■f I ? T w Cl VAS S\ FTOVALEC ZA BORZO IN V REDNOSTNE PAPIRJE Gorenjski glas. d o o . Zoisova Kran; Goreii/sKi gias. d o o . Zoisova 1. Kranj v Oööelku Vi^ostaih ^ Gorenjske baöke PRODAJA: na Gorenjska Banka Lh naših banžftih otenoh Gorenjska tjauk'4 cMem. daScufioModrnsdoo «e^narümim ) OMbm ponudbami NjvvJm poüsitte Wikq Smdto Ufjnmn ottdsjm rvjf^ 10 M ud ntq« te^^f^MtiMiilnnttdnn rvfiwifi iMOMN^s pociflUiM v «kMi i (kihuMnv gprw^aipi ^u^arrviAa. Ut )rU) oprode^ ^ 7jikcr« I o ^«rstAj Vojka Svetino, sina pisatelja in kiparja Toneta Svetine, so prisilno deložirali iz očetove rojstne hiše na Mlinem. Blejski župan je poskrbel za začasno bivališče. Svetina bo na sodišču iskat pravico. Bled - Petek. Čeprav ni bil trinajsti, je bil za 49-letnega Blejca Vojka Svetino slab dan. Noč je prespal pri prijatelju v prestolnici, in ko se je v petek okrog devete ure vračal na Bled, se mu še sai^alo ni, da v svoj dom ne bo mogel več vstopiti. Da je ostal brez strehe nad glavo. Drugič. PrviČ je izgubil očetovo hišo z galerijo ob jezeru. Tokrat še i\jegovo rojstno hišo. Deložacijo Vojka Svetine je po vseh pravilih opravil izvršitelj radovljiškega okrajnega sodišča Zvonko Zorč, dejanje pa je Svetino povsem presenetilo, saj je zatrdil, da obvestila o prisilni izselitvi ni prejel. Pravi, da je naivno verjel napačnim ljudem in da tudi njegov odvetnik ni poskrbel, da se zgodba izpred treh let, ko se je moral izseliti iz očetove hiše z galerijo ob jezeru, ne bi ponovila. Pa se je. Po scenariju, ki ga Svetina, sin pred leti umrlega pisatelja in kiparja Toneta Svetine, ni pričakoval. In zakaj je ostal brez vsega? "Pred leti sem najel posojilo in podpisal posojilno pogodbo, ki sem jo hranil v galeriji. Nekega dne sem ugotovil, da je izginila, namesto nje je bila tam prodajna pogodba. Posojilodajalec je zahteval, naj mu za izposojenih 65.000 nemških mark vrnem kar 150.000 nemških mark. Prevarali so me že pri galeriji, zdaj se je zgodba ponovila še pri stari hiši na Mlinem. Z izposojenim denaijem sem nameraval v galeriji urediti sobe, no, zdaj je to storil človek, ki je na nepošten način in poceni prišel do moje sto očetovih kipov. Ostal je tudi brez stotnije svojih slik, Vojko Svetina se je kot slikar samouk preživljal s prodajo svojih slik in železnih skulptur, in brez materiala za slikanje, saj je vse, ki je znan po svojem bohem-skem načinu življenja, predlagali zdravljenje odvisnosti v eni od komun v tujini. Pri iskanju trajnejšega bivališča bodo po županovih besedah sodelovale Umetnik Vojko Svetina pred svojim nekdanjim domom na Mlinem, v katerega ne sme več vstopiti. hiše, ki jo bo lahko, glede na izredno lokacijo ob jezeru, prodal vsaj za trikratno ceno. Lastnik stare hiŠe, iz katere so me izselili, pa je sedaj Stane Šte-fančič," je dejal Svetina in dodal, da tudi ne ve, kje je več kot Novi član občinskega sveta '« i i Jesenice - Konec januarja je s svetniškega mesta v jeseniškem občinskem svetu odstopil Blaž Račič. V izjavo je zapisal, da se je za ta korak odločil, potem koje razmislil o svojem položaju, saj dela kot honorarni sodelavec časopisa Delo. Meni, da ne more korektno in profesionalno pisati člankov, če je hkrati tudi politik na lokalni ravni. Na predlog občinske volilne komisije so svetniki 26. februarja potrdili mandat Borutu Žigonu, ki je imel drugi največji ostanek glasov na listi Blaža Račiča in skupine volivcev. 33-letni Borut Žigon je doma s Slovenskega Javornika in po poklicu strojni mehanik - operater. M. K. skupaj z osebnimi predmeti, ostalo v stari hiši na Mlinem. Govoric domačinov, da naj bi bil zadolžen za velike denarje, ne zanika. Nasprotno, pravi, da naj bi Šlo pri vseh kreditih za okrog 30 milijonov tolarjev, ki pa bi jih s prodajo nepremičnin in očetovih umetnin ter oddajo apartmajev zlahka odplačal. Če ... Če ne bi bili tisti, ki so mu posojali denar, spret-nejši in bolj premeteni. Začasno bivališče je dobil v blejskem hotelu Krim. V eni od tamkajšnjih sob. Zanj je poskrbel blejski župan Jože Antonič, ki je po deložaciji povedal, da je bivanje v hotelu, stroške bo plačala občina, le začasna rešitev, toliko, da ima hrano in streho nad glavo, sicer pa bodo Svetini, tudi ostale strokovne službe, saj mu bodo morali med drugim urediti socialno zavarovanje. Svetina pa ob misli na zdravljenje zmajuje z glavo. "Ne pride v poštev. Saj bi se me tako le radi znebili. V hotelu je sicer dobro poskrbljeno zame, vendar se ne bom vdal. Prevarali so me in pravico bom iskal na sodišču. Ne morejo mi kar tako vzeti dveh hiš, saj prodajnih pogodb nisem nikoli podpisal," je drugi dan svojega "brezdomstva" zatrdil Svetina, ki je ostal brez vsega. Tudi denarja, saj je zadnje čase večkrat odpotoval v svoj svet. Zadnje prebujenje je bilo boleče. Se bolj spoznanje, da je tokrat izgubil vse. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Olikani psi tudi v naseljih Kinološka zveza Slovenije uvaja v program šolanja psov novosti, ki naj izboljšale sožitje med ljubitelji živali in drugimi prebivalci. Ljublana - Nov program šolai\ja za psa sprem^evalca vključuje tudi preizkus obnašanja v urbanem okolju, ki ga bosta opravljala pes in njegov vodnik. Oba bosta dokazovala veščine pri prečkai\ju ceste, srečevanju z ljudmi in živalmi ter se soočila z dogajanji v prometu, ki so za psa moteča. Ker ima v Slovenyi vsako peto gospodinjstvo psa, želyo vključiti v šolanje čimveč lastnikov psov. -Wr.u-;____________ J*o podatkih Kinološke zveze Slovenije (KZS) je v naši državi okrog 200 tisoč psov, med katerimi jih je le 160 tisoč registriranih. Vsak lastnik se sam odloča, ali bo opravil šolanje svojega štirinožnega prijatelja. Tak korak stori vsako leto okrog 1700 lastnikov, vendar do izpita pride le približno 700 psov. Ker veliko psov in njihovih vodnikov ne obvlada potrebnih veščin, prihaja do nasprotij in celo do konfliktov med ljubitelji psov in drugimi prebivalci. Psi namreč že dolgo niso več samo privezani Čuvaji na vaškem dvorišču. Vse več jih biva v strnjenih naseljih, kjer se gibljejo bolj ali manj svobodno. S tem se seveda ne strinjajo vsi. Vodstvo KZS si prizadeva, da bi po svojih močeh spremenilo razmere na bolje. Komisija za šolanje se je zato lani lotila projekta, ki uvaja novosti v izpitu za psa spremljevalca. Kot je povedal predsednik komisije Brane Puš, pri usposabljanju namenjajo več pozornosti sožitju psa in vodnika, ki je še posebej pomembno za pravilno obnašanje v urbanem okolju. Vodnik bo najprej opravljal test, s katerim bodo preverili znanje o izbiri psa in skrbi zanj, primernem vedenju do okolice. ustreznih predpisih in teoretičnih podlagah za šolanje. V prvem delu praktičnega izpita na vadišču bo opravil pet vaj v poslušnosti in vodljivosti psa. Za ta izpit mora biti pes star najmanj 15 mesecev, doseči pa mora najmanj 70 odstotkov izpitnih toČk za nadaljevanje. Novost je drugi del izpita, preizkus obnašanja v urbanem okolju. Pes in vodnik bosta dokazovala vajenost na srečanja s skupino ljudi, kolesarji, tekači, avtomobili in drugimi psi ter obnašanje privezanega psa na stabilen predmet v naselju. Tak Obvladanju psa na vadišču se bo za izpit pridružil preizkus obnašanja v naselju. program šolanja je namenjen vsem psom, ne glede na velikost in pasmo. Tečaj bo trajal dobre tri mesece. Izvajala ga bodo kinološka društva, ki bodo sama določala ceno, sam izpit pa stane 6000 tolarjev. Nov program šolanja so že predstavili kinologom in inštruktorjem. Seminarja za delo psa spremljevalca v urbanem okolju se je odločilo 114 kandidatov, ki bodo sodelovali pri pripravi tečajnikov na izpite. Le-ti bodo obvezni za člane klubov rotvajlerjev in nemških ovčarjev, priporočili pa jih bodo tudi v klubu bernskih planšar-jev. Nov program bodo ponudili tudi lokalnim skupnostim. Predlagali jim bodo, da bi šolanje psov predpisali z občinskimi odloki, saj je eden od ciljev KZS uvrstitev Slovenije med tri evropske države z obveznim osnovnim izpitom za psa. Kot je menil član komisije za Šolanje Miloš Kovač, pa bi jim morali pri dvigu kinološke kulture pomagati še drugi. Za reševanje problemov s psi so namreč bolj pristojni člani društev za zaščito živali, občinski redarji, veterinarski inšpektorji, higieniki pa še kdo, ki zaenkrat ne čuti te potrebe. S toj an Saje + Torek, 2. marca 2004 GORENJSKA GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Peticija proti postaji v Vodicah Vodiški župan Brane Podboršek z zbiranjem podpisov občanov proti cestninski postaji v Vodicah. Občani ga odločno podpirajo. v v Vodice - Zupan občine Vodice Brane Podboršek je v začetku niinulega tedna vsem občankam in občanom občine Vodice posredoval Peticijo proti izgradnji cestninske postaje v Vodicah. S podporo občanov želi preprečiti izgradnjo cestninske postaje, dokler ne bodo rešeni nekateri problemi. Peticija je hkrati protest Ministrstvu RS za promet, ker predstavniki Družbe za avtoceste RS niso pripravljeni vzpostaviti stikov z občino Vodice. v Zupan ugotavlja, da sta si krajevna skupnost Vodice ter nekdanja občina Ljubljana Šiška že pred več kot 20 leti izborili pravico za prebivalce sedanje občine Vodice, da cestninska postaja takrat ni bila postavljena v Vodicah, amp'ak v Torovem. Tako so bili prebivalci sedanje občine Vodice enakovredni dru-im občanom tedanje občine iška. Prav tako ugotavlja, da Družba za avtoceste Republike Slovenije Še vedno ni zgradila protihrupnih ograj na odseku avtoceste Povodje - Vodice, čeprav to izrecno velevata odloka o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2002 in za leto 2003. Ministrstvo za promet je naročilo študije, ki obravnavajo zgolj finančni vidik izgradnje petih novih cestninskih postaj (Vodice, IvanČna Gorica, Vo-grsko. Krtina in Lukovica), poudarja župan Brane Podbor- šek. Rezultati kažejo, da bi bili stroški izgradnje in obratovanja cestninskih postaj manjši od pobrane cestnine, o posledicah v Vodicah na okolje in varnost udeležencev v prometu (tudi pešcev in kolesarjev) in o pričakovanem povečanju prometa pa ni govora. Vodičani pa vedo, da sedanja regionalna cesta Vodice - Šmartno ne omogoča povečanja prometa; tako zaradi neustreznega asfalta, kot zaradi širine ceste skozi naselje Skaručna, kjer ni hodnika za pešce in varnih površin za kolesarje. Tudi postajališča za avtobusni promet niso . urejena, ni prehodov za peŠce. Predvsem pa izgradnja novih cestninskih postaj, in med njimi tudi predvidene postaje Vodice, ne pomeni doseganja cilja k postavljanju enotnejšega in pravičnejšega sistema cestnin-jenja za vse uporabnike avtocest. Postaja bi bila nova finančna obremenitev za prebivalce občine Vodice, saj se jih veliko vsak dan vozi v Ljubljano. Zato s peticijo od Družbe za avtoceste RS zahteva, da le-ta prekine z vsemi dejavnostmi za izgradnjo cestninske postaje Vodice. Odgovorne in pristojne državne institucije poziva, da razrešijo vso problematiko v skladu s to peticijo ter obravnavajo Občino Vodice kot enakovrednega partnerja. Prebivalci so že do sredine minulega tedna s 676 podpisi podprli župana Podborška, zbirali pa jih bodo še danes, 2. marca. Andrej Zalar Največ denarja za vodo v Ziri - Letošnji žirovski proračun ne predvideva velikih investicij. Pokriti bo namreč treba še lanski prizidek vrtca in obnovo šole (nekaj bodo naredili tudi letos). Letošnja največja investicija bo tako 60 milijonov težak vodni zbiralnik Tabor, ki ga bo občini pomagal graditi evropski sklad Sapard. Občina je pred dnevi objavila javni razpis za oddajo naročila gradnje. Vodni zbiralnik bo s sedanjih 200 kubičnih metrov zrasel (na istem mestu) na kapaciteto 800 kubičnih metrov. "Gre za nemoteno oskrbo s pitno vodo. Sedaj smo vezani na Črpanje vode, kjer pa ob izpadu električne energije ne moremo zagotoviti nemotene oskrbe," nam je povedal Franci Kranjc iz občinske uprave. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi se dela začela konec aprila in trajala dva meseca, pravočasno prispele ponudbe na razpis pa bodo odpirali 23. marca. Boštjan Bogataj Gradnja in bivanje Aleš Konjar Finančni svetovalec Gradnja in bivanje Poslovna enota Kranj Rožna ulica 44, Šenčur Telefon: 04/251 94 83 info@sparkasse.sl itm Si MSWttl«*^- Moderna evropska banka Presenečenja so se vrstila Zadnjo februarsko soboto sta zlato poroko praznovala Miha in Katarina Sitar iz Šenčurja. Domači so jima ob tej priložnosti pripravili kar nekaj presenečenj. Šenčur - Zlata poroka Mihe in Katarine Sitar iz Šenčurja je potekala v znamenju presenečenj in tudi sledeči sestavek je eno od teh, če so seveda i^uni domači znali zamolčati tudi to skrivnost ravno tako uspešno, kot vse ostale. Teh pa ni bilo malo. 74-letna Miha in Katarina, ki ju domačini poznajo predvsem po mizarstvu, sta zakonsko zaobljubo obnovila zadnjo februarsko soboto: cerkveno v Šenčurju, civilno pa v Preddvoru. Petdeset let skupnega življenja sta sicer nameravala praznovati v družinskem krogu, a soju kasneje le uspeli pregovoriti, naj praznujeta v krogu vsega sorod- stva, saj se le redko vsi zberejo na enem kupu. Zlato poroko bi morala praznovati že teden dni prej, a so jo zaradi pusta prestavili. Brez presenečenj pa ni šlo že tedaj, saj so na skrivaj naročili pevce, da so jima zapeli podoknico. še več presenečenj se je zvrstilo na dan zlate poroke: k obredu ju je pospremila godba Gorje, zapel jima je Ivan Hudnik, presenečenje pa je bila tudi petnadstropna poročna torta, ki je bila "dekorirana" s slikami njunih dveh sinov Mihe in Jožeta ter vnukov in s povsem svežo zlato-poročno sliko. Sitarjeva sta se pred petdesetimi leti poročila v Cerkljah na Gorenjskem. Kot nam je zaupala njuna snaha Janka Sitar, je bilo tudi tedaj veliko snega, tako da je bila zlata poroka Še toliko bolj pristna. Miha je svojo zakonsko partnerico spoznal v Praprotni Polici, kamor je hodil prodajat copate, ki jih je izdelovala njegova mama. Kasneje je Miha, sicer izučen kolar, začel z mizarstvom, ki je vsa leta prehranjevalo njuno družino. Podjetje je sedaj prevzel sin Jože. Pri Sitarjevih imajo danes pet vnukov in dva pravnuka. Simon Šubic, foto: Tina Doki Občina radodarna do izvoljenih V mestni občini Kranj dobivajo proračunski denar na zadnjih volitvah uspešne politične stranke in liste pa tudi skupine svetnikov. Krai\j - Financiraiye političnih strank, ki so na zadnjih občinskih volitvah kandidirale v mestni svet, ima podlago v zakonu o političnih strankah. Po februarskem sklepu mestnega sveta si bodo kranjske politične stranke iz letošnje občinske blagajne razdelile 0,6 odstotka t.i. primerne porabe. Vendar ne avtomatično vse, ampak le tiste, ki so na volitvah dobile vsaj 50 odstotkov glasov, ki so bili potrebni za izvolitev enega člana občinskega sveta. Podoben sklep je mestni svet sprejel tudi za financiranje list, ki so se na zadnjih lokalnih volitvah v Kranju nenavadno množično pojavile in po številu izvoljenih občinskih svetnikov nekatere tudi krepko prehitele marsikatero politično stranko. Zakon o pohtiČnih strankah njihovega financiranja sicer ne dopušča. Urad za lokalno samoupravi ministrstva za notranje zadeve, ki ga je občinska uprava prosila za mnenje, pa pojasnjuje, da občina lahko, če tako sklene, financira tudi nestrankarske liste. Političnim strankam in listam bo mestna občina letos razdelila dobrih 28 milijonov tolaijev. Razen političnih strank in list pa bo občina na podlagi februarja sprejetega pravilnika, ki prav tako nima pravne podlage v zakonu, financirala tudi svetniške skupine, in sicer po 50.000 tolarjev na mesec za vsakega svetnika. Letni seštevek je skoraj 20 milijonov tolarjev. Občinska uprava in nadzorni odbor bosta bdela nad pravilno porabo. Svetniške skupine lahko denar uporabijo za nakup pisarniške opreme in materiala, za potne stroške, stroške telefoniranja, fotokopiranja, tiskanja, obveščanja javnosti o delu članov sveta, reprezentance, za strokovno literaturo, izobraževanje, stroške strokovne pomoči, najem poslovnih prostorov in stroške javnih prireditev, kot so okrogle mize, predavanja ipd. Če k temu dodamo še okrog 41 milijonov tolarjev za relativno bogate nagrade članom mestnega sveta, ki sodelujejo na sejah sveta in njegovih delovnih telesih - v začetku tega mandata so se nekateri novi svetniki ogrevali za znižanje, nato pa modro utihnili - potem lahko rečemo, da občinska politika za davkoplačevalce še zdaleč ni poceni. Helena Jelovčan Zlato poreč en ca Miha in Katarina Sitar. Cerkljah primanjkuje ležišč V občini Cerklje je trenutno okoli petsto stalnih ležišč, samo za potreb^ Krvavca pa bi jih potrebovali vsaj dva tisoč. Občina bo spodbujala gradnjo manjših nastanitvenih kapacitet v nižini, saj na Krvavcu njihova širitev ni možna. Prešernova ulica čaka pomlad Krar^ - Dokončanje obnove Prešernove ulice v starem jedru Kranja je decembra preprečila zima. Delavci Gradbinca GIP, ki jim je mestna občina zaupala delo, so v 110 metrov dolgi ulici zgradili vse komunalne vode, in sicer za meteorno in fekalno kanalizacijo, plin, vodovod, elektriko, telefon in javno razsvetljavo, zamenjali so spodnji ustroj vozišča ter položili drenažni asfalt. Tega spomladi, ko bodo nadaljevali, ne bodo odstranjevali. Odstranili bodo samo dva centimetra debelo plast finega asfalta, ki šČiti drenažnega. Brž ko bo vreme omogočalo, bodo zabetonirali pločnika, predvidoma konec marca, ko se bodo spet odprle asfaltne baze, pa bodo na ulico nanesli asfaltni sloj in nato nadaljevali s polaganjem granitnih pIoŠč in t.i. mačjih glav ter s postavitvijo luči javne razsvetljave. Prešernova ulica naj bi bila obnovljena konec aprila, obnova bo mestno občino Kranj stala 65 milijonov tolarjev, lastnike komunalnih vodov pa še približno 30 milijonov tolarjev. H. J. Cerkve - Kar težko je verjeti, da v Cerkvah vse do danes niso znali izkoristiti tako idealne lege pod Krvavcem in v bližini letališča ter vseh ostalih naravnih, kulturno-zgodovinskih, etnoloških in kulinaričnih danosti kraja. Namesto da bi bila turistična dejavnost gonilo i\jihovega gospodarskega razvoja, tako kot so to na primer znali uresničiti v Kranjski Gori, zadi\ja leta le žalostno ugotavljajo, kaj vse bi bilo potrebno storiti, da bi medse privabili čim več turistov in od i\jih seveda čim več tudi iztržili. Sedanja občinska oblast z županom Francem. Čebu^em na čelu je tako že pred nekaj leti sklenila iz besed preiti na dejanja. Ptujsko podjetje Hosting je tako za občino leta 2001 pripravilo strategijo razvoja turiz- Znani letošnji nagrajenci Jesenice - Bliža se 20. marec, ko praznuje Občina Jesenice v spomin na leto 1929 in vpis kraja med najmlajša mesta tedanje Jugoslavije. Ob tej priložnosti na osrednji slovesnosti vsako leto podelijo občinska priznanja. Naziv častnega občana bo letos prejel Bratko Škri, upokojeni profesor slavistike in zavzet pedagoški delavec, med drugim ravnatelj jeseniške gimnazije in gostinske šole na Bledu ter ustanovitelj srednje ekonomske Šole na Jesenicah. Plaketi občine bosta prejela prof. dr. Vasily Prešern, gospodarstvenik in glavni direktor železarske družbe Acroni, ter Pihalni orkester Jesenice - Krai\jska Gora, ki letos praznuje 130-letnico delovanja. Po področjih pa bodo plakete prejeli Anica Bratun in mag. Marta Uršič Če-lesnik (šolstvo), Vinko Šetinc in KŠD Boši\jakov Biser (kultura), Anton Pogačnik in Janez Novak (šport), podjetje Design Dan\jan (podjetništvo) in Območna obrtna zbornica Jesenice (obrt). Diplome bodo šle v roke Gregorju Čušinu (kultura), Senadu Tigaiyu (šport) in Kamnoseštvu Alojzya Groš^a (obrt). Mendi Kokot ma, na podlagi katere bo v prihodnosti občina usmerjala svoja prizadevanja v turistični razvoj kraja. Čeprav je v spodbudo turizmu iz občinskega proračuna že sedaj pricurljalo več sredstev, kot pa so jih v Cerkljah zbrali od (slabo) pobrane turistične takse, župan Čebulj ugotavlja, da je to premalo. Tik pred sprejetjem je tako že pravilnik o sofinanciranju in pospeševanju turizma, na podlagi katerega bodo letos za subvencije namenili sedem milijonov tolarjev, naslednja leta pa odvisno od zanimanja verjetno še več. še pred sprejetjem pravilnika so konec prejšnjega tedna sklicali poizvedovalni sestanek, na katerem so zainteresiranim podjetnikom, kmetom in ostalim občanom predstavili njegovo vsebino. Sestanek naj bi hkrati pokazal, koliko je v Cerkljah sploh zanimanja za turistično dejavnost. Po polni sejni dvorani sodeč, ga je precej in tudi župan je bil po sestanku kar optimističen: ''Velik obisk zagotovo kaže na to, da naše občane vlaganje v turizem zanima. Mogoče sem pričakoval nekaj več gostincev. Na žalost prisotni niso veliko spraševali oziroma dali novih pobud, edina diskusija, ki je bila sprožena, pa ni izzvenela kot prispevek k razvoju cerkljanskega turizma. A jaz sem z odzivom občanov vseeno zadovoljen," je dejal Čebulj. Novi pravilnik bo zasnovan tako, da bo poleg organiziranja turističnih prireditev predvsem spodbujal gradnjo dodatnih nastanitvenih kapacitet manjšega aonio Kranj 98 .3 Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Rade Beh/i d o o. $(n<>r|etm 6.4000 Kiani obsega - družinskih hotelov do petnajst sob, penzionov, gostišč ipd. Analiza je namreč pokazala, da je na območju Cerkelj okoli petsto stalnih ležišč, za potrebe krvavškega smučišča pa bi jih že danes potrebovali dva tisoč. "Število registriranih nočitev se je od leta 1997 do 2002 skoraj podvojilo, leta 2002 je tako v Cerkljah okoli 12.400 turistov ustvarilo skoraj 24.900 nočitev. Trend je spodbuden, s pospešenim vlaganjem predvsem v dodatne programe in animacijo turistov pa bo ta še pozitivnej-ši," je tako dejal direktor Hos-tinga Peter Veseiyak. Daje dodatna ponudba zares potrebna (pospešeno že razmišljajo o gradnji wellness centra), priča podatek, daje zasedenost ležišč zgolj 20-odstotna, tuji gosti, ki v zadnjih letih ustvarijo več nočitev kot domači, pa so zgolj tranzitni: povprečno tuji turist v Cerkljah biva 1,58 dni, domači gost pa 3,2 dni. A vse to se da s premišljenostjo in podjetnostjo, predvsem pa povezanostjo obrniti v pozitivno smer, je bila glavna misel poizvedovalnega sestanka. Simon Šubic GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 2. marca 2004 Cerkev po svetu: Grčija Prazniki in godovi Pravoslavna je državna vera Velika večina Grkov, okrog 95 odstotkov, pripada grški pravoslavni cerkvi. Nekaj je še muslimanov, rimskokatoličanov, protestantov, Jehovovih prič, armencev in judov. Odnosi med pravoslavno cerkvijo in državo izhajajo iz t.i. cezaropapizma še iz bizantinskih časov. Današnja oblika je nekoliko bolj izpopolnjena. Po ustavi ima država pravico posegati v vsako administrativno zadevo cerkve, tudi v notranjo strukturo. Vsako kritiko zavrnejo z argumentom dolge tradicije. Cezaropapizem je bil vzpostavljen v bizantinskem cesarstvu. Po njegovem propadu 1453 je bil patriarh odgovoren Mehmetu II. Osvajalcu za vse aktivnosti pravoslavne cerkve. Vojna za neodvisnost 1821 je prinesla nove odnose. V ustavo so zapisali, da je Grška pravoslavna vera tudi državna vera. Zagotovili pa so tudi svobodo veroizpovedi za ostale religije. Takrat država ni imela pravice posegati v notranje zadeve cerkve. 1831 pa je Grčija padla pod absolutno monarhijo princa Ota Bavarskega. Tri leta kasneje so postavili cerkev pod kraljevo jurisdikcijo in kralj je bil njen poglavar. 1844 pa sprejeli Zakon o cerkvi. Kralj se je namreč bal, da bi se cerkev preveč osamosvojila in gojila sovraštvo do kralja ter da bi se pod njeno okrilje zatekali režimski oporečniki, ki bi počasi netili zaroto proti njemu. Po drugi strani pa seje trudil izboljšati materialno stanje duhovnikov, ki je bilo zelo slabo. v Čeprav se zakon o cerkvi iz leta 1844 v kasnejših ustavah ni ponovil, še ne pomeni, da se ne izvaja več. Tudi v zadnji ustavi iz 1973 pravijo, da o vitalnih Cerkev grške pravoslavne oziroma ortodoksne cerkve na grškem otoku Rhodosu. Cerkev je središče verskega življenja na otoku, v njej pa prebiva tudi predstojnik cerkve na otoku oče Taisios Aravadinos. Cerkev je bila do leta 1948 katoliška, sedaj pa je pravoslavna. Katoličani imajo v mestu Rhodos le manjšo cerkev. - Jože Košnjek cerkvenih zadevah razpravlja parlament na plenarnih sejah. Temeljni odnosi z državo pa so taki: 1) pravoslavna cerkev je prevladujoča religija v Grčiji, 2) Grška cerkev je neločljivo povezana z Ekumenskim patri-arhatom Konstantinopla in drugimi pravoslavnimi cerkvami, 3) cerkev je neodvisna pri svoji organizaciji, 4) je avtokefalna (nekakšen naziv za neodvisnost od drugih pravoslavnih cerkva). Kaj pomeni, daje religija prevladujoča? To še danes pomeni, da je pravoslavna vera državna vera. Cerkev je pravna oseba javnega prava. Država jo obravnava prednostno, kar ne velja za druge religije. Prednostno obravnavajo le cerkev kot institucijo in ne tudi njene vernike, Post je čas spokornosti Kraixj - Na pepelnično sredo po pustu se je začel v katoliški cerkvi postni čas, ki bo trajal štirideset dni in bo končan z Veliko nočjo, ki bo letos 11. aprila. Duhovniki in drugi bogoslužni delavci nosijo v postnem času bogoslužna oblačila v vijoličasti barvi. Postni čas je spokorni čas, ko kristjani pri bogoslužju in v zasebnem življenju veČ premišljujejo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. Na zunaj se to kaže v poglobljeni molitvi, v postu in dobrih delih. Evangelisti Luka, Matej in Marko pišejo, da seje tudi Kristus pred začetkom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi. Cerkev zapoveduje sedaj strogi post le na pepelnico na veliki petek pred veliko nočjo, za druge petke pa priporoča zadržanje od mesa in mesnih jedi. Post je bil nekdaj bolj spoštovan. Ljudje so ponavadi jedli le dvakrat na dan, prvič okrog enajstih in drugič proti večeru. Zajtrka niso imeli. Veliko so molili, še posebej žalostni del rožnega venca in, če je bilo mogoče, vsak dan hodili k maši. Jože Koši^jek sicer bi bila to diskriminacija do drugače verujočih. Zanimiv je primer v mestu Patra, kjer so skušali zbirati prispevke za katedralo kar po merilih električnih priključkov. Vsak, ki ima električni priklop, mora plačati nek znesek za katedralo. Sodišče je tak način označilo za neustaven. Niso namreč vsi prebivalci Patra pravoslavni. Prav tako pa so ugotovili, da tudi druge cerkve (katoliška, protestantska) spadajo pod javnopravne osebe in imajo določene ugodnosti. Cerkvena poroka nadomesti civilno, duhovniki in menihi ter pastorji so oproščeni vojaškega služenja in plačevanja davka na nepremičnine. Ustava zagotavlja tudi neodvisnost pri vodenju cerkve. Pravoslavni cerkvi predseduje sveti sinod, ki ga sestavlja zbor škofov. V preteklosti je država lahko preprečila imenovanje nekaterih njej nenaklonjenih škofov v sinod. Zdaj je ta nevarnost nekako odpravljena. Versko svobodo zagotavlja država v 13. členu ustave. Ta obsega svobodo vesti in bogoslužja. Zajema studi svobodo za neverujoče, heretike ali shizmati-ke. Predsednik države ob nastopu službe izreče krščansko prisego. Za poslance je besedilo nekoliko bolj nevtralno. To seveda narekuje težnjo pri ljudeh, da izvolijo pravoslavnega predsednika. Pri bogoslužju pa so tudi določene zahteve. Ne sme vsebovati kakega skritega kulta ali dogme in mora biti znana, torej poznana religija. Spreobra-čanje v drugo vero oziroma na-govaijanje k spreobračanju je v Grčiji pojmovano kot kriminalno dejanje. Kaznuje se z zaporom ali denarno kaznijo. Včasih je bilo prepovedano samo spre-obračanje iz pravoslavja, danes pa velja za vse religije enako. V Grčiji ne poznajo cerkvenega davka. Država je skoraj v celoti prevzela financiranje prevladujoče religije na različne načine. Neposredno in posredno subvencioniranje cerkva in samostanov, plače prelatom, duhovnikom na župnijah, diako-nov, pridigarjem in laikom, ki so zaposleni v pravoslavni cerkvi. Poskrbljeno je tudi za njihove pokojnine. Država pa dobi 35 odstotkov vseh cerkvenih prihodkov. Duhovniki, ki delajo v bolnicah, zaporih, pokopališčih, so plačani od lokalnih skupnosti ali ustanove, kjer delajo. Tisti, ki pa delajo v policiji ali vojski, pa prejemajo plačo v skladu s svojim činom. Istočasno pa lahko duhovniki delajo tudi kot učitelji in dobivajo plačo Še od tam. Cel kup davčnih olajšav poznajo: na nepremičnine, donacije, ... Največja izjema glede davkov pa je gora Athos, ki je pod posebnim varstvom države. V osnovni in srednji šoli se poučuje verski pouk v skladu s pravoslavno tradicijo. V osnovni šoli lahko učijo učitelji, na srednji pa diplomirani teologi. Od 1988 naprej so lahko v osnovni šoli zaposleni tudi ne-pravoslavni učitelji, s tem da verski pouk poučuje njegov kolega, ki je pravoslavne vere. Plačuje jih država, snov poučevanja pa predpiše cerkev. Nepravo-slavni učenci niso dolžni obiskovati tega pouka. Vsaka verska skupnost ima lahko svoje Šole. Država je poskrbela tudi za muslimansko manjšino, da ima lahko svojo šolo, kot tudi akademijo za izobraževanje njihovih učiteljev. Sicer pa se bodoči duhovniki izobražujejo v enaindvajset srednjih šolah, inštitutih in teoloških fakultetah po vsej državi. Dominik Freiih Henrik in Kunigunda « Ta teden so na koledarju med Slovenci manj znani svetniki. Naslednji teden se začenjajo prazniki postnih svetnikov. Danes, 2. marca, je praznik redovnice Neže Praške. Bila je ena od lepih kraljičen, s katerimi so vladarji včasih utrjevali svojo moč in jih že v otroštvu zaročili s kakšnim princem, bodočim vladarjem. Nežin oče je bil češki kralj Otokar I, mama pa Konstancija. Oče jo je že triletno obljubil sinu šlezijskega vojvode, ki se je ponesrečil na lovu. Neža je bila prosta, vendar je zavračala ženitne ponudbe in s 25 leti odšla v samostan klaris. Jutri, 3. marca, bo praznik cesarice Kunigunde. Ne moremo si je predstavljati brez moža, ki je bil bavarski vojvoda in nato nemški cesar Henrik. Umetniki upodabljajo Henrika s krono in žezlom, Kunigundo pa z modelom cerkve v eni roki, s prstom druge roke pa kaže na moža. Kunigunda je s svojo modrostjo vplivala na moža cesaija in mu svetovala, daje bil socialno čim bolj pravičen. Otrok nista imela. Pomagala sta graditi cerkve in samostane ter ustanovila škofijo v Bambergu. Koje Henrik umrl, je vladala Kunigunda, po izvolitvi novega cesarja pa je odšla v benediktinski samostan Kaufungen, kjer je preživela 15 let. Kunigunda je posebej znana v mariborski škofiji. V četrtek, 4. marca, bo praznik poljskega kraljeviča Kazi-mirja. Bil je sin kralja Kazimir-ja IV. in kraljice Elizabete Avstrijske, ki sta imela 13 otrok. Odpovedal se je ogrski kroni. Kmalu je zbolel in umrl leta 1484, star 26 let. Imena Kazimir ali Kazimira sta v Sloveniji zelo redka. V petek, 5. marca, se katoliška cerkev spominja mučenca Ha-drijana. Bil je palestinski mu-čenec in je umrl okrog leta 310. V Sloveniji poznamo le nekaj oblik imena Hadrijan. Te so Jadran, Jadranka, Adryan in Adrijana. V soboto, 6. marca, praznujeta Miroslav in opat Fridolin. Opat Fridolin je pokopan v mestecu Sackingen ob nemško -švicarski meji. Za zavetnika so ga izbrali živinorejci in krojači, na pomoč pa ga kličejo ob povodnjih in dolgotrajnih deževjih. Sobotni godovnik seje rodil okrog leta 460 na Irskem. Imel je govorniški dar. Posvečen je bil za duhovnika in nato misijo-naril v Franciji in v Porenju. V nedeljo, 7. marca, bo praznik mučenk Perpetue in Felicite, ki sta umrli okrog leta 202 v času vladanja cesarja Septimija Severa, sovražnika kristjanov. Vrgli soju zverem, vendar sta preživeli. Zato so ju ubili z mečem. V ponedeljek, 8. marca, bo praznik redovnega ustanovitelja Janeza od Boga (1495 - 1550). Rodil se je na Portugalskem kot Janez Ciudad in pomagal revežem. Vsak dan je hodil s če-brom na hrbtu in dvema skledama preko ramen ter prosil za darove za bolnike, za katere je skrbel. Lahko bi se bogato oženil, vendar se je ponudbi odpovedal. Zaradi obtožbe, da se mu je zmešalo, so ga zaprli v norišnico, v kateri je spoznal, kako grdo ravnajo z bolniki. Ustanovil je bolnišnico in društvo za strežbo bolnikom, ki je postalo red usmiljenih bratov. Jože Košnjek Cerkvene knjižne novosti Ljublana - Danes bodo v Galeriji Družina na Krekovem trgu v Ljubljani predstavili novosti v zbirki Cerkveni dokumenti. Dr. Rafko Valenčič bo govoril o posinodalni apostolski spodbudi papeža Janeza Pavla IL Cerkev v Evropi. Z njo nagovarja cerkev v Evropi. Enako je pred tem storil za ostale cehne. Papež s tem dokazuje svoje poznavanje preteklosti in sedanjih razmer na svetu. Dr. Drago Ocvirk je prevedel in napisal uvod k dokumentu Jezus Kristus, pri-našalec žive vode. Knjiga predstavlja tri bistvene oblike družbenih vezi in sožitja: razum, družino in družbo. Zelo zanimiv pastoralni priročnik Cerkev, mamila in odvisnost bo predstavil dr. Jože Stup-nikar. Priročnik je nastal v zelo pomembnem času, ko postaja tudi pri nas problematika z mamili vedno bolj aktualna. Napisali so jo strokovnjaki iz različnih delov sveta. Uporaben bo za pastoralno delo in za ljudi, ki se poklicno ukvarjajo z zdravljenjem in preprečevanjem mamil. Jože Košnjek t'. i Piše: Ivan Cimerman Janez Hlebanja, gorenjska korenina Od "gamsjega fantiča" s Srednjega Vrha, do poslovneža, lastnika treh tovarn v Sao Paulu v Braziliji. IV. del z Vladimirom Ovco sem postal solastnik tovar-nice, ki se je imenovala dotlej Bristan Ltdda. Vladimir pa jo je preimenoval v VOMEC (Vladimir Ovca Mechanica). Najino partnerstvo pa je bilo sklenjeno kar tako, po domače, prijateljsko, brez sleherne pismene pogodbe. Bil sem prepričan, da možje, rojaki na tujem, drže besedo. Dogovorila sva se, daje moj delež40-odstoten, Vladimirov pa 60. Naša tovarnica seje razmahnila in bilo jo je veselje gledati. Izkopali smo se iz dolgov. Kupili smo nove stroje, zaposlili nove delavce in se zelo uveljavili na tržišču. Tovarna VOMEC je postajala vse bolj ugledna. Izdelovali smo različna obdelovalna orodja, svedre in rezkala za obdelovanje različnih kovin. Razširili smo prostore in zaposlili dvajset novih delavcev. V to "španovijo" sem vstopil brez svojega kapitala. Vladimir je že imel svojo firmo, za katero smo delali tudi drugi. Denarja, ki smo ga zaslužili, si nismo izplačevali, pač pa smo ga vlagali v nove stroje in v izboljšave in razširitev tovarne. Zadovoljni smo bili z denarjem, s katerim smo kupovali najnujnejše potrebščine. Kot podnajemnik sem stanoval pri Vladimiru in njegovi ženi Kristi in reči moram, da je bila izjemna gospodinja in sodelavka. Razumela seje na organizacijo dela, vodila knjigovodstvo, kuhala, delala tudi pri strojih in je Vladimiru kasneje, ko je zašel v bankrot, veliko pomagala. Minili sta dve leti in pri napornem delu sem nenadoma zbolel. Lotila se me je Bürgerjeva bolezen, pri kateri so se mi zamašile žile na nogah. Bolečine so bile neznosne. Nisem več mogel stati ob strojih in delati, poslali so me v bolnišnico, kjer sem ostal Štirinajst dni. Prestal sem težko operacijo presaditve žil, in le počasi sem okreval. Iz bolnišnice sem prišepal z berglami. Komaj sem hodil. Vladimir je seveda pričakoval, da začnem delati, kar pa je bilo nemogoče. Sprla sva se. Videl sem, daje najino partnerstvo pri kraju in poslovil sem se, čeprav smo bili dotlej kot ena družina. V žepu sem stiskal nekaj menic za popotnico. Plače nisem dobival dve leti, prihrankov nisem imel, ves izkupiček smo vložili v rast podjetja, v stroje, orodja. Pisalo seje leto 1955 in sam pri sebi sem odločno sklenil: 7xiče\ bom novo življenje!" Praznovanje 90-letnice matere Helene v hotelu La-rix v Kranjski Gori. Desno, nad materjo Friderik Hlebanja, ki živi v Sao Paulu kot lastnik tovarne. V ozadju nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj, ki je osem let delal v tovarni Feramentas Etroc Ltda. - kot zet tovarnarja Vladimira Ovce, doma z Rodice pri Domžalah. Janez Hlebanja je bil Ovčev partner ob nastajanju njegove prve tovarne. Glej opis v romanu: Ivan Cimerman: JUŽNI POVRATNIK Slovenski poslovnež med Mlinščico in Amazonko, izdal Tone Peršak v založbi Devana, 1998. Slovenec zaposli Rusa Z Janezom Hlebanjo sediva ob starodavni kmečki peči z njegovo materjo, devetdesetletno Heleno, ki seje leta 1925 priženila na posestvo Hleba-njevih, k izvoljenemu Janezu. Podarila mu je sedem otrok, "Brazilec" Janez je tretji privekal na svet. Doma je bila s trdne kmetije zavednih Slovencev na (nekdaj slovenskem) Koroškem, ob Ba-škem jezeru in je močno občutila raznarodovalno avstrijsko politiko med Slovenci, saj je bila živa priča koroškega plebiscita leta 1920, ko so po številnih spletkah in zvijačah Slovence priključili Avstriji. Njeni nazori so v izseljencu - dvodomcu Janezu močno odmevali vse življenje, saj je svojo lepo ženo, Brazilko Sandro in otroke naučil slovenskega jezika. Po preminulem partnerju Vladimiru Ovci pa je prevzel mesto častnega konzula Slovenije v Braziliji. Njegova hiša je bila gostoljubno zatočišče slovenskih poslovnežev, gostujočih kulturnikov in prijateljev iz vseh republik nekdanje skupne domovine. Janez je pritegnil v Brazilijo, v Sao Paulo, tudi brata Friderika, ki je dandanes prav tako lastnik tovarne, ki ji je nadel slovensko ime. Janez nadaljuje svojo zgodbo: "Po ločitvi od Vladimira sem začel na svoje. Spomnite se na napol podrto lopo, ki ste jo videli 120 kilometrov od Sao Paula ob obisku moje tovarne METAL YANES. V njej še danes stoji stara stružnica, s katero sem začel delati in začel samostojno pot tovarnarja. Začel sem ustanavljati svoje podjetje," se na široko zasmeje. Ta stari zaprašeni stroj, ki je danes naš družinski spomenik, meje rešil prvih stisk po odhodu iz slavnega Vonieca. Ko sem ga začel uporabljati, je štel že častitljivih dvajset let. Bil pa je iz hudičevo dobrega materiala in zmožen mnogih delovnih operacij, da sem lahko na njem izdeloval zelo zahtevne izdelke." Torek. 2. marca 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Novi knjižni izdaji Janeza Jalna vso družino "To branje ne sme biti pozabljeno, saj je v njem toliko prisrčnosti, lepote, prijetnih medsebojnih donosov in hkrati povsem navadne človeškosti." Kranj - Raziskovanje življenja in dela pisate^a Janeza Jalna, ki je že dye časa v središču zanimai\ja profesorice slovenščine in diplomirane etnologinje Marjete Žebovec, je konec lanskega leta obrodilo dve novi ki\jižni izdaji. Po pisate^evem življenjepisu, zbirki kratkih pripovedi, videokaseti in DVD-ju z dokumentarnim filmom o Jalnu in njegovo burko Sladoled, sta pred nedavnim izšli še povesti Razpotja in Sončne sence. V knjigi Janez Jalen, pisatelj in duhovnik za vse Slovence avtorica v Marjeta Zebovec predstavlja življenje in delo tega, lahko bi rekli, najbolj branega slovenskega pisatelja. Le kdo ne pozna romanov Bobri, Vozaiji, Ovčar Marko ki jih je v svojem bogatem pisateljskem opusu zapustil Janez Jalen, sicer duhovnik po poklicu. V zbirki kratkih pripovedi Previsi, niz dogodkov je prvič zbrana vsa Jalnova kratka pripovedna proza, ki obsega več kot šestdeset pripovedi. Pred novim letom pa sta v zbirki izšli Še dve Jalnovi povesti Razpotja in Sončne sence. Po uspešnih izdajah in videokaseti z dokumentarcem o Jal- nu pred kakim letom dni ste se odloČili še za izdajo Še dveh Jalnovih povesti... "Povest Razpotja sem prebrala lani poleti iz vezanih izvodov časopisa Družina, kjer je po vojni izhajala kot podlistek. Sončne sence pa so leta 1952 izŠle v knjigi goriške Mohorjeve družbe. Obe sta mi bili zelo všeč in sem si rekla: to branje ne sme biti pozabljeno, saj je v njem toliko prisrčnosti, lepote, prijetnih medsebojnih odnosov in hkrati povsem navadne človeškosti. Izid obeh knjig sem pogojevala s prednaročili. Odmev bralcev je bil dovolj velik in tako sta obe knjigi izšli lani pred božičem." Črno belo v barvah V pesniški zbirki šest mladih avtorjev predstavlja svojo pesniško 'žetev*. Kranj - S skupinsko pesniško zbirko se mladi avtorji želijo predstaviti tudi širši publiki, saj so bile, razen branj na literarnih večerih, njihove pesmi doslej obsojene predvsem na posameznikovo intimno okoye. "Na idejo o skupinski pesniški zbirki sva z Andrejem Urbancem prišla ob hteramih večerih, ki so lani v Prešernovem gledališču in Mitnici potekali v okviru dejavnosti Kluba študentov Kranj," je povedal eden od šestih pesnikov, ki objavyajo v zbirki, Tomaž Štular. Njemu in Andreju Urbancu so se pridružili še trije kraryski avtorji Blaž Zaje, Nina Trebeč, Vid Amejšek ter Ljubljančanka Jana Putrie Srdi?. Slednja s pesmijo Kranj, v kateri začutimo pogled "nekoga od zunaj", tudi začenja zbirko, v kateri je vsak avtor predstavljen z do desetimi pesmimi. Vsak je predstavljen tudi s kratkim življenjepisom, posameznikovo osebnost pa predstavljata tudi uvodna pesem v rokopisu in misel, ki sojo sami poimenovali kar avtorski pečat. Pesmi so zelo raznolike, pisane v različnih pesniških oblikah, od preprostejših verzov do zahtevnejših kompozicij. Predstavitev posameznega avtorja dopolnjujejo ilustracije Spele Gumzej, ob tem pa velja omeniti tudi simpatično oblikovanje knjižice, delo Jake Držaniča. Zbirko je založil Mladinski svet Kranj, denar od prodaje, naklada je pogumnih 1000 izvodov, pa bo šel v dobrodelne namene. Knjigo avtorji predstavljajo na literarnih večerih v Mladinskem kulturnem centru v Kranju vsako sredo ob 20. uri, jutri sta na vrsti Jana Putrie Srdič in Tomaž Štular. Igor Kavčič "Samo eno jutro" Aljoše Korenčana Domžale - V Domžalskem MKC-ju je bila minuli petek otvoritev razstave honorarnega sodelavca Gorenjskega glasa AljoŠe Korenčana. Na njegovi razstavi, šesti po vrsti, se prepletajo barvni portreti, ki po besedah avtorja ponazarjajo iskanje življenjskih ciljev današnje mladine. Aljoševe fotografije govorijo o tem, da je v življenju pomembno vsako jutro, vsak dan, saj lahko že naslednji korak prinese nepričakovani preobrat. V "Samo enem jutru" je Aljoša ob dobri kompoziciji ujel tudi pravi trenutek fotografiranja portretov, pa naj gre za portret nosečnice ob štedilniku, učenke ob knjigi ali za prikaz pubertetniške norosti. Gorazd Kavčič, foto: Špela Zabkar Aprila lani je Marjeta Žebovec pisatelja Janeza Jalna predstavila tudi na odmevni Glasovi preji Dela kot Bobri, Voza/ji in Ovčar Marko so med bralci iskana slovenska literarna klasika, vi pa ste se odločili za izdajo njegovih manj znanih del, ki ravno tako odsevajo vse značilnosti njegovega pisanja ... "Obe deli sta seveda napisani v njegovem siceršnjem slogu, tako je zasnovana in vodena sama zgodba, na njegov način so okarakterizirane glavne osebe. Jalen velikokrat moškega postavi za glavno osebo. Moškega, ki zna biti gospodar, ki zna obvladovati samega sebe in tudi družino, vendar ne kot tiran, to počne na kar se da demokratičen način." V katerem obdobju svojega ustvarjanja je Jalen pisal obe povesti? če se ne motim, so Razpoka sploh prvič izdana v knjižni obliku "Razpotja je zasnoval že pred vojno, ko je v enem od Časopisov izšlo že nekaj nadaljevanj, po vojni pa je v petdesetih letih povest dopolnjeno objavil v Družini." O čem govorijo Razpoka ? "V prvem planu je družina, iz katere izhaja glavna oseba Vida, v drugem delu pa se zgodba prevesi v njeno lastno družino. Zgodba najprej opisuje njena ljubezenska iskanja, ima precej fantov, z enim je celo zaročena, a nobeden ni pravi. Potem po spletu okoliščin postane žena vdovca svoje sestre. Na smrtni postelji je namreč sestri obljubila, da bo skrbela za njene štiri otroke. Skrb je kasneje prerasla v skupno živTjeiije z vdovcem, s katerim postaneta partnerja in prijatelja obenem. Knjiga je skozi luč medsebojnih odnosov zelo aktualna v današnjem v ^^ času. Jalen zgodbo vplete tudi v čas druge svetovne vojne... "Takratno družbeno stanje v zgodbo vplete že, ko govori o Plesni seminar Krai\j - Kranjska območna izpostava JSKD pripravlja Medob-močni plesni seminar, ki ga bo vodil priznani plesalec, koreograf in plesni pedagog Igor Sviderski. Na seminarju boste v začetni stopnji spoznavali osnove modernih plesnih tehnik in razvijali sodobni plesni izraz v kombinaciji z jazz plesno tehniko. V nadaljevani stopnji boste pridobljeno osnovno plesno znanje nadgradili s spoznavanjem in ustvarjanjem vodene ali avtorske plesne kompozicije v prostoru, pri Čemer bo mentor poseben poudarek dal na plesno zgodbo. Seminar bo potekal ob ponedeljkih in sredah med 18. in 20. uro v marcu in aprilu v plesni dvorani JSKD. Na delavnico se je mogoče prijaviti preko območne izpostave JSKD v vaši občini, dodatne informacije pa so na voljo po tel. 04/201-37-31. Igor Kavčič Piše Eva Senear Za 'knjigobrbce' ProSiyi dan, roman letošnjega Prešernovega nagrajenca Florjana Li-puša. Založba Wieser, Celovec 1987, opremil Matjaž Vipotnik, 99 str. Nove knjige se običajno lotim obredno, kot recimo pitja kave, čaja; 'knjigobrbcem' so še posebej pomembni podatki o letu izida, založbi, prevajalcu, morebitni zbirki, morebitnim ponatisom. Če je poglavij več, pregledam kazalo, kratko predstavitev vsebine ponavadi prihranim za kasneje. Spremno besedo ali besedo o avtorju preberem bodisi na začetku, še raje na koncu branja. Tudi medmrežje skriva in odkriva mnogo. Kako intenzivno se lotimo začetka vsebine, je seveda relativnost posameznika; nekateri avtorji so privlačno napeti že od vsega začetka. Drugi porabijo precej strani, da pripravijo osnovo. Pri Lipušu se je zgodilo nepredvidljivo; namreč že sam pristop do avtorja romana, meni do zdaj neznanega, bi še najbolje poimenovala 'pot v neznano z dobrimi priporočili'; in Še nekaj, v knjižnici, kjer so na vidni polici predstavili in razstavili mnoga dela letošnjega Prešernovega nagrajenca - Zmote dijaka Tjaza, Črtice mimogrede, Zgodba o čuših. Odstranitev moje vasi, Jalov pelin. Prošnji dan. Srčne pege - je ostalo bore malo. Odločila sem se za roman in ne za gospodarski krizi, kasneje natančno popiše, kako so ljudje doživljali začetek vojne, zanimivo pa je, da je "zunanje dogajanje" za zgodbo pomembno le toliko, kolikor se prepleta s človekovim doživljanjem in medsebojnimi odnosi junakov." Knjiga Sončne sence je po svoje zgodba njegovega prostega časa, v njej ne manjka slikovitih opisov narave... "To je njegova najbolj sproščena knjiga. Narava, gozd, gore ... Zanimivo pa je njegovo opisovanje ljubezni, zaljubljenosti, njegov pogled na žensko. Jalen seje počutil varnega v svoji odločitvi za celibat in je imel zelo spoštljiv odnos do žensk, tako do mater in žen kot do neporočenih." Ste v obeh delih kaj posodabljali jezik? "Zelo malo. Mogoče sem spremenila nekaj besed, ki so bile njegove posebnosti in bi danes zvenele nevsakdanje. Besedo 'spazil' sem recimo predru-gačila v 'opazil' in podobno ..." Obe knjigi tudi po vizualni plati sodita v vašo zbirko Janeza Jalna. Tokrat ste k sodelovanju povabili slikarja Lojzeta 'emažafja, kije prispeval ilustracije za Razpotja. "Vesela sem, da je k projektu pristopil tudi' Lojze Čemažar. Prepričana sem, daje kot kmečki sin in družinski oče, ima tudi Šest otrok, kar najbolje začutil Jalnovo zgodbo. V Sončnih sencah so fotografye starih razglednic, nekaj motivov iz dokumentarnega filma ..." Je vaša mini zbirka s tem končana? "Zbirka je zaključena, saj so s tem tako rekoč vsi Jalnovi teksti objavljeni. Na meni je, da ta dela in s tem Jalna še bolj približam ljudem in hkrati knjige, ki so izšle v samozaložbi, tudi prodam. Knjige in dokumentarni film uspešno predstavljam po Sloveniji. V bodoče bi rada obdelala tudi pesniško zapuščino Jalnovega prijatelja, Ivana Sa-darja." Igor Kavčič Še nekaj Jalnovih povesti za prijetno branje: - Previsi, niz dogodkov - Razpotja - Sončne sence pa Jainov življenjepis v knjigi: Marjeta Žebovec: Janez Jalen, pisatelj in duhovnik za vse Slovence ali na videokaseti oziroma DVD videu v filmu Ostrorogi Jalen, zgodba o pisatelju Janezu Jalnu, skupaj z njegovo burko Sladoled. Vse skupaj ali pa vsako stvar posebej lahko naročite na naslov: Marjeta Žebovec, Smlednik 54, 1216 Smlednik, po telefonu: 01/362-71-67, telefaksu: 01/362-71-32 ali na e-naslov: marjeta.zebovec@krajnik.net. kratke zgodbe. Prošnji dan se začne z opisom kraja, kjer so pred rodovi zažgali čarovnico - torej rahlo srhljivo branje o časih inkvizicije, si mislim, tema dovolj privlačna. In vendar sem se po prvih prebranih straneh morala povrniti na začetek. Pa ne le zato, da bi bolje sledila razvoju dogodkov, skritim mislim, simboliki besed. Ne. Posrkal meje izbor besed. Besede, ki bi jih še najbolje označili z, kot je zapisano v spremni besedi, "novotvorbami, ki jim Lipuš zna dati videz izkopanin", niza prav v vsakem stavku. če so, sprva in ob površnem branju nerazložljive, ob ponovnem pozornejšem branju prevzamejo zaradi LipuŠove artistične kreativnosti. Lipuš je z oživljanjem slovenskih arhaičnih besed in koroškega narečja tako samosvoj in kultiviran, obenem pa nevulgaren, da na koncu njegov jezikovni stil ostane za bralca zgolj mojstrovina in popolna osvežitev, slednje v smislu najsodobnejšega pisanja. Mar modnemu oblačenju zapriseženi zadnje čase ne iščejo v skrinjah mode minulih desetletij? Tudi v Prošnjem dnevu se pisatelj, mimogrede, rojen je bil v Lob-niku na Koroškem, maturiral v Škofovskem internatu na Plešivcu in se nadalje izobraževal v Celovcu, kjer je študiral bogoslovje, zaključil pa učiteljišče, vmes študiral na Dunaju slavistiko in pravo v Gradcu, loteva teme, kjer lahko kritizira človekovo ozkost, zavedenost in ogroženost zaradi političnih strasti, ki v pričujočem romanu nastopajo kot pritiski lažne Cerkvene morale. Sicer pa za najvidnejše Lipu-ševo delo še vedno velja groteskno satirični roman, ki ga je v nemščino prevedel njegov rojak Peter Handke, Zmote dijaka Tjaza. PS. Florjan Lipuš je hi! tudi soustanovitelj in urednik slovenske koroške literarne revije Mladje, kjer sourednikuje sedaj njegova hčerka, pesnica Cvetka. i + + GORENJSKI GLAS • 8. STRAN DRUŠTVA/ stojan.saje@g-glas.si Torek, 2.marca 2004 V Turistično društvo Preddvor je na letni konferenci podelilo priznanja za najlepše urejene hiše, balkone in vrtove. Preddvor - T\idi danes bi se lahko T\iristično društvo Preddvor lahko imenovalo olepševalno, kot se je nekoč, saj še vedno skrbi za urejenost krajev, kjer se dobro počutijo domačini in gostje. Slednjih je sedaj le še 15 tisoč na leto. Turistično društvo Preddvor vsak mesec pripravi kako dejavnost: pred kratkim jim je zelo uspel pustni sprevod, že ta mesec bodo v turistični poslovalnici pripravili razstavo ročnih del domaČih upokojenk, nato predavanje o gojitvi rož, zasaditvah in urejevanju okolice, postavili bodo devet klopi, za katere vestno skrbijo, približuje se tudi skupna čistilna akcija občine Preddvor, v kateri sodelujejo vsa društva. Avgusta je že šestnajsti tradicionalni družinski pohod na Sv. Jakob, decembra pa potop božičnega drevesa v jezero. Vse leto pa sodelujejo z osnovno šolo v Preddvoru, kjer pridno dela turistični podmladek, letos pa so v devetletki razpisali tudi izbirni predmet turizem in zanj se je odločilo kar precej sedmošolcev. V kraju deluje tudi turistično informativni center, tako da turisti lahko vsak čas dobijo potrebne informacije. Letos vrli turistični delavci (v društvu je vključenih 243 Članov) načrtujejo tudi izdajo razglednice ali turističnega prospekta, saj ugotavljajo, da so sedanji zastareli in da gostom nimajo kaj dati v roke. Na letno konferenco je društvo povabilo tudi župana občine Preddvor Franca Ekarja, kjer so ga med drugim vprašali, kakšna bo v prihodnje usoda jezera Črnava. S prihodom novega lastnika hotela (Mercatorja) se bo gotovo marsikaj spremenilo, kar bo jasno v nekaj mesecih. Zupan je povabil navzoče na prostorsko konferenco, kjer ob javni razgrnitvi prostorskih planov občine, tudi območja okoli jezera, pričakuje dobronamerne pripombe občanov. To območje bo namenjeno turistični in rekreativni dejavnosti, obstajajo pa ambiciozne zamisli o postavitvi kampa. Zupan je govoril tudi o drugih pogojih, nujnih za razvoj turizma, od razvoja dopolnilnih dejavnosti do ureditve cest, višje ravni hotelske ponudbe in odpravi črnih točk, kakršna je na žalost tudi propadajoči grad sredi Preddvora. Domačini se trudijo, da bi bil njihov kraj lep, k temu pa pripomore tudi vsakoletno tekmovanje v urejenosti hiš in vrtov. Videli smo diapozitive z najlepšimi primerki, njihovim lastnikom pa so na konferenci podeli-U priznanja. Dobili so jih: Roz-ka Roblek (Potoče), Breda Aleš (Mače), Milanka Kaštrun Tome (Nova vas), Lojze Bobnar (Breg), Rozka Krč in Vesna Vidmar (Tupaliče), Janez Vre-ček (Možjanca), Ana Martinjak in Malči Brbovšek (Kokra), Cilka Tomažič (Hrib), Joži Polajnar, Marjeta Hudelja, Ivan Šavs, Franc Roblek, Dragica Krivec in Danica Polajnar (vsi Preddvor). Danica Zavrl Žlebir Poznajo do štiristo vrst gob Takšni poznavalci so tudi v Gobarskem društvu Kranj. Dosedanji predsednik Božo Malovrh omenja Bojana Arzenška in Franca Vrhovnika. Kranj - Gobarsko društvo Kranj, ki dela od leta 1970 in je znano zlasti po odmevnih vsakoletnih razstavah gob, je prejšnji teden na občnem zboru izbralo novega predsednika. 35 članov -bo odslej vodil Miro Hudohmet. Razstave gob bodo prirejali še naprej, sedaj so že drugo leto v šoli Jakoba Aljaža, predstavijo pa od 300 do 400 vrst gob. Manjše razstave so pripravljeni pripraviti na željo kake krajevne skupnosti ali občine, pri tovrstnih pripravah pa radi pomagajo tudi sosednjim društvom. Z drugimi društvi si tudi izmenjujejo vzorce, da spoznajo gobe z različnih koncev Slovenije, posebej veseli pa so redkih vrst, ki jih spoznavajo ob pomoči največjih poznavalcev. Te imenujejo tudi "determinatorji'\ pomagajo pa določati in poimenovati gobe za razstave in tudi za datoteko gliv. Božo Malovrh pove, da je letos v teku akcija popisa in računalniške obdelave podatkov o gobah, ki so bile v Sloveniji najdene od leta 1952. Akcijo vodi Gozdarski inštitut Slovenije v povezavi z Inštitutom za sistematiko višjih gliv in Zvezo gobarskih društev Slovenije. V akciji sodeluje tudi član kranjskega društva Bojan Ar- v zenšek. Se naprej pa bodo zbirali podatke o že odkritih in novih gobah in tako bo nastala računalniška datoteka, ki bo dostopna vsem raziskovalcem amaterjem in strokovnjakom mikolo-gom po vsej Sloveniji. Povprečen gobar pozna 50 vrst gob, na razstavah jih vidimo od dročju je še veliko izzivov, pravita Božo Malovrh in Miro Hudohmet in nam pokažeta lesene "kartoteke" s podatki o že znanih gobah. Vsaka ima listič z latinskim in slovenskim imenom ter oznako, ali gre za zaščiteno gobo (takih je pri nas 70). Spoznavanje gob je zelo pomembna Miro Hudohmet in Božo Malovrh, sedanji in prejšnji predsednik Gobarskega društva Kranj. 300 do 400 vrst. V Sloveniji jih je odkritih okoli 3000 vrst, vseh pa je okoli pet tisoč. Če ostanemo pri govorici številk: svetovna gobarska literatura pozna 1,5 milijona gob, odkritih pa je kakih 200 tisoč vrst. Na tem po- Izleti, tekmovanja, pohodi... Medvode - Društvo upokojencev Medvode je poleg društev upokojencev Pirniče in Smlednik največje v občini Medvode. Okrog 1100 članov ima in lani so organizirali različne dejavnosti. Društvo je postalo tudi sočlan Športne zveze Medvode, organizirali so tekmovanja v streljanju, kegljanju, balinanju in šahu. še posebej uspešne so bile na strelskem tekmovanju ženske, ki so na regijskem tekmovanju osvojile prvo mesto, na državnem pa so bile tretje. Kot je na občnem zboru poudaril predsednik društva Jože Golob, so med letom pri članih najbolj priljubljeni izleti s kolesi, pohodi, družabna srečanja in srečanja članic pri ročnem delu. Še posebej priljubljeni so izleti, saj jih je bilo lani 12, udeležilo pa se jih je kar 666 članov in članic. Slednje so pred dvema letoma na pobudo Rozke Dobnikar in Ivanke Gaber pripravile tudi razstavo ročnih del, zdaj pa se srečujejo na urah ročnega dela vsak torek ob 16. uri v prostoru na Gorenjski 11 v Medvodah. Vabijo tudi nove Člane in članice. Z aktivnostmi bodo letos nadaljevali. Prizadevali si bodo za pridobitev prostorov ali vsaj za pravico uporabe le-teh na Višnarjevi v Medvodah, še naprej bodo obiskovali starejše in bolne doma in v domu. Pripravili pa bodo tudi skupno srečanje Članov društev upokojencev Medvode, Pirniče in Smlednik. Andrej Žalar dejavnost društva, pri tem pa Članom pomagajo tudi v Sloveniji in drugod priznani strokovnjaki (dr. Alojz Boh, strokovnjak za koprenke, Andrej Piltau-er, strokovnjak za golobice, Jože Kosec, strokovnjak za lesne gobe), saj je včasih treba gobo določiti tudi s pomočjo mikroskopa ali kemikalij, teh možnosti pa v kranjskem društvu nimajo. Sogovornika med nalogami društva omenjata nabiralniš-tvo in družabno življenje, izobraževanje na seminarjih, tedenske sestanke članstva od maja naprej, ko vsakdo prinese kako gobo, da primerjajo izkušnje. Včasih tudi sami priredijo predavanja za tiste, ki si želijo deliti njihovo znanje o gobah. Na voljo imajo več kot 700 diapozitivov, imajo pa tudi knjižico, ki je na voljo zlasti ob razstavah, v njej pa so odgovori na najpogostejša vprašanja (predvsem otrok) o gobah. Leta 2002 je izšla knjiga Naše gobe, pri njenem nastanku pa sla sodelovala tudi kranjska gobarja Bojan Ar-zenšek in Božo Malovrh. Danica Zavrl Žlebir _--iT - JJ^V'V - Priznanja ljudem, ki imajo najlepše urejene vrtove Ve sedite doma, družite se Občnega zbora Društva upokojencev Šenčur se je udeležilo več kot 200 članov. Najbolj aktivnim podeljena priznanja. Verjetno se bo društvo kmalu preselilo v nove prostore. Šenčur - "Upokojenci, ne sedite doma, družite se in spoznajte kaj novega," je Šenčur-skim upokojencem na 51. občnem zboru na srce položila energična predsednica Društva upokojencev Predoslje Regina Martinčič. Več kot 200 članov DU Šenčur, ki so bili minuli konec tedna prisotni na občnem zboru, je tem besedam gromko zaploskalo. Aplavza so bile deležne tudi predstavitve aktivnosti posameznih sekcij DU Šenčur. Ana - Marija Puppis, vodja turistične sekcije, je dejala, da so v preteklem obdobju izpolnili skoraj vse zastavljene cilje. Poudarila je, da se turistična sekcija trudi, da bi za čimmanj denarja organizirali čimbolj zanimive izlete, a danes za manj kot štiri tisočake enodnevnega izleta pač ne moreŠ pripraviti. Vodja pohodnikov Martin Weisseisen je dejal, da se je izletov lani udeležilo 280 pohodnikov. "Pa prav lepo smo se imeli," so pritrdile upokojenke v zadnjih vrstah prepolne dvorane. O Športu in rekreaciji je lan- ski izkupiček povzel Vinko Kos, vodja omenjene sekcije. Dejal je, da pozimi šenčurski upokojenci nadebudno kegljajo in da vsako leto sestavijo ekipo, ki se udeleži tekmovanja gorenjskih upokojencev. Od maja do v oktobra člani DU Šenčur vrtijo pedala, saj športna sekcija redno pripravlja kolesarske izlete. Takšne rekreacije se udeleži okoli 10 upokojencev. V prihodnosti bi jih moralo biti več, meni Kos. Na občnem zboru so bila podeljena tudi priznanja. Marija Vesel je prejela priznanje za po-hodništvo, saj je bila na vseh ohodih, ki jih je pripravilo DU enčur. Martin Weisseisen je dobil priznanje za delo na področju rekreacije, priznanje pa so podelili tudi Jožetu Zupan-cu, ker je "ta glavni" pri kegljanju. Tudi turistični odsek društva je pohvalil dve članici (upokojenki, ki na izletih vedno sedita na sedežih 1 in 2) in se tudi zahvalil za pomoč pri delu v turističnem odseku. DU Šenčur bo verjetno kmalu deloval Pohod na Blegoš za Evropo Letos čaka Planinsko društvo Gorenja vas (skupaj s PD Škofja Loka) obnova koče na Blegošu. Kljub številnim ugodnostim članstvo v društvu upada. Goreiya vas - "S Škofjeločani smo se dogovorili, da bomo v naslednjih letih elektriko napeljali tudi do zavetišča na Jelen-cih, ki je bilo ob koncih tedna in praznikih vedno odprto in dobro obiskano," je v uvodu povedal predsednik društva Matjaž Mrak. Pomoč pri elektrifikaciji t je obljubil tudi domači župan Jože Bogataj. Na številnih izletih, ki jih pripravljajo društveni vodniki, je udeležba nihala med 10 in 20 planinci, izstopa pa izlet v Romunijo, ki ga je vodil Franci Fortuna. Društvo je lani izpeljalo vse tradicionalne akcije, zelo zadovoljni so z vse večjo planinsko kulturo obiskovalcev Blegoša. Ta se kaže tudi v vse manj smeteh na vsakoletni čistilni akciji. "Splošni trend v Planinski zvezi Slovenije je upadanje članstva. Tudi pri nas je tako, čeprav je planincev vedno več. Mislim, da je glavni vzrok vse večji spekter aktivnosti. Z raznimi aktivnostmi moramo pritegniti še več ljudi," je poudaril predsednik Matjaž Mrak. Društvo dobro sodeluje tudi z drugimi društvi v občini, še posebej z jamarji, gasilci in radioamaterji. Letošnji, že 28. pohod na Blegoš bo posvečen vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Projekt je zastavljen širše, prek Olimpijskega komiteja, kjer bosta med kontrolnimi točkami iz vse Slovenije tudi Lubnik in Blegoš. Pavle Čadež je predlagal ustanovitev upokojenske sekcije, Jože Novak pa ustanovitev Tavčarjeve poti, ki bi vodila po zanimivostih v bližnji okolici. Janez Stanonik iz Poljan pa je prejel priznanje za dvajseto udeležbo na pohodu s Pasje ravni v DražgoŠe (Po poteh Cankarjevega bataljona). Boštjan Bogataj na novi lokaciji. Stari prostori društva so bili vrnjeni denacio-nalizacijskem upravičencu, zato od sredine lanskega decembra gostujejo v prostorih KS Šenčur. "Skupaj z občino Šenčur smo našli rešitev za nove prostore," je povedal predsednik DU Šenčur Filip Vesel. Zdaj je težko obelodaniti datum selitve, saj so dogovori še v zaključni fazi, je dodal Vesel. Tudi župan Šenčurja Miro Koželj je omenil razloge za selitev društva upokojencev in optimistično napovedal, da se odpira možnost selitve v prostore gasilskega doma. To naj bi predstavljalo dolgoročno rešitev. "Občina mora imeti posluh za potrebe društva upokojencev," je še poudaril šenčurski župan. Špela Žabkar Spomladansko šolanje psov Naklo - Kinološko društvo Naklo vsako leto začenja spomladansko šolanje psov prvi ponedeljek v marcu. Spomladanski izpiti so letos 6. junija. Začetek jesenskega šolanja je ponedeljek, 6. septembra, jesenski izpiti pa 20. novembra. Tekma v agilityju za državno prvenstvo in za pokal občine Naklo je 9. oktobra. Treningi tekmovalnih ekip društva so vsako sredo ob 19., ob nedeljah pa ob 9. uri. Treningu agilitašev so vsako soboto ob 10. uri, ob ponedeljkih ob 19. in v sredah ob 17. uri. Vaje usposabljanja reševalne enote potekajo po programu komisije za reševanje, izpiti v ruševinah bodo 5. junija, od 9. do 10. oktobra pa preizkušnja za uvrstitev v državno enoto za iskanje pogrešanih oseb za naslednje leto. To so vsi pomembni datumi iz letošnjega programa dela Kinološkega društva Naklo, sproti pa ga bodo dopolnjevali z nastopi Šolanih psov, agilitašev in reševalne enote v vseh veščinah po naročilih in potrebah. Med pomembne datume pa bodo letos uvrstili tudi praznovanje 25-letnice društva in 10-letnice komisije za agility, pa še odprtje novega vadbišča in društvenih prostorov. Danica Zavrl Žlebir + i Torek, 2. marca 2004 ZDRAVJE, DOBROTA NI SIROTA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Bolnišnice si kradejo zdravnike » V Sloveniji primanjkuje 627 medicinskih sester in 200 zdravnikov. Slaba politika specializacij. Zdravniki nočejo v zdravstvene domove. Bolnišnice zdravnike uvažajo. Bled - Zdravnikov in medicinskih sester v Sloveniji zadnja leta kronično primanjkuje. Bolezen je huda in ni od včeraj. Pravega zdravila zanjo očitno (še) ni. V nekaterih bolnišnicah si pomagajo z uvozom zdravnikov in splošno znano je, da zdravniki iz ene bolnišnice prehajajo v drugo. Da si bolnišnice "kradejo'^ zdravnike. Pomanjkanje zdravstvenega osebja občutijo tudi v gorenjskih bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Blejski zdravstveni dom je pred časom objavil razpis za prosti delovni mesti. Takoj bi zaposlili zdravnika v blejskem zdravstvenem domu in v zdravstvenem domu v Bohinjski Bistrici. Odziva ni. V blejskem ZD je zaposlenih Šest zdravnikov, v Bohinjski Bistrici trije, v radovljiškem pa osem in dva zasebnika. V slednjem bi takoj zaposlili dva pediatra, v Bohinju splošnega zdravnika, na Bledu pediatra. "Stanje v slovenskem zdravstvu je odraz nepremišljenega izobraževanja, saj je Medicinska fakulteta v Ljubljani vsa leta imela omejen vpis, nova fakulteta v Mariboru pa je začela delovati petnajst let prepozno. Ve- ■ liko zdravnikov se je zaposlilo v farmacevtski industriji, kjer je delo bolje plačano, pomanjkanje pa še posebej občutimo v zdravstvenih domovih. Med mladimi zdravniki je privlačnejše zaposlovanje v bolnišnicah, večina želi ostati v prestolnici. Pred leti so se mi posme-hovali, ko sem poskrbel za specializacijo petih pediatrov. Danes se mi to obrestuje," je povedal direktor blejskega ZD Leopold Zonik, dr. med., in opozoril tudi na neustrezno politiko specializacij. Mladi zdravniki po njegovem mnenju v zdravstvenih domovih preživijo premalo Časa in zato jih težje prepričajo, da ostanejo. Ali je razlog v slabši plači in možnostih napredovanja? Direktor Zonik odkimava, saj tudi v zdravstvenem domu zdravnik lahko strokovno napreduje, zdravnik začetnik zasluži 225.000 tolarjev neto, z dežurstvi še 100.000 tolarjev več, le delo je Hočevar novi direktor KC Ljubljana - Pred dnevi je ljubljanski Klinični center dobil novega generalnega direktorja. Vršilca dolžnosti generalnega direktoija dr. Sergeja Hojkerja je zamenjal Franc Hočevar, ki je svojo dolžnost začel opravljati včeraj. Na zadnji seji sveta Kliničnega centra je prišlo tudi do razrešitve strokovnega direktorja kirurških klinik dr. Bojana Tršinarja, ki naj bi ga razrešili zaradi škodljive odločitve pri aferi z operacijskimi mizami, vendar je Tršinar omenjena namigovanja zavrnil. Svet KC se je na seji seznanil tudi s poročilom o operacijskih mizah in ocenil, daje bila pri sklenitvi pogodbe storjena vrsta strokovnih in poslovnih napak. R.S. Slovenskemu zdravstvu kronično primanjkuje zdravnikov in medicinskih sester. Na Gorenjskem bi takoj zaposlili 10 zdravnikov. po njegovih besedah v osnovnem zdravstvu težje, saj je veliko terenskega dela. V blejskem ZD imajo dnevno okrog 600 pacientov, vsak zdravnik jih pregleda od 45 do 60. Odzivi na razpise so slabi. V jeseniški bolnišnici pomanjkanje zdravnikov rešujejo z uvozom tujih. V blejskem ZD so se na ra^is javih zdravniki iz Srbije in Crne gore in iz Kanade. O slovenskih ne duha ne sluha. "Naš razpis je odprt, sicer pa si zadnje čase v bolnišnicah in zdravstvenih domovih "kra-demo" zdravnike. Nekateri kršijo zakon in zaposlujejo tudi zdravnike iz tujine, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev. Vsak se znajde po svoje. O težavah sem obvestil tudi župane radovljiške, blejske in bohinjske občine. V slednji so se odločili, da bodo svojim občanom, ki študirajo na medicinski fakulteti, ponudili občinske kadrovske Štipendije." Kaj pa trajnejša rešitev pomanjkanja zdravnikov? Leopold Zonik je skomignil z rameni in odgovoril z molkom. Minister za zdravje Dušan Keber vidi rešitev v uvozu. V Sloveniji trenutno, če bi želeli slediti normativom Evropske unije, primanjkuje okrog 600 medicinskih sester, ob tem pa jih več kot 800 čaka in upa, da bodo do leta 2009 morda lahko opravile pripravništvo. Na primarnem nivoju zdravstva manjka skoraj 200 zdravnikov, od tega 75 splošnih, 22 pediatrov, 43 zobozdravnikov ter ostalih specialistov. Na Gorenjskem trenutno, po podatkih direktoija Osnovnega zdravstva Gorenjske Jožeta Veternika, manjka deset zdravnikov. Kronična bolezen, ki čaka pravo in učinkovito zdravilo. DRUŽINSKI NASVETI Razvajen otrok (3) Damjana Šmid v Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič '^Najpomembnejše, kar starši lahko naučijo svoje otroke, je, kako naj preživijo brez njih." (Frank A. Clatk) Razvajeni otroci prestopajo meje in preprosta zdrava pamet je tista, ki nas na to opozarja. Včasih jo raje preslišimo, nikoli pa ni prepozno, da ne bi obrnili vzgoje v pravo smer. Problem prestopanja meja v družini običajno ni niti opazen, ker se nam zdi otrokovo vedenje nekaj samoumevnega in smo pri mlajšem otroku večkrat v zadregi kako ravnati. Sploh pa starši pri mlajših otrocih ravnamo kot nespametni pastirji, ki male ovčke spustijo na prevelik pašnik brez vodnika. Ovčke se zgubijo v Širnih planotah in težko jih spet najdemo. Kolegica, ki se ukvarja z medsebojnimi odnosi, ugotavlja, da potrebujejo mlajši otroci manjši teritorij in naj se v njem naučijo veščin, ki jih bodo potrebovali v širšem prostoru. Potem je prepozno, ko se male ovčke izgubijo, ali kar je Še hujŠe, nam "zrastejo čez glavo" in jim v času širjenja teritorija (v puberteti) omejimo njihov prostor. Če damo malemu otroku v roke preveč svobode in mu ne pokažemo omejitev, je podobno, kot bi vam dali v roke milijon dolarjev. Čeprav je videti, da veste, kaj bi z denarjem, vas zlahka premami občutek, da obvladujete svet. Najbrž imajo razvajeni otroci podobne občutke o lastništvu ljudi, njihovih občutkov, sveta in pravil. Starši pogosto sprašujejo, ali naj dovolijo, da jih mali otroci lasajo in grizejo. Resda so videti ljubki pri tem in zaradi rastočih zob grizejo vse, kar jim pride pod roke, in resda z rokami raziskujejo svet okrog sebe, torej tudi lase svojih staršev. Je to zadosten razlog, da otroka, ki nekomu povzroča bolečino, ne ustavimo? Pa saj ne dela tega nalašč. Seveda ne in ravno zato, ker tega ne ve, mu moramo to povedati. "Ne, to me boh." To je dovolj jasno sporočilo in Če gaje treba ponavljati, ga pač ponavljajte. Tako vam bo prihi^anjena zadrega, ko bo vaš nadebudni malček za lase vlekel prodajalko v trgovini, vaše prijatelje, starejšega brata (ki se mu bo edini najbrž uprl) in Še koga. Isto velja za pretirano popuščanje pri vsakdanjih zahtevah ali pri dopuščanju neprimernega vedenja. Družina je tista osnovna celica, v kateri otrok dobi dobre navade in jih prenese naprej na širše okolje. Problem razvajenosti se tako običajno pokaže šele, ko otrok prestopi meje domačega praga in se znajde v situacijah z drugimi ljudmi. Le-ti mu postavijo nove meje, zahteve, pravila, ki jih razvajen otrok ne priznava. Situacije obrača tako, da so vsega drugi krivi, da gä nihče ne mara, da mu zavidajo in da je žrtev nesramnih ljudi. In konec koncev pove med solzami, da ga nihče ne uboga ... Ubogi mah poglavar ... Elan glavni pokrovitelj specialnih olimpijcev Minuli konec tedna so bile na Starem vrhu mednarodne igre Specialne olimpiade za ljudi z motnjami v duševnem razvoju, natanko čez leto dni pa bodo svetovne igre v Naganu na Japonskem. Begunje - Organizator zimskega tekmovanja na Starem vrhu, društvo Specialne olimpiade Slovenije, je konec tedna podpisalo pogodbo o generalnem pokroviteljstvu do zaključka svetovnih zimskih iger Nagano 2005. Prihodnje leto bo na zimskih igrah sodelovalo 2500 športnikov z motnjo v duševnem razvoju iz 80 držav, Slovenijo pa bo zastopala ekipa 16 tekmovalcev (v alpskem smučanju in smučarskem teku) in osmih trenerjev. Slovenski športniki se že od leta 1991 redno udeležujejo zimskih in letnih svetovnih iger. Zadnjih zimskih na Aljaski se je udeležila 22-članska ekipa, ki je osvojila 22 medalj, od tega šest zlatih ter po osem srebrnih in bronastih. Elan kot glavni pokrovitelj Specialne olimpiade Slovenije želi prispevati k rehabilitaciji, ohranjanju psihofizičnih sposobnosti in ustvarjalnemu preživljanju prostega časa ljudi z motnjami v Podpis pogodbe o generalnem sponzorstvu v Elanu. Od leve proti desni: Peter Hawlina, predsednik organizacijskega odbora evropskega tekmovanja v alpskem smučanju na Starem vrhu, Marijan Lačen, predsednik društva Specialne olimpiade Slovenije, Mitja Tavčar, direktor marketinga Slovenija, Elan, Urška Andreje, izvršna « sekretarka Specialne olimpiade Slovenije. duševnem razvoju. Udeležba na svetovnih igrah pa je za te ljudi pomembna tudi z vidika socializacije, samopotrditve in njihovega sprejemanja v okolju, kjer živijo. Elan jim bo omogočil čim boljše pogoje za priprave na igre, jih oblekel v oblačila za prosti čas, prevzel pa tudi generalno pokroviteljstvo društva Specialne olimpiade Slovenije za letne igre, ki bodo leta 2007 na Kitajskem. D.Ž. Igrali bodo y gledališču I V spremljevalnem programu Tedna slovenske drame se nam obeta zanimiva predstava. Imenuje se Družinski doživljaji, v Prešernovem gledališču pa jo bodo odigrali varovanci Varstveno delovnega centra iz Kranja. Kranj - Varovanci, odrasli ljudje z motnjo v duševnem razvoju, radi nastopajo. Poznamo jih po glasbenih nastopih z njihovim prijateljem Josephom z Madagaskarja, na klaviaturah je odlična njihova Stanka Kuhar iz Škofje Loke, v plesu Eva Pirnat, Robi Markič piše pesmi in Še bi se našlo kako izstopajoče ime. "Naši varovanci so polnočutni ljudje, želijo biti opaženi in imeti priložnost, da se pokažejo publiki. Tako se je rodila zamisel, da bi naštudirali dramsko delo in ga postavili na oder," je povedala direktorica VDC Kranj Ivica Matko. "V Prešernovem gledališču so prisluhnili naši želji, da bi se radi pokazali na pravem odru. Morda je bila ideja preveč smela, vendar sedaj skupina varovancev že od oktobra pridno vadi in se pripravlja na krstno predstavo, ki jo bodo uprizorili v spremljevalnem programu Tedna slovenske drame." Deseterica igralcev s predstave Družinski doživljaji z mentorico Polono Kandus. Igra Družinski doživljaji je besedilo Nade Križnar, specialne pedagoginje na eni od jeseniških osnovnih Šol. Avtorsko besedilo je podarila, razen tega pa prihaja tudi v Kranj in dela z nenavadnimi igralci. Predstava Mateji za olimpijske igre v Praprotno - Ze decembra smo pisali o Mateji Pintar, gimnazijki iz Škofje Loke, ki je po nesreči ostala na invalidskem vozičku, kljub temu pa se pogumni spopada z življenjem. Tudi ob pomoči športa. Z Andrejo Dolinar, partnerko v namiznem tenisu, imata vrsto odličnih dosežkov, letos pa si želita na paraolimpijske igre v Atene. Za Matejo so sovaščani že novembra priredili dobrodelni koncert in izkupiček namenili njeni udeležbi na olimpiadi, denar pa zbira tudi na svojem računu. Zal številka računa ni bila prava, na kiu" nas je že pred časom opozoril naš bralec. Sedaj objavljamo pravo številko, tako da bralci lahko še vedno nakažete dobrodelni prispevek: 07635-4547195018 (s pripisom Atene 2004). Odboru, ki skrbi za zbiraje denarja, bralec tudi predlaga, da bi Mateja donatorjem poslala razglednico z olimpiade. Podobno so pred leti storili naši alpinisti, ki so zbirali denar za odpravo v Himalajo. Danica Zavrl Žlebir bo lahkotnejši prikaz dogodkov iz družinskega življenja, tako da je tematika blizu tudi ljudem z motnjo v duševnem razvoju. "Za te ljudi je uprizoritev igre velik izziv. Treba se je potruditi že z učenjem besedila," dodaja Ivica Matko. "Odkar vaje potekajo tudi v gledališču in imajo tudi že izdelane kostume, jim je vse skupaj še bolj steklo. Zelo resno in odgovorno so vzeli svoje početje in verjamem, da jim bo predstava dobro uspela. Sedaj iščemo donatorja, ki bi bil pripravljen odkupiti karte za našo predstavo, kajti varovanci živijo v velikem pričakovanju in težko bi jim bilo, če bi igrali pred prazno dvorano. Do sedaj imamo dva donatorja, Prešernovo gledališče in Lions klub Kranj, prošnji pa smo naslovili še na dva in upamo, da nam bosta prisluhnila. V predstavi je 14 vlog, vzporedno pa predstavi na isto besedilo pripravljajo tudi v enotah v Škofji Loki in Tržiču. Tako v resnici vzporedno nastajajo tri predstave, nastopa pa 42 igralcev, torej domala polovica vseh varovancev treh enot. Kranjska skupina, ki bo nastopila v Prešernovem gledališču, se čuti Še posebej počaščeno. Njihova mentorica Polona Kandus pravi, da veliko delajo z namenom, da igralcem vsak korak pride v podzavest, tako da jim pred gledalci ne bo pretežko. Pohvali jih, da so resni in delavni, ob svojih pripravah pa se tudi zelo zabavajo. če imaš dober dan, je zelo šaljivo, pravijo sami. Pred nastopom v gledališču sicer čutijo rahlo tremo, vendar pravijo, da so tam že nastopili. Sicer kot pevci ob obletnici društva Sožitje, pa vendar jim oder ni čisto neznan. Danica Zavrl Žlebir GORENJSKI GLAS • 10. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 2. marca 2004 V Vitranški veleslalom dobil Američan Bode Miller, slalom pa Norvežan Truls Ove Karisen. Naši v soboto niso dosegli zavidljivih rezultatov, v slalomu pa §ta se med deseterico uvrstila kar dva Slovenca. Med gledalci prevladovali pravi prijatelji Kranjske Gore in avstrijske najstnice. Kranjska Gora - Kljub sneženju, ki je pri pripravi prog pona-gajalo organizatorjem pokala Vitranc, sta sobotni veleslalom in nedeljski slalom navdušila mnoge ljubitelje smučanja. Na sobotnem veleslalomu je bil najhitrejši Američan Bode Miller, drugi je bil Italijan Alberto Schieppati, tretje mesto pa sta si razdelila Italijan Alexander Plo-ner in Šved Fredrik Nyberg. Naša najboljša sta si v soboto prismučala mesti na repu tride-seterice: Mitja ValenČiČ je osvojil 23. mesto, Bernard Vajdič pa 26. v če je bil v soboto Bode Miller, ki je izredno priljubljen tudi med kranjskogorskimi navijači, med najbolj nasmejanimi, mu je bilo v nedeljo v največjo uteho predvsem lepo, sončno vreme pod Vitrancem. Miller je v zgornjem delu prve slalomske proge naredil veliko napako in z nekajse-kundno zamudo za vodilnimi prispel v cilj. Z zamišljenim obrazom je v ciljni areni spremljal skoraj vse tekmovalce, ki so se pognali po prvi progi. "V veleslalomu sem v Kranjski Gori vedno dober, slalom pa mi kar noče uspeti," je vidno razočaran dejal Miller in povedal, da je tako dolgo ostal v ciljni areni predvsem zaradi izjemno lepega vremena in dobre družbe. Zagotovo so bili v nedeljo najbolj srečni v norveški ekipi, saj Dvojna norveška zmaga v vitranškem slalomu: srebrni Tom Stiansen in zlati Truls Ove Karisen. so poželi dvojno zmago: Truls Ove Karisen je prvič v karieri zmagal, izkušeni maček ledenih strmin Tom Stiansen pa je bil drugi. Tretje mesto je osvojil Avstrijec Mario Matt. če so v veleslalomu naši dosegli zelo povprečne uvrstitve, so v slalomu naravnost blesteli. Dva sta se uvrstila med prvo deseterico: Drago Grubelnik je s Fincem Pallandeijem delil šesto mesto in si s tem zagotovil vozovnico za finale v Sestrieru, Jure Košir pa je bil deseti. Slovenca sta izjemno dobro odpeljala dnigo vožnjo, saj je imel Grubelnik najboljši rezultat in s tem napredoval za 20 mest, Košir pa je v drugi vožnji dosegel tretji najboljši čas. Po prvi vožnji se je Košir strinjal z oceno Bojana Križaja, ki je dejal, da se je Košir v spodnjem delu strmine preveč zaganjal. Med našimi je bil v nedeljo zelo razočaran domačin Andrej Sporn, ki je 39. mesto komentiral z besedami: "Tako slabo vi-tranške strmine letos še nisem odpeljal." V nedeljo je bil razočaran tudi Mitja Dragšič, ki je kljub glasnemu navijanju "Mi-tja-dra-gšič-ole-ole-ole" s kislim obrazom obležal na snegu. Niti zvonjenje kurentov niti številni navijači niso uspeli preprečiti Dragšičevega 26. oziroma zadnjega mesta v končni razvrstitvi vitranškega slaloma. Američan Bode Miller je s podpisi in nasmehi ustregel najbolj gorečim navijačem Poleg kurentov je kranjskogorsko publiko sestavljala še ena glasna skupina. Najstnice - predvsem iz Avstrije - so že ob začetku tekmovanja zavzele prve bojne vrste in s svinčniki v rokah lovile avtograme. Kričeča skupinica z avstrijske Koroške je delovala po načelu "Vse za Bodeja". Med obema vožnjama se je večina gledalcev odpravila med stojnice, kjer so jih poleg hrane in pijače čakali tudi kakšni spominki. "Hja, kaj veliko nismo prodali. Dobro gredo značke prvenstva, prodali pa smo tudi kar nekaj ragelj," je povedala Marija Klemene z Jesenic, ki pred stojnico s spominki ni imela kakšne posebne gneče. V enem od šotorov so zvedave poglede privabljali starinsko oblečeni Rovtaiji iz Škofje Loke, ki so z ansamblom Suha špaga po- skrbeli tudi za primerno glasbo. Pa so bili obiskovalci navdušeni nad spremljevalno ponudbo smučarskega konca tedna v Kranjski Gori? "Ponudba je odlična, cene pa ... če gre denar za žičnico, nič ni drago," je dejala nasmejana skupina mladih iz Medvod, misleč na novo žičnico, ki jo FIS zahteva od Kranj sko-gorcev. Špela Zabkar, foto: Tina Doki SANKANJE Kralj znova prvak Planina pod Golico - Za pravi podvig so poskrbeli člani Sankaškega kluba Jesenice pri izvedbi 13. državnega prvenstva v sankanju na naravnih progah minulo nedeljo v Savskih jamah nad Jesenicami. Obilno sneženje jim je na progo nasulo veČ kot meter snega. Do nedelje zjutraj jim gaje uspelo odstraniti, do začetka prvenstva pa so pri dokončni ureditvi proge na pomoč priskočili še člani drugih sankaških društev in celo tekmovalci. Škoda, da je bila udeležba na letošnjem prvenstvu okrnjena, nekaterih reprezentantov in drugih dobrih tekmovalcev enostavno ni bilo na štart. Zbralo se jih je le nekaj več kot 30 iz treh klubov iz Podljubelja, Železnikov in Jesenic. Borut Kralj, član Sankaškega kluba Podljubelj, tudi v letošnji sezoni ostaja nepremagljiv v sankanju na naravnih progah. V Savskih jamah je bil v obeh vožnjah najboljši. Z naslovom prvaka pri mlajših mladincih se je izkazal Miha Meglič, član Sankaškega kluba Jesenice. V letošnji sezoni je dosegel tudi več dobrih rezultatov na tekmah za Medcelinski pokal. Na letošnjem državnem prvenstvu v Savskih jamah pa je več kot 20-letno tekmovalno kariero zaključil domači tekmovalec Grega Špen-dov. Za vse klubske uspehe in nastope v reprezentanci se mu je zahvalil predsednik Sankaškega kluba Jesenice Jani Gregorič. J.R. HOKEJ Danes odločilna tekma za finale Ljublana, Jesenice - Hokejisti so v petek odigrali predzadnji krog drugega dela državnega prvenstva. V Tivoliju sta se pomerili ekipi ZM Olimp^e in Slavye M Optime, boljši pa so bili prvaki, ki so slavili 3:2 (2:0, 1:2, 0:0). Na Jesenicah je ekipa Acronija tokrat zanesljivo, 7:0 (5:0,'1:0, 1:0), premagala ekipo HIT Casinoja Kranjska Gora. Tako imata na lestvici po 9 točk ekipi ZM Olimpi-je in Slavije M Optime, Acroni Jesenice imajo 8 točk, ekipa HIT Casino Kranjska Gora pa je z 1 toČko že izpadla iz boja za veliki finale. Tako bodo danes zvečer vse oči ljubiteljev hokeja uprte v Zalog (tja iz Jesenic odpelje tudi poseben avtobus z navijači), kjer se bosta na odločilni tekmi pomerili ekipi Slavije M Optime in Acronija Jesenic. Tekma se bo začela ob 19. uri. Ob 18. uri pa bo v Podmežakli srečanje med ekipama HIT Casinoja Kranjska Gora in ZM Olimpijo. V.S. Hrvati zmagovalci na Bledu Bled - Minuli teden je na Bledu potekal še drugi Mednai odni hokejski turnir. Na njem so sodelovale štiri ekipe, reprezentance Slovenije U-16, Avstralije U-18, Hrvaške U-18 in ekipa Jesenice Mladi U-16. V prvi tekmi v torek so Jeseničani s 3:2 premagali Avstralce, popoldne pa so se neodločeno s 5:5 razšli Slovenci in Hrvati. V sredo so slednji s 3:1 premagali Avstralce, slovenska reprezentanca pa je izgubila proti Jeseničanom z 2:9. Na zadnji dan turnirja, v četrtek, so Hrvati premagali ekipo Jesenic s 3:1, reprezentanca Slovenije pa je bila boljša od Avstralije z 9:4. Tako je četrto mesto na turnirju osvojila reprezentanca Avstralije, tretje Slovenija, drugo ekipa Jesenice Mladi in prvo reprezentanca Hrvaške. T.T. Kolajn ni nikoli štel Tako dve leti po končani trenerski karieri pravi Filip Gartner, ki je doma, na Norveškem in v Avstriji vzgojil vrsto uspešnih smučarjev. Kranjska Gora - Ob letošnjem Pokalu Vitranc so v tiskovnem središču hotela Kompas pripravili nekaj spremljajočih pogovorov, eden zanimivejših pa naj bi bil na temo našega aktualnega smučarskega trenutka s posebnim poudarkom na trikotniku trener - tekmovalec - serviser. Na koncu se je izkazalo, da je bilo (zanimivega) pogovora o aktualnem trenutku bolj nialo, udeleženci okrogle mize pa so bolj obujali spomine na svoja trenerska in tekmovalna leta. Največja pozornost je bila namenjena obujanju spominov na trenerska leta Filipa Gartnerja, saj je pred kratkim izšla knjiga Vse kolajne Filipa Gartnerja, ki jo je napisal dr. Dolfe Rajtmajer. Kot je po- udaril avtor, je s pisanjem knjige pohitel zato, "da jo Filip prebere, preden ga pobere", v njej pa je opisano delo uspešnega slovenskega trenerja, doma iz Selške doline, ki sedaj živi v Mariboru. Kljub temu da so v naslovu knjige poudarjeni uspehi trenerja Filipa Gartnerja, katerega varovanci so osvojili 8 medalj na olimpijskih igrah, 28 medalj na svetovnih prvenstvih, 4 velike kristalne globuse, 12 malih kristalnih globusov in deset zmag v posameznih disciplinah, je Filip Gartner poudaril, da medalj ni nikoli štel. Vedno si je želel delati z ekipami, ki so soglašale z njegovim delom. "Če tega ni bilo, če niso bili vsi za, potem ni bilo "šanse" za Filip Gartner in dr. Dolfe Rajtmajer sta poskrbela, da uspešna trenerska kariera na bo pozabljena. Univerziada spodbudila razvoj Trbiža Krai\jska Gora - Prireditev za svetovni pokal v alpskem smučanju v Kranjski Gori je zaradi zastarelih žičnic že nekaj let pod pritiskom Mednarodne smučarske zveze, lani (in tudi letos ne odstopa od tega) pa je športni direktor Günter Hujara postavil pogoj, da bo 43. Pokal Vitranc v Kranjski Gori zadnji, če ne bo pred sezono poskrbljeno za začetek gradnje nove žičnice. Tudi zato je bila ob letošnji prireditvi v Kranjski Gori pravšnja tema okrogle mize Društva športnih novinarjev investiranje v smučarska središča in njihovo vzdrževanje. Kot primer je bil razvoj žičnic v sosednji Italiji, posebno v Trbižu, kjer so bile lani svetovne Študentske igre. Kot je povedal športni vodja novega smu- čarskega centra Peter Gerdol, jih v sosednji deželi Furlaniji -Julijski krajini dejstvo, da skupna kandidatura za olimpijske igre ni uspela, ni odvrnila od načrtov, da poskrbijo za temeljito prenovo petih smučarskih središč delniške družbe Promotur. Med njimi je tudi bližnji Trbiž, ki je eno najnižjih smučišč v Alpah. "Vedeli smo, da ne moremo biti konkurenčni s kilometri novih prog, zato pa smo se odločili za kakovost in varnost. Najprej smo prenovili žičnico na Vi-šarje, ki je aktualna tako pozimi kot poleti, nato pa še druge. Za izvedbo lanske univerziade smo dobili tudi nekaj denarja od države. Tako smo v zadnjih treh letih investirali okoli 25 milijonov evrov, investicija pa se nam že vrača, saj seje število obiskovalcev pri nas podvojilo, naše smučišče pa je vse bolj popularno tudi pri slovenskih smučarjih in v zahtevnih sosedih z Avstrije. Zal ima Trbiž z okolico le okoli tisoč postelj za prenočitve, zato bo v naslednjih letih pomembno, da spodbujamo tudi turistični razcvet," je poudaril Peter Gerdol, kranjskogorski organizatorji svetovnega pokala (pogovoru sta ob novinarjih prisluhnila tudi direktor tekmovanja Janez Šmitek in generalni sekretar Srečko Med-ven) pa so ugotavljali, da je de-' narja, ki ga pri nas namenjamo razvoju žičniško - športnih naprav, daleč premalo, še tisto, kar ga je, pa "razdrobljen" nikomur ne koristi prav veliko. Vilma Stanovnik skupno delo," je poudaril in tako tudi na kratko obrazložil, zakaj se je odloČil oditi iz slovenske smučarije ter trenersko delo nadaljevati na Norveškem in v Avstriji. Ob obujanju spominov so se Filipu Gartnerju pridružili tudi njegovi nekdanji varovanci: Boris Strel, Bojan Križaj, Atle Skaardal, Thomas Sykora, pa tudi Miran Gašperšič in Davo Karničar. Vsi po vrsti so ugotavljali, daje tudi v smučanju, čeprav je individualni šport, še kako pomembno sodelovanje od trenerja do tekmovalca in serviserja, saj lahko le en "Šibki člen" izniči zastavljene cilje. Kdo ali kaj je najšibkejša točka današnjega slovenskega smučarskega trenutka (razen morda namiga, da so tekmovalci preveč "razvajeni"), pa peščica pričujočih pod okroglo mizo ni uspela izvedeti. Vilma Stanovnik i Torek, 2. marca 2004 ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS »11. STRAN V ROKOME Tako pravi eden mladih upov slovenskega hitrostnega motociklizma Boštjan Pintar iz Svetega Duha, ki mu po žilah teče dirkaška kri - V zadnji sezoni tretji v pokalu Alpe - Adria v razredu 125 GP. Sveti Duh - Sredi februaija se je s slovesno podelitvijo pokalov in priznanj na Dunaju zaključila zadnja sezona tekmovanj v pokalu Alpe - Adria za motocikliste. V razredu 125 GP si je pokal za tretje mesto zaslužil 17-letni Boštjan Pintar iz Svetega Duha pri Škofji Loki, ki je svoj talent začel dokazovati na prvih tekmah že pred tremi leti, zadnja sezona pa je zanj najuspešnejša, saj je poleg tretjega mesta v pokalu Alpe -Adria osvojil tudi drugo mesto v domačem državnem prvenstvu in bil tretji v avstrijskem prvenstvu. Dijak tretjega letnika škofjeloške srednje šole za strojništvo pa v moto športu ni pristal po naključju, saj ima med sorodniki kar nekaj znanih prednikov. "Vse skupaj se je začelo pri trinajstih letih, ko sem od starega ata, botra, za birmo dobil motor. Oče pa ni želel, da bi dirkal po vasi, zato mi je predlagal, da poskusiva na dirkališču. Najprej še nisem imel licence in 17-letni Boštjan Pintar s svojo Hondo nadaljuje sloves letečih Kranjcev. sem le treniral, v naslednji sezoni, ko sem obiskoval osmi razred, pa sem jo dobil in začel tekmovati. Že takoj sem s precej nekonkurenčno Hondo v razredu 125 kubikov osvojil peto mesto in bil tretji v državnem prvenstvu. Nato sem od Marka Jermana kupil boljši motor, vendar pa je bila sezona precej težka, saj sem velikokrat padel. Najuspešnejša zame pa je bila seveda zadnja sezona, ki se je sicer začela z dvema padcema in zlomljeno roko, nato pa dobro nadaljevala, saj so se dobri rezultati kar vrstili in na koncu je skupaj zadoščalo za tretje mesto, kar je v hudi mednarodni konkurenci več kot šestdesetih tekmovalcev kar lep rezultat," pravi Boštjan, ki ima med sorodniki kar nekaj vzornikov, od strica Leona Pintarja, do Ja-nija Pintarja, nekdanjega dirkača, ki Boštjanu veliko pomaga tako z nasveti kot pri pripravi motorja. Seveda ne gre tudi brez pomoči vse Boštjahove družine, zlasti očeta Francija, ki je tudi sam navdušen motorist. "Spomnim sem, da nam je ob nakupu motoija Marko Jerman dejal, da začetek v motorističnem športu ni težek. Problem je. Reka Jangce Kiang bo nov podvig Martina Strela % Slovenski ultramaratonski plavalec se pripravlja, da bo letos poleti preplaval več kot 4000 kilometrov dolgo pot na tretji najdaljši reki na svetu Jangce Kiangu in se tretjič vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Ljubljana - Zadnji podvig Martina Strela je bilo plavanje po argentinski reki Parana, koje lani jeseni preplaval 1930 kilometrov najzahtevnejše južnoameriške reke, kar doslej ni uspelo Še nikomur. Leto poprej je preplaval najdaljšo ameriško reko Missisipi, sedaj pa se že pripravlja, da bo letos poleti preplaval tretjo najdaljšo reko na svetu, Jangce Kiang. Martin Strel je to reko "okusil" že leta 1993, ko je zmagal na mednarodnem plavalnem festivalu, plavanju prek reke Wuhan, ki jo je za zgled drugim premagal tudi Mao Cetung. Martin pa si želi, da bi kitajski veletok tokrat premagal po dolžini, kar pomeni, da bo s plavanjem začel 5. junija v mestu Batang, končal pa naj bi ga 2. avgusta v mestu Sanghaj. Tako naj bi skupaj plaval 58 dni, kot načrtuje, pa naj bi plaval veČ IĆot 10 ur na dan. Martin Strel, ki si je - skupaj s člani organizacijskega odbora - v februarju že ogledal nekatere najtežje predele reke, je na priložnostni tiskovni konferenci prejšnji teden v Ljubljani povedal, daje reka zelo nevarna, poleg tega pa ga bodo v zgornjem toku najbolj motili mrzla voda, številne brzice in visoke skale, v spodnjem delu pa ga bo oviral gost ladijski promet. Kot je dodal Jelko Kacin, ki je prevzel KOŠARKA Triglavani niso hranili moči Krai^j - V 22. kolu 1. SKL za moške je ekipa Triglava gostovala pri Alpos Kemoplasu in po odlični igri slavila s 70:89 (54:67, 32:46, 12:22). Novo zmago sije doma priboril tudi vodilni Helios, kije proti Rogli slavil s 83:70 (65:53, 42:40, 15:25). VLB SKL je ekipa Loka kave premagala Union Olimpijo mladi 70:80, ekipa Radovljice pa je 83:68 izgubila pri Rudarju Trbovlje. V 2. SKL -zahod je ekipa Šenčurja s 86:71 premagala Maxim Jesenice, ekipa Gorenje vasi pa je z Jurijem Ježico izgubila z 82:71. V l"sKL za ženske je ekipa Odeje z 82:64 (58:41, 51:22, 28:11) premagala ŽKD Ilirijo. Ekipa Jesenic je izgubila v Slovenskih Konjicah 68:56. V.S. vlogo predsednika iniciativnega odbora projekta, bo Martin Strel še pred začetkom letošnjih olimpijskih iger v Atenah opozoril že na prihodnje poletne olimpijske igre v Bajingu leta 2008. Vodenje in izvedbo projekta je prevzelo kranjsko podjetje SI SPORT, most med Slovenijo in Kitajsko, pa bo vsem, ki sodelujejo v projektu, pomagalo zgraditi tudi slovensko veleposlaništvo na Kitajskem, ki je za partnerja našlo podjetje China International Sports Travel Company, ki se s podobnimi ekstremnimi projekti ukvarja na Kitajskem. Martin Strel je že sedaj javno pozval vse kitajske plavalce, da z njim skušajo preplavati vsaj del reke Jangce Kjang, Čeprav bo našega ultramaratonskega plavalca tudi tokrat pri podvigu spremljala izkušena ekipa. Vilma Stanovnik VATERPOLO BIATLON IMIarič na stopničkah v Lake Placidu ^ « Krai\j - Najboljši biatlonci sveta so se konec ledna merili na tekmah svetovnega pokala v Lake Placidu. Od naših se je tokrat izkazal zlasti Janez Marič (TSK Bled), ki je v šprintu osvojil tretje mesto, v zasledovalni tekmi pa je bil osmi. V.S. Presenečenj ni bilo Kranj - Vaterpolisti so konec tedna odigrali 7. krog državnega članskega prvenstva. Na prvi tekmi v kranjskem olimpijskem bazenu je ekipa Kokre s 5:11 (1:1, 1:3, 1:4, 2:3) izgubila z Olimpijo, ekipa Triglava pa je s 13:5 (2:0, 4:1, 4:2, 3:2) premagala Koper. Branik je bil s 5:29 boljši od Posejdona. Na lestvici še vedno vodi ekipa Triglava. J.M. ker je težko prenehati. Dlje ko tekmujem, bolj mi je to jasno, " pravi Boštjan, ki se poškodb na dirkah še malo ne boji in ob njih ne premišljuje, da bi motor postavil v kot. "Večja skrb kot poškodbe je dejstvo, da je ta Šport zelo drag, da je sponzoije težko dobiti in predvsem, da je treba tako na treninge in tekme v tujino. V Sloveniji nimamo primernega dirkališča, zato mnogi v tem športu kmalu obupajo," pravi Boštjan, ki ga v tej sezoni najprej 3. aprila čaka dirka za evropski pokal v Vallelungi v Italiji in konec aprila dirka za pokal Alpe - Adria na Hungaro-ringu. "Želim si, da bi tudi v naslednjih sezonah dobro nastopal v pokalu Alpe - Adria, da bi Čim več dobrih dirk odpeljal v evropskem pokalu in seveda, da bi bilo čim manj padcev, " tudi načrtuje Boštjan, ki ve, da bo težko kdaj nastopati tudi v svetovnem pokalu, saj je za to potrebno ogromno denarja ali povabilo organizatorja. Trenutno ga sezona stane okoli 30 tisoč evrov, k sreči pa ima nekaj sponzorjev, na čelu z Inoter-mom iz Ribnice. Vilma Stanovnik SAH Dva naslova na Gorenjsko Celje - V organizaciji Šahovske zveze Slovenije in v tehnični izvedbi Društva šahovskih mentorjev Celje, je od 21. do 27. februarja 2004 potekalo v Celju državno šahovsko prvenstvo posameznikov za mlade v skupinah do 10, 12, 14, 16 in 18 let. V konkurenci deklet do 16 let je zanesljivo slavila že večkratna prvakinja Miša Hrenič (ŠK Jesenice). Med fanti do 12 let je Mitja Rozman (ŠS Tomo Zupan Kranj) presenetljivo opravil s konkurenco in zasluženo osvojil naslov državnega prvaka. V skupini deklet do 18 let sta imeli Vesna Rožič in Ksenija Novak število osvojenih točk in vse ostale kriterije enake! Prišlo je do 'zlate partije', kjer je imela Vesna bele figure in je morala zmagati. Ob delitvi točk se je naslova državne prvakinje veselila Novakova. Odlično igro je prikazal Anel Hasanagič v skupini fantov do 12 let, saj je osvojil drugo mesto in si priboril pravico do nastopa na evropskem prvenstvu. • Z osvojenim tretjim mestom si je Jai\ja Gornik prislužila možnost do nastopa na svetovnem aH evropskem prvenstvu. G.G. V Lein in Jožetov spomin a Loka - Smučarski klub Alpetour bo ta konec tedna organizator 8. memoriala Lee Ri-barič in 17. memoriala Jožeta Kuralta. V spomin na prezgodaj tragično preminula škofjeloška smučarja se bodo fantje in dekleta v soboto in nedeljo pomerili na slaiomskih tekmah na Starem Grenko presenečenje na Podnu a Loka - Rokometaši Terma so jeseni zmagali v Veliki Nedelji in zmago je bilo pričakovati tudi tokrat. Morda je bilo v glavah varovancev Marka Sibile tokrat nekoliko podcenjevanja. To pa se običajno maščuje. Ločani so tako izgubili pomembni točki v boju za peto mesto. Spodrsljaja pa si niso privoščile rokometašice Loka kave Jelovice. Brez težav so premagale Ptujčanke in so zdaj že na petem mestu. Edini gorenjski 1. B ligaš, CHIO Kranj, je gostoval v Gorišnici in izgubil. Kljub vsemu pa so dobro namučili favorizirane domačine, Id so v zgornji polovici lestvice. Z vse večjim zanimanjem bomo zdaj spremljali dogajanje v drugi moški ligi. Cerklje so brez težav "premagale "atomčke" iz Krškega in se po spodrsljaju Dobove, igrala je neodločeno v Radgoni, povzpele na prvo mesto. To jim pripada zaradi boljšega medsebojnega rezultata. Dobro so igrali tudi rokometaši Alplesa, ki so se dobro upirali spomladi odličnim Izolanom. Radovljica bo z Radečami igrala jutri ob 20.30 uri v dvorani gostinske šole. REZULTATI: SIGL LIGA: Celje PL. - Prule 67 31 - 23; Gorenje - Inles Riko 33 -24; Trimo Trebnje - Adria Krka 30 - 28; Termo - Velika Nedelja 24 - 25; Cimos Koper - Prevent 33 - 29; 1. liga - ženske: Olimpija - Žalec 29 - 27; Krim Eta Malizia - Ce-leia Celje 37 - 12; Gramiz Kočevje - Izola Bori KMO 36 - 33; Burja - Piran 24 - 40; Loka kava Jelovica - Mercator Tenzor Ptuj 30 -24; 1. B liga - moški: Gold club - Slovan 38 - 26; Črnomelj - Sviš 30-31; Gorišnica - CHIO Kranj 34-31; 2. liga moški: Drava -Šmartno 99 21 - 28; Cerklje - Atom Krško 35 - 28; Arcont Radgona - Dobova 35 - 35; Izola - Alples 29 - 24. M. D. KEGUANJE Iskraemeco zanesljivo v četrtfinaie Kranj - Minuli konec tedna so kegljaČi odigrali povratne tekme 1. kroga evropske kegljaške lige. NaŠi državni prvaki, ekipa Iskraeme-ca je doma gostila ekipo Czama Kula. Poljaki so po porazu doma tudi v Kranju morali priznati premoč Iskraemeca, saj so ^anjčani slavili s 6:2. V četrtfinalu se bodo pomerili z romunskim Galatasarajem. V ženski konkurenci je ekipa Triglava ostala doma, saj so zaradi žalovanja v Makedoniji tekmo v Skopju preložile na ta konec tedna. V.S. ODBOJKA Pokal ponovno v Kanal Kamnik - Odbojkarji Calcit Kamnika so, podobno kot preteklo sezono, ponovno gostili finalni turnir Pokala Slovenije in ponovno v finalu klonili proti Salonitu Anhovo. Po pričakovanju so odbojkarji Salonita v petek brez večjih težav ugnali Mariborski Stavbar IGM in se uvrstili v finale. Tudi v drugi polfinalni tekmi ni bilo dvomov o zmagovalcu, saj odbojkarji revenskega Fužinar Metala pač niso mogli resneje ogroziti domače vrste. Rezultata polHnala: Salonit Anhovo-Kanal : Maribor Stavbar IGM 3:0 (21, 20, 14, Calcit Kamnik : Fužinar Metal Ravne 3:0 (17, 22, 16). Finale je bil izenačen kot že dolgo ne. Kanalci pa so v odločilnih trenutkih bolje izkoristiti svoje priložnosti in tesno dobiti tekmo. Kanalci so se tako upravičeno veselili svojega tretjega zaporednega naslova Pokalnih prvakov Slovenije. Rezultat finala: Salonit Anhovo-Kanal : Calcit Kamnik 2:3 (-22, 26, -21, 23, -14) Odbojkarji Calcit Kamnika so v finalu morali priznati premoč Kanalcev. vrhu. V.S. Odbojkarski prvoligaši (razen seveda udeležencev finalnega turnirja Pokala Slovenije) so bili pred nadaljevanjem prvenstva prosti. Zato pa so se za nove točke pomerili v nižjih ligah in gorenjska ligaša v 2. DOL pri moških sta vikend dobro izkoristila. Odbojkarji Termo Lubnika so ugnali TAB Mežico s 3:1 (-20, 13, 15, 25). Tokrat so na gostovanju v Hočah slavili tudi odbojkarji Astec Triglava - 1:3 (-17, 21, -23, -17). V ženski konkurenci so igralke ekipe Mladi Jesenice gostovale v Solkanu in kar malce presenetile domačo vrsto, tako da je zmaga po izredno dramatičnem srečanju odšla na Jesenice. Solkan : Mladi Jesenice 2:3 (22, -23, 21, -31, -15). Odbojkarice Bleda so tokrat uspele osvojiti le svoj drugi niz v letošnjem tekmovanju in bodo očitno končale prvenstvo brez osvojene točke. Bled : Mežica 1:3 (-10, 22, -15, -27). Igralke Broline e-SŠ Kamnik pa so tokrat zaman čakale nasprotnice iz Izole, ki do Kamnika zaradi zastoja na Črnem Kalu niso prišle. O tekmi bo odločala TKOZS. V moški konkurenci 3. DOL so od gorenjskih ekip tokrat igrali le odbojkarji Elmont OK Gorje. Gorje so tokrat zaigrale odlično in v Kočevju ugnale domačo vrsto z 1:3. V ženski konkurenci so bili kar številni gledalci priča pravemu derbiju v Škofji Loki, kjer je gostil vodilni ZOK Šentvid : ŽOK Partizan Šk.Loka 1:3; Tudi Pizzeria v Morena iz Žirovnice igra vse bolje, tokrat je v domači telovadnici s 3:0 odpravila OD Krim. Branko Maček, foto: Tina Dok! 1 GORENJSKI GLAS •12. STRAN REKREACIJA, DUHOVNOST / info@g-glas.si Torek. 2. marca 2004 Bowling je šport, rekreacija in zabava - igra, pri kateri zakotališ kroglo po progi in podreš keglje. Ker pa imajo krogle za razliko od tistih za kegljanje, luknjice za palec, sredinec in prstanec, se marsikateri dami lahko v žaru igre predolgi nohti polomijo. Igra je v raznih oblikah znana že od nekdaj - zbijanje kegljev s kamnom ali kroglo. Število kegljev se je spreminjalo - sedem, devet, deset. Danes pa je bowling svetovno uveljavljena igra, ki jo igrajo v 140 državah. Samo v Ameriki je več kot 89 milijonov igralcev bowlinga. Številni Slovenci še vedno prisegajo na kegljanje in imajo za bowling svojo definicijo: "Aha, to je tista igra, kjer imajo "kugle" za podiranje kegljev luknje za prste. Temu lahko rečemo "kegljanje • v 1 po amen S ko Začetki bowlinga segajo že v Čas starega Egipta. Poznali so ga že okrog leta 5200 pred našim štetjem. Angleški kralj Henrik Vin. naj bi ga igral s topovskimi kroglami. Predvsem je postal izredno priljubljen v Angliji in Ameriki. Zadnje leto pa tudi Slovenci, predvsem prebivalci pre- Ona in on pri bowlingu vedno najdeta smeh, zabavo in užitek. Kam v prihodi^ih dneh? v Orientalski ples - Športno društvo Gibanica organizira v soboto, 6. marca, predstavitveno delavnico orientalskih plesov. Vadba bo potekala v večnamenskem prostoru Gimnazije Kranj v dveh delih: od 9.30 do 11. ure in od 11.30 do 13. ure. Spoznali boste izvor in osnovne elemente orientalskih, afriških in nepalskih plesov; Za sodelovanje ne potrebujete plesnega predznanja niti partnerja, zaželena pa so udobna oblačila, rutka ali Šal in mehki športni copati ali debelejše nogavičke. Udeležba je brezplačna, delavnico pa bo vodila učiteljica orientalskih plesov Metka Goijup. Dodatne informacije na številki 040/ 250 758. 2. državno prvenstvo veteranov v smučarskih tekih - Tekma veteranov v smučarskih tekih je prestavljena na 6. marec. Začela se bo v Ratečah ob 10.00 uri. Dodatne informacije na 041 811 229 (Miro Lebar). Alenka Brun stolnice zelo uživajo v tej (nam) novi, zanimivi športni obliki sproščanja, rekreacije in zabave. Vključena v igro "Veš popoldne v soboto v ljubljanskem Klubu 300 je moški glas na drugi strani telefona počasi sestavljal besede v stavek. Oh no, daj me že povabi na uro bowlinga, sem si mislila. Kegljanje poznam in bowling se gotovo od njega ne razlikuje veliko, sem razmišljala dalje. "Pridirkala" sem v Klub 300, zamudila akademskih petnajst in komaj sem se preobula v posebne čevlje za bowling stezo, ko so mi že potisnili kroglo v roke. Bowling krogle so težke od 3,8 do 7,5 kilograma. Hišne krogle so različnih barv, barva pa označuje težo krogle. Glede na to so tudi luknje za prste v kroglah različnih velikosti. Jaz o vsem tem seveda nisem nič vedela in sem bowlala pač s tisto kroglo, ki so mi jo dali v roke. Čisto "po flinstonsko" sem jo opazovala in prekladala iz roke v roko. Bila je precej težka, pa tudi palec se je kar izgubil v luknji. Zanihala sem jo in vrgla. Seveda sem zra- ven zagnala še pol svoje duŠe, saj je krogla dobesedno padla na tla in se odbijajoč odkotalila v kanal. Keglji so ostali na svojem mestu. Soigralec Andrej metani komentiral, le previdno je pogledal okoli sebe, če je to "umetnost" Še kdo videl, jaz pa bi se najraje nekam pogreznila. Toliko o mojem znanju kegljanja. Vse je v občutku Pravila igre mi pravzaprav Še danes niso čisto jasna, sem pa kar nekajkrat naredila "plato", če temu rečemo po domače in si sposodimo izraz od drugod. Moram priznati, da nihanje in nošenje krogle ni tako enostavno, kot izgleda na prvi pogled. Kakih večjih posledic ni pustilo: zlomljen noht, prijetno utru- jenost in občutek, da je treba vse skupaj še kdaj ponoviti. Ob opazovanju igralcev na sosednjih stezah sem ugotovila, da so eni začetniki, drugi že stari; znanci igre, saj so bowling cen-1 ter in zabavo odkrili že dolgo pred menoj, spet tretji pa so bili že pravi profesionalci - posebne ' rokavičke, zamaknjen izraz na obrazu pri izbiranju kota meta, razmišljanju o močnem, nežnem lučaju krogle. Ampak taki' mojstri, ki nam je nekajkrat "uspelo" vreči kroglo po stezi ! tako, da se je odkotalila mimo ■ kegljev poskakujoč, smo bili redki. Če bi obstajalo pri bowlingu tudi točkovanje za izvirnost meta, bi moj soigralec na koncu igre z zbrano vsoto točk precej zaostajal. Alenka Brun Nogometni turnir zvezdnikov Komenda - Mladinsko društvo Komenda je v komendski športni dvorani pripravilo turnir zvezd v malem nogometu. Pomerili so se znani obrazi iz športnega in družabnega življenja. Ekipa Nogometne legende v sestavi MiloŠ Rus, Alfred Jermaniš, Milko Djurovski, Jože Prelogar, Grega Zidan, Suad Beširevič in trener Primož Gliha se je zoperstavila v drugem polfinalu ekipi SLO-POP ROCK TEAM (Jani Jerant, Tone Košmrlj, Enver Čirič, Jože Potrebuješ, Janez Nared, ...) in jih premagala šele po streljanju kazenskih strelov. Prvi polfinale sta odigrali ekipi POP-TV (Miran Tišič, Tomaž Kle-menčič, Andraž Hočevar, Grega Krmavnar, Tone HrovatiČ ...) in komendski direktorji (Borut Markun, Tomaž Sodnik, Peter Zorman, Izidor Cibašek, Florijan Cibašek, Marjan Bobnar, Boris Krmavnar, Roman Kosirnik, Bogdan Stele, Niko Spenko). V finale seje uvrstila ekipa POP-TV z rezultatom 6:4, ki je priznala zmago ekipi Nogometne legende, rockerji so bili tretji pred direktorji. Priznanje gre Mladinskemu društvu Komenda za organizacijo prireditve. A.Z. Vedeževanje ljudi vse bolj zanima Minuli teden se je za naročnike in bralce Gorenjskega glasa v prostorih časopisne hiše začel tečaj vedeževanja, ki je pritegnil "radovedneže" od blizu in daleč. Najprej zlata pravila, spoznavanje kart, potem pa še kaj več ... Kranj - Prav prijetno in polno vznemirljivega vzdušja je bilo minulo sredo, ko sem obiskala prve tečajnike vedeževanja, ki so se zbrali v naših prostorih. Vsi so z veliko mero zanimanja čakali vedeževalko Tanjo, ki jo dobro poznate tudi bralci Gorenjskega glasa. Tanja se z vedeževanjem ukvarja že celo življenje, profesionalno pa zadnjih deset let. Svoje zanimanje in navdušenje nad vedeževanjem razdaja tudi tečajnikom. Najprej jih je naučila zlata pravila vedeževanja: zakaj in komu se vede-žuje, v kakšnem primeru se sme kaj reči, kdaj ne, kakšen odnos je potrebno imeti do človeka, ki pride po pomoč in do samih sebe ... pa tudi, kako'se vedežu-je iz kart. "Udeleženci v mali šoli spoznajo vse karte, kaj katera pomeni, za nadaljevalno šolo, ki se tudi načrtuje, pa se bodo lahko naučili vedeževati tudi Beti Valič Tanja drugim, saj bodo znali veliko več. Zanimanja za vedeževanje je vse več in mislim, da ga bo še več, saj imam občutek, da jih ne zanima toliko, da bi vedeževali drugim, ampak da bi to delali za sebe, če ne drugega, za vsakdanjo dobro voljo," pravi Tanja. In kaj je udeležence pripeljalo na tečaj? Najpogosteje radovednost in zanimanje. Večina jih je v preteklosti že obiskala vede-ževalce in so imeli največkrat zelo pozitivne izkušnje, saj so se napovedi uresničile, kar jih je zelo prevzelo. Namen je predvsem sproščujoče narave: za lastno veselje, za sprostitev, za razvedrilo, za družabnost, kakšen pa tudi malo za šalo in malo za res za čas, ko bo upokojen in bo polagal karte penzionistom in zaslužil za cigarete ... Udeleženci so nad Tanjo in njenimi zanimivimi predavanji zelo nav- dušeni. Vedeževanje pa je le ena od mejnih in zemeljskih ved, ki jih v sodelovanju s podjetjem Pelikan, d.o.o., organizira za svoje naročnike, bralce in nove naročnike vašega in našega časopisa Gorenjski glas. Beti Valič, neutrudna vodja in na pobudo Gorenjskega glasa organizatorka tečajev, pravi, da so tečaji posebna ponudba za bralce Gorenjskega glasa, da so za njih že pripravljeni tudi tečaji astrologije, feng shuija in zdravljenja s kristali. "Zadnje informacije kažejo na to, da ljudje potrebujejo in si zelo želijo takšnih tečajev. V časopisu smo naredili akcijo s kuponi, na katerega lahko napišejo, kakšen tečaj bi želel obis- kovati in odziv je zelo pester. Upamo, da bomo do konca leta ponudili bralcem kar nekaj zanimivih tem. V začetku marca začnemo tudi s tečajem zdravljena s kristali, ki ga bo vodil Jože Ul-čar, v prihodnosti pa se obetajo še tečaji joge, meditacije, zdrava prehrana, zelo aktualno prehranjevanje po krvnih skupinah, pri vsebinah pa še naprej računam na ideje bralcev," pravi Beti. V sodelovanju z večjimi podjetji ali z več podjetji se v prihodnosti pripravlja tudi tečaj grafologije, kije zelo zanimiva za kadrovske službe in posameznike, pa tečaji s profesionalnega področja, kot so mikrofonski govor in obnašanje pred kamero. Katja Dolenc Feng shuijem vedno polni energije Starodavna kitajska veda o urejanju bivanjskega prostora prihaja tudi med Gorenjce. Mirza Terzimehič, slovenski poznavalec feng shuija, bo imel v prostorih Gorenjskega glasa informativno predavanje, ki mu bo sledil seminar. Feng shui je zelo praktična veda in ni samo za vzhodnjake. Po njegovih načelih živi Evropa že dalj časa. Mirza Terzimehič na Gorenjskem Še ni predaval, je pa že svetoval številnim Gorenjcem, ki so se odločili, da si z načeli feng shuija izboljšajo kakovost življenja. Tokrat se nam bo predstavil kot predavatelj, ki bo imel v okviru tečajev, ki jih za bralce Gorenjskega glasa pripravljata naš časopis in podjetje Pelikan, d.o.o., najprej informativno predavanje o feng shuiju, ki bo v petek, 5. marca, od 18. do 20. ure v prostorih Gorenjskega glasa, v soboto, 6. marca, pa bo celodnevni seminar, na katerem si bodo udeleženci lahko izdelali svoj osebni feng shui. Mirza se s Feng shuijem profesionalno ukvarja zadnjih pet let, z njim pa se je srečal že leta 1990, koje dobil v roke prvi dve knjigi o feng shuju na temo prehrane. "Takrat sem obiskal tudi seminar in takoj začel živeti po njegovih načelih. Spremenil sem prehrano, saj vsakemu, glede na njegov element, ki se določi z rojstnim datumom, in glede na teorijo petih elementov in principa jin jang, pripada določena vrsta hrane. Od takrat se zaradi izredno pozitivnih izkušenj od feng shuija nisem ločil in sem ga raziskoval naprej. Vsako novo znanje sem takoj vnesel v življenje, po deseti knjigi pa je bil čas zrel za učitelja ter žive besede in izkušnje. Tega sem našel v Izidorju Habjaniču, univ. dipl. ing. arhitektu krajinarju, ki je leta 1995 prvi začel predavati o feng shuju tudi pred strokovno javnostjo. Sledil sem njegovemu znanju in izkušnjam, zraven pa se izpopolnjeval še sam preko knjig in seminarjev v Avstraliji, Ameriki in zahodni Evropi. V tujini sem spoznal, da ljudje že več let ži- vijo po načelih feng shuja. To je bil odličen dokaz, da starodavna kitajska veda ni samo za vzhodnjake, ampak tudi za zahod, za celotno človeštvo," ugotavlja Mirza, ki je ob bogatih izkušnjah pri delu in nabranem znanju pred kratkim napisal prvi slovenski Učbenik o feng shuju. Tečajnikom Gorenjskega glasa bo predaval o osebnem feng shuiju, o osnovnem principu delovanja petih elementov in jina -janga, o vlogi energij želve, zmaja, tigra in feniksa, o izbiri barv v spalnici, dnevni sobi, izbiri obleke, hrane, ureditvi pohištva, vzorcev in vseh ostalih načinov, kako izboljšali kvaliteto življenja. Pravi, daje kvaliteta feng shuija predvsem v njegovi praktičnosti, uporabnosti in pozitivnih izkušnjah, ki se kažejo v dobrem počutju, mirnih in harmoničnih odnosih, novih. Mirza Terzimehič odpirajočih se možnostih, ki jih nove ureditve v stanovanju in ostalih bivanjskih prostorih spodbudijo v življenju človeka. Katja Dolenc riT: < -j- Torek, 2. marca 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN Sojenje Acronijevi peterici za kaznivo dejanje ogrožanje varnosti pri delu projektne montažne nismo vedeli Tako je v včerajšnjem zagovoru na okrožnem sodišču v Kranju senatu, ki mu predseduje sodnica Marjeta Dvornik, zatrdil prvoobtoženi tehnični direktor Acronija Branko Banko. Kranj - Na sojenje, ki se je pred tričlanskim sodnim senatom začelo včeraj, je prišlo vseh pet obtoženih: 53-letni tehnični direktor Acronija Branko Banko iz Sp. Gorij, 52-letni obratovodja jeklarne Vekoslav Zakrajšek iz Boh. Bistrice, 49-letni nekdanji vodja oddelka vakuumske ponovčne tehnologije v jeklarni Milan Reven s Slov. Javornika, 53-letni vodja vzdrževanja v jeklarni Franc Nečimer z Bleda in 57-letni nekdai\ji varnostni inženir v jeklarni Milan Lužnik. Okrožna državna tožilka iz Kranja Renata Vodnjov jim v obtožnici očita kaznivo dejanje ^ v ogrožanja varnosti pri delu. Čeprav so vedeli za sklepe sestanka oktobra 1998 glede odprave ogljikovega monoksida v oddelku vakuumske ponovčne tehnologije, niso poskrbeli za zaprtje strojnice vakuumske naprave in za namestitev jav-Ijalcev ogljikovega monoksida, je dejala tožilka. Malomarnost se je maščevala štirim delavcem, ki so se 2. junija 2000 okrog poldneva zastrupili v ogljikovim monoksidom, ko, so vračali popravljeni elektromotor v strojnico. Zaradi posledic zastrupitve so umrli 50-letni Ivo Iveljič, 51-letni Alija Ibrahi- movič, 38-letni Miro Oven in 28-letni Branko Tigeli. Predsednica senata Marjeta Dvornik je k. zagovoru najprej povabila prvoobtoženega Branka Banka. Ta je vztrajal pri pismenem zagovoru, ki ga je dal v preiskavi, odgovarjal pa je tudi na vprašanja tožilke, zagovornikov in senata. Uvodoma je dejal, da zavrača očitke iz obtožbe. "Ne čutim se krivega in odgovornega za nezgodo." V nadaljevanju je pojasnil svojo "povezanost" s tragično delovno nezgodo. "13. oktobra 1998 sem zvedel, da ob vodnih črpalkah v oddelku vakuumske ponovčne tehnologije, kjer so nameščeni senzorji, zaznavajo ogljikov monoksid. Obratovodji jeklarne Vekoslavu ZakrajŠku sem naročil, naj ugotovijo vzrok uhajanja nevarnega plina. Čez nekaj dni mi je obratovodja zagotovil, da so napako odpravili in da se proizvodnja lahko nadaljuje. Od takrat za uhajanje ogljikovega monoksida nisem več slišal." Branko Banko je še povedal, da po montaži tehnologije pred tehničnim prevzemom leta 1986 oziroma 1987 niti dobavitelj niti inšpekcija v oddelku vakuumske ponovčne tehnologije nista predpisala javljalcev plina. Že aprila 1996 sta se z ogljikovim monoksidom blažje zastrupila dva delavca, vzrok pa je bil po Bankovih trditvah drugje kot štiri leta kasneje. Republiški inšpektor za delo je zahteval nove varnostne ukrepe, med drugim so v oddelku po njegovih navodilih namestili štiri senzorje in dve tabli s prepovedjo vstopa v prostore pod talnim nivojem. Senzorja v prostoru pod črpalnico ni zahteval nihče. Reševalci in zdravniki so pomagali šestim zastrupljenim, štirim neuspešno. Foto: arhiv Priznanja ob dnevu Civilne zaščite Tudi ob letošnjem dnevu Civilne zaščite več priznanj na Gorenjsko. Kranj - Ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite, je poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj podelil priznanja in nagrade za zasluge in prispevke pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanje in pomoč pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Poveljnik kranjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Franc Nadižar iz Kranja je zlati znak Civilne zaščite prejel na včerajšnji osrednji prireditvi v Cankarjevem domu, danes ob 13. uri pa bo na slovesnosti v stavbi Gasilsko reševalne službe v Kranju Franc Nadižar podelil priznanja Gorenjcem. KRIMINAL Segel v post^uno blagajno Jesenice - Neznanec je v petek, 27. februarja, prišel v pisarno postajne blagajne na jeseniški železniški postaji. Izkoristil je trenutno odsotnost blagajničarke in iz priročne blagajne zmaknil 180.000 tolarjev. Denar v delovnem kabinetu škof j a Loka - Sredi minulega tedna ponoči je nekdo obiskal stanovanjsko hišo v Podlubniku. V delovnem kabinetu je odkril dve torbi, v njih pa zajeten kupček denarja in dve ročni uri. Oboje je ukradel, lastnika pa olajšal za približno dva milijona tolarjev. H, J. Zlati znak Civilne zaščite bo na predlog mestnega Štaba za Civilno zaščito Kranj prejel Stane Rotar, srebrni znak na predlog občine Preddvor Marko Bohinc in Andrej Sodnik ter prostovoljno gasilsko društvo HruŠica na predlog Gasilske zveze Slovenije. Bronasti znak civilne zaščite bodo danes prevzeli Robert Gartner (predlagatelj Občinsko gasilsko poveljstvo Železniki), Marko Jeretina (Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Kranj), Blaž Kaple-nik (občina Cerklje), Peter Keše in Cveto Lebar (mestni štab za CZ Kranj), Justin Mrak (župan občine Kranjska Gora) ter Pavel Zvan (Gasilska zveza Slovenije). Plaketo Civilne zaščite kot priznanje za življenjsko delo bo prejel Ciril Ažnian. Za priznanje ga je predlagala občina Radovljica. Helena JelovČan Branko Banko Konstrukcijske in montažne napake v tehnologiji oksidacije nerjavnega jekla so ugotovili Šele po tragični nezgodi pred skoraj štirimi leti. Nove ukrepe je predlagal obratovodja Vekoslav Zakrajšek, ki je projekt tudi vodil. "Od takrat je v kleti pod jeklarno postavljena ograja, odzračevalna naprava in senzor. Po zagovorih obtožencev bo sodni senat prisluhnil tudi pričam, po pričakovanju pa bo eden najtehtnejših dokazov gotovo izvedensko mnenje o (ne)var-nosti tehnologije, kije bila usodna za štiri jeseniške jeklarje. Helena Jelovčan Vov pravilnik o reševanju pritožb proti policistom Kranj V petek, 27. februarja, je začel veljati nov pravilnik o reševanju pritožb na ravnanja policistov, ki ima podlago v noveliranem zakonu o policiji. Poslej se lahko vsak, ki meni, da so mu bile s policistovim ravnanjem kršene pravice ali svoboščine, lahko pisno ali ustno pritoži na katero koli organizacijsko enoto policije ali na ministrstvo za notranje zadeve. Vsa dejstva, povezana s pritožbo, mora najprej preveriti vodja organizacijske enote policije, ki bo opravil tudi t.i. pomiritveni postopek. Gre za pogovor in seznanitev pritožnika o ugotovljenih dejstvih in pristojnostih policije. Če se bo pritožnik s pomiritvijo strinjal, se pritožbeni postopek konča s podpisom zapisnika. V nasprotnem primeru, torej če se pritožnik ne bo strinjal ali pa v pomiritvenem postopku sploh ne bo sodeloval, bo vodja organizacijske enote policije pritožbo takoj odstopil v reševanje ministrstvu za notranje zadeve. To bo storil tudi v primeru, ko bo iz pritožbe zaznan sum, da je policist storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. V nadaljevanju bodo pritožbo skladno z načeli kontradiktornega postopka reševali v tričlanskem senatu, ki ga bo vodil ministrov pooblaščenec, v senatu pa bosta sodelovala dva zastopnika javnosti. Senat bo o pritožbi odločal z večino glasov. Z novim pravilnikom reševanja pritožb pa niso najbolj zadovoljni v organizaciji Amnesty International. Menijo sicer, daje postopek reševanja prvi korak k zagotavljanju večje odgovornosti slovenske policije, vendar jih skrbi, da ne zagotavlja neodvisnih ter s tem res temeljitih in učinkovitih preiskav pritožb. Predlagajo neodvisno telo, sestavljeno iz strokovnjakov, neodvisnih od policije, ki bi bilo pooblaščeno sprožiti preiskavo domnevnih resnih policijskih kršitev, in to ne glede na to, ali je bila pritožba vložena ali ne. Kopije pritožb oziroma lastne preiskovalne ugotovitve, ki bi nakazovale kaznivo dejanje, bi posredovalo državnemu tožilstvu. Amnesty International tudi meni, da bi moralo biti neodvisno telo pristojno za izrekanje priporočila o disciplinskih ukrepih proti policistom on o nadomestilih žrtvam. H. J. NESREČA Neprevidno na cesto Kranj - 63-letni okoličan je v petek, 27. februarja, popoldne s pri- • v jateljem prišel po makadamski poti iz smeri Cirč do regionalne ceste Kranj - Britof nasproti mestnega pokopališča. Na robu ceste sta se ustavila, nakar je 63-letnik nenadoma stopil nanjo. Takrat je od delavskega mostu proti krožnemu križišču na Primskovem pravilno pripeljala 33-letna voznica golfa iz Cerkelj. Koje opazila, da pešec prečka cesto, seje skušala umakniti v levo, kljub temu pa je s prednjim desnim delom avta moža zadela. Reševalci so ga huje ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico. H. J. rt*' • Želite povleči pravo pote trgu, ki bo z vstopom v EU ij konkuraicen? Vaše poslovne poteze vam v NLB pomagamo uresničiti z različnimi oblikami dolgoročnih tolarskih in deviznih kreditov za pravne osebe in zasebnike. Ce se boste odločili za tolarski dolgoročni mikro kredit, vam v marcu ponujamo še posebej ugodno obrestno mero. Med deviznimi krediti vam ponujamo tudi novo obliko ugodnih deviznih dolgoročnih investicijskih kreditov iz kreditne linije Evropske investicijske banke. Ponudbo si lahko ogledate na spletnem naslovu vwvw.nlb.si. Vabimo vas, da se oglasite v poslovalnici NLB, kjer vam bodo naši poslovni skrbniki svetovali, katera oblika kreditiranja je za vas najugodnejša. Pohitite, ponudbi sta časovno omejeni! Pričakijjemo vas z veseljem, znanjem in zaupanjem. vwvw.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana T "•J A. V GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ZGODBA / info@g-glds.si Torek. 2. marca 2004 Častni naziv ni za bahače Londonski župan je Janezu Fajfarju, direktorju Vile Bled, podelil častni naziv Citizen of London. V družbi z dansko kraljico Margareto in admiralom Nelsonom Poleg prestižnega naziva tudi občinsko priznanje. Bled - Blejec Janez Fajfar je pred dobrim mesecem postal svoboden meščan. Nekoč bi to pomenilo, da je oproščen plačila davkov in bi ga dacarji morali pustiti pri miru. Danes, no, danes bi lahko po londonskih ulicah mirno peljal ovce na trg. Vse pa se je začelo z listom pergamenta, ki ga je prejel konec lanskega leta. In v katerem mu župan osrednjega dela Londona Robert Gerard Finch sporoča, da je postal Citizen of London in pristal v družbi odličnih. Častitljiva londonska palača Guildhall je bila 21. januarja v znamenju Bleda. In Slovenije. Janez Fajfar je v njej prejel častni naziv Citizen of London in zapriseči je moral, da ne bo delal proti županu in kraljici. Prvi Slovenec. Naziv ne prinaša materialnih koristi, da pa jasno vedeti, da peščico posameznikov na svetu, ki ga ima, odlikujejo poštenost, pravičnost, razumnost, skromnost, razgledanost in družbena koristnost. Lastnosti, ki v današnjem pridobitni^ Škem svetu niso preveč čislane in zaželene. Fajfar seje znašel v družbi uglednih ljudi. Admirala Nelsona, danske kraljice Margarete in drugih pomembnih veljakov. "Postati Citizen of London je res častni naziv z dolgoletno tradicijo, ki ga po temeljitem predhodnem preverjanju podelijo le redkim. Z njim se nihče ne okoristi, eno od pravil, in pri slednjih so Angleži zelo dosledni, je, da se s tem nazivom ne smeš bahati. Poleg tega pa so previdni Angleži še določili, da mora vsak, ki ga prejme, zanj plačati simboličnih 30 funtov. Denar namenijo eni od tamkajšnjih šol. Posebno zadovoljstvo je, da te sprejmejo v tako imenitno družbo, zame pa je bilo še pomembneje, da se je ob podelitvi v Londonu omenjal tudi Bled. To je tudi priznanje zanj in za Slovence, ki se ne obračajo po vetru. Vedeti morate, daje v Angliji veliko veČ socializma kot v Sloveniji, kjer je postala edina maksima, da vsak skrbi le za svojo rit," je dejal Fajfar. In katere so njegove maksime v življenju? Brez pomisleka odgovori: poštenost, odgovornost do dela, spoštovanje ljudi in morala, zaradi katere se človek ne proda za pet par. O današnji slovenski družbi nima dobrega mnenja, saj vsepovsod "pleza- Janez Fajfar se je v londonski palači Guildhall vpisal v knjigo svobodnih meščanov in kot prvi Slovenec prejel častni naziv Citizen of London. Janez Fajfar jo" novodobni povzpetniki, preveč je zavisti in podtikanj. Letošnje leto je zanj očitno leto priznanj. Znašel se je tudi na seznamu občinskih nagrajencev. Občina Bled ga je prav v prazničnem letu, ko Bled praznuje svojo tisočletnico prve omembe kraja, nagradila s posebnim priznanjem. Janez Fajfar je sinonim tudi za blejski turizem. Dobri dve desetletji je neločljivo povezan z Vilo Bled. Zadnja leta je prvi mož tega prestižnega blejskega hotela. Pravi, da ima v življenju sreČo. Slednja je v pravem trenutku botrovala tudi njegovemu prihodu vanj. Končal je študij etnologije in geografije in vse je že kazalo, da bo postal asistent na fakulteti, pa je imel "negativen odnos do družbene stvarnosti" in je pristal v Kropi. Ne taji, da ga odločitev ni spravila v slabo voljo in tako je v Časopisu zasledil razpis za prosto delovno mesto v Vili Bled. "Prijavil sem se za nekakšnega p.r.-ovca (public realtions, stiki z javnostjo, op.p.), pa mi je tedanji direktor Franc Učakar predlagal delo receptorja. Nič nisem okleval in premišljeval, saj sem nekaj izkušenj imel od doma, oddajali smo sobe, in delal sem tudi kot turistični vodič. Po direktorjevem odhodu sem zasedel izpraznjeno mesto, kjer sem še danes. Moj uradni naziv je: pomočnik direktorja Grand Hotela Toplice za Vilo Bled." Ne varčuje s kritiko, ko beseda nanese na blejski turizem. Pravi, da je slednji edina razvojna možnost Bleda. In nepopravljivo škodo bi mu storili, če bodo tisti, ki mu vladajo, dopustili, da bo postal naselje novodobnih povzpetnikov. Njegov nasvet: Bled naj razvija turizem višjega srednjega sloja in varuje svoje okolje, ki je pomemben adut. In kaj ga razjezi? Ljudje, ki se mešajo v njegovo delo in blejski turizem, pa o slednjem nimajo pojma. Janez Fajfar nič ne da na lastno hvalo, o sebi ves čas govori s kritično distanco, jezik pa se mu razveže, ko beseda nanese na najbolj prestižen hotel na Bledu, ki ga trenutno prenavljajo in naj bi vsaj del prenove končali do velike noči. "Za obnovo je bil že zadnji čas, da nas ne bo sram pred gosti. Zanimivo je, da gredo pri nas bolje v promet dražje sobe. Predsedniški apartma (nočitev stane 400 evrov, op.p.) je zelo zaželen. Med hotelskimi gosti pa pravi, se najdejo tudi "lum-pi". Od vseh obiskovalcev je nanj s svojo karizmo naredil največji vtis nekdanji nadškof Alojzij Šuštar, pa španski kralj, Helmut Kohl in prva dama Amerike Barbara Bush. In kaj manjka Slovencem, ki se pogosto vedejo bolj kot Slo-venceljni? Fajfar brez dlake na jeziku pove, da svetovljanstva. In da njihovo vedenje pogosto vodi prevelika objestnost. Zanj to ne velja. Bister um narekuje skromnost in zmernost. Po pre-potovanih deželah, doslej jih je obiskal že več kot 80, mu tudi svetovljanstva ne manjka. Kljub videnemu paj)ravi, da lepšega od Bleda ni. Živeti v tem kraju, Fajfar v njem živi, odkar so ga prinesli iz jeseniške porodnišnice, je privilegij in posebno darilo. In če mu gibanje v vsakršni družbi ne dela težav, slednjih nima tudi z jeziki. Je pravi poliglot, saj jih tekoče govori vsaj sedem. Privlači ga srednji vek, ki po njegovem zatrjevanju sploh ni bil mračnjaški. Z njim je povezan tudi trenutni izbor knjig, ki se jim predaja. "To je bilo lepo in zanimivo obdobje, ljudje in znanost pa sta mu nadela podobo mračnjaštva. Malo je znano, da je bil Bled v srednjem veku zelo razvita romarska pot. Zapise v slovenskem jeziku pa najdemo že v 17. stoletju. Knjig o srednjem veku se nikoli ne naveličam. Z zanimanjem pričakujem tudi izid blejskega zbornika, ki bo izšel ob njegovi tisočletnici. Vsebinsko bo zelo raznolik in večina člankov bo zanimivih. Bledu in Blejcem pa bi v prazničnem letu zaželel tudi več samozavesti in večje spoštovanje svojega kra- ja." Velikih želja Janez Fajfar nima. Da bi mu zdravje dobro služilo in vsaj eno potovanje let- no. Letos mu je to, kljub temu, da smo komaj zakorakali v tretji mesec, že uspelo. Del zime je preživel v Nikaragvi in na Ko-stariki. Domov se je vrnil bogatejši za nove vtise in podobe, ki mu pomenijo bogastvo. Tehnika ga pušča hladnega. Za vozniški izpit je potreboval toliko ur, kot vsaj štirje vozniki skupaj, z avtomobilom pa se v Kranj še ni odpeljal. Nanj, za razliko od večine Slovencev, nič ne da. Da pa na dobro hrano. Gurmanstvo ima v genih. Znan je po svoji dobri volji. In nevpadljivosti. Ni rad v prvem planu." In v prvih vrstah. V zvezde in horoskope ne verjame. To podkrepi še s trditvijo, da bi rojen v znamenju raka moral biti zelo družinski človek. Pa je čisto nasprotje. Samski. "Hvala bogu! Moj status mi povsem ustreza. Niti malo ne obžalujem tega, da ni- mam družine. Kljub temu se lahko pohvalim z lepim družabnim okoljem in ljudmi, ki bogatijo moje življenje. Sicer pa velja pravilo, da od ljudi dobiš tisto, kar daješ. K sreči me tudi denar ni nikoli prevzel do te mere, da bi mu bil podrejen. Sem še iz časov, ko ni imel glavne besede. In tudi ljudi nikoli ne sodim po denarju. Najhujše vprašanje, ki ga lahko slišim je: "Kork bo pa koštal?" Pogovor z njim je užitek. Brez igre in sprenevedanja. Tudi brez dlake na jeziku. In z veliko mero občudovanja in spoštovanja do kraja, v katerem je že veliki poet videl podobo raja. Tudi pogled skozi veliko okno blejskih Toplic je vodil v belino, ki očara. In pripne pogled. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič Piše Miha Naglič Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 560 (P)oškodovano slovenstvo Lavtizar je kot zavedni Slovenec podat tudi zanimivo oceno stanja slovenstva po L svetovni vojni, ko smo prostovoljno vstopili v državno povezavo SHS. "Stopili smo v novo drtavo kot katoliški Slovenci in hočemo v nji tudi taki ostati, kar je samo po sebi umljivo. Nikomur ne dovolimo, da bi motil naš razvoj. Slovenci nismo od včeraj, ampak smo star narod. Radi maloštevilnosti si ne delajmo skrbi, saj vemo, kako so močni narodi opešali ali izginili, 'manjši pa postali močni. Boli pa nas, ko Slovencev ne zatirata samo Nemec in Italijan, ampak Slovenec sam. Ko smo si o prevratu leta 1918. priborili samostojnost, je bilo naše p* \'o delo, da smo uvedli slovenščino v vse tiste javne naprave, kjer je vladal do takrat še vmški jezik, prepričani, da je dolgotrajna borba za naŠe jezikovne pravice končana za vselej. Toda dvigati so se začeli nemŠkutarji (samo z drugim imenom), ki pačijo slovenščino z ogabno jezikovno brozgo in pošiljajo strankam dopise v taki srbščini, na kakršni bi se vsak pašten Srb'lepo zahvalil. Toda nikdar in nikomur na ljubo ne bomo odnehali glede enakopravnosti slovenskega jezika v vsem javnem življenju, pričenši pri najvišjih uradih pa do zadnje osnovne gorske šole." Prepričanje o lepoti slovenščine podkrepi s trditvijo patra Stanislava Škrabca, učenega slavista, kije Uvel in delal največ v goriškem, umrl pa v ljubljanskem frančiškanskem samostanu 5. oktobra 1918. "Prepričani bodimo, da je naša slovenščina izmed najlepših jezikov na svetu. Mi jo moramo ljubiti kakor dragocen dar božji, varovati jo vsake poškodbe in učiti se je z vso pridnostjo in natančnostjo. Brez učenja ni znanja, brez znanja ni napredka. Najpopolnejši jezik ne bo rešil naroda, ako ga ta ne ceni. Prej ali potlej se bo takemu narodu jezik potujčil, dokler bo naposled popolnoma zamrl in s svojim jezikom vred narod sam Zginil s tega sveta. Glejmo, da ne bomo mi tak narod/" Lavtižar je videl rešitev slovenstva v naslonitvi na ljudstvo. "Poprimimo se ljudstva, to nas ho rešilo. Posebno mladina naj bi prišla v stik z narodom. Vedni opravek z mrtvimi črkami postavlja mladega Človeka nevarnost, da izgubi zvezo z resničnim življenjem, se privadi modernosti, ki ga loči od živih stanic rojakov ter napravi prepad med njim in preprostim ljudstvom. Tak prepad zija sedaj med precejšnjim številom slovenskega izobražen-stva in med slovenskim ora-tarjem /starinska beseda za orača oziroma kmeta/. Izob-raženstvo živi svoje življenje in oratar svoje. Katoliško di-jaštvo in naša duhovščina pa sta združena z narodom kakor kri njegove krvi in kakor duša njegove duše. Le narod je pravi nositelj naše kulture v lepih starih navadah, svetih izročilih, v živem jeziku, v domačih pesmih in pravljicah." Tu se ponujajo zanimive primerjave. Nasilje nemškutar-sk i h in j u gos I o ve n a rs ki h uradnikov nad slovenščino poimenuje Lavtižar z "ogabno jezikovno brozgo". Sto let pozneje se slovenščina i' takšno brozgo vse bolj očitno meša z anierikanščino. Ob vstopu novo državno povezavo, imenovano Evropska unija, nas morda čakajo še veČje preizkušnje kot po letu 1918. Toda na koga naj se slo-venst\'o nasloni zdaj? Na ljudstvo? To je bilo pred kratkim spoznano za "funkcionalno nepismeno", več kot pol Slovencev ne zna niti "brezveznega " Zastava Triglavskega polka z napisom v cirilici ("Za kralja in očetnjavo"). birokratskega obrazca jezi-k kovno pravilno izpolniti, kaj Šele, da bi pisalo "zvezna" besedila! Cerkev še vedno ponuja naslonitev na kato-lišt\'0, a tudi to njeno ambicijo večina zavrača. (Tu ne mislim na vero, ampak na politične oziroma "kultur-nobojne" težnje dela klera in katoliških laikov.) Vprašanje ohranitve slovenstva ostaja slej ko prej nadvse aktualno. Tisti, ki bodo živeli, bodo so-ust\'arjali odgovor. "In vendar je mladina naše upanje. Rod stari hira, gine -prihodnost je mladine. Stari možje naj pomrjo, in mladi rod naj priklije na njih mesto. Toda mladina naj spoštuje to, kar so spoštovali naši pradedje: vero in narodnost. Lepa je ljubezen do Boga, lepa pa tudi ljubezen do domovine, posebno do take, kakršna je naša krasna Slovenija. Narodni hodimo radi tega, ker nam to narekuje naše srce. Narodov blagor naj je naš blagor, narodova nesreča naša nesreča." Ja, na tem svetu bo še zanimivo! jt'*. ' d, . Torek, 2. marca 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS - IS. STRAN Nakelska družba Merkurje lani poslovala zelo dobro, uprava pa napoveduje nadaljnjo rast podjetja, tudi na račun širitve na tuje trge. Merkur bo v celoti prevzel avstrijski Big Bang, kar je potrdil tudi nadzorni svet. Pogostejši električni mrki Naklo - Za delniško družbo in Skupino Merkur,S" katero sod^o še Bofex, Kovinotehna in šest povezanih Merkurjevih podjety v tujini, je bilo poslovno leto 2003 uspešno. Čisti prihodki iz prodaje so namreč v Merkurju lani narasli za 16 odstotkov (na 121,4 milijarde tolarjev), v Skupini Merkur pa za dobrih 14 odstotkov - na več kot 142 milijard tolarjev. Čisti dobiček iz poslovanja se je tako v delniški družbi kot v Skupini povečal na preko 2,4 milijarde tolarjev. Donosnost kapitala je v tem obdobju s 6,5 odstotka narasla na 7,1 odstotka. "Z lanskimi rezultati smo dokaj zadovoljni, kot uspešne jih je ocenil tudi nadzorni svet, saj smo uspeli dobiček povečati za 28 odstotkov. Podobno rast pričakujemo tudi v letu 2004. Naš osnovni cilj je postati še močnejši trgovec s tehnično robo. Trendi razvoja tehnične trgovine v svetu potrjujejo pravilnost Merkurjevih poslovnih odločitev in usmeritve v programa Merkur Mojster in Merkur Dom," je ob predstavitvi nerevidiranih poslovnih rezultatov ocenil predsednik uprave Bine Kordež. Širitev na tuje trge Leto 2003 je bilo za Merkur leto nadaljnje rasti prodaje, širitve na nove trge in povečevanja tržnega deleža (v maloprodaji tehničnega blaga v Sloveniji dosega 20-odstotni delež). Po obsegu prodaje je Merkur šesto največje podjetje v Sloveniji. Prodajo so povečali v vseh delih družbe: preko petnajst odstotkov več so prodali tako končnim potrošnikom kot pravnim osebam, kar za 36 odstotkov pa so povečali obseg prodaje na tuje trge. Hkrati je Merkur utrdil in povečal ugled in prepoznavnost sredstva vlagajo tudi v nove skladiščne površine v Celju in Naklem, s čimer bodo povečali prodajo iz centralnih skladišč. Merkurjeva uprava kot pomembno in pravilno odločitev ocenjuje tudi hiter razvoj in vlaganje v prodajo metalurških proizvodov, kjer v naslednjih •-t ^ Predsednik uprave Merkurja Bine Kordež (na sredi) ter člana uprave Viktor Vauhnik (levo) in Milan Jelovčan (desno), v ozadju Rok Istenič (stiki z javnostjo). svoje blagovne znamke na slovenskem trgu, saj jo kupci uvrščajo celo višje kot priznane evropske znamke, ki so prisotne na slovenskem trgu. Širitvi obsega prodaje je lani sledila tudi investicijska dejavnost, saj je Merkur lani poleg novih trgovskih centrov v Slovenj Gradcu in Litiji prodajne površine povečal še na Reki (Hrvaška) ter v trgovinah Big Bang v Celju in Kranju. Lastna štirih letih načrtujejo podvojitev prodaje na tujih trgih. Predsednik Merkurjeve uprave pričakuje pozitivna gibanja na področju tehnične trgovine tudi v naslednjih letih, zato bo tudi Merkur še naprej finančno trdno ter uspešno in perspektivno podjetje. Nakelska družba danes med t.i. DIY trgovci (prodaja blaga za dom in vrt) zaseda dvajseto mesto v Evropi. Načrtovano rast prodaje svojega pro- Širitev le še na tujih trgih Predsednik uprave Zoran Jankovič v Sloveniji ne vidi več možnosti za širitev. 4. marca (ob 13. uri) bo otvoritev hipermarketa v nakupovalnem centru Supernova v Kranju. Ljubljana - ''Lani je bilo za Poslovno skupino Mercator izjemno uspešno in težko leto. Zaključujemo namreč šestletni ciklus priprav Mercatorja na vstop v Evropsko un^o, tako da 1. maj za nas ne bo pomenil nobene spremembe. Ostali smo največje slovensko podjetje in največji investitor na Hrvaškem, v Srbyi in Bosni in Hercegovini razen držav samih," je bil predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič zadovoljen ob predstavitvi poslovnih rezultatov. Letos Mercator praznuje 55-letnico delovanja. Po nerevidiranih podatkih je Skupina Mercator lani ustvarila 331,5 milijarde tolarjev prihodka iz prodaje (1,8 odstotka manj kot leta 2002), Poslovni sistem Mercator kot obvladujoča družba Skupine pa 161,4 milijarde tolarjev, kar je za 17,3 odstotka več kot leto poprej. Skupina Mercator je v tem obdobju ustvarila 5,9 milijarde tolarjev čistega dobička, ki je kar za 39 odstotkov višji od načrtovanega ter za 18,7 odstotka višji kot leta 2002. Družba Mercator pa je ustvarila kar 8,7 milijarde tolarjev Čistega dobička (za 87,5 odstotka več kot leta 2002), kar pomeni kar 117-odslotni presežek načrtovanega dobička. "Manjši prihodek Skupine Mercator gre predvsem na račun opravljenega čiščenja znotraj Skupine - lani smo prodali Trgoavto, Mesnine dežele Kranjske in Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj. Skupina Mer- cator pa je lani na novih trgih, kjer postaja vse pomembnejša trgovska veriga, ustvarila 12,6 odstotka čistih prihodkov iz prodaje," je pojasnil Zoran Jankovič, ki je tudi povedal, da so Živila Kranj lani poslovala z milijardno izgubo, čeprav so napovedovali dobiček. "Izguba je bila izključno zaradi uvajanja standardov Mercatorja," je takoj dodal. Skupina Mercator je lani tudi zaradi odprodaje treh podjetij več investirala - kar v višini 34,3 milijarde tolarjev. Večino investicij je šlo za Širitev trgovske mreže na tujih trgih. Kot je dejala članica uprave Jadranka DakiČ, znašajo skupni dolgovi skupine Mercator 105 milijard tolarjev, kar pa so ob popolni zaustavitvi investicij sposobni odplačati v štirih letih. Mercator bo letos svojo mrežo širil predvsem na tujih trgih, kjer želi med trgovci zasedati drugo mesto, medtem ko v Sloveniji, kjer ima že 42,2-odstoten delež, ne vidijo veČ možnosti za širitev. Letos bo Mercator v Sloveniji odprl pet novih nakupovalnih centrov ali hipermarke-tov, med njimi že v Četrtek, 4. marca, ob 13. uri Hipermarket Savski otok v nakupovalnem centru Supernova v Kranju. Na novih trgih bodo letos odprli osem novih trgovskih centrov. Simon Šubic üftÄE»® osno ECO OIL. 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. več ENERfvlJE ZA ISTO CENO. Živila z milijardo izgube v Naklo - Družba Živila Kranj je v letu 2003 ustvarila 34,4 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje, pri tem pa je izkazala izgubo v višini milijarde 74 milijonov tolarjev. Kot ocenjuje njena uprava, je na lansko poslovanje močno vplivala spremenjena lastniška struktura (od 15. novembra lani je v lasti Poslovnega sistema Mercator) in postopno vključevanje v Skupino Mercator. "Z nakupom deleža je prevzemna družba že za leto 2003 v celoti uveljavila računovodsko obračunska načela, ki veljajo v Skupini Mercator. Na poslovanje družbe Živila Naklo je v letu 2003 vplivalo spremenjeno konkurenčno okolje, izrazito tudi napoved lastnikov o želeni spremembi lastništva, največji učinki pa so bili pogojeni z vstopom Poslovnega sistema Mercator," je sporočila uprava Živil. S.Š. grama pa v Merkurju napovedujejo predvsem zaradi hitrejše rasti DIY sektorja kot ostalih sektorjev, manjše cenovne občutljivosti tega sektorja in nadaljnje možnosti širitve programa. Prevzeli avstrijski Big Bang V ozadju ugodnih poslovnih rezultatov je javnost še najbolj zanimala nadaljnja usoda slabo poslujočega avstrijskega podjetja Big Bang Handels, ki je preko hčerinskega podjetja Bofex v manjšinski lasti Merkurja. Kot je pojasnil Kordež, bo Merkur avstrijsko podjetje prevzel v celoti, kar je odobril tudi nadzorni svet. "Opravili smo pregled poslovanja v avstrijskega Big Banga in nismo našli nepravilnosti pri poslovanju. Poslovanje podjetja trenutno ne dosega zadostnega nivoja, kar je posledica vstopanja na novo in zahtevno tržišče, na katerem potrebuješ več časa za utrditev nove blagovne znamke. Mogoče smo na avstrijski trg vstopili kakšno leto prezgodaj, a ocenjujemo, da je tam smiselno poslovati, z racionalizacijo poslovanja pa je na daljši rok tudi možno dosegati pozitivne rezultate, podobno kot v Sloveniji. Obe trgovini bomo spremlj ali kot ostalih osemdeset Merkurjevih trgovin," napoveduje Kordež. Merkur bo celotni delež avstrijskega podjetja prevzel brezplačno, poplačilo pa bo vezal na uspešnost poslovanja. Simon Šubic, foto: Gorazd Šinik Dr. Robert Volcjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete 0 Kako smo odvisni od električne energije, se zavemo šele takrat, ko je zmanjka. K sreči so občasni električni mrki lokalizirani in ne trajajo dolgo, a že v tem času povzročijo nemalo težav. Izpadov elektrike večjih razsežnosti, kot so bili na primer tisti lansko poletje na severovzhodu ZDA, nekaj dni zatem v Londonu ali jeseni v Italiji, pri nas, vsaj v zadnjem Času ni bilo. A z odprtim trgom električne energije se povečuje tudi verjetnost za takšne izpade večjih razsežnosti, saj v ozadju stojijo tržne sile med proizvajalci električne energije, ki pač v tržnem gospodarstvu hlepijo po deregulaciji trga in posledično čim višjimi dobički. Veliki izpadi elektrike so ponavadi povezani z nepredvidljivimi dogodki, kot na primer velik skok povpraševanja, nesreča ali pa tehnična okvara, kar se seveda lahko pripeti v še tako odličnem omrežju. Običajno se takšne napake relativno hitro odpravijo, ta čas pa je premo sorazmeren z izkušenostjo strokovnega osebja, kije poklicano za takšne primere ter same tehnološke značilnosti električnega omrežja. V zadnjem italijanskem primeru je bil neposredni vzrok za mrk v nevihti padlo drevo. A tu je še ozadje. Nihče sicer ne more obtožiti kogarkoli za padajoča drevesa ali skrajne vremenske pojave, Čeprav bi tudi o tem lahko razpravljali. A boljša organizacija in strokovni kadri lahko bistveno zmanjšata velike posledice in hitro odpravita težave, če do njih že pride. Tu pa nastane problem, saj se tržno usmerjena elektro podjetja v želji po zmanjševanju svojih stroškov pogosto zatekajo k najmanj zaželeni obliki tega sicer hvalevrednega početja in začnejo z odpuščanjem kadrov. Pri tem pa poleg resnično odvečnih ljudi pogosto odplaknejo še kakšnega izkušenega strokovnjaka. Verjetno se bomo morali v Časih globalizacije in tržnega gospodarstva navaditi tudi na to, da je elektrika tržno blago in jo bomo kupovali na podoben način kot kruh. Navaditi pa se bomo morali tudi na dejstvo, da je morda cena za strukturne spre-membe na trgu elektrike tudi večja pogostost izpadov, kot je to praksa v deželah, kjer je trg elektrike že dobro uveljavljen. Slovensko elektrogospodarstvo, ki se v zadnjih letih pospešeno tržno odpira, pokriva pomemben delež celotne energetske oskrbe naše države. Delež električne energije predstavlja v končni potrošnji celotne energije približno petino in se v zadnjih petnajstih letih bistveno ne spreminja, dinamika porabe pa ustreza konjunkturnim gibanjem, V celotnem slovenskem gospodarstvu po podatkih Gospodarske zbornice večino električne energije proizvedemo v domačih elektrarnah, od tega je delež termoelektrarn 33 odstotkov, jedrske elektrarne 37 odstotkov in hidroelektrarn 30 odstotkov. A ker se povpraševanje veča, bomo morali v prihodnosti več elektrike tudi uvoziti. Glede na to, da v sosednjih državah ni veliko prostih kapacitet, bo dobavitelje treba iskati bolj daleč, v Skandinaviji, Franciji in Vzhodni Evropi, kar bo nujno znatno vplivalo na višje cene. Ugotovimo lahko torej, da v prihodnje tudi poceni elektrike ne bo na pretek. v nakupovalnem centru Supernova Otvoritev v cetrteky marca ob 13. un. I I + GORENJSKI GLAS • 16. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE/ info@g-glas si Torek, 2. marca 2004 Decembra povprečna placa 173 tisočakov neto Povprečna bruto plača v Sloveniji v decembru lani je znašala dobrih 277 tisoč tolarjev, neto pa 173 tisoč tolarjev. Povprečna bruto pokojnina je znašala dobrih 105 tisočakov, neto pa 104.423 tolarjev. Krai\j - Po podatkih Statističnega urada RS je bila v decembru 2003 povprečna bruto plača na zaposleno osebo v podjetjih, družbah in organizacijah v Sloveniji 277.591 tolarjev, kar je nominalno za 2,7 odstotka več od novembrske plače in realno za 2,6 odstotka več. Povprečna neto mesečna plača je znašala 173.166 tolarjev. V kmetijskih dejavnostih je bila decembra lani povprečna bruto plača na zaposleno osebo za 4,3 odstotke višja od novembrske in je znašala dobrih 229 tisoč tolarjev, v nekmetijskih dejavnostih (razen storitvenih) pa je bila za 1,6 odstotka višja in je znašala dobrih 238 tisoč to-laijev. V storitvenih dejavnostih je bila povprečna bruto plača 307.439 tisoč tolaijev, kar je za Ostrejši nadzor nad dajalci kreditov Vlada pripravlja spremembe zakona, s katerimi bodo stopili na prste oderuhom. Ljubljana - Vlada je na zadimi seji obravnavala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o potrošnišl^ kreditih, s katerimi želi Še dodatno zaščititi potrošnika in poostriti nadzor nad dajalci kreditov. Dokončno naj bi se o novih ukrepih vlada uskladila ta teden, je napovedala gospodarska ministrica Tea Petrin. 3,3 odstotka več kot novembra. Po podatkih statističnega urada se je decembra povprečna plača povišala v 37 dejavnostih, t izmed teh pa najbolj v dejavnosti pošta in telekomunikacije (kar za 29,5 odstotka). V se- 1 demnajstih dejavnostih so povprečne plače padle, najbolj (za desetino) v dejavnosti popravila, trgovina z motornimi vozili, gorivi. Največjo bruto plačo so decembra "vlekli" v zračnem prometu (636.662 tolarjev), najmanjšo pa so prejeli zaposleni v tekstilni industriji (148.946 tolarjev). Razen v podravski in koroški statistični regiji se je plača decembra v primerjavi z novembrom dvignila v vseh regijah, tudi gorenjski. Največjo povpre- čno bruto plačo še vedno prejemajo v osrednjeslovenski regiji (327.495 tolarjev), najnižjo bruto plačo pa v pomurski regiji (232.526 tolarjev). Točnih podatkov za gorenjsko regijo nismo prejeli. Povprečne plače so se decembra dvignile v 128 občinah, v 64 pa se je znižala. Po pregledu podatkov je bila največja povprečna bruto plača izplačana v občini Cerklje na Gorenjskem (404.343 tolarjev). Povprečna bruto trinajsta plača na zaposleno osebo je bila decembra lani 15.733 tolarjev. Če upoštevamo le tiste, ki so trinajsto plačo dejansko prejeli, pa je ta povprečno znašala 148.384 tolaijev bruto. Trinajsto plačo je sicer lani prejelo le deset odstotkov zaposlenih. Simon Subic Februarja nizka inflacija Slovenska letna inflacya med pristopnicami nižja le od slovaške in madžarske. Najnižjo inflacijo v EU imajo Nemci. Z novelo zakona želi vlada povečati zaupanje potrošnikov, ki se je v zadnjem obdobju zaradi nekaterih afer (med njimi tudi Orion) močno zamajalo. Predlog tako določa, da se za potrošniške kredite štejejo tudi hipotekami krediti, v primeru, da dajalec kredita ni banka ali hranilnica, pa je dovoljena efektivna obrestna mera zakonsko predpisana, če je določena višja obrestna mera, je le-ta nična. Vlada je zakonu dodala tudi določbo, po kateri se osebi, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi goljufije oziroma ki je dovoljenje že imela, a ga je izgubila, zavrne vloga za izdajo dovoljenja. S spremembo bo slovenski zakon še vedno usklajen z direktivo Evropske unije, po svoji ureditvi pa se bo približal ureditvi, ki jo poznajo skandinavske države. Simon Šubic Ljubljana - Februarska inflacija je bila v februarju 0,1-odstotna in s tem najnižja v tem mesecu v zadnjih letih. V prvih dveh mesecih letos so se cene življenjskih potrebščin dvignile skupno za pol odstotka, toliko pa je znašala inflacija lani samo v februarju. Cene življenjskih potrebščin so se v enem letu dvignile za 3,6 odstotka, merjene z Evropo usklajenim indeksom pa za 3,8 odstotka. Najbolj so se zvišale ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELAVEC BREZ POKLICA - ČISTIL- KA V ŠK. LOKI; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 27.03.04; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ POMOŽ. DELAVEC - ČISTILEC ZUNANJOSTI LETAL; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 27.03.04; HRIBAR BLESK D.O.O.. SAVSKA C. 34, KRANJ POMOŽ. DELAVEC - STROJ. KLJUČAVNIČAR (VARJENJE, BRUŠENJE, ŽAGANJE); ned. č.; 24 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 05.03.04; ŠVE-GEU JOŽES.P., HLADNIKOVAUL. 11, KRIŽE ŽIVILSKI DEL. V SLAŠČIČARSTVU; d. Ć. 3 mes.; kat. B; do 09.03.04; PERO D.O.O., KRANJSKA C. 15, RA-DOVUICA SOBARICA - ČISTILKA; ned. č.; do 09.03.04; GORENC VILKO S.P., GRAJSKA UL. 14, BOH. BISTRICA CVETLIČAR - PRODAJALEC; d. Ć. 6 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 02.03.04; M & T PODPAC D.O.O., TITOVA 22A, JESENICE STROJNI MEHANIK - SERVISER, MONTER IN VZDRŽEVALEC; ned. č.; 2 I. del. izk.; kat. B; do 13.03.04; HENNLICH D.O.O., LINHARTOV TRG 14, RADOVUlCA ELEKTROMONTER - ELEKTR. ENERGETIK; ned. č.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 09.03.04; BAUIMEXD.O.O., POT V PUŠKARNO 11, KRANJ ŠIVILJA (V ZAPUŽAH); d. č. 6 mes.; do 20.03.04; TRGODOM N01. D.O.O.. DELAVSKA C. 26, KRANJ SLIKOPLESKAR; ned. č.; 2 I. del. izk.; kat. B; do 13.03.04; MILENKOV-SKI BLAGOJ S.P.. RATEČE 12, RATEČE - PLANICA; št. del. mest: 4 FRIZER; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; do 09.03.04; VRHUNC MIHAELA S.P., VODOPIVČEVA UL. 12, KRANJ TESAR - MONTER SUHOMONT. GIPS SISTEMOV; d. č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 10.03.04; JEGUČ BORIS S.P., UNHARTOVTRG 26, RADOVUlCA ZIDAR; d. č. 3 mes.; do 05.03.04; PRETNAR ALEŠ S.P., ZG. DOBRAVA 5, KAMNA GORICA VOZNIK V MEDN. TRANSPORTU; ned. č.; 2 mes. del. izk.; kat. C,E; do 10.03.04; HAMZIĆ VEHID S.P., TAVČARJEVA 3B. JESENICE VOZNIK KAMIONA ZA PREVOZ VILIČARJEV; ned. č.; 3 I. del. Izk.; do 03.03.04; TEHNOSERVIS D.O.O.. SUHA 23, ŠK. LOKA VOZNIK V MEDN. TRANSPORTU; ned. č.; 3 I. del. izk.; nem. j. in angl. j. -gov.; kat. B.C.E; do 09.03.04; GRZE- TIČ EDVARD S.P.. SR. BELA 34A. PREDDVOR PRODAJALEC REZ. DELOV ZA VOZILA; ned. č.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 05.03.04; AVTO MARKOVIĆ D.O.O., PODLUBNIK249, ŠK. LOKA PRODAJALEC - PROD. POSREDNIK; d. č. 3 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 27.03.04; JANCOMM D.O.O., RET-NJE 54. KRIŽE KUHAR NATAKAR; d. č. 7 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 17.03.04; KASTELIC MILAN S.P.. JAKA PLATIŠE 17, KRANJ KUHAR; ned. ć.; 3 I. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; do 07.03.04; ZUPAN DARKO S.P.. VODOPIVČEVA 18, KRANJ KUHAR; ned. č.; do 09.03.04; GORENC VILKO S.P., GRAJSKA UL. 14, BOH. BISTRICA NATAKAR; ned. č.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in ppis., nem. j. - gov.; do 07.03.04; ZUPAN DARKO S.P., VODOPIVČEVA 18, KRANJ NATAKAR; ned. č.; do 09.03.04; GORENC VILKO S.P., GRAJSKA UL. 14, BOH. BISTRICA ARANŽER CVETJA - PRODAJALEC; d. č. 6 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 02.03.04; M & T PODPAC D.O.O., TITOVA 22A, JESENICE STROJNI TEH. - VODJA MEH. DELAVNICE (SERVIS VILIČARJEV); ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami -osn.; kat. B; do 03.03.04; TEHNOSERVIS D.O.O., SUHA 23, ŠK. LOKA STROJNI TEH. - REF. V PRODAJI; ned. č.; angl. j. - pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 13.03.04; HENNLICH D.O.O., UNHARTOVTRG 14, RADOVUlCA FARMACEVTSKI TEH.; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov.; delo z bazami podatkov - zaht., urej. besedil -osn.; kat. B; do 03.03.04; MIKONA D.O.O., PREDILNIŠKA C. 14, TRŽIČ TRG. POSLOVODJA - TRG. POTNIK, PRODAJALEC; ned. č.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 13.03.04; Pisne prošnje na: AIR - FOTO LETALSKE FOTOGRAFIJE D.O.O., ROŽNA DOLINA 10, LESCE TEHNIK KUHARSTVA - VODJA RESTAVRACIJE; d. č. 12 mes.; 8 I. del. izk.; nem. j. in angl. j. - gov. in pls.; urej. besedil in delo z bazami podatkov -zaht.; do 02.03.04; AIREST CATERING D.O.O., ZG. BRNIK 130A, BRNIK - AERODROM EKONOMSKI TEH. - REF. V KNJIGOVODSTVU; d. C. 3 mes.; 10 I. del. izk.; angl. j. - gov.; do 20.03.04; AOUASAVA D.O.O.. GORENJESAVSKA C. 12. KRANJ ZDRAVSTVENI TEH. - REŠEVALEC IZ VODE; d. č. 3 mes.; angl. j. in nem. j.-gov.; uporaba Interneta-osn.; kat. B; do 02.03.04; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA ZDRAVSTVENI TEH. (NA REŠEVALNI POSTAJI); ned. č.; slov. j. - gov.; kat. B; do 12.03.04; OZG KRANJ. OE ZDR. DOM TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ INŽ. ELEKTROTEHNIKE - SERVISNI TEHNIK ALI INŽ. (LAHKO PRIPRAVNIK); d. č. 12 mes.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami -zaht.; kat. B; sposobnost samostoj. reševanja tehničnih problemov (lahko srednja šola); do 04.03.04; LESNIK D.O.O., MLAKARJEVA UL. 20, KRANJ ORGANIZATOR DELA - KONTROLOR; ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; do 09.03.04; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90. ŠK. LOKA ORGANIZATOR INFORMATIK - ORGANIZATOR OBDELAV; ned. č.; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; programiranje in poznavanje operac. sistemov - osn.; kat. B; delo v PE KR in pri strankah, poznavanje ORACLE, PLISOL, lah-ko'začetnik; do 04.03.04; INFOTRADE D.O.O. KP, PE KRANJ, JAKA PLATIŠE 13, KRANJ UNIV. DIPL MIKROBIOLOG; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; strok, izpit; do 09.03.04; BOLNIŠNICA GOLNIK. KLIN. ODD. ZA PU. BOL IN ALERG., GOLNIK 36. GOLNIK UNIV. DIPL MIKROBIOLOG; ned. č.; 1 I. del. izk.; strok, izpit; do 09.03.04; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. ODD. ZA PU. BOL IN ALERG., GOLNIK 36. GOLNIK DR. MEDICINE - ZDRAVNIK SPL / DRUŽINSKE MEDIC.; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. In pis.; urej. besedil -osn.; kat. B; do 13.03.04; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM RADOVUlCA. ZDR. DOM BLED, MLADINSKA C. 1. BLED DR. MEDICINE - ZDRAVNIK SPL / DRUŽINSKE MEDIC. (ZD BOHINJ); ned. č.; 2 I. del. izk.; samsko stanovanje; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil -osn.; kat. B; do 13.03.04; OZG KRANJ, OE ZDR. DOM RADOVUlCA. ZDR. DOM BLED, MLADINSKA C. 1. BLED DR. MEDICINE SPEC. SPL MEDICINE - ZDRAVNIK SPL / DRUŽINSKE MEDIC.; ned. č.; slov. j. -gov. in pis.; kat. B; licenca zdr. zbornice, strok, izpit; do 10.03.04; OZG KRANJ. OE ZDR. DOM TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ Zavod Republike Sloveniie 2a /aposlovanie. Glinikova ul 12. L|Ut>l)and cene v skupinah izobraževanje (za 8,1 odstotka) ter alkoholne pijače in tobak (za 7,4 odstotka). februaiju je bilo vsaj na področju cenovnih gibanj zaznati precej močan sezonski vpliv," pravi pomočnica generalne direktorice državnega statističnega urada Ema Mišic. Sezonski vpliv (razprodaje) je bil izrazit predvsem pri obleki, obutvi in športni opremi, pa tudi pri hrani. Zanimivo je, da so mnogi trgovci v februarju ponudili posezonske popuste, kar se je izražalo tudi na inflaciji. Kar presenetljivo pa je, da so se februaija (v primeqavi s februarjem lani) znižale tudi cene sadja in zelenjave. V letu 2003 je inflacija v Sloveniji znašala 4,7 odstotka, kar je še vedno ena najvišjih inflacij med državami pristopnicami k Evropski uniji. Višji sta le na Slovaškem (9,5 odstotka) in Madžarskem (5,6 odstotka). Med članicami EU je imela najnižjo inflacijo Nemčija (1,1 odstotka), najvišjo pa Grčija (3,1 odstotka). Simon Subic V pričakovanju poslovnih rezultatov V začetku preteklega tedna so tečaji na Ljubljanski borzi še večinoma padali oziroma niso pretirano spreminjali svojih vrednosti. Lahko bi rekli, da se je na borzi pojavilo mirovanje, saj so investitorji čakali na objavo nerevidiranih letnih rezultatov, ki so jih do včeraj morala objaviti podjetja, katerih delnice kotirajo borzni kotaciji. Največjo rast čistega dobička so zabeležili Pivovarni Union {+89,33 odstotka), sledili pa so dobički Mercatorja (+87,52 odstotka), Merkurja in Gorenja. Negativno rast dobičkov so zabeležili i' podjetjih, ki so v letu 2002 beležili velik porast finančnih prihodkov, kijih v letu 2003 ni bilo. V Termah Čatež so bili to prihodki za škodo, ki jo je povzročil požar. Pri Istrabenzu in Luki Koper pa so bili to prihodki od prodaje Banke Koper. Luka Koper je lani sicer dosegla rekorden fizičen promet, ki ga je glede na leto poprej povečala, kar za 17 odstotkov, uspešni pa so bili tudi pri pridobivanju novih poslov in pri širit\i ponudbe storitev na področje celovitih logističnih rešitev. Tudi letos bodo delničarji prejeli dividendo i' višini 245 SIT, kar pri trenutnem tečaju delnice 7.000 SIT pomeni 3,5-odstot-ni donos. Kot sem že omenila, je bil borzni teden bolj v mirovanju. Osrednji borzni indeks SBI20 je pridobil 0,4 odstotka, indeks pooblaščenih investicijskih družb pa 0,5 odstotka. Toda brez večjih sprememb, tako pozitivnih kot tudi negativnih, pa tudi ne gre. Potem ko se je potrdila napoved, da prevzema v procesu povezovanja Kolinske in Droge ne gre pričakovati, je v preteklem tednu strmoglavil tečaj delnice Droge, kar za 9%, v petek pa trgovanje zaključil pri 92.900 SIT, medtem ko je tečaj delnic Kolinske ostal skoraj nespremenjen pri 6060 SIT. V sredo je bil zadnji dan za sprejem ponudbe za odkup delnic družbe Terme 3000. Ponudba je bila uspešna, saj je Savi uspelo pridobiti kar 87 odstotkov celotne izdaje delnic. Manj zadovoljni pa so bili lahko delničarji prevzete družbe, ki so pozabili sprejeti ponudbo po ceni 2525 SIT, saj trenutno lahko prodajo delnice le še po tečaju 2000 SIT, kar pomeni 20-odstotno izgubo v nekaj dneh. Svojo strmo pot navzgor pa sicer ob zelo skromnem prometu nadaljujejo delnice Etola, ki so v tem tednu pridobile nekoliko manj kot 8 odstotkov, od začetka leta pa je njihova vrednost narasla kar za 29 odstotkov. Po močnem padcu pred dvema tednoma so si v preteklem tednu bisn^eno opomogle tudi delnice Istrabenza, ki so pridobile 7 odstotkov in se ustalile pri ceni 9.800 SIT, do svojega maksimuma pri 11.400 SIT pa manjka še kar nekaj odstotkov. Odzivi vlagateljev na poslovne rezultate podjetij niso bili veliki, saj tudi ni bilo večjih presenečenj, z izjemo zgoraj navedenih. Tako da tudi v naslednjih trgovalnih dneh ni pričakovati večjih sprememb tečajev delnic. • Alenka Eržen GBD, d.d., info@gbd.si Za e-dohodnino veljajo tudi digitalna potrdila Poste Slovenije Krai^ - Pošta Slovenije je podpisala pogodbo z Davčno upravo RS ter tako imetnikom njenih kvalificiranih potrdil omogočila oddajo elektronske dohodninske napovedi. Od včeraj lahko torej tudi imetniki kvalificiranih digitalnih potrdil POSTA(r)CA preko spletne strani Dursa oddajo svojo napoved. "Priznanje kvalificiranih digitalnih potrdil je dokaz, da je Pošta Slovenije eno najbolj razvitih informacijskih podjetij v državi," je podpis pogodbe komentiral Igor Hudin, direktor sektorja za informatiko v Pošti Slovenije. Simon Subic Za sedemnajst odstotkov višji dobiček Brnik - Aerodrom Ljubljana je lani povečal čiste prihodke od prodaje za dobrih pet odstotkov, dobiček pa za sedemnajst odstotkov. Prihodki so lani znašali 4,8 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa dobre 1,8 milijarde tolarjev. Lanska marža podjetja je dosegla 24 odstotkov, kar je za pet odstotkov več kot leto prej. Donosnost kapitala je bila v Aerodromu Ljubljana lani kar 10,6-odstotna. Simon Subic Sava izpeljala dokapitalizacijo Savo so dokapitalizirali Radenska, Zvon 1 Holding, Kapitalska družba, NFD 1 ID, investicijski sklad in Etol. Kranj - Čisti prihodki od prodaje holdinške družbe Sava so v letu 2003 zna.^ali 2,8 milijarde tolarjev. Predstavljajo pretežno notrai^jo prodajo v okviru skupine Sava in zato v celotni strukturi prodaje Poslovne skupine Sava pomenyo manjši, to je 4,5-odstotni delež. Delniška družba je lani zabeležila 4,1 milijarde tolarjev stroškov iz poslovanja, kar je skoraj desetino manj kot leto poprej. Finančni prihodki presegajo njene finančne odhodke in sicer za 3,1 milijarde tolarjev. Sava je lani ustvarila milijardo 936 milijonov celotnega dobička pred davki, kar je 15 odstotkov več kot v letu 2002 oziroma dva odstotka več, kot so načrtovali. Čisti dobiček Save je znašal milijardo 636 milijonov tolarjev, kar je 3 odstotke več v primerjavi z lani. Delnica Save je ob koncu leta 2003 dosegla vrednost 27.655 tolarjev, kar predstavlja 90 odstotkov njene knjigovodske vrednosti. Čisti dobiček na delnico je v letu 2003 porastel na 951 tolarjev. Uprava Save je včeraj tudi javno objavila, da je zaključila dokapitalizacijo v znesku 2,86 milijarde tolarjev. Do petka, 27. februarja, so skupno novo izdanih 286 tisoč delnic kupila naslednja podjetja: Radenska (107.000 delnic). Zvon 1 Holding (80.427 delnic). Kapitalska družba (45.000 delnic), NFD 1 ID, investicijski sklad (35.7L5 delnic) in Etol (17.858 delnic). Skupna vrednost novo-izdanih delnic znaša osem milijard tolarjev. Skozi dokapitalizacijo pridobljena sredstva bo delniška družba Sava namenila za realizacijo projekta Panonskih term. Prvi korak je bil uspešno zaključen prejšnji teden, ko je z iztekom javne ponudbe za odkup Term 3000, d.d., Sava (za sedaj še neuradno) postala lastnik 95,2 odstotka podjetja. V postopku javne ponudbe za odkup delnic izdajatelja Terme 3000 je namreč Sava pridobila 2.776.203 delnic družbe, kar predstavlja 87,2 odstotka vseh delnic. Savino ponudbo za odkup delnic je tako sprejel 1601 delničar Term 3000. Kranjska družba je imela že prej v lasti 140.564 delnic Term 3000, tako da je sedaj kar 95,2-odstotni lastnik podjetja iz Moravskih Toplic. Odkup delnic bo kranjsko Savo stal več kot sedem milijard tolarjev. Simon Šubic i Torek, 2. marca 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Afera s kloramfenikolom odpravljena Evropski kmetijski inšpektorji so minuli teden nadzirali veterino in ravnanja z ostanki škodljivih snovi, ta teden pod drobnogledom živilski obrati in zdravstveno varstvo živali. Kranjska Oljarica je pripravljena na proizvodnjo biodizelskega goriva, ki od 1. maja ne bo več obremenjeno s trošarino. Pridelovali ga bodo iz odpadnih jedilnih olj in uvoženega olja oljne ogrščice, domača pridelava ni ekonomična. Kranj - Pridobivanje biodizelskega goriva iz oljne ogrščice, sojinih semen in oljnih palm je v svetu poznano že dalj časa, v zadnjem desetletju pa gorivo s pridom že uporabljajo predvsem za pogon traktorjev in drugih kmetijskih strojev ter vozil v javnem prevozu in plovil. Biodizelsko gorivo pridobivajo pilotno proizvodnjo, nameravajo pridobiti tudi evropske certifikate, kar sodeč po prvih analizah v mednarodnih laboratorijih ne bo predstavljalo težav. Žal pa olja iz oljne ogrščice, ki velja za eno glavnih surovin biodizelskega goriva, ne bodo prispevali gorenjski in slovenski kmetje, ampak ga bodo uvažali. Nasadi oljne ogrščice so pri nas dokaj redki, kajti pridelava na manjših površinah In brez subvencij je predraga. Na enem hektaru je ob normalni letini mogoče pridelati semen za 1600 litrov olja. Kranjska Oljarica je pripravljena na nov izziv. Biodizelsko gorivo bodo pridobivali iz odpadnega jedilnega in uvoženega ogrščičnega olja. Pridelava oljne ogrščice je pri nas preskromna in predvsem predraga. Foto: Gorazd Kavčič in uporabljajo predvsem v ekološko bolje osveščenih državah, kot sta na primer Nemčija in Avstrija, izjemno množično v Združenih državah Amerike, medtem ko so nekatere države, med njimi tudi Slovenija, na tem področju naredile šele prve korake. Pri nas se je pridelave biodizelskega goriva najbolj pogumno lotila kranjska Oljarica, kjer so pred kratkim že opravili Direktor Oljarice Božo Dolenc pravi, da je nekaj poskusov gojenja oljne ogrščice pri nas bilo, toda zaradi premajhnih površin in nobenih spodbud, ki bi jih morala zagotoviti državna kmetijska politika, bi bila taksna pridelava povsem neekonomična, cena biodizelskega goriva pa krepko nad ceno običajnega plinskega olja. Slovensko ogr-šČiČno olje je zato romalo v so- sednjo Avstrijo, od koder so ga prodali v tretje države. Tako v Oljarici računajo predvsem na odpadna jedilna olja, kijih bodo dobivali pri gostincih in živilskih podjetjih, z rafiniranjem" teh olj in uvoženega olja oljne ogrščice pa bodo izdelali okoli 20.000 ton biodizelskega goriva letno. Ko bo to s 1. majem oproščeno trošarine, naj bi bila cena za približno desetino nižja od plinskega olja. Oljarica je v razvoj tehnologije in postavitev lastne rafinerije vložila več kot 250 milijonov tolarjev, saj si kot eden od dveh slovenskih proizvajalcev biodizelskega goriva obetajo soliden zaslužek. Kdaj natančno se bo začela proizvodnja in kakšne bodo distribucijske poti, za zdaj še ni znano. Kot zagotavlja Spogledovanje s turizmom Smučarski center Cerkno je s svojim hitrim razvojem potegnil tudi Davčo. Predvsem na področju turizma, kmetovalci pa imajo pozimi možnost dodatnega zaslužka. Davča - V času smučarske sezone tukajšnji kmetovalci namesto običajnih del, ki jih pozimi ni tako veliko, delajo v Smučarskem centru Cerkno. Približno deseterica se vsak dan poda na smučišče, kjer delajo predvsem na žičnicah, urejajo proge in podobno. Davče. Smučišče pa Davčarjem ni le v veselje, saj je pozimi ve- « liko prometa in tako težje pridejo v dolino. Skupaj s smučiščem pa se razvija tudi kraj sam (predvsem turizem), tako pa lahko upajo na ureditev ceste. No, kadar si zaželijo smučanja, imajo seveda v bližini sodobno smučišče, ki ga soustvarjajo. Boštjan Bogataj Martin Hudolin, Gregor Koder in Andrej Kejžar na spodnji postaji žičnice Brdo. To nam predstavlja dodaten zaslužek, hkrati pa lahko pozimi nekaj počnemo. V takšnih snežnih zimah, kot je letos, bi težko našli drugo delo, čeprav dela na kmetiji nikoli ne zmanjka," pravi Grega Koder iz Dav-Če. Brez tega dela bi doma opravljal kako drugo dopolnilno dejavnost. V tej smeri že dela, saj naj bi Čez čas uredil apartmaje. Na kmetiji Pr' Štulc so poleg Grega Kodra še štirje. Na 85 hektarjev veliki kmetiji, večina od tega je gozd, imajo v povprečju 10 glav živine. "Prej sem bil v Domelu, slabi časi za tovarno pa so me pripeljali na smučišče," pravi Martin Hudolin. Delo na smučišču ni stalna zaposlitev (po pogodbi), v času obratovanja smučišča. S tem si v zimskem času plačajo nekaj položnic, za kaj več pa ni. Tudi pri Andreju Kejžaru imajo kmetijo z 20 glavami živine na 45 hektarjih zemlje, od tega 30 hektarjev gozda. "Doma sedaj urejamo dokumente za ureditev apartmajev in ribnika za športni ribolov. Ob ureditvi apartmajev pa se bom posvetil temu poslu, ki ima celoleten značaj in ne le pozimi," nam je še povedal Kejžar. Na spodnji postaji štirise-dežnice Brdo ima brunarico z gostinsko ponudbo Peter Am-brožič, po domače Čumarjev iz Vabila in obvestila - Kmetijska svetovalna služba v petek, 5. marca, pripravlja praktični prikaz obrezovarya sadnega drevja v kmečkem sadovnjaku in sicer ob 10. uri na kmetiji Skutnk (Slavko Pintarič) v Mostah pri Žirovnici, ob 15. uri pa Še v sadovnjaku Jožeta Berni-ka v Veštru pri Škofji Loki. - Kmetijsko gozdarski zavod Kranj vabi na predavai\je Obnova travne ruše, ki bo v sredo, 3. marca, ob 10. uri v prostorih Kmetijske zadruge Cerklje na Slovenski cesti 2. - Društvo kmečkih žena Kranj vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 5. marca, ob 19.30 uri v sejnih sobah številka 14 in 15 Mestne občine Kranj. - Društvo za razvoj podeželja Resje vabi na redni letni obČni zbor, ki bo v sredo, 3. marca, ob 18. uri v gostišču Pri Rupar-ju na Sv. Andreju nad Škofjo Loko. M.G. Božo Dolenc, je zanimanje kupcev precejšnje, gre pa za zelo različne odjemalce, predvsem transportna podjetja, ki bi biodizelsko gorivo dodajala mineralnim gorivom in tako zmanjšala stroške in tudi škodljive izpušne emisije motornih vozil. V nastajanju je tudi državni program uporabe alternativnih goriv, ki bo del prizadevanj zmanjšanja škodljivih emisij v zraku v skladu s kjotskim sporazumom. Matjaž Gregorič Ljubljana - Evropski kmetijski inšpektorji tik pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo opravljajo Še zadnje preglede in usklajenost posameznih področij s predpisi veljavnimi na skupnem evropskem trgu. Tričlanska evropska FVO inšpekcija za področje nadzora ravnanja z ostanki škodljivih snovi v živalih, surovinah in živilih živalskega izvora je prejšnji teden ugotovila bistven napredek na tem področju ter tudi pozitivno ocenila delo Veterinarske uprave Republike Slovenije. Namen je bil preveriti napredek na področju nadzora ostankov škodljivih snovi v živalih, surovinah in živilih živalskega izvora od njihovega zadnjega obiska lani novembra. Med drugim so ugotovili, daje slovenska veterinarska oblast uspešno in učinkovito rešila težave, ki so se pojavile z odkritjem kloramfenikola v mleku in mlečnih izdelkih ter daje na tem področju vzpostavljen ustrezen nadzor. Poleg tega je bila po mnenju inšpektorjev sprejeta vsa potrebna zakonodaja na področju ostankov škodljivih snovi in njihovega nadzora ter zdravil, laboratoriji pa so glede na priporočila povečali število validiranih in akreditiranih metod za ugotavljanje rezi-duov. Evropska inšpekcija je tudi potrdila, da ima Slovenija program za nadzor ostankov škodljivih snovi v živalih, surovinah in živilih živalskega izvo- ra usklajen z zahtevami EU. Predstavniki Veterinarske uprave Republike Slovenije pa so inšpektorje seznanili, da je bilo preklicanih 25 dovoljenj za trženje zdravil, ki so v skladu z evropskimi predpisi prepovedana. Včeraj je v Slovenijo na petdnevni obisk prišla štiričlanska evropska veterinarska inšpekcija iz DubUna za področje živilskih obratov in zdravstvenega varstva živali. Do petka, 5. marca, bo pregledala stanje nadgradnje živilskih obratov in sistema nadzora živalskih kužnih bolezni, poudarek njihovega pregleda pa bo predvsem na živilskih obratih. Inšpektorji bodo delovali v dveh skupinah, pregledali pa bodo obrate v štajerski, gorenjski, dolenjski, ljubljanski in primorski regiji, ki jih bodo določili na uvodnem sestanku na Veterinarski upravi Republike Slovenije. Zadnja inšpekcija s tega področja se je v Sloveniji mudila v začetku lanskega septembra. M. G. Vi u^a, 'ui^a, t ' t- Prvih pet Tusevih Bistrih Kotičliov Marca obdajamo prvih pet knjižnic: Knjižnico Toneta Setiškarja v TrbcMjah^ Mat»čno knjržnico v Litiji, Ot>Čtnsko knjižnico ^)esenice, Splošno knjižnico Antona Tomaža Linharta v Radov^ici In Osrednje knjižnico Srečka Vilharja v Kopru. 5 sredstvi, zbranimi v Tuševi dobrodelni akcyt, bomo po pet Knjižnic obdarili še aprila in maja. Tušev BIsbPl KoUcdf bo t^ najmlajšim v petnajstih knjižnicah po Sk>veniji omogočit dostop do znanja« Interneta In zabave. (Mro(MM «bciio ft omogočil T«$ev iabtoM sktsd skup«) z ctobsvitelji. * ir I it Kjer dobre stvari delamo vsi cdlxxxv GORENJSKI GLAS • 18. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Torek, 2. marca 2004 Ni nam še prinesel pomladi ... ' t • • A, I I O) -s. Vsako sredo na Radiu Kranj ob 19.30 Vsak mesec priloga^ Organon-ov t; Vsak torek v Gorenjskem Glasu k . 4 .tmtsu^šamt Ne prezrite Predavanje o reformi visokega šolstva Danes bo v organizaciji Študentske organizacije Slovenije v ljubljanskem Centru Evropa potekalo predavanje z naslovom Reforma zdaj: nova struktura študija. Udeleženci bodo razpravljali o tem, kakšen bo študij na slovenskih univerzah po reformi visokega šolstva, o šolninah, preoblikovanju do- in podiplomskega študija, možnostih oblikovanja študijskih programov glede na želje študentov ter vplivu nove strukture študija na preglednost in primerljivost Izobrazbenih .stopenj. Nova številka Organona Jutri izide nova številka Časopisa študentov Gorenjske Organon. Vse zveste bralce bo tokrat presenetila tudi barvna priloga, vstavljena sredi časopisa. Organonov Zadetek, kot je ime prilogi Organona, ta mesec nosi naslov Lepota in zdravje. V Organonu pa vas čakajo naslednje dobrote: Pogovor z Zdenkom Škrabanom, predsednikom ŠOUM, predstavitev Fakultete za policijsko-varnostne vede, pogovor s Stavkom Erzarjem iz Hranilnice LON, ter nepogrešljiva, sveža erotična zgodbica za zimske dni. Organon lahko brezplačno dobite na Tekoči izzivi Prejšnji konec tedna sem pri "zi-danci" v Beli krajini zakuril roštilj in užival v prvih pomladanskih sončnih žarkih ob delu vvinogradu. Ta konec tedna me je grela lopata za kidanje snega. Sneg je padel pravi trenutek, saj so na Gorenjskem malčki uživali zaslužene počitnice. Malčki so lahko izkoristili vsak košček hriba za zimske radosti. Študentje so s počitnicami že zaključili in spet je vse po starem. Ta teden smo začeli z veliko investicijo - obnovo poslovnih prostorov v Dijaškem in študentskem domu Kranj. Tako 1 . več kot 300 distribucijskih mestih po Gorenjskem, za ceno 1000 SIT, ki vključujejo stroške pošiljanja, pa vam ga bodo pošiljali na dom vse leto. Več informacij nawww.eOrga-non.com. Spo(r)timo se! Ta četrtek bo v Manani nova zabava v sklopu Četrtkanj. Tokrat bo zabava bolj športno obarvana. Prejšnji teden je zunaj padal sneg, v Manani pa so se dobrodelni obiskovalci hladili ob pivu. bomo pridobili kvalitetne delovne prostore, ki bodo ključne za razvoj študijskih in obštudij-skih dejavnosti na področju Kranja in širše Gorenjske regije. Samostojne prostore za delo bodo pridobili predsednik, predsednica Študentskega zbora, sekretarji in strokovne službe ŠO FOV ter dejavnosti Zavoda Mladinska Mreža -INFO točka, založništvo in prireditve. Veliko zaslug za novo pridobitev imata Fakulteta za organizacijske vede in Študentska organizacija Univerze v Mariboru. Prav tako pa gre veliko zaslug ravnateljici DŠD Kranj ga. Marjeti Bren za razumevanje naše prostorske stiske. Teden se ne bi mogel začeti bolje. Pa adijo. Gorenjska. Beno Fekonja Kranj - Pustovanje je za nami in pust, ki naj bi odganjal zimo, jo je v Kranj prinesel. Kljub močnemu sneženju In slabim razmeram na cestah je bil obisk na pustnem rajanju precejšen. Bolj ali manj razgrete maske so si še zadnjič letos privoščile rajanje v maskah In nekatere od njih so domov odnesle zelo lepe nagrade. Organizator prireditev zavod Mladim je podelil nagrade v skupni vrednosti več kot 300.000 sit, da so se maškare zares trudile domov odnesti kakšno nagrado, je bilo videti tudi po njihovi Izvirnosti. Kljub odpovedi otroškega karnevala v mestnem jedru Kranja v torek dopoldne, ki ga je zaradi izredno slabih vremenskih razmer organizator odpovedal, so na svoj račun prišli otroci na Otroški maškaradi v dvorani Primskovo v Kranju. Najmlajše je zabaval čarovnik Grega, s katerim so male pustne maškare uživale v zabavnem programu vse od 17.00 ure dalje. Da so se otroci bolj sladko držali, je bilo poskrbljeno tudi za brezplačne krofe in sok, česar je bilo dovolj za vse. Otroci pa so lahko ustvarjali tudi na delavnicah in skupaj z animatorkami risali, barvali in izdelovali maske iz papirja ter si celo popravili make up. Najbolj prikupnim maskam smo podelili tudi veliko praktičnih nagrad. Večerno pustno rajanje je v maskah zaživelo ob 20.00 uri. Vsi obiskovalci so presenetili z izvirnimi maskami, med drugim tudi glavne zvezde večera skupina Double Trouble. Vse maske, ki so se potegovale za glavne nagrade, so se predstavile na odru, kjer je žirija poleg same maske ocenjevala tudi nastop maske. Seveda je bil odziv velik, saj se je za skupinsko masko prijavilo kar 14 skupin, ki so se potegovale za bogate nagrade. Najbolj so se izkazali Indijanci, ki so s seboj prinesli tudi in- čajnik in čajni filtri, seveda so na odru improvizirali tudi kuhanje čaja. Njih so organizatorji razveselili z nagrado za drugo mesto v vrednosti 50.000 sit. Nagrado v vrednosti 20.000 sit pa so si prislužili Kretenčkovi, med vse druge sodelujoče pa smo podelili tudi veliko praktičnih nagrad. Nagrade na temo Opel niso podelili, saj po oceni komisije edina prijavljena maska ni ustrezala kriterijem za dodelitev glavne nagrade. dijanski šotor, ogenj, okrog katerega so se posedli in kadili indijansko pipo. Prejeli so glavno nagrado v vrednosti 100.000 sit. Zelo domiselna skupinska maska so bili tudi 1001 cvet. iVIegasrčIcov dan žena Osmi marec, dan žena, je dan, ko se spomnimo na vse predstavnice nežnejšega spola in jim z majhno pozornostjo polepšamo dan. Na zavodu MladiM pa smo se ob dnevu žena še posebej potrudili in za vse dame pripravili moški erotični spektakel vročih fantov Total Knockout. Prepričani smo, da bo to najlepše darilo vsem predstavnicam nežnejšega spola, zato ste vse dame vabljene 8. marca v dvorano Primskovo Kranj. Fantje bodo s svojim plesnim šovom pričeli ob 20. uri, obeta pa se vam nepozabni dve uri trajajoči program, kjer bodo fantje odvrgli še zadnje cunjice s svojih lepih teles. Ricky, De Angelo in Matteo vam bodo izpolnili vašo še tako skrito in zahtevno fantazijo, ter vas popeljali v nepozaben svet, ki si ga lahko samo predstavljate. Postavni Štajerci se že vrsto let ukvarjajo s fitnesom in drugimi športi. S tem so si izklesali lepa telesa in dosegli, da so v ženski družbi še bolj zaželeni. Njihova posebnost v erotičnem plesu je tudi to, da v programu zaplešejo tudi z gledalko, seveda pa na koncu podarijo pogled na njihovo moškost vsej publiki. Tega spektakla res ne smete zamuditi, saj so slačifantje zares vroči, postavni in brez zadržkov, vzeli vam bodo sapo, zmešali glavo ter vam razvneli vaše telo in duha... Vstop je dovoljen samo ženskam, vstopnice pa lahko kupite v predprodaji na InfoTočki na Fakulteti za organizacijske vede in v Muziki Aligator v Kranju. Cena posamezne vstopnice je v predprodaji 2.000 tolarjev, na dan prireditve pa 2.500 sit. Ker kart ni več veliko, pohitite z nakupom, da ne boste ostali brez najlepšega darila za dan žena. Več informacij lahko dobite na internetni strani www.mla-dim.org/danzena. Polona Ramšak Zgodiio se je... ŠOS in vlada podpisali dogovor Ljubljana, 27. februarja 2004 - Študentska organizacija Slovenije in vlada sta v petek podpisali dogovor o sodelovanju pri urejanju statusa študentov, v katerem je opredeljena vsebina, obseg in tudi način sodelovanja pri urejanju položajev študentov, terciarno izobraževanje pa vzpostavljeno kot nacionalna prioriteta in javno dobro. Premier Anton Rop in predsednik študentske organizacije Darko Kranjec sta podpisala dogovor pri urejanju statusa študentov. Rop je pri tem poudaril, da je skrb za izobraževanje znanost in univerzo med prednostnimi nalogami vlade. Predsednik Študentske organizacije pa je prepričan, da bodo urejene davčne bremenitve, zdravstveno varstvo in štipendiranje tudi prispevali k dostopnejšemu študiju. (STA) Preveč študentskega denarja za plače Ljubljana, 27. februarja 2004 - V podmladku NSi me- MEN EROTIC SHOW FOR GIRLS ONLY i ^ • 1>AN ŽEMA wo. ■ k 1 ob ^Ko un \ V - y m « _____ O GORENJSKI GLAS • 22. STRAN PISMA / info@g-glas.si Torek, 2. marca 2004 PREJELI SMO Srečanje Dobro jutro, gospa, vas pa že dolgo nisem videla. Veste, težko hodim, a sem danes morala po kruh. Obe hčerki sta brez službe, zet dela, če kaj najde, pokojnina pa ni, da bi govoril. Od 70 tisočakov jih gre 40 za položnice. Sinoči je prišel vnuk: Babi, ali daš kos kruha? Kako je to žalostno. Tisti, ki so vse zapravili, pa živijo na veliki nogi, imajo vsega preveč, zmetali so na cesto ljudi, ubogo rajo, ki je na robu človeškega dostojanstva. Kako je to žalostno! Nikoli nisem živela kaj prida, večni boj, ampak da v 21. stoletju mladi nimajo kruha, to me boli. Kaj pravite, ali tega ne bo konec? Kaj pa socialna, ali jim ne pomaga? Pomaga - ampak od v v tistega ne mores ziveti ne umreti ! Nikomur ni mai* za delovno silo. Kaj vse pred volitvami obljubljajo, a skrbijo le za svoje nikoli polne žepe. Ali nimajo nobenega sramu, kakšne plače prejemajo! Gospa, upajte, da bo enkrat bolje. Samo jaz govorim, kako pa vi? Tudi jaz težko živim, pa komu naj povem, da poleg računov 20 tisoč ni dovolj za preživetje. Nasvidenje in pridite na kavico. Babi Anamarija Pavlenč, Jesenice P.S.: To je resnična zgodba dveh znank iz jeseniške ulice. LDS Tržič in mag. Borutu Sajovicu spoštovani soobčani! Dovolite mi, da vas v imenu resnicoljubnih in miru ter napredka željnih občanov Tržiča vljudno prosim, da preberete moje pismo, bolje rečeno apel k strpnosti, pošteni politični igri in človeškemu dostojanstvu, ki ga vam zaradi skorajšnjega poloma vaše stranke LDS v zadnjem času panično zmanjkuje! Opozarjam vas, da ljudje niso ovce, če niso zaupali vam in tebi vodenja občinske politike. Če so spoznali pravico rezultatov preteklih let in voljo to nadaljevati, bodite do njih korektni in jih ne obsojajte z nerazumnimi, norimi in primitivnimi in jih ne enačiti z živalmi, ker odločajo razsodno in po svoji volji. Bodite strpni do njih in upoštevajte njih voljo! V zadnjem Času se borite kot levi za obstoj in moč. Ampak, prepričan sem, da dve tožbi LDS proti županu Tržiča, šest ovadb kriminalistom UNZ zaradi domnevne korupcije in pranja denarja zoper župana in zaposlene v občinski qpravi, ovadba varuhu človekovih pravic, aktiviranje sodelavcev SDV in Udbe in kdo ve kaj še vse, kar počnete od januarja naprej, niso pošten in ne političen b.oj za oblast! Ta se ne doseže z intrigami in zarotami, v demokraciji so pojmi poti do oblasti povsem drugačni. V zadnjem obdobju smo imeli v občinski upravi pet kriminalističnih preiskav, zaslišali so več kot deset oseb ... Represija zoper vodilne vam ne bo dala dobrega rezultata, niti sodni proces ne! Še najmanj pa osebe tipa Debeljak z Brezij, Kuhelj iz Tržiča, Oblar iz Kranja in podobni ne, ker igram o ponujanju podkupnin in intrigam ne bomo nasedali. Verjamemo v konstrukte, saj ste s politično močjo na strateška mesta, od policije, kriminalistov, državnih tožilcev in sod- nikov imenovali "čiste" ljudi iz v vaših vrst. Ze dolgo nam prisluškujete, nas nadzorujete in vohunite za nami ... A pravici bo vedno zadoščeno! Se kosti pobitih s strani vaših dedov in očetov rinejo iz zemlje! Čas bo vse povedal! Do oblasti lahko pridete tudi na način odstranitve vodilnih, tako kot ste želeli z Borisom Popovičem, a bo to grenka in zelo kratka oblast ... Zato se te ljudje, dragi Borut, v občinski upravi ne bojijo, čeprav jim vsak teden hodiš grozit z odpuščanjem, ko boš župan ... Tudi laži, ki jih trosite med predsedniki KS in Kovor-jani, ne bodo pokopale nas, ampak tebe! Navezave vaših ovaduhov s svetniki koalicije Občinskega sveta pa si zataknite za uho! So preveč Tržičani in jim je preveč za kraj, da bi nasedli obljubam in podkupninam! Zato se zahvaljujem članom svetnikom SDS, NSi, Pernetu, Mladim Tržiča in Športnikom ter svetniku Dežmanu za potrpežljivost in zvestobo! Veliko morajo prestati, a so odlični! Pa niso zvesti ne županu in ne upravi, pač pa TRŽIČU! Zato s takim bojem NE morete uspeti! Še navodilo: Stokrat prodana laž nikoli ni resnica! Lahko ji sem ter tja kdo nasede, a prej ali , slej se odprejo oči! Tudi s krajo projekta Peko ne boste daleč prišli, pa če najamete sto Kuh-Ijev. Pravica, resnica in delo. To, v gospodje ... Samo to! Ce po vsem, kar počnete, sploh ste gospodje! Pavel Rupar, župan Gorenjska enotna razvojna regija Odločitev vlade, da je Gorenjska enotna razvojna regija, je ponovno pokazala, kako mačehovsko vlada obravnava zgornjo Gorenjsko. Pošteno in logično bi bilo, da bi bila zgornja Gorenjska samostojna razvojna regija, kajti le tako bi lahko dohitevala ostali, razvitejši del Gorenjske. Trditev vlade, "daje povečanje razlik med posameznimi deli države ustavljeno", namreč ne drži. Uradni rezultati govorijo nasprotno; daje gospodarska situacija ter socialno in zdravstveno stanje v Upravni enoti Radovljica in Jesenice, ki sestavljata zgornjo Gorenjsko, na Gorenjskem najslabše in da se še poslabšuje. Zanima me, kakšni so kriteriji vlade za to, da neka regija postane razvojna regija? Če je kriterij za status razvojne regije Število prebivalstva, potem zgornja Gorenjska ta kriterij izpolnjuje, saj ima več prebivalcev kot savinjsko-saleš-ka, zasavska in morda Še katera od naštetih razvojnih regij. Če je kriterij za status razvojne regije mestna občina v regiji, potem tudi posavska, zasavska in no-tranjsko-kraška regija tega kriterija ne izpolnjujejo, pa so vseeno uvrščene med samostojne razvojne regije. Izjave ministrice za regionalni razvoj Zdenke Kovač, "da razvojne regije ne bodo upravne ali politične regije", kaže na to, da se tudi ona zaveda, da pri odločanju o razvojnih regijah nekaj ni pošteno. Ker pa je do oblikovanja upravnih in političnih regij še dolga pot, se mi zdi trenutno edino pomembno, da zgornja Gorenjska dobi status avtonomnega, razvojno ogroženega območja, pa naj se potem imenuje regija, pokrajina, okraj ali grofija. Motijo me tudi številni organi, od agencij, centrov, svetov, ki naj bi se "pasli" v bodočih razvojnih regijah, saj bodo ti, kot je pri nas običaj, pobrali večino denarja, namenjenega za razvoj. Zadostuje en sam organ, tudi ime tega ni pomembno, ki bo pošteno in strokovno pridobival in učinkovito usmerjal sredstva, namenjena razvoju regije. Za konec pa še vprašanje veljakom LDS, kajti ti, kot je razvidno iz medijev, nasprotujejo avtonomiji zgornje Gorenjske. Ali vam je res vseeno, kaj se dogaja v pokrajini, kjer živite, kjer bodo živeli vaši otroci in vnuki, ali je res pomembnejša pokorščina centrali kot razmišljanje s svojo glavo? Če bomo hoteli za to našo zgornjo Gorenjsko kaj storiti, bomo morali brez ozira na strankarsko pripadnost stopiti skupaj. Dr. Avgust Mencinger, Radovyica Manipulacija > Komentar v Gorenjskem glasu, v petek, 13. februarja, najbolj izpostavljenega gorenjskega poslanca me je razočaral. Pa ne toliko zaradi njegovih stališč o izbrisanih, ampak zaradi drugih vprašanj, kijih posredno ali neposredno navaja. Res je, daje problem izbrisanih postal osrednje politično vprašanje. Gospod poslanec in pomemben politik največje vladne stranke, ki ima prav gotovo dober vpogled v za-kulisja, bi moral biti bolj objektiven. Črnega Petra potisniti na drugo Stranje sicer kratkoročno dobra poteza za veliko koalicijo, a slaba za Slovenijo. Kot pri drugih naknadnih referendumih zadnjih let so bili tudi glede izbrisanih opozicijski predlogi' v parlamentu arogantno povoženi. Ko so v parlamentu predstavniki obeh največjih vladnih strank zavestno kršili odločbo ustavnega sodišča in zakon, samo da so uveljavili svojo moč ter zavlačevali, je eden od strankarskih kolegov celo izjavil, da bo ura resnice za opozicijo prišla jeseni, ko bofio volitve. Kdo ima torej interes, da se vprašanje izbrisanih rešuje šele sedaj po dvanajstih letih? Praktično ves čas od leta 1992 je na oblasti ena politična opcija. Pa da ne bo nesporazuma, za državljane ni najpomembnejša barva oblasti, pomembno je, ali ima vsakokratna opozicija dovolj moči, da lahko kontrolira vladno koalicijo. In ta vladna koalicija mora pri vseh pomembnih vprašanjih upoštevati tudi opozicijo. Če bi se to zgodilo, bi v Sloveniji imeli od osamosvojitve naprej le dva ali tri referendume. Gospod poslanec obtožuje drugače misleče s politično blaznostjo in da gre za očitno napako v sistemu ter naši zakonodaji. Negira celo dvakratne odločitve lastne večine v parlamentu, ko pravi, da je bil sprejeti tehnični zakon nepotreben. Sedaj, -ko je ministrstvo začelo izdajati odločbe, je morda res Tiepotreßen, a v devetih mesecih je nastalo že veliko škode. Seveda je opozicija pristavila svoj lonček, a dejstvo je, daje druga stran v parlamentu povzročila takšno stanje. Kdo ima torej največje zasluge, da se politiki in mediji ukvarjajo z izbrisanimi, džamijo in raznimi aferami namesto s težkimi ekonomskimi in socialnimi vprašanji pred vstopom v EU? Volivci zgornje Gorenjske smo lahko še posebej razočarani. Prav je, da se gre najbolj vplivni gorenjski poslanec visoko politiko v Ljubljani in tujini, a tudi za volilno bazo bi moral več narediti. Za Kranj in bližnjo okolico Še zastavi svoj glas, drugi pa smo zapostavljeni. Piko na i tej trditvi je največja vladna stranka postavila takrat, ko niti eden njenih poslancev ni glasoval za mestno občino Jesenice. Argumenti Vlade ne prepričajo, saj ima kar nekaj slovenskih občin status mestne občine, pa čeprav imajo bistveno manj prebivalcev in slabo infrastrukturo. Vstop Slovenije v EU je prav gotovo pozitiven, a samo v jeseniški občini bo ukinjenih nekaj sto delovnih mest. Plačujemo torej za razvoj večjih centrov in opevana regionalna politika je očitno le pesek v oči. Tako kot pri davkih, zdravstvu in sociali ta vlada vodi takšno regionalno politiko, da imajo najbogatejši ter za ravnotežje tudi najbolj revni posebne privilegije. Sredina, ki je v normalnih družbah temelj razvoja, pa je žal zapostavljena. Ernest Pušnik, Hrušica Reševalni psi še drugače v vašem časopisu je pred kratkim pod naslovom "Vsako počlovečenje psa je pretiravanje" izšel intervju vaše novinarke Maijete Smolnikar z našim kinološkim kolegom Vojkom Kosmom. Z nekaterimi njegovimi izjavami, še posebej ko gre za odnose na relaciji pes - človek, se načeloma strinjam. Ne morem pa se strinjati z navedba-^ mi, ki zadevajo področje reševanja ponesrečencev, pogrešanih oseb in zasutih v ruševinah ali snežni plazovini. Prav tako se ne morem strinjati s pavšalnimi navedbami, ki zadevajo organiziranost reševalcev, medsebojno sodelovanje z GRS, s policisti in z drugimi centri za obveščanje in izvajanje iskalnih in reševalnih akcij. Pa pojdimo po vrsti: Lastniki psov, primernih za reševalno dejavnost, se prostovoljno združujemo v društva, klube in zveze na podlagi veljavnega Zakona o društvih. V katero organizacijo se je kdo vključil in kje mu najbolj ustreza, je pač njegova osebna odločitev. V Sloveniji so tri organizacije, ki za pomoč pri reševanju ljudi uporabljajo za to delo izurjene pse in vodnike. To so Gorska reševalna služba PZS - lavinski odsek, ki je ena od javnih služb, in dve organizaciji prostovoljcev. Društvo vodnikov reševalnih psov Slovenije (DVRPS) in združena Enota reševalnih psov Slovenije (ERP - KZS), ki deluje v okviru Kinološke zveze Slovenije (12.000 članov) in združuje vodnike reševalnih psov iz 18 kinoloških društev. Organiziranosti DVRPS ne poznam, še predobro pa poznam organiziranost, zahteve pri usposabljanju in izurjenosti vodnikov in psov ter dejavnosti v enotah ERP - KZS, kjer aktivno delujem že več kot 30 let. V Kinološki zvezi Slovenije se s šolanjem reševalnih psov ^ ukvarjamo že od leta 1952 (lavinski psi), po letu 1976 pa smo se načrtno začeli ukvarjati tudi s šolanjem psov za iskanje zasutih v ruševinah in za iskanje pogrešancev na terenu. Po mojih podatkih je bilo v času od leta 1979 do 2003 izšolanih na različnih stopnjah usposobljenosti 470 reševalnih psov in vodnikov. Na listi aktivnih vodnikov pa je letos 187 vodnikov s psi in 26 vodnikov pripravnikov. Na podlagi doseženih rezultatov na vsakoletni preizkušnji so vodniki in psi kot prostovoljci -pripadniki Civilne zaščite razporejeni pri Regijskih upravah za zaščito in reševanje (po teritorialnem principu). Kot mobilni državni intervencijski enoti pa sta oblikovani Mobilna enota reševalnih psov (MERP) za iskanje v ruševinah, ki šteje 20 vodnikov s psi, ter Skupina za iskanje pogrešancev (SIP), ki deluje tudi po teritorialnem principu in šteje 55 vodnikov s psi. Obe skupini se vsako leto dopolnjujeta na podlagi doseženih rezultatov vodnika in psa med letom. Vodnik in pes pa potrjujeta "licenco" tudi na vsakoletni preizkušnji, ki zajema poleg njune usposobljenosti tudi zahtevano fizično kondicijo obeh. Obe intervencijski enoti sta mobilni - časovno v 90 minutah, številčno pa 79- do 83-odstotno med letom, med dopusti pa 53-odstotno (preverjanje v juliju 2003). Šolanje uspešnega reševalnega psa in vodnika traja ob prirojenih dobrih lastnostih psa in ob veliki "zagnanosti" vodnika povprečno 3 do 4 leta. To pa je kar zajetno delovno in finančno breme, če govorimo o prostovoljni dejavnosti. Tako kot kolegi iz GRS tudi aktivni vodniki reševalnih psov lahko rečemo, da reševanje ni veČ konjiček, temveč zahtevno delo in že način življenja. Ker gre pri iskanju pogrešancev na terenu za preiskavo širšega, običajno tudi težje prehodnega območja, to poteka po ustaljenih določenih pravilih, ki zagotavljajo, da bodo določeni tereni tudi temeljito in podrobno preiskani. Skrajno neodgovorno bi bilo, da bi iskalci "prešli" opešanega in morda nevidnega pogrešanca in preiskano območje označili kot pregledano. Zaenkrat se nam to še ni pripetilo. Vodja iskanja s psi v dogovoru z vodjo akcije (največkrat so to policisti oziroma poznavalci terena) določi iskalno območje (z vidnimi mejami), razporedi vodnike in pse v skupine, določi in opredeli smer iskanja, medsebojne radijske zveze, spremljavo gibanja vodnikov in psov s po-močj o GPS itd. Poskrbi za rezervno moštvo, ki bo kasneje zamenjalo utrujene pse in vodnike. Uredi še niz drugih podrobnosti, ki s sistematičnim delom pripeljejo do uspeha. Na iskalne akcije se razporeja samo take vodnike s psi, ki so že preizkušeni. So vodljivi in navajeni dela v skupini ter jih med iskanjem pogrešanca drugi psi in divjad ne motijo. Ker nekatere iskalne akcije potekajo tudi več dni, je-treba v takem primeru imeti na razpolago tudi rezervno moštvo, ustrezno prehrano, namestitev itd., za kar poskrbi operativno vodstvo enote. Šele, ko je za vse poskrbljeno, lahko pričakujemo uspešen' zaključek akcije. Člani enot MERP in SIP se poleg redne tedenske vadbe-v matičnem društvu udeležujejo tudi skupnih vaj doma in v tujini, kjer je poudarek na timskem delu. Tu so še pohodi, letno in zimsko taborjenje, ... kar vse zahteva delo preko celega leta in veliko odrekanja. Ponavljam, ne gre več za konjiček, temveč za opredelitev pozitivnega drugačnega načina življenja. Čeprav le redko doživimo besede zahvale s strani najdenih ali svojcev, smo ponosni na dosežen uspeh naših štirinožnih pomočnikov. v Se nekaj statistike: Lani je v 11 iskalnih akcijah pri iskanju pogrešancev sodelovalo 125 vodnikov s psi. Letos do konca februarja je na dveh akcijah sodelovalo 18 vodnikov in psov. O sodelovanju s policijo. Gre za partnerski odnos med GPU in URSZR, katere pogodbena članica je tudi KZS. Medsebojni odnosi so korektni, seveda pa nekatere zadeve še vedno niso sistemsko urejene, kar pa se še posebej v zadnjem času izboljšuje. Iskalne akcije se načrtujejo skupno (če gre za sum kaznivega dejanja) ali pa samostojno. Načini skupnega delovanja in aktiviranja vodnikov in psov (članov SIP) so ustaljeni in dogovoijeni. Ni vse idealno, vendar smo uspešni. Še vedno pa ostaja skupni problem vseh prostovoljnih enot - pokrivanje stroškov iskalnih akcij in odsotnosti z dela (vodniki reševalnih psov, prostovoljni gasilci, jamaiji, potapljači, gorski reše-valci...). Čeprav ni dovolj sredstev za vse potrebe, nam je bila s strani GPU odobrena pomoČ v obliki izkoriščanja zmogljivosti izobraževalnega centra v Gotenici, kjer smo lani jeseni že imeli dva uspešna večdnevna seminarja, ki so se jih poleg vodnikov reševalnih psov KZS udeležili tudi vodniki službenih psov iz IC v Podutiku. Nekaj podobnega načrtujemo tudi letos. Kinološki pozdrav! Predsednik komisije za reševalne pse pri KZS Vlado Gerbec Int. kinološki sodnik za ekst. in za delo reš. psov FCI in IRO J ISS je eden izmed večjih storitvenih koncernov, ki svojim poslovnim partnerjem dobavlja celovite storitve (čiščenje, catering, urejanje okolja, tehnično vzdrževanje ...) Ponujamo zanimivo delovno mesto; KUHAR (za območje Kranja z okolico) Izziv - samostojna priprava jedi - sodelovanje pri pripravi jedilnikov in načrtovanje potrebne dnevne količine živil - poznavanje HACCP načel, poznavanje zdrave prehrane, sistema večjih kuhinj Profil delovnega mesta: -iščemo dinamičnega, zagnanega sodelavca/ko, s IV. ali V. stopnjo izobrazbe gostinske smeri, starost do 30 let - 2 do 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu -prednost - potrebno je poznavanje programa Micrfosoft Office (Microsoft Word, Excel, Outlook), opravljen vozniški Izpit B kategorije -prednost dajemo karakternim vrednotam, kot so timsko delo, organizacijske sposobnosti, sposobnost analiziranja in strukturiranja, prodornost, samoiniciativnost Možnost napredovanja Ponujamo zanimivo delovno mesto v mednarodnem podjetju z velikimi ambicijami in vizijami. Na tej podlagi je dana priložnost za osebni in poslovni razvoj. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja. Če menite, da je takšno delo za vas izziv in izpolnjujete zahtevane pogoje, vas prosimo, da nam pošljete ponudbo in življenjepis v 8 dneh po objavi na naslov: Prošnje in informacije: ISS Servisystem, d.o.o. Rujska cesta 95, 2000 Maribor Tel.: 02/450-33-14, Fax: 02/450-33-38 \ Torek, 2. marca 2004 ZANIMIVOSTI/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN v Na Mlaki pri Kranju snežak z dvema obrazoma. V Gorenjah namesto snežaka slon, v Zireh umetnike navdihnila letošnja Ema. Snežak na Hujah visok 4,5 metra. Marsikdo je takoj po letošnjem prvem velikem snegu na Gorenjskem opazil zanimive snežake. Nekatere izmed njih smo obiskali tudi mi. Na Mlaki pri Kranju opazuje mimovozeče avtomobile mogočen, spodaj tri in pol metre širok ter okoli štiri metre visok sneženi mož. Zgradili so ga SuŠnikovi, pomagala pa je tudi soseda. Janez Sušnik Grega in Sandi Krč (na slonu) ter Jure Ogrin in Aleš Krč (pod slonom), avtorji ledene umetnine v Gorenjah pri Kranju. Mojca in Aleš Sušnik ob 4-metrskem snežnem velikanu, ki sta ga zgradila skupaj z očetom in ob pomoči sosede. pove, da so snežaka gradili kakih 6, morda 7 ur. Na izgradnjo snežaka se niso kaj posebej pri- pravljali, dodata-Ales in Mojca Sušnik. Podobnega, a veliko manjšega snežaka so SuŠnikovi gostili na svojem vrtu že pred štirimi leti. "Tisti je zdržal kar dva meseca in pol, za letošnjega pa mislim, da bo prej skopnel," oceni Janez Sušnik. Zanimivo mojstrovino iz snega so pripravili tudi v Gorenjah pri Kranju. Grega, Sandi in Aleš Krč ter Jure Ogrin so namesto moža oblikovali kar slona. Gradili so ga eno noč in eno popoldne. Zakaj prav slona? "Najprej smo oblikovali kocko, ki je bila čisto malo podobna slonu," so dejah fantje in dodah, ' ■ 'i"*''' * 'V . - ■ ■ • • ŽirovskI umetnini je bila v navdih kar letošnja Ema. Rcidio Tfiglpy Pnri 9io/ CerenJ/ke^ Prri 910/^ CoreAj/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4.4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89.8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Na podlagi 32. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP (Uradni list RS, št. 110/02) ter 30. člena Statuta občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/99) izdaja županja Občine Bohinj SKLEP O dopolnilni javni razgrnitvi Odloka sprememb in dopolnitev sestavin prostorskega plana Občine Bohinj 1. člen Javno se razgrne dopolnjen Odlok o spremembah in dopolnitvah sestavin prostorskega plana Občine Bohinj. Razgrne se grafični del pobud, ki so bile dane kot nove pobude in novi predlogi v času javne razgrnitve. 2. člen Odlok bo razgrnjen v prostorih Občine Bohinj vsak delovni dan od 8.00 - 15.00 ure, oziroma v sredo od 8.00 - 17.00 ure in v petek od 8.00 do 13.00 ure. 3. člen Razgrnitev bo trajala od 9. marca do 9. aprila 2004. Javna obravnava bo 5. 4. 2004 ob 18.00 uri v mali sejni sobi kulturnega doma Joža Ažmana. % 4. člen Podjetja in druge organizacije, organi, društva in občani lahko p dajejo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali I pa pisno pošljejo na občino Bohinj. I 5. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Gorenjskem glasu. I? o Bohinjska Bistrica. 1.3.2004 ŽUPANJA Občine Bohinj Evgenija KegI Korošec, univ. dipl. inž. agr. 3 S o da so si pri izdelavi ledene živali pomagali kar z dlančnikom, v katerega so shranili sliko slona. Štirinajstim žirovskim fantom je bila pri izdelavi snežne podobe v navdih letošnja Ema. "Naj še omenimo, da se nihče od mimoidočih ni zgražal nad umetnino, celo sosedje so nanjo ponosni," so dejali žirovski fantje, avtoiji snežne 'lepotičke'. Lado, Dejan, Voje in Dušan so pred balinarskim klubom Huje zgradili štiri in pol metrskega snežaka. Sneg so vzeli kar z balinarskega igrišča, pri gradnji so improvizirali, kako bo izgledalo naslednje snežako- Akrobati plesali po zraku Na smučišču Stari vrh, ki je zlasti v zadnjem letu postalo priljubljen kraj za atraktivno dnevno in noČno smučanje, so v soboto zvečer postavili nov rekord v skupinskem saltu. Stari Vrh - Pobudniki atraktivne zabave na Starem vrhu so bili tokrat člani Smučarsko akrobatskega kluba Kranj, ki so na prireditev povabili množico smučarjev, ki jih ni bilo in jih ni strah zganjanja vragolij na snegu. Tako so, pod vodstvom predsednika kluba Marka KlanČarja, pripravili več kot trideset metrov široko skakalnico, na kateri so se preizkušali že v soboto popoldne. Pravi Spektakel pa so pripravili zvečer, ko seje v soju reflektorjev v zraku zavrtelo kar devetnajst smučarjev, ki so držeč se za roke opravili enojni salto. Prvi poizkus je bil sicer neuspešen, v drugem pa je uspelo prav vsem devetnajstim (Klančar, Markun, Z. Noe, B. Noe, Jenko, Rekar, Kramar, Rabič, Oven, Bonač, Grab- ^^ v nar, Trobec, Hribar, Maurin, Za-lohar, Maurenčič, Zevnik, Sim-čič, Poljak) pristati na nogah in presmučati še 4 metre - kakor pač narekujejo pravila. Tako imamo sedaj tudi Slovenci uradni rekord, ki je kar za šestnajst smučarjev boljši od prejšnjega. Kot je ob sobotni atraktivni prireditvi na Starem vrhu povedal Marko Klančar, je bil namen organizatorjev, da v akrobatsko smučanje privabijo čim več mladih in da drugo leto skušajo rekord izboljšati tudi z več kot tridesetimi smučarji. Direktor SC Stari vrh Matej Demšar pa je dodal, da smučišče z atraktivnimi prireditvami skušajo približali mladim, zalo so letos pripravili tudi nov park za deskarje in tekmovanje na grbinah. V.S. Lado, Dejan, Voje in Dušan ob 4,5 metra visokem snežaku vo nadstropje. V nedeljo so za izgradnjo sneženega velikana potrebovali celo popoldne. Za oči so uporabili konzerve, kapo pa je snežaku sešil Dušan. "Do maja bo zagotovo zdržal," je v šali ocenila balinarsko-snežena ekipa. Špela Žabkar, foto: Tina Doki DOBRA PONUDBA SUPER CENE! ZA MODELE POMLAD - POLETJE IZ PRETEKUH SEZON V TRGOVIN GORENJSKIH OBLAČIL NA BLEIWEISOV CESTI 30 V KRANJU TRGOVINA JE ODPRTA: VSAK DAN OD 8.-19.30 ure SOBOTA OD 8.-12. ure % s REPUBLIKA ^ SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOUE IN PROSTOR Dunajska 48, p.p. 653, 1000 Ljubljana, Slovenija URAD ZA PROSTOR Sektor za gradbene zadeve Telefon: (01) 47 87 126, Telefaks: (01) 47 87 125 Številka: 351-09-202/2002 BB/HČ Datum: 25.02.2004 Dato: čn jesenice - jn.doc Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska cesta 48, Ljubljana, na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02), v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za zadrževalni bazen deževnih vod in merska mesta na čistilni napravi Jesenice, uvedenem na zahtevo investitorja Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. Osnutek gradbenega dovoljenja za zadrževalni bazen deževnih vod in merska mesta na čistilni napravi Jesenice, Celovito poročilo o vplivih na okolje za gradnjo zadrževalnega bazena deževnih vod in merskih mest na centralni čistilni napravi Jesenice, št. 37/1-2003, april 2003 z Določitvijo vplivnega območja 'okolje za gradnjo zadrževalnega bazena deževnih vod in merskih mest na centralni čistilni napravi Jesenice, št. 89/1-2003, junij 2003, oboje izdelala OKOUSKO SVETOVANJE Alenka Markun, s. p., Bled, Lokacijska dokumentacija, št. Jesenice - 086/01, ki jo je v januarju 2002 izdelal Atelje PRIZMA, d. o. o.. Blejska Dobrava, Projekt za izdajo gradbenega dovoljenja ZBVD in merska mesta naCČN Jesenice, št. 19/2001, ki gaje pod v juliju 2003 izdelal HÄUSLER projektiranje in svetovanje, d. o. o.. Griže, bodo javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev od 02.03. do 16.03.2004 v avli Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice in sicer ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8. do 14. ure, ob sredah od 8. do 16. ure in ob petkih od 8. do 12. ure. 2. Javna obravnava z zaslišanjem investitorja bo v torek, dne 16.03.2004. ob 12.00 uri v sejni dvorani Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice 3. Mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih poteka javne raz-gmitve, do konca javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje, prostor in energijo do konca javne predstavitve, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. mag. Sanja TRAUNŠEK, univ. dipl. ing. arh. DRŽAVNA PODSEKRETARKA POVZETEK POROČILA O VPLIVIH NA OKOLJE S SKLEPNO OCENO SPREJEMUlVOSTI POSEGA, ki je sestavni de! Celovitega poročila o vplivih na okolje za gradnjo zadrževalnega bazena deževnih vod in merskih mest na centralni čistilni napravi Jesenice, št. 37/1-2003, april 2003 izdelala OKOUSKO SVETOVANJE Alenka Markun, s.p.. Bled Centralna čistilna naprava Jesenice je mehan-sko-biološka čistilna naprava z anaerobno stabi-izacijo blata in izkoriščanjem bioplina in zagotavlja sekundarno čiščenje odpadne vode. Projektirana velikost GČN je 30.000 PE, nanjo pa je trenutno priključenih 16.820 prebivalcev iz mesta Jesenice, delno pa še iz naselij Hrušica, Koroška Bela in Slovenski Javprnik. Večina odpadnih voda, ki priteče na GČN Jesenice, se odvaja po ločenem kanalizacijskem omrežju, del kanalizacijskega omrežja pa je mešanega tipa, zato se na čistilno napravo odvaja tudi padavinska odpadna voda. Za zadrževanje prvega naliva padavinskih vod bo zgrajen zadrževalni bazen velikosti 530 m3, ki bo opremljen s potopno črpalko, s pomočjo katere bodo zadržane padavinske vode prečr-pali na dotok GČN Jesenice. Na dotoku in iztoku čistilne naprave bosta zgrajeni merilni mesti za avtomatsko vzorčenje odpadne vode. Iztok iz GČN Jesenice bo dodatno opremljen s Thomp-sonovim prelivom in ultrazvočnim merilcem pretoka odpadne vode. Zaradi izgradnje zadrževalnega bazena deževnih vod bo potrebno na območju GČN Jesenice prestaviti tudi nekatere interne recikle in kanalizacijske vode, ki bodo zgrajeni na novo v vodotesni obliki. Načrtovani poseg bo na okolje vplival predvsem pozitivno, saj se bo zaradi izgradnje zadrževalnega bazena deževnih vod zadržal prvi naval padavinskih vod in se pred iztokom v Savo Dolinko prečistil na GČN Jesenice. Zaradi tega se bo vpliv odpadnih voda na Savo Dolinko zmanjšal in bo imel načrtovani poseg pozitiven efekt na oko-je. Pri obratovanju obravnavanega posega bo nastajala minimalna količina odpadkov, emisije hrupa zaradi obratovanja potopne črpalke in emisije vonjav pa bodo zaradi vkopanosti zadrževalnega bazena v teren ter njegove pokritosti v celoti, neznatne za okolje. Vplivi na živali, rastline in njihove habitate, elektromagnetno sevanje, ku-turno dediščino in tveganje za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami pri obravnavanem posegu v prostor ne bodo nastajale. Po proučitvi vseh možnih vplivov na okolje in na osnovi dosedanjih izkušenj s podobnimi objekti ocenjujemo, da je gradnja in obratovanje zadrževalnega bazena za padavinske vode in merilnih mest za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod sprejemljiv poseg v okolje. Gradnja in obratovanje obravnavanega posega ne bo povzročala čezmernih obremenitev okolja v času gradnje in v času obratovanja ob upoštevanju vseh v tekstu predlaganih omilitvenih ukrepov in ostalih predpisov, ki urejajo gradnjo in obratovanje tovrstnih objektov ter pri normalnih pogojih obratovanja in rednem vzdrževanju obravnavanih objektov. Odgovorna oseba za pripravo poročila: Alenka Markun, univ. dipl. kem. C CÖ o n § 0 <0 1 'o CD « "D 0 •D iS iS jO O CO ^ CO C o o GORENJSKI GLAS • 24. STRAN HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si Torek, 2. marca 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst 17.3.; Lenti 6.3.; Madžarske toplice 18.3. do 21.3.; in 29.4. do 2.5.; Banovci - Ljutomer: od 23.4. do 26.4.2004; Šenčur: 251-18-87, tel.: 04/53-15-249 prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 e-mail: nieta.konstantin@siol.net TEČAJI TUJIH JEZIKOV (AN, NE. IT. ŠP. FR, RU) 7a odrasle, dijake, učence.upokojence. Tel.: 04/51-50-590. fax: 51 50 592 LOŠKI ODER Skopja loka Spodnt trg 14, Škofja Loka TeL: 04/51-20-850, GSM: 041/730-982 V soboto, 6. marca, ob 10. uri Ela Peroci - Ajda Ross Remeta: MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON, gostuje Gledališče Glej, SOBOTNA MATINEJA, za IZVEN, GLASOV KAŽIPOT Prireditve Za otroke Škofja Loka - Danes, v torek, 2. marca, ob 17. uri bo v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka ura pravljic Imejmo se radi, ki jo bo pripravila Tina Oman. Trata - Mateja Müllner vabi na uro pravljic, ki jo bo pripravila danes, v torek, 2. marca, ob 16. uri v Knjižnici Trata. Železniki - Delavnica za spretne prste - Naredili bomo lonček je delavnica, ki je namenjena otrokom, starim od 4 do 10 let in se je lahko udeležite jutri, v sredo, 3. marca, ob 17. uri v Knjižnici Železniki. Delavnico bo vodila Saša Bogataj Ambrožič. Žiri - V Knjižnici Žiri bo jutri, v sredo, 3. marca, ob 18. uri na sporedu ura pravljic Jaz sama, ki jo bo pripravila Majda Traven. Gorenja vas - Takšne za smeh in veselje ... je naslov ure pravljic, ki jo bo Bernarda Buh pripravila v Knjižnici Gorenja vas, in sicer v četrtek, 4. marca, ob 18. uri. Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice vabi v danes, v torek, otroke med 15. in 17. uro na ustvarjalne delavnice. V četrtek, 4. marca, ob 17. uri pa so otroci vabljeni na Uro pravljic. V Tržiču Tržič - V četrtek, 4. marca, ob 17. uri bo na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja ura pravljic. V petek, 5. marca, ob 20. uri bo srečanje skupine za samopomoč, in sicer v večnamenskem prostoru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja. V dvorani v Križah pa bo premiera igre Očka se je rodil, v izvedbi Kulturnega društva Kruh. Pri Rdeči ostrigi Škofja Loka - Škofjeloški študenti in dijaki pripravljajo v prihodnjih dneh pri Rdeči ostrigi naslednje dogodke: v četrtek, 4. marca, ob 21. uri bo DEM SEŠN. Vabljeni vsi, ki bi radi igrali, pa tudi tisti, ki boste prišli le na malico. Vstopnine ni!; v petek, 5. marca, se bo ob 21. uri začela HEDONISTIČNA NOČ. Hedoni-zem (gr. hedone " užitek"), nauk, da je "užitek"največje dobro (cilj) življenja. Vstopnina je 2000 sit, število mest je omejeno na 60. Predprijave do 3. marca na Klubu študentov Škofja Coka; v soboto, 6. marca, ob 16. uri filmski maraton GOSPODAR TRSTA-NOV - deseturna epopeja. Večer je namenjen vsem ljubiteljem kultne knjige dvajsetega stoletja in novim oboževalcem, ki so Gospodarja tri leta vestno spremljali na velikem platnu. Tokrat boste imeli priložnost videti celotno tri-ogijo Gospodarja prstanov naenkrat, na velikem platnu Pri Rdeči ostrigi. Vstopnine ni! Mala zimska olimpiada Zasip - Vsi krajani Zasipa so vabljeni na tradicionalno XV. Malo zimsko olimpiado Zasip 2004, ki bo 6. in 7. marca na Homu. Svečana otvoritev z razvitjem nove olimpijske zastave in prižiganjem olimpijskega ognja bo v soboto, 6. marca, ob 17. uri pri Jurčku na Homu! V soboto bodo smučarski skoki ob 13. uri in smučarski teki ob 15. uri. V nedeljo bo veleslalom in bordanje ob 9. uri in sankanje ob 12. uri. Vabljeni prebivalci olimpijske vasice, kot tudi tisti, ki vas družinske vezi še vežejo na Zasip. Šola po meri človeka Križe - Občinski odbor Nove Slovenije, Krščanske ljudske stranke Tržič, Ženska zveza, organizira javno tribuno na temo Šola po meri človeka, ki se bo v četrtek, 4. marca, ob 19. uri začela v jedilnici Osnovne šole v Križah. Prostranstvo ljubezni Kamnik - Danes, v torek, se bo ob 19. uri v dvorani knjižnice začela predstavitev knjige Prostranstvo ljubezni, ki se nadaljevanje znane knjige Zveneče cedre tajge, o jasnovidki in duhovni učite-jici Anastaziji - knjigo bo predstavil Ivan Mešiček. Konjeniško tekmovanje Grad - Konjeniško društvo Krvavec organizira v nedeljo, 7. marca, ob 14. uri konjeniško tekmovanje na snegu v treh disciplinah. Črno - belo v barvah Kranj - Jutri, v sredo, 3. marca, ob 20. uri bo v MKC-ju v Kranju predstavitev nove pesniške zbirke Črno-belo v barvah. Gregorjev semenj Kranj - Turistično društvo Kranj prireja v soboto, 6. marca, Gregorjev semenj. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranj, na Glavnem trgu, od 8. do 13. ure. Na stojnicah vam bodo postregli z izdelki domače in umetne obrti ter s pridelki s podeželja. Izleti Zimski pohod na Arihovo peč Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na 26. zimski pohod na Arihovo peč (Avstrija), ki bo v nedeljo, dne 7. marca. Odhod avtobusa bo ob 8. uri zjutraj z avtobusne postaje na Koroški Beli (nasproti trgovine). Prijave z vplačili zbirajo na upravi društva do četrtka, 4. marca, do 12. ure. Crngrob - Pevno - Planica Kranj - Pohodniki Društva upokojencev Kranj vabijo v četrtek, 11. marca, na pohod v smeri Crngrob - Pevno - Planica. Pot ni zahtevna, hoje bo za dobre 3 ure. Odhod bo ob 8. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do srede, 10. marca, oziroma do zasedbe mest v avtobusu. Letovanje v Moravcih Kranj - DU Kranj organizira 7-dnevno letovanje v termah Mo-ravci 3000 od 23. do 30. maja. Odhod avtobusa bo v nedeljo, 23. maja, ob 9. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave v društveni pisarni. Zimsko športne igre Kranj - DU Kranj vabi člane, da se kot navijači njihovih tekmova-cev udeležite zimsko športnih iger upokojencev Gorenjske, ki bodo v četrtek, 4. marca, v Gozd Martuljku. Odhod avtobusa bo ob 7.30 uri izpred "Spar-a" na Planini. Na Galetovec Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj tokrat vabi na popoldanski izlet na Galetovec, in sicer v četr-■ tek, 18. marca. Odhod bo ob 13. uri izpred hotela Creina - z osebnimi vozili. Prijave in dodatne informacije: Uroš 040/255-163, prelovsek@iskratel.si, tatjana.hri-bar@email.si ali v pisarni društva, ob sredah od 17. do 18. ure, Poslovni center Planina 3. Prijave sprejemajo do vključno srede, 17. marca. Na Snežnik Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 6. marca, na tradicionalni zimski pohod na Snežnik. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531-55-44. Čez Blegoš na Lubnik Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka vabi v nedeljo, 7. marca, na 8. rekreacijski zimski pohod čez Blegoš na Lubnik. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Dodatne informacije ter prijave sprejemajo po tel.: 512-06-67, vsak dan od 7. do 15. ure, v sreda tudi od 16. do 18. ure. Po Jurčičevi poti Javornik, Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela organizira avtobusni prevoz na pohod po Jurčičevih poteh iz Višnje gore do Muljave, ki bo v soboto, 6. marca. Odhod avtobusa bo ob 7.30 uri s Hrušl-ce - s postanki na avtobusnih postajah. Prijave zbirajo do četrtka, 4. marca, po tel.: 040/308-761. Kranj - DU Kranj - pohodniki vabi na XI. pohod po Jurčičevi poti, ki bo v soboto, 6. marca. Odhod $ posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do petka, 5. marca, oziroma do zasedbe avtobusa. Dan žena Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice vabi svoje člane na praznovanje 8. marca, ki bo soboto, 6. marca, ob 18. ari v gostišču Majolka na Jesenicah. Prijave sprejemajo v pisarni društva v času uradnih ur ali po tel.: 580-18-90, 041/491-201, 040/767-886. Sprejemajo pa tudi prijave za nakupovalni izlet v Trst, ki bo 18. marca in za 10-dnevno letovanje (15. do 25. 8.) v hotelu Delfin Izola. Poljske Tatre Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj sporoča, da bo letošnji osrednji društveni planinski izlet izveden v poljske Tatre, in sicer od 23. julija do 4. avgusta. Odhod bo v petek, 23. julija, ob 15. uri s posebnim avtobusom izpred hotela Creina. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3. Na Trupejevo poldne Kranj - M - odsek pri PD tskra Kranj organizira v nedeljo, 14. marca, zanimiv izlet na Trupejevo poldne. Odhod (z osebnimi vozili) bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Za prijave in dodatne informacije se obrnite na vodnika Staneta Dolenška. (040/20-61-64, Stanko.dolensek@celzija.si), An-žeta Vogelnika (031/624-608, avogelnik@volja.net) ali pa se oglasite v pisarni društva (Poslovni center Planina 3, Kranj) ob sredah od 17. do 18. ure. 29. zimski vzpon na Snežnik Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane v soboto, 14. marca, na tradicionalni, že 29. vzpon na 1796 metrov visoki Snežnik. Posebni avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina ob 6. uri. Na izlet se lahko prijavite v društveni pisarni na Koroški 27, ali po telefonu 23 67 850. KRCNE ZILE Dr. med. Jan Zimmermann, Na Griču 11, Izda Na Cerkniško Jezero Kranj - PD Iskra Kranj vabi svoje člane na Slivnico, Bloke in Cerkniško jezero. Zanimiv izlet, ki tehnično ni težaven in je primeren tudi za dnjžine z otroki, bo izveden v soboto, 6. marca. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 uri izpred Creine. Hoje bo za 4 do 5 ur. Prijave in informacije: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17 do 18. ure v pisarni društva. Poslovni center Planina 3, Kranj, do vključno srede, 3. marca 2004. V Izolo Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi v nedeljo, 14. marca, na izlet v Izolo. Prijavite se na sedežu društva. V Črno goro Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi na 7-dnevne počitnice v Črni gori, in sicer v terminu od 10. septembra. Prijavite se na sedežu društva. V Terme Zreče Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v Zreče z odhodom avtobusa 10. marca ob 7. uri izpred hotela Creina. Na Štajersko Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet na Štajersko, ki bo v torek, 16. marca. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Globusa. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni DU Kranj do petka, 12. marca, oziroma do zasedbe mest v avtobusu. 26. zimski pohod na Arihovo peč Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na tradicionalni že 26. zimski pohod na Arihovo peč. Pohod bo v nedeljo 7. marca 2004. Odhod posebnega avtobusa bo izpred hotela Creina ob 7. uri. Hoje bo 3 do 4 ure, povratek pa bo nekaj krajši. Prijavite se lahko v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu. Na Šmarno goro Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira izlet na Šmarno goro - za dan žena, in sicer v četrtek, 4. marca. Odhod bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 3. marca. Turno smučanje s Kredarice Kranj-V petek in soboto, 5. in 6. marca, vabi Planinsko društvo Iskra na turno smučanje s Kredarice. Prijave in informacije do vključno srede, 25. februarja: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj. - samo za vešče turne smuke in hoje z derezami ter cepinom. Število mest je omejeno na 14. Obvestila Občni zbori Škofja Loka - Gasilska zveza Škofja Loka vabi na občni zbor, ki bo v petek, 5. marca, ob 18. uri v prostorih gasilskega doma na Trati. Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 12. marca, ob 18. uri v zgornjih prostorih restavracije Kazina na Jesenicah. Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v soboto, 6. marca, ob 15. uri v dvorani Doma krajanov v Preddvoru. Kranj - Športno društvo Inter-šport Kokrica vabi vse svoje člane in druge ljubitelje kolesarjenja ter pohodništva na redni letni občni zbor, ki bo jutri, v sredo, 3. marca, ob 19. uri v Gostišču Dež-man na Kokrici. Križe - UO PD Križe vabi svoje člane in ostale ljubitelje gora na jubilejni 55. občni zbor, ki bo v soboto. 6. marca, ob 18. uri v vaški dvorani v Križah. Krvodajalska akcija Kranj - RK Kranj obvešča, da bodo letos krvodajalske akcije potekale od 4. do 12. marca. Razpored prevozov krvodajalcev v Ljubljano je naslednji: četrtek, 4. marca: ob 6. uri AP Duplje; ob 7. uri AP Trstenik; ob 8. uri vse AP Mavčiče; ob 9. uri pred KS Huje, C. 1. maja 5; ob 10. uri AP Podbrezje; petek, 5. marca: ob 6. uri vse AP Velesovo; ob 7. uri vse AP Bašelj - Bela; ob 8. uri AP Trboje; ob 9. uri za Kranj -Center AP pred hotelom Creina; ob 10. uri AP Visoko; ob 10.30 uri pred KS B. Smuk, Likozarieva 29; v ponedeljek, 8. marca: ob 6., 7., 8. in 9. uri vseAP Cerklje; ob 10. uri vse AP Besnica; v torek, 9. marca: ob 7. uri AP Golnik; ob 8. uri AP Voklo; ob 8.30 uri za srednje šope AP pred hote-om Creina; ob 9. uri vse AP Bitnje; ob 10. uri vse AP Kokra; ob 11.30 uri za ekonomsko šolo Glavna avtobusna postaja Kranj; v četrtek, 11. marca: ob 6. uri AP Visoko, Milje, Luže; ob 7. uri AP Voglje; ob 8. uri AP Britof; ob 9. uri AP Goriče; ob 10. uri AP Jezersko; v petek, 12. marca: ob 6. uri AP Žabnica; ob 7. uri AP Stražišče pred pošto; ob 8. uri pred domom krajanov Primsko-vo; ob 9. uri za Planino pred KS Planina, C. 1. maja 5; ob 10. uri pred Kulturnim domom Naklo; ob 11. uri vse AP Orehek. Zdravljenje v Moravcih, Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da še sprejemajo prijave za 7-dnevno zdravljenje v zdravilišču v Moravskih Toplicah in v Dobrni, ki bo v mesecu maju 2004. Prijave sprejemajo vsak torek in četrtek med 15. in 17. uro v-pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 202 34 33. Šola turne smuke Kranj - V soboto in nedeljo, 13. in 14. marca 2004, prireja Planinsko društvo Iskra Kranj šolo turne smuke. Prijave: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049, ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Poslovni center Planina 3, Kranj, do vključno srede, 10. marca. Število mest je omejeno na 14. Tekaške proge Radovna - V Radovni so urejene tekaške proge - od gostilne Psnak, do konca Krme (7 km) in do konca Kota (6 km). Kranjska Gora - Tekaške proge so urejene v Kranjski Gori (za hotelom Kompas) in na relaciji Rateče - Planica - Tamar. Spletna stran PD Iskra Kranj - PD Iskra obvešča, da si njihovo spletno stran lahko ogledate na naslovu http://www.planinsko-drustvo-iskra-kranj.si/. Lahko jim posredujete svoja mnenja, predloge, seveda pa ste vabljeni tudi, da posredujete novice in drugo vsebino, ki bo zanimala člane. Tek na smučeh Kranj - Sekcija za smučarski tek pri Društvu upokojencev Kranj obvešča, da so vadbene ure vsak torek in petek ob 10. uri v Hrast-ju pri Agromehaniki. Sankanje Tržič - Turistična kmetija Tič, Potaje 10 pri Tržiču, vabi na sankanje na lastni sankaški progi. Imajo tudi smučišče z otroško vlečnico za sanjanje in smučanje zraven kmetije. Škofja Loka - Sankaški. spusti Mišouh vabijo na noro zimsko zabavo, na sankanje po zavarovani turistični progi v Luši v Selški do-ini. Na sankališču vas bodo oskrbeli z vso potrebno opremo, od sani in čelad do naglavnih luči -če se boste odločili za nočno sankanje v soju bakel. Sankališ-če je od Škofje Loke oddaljeno 8 km. Informacije in rezervacije: Niki: 041/635 162, Domen: 041/774 527, Zavod za pospeševanje turizma Blegoš: 04/511 23 67. Predavanja Postna predavanja Šenčur - Župnija Šenčur organizira postna predavanja s predavateljem p. dr. Marijanom Šefom, in sicer; v petek, 5. marca - Zgodovina osebnih notranjih ran; v soboto, 20. marca - Zdravljenje notranjih ran in odpuščanje ter v soboto, 27. marca - Molitev za ozdravljenje notranjih ran. Predavanja bodo potekala v župnijskih učilnicah župnišča v Šenčurju, vedno ob 19. uri. Cerklje - V Cerkljah bodo tudi letos pripravili tradicionalne postne verske večere, ki so bili vsako leto zelo dobro obiskani in sicer tri zanimiva predavanja, v soboto, 20. marca, pa bodo ob 19. uri pripravili akademijo za čast staršev. Vsa predavanja in akademija bodo potekali v župnijski dvorani v Cerkljah. Prvo predavanje bo v soboto, 6. marca, ob 19. uri, naslov bo Družina - mesto polnosti življenja, predaval pa bo prof. Christian Gostečnik. Nekam - daleč Kranj - V kinu Storžič v Kranju bo jutri, v sredo, 3. marca, svetovni popotnik Zvone Šeruga s filmom in besedo predstavil knjigo "Nekam - daleč". Predavanje bo v četrtek tudi v Linhartov dvorani v Radovljici, z začetkom ob 19. uri. V petek bo Zvone Šeruga predaval še v kulturnem domu v Komendi. Energijsko zdravljenje Bled - Krožek Berem - bereš -berimo skupaj pripravlja jutri, v sredo, 3. marca, ob 17. uri v knjižnici na Bledu predavanje o karmični diagnostiki in energijskem zdravljenju. Predaval bo terapevt Marian Ogorevc iz Brežic, zelo znan tudi kot fizioterapevt državne atletske reprezentance. Pozabljeni svetovi Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja se bo jutri, v sredo, ob 18. uri začelo predavanje s področja alternativne arheologije, mitologije in zgodovine Pozabljeni svetovi - Je že obstajala civilizacija pred našo? Predaval bo Boris Muževič. STCSTW«VFW, d-0.0 ZapnMl 3. Poland UGODNA NOČNA SMUKA vsak dan od 18. do 21. ure DNEVNA SMUKA od 9. do 16. ure SNEŽNI TELEFON: 041/031/182 512 Torek, 2. marca 2004 MALI OGLASI / infö@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 25. STRAN G LASOV KAZI POT O škotski književnosti Ljubljana - Danes, v torek, 2. marca, ob 18. uri bo v Cankarjevem domu v Ljubljani predavanje Donalda McLaughlina z naslovom Sodobna škotska književnost. Leteča vozila v prazgodovini Škofja Loka - Jutri, v sredo, 3. marca, ob 18. uri bo v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka Boris Muževič pripravil predavanje o letečih vozilih v prazgodovini. Egipt Radovljica - Na popotovanje po Egiptu vas bo ob glasbi, šiši, bas-busi in diapozitivih popeljala Andreja Jernejčič, in sicer danes, v torek, 2. marca, ob 19.30 uri v Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici. Shizofrenija Kranj - Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva organizira v četrtek, 4. marca, ob 20. uri, v sejni sobi Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Go-sposvetska ul. 12, strokovno predavanje z naslovom Shizofrenija -prepoznavanje in zdravljenje. Predavala bo mag. Marjeta Blinc Pesek, dr. med., spec. psih. Aljaska 2001 Kranj - Člani Izobraževalnega odseka pri PD Iskra Kranj vas vabijo na predavanje enega vodilnih svetovnih alpinistov v zadnjem obdobju Marka Prezlja o Aljaski. Predavanje bo jutri, v sredo, 3. marca 2004, ob 19. uri v avli Mestne občine Kranj. obakrat ob 19. uri, potekalo Območno srečanje odraslih pevskih zborov Kranj 2004. Slovenska ustvarjalnost -ljudska pesem fv škofja Loka - Koncert komornega zbora De profundis v sklopu projekta Slovenska ustvarjalnost - ljudska pesem bo v kapeli Škofjeloškega gradu v nedeljo, 7. marca. Pridi gola na večerjo Škofja Loka - KUD Predoslje vabi na ogled gledališke predstave - komedije v dveh dejanjih Pridi gola na večerjo, ki jo bodo odigrali v četrtek, 4. marca, ob 19.30 uri na Loškem odru v Škofji Loki. Vstopnice lahko kupite uro pred predstavo. Hotel svobodne menjave Stražišče - Gledališka skupina KD Svoboda Elektroelement Izlake vabi na ogled komedije Hote svobodne menjave, in sicer v petek, 5. marca, ob 19. uri v Šmar-tinskem domu v Stražišču. Razstave Razstavlja Boleslav Ceru Kranj - V hotelu Creina v Kranju razstavlja svoja likovna dela slikar Boleslav Čeru. Glinena oblačila Jesenice - V galeriji Kosove graščine bodo v četrtek, 4. marca, ob 18. uri odprli razstavo izdelkov umetnostne obrti Ladine Na kmetih Adergas - Člani dramske skupine KUD Pod lipo iz Adergasa bodo gostovali z ljudsko burko Na kmetih, in sicer v soboto, 6. marca, ob 19.30 uri v Dupljah; v nedeljo, 7. marca, ob 18. uri v Grobljah, 13. in 14. marca pa bodo gostovali v Šenčurju. Vstopnice lahko rezervirate tudi po tel.: 25-21-055. Korbar Glinena oblačila, figure iz barvane žgane gline. Razstavlja Branko Čušin Jesenice - V Razstavnem slonu Dolik Jesenice bodo v petek, 5. marca, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Branka Čušina, člana DOLIK-a Jesenice. Vdova Rošlinka Sveti Duh - Kulturno društvo Ivan Cankar iz Svetega Duha vabi na ogled komedije Cvetka Golarja in režiseria Lojzeta Domajnka Vdova Rošlinka v izvedbi članov domačega kulturnega društva. Predstavi bosta v soboto, 6. marca, ob 19.30 uri in v nedeljo, 7. marca, ob 15. uri v Kulturnem domu pri Svetem Duhu. Predstave Koncerti Srečanje pevskih zborov Kranj - V Gimnaziji Kranj bo v petek in soboto, 5. in 6. marca, Od kod si, kruhek? Radovljica, Bohinjska Bistrica - Od kod si, kruhek? Je naslov mu-zikla za otroke, stare vsaj 3 leta, ki ga bo uprizorilo gledališče Unikat iz Ljubljane, in sicer jutri, v sredo, 3. marca, ob 17. uri v Knjižnici Bohinjska Bistrica ter v četrtek, 4. marca, ob 17. uri v Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici. Čaj za dve Medvode - V domu krajanov Sora bodo v soboto, 6. marca, ob 19.30 uri ponovili komedijo Toneta Partljiča Čas za dve. Hotel svobodne menjave Stražišče-V petek, 5. marca, se bo ob 19. uri v Šmartinskem domu začela komedija Hotel svobodne menjave. MALI OGLASI g 201-42-47 » 201-42-49 fax: 201-42-13 Mail oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 14. ure tn za objavo v torek, v ponedeljek do 8, ure! DELOVNI ČAS in sicer, od ponedeljka do petka neprekinjeno oA 1 • 15.00 ure. APARTMA-PRIKOLICE ROGLA APARTMA za 4 osebe od 8.2.2004, oddam. -B 01/72 14 309, 041/844 557_ ODDAM ali prodam APARTMA na Krku. TT 041/390 422, goggle: www.apartma-krk-turist.com 2593 APARATI STROJI Prodam CIRKULAR ŽAGO za žaganje drv. 11 031/817 483 2602 Prodam nov elek. motor 7,5 KW/1400, puhalnik za seno Tajfun in molzni stroj Alfa Laval. IT 5740 128 26?4 ELEKTROMOTOR 0,5 k\N 1400obe/min, 3-fazni na točkah, prodam, ff 031/583 740_2625 Prodam OLJNI GORILEC Thyssen. Tt 041/753 478 26?y Prodam REZKAR namizni (oberfrezar) po zelo ugodni ceni. V 01/362 7146 264i TELESKOP dolžine 15 m in TRAČNI OBRAČALNIK 220 Tajfun, prodam, -ff 031/699-145_^ Prodam VENTILATOR za sušenje sena. V 533-12-80 2668 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. tr 041/878-494 2672 GARAŽE GARAŽO ODDAM v Škofji Loki, Frankovo nas. V 041/238 672 ;603 ^^^^^^^^^^ - _____ - Garažo v Šorlijevi ulici zamenjam za garažo na Planini, ali poleg glavne PTT. It 2531 502 2642 GARAŽO kupim v Šorlijevem naselju, ff 031/253 891 2419 BLED: Alpska, prodamo garažo, staro 20 let. Cena: 1,600.000,00 sitALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 KRANJ - Planina I in pri nebotičniku; prodamo dve garaži, vsako za 1,9 mio SIT. SVET RE d.O.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Kraut-berger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 222 6O6 BLED kupim manjšo HIŠO za gotovino ali polovico hiše. 'S 041/787 147 262? KRANJ - okolica; kupimo hišo do 40 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 40 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 236 2890 KRANJ - okolica, kupimo novejšo hišo, lahko tudi v gradnji, na parceli 700-1000 m2. IDA d.o.o., 04 2351 000, 041 331 886 HIŠE PRODAMO BITNJE Ugodno prodamo starejšo (42 I) vis. pritlično hišo 10x8 m na parceli 451 m2, hiša ima cca 180 m2 uporabne površine in je potrebna obnove, cena 21,9 mio SIT, KRANJ Vodovod, stolp v mirni soseski na parceli 653 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, 340 m2 neto tlorisne površine, hiša je potrebna obnove (I. 1929) primerna tudi za poslovno dejavnost, 64 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 222 ZASIP-BLED prodamo STANOVANJSKO HIŠO, dvojček, nova gradnja, cena 36,500.000,00 SIT IT 279 18 00 907 HIŠA energetsko varčna samo 15. 950.000 SIT z 120 m2. Dodatne informacije 01 /428 93 99. 041/617 707, Baletta, d.o.o., Ljubljana 1/13 LJUBLJANA - Štepanjsko naselje, novogradnja. lil. gradbena faza. velika klet. na parceli cca 800 m2, prodamo za 58 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiv^eisova 6 Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - OKOLICA, stanovanjska hiša. 140 m2 stanov, površine, podkletena. leto izgradnje 1982, na parceli 608 m2, prodamo za ceno 39,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605 114, www.mike-co,si KRANJ - OKOLICA - bivalni objekt, st. površine 76 m2, parcela 2048 m2, zgrajeno leta 1961, z nadstreškom za 2 avtomobila, cena 17,5 mio sit. Mike & Co. d,o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, wv/w.mike-co.si Šenčur bližina, novogradnja, zelo lepa enodružinska hiša, vseljivo marec 04, zgrajena na ključ, 145 m2, parcela 360 m2, energijsko varčna, nadstandardni materiali, talno ogrevanje, mikroklima, cena 42,8 mil. SIT, TRIDA NPR. 041 860 938, 04 513 75 90 atbu stMOYaoiska zadrega, zjij. ZE Ljubljana, Vojkova 63, Ljubljana Tel.: 01/530 92 90. 01/530 92 92, 041/329 179 promet z nepremičninami NAKUP, PRODAJA. NAJEM, CENITVE vabljeni na: www^-atrij^ Šenčur nova sodobna sam. hiša, v urejenem naselju. 500 m2 biv. pov., parcela 390 m2, 1. 94, v sp. prost, možna mirna posl. dejavnost, dvigalo, savna, cena 55 milj. SIT, TRIDA NPR. 041 860 938, 04 513 75 90 Golnik, družinska hiša, 4. gradb. faza, i. 96, 300 m2. lahko dvodružinska, alpski stil, parcela 700 m2, lepa lokacija, cena 29 mil. SIT Bled, starejša hiša 160 m2 s pripadajočimi objekti, I. 56, parcela 1400 m2. lepa lokacija, cena 59,50 mit. SIT, TRIDA NPR. 041 860 938, 04 513 75 90 TRŽIČ - KOVOR. prodamo dvodružinsko hišo (dvojček), ki stoji ha 501 m2 parcele, stanovanjske površine 200 m2, hiša je stara 30 let, zelo dobra razporeditev, delno podkletena, v pritličju in prvi etaži bivalni prostori, mansarda delno izdelana, balkon + terasa, CK-olje, vsi priključki, za hišo se nahaja pomožni objekt kot letna kuhinja ali večnamenski prostor - lahko tudi manjša delavnica, vseljiva po dogovoru. CENA: 37.920.000.00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net TRŽIČ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo v 3. gradbeni fazi, stara 113 let, 254 m2 bivalne površine, podkletena, pritličje, 1. in 2. etaža, ter neizdelana mansarda, brez CK, nova kritina (tondach), nova fasada, prevzem možen takoj, CENA: 35.000.000.00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000,000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agent-kranj.nepremicnine.net PREDVOR - BAŠELJ, prodamo manjšo enodnjžinsko hišo, ki stoji na 306 m2 zemljišča, stanovanjske površine 125 m2, v celoti podkletena, pritličje, 1. etaža, CK-olje, hiša je na robu vasi, urejena okolica, vseljiva po dogovoru. CENA: 32.130.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-66-360, agentkranj.nepremičnine, net NAKLO - CEGELNICA, prodamo 1/2 hiše s pripadajočim zemljiščem (426 m2), 100 m2 stanovanjske površine, v kleti se nahaja garaža + souporaba hodnika in kurilnice, v pritličju se nahaja trisobno stanovanje, terasa, CK-olje, tel.priključek, vseljivo takoj. CENA: 16.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ŠKOFJA LOKA - Podlubnik; 169 m2, leta 1975 zgrajena vrstna hiša, s 310 m2 zemljišča, ob zelenem pasu. CENA: 38,1 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. VISOKO; 200 m2, enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2, mirna lokacija, izdelana do konca. CENA: 55 mio SIT. SVET RE d.o.o., gubljana, tel. 04/28 11 000. KOVOR; 200 m2, hiša dvojček, starost 30 let, mirna lokacija, dvostanovanjska, parcela 500 m2. Hiša je izdelana do konca. Vseljiva po dogovoru. CENA: 38 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ŠENČUR; 260 m2, stara 18 let, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružinska, ugodno. CENA: 38 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ZBILJE; 360 m2, 1.94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 69 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. BOHINJSKA BISTRICA; 3. gradbena faza, parcela 909 m2, ob potoku, sončna, možnost dokupa parcele 900 m2, v bližini vodnega parka. CENA 25 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. VOGLJE pri Šenčurju, bližina odcepa na AC, na robu vasi, prodamo sodobno in energetsko varčno novoizgrajeno enodružinsko hišo, tlorisa 85 m2 + mansarda, cca 350 m2 zemljišča + pokrita parkirišča. Vsi priključki, CK plin, super micro klima, centralni sesalni sistem, alarm, talno gretje, "pametna elektrika" ipd.Cena 40 MIO sit. BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi, ob zelenem pasu, atrijska hiša v III. gr. fazi, s cca 400 m2 bivalne površine + klet. Velikost zemljišča cca 950 m2, cena 35 MIO sit. NAKLO, stanovanjska hiša, novogradnja, IV. gr. faza, lahko dvodružinska, 180 m2 bivalnih površin + K, parcela 600 m2, ravna lega, priključek mestnega plina in CATV že v objektu! Cena 38 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 let) v centru vasi, 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljišča.Cena 19 MIO sit, možna menjava za stanovanje v Kranju. PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 36 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. GODEŠIČ pri Škofji Loki, stanovanjska hiša z garažo, 150 m2 bivalne površine +klet, starost cca 40 let, vsi priključki.Cena 27 MIO sit.Prevzem možen takoj, možen dokup kmetijskega zemljišča 1200 m2! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 Podnart - okolica: Prodamo manjšo hišo, lahko dvodružinska, 150m2stan. površine, parcela 510m2, pritličje popolnoma obnovljeno, vsi priključki, mirna sončna lokacija, vredna ogleda, cena 25 mio SIT ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne velikosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani www.itd-plus.si, ali nas pokličite po tel: 04/23 66 670, 04/23 81 120, 041 /755-296,040/204-661 ŽIGANJA VAS-stan. hiša vel. 9x12 m, stara 22 let, klet, pritličje in mansarda, lahko tudi dvodružinska, parcela 574 m2, cena = 33,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel, 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Upnica pri Radovljici: nedokončana stan.hiša vel. 8x8 m, parcela 401 m2, delno podkletena, cena - 7,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 KRANJ, bližina; dvostan. hiša (pritličje 116 m2, mansarda 105 m2), stara 4 leta, parcela 500 m2. ločen vhod, vseljivo po dogovoru, cena - 42,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Zlato polje : 3/5 stan.hiše 85 m2 v 1. nad., del kleti in podstrešja, stara 60 let, parcela 365 m2, cena • 18,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ; 2/3 starejše stan. hiše, obnovljena leta 1999, delno pritličje. 1. nad. (85 m2) in neizdelano podstrešje, parcela 414 m2. takoj vseljivo, cena - 12,5 mio SIT. K 3 KERN d.o.o,, Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠENTURŠKA GORA - stan.hiša v izmeri 9 X 9m (2 etaži in mansarda), I. 67, parcela 2.800 m2. cena ■ 31,7 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Vabimo vas v 140-urni program usposabljanja - priprave na pridobitev poklicne kvalifikacije Ljudska I'lUKT/a Škofju i.oka Podluhiiik I a 4220 Škofja l oka leL: 04/506 13 »O fa\: 04/512 08 88 >v>%H.IU'skofjaloka.si SOCIALNI OSKRBOVALEC / SOCIALNA OSKRBOVALKA NA DOMU Program je potrdila Socialna zbornica na podlagi Javnega razpisa za izbiro programov usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev in sodelavcev na področju socialnega varstva in je na podlagi metodologije, ki jo je sprejel upravni odbor Socialne zbornice Slovenije ovrednoten s 3 točkami. Z izvajanjem programa bomo začeli 15. marca. Potekal bo predvidoma dvakrat tedensko od 16.30 do 19.30. Vpisni pogoji: starost 25 let ali veČ in zaključena osnovna šola. Informacije po telefonu: 506 13 13. Šutna pri Žabnici - Kranj, Hiša ima 300 m2 uporabne površine (K,P,M) in stoji na parceli 900 m2. Stara je 28 let. Ima izredno razgibano arhitekturo z 2 garažama in velikimi terasami ter balkoni, zaradi česar je možna tudi nadgradnja hiše. Kletna etaža je ogrevana in ima polno osvetlitev. Hiša ima 2 vhoda, zaradi česar je primerna tudi kot 2-družinska. Nahaja se v mirnem naselju z urejenim dostopom. Gena: 40 milijonov Sit. INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730; 041-429-330, www.inf-ing.si LAHOVĆE v marcu začetek gradnje 3 SAMOSTOJNIH STAN. HIŠ. -ff 201 25 23 MAJ 2004 začetek gradnje 5 samostojnih stan. HIŠ - Podreča. S 201 25 23 2591 PRIMSKOVO marec 2004 začetek gradnje 4 DVOJČKOV. 'S 201 25 23 2592 NAKLO 160 m2, polovico dvostanovan-jske hiše, parcela 450 m2, prodam. ® 041/407 131 2609 IZOBRAŽEVANJE SPLOŠNA/POSLOVNA NEMŠČINA -tečaj (tudi za podjetja), 40 ur, začetek 10.03. ob 19. uri. KAKOVOSTNO, ZELO UGODNO! ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, tel.: 04/23 12 520 2595 KUPIM TELESKOP od lažjega viličarja in PAJEK 4-vretenski, novejši, kupim. ® 041/608 76 5 2607 Kupim NAKLADALEC hlevskega gnoja, TROSILEC hlevskega gnoja, PAJEK SIP, rotacijsko KOSILNICO SIP in SADILEC krompirja Hmezad. Đ 041/597-086 265o Kupim ohranjen strešni PRTLJAŽNIK za R TWINGO. 'S 041/849-847 2667 LOKAL KUPIM Kupim ali najamem GOSTINSKI LOKAL v Kranju ali Ljubljani, plačilo v gotovini. Pisne ponudbe na Šifra: TAKOJ 2422 LOKAL ODDAM ŠENČUR obrtna cona ODDAMO V NA-JEM nove pisarniške prostore v 11. nadstropju v izmeri 155 m2, 33 m2 in v pritličju 145 m2 primerne za trgovsko ali proizvodno dejavnost. 'S 279 18 00 soe r ALBiS, d.o.o. Bračičeva 31, Ljubljana Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V INDUSTRIJSKO OBRTNI COfilt KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898 ODDAM SKLADIŠČNI PROSTOR cca 30 m2 in prodam kovinske regale, ugodno. Tt 041/238 672 2604 Ščemo trgovske lokale na atraktivni lokaciji v strogem centru Kranja, Kamnika in Domžal za storitveno dejavnost. Lahko najem ali odkup. Poslovni prostor naj obsega največ 100 m2. Ponudbe pričakujemo po te!. 051/368 860, Apel servis, d.o.o., Slovenska c. 5, Ljubljana RADOVUICA, pritlični lokal z izložbo. 21 m2, let. 91, vsi priključki, v sklopu več lokalov, oddamo za daljše obdobje. Cena: 42.000 SlT/mesec + stroški! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 OBLAČILA Prodam POROČNO OBLEKO svetlo ze-lene barve veličino 172, o 57-43-741 zvečer .^«^66 OSTALO Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. 'S 53 31 648, 040/88 74 25 2420 Prodam ugodno dva JOGIJA z nadvložki iz žime. 'S 5136 267 260i PRIDELKI Prodam SENO in JEDILNI KROMPIR. 'S 5741 143_ Prodam SENO in OTAVO, Tenetiše. 'S 041/855-359 ' 2664 POSESTI BESNICA v mirnem naselju prodamo sončno parcelo, 660 m2, 17.000 SIT/m2, NAKLO prodamo ravno, zazidljivo parcelo za poslovno stan. gradnjo, cca 3300 m2, 23.900 SIT/m2, RADOVLJICA Predtrg prodamo 3 zaz. parcele, cca 800 m2 vsaka, 26000/m2. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041 /333 222 eoa PARCELE KUPIMO Kranj. Šk. Loka, Radovljica kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041 /333 222 609 PREDDVOR prodamo zaz. parcelo in de kmetijskega zemljišča, 887 m2, vsi priključki v bližini, cena 15,5 mio SIT in KRANJ okolica prodam dve ravni, zazidljivi parceli 592 in 712 m2, dostop urejen, priključki ob parcelah, cena 21.000 SlT/m2 oz. po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 222 1755 V Zmincu prodamo ZAZIDUIVO PARCELO 562 m2, asfalt in priključki do parcele, cena 13,5 mio SIT -ff 5132 478 2473 KRANJ - OKOLICA - kupimo 1 ali 2 zazidljivi parceli, velikosti do 700 m2, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wwrw.mike-co.si NAKLO - prodamo lepo ravninsko parcelo, 701 m2 s PGD, cena 21.330 sit/m2. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si Vodice zazid, pare. 950 m2 stan. posl. nam., ravna, priključki so, cena 24.544,00 SlT/m2, TRIDA NPR. 041 860 938, 04 513 75 90 V neposredni bližini Kranja kupimo parcelo velikosti do 2000m2. ravna, sončna, ne v bližini industrijskih objektov, za gradnjo individualne stanovanjske hiše. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net GORIČE - LETENCE, prodamo vikend parcelo 869 m2, prepis možen takoj, CENA: 12.980,00 SIT/m2 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine, net VELESOVO - TRATA, prodamo 4000 m2 zazidljivega zemljišča, izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjske hiše. na robu vasi. vsi priključki poravnani, prevzem po dogovoru. CENA: 90.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net ŠKOFJA LOKA-KAMNITNIK, prodamo 1192 m2 zazidljive parcele, sončna, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 24.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net MLAKA PRI KRANJU, prodamo 527 m2 zazidljive parcele, prevzem možen takoj. CENA; 12.440.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net SENIČNO; 738 m2, prodamo parcelo za počitniško hišo na lepi in mirni lokaciji. CENA: 12.000 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 2. marca 2004 KOKRICA; 484 m2, sončna, komunalno opremljena parcela. CENA: 10,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. BOHINJSKA BISTRICA; 906 m2, z gradbenim dovoljenjem do 9/2005, sončna lega, v bližini vodnega parka, možnost dokupa dodatnega zemljišča. CENA: 18 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Strahinj; 750 m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. CERKLJE - Trata, gradbena parcela 477 m2, zanimiva, ravna in sončna lega ob lokalni cesti, z izdelanim idejnim načrtom stanovanjske hiše ter lokacijsko dokumentacijo. Cena: 9,5 MIO sitIGOLNIK, parcela ca 1600 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 12.000 sit/m2, primemo za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 BLEO - parcela 1.404 m2 s starejšim objektom 12x10 m za nadomestno gradnjo, zraven še gosp.poslopje, cena = 34,5 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 VISOKO - parcela cca 700 m2 s starejšo hišo za nadomestno gradnjo po 17.700,00 SIT/m2, poleg še parcela cca 1.000 m2 po 15.500 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - okolica, kupimo od 700 m2 do 1000 m2 veliko zazidljivo parcelo, plačilo takoj. IDA d.o.o., 04 2351 000, 041 331 886 ČIRĆE, HRASTJE, PREBAČEVO -kupimo 2-15 ha kmetijskega zemljišča IDA d.o.o., 04 2351 000, 041 331 886 Lancovo pri Radovljici: ravna zazidljiva par-cela-se prodaja v celoti ali po delih. Lokacijsko informacijo ima za poslovno ali stanovanjsko namembnost. Cena: 16.000,00 Sit/m2. Možen dokup nezazidljivega dela zemljišča 2700 m2 v hribovitem podaljšku parcele. INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel: 04-236-2730; 041-429-330, www.inf-ing.si RADOVUlCA: 23,52 m2.1. 1990, pritličje, primemo za trgovino ali mimo storitveno dejavnost. Cfena: 8.200.000,00 sit. ALP-DOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 ŠENČUR, obrtno poslovna cona, novozgrajeni poslovni prostor v dveh etažah, v skupni izmeri 286 m2, opremljen z vsemi priključki, tremi parkirišči ter pripadajočim zemljiščem, možnost opravljanja večino dejavnosti. Cena 49,7 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Tržič, Bistrica: poslovni prostor 53 m2, starost 20 let, cena - 18,8 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Kranj, Planina III: poslovni prostor za različne dejavnosti 35,5 m2 v pritličju objekta, letnik 85, cena = 10,7 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri. tr 531-48-39, 070/302-014, GORFIN,d.o.o.. Kranjska C. 4, Radovljica POZNANSTVA Deveti ndvajsetletni FANT z Gorenjskega bi rad spoznal preprosto in pošteno dekle za resno zvezo. Samo resne kličite 041 /269- 513 2663 % RAZNO PRODAM Prodam HRASTOVE MASIVNE MIZE in KOVINSKE KONZOLE za TV, cena po dogovoru. TT 031/391 072 ali 57 65 210 Prodam STAREJŠE (muzejske) stroje, slamoreznico, pluge, brane, stiskalko za mošt in novo kotno železo 20x20 mm. tt 5740 128_26^ Prodam suha mešana DRVA. tt 031/343-177 2673 STANOVANJA STANOVANJA KUPIMO ODDAMO KRANJ center manjšim dTužInam ODDAMO nova, neopremljena stanovanja, 43 m2, 75 m2 in 80 m2, cena 1100 SIT/m2 plus stroški. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4 202 33 00,041/333 222 2225 ODDAMO 3 sobno STANOVANJE, opremljeno, vsi priključi, okolica Podnarta, varščina, tr 041/364 106 26« KRANJ - Bleiv/eisova, oddamo 4ss, brez opreme, cena najema je 118.000 SIT in stroški, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, vww-mike-co.si KRANJ - Suha; 100 m2, mansarda nove hiše, oddamo, trisobno, I. 98, popolnoma neopremljeno. CENA: 83.000,00 SIT vključno s stroški. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ODDAMO: TRŽIČ - enosobno stanovanje. 33 m2, adaptirano 2003. 42.000 sit, Senčur-2SS, 62M2. 1.1970, 59.000 sit. FRAST, d.o.o. PE Sučeva 27, 041/ 734 198 04/23 44 080 Skofja Loka. Podlubnik - 2 SS 70 m2 v 1. nad. vrstne hiše, stara 28 let, vsa oprema, garaža, cena - 71.400.00 SIT/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 STANOVANJA KUPIMO KRANJ kupimo GARSONJERO ali 1 ss (lahko starejše). DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarieva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 598 KRANJ - ŠORUJEVO NASEUE, VODOVODNI STOLP, kupimo 2- in 3- sobno stanovanje za naše znane stranke. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co.si KRANJ - kupimo starejše stanovanje, lahko je tudi potrebno obnove. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, viww.mike-co.si TRŽIČ - BISTRICA, kupimo enosobno stanovanje, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www-mi ke-co. si KRANJ - Planina I, II ali lil; kupimo dvosol> no in večsobno stanovanje. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. V KRANJU IN OKOLICI kupimo več stanovanj. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ: KUPIMO GARSONJERO IN ENOSOBNO STANOVANJE za znano stranko. GOTOVINA. FRAST d.o.o. PE Šu- ceva 27,041/734 198 KRANJ: kupimo 2+2 SOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/734 198 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. TO +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, BLED kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj IDA d.o.o., 04 2351 000, 041 331 886 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico najamemo 1 ss in 2 ss za naše stranke in redne plačnike, najamemo manjše 2 ss za dve osebi in garsonjero za poslovneža. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, 202 33 00, 041 /333 222 1755 NAJAMEM 1 - 1,5-sobno opremljeno STANOVANJE, za daljše obdobje, brez posrednikov relacija Kranj-Šenčur-Cerklje. tt 25 22 834, 041/368 221, zvečer 2335 STANOVANJE brez posrednikov Kranj z okolico, najamemo, tt 041/271-339 2610 % V Škofji Loki mlad par brez otrok, zaposlena, nujno najameva 1 ali 2 sobno STANOVANJE, tr 051 /415 036 2630 STAN. OPREMA Poleg vsestranske ponudbe kvalitetnega ITALIJANSKEGA POHIŠTVA vam nudimo mize s posebnimi dodatki za podaljšanje na principu "mosta". Restavracijsko postavitev hitro in enostavno spremenimo v konfer-enčno-banketno obliko. Velika ponudba ner-javnih STOLOV in MIZ za zunanjo uporabo, ORBITRON, 4273 Blejska Dobrava 152, tel., fax: 04/587-44-02, 041/688 836 Poceni prodam rabljeno SPALNICO, garderobno omaro in drsna vrata, ff 041 /907-040 2675 STORITVE ZALUZIJE, LAMELNE IN PUSE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, izdelamo in montiramo. Predelava senčil na električno upravljanje. RONO SENČILA, Mavsaneva 46, 1357 Notranje Gorice, 01/365-12-47, 041 /334-247 1077 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, polaganje pralnih plošč in robnikov, strojni izkopi in odvoz, izdelava betonskih in kamnitih škarp in fasade. Gradbeni inženiring, d.o.o.. Trg talcev 8, Kamnik, « 01/8317 285, 031/803 144 i789 PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA - OD TEMEUEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE. ŠKARPE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, KANALIZACIJA -DELAMO HITRO IN POCENI. V 051/354 039, Bytyqi oče in sin, d.n.o, Cegelnica 48/b Naklo_ STROJNI OMETI notranjih sten in stropov! Hitro in po ugodni ceni. tr 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15. Stahovica 1978 ELEKTROINSTALACUE, Janez Valter, s.p.. Nova vas 15 a. Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo VSE VRSTE ELEKTROINSTA-LACIJSKIH DEL V 041/ 760 616 2006 SENČILA ASTERIKS, Rozman Pete^s.p., Senično 7, Križe t? 5955 170, 041/733 709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKl, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v NAJKRAJŠEM ČASU! 2329 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH TER KAMNITIH ŠKARP, IZKOP. NASIP TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO. V 041/680 751, 01/839 46 14. AdrovicÄ Com.d.o.o., Jelovška 10, Kamnik STANOVANJA PRODAMO STRAŽIŠČE enosobno stanovanje. 37 m2, blok 14 let, 3.nad., priključki, cena 12,5 mio SIT. prodam. PIANOVA NEPREMIČINE, Spela Škofic s.p., Tom-inčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600, 041/774 101 2633 ZLATO POUE, bližina ZD, dvosobno stanovanje 48 m2, blok 40 let, 4. nadstr., priključki, obnovljeno, cena 15 mio SIT. prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE. Špela Škofic, s.p., Tominčeva c. 2. Stražišče, 23 15 600, 041/774 101 2634 KRANJ - MESTNO JEDRO, garsonjera, 28 m2,1. nads., obnovljeno I. 2003, prodamo za 7,2 mio sit, Mike&Co. d.o.o. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 114, vAvw.mike-co.slo KRANJ - PLANINA III, garsonjera, 32,54 m2. III. nad., leto izgradnje 1986, prodamo za 11 mio sit. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 114, w//w.mike-co.si KRANJ - GARSONJERA, 24,30 m2, II. nad., leto izgradnje cca 1960, prodamo za 7,5 mio sit. Mike &Co. d.o.o. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 114, www.mike-co.si KRANJ - MESTNO JEDRO, 1-sobno, 48,20 m2, 2. nad., leto obnove 1990, prodamo za 13,4 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vwvw.mike-co.si PLANINA I - 2-sobno s kabinetom, 4. nad, 69,50 m2, leto izgradnje 1978, prodamo za 20 mlo sit, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mikeHDO.si PLANINA III - 2-sobno s kabinetom, 76,27 m2, 5. nadstropje, leto izgradnje 1987, prodamo za 19,9 mio sit. Mike &Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvwv.mike-co.si PLANINA I - 2-sobno z 2 kabinetoma, v petem nadstropju, 87,20 m2, leto izgradnje 1977, prodamo za 20,5 mio sit. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - Vodovodni stolp, 2-sobno, v 3. nad., 45 m2, leto izgradnje 1964, prodamo za 14,3 mio sit. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.sl Kranj, bližina centra, 3 ss, 75 m2, delno prenovljeno, I.N, I. 1960, plin v bloku, zaprti kamin, cena 15,8 mil. SIT.TRIDA NPR. 041 860 938,04 513 75 90 ZG. GORJE: 55,85 m2, večje Iss 2. nadstropju, I. 1935, etažna CK, klet, drvarnica. Cena: 9.500.000,00 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 RADOVUlCA: 79,25 m2, večje 2,5 ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, terasa, balkon, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, cena v mar-cu/m2: 359.250,00 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 domplan daižba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. krar^,bleiweisova 14 telAc.:04/20^8'700, fax: 04/20^8-701 ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3ss v 1. nadstropju, mirna okolica, I. 1999, balkon, klet, individualno ogrevanje, delno opremljeno (predsoba, spalnica, kuhinja, kopalnica). Cena stanovanja: 24.700.000,00 sit, opre^ ma po dogovoru, možen odkup nadstrešnice. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 BLED - ugodno: center, 90 m2, 4 ss v 1. nadstropju, obnovljeno 1987, balkon s pogledom na grad, klet, drvarnica, garaža, vrt, etažna CK, vsa oprema, takoj vseljivo. Cena: 23.700.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 RADOVLJICA: Prešernova, 105,36 m2, 3. nadstropje/mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, galerija, balkon, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04, cena v marcu/m2: 359.250,00 sit. ALPDOM. d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 ZASIP: 2 km od Bleda, novogradnja - sed-merček, prosto le še: 91,04 m2 (280.000 sit/m2), 46,93 in 45,85 m2 (330.000 sit/m2), v teku gradnje. Vsi priključki, prijeten vaški ambient, vselitev julij 2004. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 RADOVLJICA: Prešernova ulica, nov sodobni stanovanjsko-poslovni objekt v središču mesta, stanovanja od 61 do 138 m2, 2 poslovna prostora, prostih še nekaj enot, vsi priključki, dvigala, vseljivo novembra 2004, cena v marcu: 359.250 sit/m2. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 ZG. GORJE: 45,9 m2, večje 1 ss v 2. nadstropju, popolnoma obnovljeno pred 7 leti, mirna okolica, etažna CK, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 sit ALPDOM. d.d. Radovljica. 04 537 45 00. 04 537 45 16 ZAPUŽE: 46 m2, 2ss v 2. nadstropju. I. 1999, zaprtbalkon, klet, vsi priključki, individualno ogrevanje, takoj vseljivo, z vso novo opremo. Cena: 17.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! NE KUPUJTE STARIH, DRAGIH STANOVANJ, AGENT KRANJ VAM PONUJA NOVOGRADNJO V BRITOFU, 15 NOVIH STANOVANJSKIH ENOT RAZUČNIH KVADRATUR (od 28 m2 do 58 m2}, VSA STANOVANJA IMAJO BALKON, LASTNA PARKIRIŠČA, VSEUlVA APRILA 2005. CENA: 308.576,00 SIT/m2(1.302,00 EUR/m2) + PARKIRNI PROSTOR 711.000,00 SIT (3000 EURy. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepre-micnine.net PONOVNO NOVA STANOVANJA. KRANJ -ČIRČE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE ENO STANOVANJE. IN SICER: 3 S.S (80.24 m2) V PRVEM NADSTROPJU. STANOVANJE IMA BALKON. CENA: 266.680,00 SIT/m2, KMALU VSEUlVA. V RAČUN VZAMEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - CENTER, prodamo prazno garsonjero. 27,80 m2, komplet obnovljena eta 2003, CK-plin.TV-priključek, brez kleti, vseljiva takoj. CENA: 7.300.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA, NUJNO kupimo več garsonjer različnih velikosti za nam že znane stranke. AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - OKOUCA, kupimo več enosob-nih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PLANINA I., II. ali Iti. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER,v staromeščanski hiši prodamo enosobno stanovanje velikosti 48,20 m2, 2.nadstropje, hiša prenovljena v celoti pred 11 leti, CK-olje, tel.priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, v zelo lepi komplet adaptirani staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, 70,90 m2, 1.nad./2, CK-olje, vsi priključki, balkon, prevzem možen takoj. CENA: 15.900.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOUCA, kupimo več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net ŽELEZNIKI - NA PLAVŽU, v staromeščanski hiši prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, delno adaptirano, 56,98 m2, 1. nadstropje/1., balkon, CK- lastna - olje, SATV, TEL., vseljivo po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA 1, prodamo lepo trisobno stanovanje v 10.nad./12, 83,80 m2, staro 26 let, zastekljen balkon, vsi priključki, lepa razporeditev, vseljivo po dogovoru, možna je menjava za dvosobno stanovanje, lahko višje nadstropje, obvezno dvigalo, do vrednosti 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ŽUPANČIČEVA, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 74,50 m2, 2. nadstropje/2, staro 51 let, CK-elektrika, vsi priključki, nova okna in vrata, dobra razporeditev, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360,- agentkranj.nepremičnine.net MLAKA, prodamo dvosotxio stanovanje s kabinetom v dveh etažah, 85,70 m2, staro 2. leti, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 23.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23^0430,04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo lepo trisobno stanovanje, 79,50 m2, 6.nad./7, staro 23 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.800.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6.nadstropje/8., staro 21.let, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 19.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - OKOUCA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net BLED - Cesta v Megre; 85 m2, dvosobno stanovanje v mansardi lani obnovljene trista-novanjske hiše, na mirni lokaciji, vseljivo takoj. CENA: 26,3 mlo SIT SVET RE d.o.o., Uubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ; 67 m2, dvoinpolsobno, 2. nadstropje, nizek blok, staro 14 let, dobra razporeditev, kompletno opremljeno, balkon, CK na olje. Vseljivo takoj. CENA: 18,3 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Huje; 75 m2, trisobno, 1. nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,5 mio Sn". SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, trisobno, v celoti adaptirano pred štirimi leti, 2. nadstropje, nizek blok, dobra razporeditev in lokacija. Vseljivo poleti 04. CENA: 19 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 47,3 m2, 2-sobno, visoko pritličje, funkcionalno, balkon, obnovljeno 1.00, ugodno. CENA: 13,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 83,50 m2, trisobno stanovanje, tretje nadstropje, 50 m2 velika terasa. CENA: 20 mio SIT SVET RE d.o.o., Uubljana, tel. 04/28 11 000. ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 23 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. MLAKA pri Kranju, trisobno s kabinetom, dvoetažno in razgibano sodobno stanovanje, 98 m2, v [.nadstropju dvonadstropnega, 2 leti starega, večstanovanjskega objekta, lastno parkirišče, vsi priključki. Cena: 29 MIO sit, možnost menjave za manjšo enoto! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, novogradnja, 4-sobno, zelo svetlo in razgibano stanovanje z dvema balkonoma, 92 m2, samostojni vhod, lastni parkirni prostor. Cena: cca 230.000 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 OREHEK pri Kranju, na voljo še tri enote novih stanovanj izgrajenih na ključ, v veliko-, sti 38 m2. 92 m2 in 150 m2. Prevzem možen takoj! Cena: od 260.000 do 305.000 sit/m2 (+8,5 % DDV). NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 2362890_ PREDDVOR, novogradnja, dvoetažno 3-sobno, razgibano stanovanje z balkonom, veliko steklenih površin, južna lega. 77 m2. lastni parkirni prostor. Cena: 240.000 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 2362890 GOLNIK: prodamo stanovanje, 2. nad, 75 m2, adaptirano 1.2000, cena 16 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896_ HUJE: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 79 m2, CK, L. 1954, cena 15,5 mlo FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/734 198 PLANINA I: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 44m2, 1 nad, I. 81, adaptirano. Cena 13,7 mlo SIT FRAST d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, www.frast.si, nepremičnine@frast.si. TRŽIČ: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 62 m2,3. nad., 1.86, adaptirano 01, zelo lepo. Cena 12,9 mio SfT. FRAST d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, SPlOŠNO GRADBENO PODJEip dd. družba »a gradbwttitvo. iafararing, trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka ATELJE ŠKOFJA LOKA. LOKALI -GORENJA VAS, STANOVANJA ŠENČUR. STANOVANJA ČRNUČE tr 04/51 92 600 stanovanja@sgp-tehnik.si www.sgp-tehnik.si TRŽIČ: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 51m2, 1. nad., adaptirano 2000. Cena 10,5 mio SIT. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, TRŽIČ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE s kabinetom, 74 m2, 4. nad., 1.73, zelo lepo in vzdrževano. Cena 16 mio SIT. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, www.frast.si. nepre-micnine(^ast.si. PLANINA III: prodamo GARSONJERO, 33m2, 3. nad, I. 89. Cena 11 mlo SIT. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896, KRANJ: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE v 4-stanovanjski hiši, 80m2, 2.nad., I. 60. Cena 16.9 mio SIT. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, www.frast.si, nepremicnine@frast.si. Radovljica - Gradnikova: 2SS + kabinet, VP, 61 m2, popolnoma renovirano, čudovito, sončna lega, vsi priključki, cena 19 mlo SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661,041/755-296 Kranj - Savska Loka: V meščanski tilši prodamo popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet, 68 m2,1. nad, vsi priključki, takoj vseljivo, vredno ogleda, cena 16,6 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Kranj - Dražgoška: ISS, 40 m2, VI. nad, vsi priključki, lepo sončno, urejen blok, vseljivo 06/04, cena 13,6 mlo SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Kranj - Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet, 5 m2. P, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 15,2 mio, funkcionalna razporeditev, vredno ogleda. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Tržič - mestno jedro: popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje v pritlični etaži, 52 m2, vsi priključki, vseljivo 04/04, parkirno mesto, cena 11,3 mlo SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 041/755-296 Tržič - novogradnja: Na razpolago je še nekaj novih stanovanj garsonjera, 1 SS 2SS, različnih kvadratur, ugodni plačilni pogoji, vseljivo 06/04. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 041/755-296, 040/204-661 KRANJ, Huje - večje 3 SS 74,5 m2, man-sardno, letnik bloka 1952, izdelano stanovanje pred 15 leti, CK ni, vseljivo po dogovoru, cena = 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 ! 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Duplje - novogradnja 3 SS 82 m2 + 40 m2 terase + 14 m2 garaže, takoj vseljivo, cena = 26,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Vodovodni stolp - 4 SS 87 m2 v 13. nad., obnova pred 16 leti, cena = 19,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 KRANJ, pod mestom - 3 SS 72,9 m2 v 4. nad., letnik 1989, vsi priključki, vseljivo po dogovonj, cena = 14,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Planina I - 3 SS 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1974, delno obnovljeno, balkon. cena = 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ, Preska - 3 SS 87,4 m2 v 4. nad., letnik 1985, 2 balkona, cena = 16,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ - BALOS, garsonjera 18,5 m2, v stanovanjskem bloku, I. 1959, 2. nad., cena 4.300.000,- SIT.-IDA d.o.o., 04 2351 000, 041 331 886 KRANJ - Kidričeva, enosobno stanovanje, 31 m2, pritličje, nizek blok, I. 1957, cena 8.000.000,- SIT. IDA d.o.o., 04 2351 000,041 331 886 Goriče pri Golniku, 4-sobno (2+2), mansardno stanovanje v 3-stanovanjski hiši. Hiša je stara 12 let. Stanovanje ima 130 m2 stanovanjske površine, ki je potrebno še finalnih del: dokončati knauf, keramiko in tla. Vse inštalacije so že v stanovanju. Za izdelavo ostanejo še vrata in 2x gang. Stanovanju pripada še vseljiva soba v kleti z naravno svetlobo in izhodom na lastniški vrt, ki gaje caa 150 m2 po etaži. V kleti se nahaja tudi skupna kopalnica z WC-jem in tušem, kurilnica in lastniška shramba. Pred hišo sta 2 lastniški parkirišči. Hiša stoji na robu vasi ob potoku z lepim razgledom na Karavanke In Julijske Alpe. INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730; 041-429-330, vww.inf-ing.si OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 041/631-107 ' KOMUNALA KRANJ d.o.o. - DE Pogrebne storitve, C. Talcev NN, Kranj URADNE URE: od 6. do 14. ure. od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, 041/638-561 NAVČEK, d.o.o.. Pogrebne storitve. Visoko 75, Visoko tel.: 04/253-15-90, 041/628-940 JEKO d.o.o. - IN, Pogrebna služba. Blejska Dobrava 117/c, Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-06.1, 5860-064, 041/587-283 POGREBNIK, d.o.o., Dvorje 13, Cerklje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041 /648-963 041/357-976 HIPNOS D.O.O POGREBNE STORITVE Iztokova 8, Medvode tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. Torek, 2. marca 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / jnfo@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN Cegelnica pri Naklem, 4-sobno stanovanje v pritličju 2-stanovanjske hiše. Stanovanje ima 110 m2 stanovajske površine, velik balkon in 60 m2 ogrevane kleti z naravno svetlobo, kjer se nahaja tudi garaža. Stanovanje je skoraj v celoti adaptirano. Cena stanovanja s parkirišči je 18 milijonov Sit.Zraven je še lastniški vrt caa 400 m2, ki predstavlja dodatnih 5 milijonov vrednosti. Sama hiša stoji na lepi sončni parceli v mirnem naselju.lNF-ING d.o.o., Šor-lijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730; 041-429-330, www.infnng.si Kranj, Valjavčeva, prodamo 2-sobno stanovanje 48 m2, visoko pritličje nizkega bloka. Stanovanje je popolnoma adaptirano, ima zastekljen balkon. Ogrevanje je centralno s kurilnico v bloku. Prodaja se neopremljeno stanovanje za ceno 15 milijonov Sit. INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730; 041-42^330, v^ww.inf-ing.si VOZILA DELI NAJVEČ ZA VAŠE POŠKODOVANO VOZILO, TUDI TOTALKO. TAKOJŠNJE PLAČILO, PREPIS, ODVOZ. S 031/770 833 1386 AVTOODPAD CITROEN rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, tt 50 50 500 1809 GUME 205/55/16 zimske, 4 kosi, za višje hitrosti, popolnoma nove, prodam. Cena po dogovoru, g 041/722-625_2629 Po delih prodajam NIVO 1.7 i, I. 2001. 'S 5330 273 2597 VOZILO KUPIM Karambollrano ali celo vozilo kupim, takojšnje plačilo, prepis, odvoz, ff 2041 168, 041/730-939, Avto Jakša, s.p., Orehovlje 15 a, Kranj 2377 VOZILA ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 1994. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o.. Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). ® 5134-148, 041/632-577 26 GOTOVINSKI ODKUP VOZIL, PRODAJA NA LEASING. MOŽNA MENJAVA IN PREPIS VOZIL PRIS, d.o.o., Sp. Brnik 98, ® 2526 860, 041 /816 528 1272 ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO. 'S 201 14 13. 041/707 145, 031/231 358, AVTO KRANJ, d.o.o.. Savska c. 34, Kranj 2177 ^ Bratov Praprotnik 10. 4202 Naklo ' Tel./Fax. 04;257-tj052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ^^ BLA2ILCEV ^LArskinniix ?MOHRO£F Prodam dobro vzdrzevan, vozen JUGO 55 KORAL, I. 90, 40.000 SIT. ® 041/329 435 2600 ŠKODA FAVORIT 135 U, I. 93, reg. 4/5, garaziran, cena 120.000 SIT, g 040/391 554 Prodam R 5 diesel, I. 91. Đ 031/716 629 OPEL KADETT SOLZA, I. 1988, reg. do 20.6.2004, bele barve, prodam za 100.000 SIT ali po dogovoru, "ff 041/535 935 OPEL VECTRA KARAVAN 1.8 16 V, I. 98, srebrne kovinske barve, serv. knjiga, vsa oprema, cena 1.690.000 SIT. ® 031 /625 496, 23 40 777 2620 Prodam LAGUNO karavan. 1.96, klima, cena po dogovoru. ® 031/389-132 2636 Prodam SUBARU LEGACY karavan, dc^ bro ohranjen, ff 2041 838 2037 Ugodno prodam R 5 CAMPUS, 1. 1992, 5 vrat, rdeče barve, solidno ohranjen. ® 031/742 207 2639 LAGUNA 2.0 RXE, 1,95, srebrne barve, veliko opreme, prodam. ® 040/800-608 ACCENT 1.3 GL, model 00, 5v, 2x air bag, servo, servisna, radio. ® 041/394-005 Prodam VOLVO V 70 AWD T 97/10, 124.000 km, vsa oprema, ohranjen, 1.950.000 SIT. 031/861-930 2674 ZAPOSLIM Zaposlim pridno in prijetno dekle za delo v šanku, in KUHARJA PICOPEKA. © 031/325 442, Pavlin Dare s.p., Sp. Bitnje v 2, Zabnica uis VODJO, ki bi z našo pomočjo formiral skupino za prodajo ekskluzivnih tehničnih artiklov in ZASTOPNIKE zaposlimo za nedoločen čas. Delo poteka v dopoldanskem času. Zagotavljamo uvajanje, možnost napredovanja in najboljše pogoje za stranke in zastopnike. ® 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87 2432 Za čas poletne planinske sezone iščemo: OSKRBNIŠKI PAR za Kočo na Golici, DELAVKO za pomožna dela v Tičarjevem domu na Vršiču, od 1.7. do 31.8., DELAVKO v strežbi v Tičarjevem domu na Vršiču, KUHARICO v Tičarjevem domu na Vršiču, DELAVKO za pomoč v Erjavčevi koči na Vršiču od julija do septembra, KUHARICO za kočo pri izviru Soče, PRODAJALKO v kiosku v koči pri izviru Soče. Vse informacije na IS 04/586 60 70, pisne prijave osebno ali po pošti na: Planinsko društvo Jesenice, Cesta železarjev 1, 4270 Jesenice 2007 Brez tveganja in stroškov, odličen zaslužek - NI AKVIZITERSTVO, nudimo kredit. Edita Wolf, s.p., Kvedrova c.5, Koper, 041/43 43 83, 041/784 151 2150 Iščem gospodinjsko POMOČNICO za 4 ure dnevno. V 040/22 17 22 248i DONNA d.o.o. v delovno razmerje sprejme komunikativno osebo za nabavo in prodajo z aktivnim znanjem angleščine in z znanjem računalništva ter več komercialistov za prodajo na terenu. Pisne prošnje pošljite na naslov: DONNA,d.o.o., Boh. Bela 37a, 4263 Boh. Bela ali po mailu don-na@donna.si 2568 Zaposlim KUUČAVNIČARJA z znanjem varjenja s CO 2. ff 041/571 887, Žvelc Damjan, s.p., Lahovče 87, Cerklje 2594 Kavarna ŠTIRI MAČKE v Medvodah honorarno zaposli dekle za delo v šanku s prakso. ® 070/888-008, Križaj Robert, s.p., Sorda 39a, Medvode_2596 Zaposlim KV MIZARJA. « 2041 642, Mizarstvo Podjed Matjaž, s.p., Britof 116, Kranj Zaposlim ŠOFERJA B kategorije za razvoz pic v Kranju, -ff 031/833-500, Damjana Kristane, s.p., Struževo 3 a, Kranj Zaradi obsežnosti dela iščemo večje število ČISTILCEV za čiščenje zunanjosti letal, obenem pa iščemo osebo za pomoč vodji čistilne ekipe na letališču. Pogoj je izpit B kategorije, zaželen je lasten prevoz. Prošnje na naslov: Hribar-Blesk, Kranj, d.o.o.. Savska c. 34, 4000 KRANJ 2612 Takoj zaposlimo VOZNIKA za prevoz blaga s tovornim vozilom po Evropski Uniji. Pogoji: IV. stopnja izobrazbe, vozniški izpit C in E kategorije. 041/611 767, NIKOTRANS, Sodnikar Niko s.p., Prečna 24, Kranj 2618 KV NATAKAR (lahko pripravnik) za ala carte dobi REDNO ZAPOSLITEV. Pogoj: znanje ang. jezika za nedoločen čas. O 041/628 068, Burger Marjan, s.p., Žerjav-ka 12, Kranj 2621 ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča FRANČIŠKA KADIVEC Jakova mama iz Repenj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, sosedom znancem in prijateljem izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Najlepša hvala sestram samostana za pomoČ v premagovanju bolezni ter strežbi in večkratnim obiskom. Posebna zahvala pogrebniku in gospodu za lep pogrebni obred ter govorniku za lep govor, pevcem pa za zapete žalostinke. Vsem imenovanim in neimenovanim, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Repnje, februar 2004 Zaposlimo DEKLE za delo v dnevnem lokalu. "BT 041/570 937, Briški Bojan, s.p.. Klanec 38, Komenda 263i Zaposlimo sodelavko • za delo v gostinskem lokalu v Kranju, tt 031/322-499, Kastelic Milan s.p., J.Platiše 17, Kranj VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo, o 041/614 722, Vrba, d.o.o., Struževo 4, Kranj 2638 V piceriji pod Jenkovo lipo zaposlimo NATAKARJA-ico ter PICOPEKA. V 041/692-821, Intertrend, d.o.o., Hote-maže 50, Preddvor 2640 Mercatorjeva franšizna prodajalna zaposli več prodajalcev živilske stroke zaradi širitve prodajne mreže. Cenjene ponudbe pričakujemo na naslov: Mak, Praprotnik Boštjan s.p.. Škofjeloška 20, 4000 Kranj. 2649 Zaposlimo KOMERCIALISTA za prodajo novega artiklas področja protipožarne varnosti. Delo s pravnimi osebami, pogoj lasten prevoz. Semago, d.o.o.. Cesta na Loko 11, Tržič 2676 ZAPOSLITEV IŠČE Narodnozabavni trio išče delo na ohcetih in obletnicah - ugodno. ® 533-10-15 2386 Izkušen KV NATAKAR išče primerno zaposlitev. « 051/201 459 2626 Sprejmem kakršnokoli deio na domu (sestavljanje, pakiranje in podobno. 'S 041/378 833 2628 Iščem službo VOZNIKA B ali C kategorije po Sloveniji. ® 041 /576-860 2648 ŽIVALI RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo prodam. Globočnik Vilko, Voglje, 041/644 221 RJAVE JARKICE v začetku nesnosti prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, 51 85.546 Prodam JARKICE na začetku nesnosti in enoletne KOKOŠI. Đ 25 35 099, 031/50 51 51 RJAVE MLADE KOKOŠI in krmo za kokoši prodajamo vsak delavnik od 8. - 17. ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašper-lin, Moste 99 pri Komendi, 01/83 43 586 Prodam ZAJCE in zajkle nemški lisec, tt 2551 338 2598 Prodam BIKCA simentalca 130 kg, puhal-nik sena - 40 m cevi fi 25 (Salonit). ® 518 14 15 2599 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. ff 514 65 33 26i9 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. ® 041/515-867 2645 Prodam 2 BIKCA, ČB in lisastega, stara 1 teden. S 031 /309-853 2646 ŽIVALI KUPIM . Kupim BIKCA simentalca starega 15 dni. tt 031/245 415 2462 Kupim več simentalcev od 150-200 kg. g 2521 695_2632_ Kupim BIKCA do 300 kg teže. tt 041 /944-287 2644 Kupim BIKCA simentalca ali mesne pasme , težkega 100 kg. © 031/280-774 Kupim TELETA za rejo, simentalca od 150 do 250 kg. tr 25-22-637 267i V SPOMIN • '.«vr» Danes mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi KLEMEN OBLAK Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. VSI NJEGOVI Sp. Lipnica, 2004 Mojemu prijatelju ANDREJU ČOLNARJU V SPOMIN Zdenka OSMRTNICA Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojenec JANEZ DOBNIKAR rojen 1927 Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 3. marca 2004, ob 15. uri na pokopališču v Cerkljah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. AERODROM LJUBLJANA, d.d. ZAHVALA ... jutro te ni več prebudilo, za sabo pustila globoko si praznino ... V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama MARIJA BUKOVSAK Ljubno 48 Od nje smo se poslovili v torek, dne 24. februarja 2004, na pokopališču v Ljubnem. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in hvala vsem, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku. VSI NJENI Ljubno, Podbrezje, februar 2004 v- - v» s - ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil naš dragi, ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, tast, stric in bratranec FRANC S KOFIC S Kokrice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, za besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku Jožetu Klunu za lep pogrebni obred, Meliti Lombar, pevcem, gasilcem, patronažni službi in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kokrica, Gorei^ja Sava, 25. februarja 2004 ZAHVALA V 93. letu nas je zapustila naša mama, babica, prababica in tašča LJUDMILA CELAR roj. Snedic, z Brega pri Preddvoru Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in maše ter spremstvo na njeni zadnji poli. Hvala tudi zdravstvenemu osebju dr. Kernovi in Bolnišnici Golnik. Za lepo opravljen obred pa smo hvaležni gospodii župniku, pevcem in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat, iskrena hvala. VSI NJENI Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M, Kačič) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mami, babi, sestre, tete in sestrične LJUBICE JOSEF se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti, se poslovili od nje s toplo besedo, mislijo, cvetjem, svečami in pesmijo. Posebna zahvala velja sosedom Kovorske ceste 33 v Bistrici za denarno pomoč. Še posebej sosedi Elzi Meglič za vsakodnevno skrb, osebju Zdravstvenega doma Tržič ter dr. Alici Kikel, Komunalnemu podjetju Tržič, župniku iz Bistrice, Stanku Praprotniku za zaigrane žalostinke, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki sle v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI » ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si I 2AIMJ se Je l>c/ViA 06 f1tW€ JOR'ONV " T«K pjee^ «LOČITVAMI ? I VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo L / v navihH mOLA w — . ^ ytndp R&-S oh»^. M pa^ ptdftent vbt6r nidlOmA TOREK SREDA / * od -12 °C od -8 "C do 2 °C do5°C ČETRTEK od -10 °C do 4°C « Danes, v torek, bo sprva pretežno jasno, čez dan se bo zmerno pooblačilo. Jutri, v sredo, bo prevladovalo sončno vreme, v četrtek pa bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Jutra bodo mrzla. Soncu Krai\j - "Minister za zdravje opozarja: kajenje je škodljivo," je Majda Debevc začela druženje z Ijubite^i cigar v kranjski re-stavracyi Sonce. Če se že odločite za cigare, naj bo škoda na račun zdravja narejena na pravi način, saj k cigaram ne sodi robustno vedenje, je poučila Debevčeva in prisotne popeljala na nič kaj dolgočasno potovanje od Kube in ostalih tobačnih držav pa vse do Slovence, kjer se je kajei\je cigar kot modni trend raz-plamenel šele v zadnjih nekaj letih. Pretežno moškemu občinstvu, med katerim je bilo opaziti kar nekaj kranjskih podjetnikov, je Majda Debevc natrosila zanimivosti, povezane z značilnim vonjem, okusom in dimom cigar. Najboljši tobak za cigare še vedno prihaja s Kube, tamkajšnje plantaže pa so strogo varovano območje, je povedala Debevčeva. Včasih od obiranja tobačnih listov do končnega izdelka minejo trije tedni, včasih deset let, je dejala Debevčeva, ki si že skoraj tri desetletja prižiga cigare in je ena od ustanoviteljev elitnega kluba ljubiteljev cigar v Sloveniji, imenovanega President cigar club. Robustno vedenje ne sodi h kajenju cigar. Sam svoj vremenar Ko so vremenarji minule dni napovedali snežei\je, so jim nekateri verjeli. Spet drugi so te napovedi ali preslišali ali pa jim preprosto niso hoteli zaupati. Le zakaj bi verjeli, saj so pomladanske temperature že vabile zvončke na plan, v omare smo počasi pospravljali debele puloverje in razmišljali o menjavi zimskih gum. A napovedi vremena so bile tokrat še kako natančne. Smo Gorei\jci zdaj kaj bolj zaup^ivi do vremenskih napovedi, smo jim že prej verjeli ali na vremenarje ne damo kaj dosti? Tokrat smo se po odgovore odpravili v dodobra zasneženo Škofj o Loko. Simon Oblak, Dolenje Brdo: "Vreme-narjem kar verjamem, se pa kdaj zmotijo. Vremenske napovedi spremljam na internetni strani pinkponk.com. Za začetek tedna napoveduj^o, da se bo zjasnilo." Lucga in Meta, Škof] a Loka: "Zadnje čase kar spremljava napovedi, predvsem na POP TV. Vreme dokaj natančno napove-jo. Če naju vprašate, kateri napovedovalci vremena so nama najbolj všeč, je to na primer Andrej Pečenko, včasih je bil kar v redu tudi Tron-telj in tista vre-menarka na na-cionalki." Mar^a Kle-menčič, Kraiy: "Spremljam vremenske napovedi, predvsem na radiu in televiziji. Zdi se mi, da vreme kar natančno napovedo. Kateri od vremenarjev je v redu? Rekla bi, da kar vsi." Miha, Škofja Loka: "Vremenske napovedi le redko spremljam. Kakšno bo vreme, izvem, ko se zjutraj zbudim in pogledam ven. če pa se včasih zmotim, se konec dneva vrnem domov s kakšnim novim dežnikom (smeh)." Milko Oko-rn, Škofja Loka: "Napovedi vremena spremljam in zdi se mi, da dostikrat pravilno napovedo. Prognoze pogledam na televiziji. Delu in in-ternetnih straneh. Zdi se mi, da so na nacionalni televiziji vremenske napovedi najboljše, nekako so predstavljene na najbolj pregleden način." Špela Žabkar, foto: Tina Doki Debevčeva je vedela povedati, da je eden od nam najbolj znanih ljubiteljev cigar, Tito, kadil znane kubanske cigare, kijih na mesec izdelajo samo 75 škatel. Kljub dolgoletnem gibanju med cigarami Debevčeva še zdaleč ni poskusila vseh vrst. "Poskusila sem približno 500 različnih cigar, shranjene pa imam tudi opise okusov," je dejala. Če se že odločate za cigare, je poudarila Majda Debevc, je potrebno paziti na številne stvari: pravilno prižiganje (nikakor ne z vžigalnikom), pravo izbiro pijače, okus cigare pa je odvisen tudi od vzdušja, družbe in. celo pogovora. Tobačni listi, namenjeni izdelavi enega od najbolj občutljivih delov cigar, dosežejo tudi ceno, petkrat večjo od zlata, je dejala Debevčeva in prisotne na učinkovit način popeljala med tiste, ki znajo na pravi način ceniti plemenitost Špela Žabkar, foto: Gorazd Kavčič cigar. GLASOV JEZ Zabojnik pa kar na cesto Po zadnjem odvozu smeti z Vrečkove ulice v Kranju so bili številni stanovalci, predvsem pa vozniki, nemalo presenečeni nad novim "parkirnim mestom" enega od zabojnikov za smeti. Promet in parkiranje v ulici, kjer sta tudi živilska trgovina in garažna hiša, je skorajda vesoljsko opravilo, padavine prejšnjega tedna so dodale svoje. Kljub temu, ali pa prav zato, je tudi voznik kranjske Komunale odložil zabojnik kar ob rob ceste. Njemu je najbrž vseeno za ožji prehod in izgubljene živce voznikov. Najbrž se tudi gasilci skozi ožino ne bi mogli prebiti ... Ah, kaj to. Stanovalci, bodite srečni, da smeti za vami sploh še odpeljemo, bi se najbrž glasil odgovor Komunale. Novorojenčki MinulLteden smo Gorenjci dobili 38 novih prebivalcev, med njimi 18 deklic in 20 dečkov. V Kranju seje rodilo 25 novorojenčkov, od tega 14 deklic in 11 dečkov. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4.320 gramov. Tudi najlažji je bil deček, tehtnica mu je pokazala 2.650 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 13 novorojenčkov, med njimi 9 dečkov in 4 deklice. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 3.740 gramov, najlažjemu dečku pa je tehtnica pokazala 2.300 gramov. LOTO ^ Rezultati 9. kroga igre na srečo 29. februarja 2004 Izžrebane številke: 14. 16, 22, 29, 32, 35. 37 in dodatna 15 s Izžrebana Lotko številka pa je: 168127 VID. krogu za sedmico 125.000.000 SIT Dobitek Lotko predvidoma 43.000.000 SIT PPI lA* POWÜÄÜÖ RADIO KRANJ, d.O-O, Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radlo-kranj.sl NAJBOLJ P0SLU£ Knjigo lahko naročite po telefonu: 04 201 42 41 samo 990 SIT < .. .'i)« , > Milenine zgodbe izšl v knjigi K . '»•k. Naročilnica za knjigo Usode Naročann knjigo Usode po ceni 990 SIT + poštnina. Ime in priimek Ulica, hišna številka, pošta in kraj Naročilnico pošljite na naslov: Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, 4000 Kranj. GLAS /rt bi lizimo K ii'.