Ilustrovan gospodarski list Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačna. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na 1/, strani 300 K, na % strani 150 K, na V« strani 100 K, oa Ha strani 50 K in na 'lu strani 25 K. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 2 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati SIovenski*kmetij^kl družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. FITM^^ LeSikimn. -----—— ■ ■ ■ —------- ---------- • - " " ■ ■ I. ----^ - " - - ■■■.-■■■ ^ . ■■■■■■■ ~ ■■■■.. I . I — ■ . ■■■■.. ^ - - L. ■ - - Obseg:: Gnojite ajdi s superfosfatom! — Rožički na rži. — Mlekarstvo na Slovenskem Koroškem. — Protialkoholno gibanje ln vinogradništvo. — Vinogradnikom in kletarjem v prevdarek! — Prepoved klanja in izvoza mladih živali. — Spomenica. — Vprašanja in odgovori. - Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Inserati. — Konjerejec: — Mehurji na konjskih nogah. — Vnetje in skrčenje kit na konjskih nogah. — Konjerejske vesti. — Spored za ogledovanje. Gnojite ajdi s superfosfatom! Ajda je za Slovenijo važen pridelek. V marsikaterih krajih je od njene dobre ali slabe letine odvisna prehrana kmetskega prebivalstva. Pridelek ajde pa se je tekom vojnih let začel občutno krčiti, tako, da kmetovalci prično že dvomiti, ali se njeno pridelovanje še izplačuje. Vzrok pičlemu pridelku ajde tiči v prvi vrsti v izsesani zemlji, ki je bila tekom vojne slabo obdelana in malo gnojena in je vsled tega postala manj rodovitna; v drugi vrsti pa v pomanjkanju superfosfata, ki je za ajdo najboljše gnojilo, ki je pa v zadnjih letih vojne ni bilo dobiti. Pomen gnojenja ajdi s superfosfatom je našim kmetovalcem dobro znan, kajti marsikdo od njih se je že izrazil, da ne bo več sejal ajde, ker ne dobi superfosfata. Omeniti je pri tem, da je pred vojno Kmetijska družba samo na Kranjskem raz-pečala že nad 150 vagonov superfosfata, ki se je po veliki večini (nad 100 vagonov letno) uporabil za gnojenje ajdi. Med vojno je ta množina seveda tako padla, da ga je družba 1. 1918. razdelila le 5 vagonov, ker ga pač več ni prejela. Ajda potrebuje na vsak način najmanj toliko ali še več redilnih snovi kakor druge vrste žita. Če mora njiva v istem letu zapored dati dvakratni pridelek, potem pač ni čuda, če je izmozgana; ker pa pride ajda kot druga na vrsto, dobi le ostanek gnojilne sile, ki jo je preje požeto žito pustilo še na njivi. Ti ostanki gnojilne sile so majhni, in ker se je pri nas od pamtiveka z ozirom na rudninske snovi premalo gnojilo, so naše njive še toliko bolj po vojni izsesane, vsled česar je tudi pridelek ajde od leta do leta pičlejši. Na 1 ha njive vzame iz zemlje povprečna žetev pšenice 31 kg fosforove kisline; ajda je pa potrebuje 21 kg. Iz tega sledi, da potrebuje pšenica (pa tudi rž in ječmen) veliko množino fosforove kisline, vsled česar je ajdi, posejani na strnišče, veliko primanjkuje in jo vsled tega moramo nadomestiti z lehko razstop-ljivim superfosfatom. Zato opazimo tudi, da je učinek gnojenja ajde s superfosfatom precejšen, ker je v naših zemljah že od narave premalo fosforove kisline. Poskušnje so dokazale, da se nam pridelek ajde ob gnojenju s superfosfatom poviša najmanj za 1/3, navadno pa za polovico in ob močnem gnojenju celo še za več. Ali se kmetovalcu izplača dandanes gnojiti ajdi z dragim superfosfatom? To vprašanje bo seveda stavila večina kmetovalcev in je to tudi najvažneje, o čemer mora umni gospodar razmišljati. Vzemimo, da se pridela na 1 ha (IV* orala) njive na slabi zemlji brez gnojenja s superfosfatom 400 kg ajde, kar ne moremo vzeti kot prevelik pridelek. Če pognojimo samo s 100 kg superfosfata, se bo pridelek povišal najmanj za tretjino, kajti mi smo dali zemlji s to množino superfosfata 16 kg fosforove kisline. Pridelek na tako zagnojeni njivi znaša torej 520 kg ali večji donos 120 kg ajde. Če vzamemo ceno ajdi po 4 K za kg (danes je po 6 do 7 K kg), pridobimo na vrednosti 480 K. Stroški za superfosfat znašajo 320 K za gorenjih 100 kg. Kmetovalcu ostane torej 160 K čistega dobička po ha. Razentega ima pa še 120 kg ajde več, ki jo potrebuje v domačem gospodarstvu, ki bi jo moral drugače dokupiti. Če vzamemo 200 kg superfosfata na ha, bomo pridelali najmanj polovico več, t. j. skupno 600 kg ajde (navadno je ta pridelek pri tej množini supeifos-fata mnogo večji). Stroški za superfosfat so znašali 640 K, večji donos ajde 200 kg 4 K = 800 K ali čisti dobiček 160 K na ha. Zato pa imamo 200 kg več ajde v kašči. Omeniti pa je, da imajo v naprednejših deželah in tam, kjer je zemlja rodovitnejša, z umnim gnojenjem ajdi do 1200 kg na ha. Kako važno je dandanes gnojenje naših kulturnih rastlin z umetnimi gnojili, nam pričajo one države, k; so glede kmetijskih pridelkov veliko na slabšem nego Jugoslavija, kakor n. pr. Nemčija in Nemška Avstrija. V teh državah bi bila ljudska prehrana še mnogo te-žavnejša, če bi se vlada sama ne pobrigala, da kmetje intenzivno obdelujejo svoje polje. Vsled tega ste tudi te dve državi izdali naredbe, po katerih so kmetovalci primorani gnojiti svoje njive z umetnimi gnojili. Edino ta način pridelovanja jim omogoča, da za silo izhajajo z doma pridelanim živežem, kajti uvoz pridelkov, ki jim ga dovoljuje entanta, je v primeri z onim iz mirne dobe, zelo pičel. Priporočamo torej: Kmetovalci, gnojite ajdi s superfosjjatom in rabite tudi za druge pitome rastline umetna gnojila, ki jih ima danes Jugoslavija na razpolaganje, in sicer apneni dušik in kostno moko. Superfosfat ima Kmetijska družba v zalogi in ga oddaja svojim udom po 320 K za 100 kg, kostno moko po 300 K in apneni dušik po 160 K za 100 kg. Rožički na rži. Po nekaterih krajih se opaža letošnje leto na klasih rži polno t. zv. rožičkov črnorjave ali pa temno-modre barve ter velikosti 1—3 cm. Ker se vsled razvoja imenovanih rožičkov znatno zniža pridelek, je potrebno, da se v svrho zatiranja te bolezni natančneje seznanimo z razvojem glive, ki isto povzroča. Tvorbo rožičkov povzroča gliva Claviceps pur-purea Tul., ki okuži in napada plodnico malih cvetov. Plodnica cvetov je tudi še v času, ko se je v njej gliya že popolnoma razpasla, navidezno zdrava. Odpremo li previdno tako plodnico, opazimo v njej glivo, katere podgobje, sestoječe iz nežnih niti, nosi polno glivičnih trosov. Z rastjo glive se kopiči na temelju cveta sluznata tekočina sladkega okusa, ki je najbrže izloček glivičnih niti. Ta tekočina izstopi večkrat tudi iz cveta, ter se «edi po klasu. Kmečko pravilo, da je v letih, ko se pojavlja na klasju ta sladka tekočina ali t. zv. »medena rosa" tudi obilo rožičkov, je popolnoma zanesljivo, kajti v tej „medeni rosi* je polno glivičnih trosov, ki okužijo potem sosednje cvete. Trose prenašajo z rastline na rastlino tudi žuželke, ki nabirajo po cvetju sladke soke. Medtem, ko se gliva vsestransko razvija in tvori na svojem zgornjem delu t. zv. konidije s trosi ter z „medeno roso", se nitke glive vedno bolj debele. Te zdebelele in razčlenjene nitke zlepi imenovana sladka tekočina v enakomerno debelo trdno telo, ki ga imenujemo rožiček. Na vrhu istega tvorijo glavne niti rdečkasto glavico. Notranjost rožička zavzema belkasto jedro, ki vsebuje razne strupene snovi t. zv. alkaloide. Doba razvoja rožička je odvisna od vremenskih razmer, in sicer se v suhem vremenu razvije isti tekom 14 dni, v vlažnem vremenu in pri obilni tvorbi »medene rose" pa že po enem tednu. Dozoreli rožiček izpade iz klasja in začenja svoj nadaljni razvoj po približno treh mesecih. Tedaj opažamo na posameznih mestih rožičkove lupine male razpoke, na katerih se kmalo pojavijo drobne glavice. Te so pozneje opremljene s peclji ter se odločijo od rožička. Na površju teh glavic opažamo kmalu polno pičle, ki tvorijo izhod pod temi se nahajujočih cevi, v katerih se nahaja 8 nežnih, nitastih trosov. Slednji se izločujejo na površje, od koder jih potem raznašajo razne žuželke, ki nabirajo po cvetju med. Na ta način se torej razmnožuje ta gliva. Škode, ki nastanejo vsled te glive, so znatne, kajti včasih opažamo na enem klasu do deset rožičkov, ki uničijo najmanj deset zrn, poleg tega pa ovirajo pravilni razvoj celega klasu. Kakor že omenjeno, vsebujejo rožički strupene snovi t. zv. alkaloide, ki so povzročile, zaužite v kruhu, pripravljenem iz moke iz nečiščenega žita, ki je vsebovalo imenovane rožičke, med ljudmi že marsikako zastrupljenje. Prvi znaki za-strupljenja so omotica (pijanost), ki se pojavi kmalu po zaužitju takega kruha. V tem slučaju je zdravniška pomoč vsekakor nujno potrebna. V svrho zatiranja te škodljive in nevarne glive je paziti, da ne pridejo rožički v zemljo, kjer bi se sicer lehko nadalje razvijali. V tem slučaju je umestna rana žetev. Nadalje pa se priporoča zbiranje rožičkov že na polju, odstranitev istih iz semenskega žita ter končno košnja v bližini žitnih polj se nahajujočih trav v času cvetja. Opomniti je še, da se iz strupov, ki jih vsebujejo rožički, pripravljajo razni preparati, ki se uporabljajo v zdravilstvu (v porodništvu). Glavni tozadevni učinek imajo alkaloidi cornutin in sphacelinova kislina, narkotično (opojno) pa učinkuje ergotinova kislina. Zato se priporoča nabrane rožičke prodati lekarnarjem, ki jih plačujejo zelo drago. Inž. Tavčar. Mlekarstvo na Slovenskem Koroškem. Med vsemi kmetijskimi panogami na Slovenskem Koroškem je mlekarstvo najbolj zanemarjeno, kajti avstrijska vlada ni storila ničesar za povzdigo te, za kmetijstvo tako važne panoge. Posestniki so si iz lastne iniciative nabavili centrifuge (sredotočnice) različnih sistemov, manjkalo pa je povsod praktičnih strokovnjakov, da bi živinorejce poučili, kako je mogoče najracionelneje izdelovati mlekarske izdelke ter jih spraviti v denar. Celo veleposestniki in graščaki niso imeli veščakov, in če je bil kje tak veščak, ni poznal koroških razmer. Poleg tega pa so bili žalibog vsi veščaki Nemci, popolnoma nevešči slovenščine, tako, da jih naš kmet ni razumel in mu tudi zaupal ni. Avstrijska vlada je podpirala le nemške kmete ter slovenske povsod zatirala. Pri tem poslu so jo podpirali le nemški oskrbniki na veleposestvih in pregovorili slovenske kmete z zvijačami, da so poprodali svoja posestva. Na ta način so si prisvojili graščaki sčasoma vsa večja posestva po koroških planinah. Na teh lepih posestvih, ki so imeli osobiti lepe pašnike, so graščaki razkrili gospodarska poslopja, da so ista razpadla, pašnike, travnike, celo njive in vrtove pa so pogozdili in si tako pripravili svoja zabavna lovišča za divjačino. Ubogi kmet je pa moral iti s trebuhom za kruhom po širnem svetu. Statističnih podatkov nimamo nikakih na celem Slovenskem Koroškem, ker je žalibog mlekarstvo postalo tako, kakor je bilo približno pred par stoletji. Kakor v marsikaterem švicarskem kraju, so dani tudi na Slovenskem Koroškem vsi pogoji za lep razvoj mlekarstva. Treba bi bilo le zboljšati sedanje planinske pašnike, očistiti vresje, grmovje, kamenje in visoko ležeče gozdne lege, ki so sposobne za planine, ter jih izpremeniti v planinske pašnike; tako bo imela Slovenska Koroška dovolj pašnikov. Dalje bo treba močvirnate pašnike in travnike osušiti in poljedelstvo zboljšati z razumnim kolobarjenjem. Travnike in pašnike se mora pričeti pridno gnojiti z gnojnico in umetnimi gnojili, kar bi zboljšalo pridelovanje krme in povzdignilo živinorejo. Mnogo zemljišč je še v slabem stanju, iz katerih bi se pa dalo z majhnimi stroški kultivirati travnike. Pridelovanje krme je tudi veliko manj, kakor kje drugje, podvrženo vremenskim nezgodam. Pašniki in druga posestva, ki so jih imeli doslej kmetje samo v najemu od veleposestnikov, se bodo gotovo zbolj-šali, ko postaneje njihova last. Po izvršitvi tega, redilo se bo lehko še enkrat toliko živine. Kmetovalec bo imel dovolj gnoja, da bode z njim lehko bolje gnojil svoje njive, travnike in pašnike, kar se dosedaj ni nikjer na slovenskem Koroškem delalo. Vsakemu kmetovalcu je dobro znano, da krava, krmljenja s slamo, daje le malo mleka. Z dobro krmo in pravilnim odbiranjem plemenske živine, snago, rednim krmljenjem, pašništvom in s pravilno molžo, bi se mlekarstvo povzdignilo in postalo glavni vir dobička za kmetovalca. V slučaju slabe letine za krmo, kakor je bila letina 1908. in 1013. mora pa pokladati živinorejec k takemu senu priboljšek. Pomagati si mora s tečnimi krmili, kakor so: otrobi, lanene in druge oljnate tropine, mlinski odpadki, ki jih je v Jugoslaviji dovolj, dočim jih v Nemški Avstriji primanjkuje, ker mora ta kupovati žito od nas. Mlekarstvo v Nemški Avstriji ne bo nikdar več izdelovalo mlekarskih izdelkov v oni množini, kakor pred vojno, ker ji manjka tečnih krmil, brez katerih ni mlekarstva. Ker imamo v Jugoslaviji dovolj tečnih krmil, katerih izvoz pa je prepovedan, se bo v veselje koroškega kmetovalca mlekarstvo čimdalje bolj razvijalo in v itratkem prekosilo ono, ki je bilo v Nemški Avstriji pred vojno. Kmetovalcu bodo donašali mlekarski izdelki veliko in lepih dohodkov. V krajih blizu železniških postaj naj bi se mleko umetno hladilo in prevažalo v mesta, kakor Maribor, Ljubljana itd. S hladilnimi žel. vozovi bi se celo izvažalo v Reko in druga ob Jugoslovanskem morju ležeča mesta. Oni posestniki pa, ki so oddaljeni od železnice, naj bi podelovali mleko v surovo maslo, smetano, različne sire, in skuto. Ostalo mleko pa bi se lehko kondezi-ralo in s tem preskrbovalo našo trgovsko in vojno mornarico. Z odpadki v mlekarnah se naj bi krmili prašiči ter druge ž vali. Opozoriti se mora na raz-pečava >je mleka in mlečnih izdelkov, in sicer tako, da se bo to oddajalo direktno konzumerttu, brez prekupcev. Tako dobi kmetovalec dobro plačano svoje mleko in konsument dobro in ceno blago. Na Koroško se je doslej uvažal sir različne kakovosti; ko se bo sirarstvo uredilo, se mora pričeti sir izvažati, kar bo koristilo našemu kmetu in naši valuti. Da pa bo naša živinoreja dosegla svoj cilj, je neobhodno potrebno, povzdigniti mlekarstvo, in sicer na tako stopinjo, da si bo to priborilo v nekoliko letih "svetovni trg in sloves slovenskega koroškega kmetovalca. Strokovno izobraženih mlekarjev in sirarjev imamo že precej, tako da se bo vsako tako podjetje vodilo popolnoma strokovnjaško in je uspeh že v naprej zajamčen. Zatorej Koroški kmetovalci! Vsi na delo! Naredimo iz odrešenega tužnega Korotana — srečni Slovenski Korotan 1 Josip Kafol. Protialkoholno gibanje in vinogradništvo. Taki so prijatelji! Koliko jih je, katere je vinska kapljica razveselila, poživila in krepčalal KJo-liko lepih narodnih se poje njej v slavo 1 Koliko pridnih rok ima v vinskih goricah svoj zaslužek! In vendar? Nekateri fanatiki nastopajo strastno proti alkoholu v vsaki obliki, obrekujejo, rotijo in rvarijo. Kaj pa prijatelji? Ti povešajo oči in molčijo; redko-kateri se zgane v zagovor. Protialkoholno gibanje je v bistvu res hvalevredno, mora se pa držati gotovih mej. Ono pa pretirava in ne prizanaša tudi najlepši kulturi, vinogradništvu. Če se potegnem za alkohol, ne storim to kot alkoholik, pijanec, temveč kot vinogradnik in iz ozira na narodno gospodarstvo. So tri struje, ki udrihajo proti alkoholu. Med prvo je zlasti mnogo Židov. Ona računi večkrat z napačnimi podatki in dokazuje, koliko zavrže človeški rod za ničvredni alkohol. Z gorostasnimi številkami dokazuje, kako se zametuje narodno premoženje. Ne upošteva pa, da je n. pr. vino produkt tisočerih in tisočerih pridnih rok, dokaz, posebno gosta obljude-nost vinskih goric. , Poglejmo n. pr. v Haloze. Hišica pri hišici. Po tri orale vinograda dd že eni obitelji primeren zaslužek. Brez vinogradov bi bili tam sami slabi pašniki ali v najboljših legah le grmovje, kvečjemu slabi gozdi. Koliko manj ljudi bi se tam preredilo. Nedvomno so vinogradi v nekaterih legah narodno-gospodarska potreba. Kdor tega ne verjame, ne pozna razmer. Naj le povprašuje, kako je bilo ondi tedaj, ko je uničevala trtna uš vinograde. Tudi precejšnji del industrije bi vedel kaj povedati o pomenu vinogradništva zanjo. Kaj pa z mnogimi milijoni narodnega premoženja, investiranega v vinogradništvu ? Ali naj se kratkomalo uničijo na trditev k sreči le nekaterih, da služijo za pridelovanje strupa. Ti računarji bi ne smeli biti tako strašno enostranski; saj se izdajajo še večje svote tudi za druge, še manj potrebne stvari. Kako je gospodarsko udeleženo tudi poljedelstvo na proizvajanju alkohola, o tem nočem tu razmo-trivati, ker se mi gre v prvi vrsti za vinogradništvo. Druga, rekel bi socialna struja zastopa res človekoljubne namene, vendar pretirava. Ta ti slika alkohol v vsaki obliki kot pravega hudiča. Najfinejšo vinsko kapljico in najogabnejšo patoko, vse vrže v en koš. Res je zlodej alkohol prevečkrat vzrok najhujši socialni bedi, menda pa še večkrat le nje posledica. Ravno med revnimi sloji je prevečkrat pogubonosen. Človekoljubni misleci se niso vrgli brez vzroka z vso silo na tega besa. Nagon posnemanja velikanov je spravil tudi nemislece v boj, da ga uničijo. Rogovilenje proti alkoholu je postalo pač moda. Modi na ljubo se pa uganjajo tudi neumnosti. Res je, da alkoholizem uničuje živčevje in sploh organizem stalnih pijancev. Posebna nevarnost alkohola tiči v njegovi prikupljivosti, s katero siromaka zasužnji. Ker se ta slabo hrani, ga najlaže uniči, in sicer ravno alkohol v cenejših oblikah. Nevarnost je odvisna posebno Od oblike in koncentracije. Na Francoskem je n. pr. najhujše zlo žganje (absint). To učinkuje s koncentracijo in še drugimi snovmi. Tudi ponekod pri nas ubija ljudstvo slabo žganje, vendar bolj redko kakor drugod in najmanj v vinskih krajih. Žganje ima pač 30—70 alkohola. Na Nemškem pomori zopet mnogo ljudi v najboljši dobi (okolu 40 let) pivo, dasiravno ima to samo po 25—3*7 ®/0 alkohola. V tem slučaju pa škoduje bolj neizmerno použita množina tekočine (ki je vzrok zloglasnega pivskega srca) nego alkohol. Vino ima sicer 6—12 ®/0 alkohola, pa je vendar še najbolj nedolžno, če se uboga nauk pesmi: „Po pameti ga pijmo . . ." Prijetni, pa tudi dobrodejni učinki vina niso pripisovati toliko alkoholu, več dišečim snovem, kislinam itd. Ravno v vinu so dobrine alkohola najbolj uveljavljene. Ali ima alkohol res tudi dobrine? Kakor vsaka stvar ima tudi on svojo dobro in slabo stran. Bosa je, da nima alkohol ndbene vrednosti za prehrano. Tistih 7 kalorij, katere razvije 1 g alkohola (skoro dvakrat toliko kakor sladkor) niso brez vsakega haska. Alkohol prihrani torej drugega hraniva. V vojnem času splošnega pomanjkanja je pač alkohol glede prehrane mnogo pomagal ne le neposredno kot hra-nivo samo zase, temveč tudi posredno, ker pospešuje prebavo zlasti beljakovin. Stradajočemu siromaku sicer ne more to hasniti in mu je prej v zlo. Pri primerno zadostnem živežu s težje prebavljivimi snovmi se pa pokaže tozadevna posebna vrednost tudi za manj premožne sloje. Kakor vsa nasladila ali začimbe tako učinkuje alkohol posebno v vinu poleg drugih zlasti dišečih snovi na človeku tudi enako kakor olje za mazanje na stroj, da vse lažje teče, da se prihrani mnogo sile in obrabe. Bujnost fantazije in nekako prijetni veseli počutek po dobrem vinu tudi ni prezirati, dokler ima človek oblast nad seboj. Kako imenitno krepčilo je vino, mora priznati vsakdo, ki ga je brez predsodkov o gotovih prilikah po pameti užival. Delavec ga pri napornem delu zlasti v hudi vročini noče pogrešati. Ne pomaga nič, ga prepričevati o škodljivosti, ker čuti nekako ugodnost. Prijeten učinek na želodec in srce se hitro občuti pri dobri kaplji. D»iie siedi.) Vinogradnikom in kletarjem v prevdarek! Vinske cene padajo. Minuli so časi, v katerih se je lehko prodalo vse, od najboljšega vina do najslabše kislice. Vojaški nabavitelji (liferanti), kakor tudi kon-sumenti v vojaški in civilni obleki so izginili. V teh vojnih časih se ni gledalo na kakovost (kvaliteto). Kupovalo se je vse brez besedičenja, samo da je teklo. In zares, ni se našlo tako Slabega vina,'da bi se ga ne prodalo. Denarja je bilo dovolj, potreba je bila silna. Pričenja nova doba, doba dela, doba konkurence ! Vojna je marsikaterega naučila, kaj je dobro in kaj je slabo. Upoštevati se mora dejstvo, da je tudi navaden preprost človek veliko prepotoval, mnogo videl, spoznaval različne narode, njih šege in navade. To je upoštevati. — V istini nastopili so novi časi za nas. Opraviti imamo z večjo produkcijo ozir. prodajo vina. Kdor se tega ne zaveda, je daleč zaostal. Zatorej kletarji pozor! Spominjam se naših žalostnih kletarskih razmer po naših gostilnah na deželi. Malo je gostilničarjev na deželi in po mestih, ki se razumejo na umno ravnanje z vinom. Največkrat po naključju kupijo dobro vino, seveda zraven veliko kislice. Vse drvi k takemu gostilničarju na dobro kapljico. V par dneh se pa vse zopet razprši. Gostje tavajo in ugibjo, kje bi se zopet našla dobra kapljica. Kdo jih je pregnal ? Kislica, oziroma nestrokovno ravnanje z vinom. — Tako ne gre dalje! Prišla bodo banaška, hrvaška ali celo laška vina, potem gorje ti dolenjski cviček. Vinski producenti in kletarji, bodite na to pripravljeni. Naloga, ki vas čaka, ni težka. Pri nas se morajo uvesti le trte, ki dajejo res dobro vino, opustiti je manjvredne vrste in ne uporabljajte nikdar ameri-kank za napravo vin za prodajo. Dandanes se zahteva, kakor pri šumečih vinih (šampanjcih) tudi pri namiznih vinih gotove njarke, ki morajo biti vedno enakega okusa in kakovosti. Konsument ne povprašuje mnogo ali je bila letina slaba ali dobra, on hoče piti dobro vino. Naša naloga je, prilagoditi se zahtevam in razmeram konsumentov tudi v kletarenju. Podlaga modernega kletarstva bodi, kakoriz tega sledi, pravilno rezanje (mešanje) različnih vin med seboj ter akomodirati se in upoštevati zahteve konsumentov. Le oni kletar, ki bo to najbolje razumel, bo napredoval, le ta bo užival slavo. Negospodarsko je, ko opazujem, da se lotijo vinske trgovine zasebniki, ki niti pojma nimajo o kletarstvu. Odtod izvira največ zgoraj navedeno delovanje. Kletarstvo zahteva obilo inteligence in prakse kakor marsikatera druga obrt. Dober kletar mora poznati vrste vin in njih lastnosti. Mora imeti osnovne pojme v kemiji, znati mora ravnati z vinom, kakor zahteva umno kletarstvo. Poznati mora vina iz posameznih trt, — poznati mora tipe (značilnosti) vin — s posameznih vinskih goric, k?r doseže le z večletno prakso; končno mora imeti dober nos in dober jezik (za pokušanje). Kdor nima teh kletarskih predpogojev, naj pusti vino pri miru. Slavo francoskih, italijanskih in španskih vin je pripisovati večjidel pravilnemu rezanju različnih vin medseboj, katero delo izvršujejo nalašč za to postavljeni kletarji, ki so jako čislani in dobro plačani. Tu podam kratko navodilo, kako se reže vino in kako je pri tem ravnati. Znano je, da imamo različne vrste (sorte) vinske trte, ki dajejo različna vina n. pr. ene dajejo množino (kvantiteto), druge slast, tretje ugodno kislino, četrte zopet buket (aroma). Nekatere dajejo vino, ki se nerado čisti, pa se pomešano z drugo preje učisti, ker slednje to pospeši. Na splošno velja, da ne mešamo več kakor štiri vrste vin. Poskuša naj se poprej v malem. Glavne sorte, ki pri nas pridejo v po-štev, so: laški rizling, rdeča kraljevina, silvanec vel-tlinci, španjoli (žlahtnine), itd.; na Štajerskem mosla-vina in druge; od črnih vin pa portugalka, žametna črnila in modra frankinja. Izključene so pa amerikanke. Njih uporaba je umestna edinole za domačo pijačo. Načelo pri rezanju je, da izberemo taka vina, da boljša ne izgubijo na vrednosti več, kakor slabša pridobivajo. Poskus v malem se napravi na sledeči način: Vzame se graduiran cilindrični kozarec (na katerem so zarezani 3 cm), ter se meša n. pr. Vi laškega rizlinga, '/4 kraljevine in 1/l zgodnjega rdečega veltlinca; ali pa je s/s silvanca in >/« muškata, ali '/s Portugalke in a/» modre frankinje, ali pa a/s Portugalke in '/« žametne črnine itd. Vse te poskušnje se popreje pokusijo, če odgovarjajo našemu namenu in za najboljšo se potem odločimo. Potrebno je tudi, da te poskuse pustimo nekoliko časa stati, ker se posamezne sestavine vina šele pozneje tesno združijo in dajo šele čez par dni pozneje pravi okus. Mešanje naj se vrši v večjih cementiranih sodih in ravnati se je po poskusu v malem, katerega preračunimo potem na veliko. Mnogokrat se opaža pri rezanju, da postane vino po manipulaciji motno, to naj nas ne prestraši. Zato se vina ne proda takoj, ampak pusti se, da se samo učisti. Le, Če se to ne zgodi, je filtriramo ozir. čistimo. Franc Kafol, strokovni učitelj na Grmu. Prepoved klanja in izvoza mladih živali. Zaradi obnove in pospeševanja živinoreje je ministrski svet na predlog ministrstva za kmetijstvo in vode in ministra za prehrano in obnovo dežel na podstavi člena 3. uredbe o ustroju ministrstva za kmetijstvo in vode, člena 1. uredbe ministrstva za prehrano in obnovo dežel in z ozirom na določila splošne carinske tarife predpisal tole: Naredbo, s katero se prepoveduje klanje in izvoz mladih živali.* Člen 1. Prepovedano je klanje goved in ovac ženskega spola pod poldrugim (l'/a) letom starosti in moških telet pod dvema (2) mesecema starosti. Isto-tako je prepovedano klanje brejih krav in telic, ovac koz in svinj. Izvzeti so primeri zasilnega klanja. Člen 2. Goved in ovce ženskega spola pod poldrugim (P/a) letom in moška teleta pod dvema (2) mesecema stara, ki imajo hibo in so nerazvita, pa je njih reja zaraditega ekonomsko škodljiva, se smejo izjemoma klati, toda samo z dovolitvijo političnega ali, kjer tega ni, občinskega oblastva, in sicer na podstavi pismeno izdanega mnenja državnega ali občinskega veterinarja; kjer pa veterinarja ni, tudi po mnenju osebe, določene za pregledovanje klavnih živali in mesa v tem kraju. Dovolitev se mora pripisati na živinskem potnem listu, izdanem za dotično žival; označiti je treba v njej dan in kraj ter jo potrditi s podpisom in uradnim pečatom. Člen 3. Določila členov 1. in 2. se povsem nanašajo tudi na one živali, ki se koljejo za prehrano vojske. Člen 4. Prepoveduje se izvoz goved obojega spola in ovac ženskega spola.pod štirimi leti starosti, ovnov pod dvema letoma starosti in svinj pod enim letom starosti. Izvoz mršavih svinj je prepovedan. Izmed konj se smejo izvažati samo oni, ki so nesposobni za ple-menjenje in službo ter dobri samo za klanje. Člen 5. določa kazni ob kršitvi te naredbe, in sicer denarno globo od 200 do 1000 dinarjev, oziroma od 800 do 4000 kron. V drugič se globa podvoji, tretjič se odtegne obrtna pravica. Kazni izrekajo pristojna politična oblastva. * Razglašena v »Službenih Novinah kr. SHS" štev. 139., izdanih dne 26. junija 1920., »Uradni list" deželne vlade za Slovenijo štev, 82. z dne 9. julija 1920. Pritožbe zoper izrečene kazni se morajo vložit' pri prvem višjem političnem oblastvu v roku treh dni in njegov odlok je dokončen. Člen 6. imenuje mistrstva in oblasti, ki nadzirajo izvršitev te naredbe; v prvi instanci pokrajinske vlade po svojih podrejenih organih. Člen 7. Ta naredba je stopila v veljavo dne 6. julija 1.1. ter velja za celo kraljestvo. Kaj bodo k tej naredbi rekli naši živinorejci, o tem seveda niso poučeni v Belgradu. Kam bodo naši konjerejci iz Gorenjske, Štajerske in Prekmurja odslej prodajali svoja žrebeta, ki so vedno dobivali odjemalce v Nemški Avstriji, kam naši svinjerejci svoje pujske, če jim bo zaprto od Italijanov zasedeno ozemlje. Primorske in Istre, tega v naredbi ni navedeno. Na vsak način bo treba to naredbo primerno prikrojiti našim živinorejskim razmeram, kajti nikakor ne kaže, da bi se morale razmere vseh pokrajin naše države ravnati po onih v Srbiji, kjer imajo primeroma veliko paše na število tamošnje živine. Toda o tem spregovorimo prihodnjič kaj več. Želeti bi pa bilo, da se živinorejci sami oglasijo in iz lastne prakse očrtajo posledice, ki jih bo imela ta naredba za živinorejo v Sloveniji. Spomenica vinarskega in sadjarskega odseka Maribor, Kmetijske družbe za Slovenijo, glede uvedbe carine na izvoz vina, sadja itd. Dalje. V Sloveniji se pridela v 10 letnem povprečju približno 700.000 hI vina na leto. Od tega porabimo po 20 litrov na osebo prebivalstva, računjeno (800.000 X 20 =) 160.000 hI. V druge pokrajine Jugoslavije bi se mogoče dalo izvoziti 100.000 hI, 440.000 hI pa nam ostane vsekako za izvoz v inozemstvo na razpolago, v današnji vrednosti najmanj 440 milijonov kron. Pretežna množina tega blaga (najmanj 250.000 hI ) je navadno, rezko namizno vino, kakršno je posebno priljubljeno pri nas in v alpskih deželah današnje Nemške Avstrije, posebno v Gradcu, in ki je tudi imenitno služilo za mešanje (rez) z mehkimi ogrskimi vini in potem našlo svojo pot kot »Retzer«, „Markers-dorfer" itd. na Dunaj in dalje. Za ta rezka vina nimamo danes odjemalca, razen N. Avstrije, na kar se je našo vlado in druge mero-dajne kroge od strani zastopnikov vinarstva opetovano opozorilo. Vinarski in sadjarski odsek za Slovensko Štajersko zahteva od vseh merodajnih činiteljev, da naše vinarstvo po možnosti ščitijo pred polomom. V to svrho je neizogibno potrebno: 1.) da se odpravijo bržebolje vse zapreke, ki ovirajo izvoz vina v Nemško Avstrijo, kakor posebno nanovo vpeljane pristojbine na izvoz vina in otežko-čenje pri prošnjah za dovolitev izvoza; 2.) da se takisto zahteva od N. Avstrijske vlade, da opusti ali vsaj znatno ublaži neverjetno visoke pristojbine, ki jih je naložila svojim podanikom na uvoz našega vina in da se postopa proti njej eventualno z represalijami, če bi tega ne hotela storiti; 3.) da se vpelje na uvoz vina iz Italije in Ogrske, ki ste največje konkurentinje našega vinarstva, ker pridelujete vino pod mnogo ugodnejšimi razmerami, primerno visoka carina. Odsek pričakuje od vlade zahtevano zaščito našega vinarstva tembolj, ker je ta v interesu vinarstva tudi celokupne Jugoslavije, ki se nahaja pretežno pod istimi razmerami in je ravno tako navezana na delni izvoz svojih vinskih izdelkov v inozemstvo, kakor naša Štajerska." Stroški, ki odpadejo na liter vina, izvoženega iz Maribora v Gradec, znašajo n. pr.: carina na izvoz...........4'— K, odpadek carine za sod (45 kg pri 300 litr.) — 60 „, skupaj SHS kron 460 K ali Nemško-Avstrijskih kron .... 736 K N. Avstrijska carina na en liter vina znaša . 6— „ transport po železnici (Maribor-Gradec) . . 120 „ užitninski davek v Gradcu.......— 43 „ liter navadnega vina stane pri nas 15 SHS kron 24— „ 10% ni odbitek pri nabavi tuje valute . . 240 w N. Avstr. 41-39 K, torej bi prišel en liter navadnega vina, ki stane tukaj 15 K, v Gradec postavljen na najmanj približno 42 K, Toda to je le fiktivno. De facto se pa takozvana zdrava valuta ne da nabaviti za N. A. krone, temveč le proti plačilu v blagu, česar pa, kakor je znano, N. Avstr. vlada ne pripusti. Ker se pa danes v N. A. navadno namizno vino toči po 36 — do 40-— K liter, je uvoz našega namiznega vina v N. A. popolnoma onemogočen in ironija j?, če danes oblasti izjavljajo, da je izvoz vina popolnoma prost in ni treba za to nikakega dovoljenja. Največ je profitirala pri tem postopanju naše centralne vlade v Beogradu Madžarska, ki je do sedaj sicer tudi zahtevala 2-— K carine za liter izvoženega vina, ki je pa — kakor se sliši — tudi to opustila, da navzlic bogati trgatvi, ki je pričakovati, izvoz vina pospeši. Posledica tega je, da se danes v N. A. kon-sumira skoraj izključno le ogrsko vino, deloma tudi že italijansko. Sploh napenja tudi Italija vse sile, da si prisvoji N. A. vinski trg. Poleg vsega tega se mora upoštevati še dejstvo, da okus konsumentov ni nič stalnega, temveč se lehko zelo hitro izpremeni (dokaz današnja Koroška, ki je še do pred kakimi desetimi leti konsumirala samo štajerska vina, a v zadnjem času pred vojno se je le izjemoma dobilo v kaki gostilni štajersko vino, medtem ko se je povsod udomačilo tirolsko in bati se je, da N. Avstrija, navajena enkrat na užitje bolj mehkih ogrskih in laških vin, naših \in sploh več ne bo marala, kar bi pomenilo za naše vinarstvo v današnji obliki katastrofo. Obenem s carino na vino, se je uvedla tudi carina na izvoz svežega in posušenega sadja v znesku 20 din., ozir. 30 din. = 80— K, ozir. 120 — K za 100 kg in za sMvovko 500 din. = 2000 K. Tudi ti predmeti se morajo plačevati v tuji, zdravi valuti. Obeta se nam bogata sadna letina, kakor je bila n. pr. leta 1908., katerega se je izvozilo s spodnješta-jerskih postaj blizu 3000 vagonov svežega sadja. Ker se je sadjereja od te dobe znatno razširila, je pričakovati letos najmanj 4000 vagonov sadja za izvoz. Umestno bi torej bilo, da bi se tačas, dokler nimamo dovolj tvornic za konserviranje sadja in tudi v očigle i temu, ker bo veliko pomanjkanje posode za spravljanje sadjevca, izvoz sadja dal popolnoma na prosto. Posebno velja to za izvoz ..rinfusa" (brez ovoja) nakladanega sadja. Pripomniti je, da je bil izvoz sadja v bivši Avstriji carine prost. Nemčija (kamor se je izvažalo naše sadje večjidel) je zahtevala 320 M za sadje v sodih in 5— M za sadje v zabojih uvozne carine za 100 kg. Jabolka, hruške in kutine v vrečah od 50 kg naprej in pa nasute v celih vagonih (rinfusa) so se uvažala od 1. septembra do 30. novembra carine prosto v Nemčijo. Od 1. decembra do 31. avgusta se je plačalo za sadje v celih vagonih 2 — M za 100 kg uvozne carine. Bati se je, da — če se ne da izvoz sadja na prosto — bo, kakor se je često opazovalo v bogatih sadnih letinah, tudi letos na tisoče vagonov sadja prišlo na nič (segnilo), ki bi izvoženo donašalo našim sadjerejcem milijone dobička in razentega znatno pripomoglo k povzdigi vrednosti naše valute in zboljšanju naše trgovske bilance. Tudi slivovka in tropinovec sta se izvozila izključno v današnjo N. A., kar je zanaprej zaradi previsoke izvozne carine 20-— K, ozir. 25'— K za liter onemogočeno. Bati se je, da se bo to blago v prihodnje, če se carina znatno ne omili, doma potrošilo in na ta način žganjepitje nehote širilo, medtem ko se bo gospodarja pri njegovih prejemkih prikrajšalo. Z ozirom na vsa navedena dejstva in, ker se je bati, da bodo vinske cene tako močno padle, da ne bodo niti od daleka kriti današnji ogromni pridelovalni stroški, je sklenil vinarski in sadjarski odsek Maribor Kmetijske družbe za Slovenijo v svoji seji dne 6. junija 1.1. obrniti se na centralno vlado v Belgradu, ozir. na gg. ministre financ, trgovine in poljedelstva s prošnjo, ozir. z zahtevo: „1.) da se naj uvedba carine na izvoz vina in sadja takoj ukine in odpravi in dd izvoz na prosto, ozir. če to ni mogoče, da se naj carinske postavke revidira in določi kvečjemu v izmeri, kakor jo zahtevate Madžarska in Italija; 2.) določitev, da se mora izkupiček za vino in sadje izplačati v tuji, takozvani zdravi valuti, se naj — ker onemogočuje vsak izvoz naših vin — takoj prekliče in naj se dovoli plačitev v naši valuti; 3.) ker se z zacarinjenjem uvoženih praznih in izvoženih polnih sodov zelo otežkočuje izvoz vina, se naj uvoz praznih sodov za polnjenje in izvoz takih napolnjenih z vinom dž na prosto; ravno tako tudi izvoz napolnjenih sodov naših državljanov proti deklaraciji, da se vrnejo v gotovem času (v treh mesecih)." VPRAŠANJA in ODGOVORI. Ha tu kmetijsko . gospodarska vprašanja, ki dohajalo na Slov. kmetijsko dražbo kranjsko ali na uredništvo »Kmetovalca* se načelno odgovarja le v .Kmetovalca*. Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore*, na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če Je priložeaa znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana a celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu* se pri vpraianju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki Številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj ielt odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora prt-lottti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, te ne odgovarja v ..Kmetovalca", ampak le pismeno, te je pisma prilotena i K v znamkah kot prispevek k draibtnema pokojninskemu zaklada. Zadnle tlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti tredniitvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega Jamstva. Vprašanje 56. Vsejal sem pšenico na njivo, na kateri je rasla preje koruza in pred tem dve leti detelja. Zaradi pozne dozoritve koruze in mokrega vremena sem sejal pšenico po Vseh Svetih. Pšenica je sedaj zelo slaba, majhna in snetjava. Zemlja je peščena. Kaj je vzrok, da ml pšenica ne uspeva, dasiravno je pred leti na isti njivi dobro obrodila? (F. V. v M.) Odgovor: Vzrokov, da Vaša pšenica slabo uspeva, je lehko več. Kakor je znano, stavi pšenica na kakovost zemlje in na podnebne razmere veliko večje zahteve, kakor pa druge žitne rastline. Prva namreč potrebuje vezano zemljo, ki zlasti v suhih krajih ohrani vlago dlje časa, kakor pa na primer lahka zemlja. Za ozimno pšenico je najbolj primerna na hranilnih snoveh bogata humozno-glinasta in ilovnata zemlja. Na vlažni ilovnati, kakortudi čisti peščeni in močvirnati barski zemlji ne uspeva. Kot dobre predrastline so: konoplja, detelja in zelena koruza, kajti te rastline zapustijo precej korenin, ki služijo kot dobro gnojilo. Okopavine, kakor tudi koruza, ki je za zrno, so le v slučaju primernega kolobarjenja in obdela-vanja ter gnojenja zemlje, umestne predrastline, kajti upoštevati je, da zapuste iste njivo zelo pozno. Snetjavost, ki se je pojavila na Vaši pšenici, je v zvezi s slabo kakovostjo slednje. Svetujemo Vam v tem oziru, da semensko blago pred setvijo vsako leto razkužite, kajti le na ta način se ubranite škodljive snetjavosti. T. Vprašanje 57. Na dobrem svežem maslu, ki sem ga en dan in eno noč imela med oknom, sem zapazila polno drobnih belih črvičkov. Kaj je vzrok, da SO se mi v maslu zaredill črvi? (F. B. v B. B.) Odgovor: Vzrok, da so se na maslu zaredili črvički, so vsekakor muhe, ki so izlegle na maslo jajčeca, iz katerih so se potem razvile ličinke ali kakor jih Vi imenujete — črvi. Ker se nahajajo isti le na površju masla, zato preglejte dobro vrhnjo plast iu odstranite ličinke. Sicer Vam pa priporočamo hraniti maslo v hladni, čisti, zračni in temni shrambi, kjer je navadno tudi le malo muh. T. Vprašanje 58. V svrho razkuženja semenskega prosa sem istega namakal v raztopini formalina. Razkuženo semensko blago nisem mogel vsled nastopivšega deževja posejati takoj drugi dan, temveč sem je posejal šele črez tri dni. Ker je proso zelo slabo vzkalilo, domnevam, da je ta pojav najbrže v zvezi z nepravilnim razkuženjem. Kaj je vzrok, da mi je s formallnom razkuženo semensko proso slabo vzkalilo ? (F. S. v Sv. J. na P.) Odgovor: V slučaju, da je bilo semensko blago vsekakor zdravo, pravočasno zaseto in njiva pravilno obdelana in pognojena, potem je vzrok slabega vzkalenja vsekakor v nepravilnem razkuženju semenskega prosa. Ker v vprašanju ne navajate, na kakšen način ste razku-ževali proso, zato Vam tu podamo navodilo tozadevne uporabe tormalina: Pri nakupu formalina moramo imeti od strani prodajalca zagotovilo, da je formalin 40 ♦/,, to je, da vsebuje 40 prostorninskih °/o formaldehidovega plina. Razkuženje se ima izvršiti tik pred setvijo; dva ali pa tri dni pri tem ne odločujejo. V svrho priprave razkuže-valne raztopine je najprimernejša lesena kad, ki ima spodaj otvor, skozi katerega se potem po razkuženju izpusti formalinovo raztopino. Pod kad se na eni strani podloži primerno poleno, tako da je posoda malo nagnjena. Ista se potem napolni do V3 cele vsebine s semenom, nato pa s formalinovo raztopino, in sicer se uporablja koncentracija 1 kg (literJ formalina na 200 / vode. Raztopina naj stoji ped visoko nad semenom. Da je mogoče odstraniti zračne mehurčke, ki se nahajajo na površju semen, kar ovira dostop raztopine, se cela vsebina kadi večkrat zmeša. Po 5 minutah je semensko blago razkuženo. S površja tekočine se s cedilnikom posname smeti in slaba zrna, jnakar se raztopino iz kadi pri spodnjem otvoru izpusti. Razkuženo semensko blago se napolni na to v koše, tako da odkaplja še preostala raztopina, dobro izpere s čisto vodo v primakni drugi kadi ter končno seme razprostre v tanki plasti na čistem mestu, da se popolnoma posuši. Tako seme je potem uporabno za setev. Napake, ki se napravijo pri razkuženju (katere ste napravili najbrže tudi Vi), so sledeče: 1. Premočna raztopina formalina, 2. predolgo namakanje, 3. opustitev mešanja razstopine, kakortudi semenskega blaga v času, ko se isti namaka, 4. opustitev izpiranja blaga z vodo po razkuženju s formalinom in 5. nezadostna osušite v blaga. Ena ali pa več imenovanih napak pri razkuženju je v Vašem slučaju škodovala, da je razkuženo proso le deloma vzkalilo. T. KMETIJSKE NOVICE. Desetmesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične dne 15. sept. t 1. Stan in oskrbo imajo gojenke v zavodu čč. šolskih sester v Mariboru. Prošnje za sprejem je vložiti do 10. avgusta t. 1. pri podpisanem ravnateljstvu. Prošnji se mora priložiti: krstni list, domovnica, zdravniško spričevalo, odpustnica oz. zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti ter izjava staršev, ozir. varuha, s katero se ti zavezujejo plačevati-stroške šolanja. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let, in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Oskrbnina znaša mesečno 300 kron, razentega pa mora vsaka gojenka prispevati še določeno množino živil. Zastran pogojev prehrane in drugih podrobnosti se je obrniti na podpisano ravnateljstvo, ozir. na vodstvo zavoda Šolskih sester v Mariboru. — Ravnateljstvo drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične šolsko leto 1920/21 dne 15. sept. t. 1. Šola je dvoletna. Prošnje za sprejem je vložiti pii podpisanem ravnateljstvu do ji. julija t. 1. Prošnji se mora priložiti: krstni list, domovnica, odpustnica oz. zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole ter izjavo staršev, oziroma varuha, s katero se ti zavezujejo plačevati stroške šolanja. Pripominja se, da je za sprejem potrebna starost najmanj dovršenih 16 let ter z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemalo se bo samo kmetske sinove, ki ostanejo po končani šoli doma. Oskrbnina je nastavljena na mesečno 300 K in se more plačati event. tudi v živilih. Sinovom ubožnih posestnikov se morejo dovoliti popolnoma ali do polovice prosta mesta. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. Programe, kakortudi vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Carina na vino in sadje. Vinarski in sadjarski odsek za Slovensko Štajersko, Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani, je imel dne 6. junija t. 1. v Mariboru odborovo sejo, v kateri se je sklenilo predložiti potom deputacije centralni vladi v Beograd spomenico, glede neobhodne potrebe opustitve uvedene carine na izvoz vina (100 din. — 400 K na 100 kg teže bruto) in sadja (20 din. = 80 K za 100 kg) ter vinskih in sadnh izdelkov, kake r tudi glede drugih določb (izplačevanje v tuji, takozvani zdravi valuti, zacarinjenje posode itd.), katere izvoz navedenih predmetov cvirajo, ozir. popolnoma onemogočujejo. Povdarjalo se je, da preti našemu vinarstvu katastrofa, če se ne odstranijo vse zapreke, ki izvoz vina ovirajo, in da bo na tisoče vagonov sadja prišlo na nič, če se izvoz sadja ne da popolnoma na prosto. Deputacija (obstoječa iz 4 zastopnikov vinogradnikov in sadjarjev in enega zastopnika vinotržcev) je bila pretekli teden v Beogradu in je posredovala pri vseh Letnik XXXVI. -—j prizadetih ministrstvih, kjer se ji je obljubilo, da se carina na vino zniža takoj od 100 din. na 5 din. = ni 20 K od hI, ozir. od 100 kg teže bruto. Tudi se bo uvaževala popolna naprostodaja izvoza vina. Tarife za sadje in žganje se bo revidiralo in se sme upati, da se carina na sadje popolnoma odpravi, na žganje pa vsaj zdatno zniža, in sicer v najkrajšem času. Tudi vprašanje izplačitve vina in sadja v našem denarju in olehkočenje pri zacarinjenju posode se bo v najkrajšem času rešilo, upoštevaje kolikor mogoče zahteve vinogradnikov in sadjarjev. Cepljenje V drevesnici, v državni drevesnici v Celju se bo letos cepilo od 20. julija do 15. avgusta približno 40.000 (štirideset tisoč) divjakov. 22., 23. in 24. julija vršili se bodo cepilni tečaji za okulacijo v drevesnici. Kmetijske podružnice in privatt.iki, kateri 'imajo namen napraviti sčasoma lastno drevesnico, pošljejo lehko ni ta tečaj za to sposobne fante. Tečaji so brezplačni. Živež naj prineso s seboj. Kuhalo se bo v drevesnici. Seneno ležišče bo preskrbljeno. Prijave za udeležbo sprejema sadjarsko nadzorništvo v Celju do 20. julija. Sprejeti bodo vpoklicani. Preeepitev dreves. Imamo na tisoče lepih zdravih pa nerodovitnih dreves. Ker bo nekaj let veliko pomanjkanje mladega sadnega drevja, precepimo medtem vse naše malorodovitne vrste. V ta namen vršili se bodo cepilni tečaji od I. januarja do 30. aprila 1921. Kmetijske podružnice, katere žele prirediti take tečaje, naj to naznanijo do 31. oktobra 1920. sadjarskemu'nadzorništvu v Celju s poročilom, koliko bo učencev in koliko dreves bo za precepiti. Za dober uspeh tečaja je treba sledečih priprav: I. Zbere in pridobi se 5 do 20 sposobnih fantov in mladih posestnikov, kateri imajo veselje do tega efela. Tečaj traja en dan. 2. Napravi se seznam posestnikov in števila dreves pri komu in koliko se bo cepilo. 3. Pri-skrba zadostne množine cepilnega voska, rafije in nožev. Če cepilnega voska nihče ne zna skuhat, napravil se bo pri tečaju, samo da je pripravljen vosek, smola in špirit. 4. Poiščite in določite že sedaj avgusta in septembra tista rodna drevesa, katere hočete pomnožiti, da narežete pozneje od njih cepiče. Kjer bodo tečaji šele aprila, tam se narežejo cepiči poprej in zakopajo v zemljo na senčnem kraju. 5. Vodja cepljarskega pouka dobi za enodnevni tečaj plačo od države. Stranke mu povrnejo vozne stroške in priskrbijo hrano in prenočišče. Kjer bi ga potrebovali več dni, dogovorijo se stranke z njim zaradi plačila. Izmed udeležencev tečaja je vedno nekaj takih, katerim gre to delo hitro izpod rok. S pomočjo teh učencev, precepi lehko vodja tečaja, kateri je izvrsten in uspešen cepljar, v par dneh vse nerodovitno drevje cele okolice. Preeepitev nerodovitnega drevesa stane manj kakor eno mlado drevo iz drevesnice. Posestnik! Izpremeni vse svoje ne- ali* malorodovitno drevje v bogato rodeče. Ne odlagaj — priložnost je dana — izgovora ni. Goričar. Vabila. k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1. — 5. po § 31. družbenih pravil. 2. Volitev podružničnih zastopnikov za občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. 3. Slučajnosti. Limbuš - Ruše, v nedeljo, 15. avgusta 1920. ob devetih dopoldne v šoli v Rušah; Sv. Lovrenc na Dravskem polju, v nedeljo, 8. avgusta 1920. ob treh popoldne; Žalna, v nedeljo, 1. avgusta 1920. po prvi sv. maši v novi šoli; Sromlje pri Brežicah, v nedtljo, 8. avgusta 1920. ob sedmih zjutraj v soli; Zgornja in Spodnja Šiška* v nedeljo, 1. avgusta 1920. ob petih popoldne v hiši g. Černeta v Zg. Šiški štev 3H; Sv. Ana v Slov. Goricah, v nedeljo, 22. avgusta 1920 po rani službi božji v šoli; Ptujska gora, v nedeljo, 15. avgusta 1920. ob osmih zjutraj v občinski pisarni; Spodnja Kungota, v nedeljo, 8. avgusta 1920; Sv. Bolfenk pri Središču, v nedeljo 1. avgusta 1920; Šmarjeta v Rožu, v nedeljo, 25. julija 1920. ob devetih dopol-drie v šoli; Brusnice, v nedtljo, 1. avgusta 1920. ob sedmih zjutraj po prvi maši v novi šoli; Globoko, Pišece in Bojsno, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob poltreh popoldne v novi' šoli v Globokem; Dobova, v nedeljo, 1. avgusta 1920. ob osmih zjutraj v gostilni Mihaela Kovačiča v Dobovi; za Tuhinjsko dolino, v nedeljo, 1. avgusta 1920. ob štirih popoldne pri ^Videtu" na Lazah; Vuzmetinci, v nedeljo, 1. avgusta 1920. ob treh popoldne v gostilni Štampar v Vuzmetincih; Loče ob Baškem jezeru, r nedeljo, 8. avgusta 1920. ob desetih dopoldne v *oli; Galicija, pošta Žalec, v nedeljo, 25. julija 1920. po prvem opravilu v šoli; Sv. Barbara v Halozah, v nedeljo, 8. avgusta 1920. po rani službi božji pri Antonu Korenjaku; Moste pri Komendi, v nedeljo, 1. avgusta 1920. ob polštirih popoldne (stari čas) v najetem podružničnem poslopju Moste, 42; Gornja Radgona, v nedeljo, 15. avgasta 1920. po osmi maši v šoli; Luče, v nedeljo, 25. julija 1920 po drugem opravilu v posojil-ničnih prostorih; Velika Loka, v nedeljo, 15. avgusta 1920. ob treh popoldne v gostilni g. Alojzija Bukovca v Veliki Loki; Slov. Plajberk, v nedeljo, 8. avgusta 1920. ob desetih dopoldne v tukajšnji soli; Sv. Bolfenk v Slov. Goricah, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob desetih dopoldne v doluaCl šoli; Selca nad Skofjo Loko, v nedeljo, 1. avgusta 1920. po prvi sv. maši v „Domu". Splošna opomba: Če kak občni zbor ob določenem času ne bo sklepčen, vršil se bo pol ure pozneje drugi, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih udev. Ponudniki in kupci plemenske živine. (Pod tem naslovom Slovenska kmetijska družba odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, U so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo telijo kopiti, ■ čemur je dana prilika prodajalcem in kupcem stopiti v stik In tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Prielaiati je nakup In ponudbo vseh vrst moških In ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglasllec natančno prijavi •vo| naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, itevilo itd. Nappodaj ■o t Kozla, sanske pasme, dve leti starega, proda oskrbni- štvo graščine Fužine pri Ljubljani. Telieo, pincgavske pasme, 2 leti in 4 mesece staro, ki se bo otelila v dveh mesecih, proda Adolf Knol, župnik v Krašnji, p. Lukovica. . Kobilo, lepo, pincgavske pasme, 6 let staro z žrebetom ali brez žrebeta proda Frančišek Prešeren, posestnik v Zabreznici, p. Žirovnica. Bika, simodolca, 18 mesecev starega, kije 137 cm visok in črez prsa 167 cm širok, zamenja za sivega, rjavega ali pšeničnega bika Anton Osolnik, pos. in župan v Muhaberu pri Novem mestu. Kobilo, štiriletno, lahke pasme, 170 cm visoko, proda Frančišek Janšovec, Veržej, p. Križevci pri Ljutomeru. Bika, sive barve, lepega, 400 kg težkega, licencovanega, ima naprodaj Ivan Zupančič, posestnik, Dobrova štev. 4., p. Dobrniče, Dolenjsko. Štirji enoletni žrebci, težke pasme, plemenitega po-koljenja, proda veleposestvo Loka, p. Bistrica pri Mariboru. m KONJEREJE C. S Uradno glasilo Samostojnega konjerejskega odseka Slov. kmetijske družbe v Ljubljani. Uredniška priloga 13. štev. »Kmetovalca" 1. 1920. Mehurji na konjskih nogah. Na različnih členih opažamo majhne, kakor oreh debele otekline. Te bule nastajajo na ta način, da se kožica (gožva) ki obdaja člene, napolni s členovim mazilom (s sklepno sluzjo). Podoba 4. kaže zdrav člen v preseku, in sicer je a členova kožica, b členova duplina z mazilom in c sta konca členovih kosti. Podoba 5. pa kaže tak člen bolan, in sicer znači a členovo kožico, ki je na desni strani močno vzbuhnjena, b členovo duplino z mazilom, d je pa bula, napolnjena z mazilom. Večkrat se tudi kitna nožnica napolni s tekočino, kar tudi mehurje na nogah imenujemo. Ti mehurji se nahajajo skoraj izključno samo pri konju; le semintja se kažejo tudi pri delovnih volih. Vzroki. Mlada, mehkužna in zlasti živina s slabimi členi ima posebno nagnjenost k ti bolezni; ta nagnjenost se pa še poveča, če se živina predobro krmi in mnogo v hlevu stoji. Sicer pa utegne te mehurje vse napraviti, kar draži člene in kite, da se vnamejo. Če konj zdrsne, če napačno stopi ali nerodno skoči, se pretegnejo kite in členi ter se vnamejo, kar povzroči mehurje na nogah. Velika napaka je tudi, če se premladi živini naklada preveč dela. Če hočeš svojega konja ohraniti brez napake, ne nakladaj mu v prvi mladosti preveč dela. Pregrehe, ki se zakrivijo na mladi živini, se nikdar več ne dajo popraviti. Mehurji na nogah nastanejo polagoma, ali se pa kot nasledki vnetja členov in kitnih nožic hitro prikažejo. Podoba 5. izgubita; vendar pa oteklina ostane. Členovi mehurji so okrogli, oni kitnih nožnic pa podolgasti. Če na oteklino pritisnemo prst, steče tekočina z ene strani na drugo. Mrzli in neboleči mehurji se navadno malo izpreminjajo; poleti se pri obilnem delu malo povečajo, pozimi in sploh pri manjšem delu pa malo splahnejo. Včasih se pa v gožvi napravi nova tkanina, mehurji se izdatno povečajo in povzročajo šepanje. Mehurji na nogah se največkrat in najrajši prikažejo na vsaki strani bicljevega člena; tu opažamo na vsako stran eno, debelemu orehu podobno, bolečo ali nebolečo oteklino. Na skočnem členu se nahajajo mehurji večkrat na notranji kakor na zunanji strani. Na kolenu sprednje noge dosežejo mehurji velikost gosjega jajca in imajo okroglasto ali podolgasto podobo. Mehurje na nogah razločujemo v sveže, vnetljive, ki so se šele prikazali in povzročajo šepanje, in v zastarele, neboleče. Navadno mehurji na nogah niso nevarni; šepanje povzročajo le frišni in vnetljivi mehurji. Vendar se konjski kupci teh mehurjev ogibljejo, ker jim naznanjajo slabe noge. Pri hudem in silnem delu se zastareli mehurji večkrat vnamejo, v gožvi se napravi nova tkanina in včasih zaraditega ves člen odreveni. Navadno pa zastareli mehurji ostanejo vedno enaki, ki živine nikakor ne nadlegujejo; mehurji žalijo oči in so napaka lepega konja. Če se pri žrebetih, ki niso Podoba 4. Znamenja. Okoli člena ali kitne nožnice opazimo okrogle (včasih tudi podolgaste), s tekočino napolnjene, mehke, večjidel mrzle in neboleče, natanko omejene otekline (glej podobo 6. pri a in b). Take mrzle otekline ne povzročajo šepanja. Kadar so pa ti mehurji sveži, gorki in boleči, takrat pa živina šepa, ali pa vsaj nekoliko bolj previdno hodi. Če so mehurji nastali po težkem delu, se bolečina in šepanje kmalu Podoba 7. Podoba 8. bili še vpreženi, na nogah prikažejo mehurji, je to vedno slabo znamenje; taka žrebeta imajo slabe noge in ne bodo nikdar dobri konji. Pri nakupu se moramo takih žrebet vedno ogibati. Pri zdravljenju moramo najprej skrbeti za počitek in za zadostno nastelje. Pri vnetljivih mehurjih rabimo od začetka prav pridno hladilne reč; v ta Podoba 6. namen pokladamo na nogo mrzle ovitke, nogo pa spiramo z mrzlo vodo ali pa postavljamo konja v vodo. Mrzli obkladki se prav preprosto devljejo na noge kakor kaže podoba 7. Okoli noge se namreč ovijejo cunje, ki se primerno pritrdijo, n. pr. z motvozom ali s slamo, ter se pogostoma polivajo z mrzlo vodo. Ko se je vnetje izgubile, in sploh pri vseh zastarelih mehurjih povijamo nogo prav trdo s povojem. V to svrho se kupijo posebne nogavice, kakršne kaže podoba 8. Da je na buli pritisk močnejši, se tamkaj nogavica podloži s predivom, kakor kaže črka a na podobi 8. Povoja pa ne smemo dalj časa puščati na nogi kakor četrt ure; vsak dan to lehko večkrat ponavljamo. Dobro zdravilo je tudi žveplena kislina; vzame se del žveplene kisline na 12 delov vode, in ta tekočina se vsak dan po dvakrat vmencava v mehurje. Jodovo ma-, žilo se tudi večkrat z dobrim uspehom rabi. Zastarele mehurje peremo večkrat z lugom ali z milnico; to se pa mora dalj časa ponavljati, če hočemo imeti kaj uspeha. V zastarele mehurje tudi vmencavamo ostra zdravila (del španskih muh in tri dele terpentina zmešano z mastjo v mazilo), ali jih še celo žgemo z razbeljenim železom. Kmetovalcem samim moremo glede zdravljenja mehurjev priporočati le tole: Novonastale vnetljive in boleče mehurje prav pridno obkladajte z mrzlimi obkladki, zastarele, neboleče mehurje pa pustite pri miru, ker konja ne nadlegujejo, ali pa pokličite zvedenega živinozdravnika. Vnetje in skrčenje kit na konjskih nogah. Pri konjih se večkrat na nogah vnamejo kite, in sicer največkrat kita upogibalka sprednjega kolena zadaj za piščalno kostjo in kita natezalka skočnega člena zadnje noge. Tako vnetje kit povzroča velike bolečine, in če se ne skrbi pravočasno za zdravljenje, se lehko kita skrči ter postane neozdravljiva. Konj, ki ima to napako, šepa in postane včasih za delo neporaben. Mil a P! ^Egpffl^. Podoba 9. Podoba 10. Vnete kite so bolj ali manj otekle, in ako jih stisnemo, občuti konj znatne bolečine. V začetku ni na bolnem d(«alltfo ae prevzacie poaredovanja. Ženske zmešane lase Cerklje._ kupuje po najvišji ceni Martin Pleterski, 15 ima vedno naprodaj apne-nica J. Tauhr, Zagorje ob 50 Mlincbe baitins sekane iz najboljše bele, ostre fflilUOttl! nalllllB, skale, trde ln srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno t arancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, v. Jurij ob južni železnici pri Celju. 60 r.dcnidu Ipc približno lVsrn2 rezanega v dile UuulljB If lbO, za pohištvo kupim. Ponudbe na upravništvo .Kmetovalca* 155 Rmptnnalri I Za "leno krmljenje priporo-nillGlUVaiLI I čamo sledeča semena: grahoro čisto ali pomešano z ovsom po K 4-20 kg, lečo za krmo po K 4"60 kg, grah za krmo po K 3 20 za kg Sever & Komp., Ljubljana, Wollova ulica št. 12. ___ 158 (žrebička), eno leto starega, polkrvnega Angleža zamenja za kravo mlekarico, eventuelro tudi proda. Ivan Golja, Podgora 3,. p. St. Vid p. Ljubljani. - 210 Konja Tropine, Spmpmbn aifln črno in sivo oddaja proti za-Ublll&IIanll UjUU meni za lepo pšenico Franc Pogačnik, Ljubljana, Dnnajska cesta 36. 179 dobljene pri kuhanju voska, suhe, t neplesnjive, kupuje I. Lukman Šoštanj. _217 Tnnninp Kmetijskim podružnicam priporočam 11UUIIIE. tolščekonopnene tropine po nizki ceni. Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 180 Rniliipnra 100 litrov> finega 48 °/o, domač iz-Dl llljutfbU delek, in več brinjevega olja in cveta proda Ivan Muller, posestnik. Črnomelj. 186 Trpite no resmatizmu in gihtičnih hnlorinah 1 Vdrgnenje s pravim Fellerjevim IIUIKLIIIUII { Elza fluidom je takorekoč dobro-dejno I 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni stekle-nici 36 K.__ lialiM 0 dokler traja zaloga, kgpo K 28-—, llnllbU poslovnica zemaljsk. gospodarskog vi-Ječa v Metkoviiu. 189 Vse vrste Rabite milo - odvajajoče sredstvo? Fellerjeve prave Elza krogljice izvršujejo svojo dolžnost I 6 škatjic 18 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Želodec okrebčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina pos bej, a najceneje. Eugen V. Fetler, Stublca donja, Elzatrg št. 287. Hrvatska. __20 E Potrebovali bi odvajajoče, želodee okrepčujoče sridstvo? Elza krcgljic. 6 škatljic 18 K. — Omot in poštnina pesebej, a najceneje. Eugen V. Fellcr, Stubica donja, Elzatrg št. 287. Hrvatska._20 F_ kranjskih klobas «» slanin- mnn i po primerni ceni ima naprodaj llluSu Jakob Erlah, mesar in prekaje-valec, Dobje, pošta Loče. Brzojav in železniška postaja: Ledenice, Koroško._212 Več sodarskih pomočnikov t sffišš obrt sprejme Franjo Repič, sodarski mojster Ljubljana, Kolizejska ulica 18., Trnovo. Hrana in sta-novanje pjosto._ 215 H finviif circa 18 Johov površine so naprodaj T yU«UI v last, ali za izsekati; več stotin metrov bukovja, vmes dosti smrekovega in jelovega lesa. Cena po dogovoru. Več se izve pri M. Jagodic, Zgoša 4. p. Begunje pri Lescah. 216 oženjenega, sposobnega v rabi i| poljedelskih strojev in ženo vajeno mlekarstva, sprejme graščina Fužine pri Lju-bljani._220 n»blirn 14 — 18 let star0. pridno in pošteno, UCniliiU, le z dežele za domača dela, išče družina v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo „Kme-tovalca*.__221 Nannnrlai ie lep koni' rude5e barve, dve leti lluJJI UUDJ in tri mesece star. Konj je sposoben za vsako vožnjo, krotak in čist. Lastjiik Janez Jordan, posestnik, Groblje št. 9. p. St. Jernej, Dol. Cena po dogovoru. 225 PnnHitlll dva !unca- P° dve Stara, že vajena MUUulll vožnje. Cena po dogovoru, Janez Zitn'k, Ižanska cesta št. 51._226 Dn7a z mlekom je naprodaj. Ceno pove guspa nU£u Marija Pavlin v Radovljici, Gorenjsko. _227 Nannnifai ali Pa v zameno za koze dam 22 110|iruaaj ovac. M. Arh, Bodišče št. 14 p. Bled. 223 Pnnriam žtirI leta staro>150 cm visoko, zeio i l iiuu1ii živo kobilico (fuhs) z le malo rabljeno rumeno jahalno epremo ali brez te. Vinko Grebla-her, Vešoice - Logaves. 229 ffllatilnica, f^ii Fnniiam 2 mlinska kamna, dobre kakovosti, II UUttil! Visoka 80 cm iz ostre trde skale. Dobavljam tudi 5-6 ma desk tudi češnjevih 35 mm debelih za m zarsko uporabo. Cena po dogovoru. Martin Kačič, posestnik v Svečah, p. Bistrica v Rožu. 231 lerpin kmečkega hlapca, nastop takoj. Gabriel JJUblll Eržen, Zapuže pošta Begunje - Lesce. _______235 1SI1 k(T nlrha močnega, okoli 5 mm prodam IUU PIČIM, ali zamenjam za železo ali Sme. Alojzij Stražar, Podgorje, p. Kamnik, Gorenjsko. 23 H Stajo za kunce, ter, dva oddelka, s pločevinastim dnom in s lepenko krito, ter 1 »nega samca in dve samici belgijske pasme proda R. Brovet, Trebnje. 233 avtomatičen, popolnoma nov, od prvovrstne i| tvrdke, zmelje 100 ig na uro, za pogon z vodo ali motorno silo se takoj proda. E. Jare, Celje, Razlagova 1. 234 Cepljene vinske trte l^M guj Rip Cortalis in Rup. Montikola z visti, Beli in rdeči Spanjol, Laški in Reinski Riezling (Rilček) Kraljevino, Portugalka, Muškatna žlahtnina, Vi pavska zelenika itd. ,,N6CSpIjBlllh" Ameriških korenikov več vrst, priporoča iz svojih trtnic (razsadilnic). JohanSarič, vinogradski in vočarski strokovnjak, beočin (Sriem). 236 TlinPr za ma'' lov' iz°bražen v navadnih goz-liUBGu darskih delih, ki zna slovensko in nemško in je oženjen se sprejme pri oskrbništvu graščine Neukloster, Sv. Peter v Savinjski dolini. 237 Štirinajst tednov starega bička Jčka za pleme, lepe;a, sivega murodolske pasme in 835 arov obsegajoče arondirano posestvo in hišo v Krškem, proda Florjan Rozman, posestnik na Trški gori št. 15. poleg Krškega. Reflektantje naj se obrnejo direktno na njega brez posredovalca. 238 »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na »/• strani 300 K, na '/a strani 150 K, na i/, strani 160 K, qa H„ strani 50 K in na >Ju Strani 25 K. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih' ftane 2 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani,Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca* so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. BENCIN DISEL-OLJE STROJNIC OLJE TOVOT MAST dobavlja promptno Mineralno rafinerija Dravograd. Dopise na Centralo v Mariboru. Tel. 80. Brzojavi: Rafinerija. Oddajo se zastopstva zmožnim tvrdkam v vseh večjih mestih Jugoslavije. (63j Tovarna Bochmann Najstarejša hranilnica v Sloveniji. KRANJSKA HRANILNICA yLjubljani ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti 3°/„ obrestovanju in dovoljuje hipotečna posojila po S hranilnico sta zvezana Eredituo društvo tn starostua hranilnica za posle tn delavce. Hranilnica je sirotlnskovarna in jo nadzorule deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno S milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekorntnib naprav in podjetij na Kranjskem. (34) Za te svrhe se je doslej darovalo 8,696.000 kron. Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko •iranilnico v Ljubljani, Knaflleva ulica itev. 9 KONJAK Pri slabosti vsled starosti, težkočah v želodcu, pešanju moči je (19) star uinshi honjah pravo življenje vzbujajoče sredstvo. Razpošilja dve polli- terske steklenice, ovojnina in poštnina prosta za K %•— Beneš Hertl, graščak na graščini Gollč pri Konjicah Štajersko. Kmetovalci! Pri nakupovanju hmetijshih in drugih vsakdanjih potrebščin m ozirajte se le na tvrdke, ki se Vam potom oglasov v »Kmetovalcu« priporočajo. Izdelujem: Lemeže, branine zobe, krampe, kopače itd. Popravljam: m Poljedelske stroje in orodje po najnižjih cenah. Rudolf Ravnikar, fužina Kjivice 14, pošta Radeče Zldanimost. Zopetl ogromno pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela trrdka R. STERMECKI t Celju in sicer volne, tiskanine, cefirja, eta-mina, batista za ženske obleke, sukna, kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega družega blaga, katero se prodaja zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, možki, in otroški v velikanski izberi, pristno ročno delo lastnih čevljarjev, llustrovani cenih zastonj 1 Na debelo samo v I. nadstropju. (27 j Veletrgovina, razpošiljalna Jurija grofa Thurnskega jehlarna na Ravnah ustanovljena 1774. teta. (17) Guštanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Guštanj, žel. postaja Prevalje. Brzojavni naslov: jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko in bresdansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Leglrana in neleglrana topllniška jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre, za rudo, premog in kamen; za pile, rezila vrtalna, dleta itd. Leglrana in neleglrana martlnova jekla za vozovne in vagonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni ln letalni industriji ; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire, motike. lopate itd. Ugotavlja: Vozovne osi s pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovoko-vane do 6 m dolžine); v žlebih kovane dele za avtomobile In vagone; krogle za cementne mline Itd Kmetovalcil Denarni zavodi! Gozdarske in gospodarske zadruge! Baritel Litotržcll Berite i A. Šivic i i0) ,.Poljudno navodilo za merjenje lesi". V omenjeni knjižici je poljudno popisano katet se izračuna telesnina debel posekanega in rasto čega drevja ter celih gozaov, Kakor tudi obtesanegt in razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis in potrebne tabele za pravilno določanja oblik in razmerij lesu, ki se Ima obtesati ali rai-žagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabel Izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane ta* bele za določanje prostornine v ogljarskih kopali ln kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih metrih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne Kmetovalec«, izhaja (dvakrat mnsefino) v 25 tisoč izvodih ter je razSirjen po vsob slovenskih deželab. Ljudska posojilnica v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6. obrestuje hranilne vloge po čistih Ljudska posojilnica v Ljubljani Je največja slovenska posojilnica in Je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad i milijon enstotisoč kron reeerv- (5) nih zakladov. Posojila se dovoljujejo po 4 do B°/0 Midsta posojilnica stoji pod neposrednim drianls nadiontron. ]. H0M9TIG dolgol. zastopnik znane tvrdke K. In R. Ježek, Blansko, tovarna kmetijskih In poljedelskih strojev inmotorjev se priporoča. — Dobra in solidna postrežba. Nadalje prlooročam brzoparllnlke vseh velikosti z dvojnim pocinkanim parnim kotlom, in porabno obenem za kuhanje žganja. (12) Spra]emam naročila na slamorezne note. Cene po dogovoru. Tudi imam malo rab-bljeno slamoreznico 12" tistnine v dobrem stanju posebno pripravno za pogon z viteljem na lesenem podstavku. Cena po dogovoru. Ljubljana, Oradliie St.11 Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit - Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve Itd. ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija ANTON R9NG občni zbor Hranilnice in posojilnice na Viču registr. zadruge z n. o. z, ki se vrii v nedeljo, dne 1. augusta 1920. ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni na Viču. Dnevni red: 1. Otvoritev ter določitev sklepčnosti. 2. Poroči o tajnika. (72) 3. Poročilo blagajnika. 4. Potrditev letnih računov. 5. Volitev nadzorstva. 6. Raznoterosti. V slučaju nesklepčnosti se vrii pol ure drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število navzočih. Načelstvo. Gospodarska zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih škili stro jev (3) iz najslovitejftih tovarn.? Zastopstvo za parne kotle znanih tvornlc ,Welsla'. j Primešaj krmi Mastin I j Enkratna teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, p? se o meša dvakrat. Dietetični prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina 30-50 poštnine prosto na dom. (55) Mazilo zoper gar e (naftomazMo) uniči pn ijudeii ga.jc, < aj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček po pošt) X 12-50. Lekarna Trnk6czy LJubljana, Kranjsko. Zraven rotovža. G G Kmetska posojilnica refiatovana zadruga z neomejeno zavezo a v LJUBLJANI a ljubljanske okolice v lastnem zadružnem doma na Dunajski cesti štev. 18. Obrestuje hranilne vloge po 3 °j0 (2) km vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v eveai m čekovnim prometom tet fik obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kron. ===== Stanje rezervnih zakladov 1,100.000 kron, ===== TlIlH letne knpuje H. Luckmann, I UUI lEIUa prej J. Leuza nanl. a Ljubljani na Martinovi (AhaeijeTt) cesti 10 p« najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo evetje, korenin«, lnbje in semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke. 131 Mlatilnirn z gepelnom, malo rabljeno, v do-llIlOlllIlILU, brem stanju, prodam zaradi električne naprave. Cena po dogovoru. Ivan Soklič, Selo 13. p. Bled. 240 Č+orlilniho večjo množino v vseh dimenzijah, UlKlHllIllIli, (18, 21 in 24 eol) za vzidati prodaja Fran Kosmač, Ljubl.ar.a, Jeranova ul. 5. Trnovo. 241 Riba siye barve> 'epega, 400 kg težkega, licen-UlnO, covanega ima naprodaj Janez Zupančič, posestnik, Dobrova št. 4. p. Dobraič Dol. 139 . Plemenska živina. _ Planinsko, zdravo in vztrajno plemensko ži- v" ■ vino in živino za rejo rjave pasme dobavlja v manjših in večjih pošiljatvah kantonska komisija za izvoz živine. Graubiiunden, Švica, Hantonales Landurirtschaftsde-partement in Ehur [Švica). Izdeluj em hmečhe mline od najmanjšega do največjega: ffza roko, vodno in motorno moč. Mlini" so opremljeni s presejal-niki [in kamni, kojlh fni treba nikoli klepati, za kar jamčim. Tijjmlini meljejo vsako žito ter na-pravljajo lepo in okusno moko za kuho in pecivo pri samo enkrat-__nem nasipu. Razpošiljam razne vrsie mlinske kamne in druge potrebščine tlza mline ter poljedelske stroje. stavbenik mlinov ($4) v Sv. Jurju ob Južni železnici. S tehničnimi in praktičnimi nasveti vsakomur na razpolago. Kmetijska podružnica Brezno ob Dravi ima svoj i£tni občni zbor v nedeljo 22. avg. VSPORED: 1. Poročilo tajnika. (<®) 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev delegatov za občni zbor km. dr- 4. Predlogi in slučajnosti. M. Čas, predsednik. Vabilo na občni zbor Kmetijske zadrega Breg pri Ptuju. r. z. z omej. zav. ki se vrši v nedeljo dne 15. avgusta 1920 ob 10. uri dopoldan v gostilni g. Josipine Strašil na Zgornjem Bregu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Volitev novega načelstva in nadzorstva. 3. Volitev dveh zastopnikov za občni zbor Kmetijske družbe. 4. Slučajnosti. (71) Breg pri Ptuju dne 7. julija 1920. Načelstvo.