravo, zapisano v aagedbi. Bolj in bolj strastno
Koerber gre v Budimpešto poklonit se ma-
so se Madjari r.arivali v idejo pomadjarjenja Hrvatske.
Hrvatski zastopniki pa, formalno voljeni, v resnici pa imenovani od bana, niso imeli nikdar poguma, da L i protestirali proti takemu zistemu. Sedaj še le, ko jim plamen narodovega ogorčenja šviga čez glavo, sedaj še le se j« oglasil eden njih v ogrski zbornici, da je — ali le v najmilejih oblikah — zastopal pritožbe hrvatskega naroda. Ali go vor posl. Tomašići je zvenel kakor ostra za tožba na adreso stranke, kateri pripada — gospod Tomašić! Sedaj je prekasno za take govore . . . Madjari so gluh: zanje.
Jn tu ee obrača člankar na adreso njega, čegar ime zveni danes po vsem Hrvatskem kakor kletev. Mest) da bi grof Khuen He-dervarv skušal otresti se grehov in odpraviti vzroke u*taji naroda, pak je uprizoril pravo grozovlado. Toda bajoneti so dobri za vse, le za o ne, da bi človek nanje Bel! Gibanje bo možco udušlti v krvi, ali ne bo možno pravice izgnati iz dežele kakor kakega neprijetnega agitatorja. In na Hrvatskem ne nastopijo normalni odnočaji dotlej, dokler se ne povrnejo brez pridržka k pogodbenim pravicam in dolžnostim, obvezniru za obe strani. Mir v kaki deželi, mir kakega naroda pa je že toliko vreden, da se mu žrtvuje kakov upravitelj, ki je po dvajsetletnem vladanju nasil-stva dospel do — nagle sodbe. To naj puste dcp)vedati v Budimpešti, veliko preveč nate rajo svoje moči.
djarskemu šovinizmu. Bled je poBtal od razburjenja in se je kljubovalno in jezno obrnil proti jugoslovanskim klopem, kakor da hoče posamične klicatslje osebno klicat na odgovor. Potem pa ee je pomiril, ko je bil Bian-k nijev predlog odklonjen.«
Dogodki na hrvatskem.
V soboto zjutraj imeli so dalmatinski državni n deželni poslanci na Dunaju dve uri trajajočo konferenco, v kateri so najprej deželni poslanci poročali o razpoloženju naroda v Dalmaciji, na kar se je vi šila razprava glede naprjšene avdijence pri cesarju. Predlagalo se je tudi, naj bi de od minister-skfga predsednika zahtevalo, da bi izposloval pri cesarju vsaj vsprejem deputacije petih Članov.
Ob 3. uri popoludne so imeli poslanci pogovor z ministersKim predsednikom, na kar so izdali sledeči komunikč: »Poslanci dvorni svetnik vitez Vukovic, dr. Kla:ć in profesor Pere bili so danes po nalogu vseh deželnozborskih in državnozborskih poslancev pri ministerskem predsedniku, da ga vnovič naprosijo izposlovanja avdijence pri cesarju.«
Komunike pravi na to dalje, da je dr. Koerber izjavil, da je z ozirom na državno-si pravno stališče in z ozirom na razmere v kjer sploh onostraneki državni polovici avdijencija abso-Evolucij- lutno nedopustna.
Dalmatinski poslanci so se na to ob 6. uri i»opoludne (v soboto) zopet sešli in si sklenili, da hočejo vsejedno v kabinetni pisarni predložiti prošnjo za avdijenco. Na to je v tej seji deputacija, ki je bila pri ministerskem predsedniku, poročala, da je isti (dr. Koerber) pozval dalmat nske poslance za naslednji dan na neko posvetovanje toliko glede vprašanja avdijence, kolikor glede gospodarskih vprašanj Dalmacije.
Dr. Koerber hotel je tako odvrniti pozornost dalmatinskih poslancev od dogodkov v Hrvatski in metati jim peska v oči z gospodarskimi vprašanji, kakor bi gibanje Hrvatov v Banovini in tudi v Dalmaciji ne bilo eminentno gospodarskega pomena.
Dalmatinski poslanci pa niso hoteli Besti na Koerberjeve limanice ter so — kakor je nadalje razvidno iz poročil — odklonili njegovo vabilo na razgovor.
Nadalje se je v tej konferenci dalmatinskih poslancev sprožila tudi misel glede izdanja proklamacije na hrvatski narod, v kateri proklamaciji se ima povdarjati brez-vspesnost na Dunaju storjenih korakov in izraziti simpatije trpečim bratom v Hrvatski. Nadalje se je sprožila misel, da se v Zadru uprizori protestna manifestacija hrvatskih členov dalmatinskega deželnega zbora.
Komunike nadaljuje potem: »Akcija hr-; vatskih državnozborskih in deželnozborskih poslancev služi izključno humanitarnim interesom na korist bratov v Hrvatski in S!a-I voniji. Namen zaprošeni avdijenci pri cesarju je bil jedino ta, naprositi vladarja, da bi svojo i moč uporabil v pomiloščenje po nagli sodbi na smrt obsojenih Hrvatov ter v to, da bi na Hrvatskem prenehalo prelivanje krvi.« V zaključku izjavlja komunik«, da hrvatski poslanci niso namerjali nikake politične demonstracije in niso nikakor hoteli doseči, da bi se naša vlada na katerisibodi način ume-
šavala v hrvatske razmere.
*
* *
Nagla sodba. Kakor smo že v soboto omenjali, je razburjenje najhujše v hrvatskem Primorju in najboiji dokaz za to je dejstvo, da je nagla sodba proglašena tudi
v okrajih Sušak, Delnice in Bakar.
*
*	sfc
Minolega petka bil je tudi v Arelinu pri Vojniku na Štajerskem velik protestni shod radi dogodkov na Hrvatskem in je bila ob viharnem odobravanju soglasno vspre-jeia resolucija, katera je bila prvič vsprejeta
na velikem shodu v Trstu.
*
Iz Pittsburga v Ameriki dešla je brzojavka tamošnjih Hrvatov, kateri obljubujejo denarne prispevke.
*
* *
Smrt junaka. V listih čitamo o nastopnem pretsesljivem dogodku. V Podsusedu je neki kmet razgalil svoja prsa in jih nastavil orožnikom z besedami: »Tu netri je hrvatsko srce, ako imaš poguma, ustreli !« Počd je Btrel in kmet junak se je zgrudil mrtev na tla.
*
* *
Vsprejem dalmatinskih poslancev na Reki. — V petek popoludne ob o in pol uri bo prišli is Dalmacije na Reko dalmatinski poslanci, ki so potovali na Dunaj zaradi avdijence p;ei cesarjem radi strašnega stanja in prelivanja krvi na Hrvatskem. Na obali jih je pričakovalo več tisoč ljudij, med njimi množica gospfj in gcspic s cvetlicami. Doš'.e je pozdravil pesi. Erazem Barčič ter se jim je zahvalil v imenu reških H«vatov in hrvatskega primorskega okraja, kateremu je on zastopnik, da so se tako zavzeli za tužno Hrvatsko. Banovina, katera danea trpi, ne pozabi nikdar na plemeniti čin bratov iz Dalmacije. Crnebesno klicanje: Živeli Dalmatinci ! Živeli naši branitelji ! Hvala vam, mili bratje! — razlegalo -sa je
po vsej obali in ni hotelo prenehati. Pristopile so gospe in gospice ter jih obsule s cvetlicami in darovale vsakemu posebej po eno divno kito cvetja. Vse o8i so bile solzne, vsi so bili v silnem ganotju. Najbolj so plakali stari ljudje. V imenu Dalmatincev se je zahvalil posl. Mil d, rekši, da so v Dalmaciji pretresena vsa srca in vse duše. Mi smo morali — je rekel — vam hiteti sa pomoč ; zato potujemo na Dunaj, da dosežemo milost za obsojence in da pieprečimo daljno prelivanje krvi po Banovini. Mi nismo pričakovali I nikakega vsprejema na Reki; zato nas je iz-nenadil vaš pozdrav. Nam se mudi, mi moramo hitro naprej, da rešimo brate, ki so v smrtni nevarnosti in da izposlujemo boljšo bodočnost naši skupni domovini.
Na to sti se siva stirca, Barčič in Milic, stara tovariša iz narodnih bojev, objela in poljubila. Vse je bilo vzneseno; začeli so prepevati hrvatsko himno »Lepa naša domovina« ter so se pevaje podali proti hrvatski čitalnici. Poslanci so šli v čitalnico, a narod je ostal zunaj in je napolnil ves trg in dober del korza. V čitalnici je čakal na dalmatinske brate predsednik baron Juraj VranicanL Govoril je Dalmatinec dr. Trumb ć tsr pov-darjal, kako velik je ta trenotek za ves hrvatski narod, — kako morajo sedaj Hrvatje porabiti vse svoje moči, da ohranijo svoj narodni obatanek — kako oni, ki l>i morali braniti Hrvate, dopuščajo, da se na Hrvatskem vrše najhujše nezakonitosti ter se tako vts narod f-ili v obup in klanje. Nastop dalmatinskih poslancev je odločen ; oni pokažejo, da ee ne puščajo teptati.
Med tem je narod pred čitalnico akla-miral poslancr. Na Balkonu se je prikazal dr. Smodlaka ter pozval v kratkem nagovoru vse navzoče, naj se ne udajo, naj vstrajajo v borbi, dokler ne bodo izvojevane vbc narodne pravice. Te besede so vzbudile nečuven entuzijazem med reškimi meščani. Tudi neki Italijani, ki so bili navzoSi so se podali vseobčemu V2ntšenju ter vsklikali : Oj, to so ljudje! — Oj, to so junaki!
Dalmatincem se je pridružil tu3i istrski poslanec dr. Dinko Trinajst e iz Pazina ter Be je v imenu Istre podal z Dalmatinci na Dunaj. Zvečer, ko so poslanci odpotovali z brzovlakom proti Dunaju, bilo je zopet vse meščanstvo po koncu. Posebno divno eo nastopile hrvatske gospe in gospice.
*
* *
Ko so se dalmatinski poslanci na svojem potovanju na Dunaj v soboto, ob 4. uri zjutraj pripeljali na kolodvor v (iradcu, pričakovalo jih je tam nad 100 jugoslovanskih visokoaolcev, kateri bo jim napravili prisrčno ovacijo. Na kratek nagovor nekega visoko-aolca, odgovoril je poel. Milid, ki je v ganljivem govoru povdarjal, da je nastopanje dalmatinskih poslancev za svoje brate v Hrvatski le izvrševanje njih častne naloge. Po-Blanci so visokošolcem zatrdili, da je veBt o zažganju slike bana Khuena Hedervaryja popolnoma resnična.
Nadalje so poslanci zitrjevali, da je ogorčenje proti banu v Dalmaciji neopisno. O govorih bili so poslanci in dijaki odkriti. Ko so se poslanci zopet odpeljali, pozdravljali bo jih dijaki z navdušenimi »Živio«-klici in
»Slava !«-klici na obešene.
* *
V soboto popoludne bo se na graškem kolodvoru zopet ponavljale demonstracije in sicer o priliki, ko so Be še nekateri drugi dalmatinski poslanci vezili na Dunaj. Ti so potrdili vest o spopadu v Fužinah, kjer je bilo sedem oseb ubitih in med istimi tamošnja učiteljica. Pred prihodom vlaka so dijaki obkol li nekega kakih 30 let starega moža, o katerem S3 sumili, da je Hederva-ryjev vohun. Isti je molčal na vsa zasramo-vanja in je o prihodu brzovlaka izginil.
Demonstracije proti hrvat-s* k emu banu na Dunaju. V soboto popoludce 8e je na Dunaju izvedelo, da je Khuen-Hedervarv na Dunaju, Kakor blisk je šlo to skozi Brca jugoslovanskih dijakov. Brezmejno ogorčenje jih je navdalo, ko bo videli, kako pr.haja mož posredovat, da bi H rvati iz Dalmacije ne bili sprejeti pri cesarju, kako obtoženec, zločinec, Bkuša že v naprej potlačiti glas tožitelja. Brez vse agitacije so se proti večeru vsi oni, ki so izvedeli, da je ban na Dunaju, zbral« pri hotelu >Erzherzog Kari«, kjer logira. Bilo jih je okoii 3<MJ, aej njimi polovica Slovencev pa tudi Srbov je bilo mnogo. Elementarno ee je mej njimi pojavil krik: Doli Khuen, pe-reat!
Poicija je seveda takoj mnogoštevilno nastopila vendar je demonstracija trajala skoro pol ure. Pred početkom so stopili demonstranti »-kupaj in zapeli z zanosom in občutkom »Lepa naša domovina« da je odmevalo cd prekrasnih palač »kiirntner-stiaese« tako lepo, da so instinktivno za pevci sneli svoje klobuke mnogi okrog stoječi Du-najčani, ki se jih je bila o tem nabrala velikanska mn(žica. Policija je pa aretovala mnogo SloveDcev in Hrvatov, in je, ko bo ob razhodu dijaki peli »V boj«, potegnila gole sablje in naskočila demonstrante. Nato so se ti razšli. Za Khuena pa je bila demonstracija dober nauk, da zanj kakor za
na Čelu se je pomikala množica pred palačo dež. predsednika, prepevaje »Liepa naša domovina«, »Banda svira, Jelačić Maršira, po zeleni šumici Mažare bombardira« (kakor zanalašč za to priliko) in pa »Još Hrvatska«, Množica se je ustavila in vsklikala : »Smrt banu !« »Abcug Madjari in Germani !« Policija je demonstrante komaj spravila naprej. Sprevod ee je vil ob klicih »Živeli Hrvatje!« pred mestno hišo, kjer se je zapelo zopet par pesmi. Ljudstvo je zahtevalo, da se madjarski grb, ki je na neki hiši nasproti mestni hiši, takoj odstrani. Policija ni ugodila želji ! Množica se je pomaknila do »Mestnega doma«, kjer se je razobesila hrvatska trobojnica zraven že obešene črne. Ob tej priliki je eden policajev aretiral nekega dijaka, a ga je takoj izpustil. Množica je šla zopet pred mestno hišo ter zahtevala, da se odstrani oni madjarski grb. A policija je demonstrante razgnala. Tako navdušeno še ni bilo b!ov. ljudstvo nikdar kakor danes. Živela Hrvatska ! Abcug Hedervarv !
P. S. Pozneje so vendar odstranili oni madjarski grb.
'Jr.
* *
Hreljin pri Bakru v hrvatskem
Primorju :
Tukaj so zaprli obče priljubljenega 75-letnega župnika Urpanija, katere je bil pred nedolgo poslanec tega okraja. Žojim so zadrti tudi drugi ugledni rodoljubi zaradi
Judeža Išfcariota in Kajna ni vec prostora, _ „	.... . .	^ ,
, , ....	, • , -	»t dogodkov na bližnjem kolodvoru Plase. Kdor
nikoder, Kier bi se umiril, kier bi ne zacul ;. , , ...	L1
J „ . . . , j je le nekoliko na sumu, ga vodijo uklenje-ogoreenega Slovana in bi ga ne megla do-,____ : x _	__+ u ^
se ne pogrezne v za svoje krvave
seči roka ©svete, dokler tmino, da dela pokoro grehe.
Dodatek. V nedeljo populudneso se demonstracije ponovile. Ob 1., ko naj bi imel Kbuen priti k ministru Szechenv-ju v Banka-gasse, se je tam zbrala množiea jugoslovan- j skih dijakov. Mej žvižganjem in pereat-klici i je prišlo do Ludih nastopov s policijo, ki je danes aretovala mnog'o več dijakov nego \ včeraj. Nekaj vsučiliečnikov seje umaknilo na
nega v ječo v Ogulin. V petek so bile po zvane žene in dekleta. Vse so prišle odičene s hrvatsko trobojnico, a zato so bile tudi vse na mestu za prte !
Zvečer okoli 7. ure prišla je kompanija vojakov ter je odvedla njib 33 na postajo Plase, kjer so jih zaprli v ondotne magacine, a one so bile vesele ter vsklikale: Živela Hrvatska! Doli z banom!
nniverzitetno rampo, šiloma izpraznila.
a policija je tudi to
Iz Ljubljane smo prejeli o včerajšnjem ehodit :
Z® ob 1 'j. uri je bila vsa dvorana v »Mestnem domu« napolnjena, ob lO.h je bil že skoro trg pred hišo premajhen za množico, ki je prišla na sbod. Videl si ljudi iz vseh
Kam jih odvedejo naprej, ne znamo. A divno jih je bilo videti, kako zadovoljne in požrtvovalne so se pripravljale na pot. Za soboto je bilo pozvanih še mnogo več. A nobena se nič ne boji. Vse so navdušene, tudi take, ki nisD bile pozvane, se same prijavljajo sodišču. Vse so solidarne. Sjdi se, da jih pojde v zapore več sto. V zapore hodijo pevaje rodoljubne hrvatske Jojev : rokodelcev, kmetov, delavcev, kakor Pe9mi- ^okleta ona roka, ki je napravila na tudi nemalo inteligenee. Ob lOih je gosp., Hrvatskem toliko zla.^ Gostincar, vodja delavcev, otvoril shod, ter	* *
predlagal g. dr. Ferrija predsednikom	IzOrievca na Hrvatskem. Tukaj
shoda. Burno sprejeto. Ko je g. Feri mno- je narod proglasil naglo sodbo nad Heder-žico nagovoril in pozdravil, je prevzel besedo varvjem in njegovo družbo. Dotične lepake g. poni. Žitnik. V navdušenih besedah je so oblasti takoj potrgale. Na to je bila pre-govornik protestiral prov. dogodkom, ki se cej pojačena četa orožnikov, ki naj bi bra-vri« na Hrvatskem ter sklenil : »Još Hrvat- nila našega župnika Krunoslava BesliV*, kaska ni propala...« Za njim je govoril v teri je ljut Madjaron, pa ga narod zato tako imenu narodno-napredne Uranke gesp. dr. ljubi kakor vse Madjarone. Saj nosi on od T r i 1 l e r, v imenu delavcev k a t o 1 i d k o - vsakega ptiča po eno pero, a od vraga tri narodne stranke pa g. 6tefć. Oba sta dlake. Zato mu je dobro in je srečen —do-v vzaešenih besedah povdarjala bratsko Iju- kler so tu orožniki ! bav med Slovenci in Hrvati ter zato odločno	+ * *
protestirala proti t-*mu, da naša vladd do-	Iz Zagreba javljajo, da je ban v pe-
pušča vohune banove v naši polovici in naše tek sedel na znanem zagrebškem sprehaja-elovenske polke proti našim bratom Hrvatom, lišču Cmrok z dvema svojima zvestima pri-ki to vedno in vsikdar bili zvesti cesarju, jateljema : z Erdodi-jem in Vladimirom Kreki so s svojo krvjo rešili vso Evropo po šicem. Okolo njega je bilo več nego 20 pred turškimi navali. Znamenit je stavek g. detektivov in pol čajev, ki so ga Čuvali. — Štefčta: »Će se ne moremo mi Slovenci Srečen »narodni« ban! Tako skrbijo zanj, da združiti pod slovensko trobojn eo, pa se pod mu ni n.kdar dolgočasno, hrvatsko '.« V imenu Hrvatov je govoril, g. i	m * +
M a g d i č. Pojašnjeval je madjarsko podlo	Verodostojnost uradnih v e-
prevzetnost in nasilstvo in pokazal par re- stil! Iz Zagreba nam piše povsem zanes-komandiranih p.eem, katera je dobil od* Ijiva oseba in izraža svoje ogorčenje nad pre-prta iz Hrvatskega. Govoril je še zastopnik drzno niiatifikacijo javnosti, ker 80 bili uradni novija n h demokratov. — Vsi govorniki eo listi raznesli v svet vest. da sta se pod-bili pozdravljeni z »Živio«-klici. Ljudstvo je maršal Canil in ban Khuen sprehajala bilo tako navdušeno kakor nikdar, niti ta- po zagrebških ulicah potem, ko je bil krat ne, ko se je šlo za univerzo. Vedno m znani spor med njima poravnan. To ni
vedno se je slišalo : Živeli Hrvatje naši bratje ! Ziv o Jelačič ! Pereat ban ! pereat Konj (-Kbuen)! Pereat hijena ( Khuen-a). Pereat Mongoli v Evropi ! — Prečitalo se je potem kakih 15 doš.ih brzojavk (2 iz Trsta), a na to resolucijo, ki je bila jednoglasno veprejeta. Ko je g. posl. Ferri zaključeval, je bilo ljudstvo neopisno navdušeno. Zahvalil se je vsej Sloveniji ter obljubil, da tudi Hrvatje nikdar ne pozabijo na nas. Poslovil se je b aolzmi v očth. Na to sti zapeli društvi »Slavec« in »Ljubljana« pesmi »Slovenac i Hrvat« in »U boj!« — Štirje kmetje so prijeli gosp. posl. Ferrija na svoje krepke rame ter ga nesli po dvorani. Ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. A narod se ni razišel. Z dijaki
res in je prosta izmišljena laž, ki je bila vržena v svet z namenom, da se pokaže, kako silno močan in ngleden je ban Khuen Hedervary.
V Zagrebu Ee ban ne prikaže na ulici, ako nima okolo sebe čete stražnikov in vojakov. Noben pošten človek se mu noče približati. In s takim človekom naj bi se sprehajal hrvatski junak podmaršal Ča nić! !
»N »rodne novin e«, glasilo hrvatske madjaronske vlade, se — ka'ior nam poročajo, ker mi ne čitamo tega lista — silno srde iu psujejo list »Edinost«. Tem prodanim madjarskim jaslarjem sporočamo samo to, da na? bi bilo sram, ako bi nas oni hvalili ! !
Na razpolago nam je zasebno pismo i z Zagreba, datirano od dne 22. t. m. Iz tega pisma posnemljemo :
Aretovanja so na dnevnem redu po vsej Hrvatski. Zapirajo se ljudje vseh slojev in obeh spolov. Zapori so postali premajhni, zato se porabljajo zato tudi vojašnice. Župnika v Grubišnjem polju, Jemeršiča, in njegovega kapelana so priveli v zapore uklen« jena.
Palača prometnega ravnateljstva železnic je krasna. Nad drugim nadstropjem pa so zlate črke, s katerim se kiši zakon, ker tiste črke seBtavljajo napis: Madvar Kyraly Allam-vaseutak. Ta napis je bil prvi povod demonstracijam v Zagrebu.
Pred 10 dnevi je bila v nadbiskupskem semenišču redarstvena hišna preiskava. Dva klerika sta bila na mestu aretirana. Pismo omenja kako so »usmiljenke« rešile mnoge, ki so bili pred policijo pribežali na samostanski vrt odprši jim vrata v Gundulicavo ulico. Ali orožniki so potem navalili na opatico in so preiskali ves samostan, da bi našli onih, katere so iskali. Istega dne ob l/27 uri zvečer je šel kovač iz kožarnice proti domu v Novo ves. Ko pa je došel do semenišča pridrvili so za njim konjeniki, a jeden njih naravnost nanj. Kovač je všvrknil konja s tako silo, da je isti odletel. Na to pa redarji po kovaču s sabljami in naravno, da je siromak podlegel tej sili. Z muko se je privlekel d » vrat, katera mu je odprl neki svečenik. Notri so mu oprali in povezali rane.
Naše ženske kažejo nepričakovano energijo. PovBod so poleg, povsod govore, pevajo In kar kličejo javnim organom : Ako ste taki junaki, pa zaprite nas vseh !
Takov je sedaj duh na Hrvatskem !
*
# *
Iz Šibenika smo prejeli dne 21. t. m. ; Za danes sklicana redna seja občinskega sveta. Po govoru župana dra, Krstelja in enoglasno vsprejetih predlogih dra. Gazzari-a v počaščenje padlih junakov za svobodo Hrvatike, je bila seja zaključena v znak žalosti. Občinski svet je določil 500 kron kakor začasno pripomoč rodbinam. Sklenilo se je, da se izda oklic na meščanstvo. Občinski svet se je brzojavno obrnil di cesarja za pomilošČenje obsojenih in s prošnjo^ da se zaustavi prelivanje nedolžne krvi. Poseben odbor nabira milodare. Mestu se je povilo v črnino. V nedeljo se občina, društva in meščanstvo udeleže zadušnice. Dalje so brzoja-vili cesarju : društva, meščanstvo, matere in dekleta. Občina je zapro3ila poslanca Bian-kinija in župana dunajskega dra. Luegerja, da se zavzameta. Tuga neopisna, žalovanje obče.
*
Došle so nam nastopne brzojake :
Dunaj 24- Ministerski predsednik je odklonil prošnjo, da bi izposloval a v d i j e n c i j o. Vendar smo zaprosili avdijencijo. Odgovor dobimo poju-ttšnjim. Vse novine dunajske pretresajo obširno našo akcijo iu več ujma simpatično. Javno mnenje se najbolj bavi s hrvatskim vprašanjem, ce'6- bolj nego z macedonskim. Ban je od včeraj tu. Smcei so bile velike demonstracije Hrvatov. Srbov, Slovencev, Čehov proti njemu. Redarstvo je razgnalo demonstrante z orožjem, kar je na Dunaju dosedaj nezaslišano. Šast je bilo aretiranih. V ta hip ee vrši druga demonstracija. 4 zaprti. Zbrani smo permanentno. — Vs9h Dalmatincev je tu 32, vsi, razun zadržanih Mangjera, Šupuka 'in Ivčevida. Poslednji pride pojutršnjim. Borelli je došel. Iz Istre sta Spinčio in Trinajstič. Iz Trsta dr. R y b ž r, Ivan Goriup pride jutri.
Sv. Peter v šumi (Istra) 24. Radi žalosti v banovini za danes napovedana veselica Čitalnice izostala.
V o 1 o b k o 24. Občinski zastop voloski je danes sklenil enoglasno, da pošlje kralju brzojavno prošnjo, da se zaustavi prelivanje hrvatske krvi. Dovolilo se je 400 kron za padle žrtve, a svetovalci so zbrali med seboj 400 kron. Seja je bila zaključena v znak žalosti.
S j> 1 j e t 24. Meeting mnogoštevilno obiskan. V gledališču in okolo istega na tisoče naroda, Hrvatov in Hrvat:c, iz Spljeta in okolice. Došlo je odposlancev iz vseh občin v okolici. Velika množica brzojavk v pridruženje k sklepom. Govorili so predsednik Mihajlov'ć, Bulic. Mikačič, Kapic, socijalist. Dorbić, Stražič ć, Kaatelanio Valetin, pesnik Eatalioić Kr ževačenia Vrneš se zahvalil na udeležbi. Sklep shoda i'.raža ogor-
čenje in solidarnost, protest proti nasilju, občudovanje nesrečnim bratom, nado v svobodo in jedinstvo naroda iz krvi mučenikov. Sprevod s črnim nadp:som »Slava mučenikom« je tiho in dostojanstveno obšel vss mesto. Na gosposkem trgu klici: Slava mučenikom ! Pereat Hedervarv! Živela Hrvatska ! Odpevali so himno. Utis silen, veličanstven.	Dr. Mihajlović.
Tržaške vesti.
Maša zadušnica za žrtve na Hrvatskem. Včeraj ob 8. uri zjutraj se je vršila v tukajšnji cerkvi Novega Sv. Antona maša zadušnica za žrtve Khuen Hedervarvjevega tiranstva na Hrvatskem Da-si ni bilo nikake agitac je in je bila maša naznanjena še le v soboto s kratko notico v »EdinoBtis, je bila vendar velikanska cerkev natlačena občinstva. Po masi ee je narod mirno razšel in je bil tako ves ogromni policijski aparat, ki je bil nastavljen v cerkvi in v bližini cerkve, brez potrebe.
Na manifestacljski sliod v Ljubljani
sti bili cdpo3lani iz Trata nastopni brzojavki:
Iz dna duš pridružujoči se vasi manifestacij; kličemo: neporušna bodi bratska vez med narodom slovenskim, hrvatskim in srbskim v tešilo v časih žalosti in v podkrepljene vere v srečno Bkupno bodočnost! Zora puca bit ce dana!
Tržaški Slovenci.
Pozdravljamo zborovalce glavnega mesta velike Slovenije bele Ljubljane. Prednjačite nam v borbi proti tlačiteljem naše Bvobode!
Tipografi »Edinosti*.
Iz Ricman j nam pišejo : Danes zjutraj razvesili so ricmanjski fantje na neki murvi v vasi črno zastavi* (radi dogodkov na Hrvatskem).
Popoludne ob 3. uri in pol je prišel bo-Ijunski orožniški poveljnik k županuu Ber-donu, da mora sueti zastavo na povelje okr. glavarja. Ker je župan protestiral, bo orožniki prisilili nekega Andreja Žuljana, da je snel zastavo, katero so potem orožniki odnesli. Oba žandarma sta Nemca! Ogorčenje veliko !
Kje so nesranineži ? Pišejo nam : Ker ste zadnjič objavili, kako je neko človeče predbacivalo slovenskim delavcem nesramno prosjačenje, dovolite, da navedemo — v dokaz, kje da so nesramneži — Bledeči slučaj : Minolega luta je bila v Ljubljani stavka zidarjev.
Med tedanjimi delavci te stroke je l^ilo veliko število delavcev iz Italije. Le ti so šli k vodstvu širajkarjev in so prosili denarja za potovanje v domovino.
Vodstvo je ugodile prošnji, ali Lahi, mesto da bi bili šli drugi dan domov — so šli na delo vkljub dejstvu, da je se trajal štrajk'.! Kje so torej nesramneži?
Je-li nearamnež oni, ki je z dobljenim denarjem šel res domov, ali pa oni, ki so prosili in dobili podporo za potovanje v domovino, a so potem kvarili stavko ? !
Izzivanja se ponavljajo! Nekaj »let sem, odkar je neki Zid uglasbil poznano pesem : »Nella patria«, se ta pesem prepeva vselej, ko se heča žaliti slovanski del tržaškega meščanstva. Ta pesem, s katero se prepovedujejo v Trstu vsi, vsi jeziki — izvemši — seveda — laškega, je na dnevnem redu ob vsaki in tudi najmanjši demonstraciji.
Minoli četrtek so tržaški Italijani demonstrirali baje laškemu vseučilišču v prilog. To priliko bi bili morali — vsaj naše skromno mnenje je tako — izrabiti dostojno, ako jim je res za to, da dosežejo svoje lastno vseučilišče. Ali kakor da je nefco prokletstvo nad njimi : oni ne morejo manifestirati, da ne bi ob enem žalili svojih sodeželanov, ki jim niso Čisto nič nasprotovali ob tej priliki! — Kakor da nimajo nič bolj pametnega, kar bi mogli zapeti, so tudi ob tej priliki krulili svojo »Patrio« ter tako izzivali in žalili nas, ki smo že itak žaljeni, s tem, da nam ta »liberalna« signoria ne privošča niti ene ljudske šole v Trstu !
Naši sosedje so pobesneli — drugače si ne moremo tolmačiti zadajega njihovega nastopa proti nam v gledališču »Politeama Ros-Betti« m potem na tržaških ulicah.
✓ Avstrijske vlade ee branijo odpreti v Trstu laško vseučilišča, ker se taje boje, da bi se potem tu Še intenzivnejše gojil irreden-tizem, čemur pa laški poslanci vedno energično oporekajo !
Na zadnjem shodu pa so ravno ti vedni prosilci za vseučHišCe upili (tako poročajo laški listi): »Viva 1' Italia«, peli Garibaldi-
jevo himno, peli, kakor rečeno, izzivalno ,Patrio4 in demonstrirali prei italijanskim konzulatom!
Mi pa bi menili, da je to pot, po kateri ne pridejo do onega — kar zahtevajo ! Kajti po elienih demonstracijah dobiva odpor vladin le podkrepljenje, a ob enem morajo vstajati slovanskim poslancem zelo reBni pomisleki proti italijanski aspiraciji.
Tudi nam že presedajo ta večna izzivanja in zagotoviti moremo naše sosede, da se opečejo prej ali slej s takimi izzivanji!
Mi si gotovo ne dajano zapovedovati, kateri jezik naj govorimo ! In to ne po laških bedastih zagrizencih in ne po še bolj divjih slovanskih odpadnikih.
Mi smo zmožni za to, da pokažemo laški gospodi, da tudi mi smo tu doma na svoji zemlji in da ne dopuščamo nikomur, da bi nas žalil in to celo brez vsakega povoda !
Gospoda Italijani naj le igrajo se spečim levom ali vedo naj, da ta lev ne spi trdnega spanja, ampak se vzbuja in motri in se pripravlja.
Ko bo mera polna, utegne ta lev pokazati, da je on tu v svojem »brlogu«, iz katerega bedi morali prej oni, ki ga izživljajo.
»Mera je polna!« je vskliknil na laškem thoda g. Hortis! In: mera je polna !! vskli-kamo tudi mi! !
»Abasso i seiafiU Tako je nek sin dedne kulture zapisal na slovensko tablico, razobešeno v centralnem poštnem poslopju. Omenjeni lopov je gotovo porabil priliko, ko ni bilo navzočega poštnega vratarja, ker ko bi bil ta opazil navedeno lopovstvo, bi do-tičnik slano plačal to »junaštvo«.
Da se stvar ne ponovi, priporočamo slav. postnemu vodstvu, naj omenjeno tablico da vložiti pod steklo, okvir.
Irredente ni! V noči med soboto in nedeljo so neki »otrečaji« potrosili na Velikem trgu barvanega prahu in sicer belo-rudeče-zeleno. Pometači, hotč pomesti ta trobojni prah, so pomočili in to je — pc-magalo !
Prah se je prejel se tlakom in tako je bila na tlaku Velikega trga italijanska zastava!
So pač poredni ti vladni — »otroci« ! ! Sedaj naj kedo reče, da je v Trstu irre-denta !
V Vidmu je tudi ni. Saj eo o zadnji manifestac ji, prirejeni proti Avstriji, zažgali — samo tri črnorumene zastave ! To isto se je zgodilo po vseh italijanskih mestih, kar pač dovolj ja^no dokazuje, da irredente ni !
Nesramnež Pišejo nam: Neki nesra-mnež, ki sliši n* ime Pepi Firar, je miaolo soboto dce 23. t. m. na shodu mizarskih delavcev rekel, da Hrvatje hodijo v Trst delat konkurenco domačinom in to osobito na postavljanju parketov !
Dotično revse je ša dodalo, da treba, temu navelu Hrvatov postaviti »šrange«, da se jim tako zabrani prihod v naše mesto.
Ob stotinah mizarskih delaTcev iz Italije ee ni nikdo izpodtikal, kar bi pač bilo bolj na svojem mestu, nego pa sramotenje -slovanskih delavcev.
Temu Pepetu je nek drugi delavec (•okadil pod no§ ter zahteval naj takoj prekliče omenjena žaljenja, ker da ga v nasprotnem slučaju vrže iz dvorane.
To opetovano zabavljanje na shodih mizarskih delavcev, proti slovanskim delavcem, nam pač jasno kaže, kako se v nekaterih delavskih krogih goji »me inarodnost« !
Izlet t Herpeljc. — Pevsko društvo »Kolo« priredi dne 14. junija korporativen izlet pod društveno zastavo v Herpelje.
Tamošnje pevsko društvo »Zvezda« priredi namreč omenjeni dan velik koncert, na katerem lodo sodelovala razna pevska društva.
Za izlet v Ajdoišfino. Podpisani opozarja vse one, ki žele, da j:m podp sani preskrbi vozove, da se prijavijo za to najdalje do četrtka dne t. m. Oni, ki bi se prijavili pozneje se vsprejmejo le v tolike«, kolikor bo na ratpolago prosiora.
Vožnja tja in nazaj stane 5 kron na osebo brez izjeme.
ODBOR
pevskega društva »Kolo«
Dramatično društvo t Trstu priredi
v soboto, 30. maja 1903 v »Narodnem domu« v Barkovljah glediščno predstavo : »ženski Otelo«. Igrokaz v 3 dejanjih. Napisal Aleksander DumfcS : prevel Fran Schmidt; vprizoril režiser Ado.f Dobrovoloy. V igri nastopijo členi slovenske drame v iz Ljubljane. Začetek ob 8. uri zvečer. Cene : Vitopnina 30
nč. (l»0 st.), sedeži od I.— VI. vrste 40 nč., (80 st.), sedeži od VII. vrste naprej 20 (40
stot.).
V nedeljo, 31. maja 1(.K)3. se uprizeri v gledišSu »Fenice« s sodelovanjem členov slovenske drame iz Ljubljane prvikrat »Deseti brat«. Narodna igra s petjem v 5 dejanjih. Po Jurčičevem romanu spisal FranGovekar; režišer g. Matevž Žužek. Začetek ob 7 uri in pol zvečer. Otvoritev blagajne ob 6. uri in pol. Cene : vstopnina v pritličje 50 nvč. (1 K), vstopnina za vojake in dijake 30 nč. (60 st.), sedeži v pritličju : fotelji od I. do V. vrste 80 nč. (1 K 60 st.),od VI. do XII. vrste 50 nč. (1 K), klopi od XIII. do XVII. 30 nč. (60 st.); lože 4 gld. (8 K). Vstopnina na galerijo 20 nč. (40 sl). Vstopnice in sedeži za obe predstavi so na prodaj v kavarni »Commercio«.
V> pored narodnega slavja v Ajdov-ščinl-Sturje dne 1. junija. 1. Predvečer slavnostnega dne mirozov po AjdovšČini-Šturju.
2. Na slavnostni dan : a) ob 4 uri zjut. budnica ; od 1». ure predp. do 2 pop. sprejemanje društev in go6t>v. b) 31/4 obhod društev po Ajdovščini Sturiju med katerim pozdravita ista občinska zastopa Ajdovski in Šturski. c) narodno žsnstvo odiči društvene zastave spominskimi trakovi in lavorjevimi venci, d) koncert, vspored istega .- I. Pozdrav 1) P. H. Sattner: »Vrbica« poje društvo »Kolo« iz Trata. 2) A. Forster: »Domu« poje »Glasbeno i pevsko društvo« iz Gorice. 3) F. Ferjančič: »Oj slovecska zemljica« poje pevsko društvo iz Rihenberka-Brjij. 4) D. Jenko: »Sto čutiš Srbine tužni« poje društvo Školj iz Smarij. 5) A. Foerster: »Naše gore« poje »Pevsko in glasbeno društvo iz Gorice. 6) F. Ferjančič: »Oj sjaj sijaj solncc« poje društvo »Nanos« iz Goč. 7) Ferd. Juvanac : »Pastir« poje »Pevsko društvo iz Dornberga. 8) A. Foester: »Pobratimija« poje »Pevsko društvo« iz Sturij. 9) Iv. pl. Zaje: »Slava delu« poje društvo »Kolo« iz Trsta. 10} Telovadba : a) proste vaje b) vaje na orodju. 11) Pl<s.
Razun že navedenih društev, so se še prijavila : Slovenska čitalnica v Kanalu z zastavo, gasilno društvo iz Vipave, bralno društvo iz Sela, pevsko društvo »Nanos« iz Goč in bralno društvo iz Sv. Križa.
Draibe premičnin. V torek, dne 26.
maja ob 10. uri predpoludns se bodo vsierl aaredhe tuk. c. kr. okrajnega eo iišSa z* civilne stvari vrsi e sledeče dražb*- premičnin : Rojan '2, hišna oprava ; ul. deli ' Ac<juedotto 33, hišna oprava ; ul. deli' Ae<|uedotto 10, hišna oprava; ul. Sitte Fontane 32f železna blagajna; ul. della Tesa 661, hišna oprava; ul. Kandler 5 in u1. Galileo 4, voz, konji in razno; uL Commerciale 14, hišna oprava; Šalita al Promontori" 1, hišna oprava.
Vremenski restnfk. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 18.7, ob 2. uri popoludne 23.1 C. — Tiakomer ob 7. uri zjutraj 768.7. — Danes plima ob 8.14 predp. in ob 7*12 pop.; oseka ob 0.11 predpoludne in ob 11*48 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske.
Sadna razstava in vinska poknsnja v Prračini. Sadjarska in vinarska društva na Vipavskem prirede za Binkoštne praznike v Prvačini razstavo črešenj in drugih ranih pridelkov, katerim pridružijo tudi poskušnjo domačih vin. Razstava Be otvori na Binkoštno nedeljo ob 10. uri predpoludne in bo odprta do Bmkoštnega torka zvtčar. Na Binkoštno nedeljo popoludne se bo vršil ob enem v Prvačini x drugi vipavski kmetijski shod«, na katerem se bo razpravljalo osobito o zboljšanju vipavskega sadjarstva. Tržaški okoličani, ki se udeležč veselice v Ajdovščini, imeli bodo torej lepo priliko, da si ogledajo napredek naših Vipavcev. Kdor se odpelje b prvim vlakom ob 6.20 iz Trsta, pride v Pr-vačino ravno za otvoritev.
X Od st. Antona, dne 17. maja 11*03: Veselica, napovedana zi dne 10. t. m. in prenesena radi slabega vremena, obdržavala se je v nedeljo dne 17. t. m. Sicer so obilni oblaki pretili tudi sedaj, vendar se je vreme popoludne zjasnilo in prišlo je ljudi iz vseh bližnj h krajev : iz Dekanov, Pobegov, Trušk, Marezig itd. Ćast gre posebno domačim ljudem in onim iz Pobegov, kateri so se udeležili v obilnem številu.
Vspored se je vršil točno, le pevsko društvo »Skala« iz Kubeda je izostalo; ne vemo zakaj.
Odlikovali so se posebno pevci in pevke iz sv. Antona pod vodstvom domačega g. učitelja in oni iz Pobegov pod vodstvom na-dopolnega pevovodje Avg. Moženiča. Tudi pevski zbor »Straža« iz Trusk pel je v občo zadovoljnoat.
»Pevčevo kletev« je deklamovala g.ca Urša Krizman jako lepo; žal, da je poslušalci na odprtem prostoru v zadnjih vrstah niso dobro slišali. Krasno je deklamovala tudi g.ca Ana Maslo pesem »Oljki«.
Poučna igra »Ne udajmo ee« igrala Be je precizno. Videlo se je, da so se igralci pridno pripravili. Gle sen smeh je provzročal g. Miha Turko, društveni predsednik, v ulogi d.ra Zavijači v ponošenem fraku in starem cilindru.
Uloge igre »Ne udajmo se« bile zastopane tako-le :
Dr. Zavijač: g. M. Turko (Ćermal), Jurij Korenjak : g. Iv. Jakomln. Obč. A. Muha-
g.....Strnad. Župan OerniČ: g. Lazar Ja-
komin, hči županova : g.ca Ana Maslo, žena županova : g.ca Križman Urša.
Med posameznimi točkami vsporeda svirali bo dobro izvežbani mladi godci iz Pobegov pod vodstvom g. N. Pečarič, izbrane komade.
Oder je bil lepo napravljen, mnogoštevilne slovenske zastave so se vile v zraku in ves prostor je bil lepo odičen.
Postrežba je bila pri g. Dellasavia jako dobra, a vino izvrstno.
Krasna lega pri sv. Antonu, milo podnebje, prijetna zabava in dobra postrežba je morala delovati jako ugodno na vse ude-ležnike.
Popotnik.
Dostavek. Darovali so g. Rudolf Pe-čarič 2 kroni, velČ. g. Ivan Pipan 5 K.
Čast in hvala gre vlč. g. Iv. Pipan, častnemu Členu druHvu »Sloboda«, kateri je stvar podprl z lepimi besedami, a onim, ki proti dobri in koristni stvari rijejo, pa izre kamo zasluženo grajo.
Predsednik: Mihael Turko.
Iz Dntovelj nam pišejo: Dne G. t. m. je bila pri nas volitev novega županstva. Zupanom je bil izvoljen — v drugič — gospod Ivan Ravbar ; prvim podžupanom Ivan Gomizelj iz Dutovelj, drugim Luka Tavčar klesarski mojster iz Godinj, tretjim Josip Tavčar iz Dutovelj.
Toliko župan kolikor podžupane so pravični in umni možje in je upati, da bodo dobro delovali za blagor občine.
Tudi imamo vrednega tajnika v osebi g. Ivana Vrabca in vestnega slugo, ki je ce!<5 zmožen treh jezikov.
Naša želja je torej, da bi vsi občinski organi zložno delovali za blagor obČin9.
Gospodarstvo.
Banka »Slavlja«. Zivjeoski oddelek tega slovanskega zavarovalnega zavoda izka-zuje za I. četrtletje 1903 take sijajne vspehe, )C da jih je treba upoštevati. V teh treh mese- )C cih je bilo predloženih 11)50 oglasil za kapi* 3C tal K 5 295.760.—. od katerih se je sprejelo 1507 za K 4,108 960.—. Kapitalov in po- SC kojnine bilo je v tej dobi izplačano kronvSC
Izgredi v Ljubljani.
LJUBLJANA 2>x (B* Pozno zvečer je prišlo na razli5n;h krajih mesta do večih izgredov. Precejšnje gruče izgrednikov, med katerimi je bila tudi mladina, so kričaje hodile po mestu. Na južnem kolodvoru se je povodom odhoda posl. Ferrija zbrala velika množica, ki je klicala »pereat!« banu. Na stotine demonstrantov se je ustavilo pred nemškim kazinom, kjer so najprej peli neko slovensko pesem in potem vsklikali »Živeli Hrvati !«in »pereat ban !« Naenkrat je bilo oddanih iz množice več strelov. Strel je razbil eio šipo kavarne v kazinu in je zadel ob nasprotno steno lokala, ki je bil dobro obiskan. Ob enem so izgredniki metali kamenje proti kazini in so pobili vee 'šipe na oknih kavarne, ki so obrnjena proti zvezdi. Tudi šipe na oknih Mahrove trgjvin-ske š^le in na palači Auersperg so bile razbite. Ker Be je redarstvena straža izkazala nezadostno, so vojaki in orožniki int3nzivno patrulirali po mestu, na kar je nastopil mir. Vrvenje v Dalmaciji.
ZADEK 24. (B) Danes popoludne je bil v Splj-tu Bhod, ki je vsprejel resolucijo, ki je izražala ogorčenje radi dogodkov na Hrvatskem in radi banovega postopanja. Tudi v Dubrovniku Be je vršil shod radi dogodkov na Hrvatskem. Srbi so pismeno izrekli svojo obsodbo na postopanju ogrske vlade. O prihodu parnika »Zagreb« ogrsko-hrvatske družbe je bila demonstracija radi snetja ogrske poštne zastave. — Posegla sta vmeB orožništvo in vojaštvo in sta vspo-stavila mir. Zaprta je bila ena oseba, ranjen nihče.
Protesten shod radi dogodkov t Ino-mostu.
GORICA 24. (B.) Na protestnem shodu, ki se je vršil v gledališču, je bil vsprejet isti sklep kakor v Trstu. Govorniki, med katerimi Bta bila tudi župin Venutti in dr', poslanec Verzegnas3i, bo protestirali proti dogodkom v Inomostu ter so zahtevali italijansko vseučilišče v Tr3tu. Govor socijali-stiškega zastopnika Zei-a proti politiki italijanskih državnozborskih poslarscav je izzval Živahno oporekanje. Posl. L?na3Bl je branil postopanje kluba.
Dirke t — smrt.
PARIZ 24. (B.) Dines so pričele dirke z automobili Pariz-Madrid. Dogodile so se mnoge nesreče. Do sedaj eo bili ubiti : 2 mehanika, 2 vodje vozov in 4 gledalci. Pet vodij vozov je tež^o ranjenih,
PARIZ 25. (B.) Minister za notranje i stvari je prepovedal nadaljevanje dirk Pariz-Madrid na tVancozkih tleh.
Izdajatelj In odgovorni urednik FRAN 60DNIK.
Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta
XXMXXX*XXXXXXXXK
372.052.50.—. V dobi svojega obstanka izplačala je banka v vseh oddelkih kron ( 73,692 032*88, rezervni fondi so narasli za K 16,906.032"—, div'dende pa je bilo doBedaj ! izplačane K 1 061.854.37, ker »Slavija« kot vzajemen zavod razdeljuje veB Čisti dobiček med svoje člene.
Iz navedenih številk je jasno, da občin-Btvo priznava prednosti tega velikega alo-vaaskega zavoda, kateri se Šteje vsled bvo-jega mogočnega razvoja med prve denarne zavode v Avstriji.
Narodno-gospodarsko stališče pa zahteva od vsakega Slovana, da se pri izbiri zavarovalnic obrne do zavoda, ki je znan, da je dober in vseskozi slovanski. *
Brzojavna poročila.
Avdijenea ni dovoljena.
DUNAJ 25. (B) Kakor dozna-jemo, ni ustreženo prošnji poslancev iz Dalmacije za dovoljenje avdijence pred cesarjem. Prošnja je odklonjena po predlogo ministerskega predsednika iz vzroka, ker notranje stvari dežele ogrske krone (Ni res, mi poznamo le krono Sv. Štefana! Op. ur.) ne morejo biti predmetom pritožb iz dežel in kraljestev, zastopanih v državnem zboru.
IX
x x x x x x x x
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
torarne mizarste zatrnge t Gorici (Soltas)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej jflnton Čeraigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Kg]večja torarna poMštra primorsfce dežele.
Solidnost zajamčena, kajti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, mo-
derni sestav. Konkurenčne cene. ■T Album pohištev brezplačen
X
X
*
X X X
X
*
it X X X X X X X
_ * * X
xxxxxxxxxxaxxx*x
KATARINA K LE DE, ul. Alfieri št. 2/A so priporoča o potrebah ter sprejema na dom.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
= ulica Tesa št. 25. A. =====
(t lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih, načrtih.
Hustrovan cenik brezplačno in firanko.
Sprejema zavarovanje človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je □godno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjAujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
U
„SLAVIJ A1
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti drnga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaij e poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves., koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnoko ristne namene.
Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško, Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz-Josefs-Qu:ii št. 1 a (v lastni hiši).
Popolno vplačana glavnica 2,00O.000 K, ustanovljena o«l dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekame in menične banke v Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogledj, izplačavši v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu, Corso ti.
7. Telefon 469.
Gulielmo Brod & C.°
poznana tvrdki s
pOHIŠTVOM
Prodajalnica obuval G. Mayer Grego.
TKST. — Riborgo štv. 19. — TKST.
Velikanski dohod za birmo.
Qbuvala za pospode
črna, angleška po gld. 3.20, 2 imena, > po gld. 3.50.
Specijaliteta obuval za deoke.
Qbuvala za gospe.
črni ali rumeLa, angleška po gld. 3.50
nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Naročbe po meri.
£
t
Izbor oblek za moške in dečke.
najelegantnejše vrste
ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani štv. 14
X X X X
B
X X
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča Bvojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi nveilo ali temno poliurano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi v smislu gesla : Moji k svojim !
Albert Brosch
TKST - ri. S. Anton i o 5. - TKST
koMar iu izdelovalec čepic.
ODLIKOVAN NA RAZSTAVI v Trstu 1SS2.
Velika zaloga kožnliovine In čepic za civilne in vojaške osebe.
Izršuje vse poprave najhitreje in ekonomične. Shraojuje kužuhovino in iniako obleko ter jamči za vsako šfcodo proti molem in ognju.
Gustav Bonazza
v Trstu, Piazza Barriera veccliia,
(vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecarij. —
- Popolno opremljene sobe. -
Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ------- - kolodvor ali brod v Trstu......
TRST vogal Piazza S. Giovani.
KATALOGI BREZPLAČNO IN GRATIS
Snovij za možke obleke
v velikem izboru, najmodernejše vrste, prodaja po jako ugodnih cenah dobro-znana prodajaluica sukna
Maccari & Fross
ulica Malcantou št. 3.
Xa zahtevanje se izvrše od izvrstnih
Ol O
3van Semulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
krojačev tudi obleke Po meri ter se j y zajogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst pošiljajo vzorci brezplarno in franko. .	.	.
J_ iz trdega m belega lesa. \ olnene postelje m prodaja volne v
Prodaja manifakturnega blaga vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena
SALARINI
v ulici Ponte della Fabra S t. 2.
in podružnica
„^tlla citta 9i £on9ra"
ulica Poste nuove Št. 9. (Brunerjeva hiša **-
Velika zaloga izgotovljenih oblek za moSke in dečke Velik izbor oblek za mo^ke od gld. 6.50 po 24. za dečke od gld. 4. do 12. suknene jo— a velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne 32 dod&ite jope z ovratnikom od astrahnna od gld. 5.— ravno take podrite s kožuhovino po gld 12. pe Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — — Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, finejfce od gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let cd gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) ta delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu.
Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na miter al tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največje točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnik ▼ ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleio po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek: v raznih risanicah in merah za moške in dečke.
PRED NO kupite
----PERILO
blagovolite ob skati
veliko skladišče angleške platenine in kotenine
t v r d k e
Vittorio jjasperini
TRST — ul. Nuova 15. — TRST
kjer se prodaja po stalnih cenah z 10°/o odbitkom.
Kdor nalepi blaga za 10 l vdobi poseben dar.
VZORCI SB NE DAJAJO
Prodajalnica obuval Julija Romanelli
G O RS O 8.
Velikanski dohod za spomladni čas.
Obuvala za gospode
crna, angleška po gld 3-20, nimena,
> po gld. 3.50
Specijaliteta ubuval za dečke.
Obuvala za gospe.
črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 >*aroebe po meri.
Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50
Fondo Coroneo 2
Urar F. Fertot
TRST —
ulica dele Poste 1T vogal ulice Carintia.
Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Velikp.nska množina ur za birmo.
Izbor stenskih ur, regolatorjev L t. d.
Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni.
V petek, 21. t. m.
se je otvori!
m
anatomični muzej
I. vrste
Viljema Uinter.
Odprt bo vsak dan od g. predpoludne do io. zvečer. Ana omicni muzej je samo za odrašćene in vsak petek otvorjen le za gospe.
oo FERDO GUSTINCIC
klesarski mojster
O TRST (Via Ginliani 11) — BARKOVLJE (zraven pokopališča
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor.
Cene po pogodbi in Jako nizke.
Priporočuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani
Ferdo Guštinčič
l^esarski mojster.
Priporočamo
j- svoje škropilnice proti peronospori, pri-poznano najboljše in druge ; gumijeve trakove za cepljenje trt, take, kakoršnje je prodajala kmetijska in vrtnarska družba ; orala, mlatilnice, slamoreznice, stiskalnice in sploh vse stroje in orodje za kmetijstvo in oskrbnistvo ; pumpe za vsako rabo itd.
— Popravljamo tudi vse, najbolje. — Cenike pošljemo radovoljno na zahtevo.
ŽIVIC i dr.
v trgovinski ulici 2 (pri trgu vojašnice)
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
P o lno vplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
▼se vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komuneirin obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — —= kupone.	z
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni ------------izgubi ■
Vinku!uje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eakompt in inkasso menic.	B^ Bonna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do
======== dne vzdiga.	-----^------
Promet s čeki in nakaznicami.