GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 24 — Leto III.
Murska Sobota, 21. junija 1951
Cena 4 din
Duhovniki imajo svojo
stanovsko organizacijo
Pred tedni smo čitali v dnevnem časopisju, kaj vse se je godilo v ptujskem, okraju, ko je vernike obiskal, mariborski knezoškof dr. Držečnik. Iz vsega njegovega zadržanja ob priliki birmanja otrok veje  sovraštvo  proti današnji ureditvi, sam »dušni« vodja pa je stopil na pot oživljanja belogardizma,  izkoriščajoč verska čustva kmečkih ljudi. Povsem naravno je, da se je večina poštenih frontovcev zgražala nad Držečnikovim početjem, kar dokazujejo številne resolucije, ki so mu  jih poslali Lenartčani in drugi slovenj ego riški ljudje. »Drago smo plačali našo svobodo, zato ne dopustimo, da bi razni Držečniki teptali ustavne določbe, za katere je že neštetokrat glasovalo vso slovensko, ljudstvo,« pišejo frontovci iz Lenarta.
Trdno prepričani, da so naši bralci seznanjeni o  dogodkih v ptujskem okraju, se bomo nekoliko pomudili pri duhovnikih, ki živijo v našem  Obmurju.
Že takoj v začetku se bomo spomnili proslave, ki jo je v čast desete obletnice OF organiziral v Ljutomeru pod-stanovske organizacije, v kateri se odbor Ciril - Melodijskega društva, zbirajo vsi  pošteni in domoljubni du hovniki. Na tem svečanem sestanku smo srečali lepo število duhovnikov, ki se iskreno zavzemajo za sodelovanje z našo oblastjo. Zborovalci so povabili tudi predstavnike ljudske oblasti in OF ter duhovnike, ki še niso včlanjeni v društvu.
Cezanjevski župnik Ferk je v svojem pozdravnem nagovoru orisal razvoj osvobodilnega gibanja v ljutomerskem okraju. Zborovalce je spomnil na številne dogodke in junaštva naših partizanov. Zlasti se dobro spominja Cezanjevčanov, ki so mnogo žrtvovali za svobodo. Govorila sta še: zastopnik duhovnikov iz mursko-soboškega okra-ja in tajnik društvenega pododbora Slednji je osvetlil vlogo CMD za sodelovanja cerkve z ljudsko oblastjo, hkrati pa je apeliral na zborovalce, da vzgajajo vernike v napredne, domovini vdane državljane. Z obujanjem človeških in narodnih vrlin v zavesti vernikov pomagajo duhovniki pri graditvi socializma. Izvajanju tajnika je sledil kulturni nastop posameznih zborovalcev, ki so zapeli par narodnih pesmi.
Tako odgovarjajo ljudski duhovniki
na početje mariborskega pokrovitelja, ki zlorablja svoj visoki položaj za borbo proti naši družbeni ureditvi. Ko govorimo o delu ljudstvu vdane duhovščine, pa ne popuščamo v budnosti proti onim duhovnikom, ki si lastijo pravice, zabranjene z našo Ustavo.
Prav vsi verniki dobro vedo, da je veroizpoved ustavno dovoljena in svobodna. Ljudska oblast to načelo dosledno uveljavlja, nihče ji ne more očitati, da bi komurkoli zabranila izražanje verskih čustev. To versko svobodo pa si napačno tolmači gospod župnik iz Male Nedelje, ki je v eni izmed svojih pridig prerokoval nastop modernega svetá. Kakšen bo ta svet, nam ni znano, toda z napadom na šolske  oblasti, ki baje nepravilno vzgajajo otroke, si  je snel krinko z obraza. S prižnice je našteval krivice, ki se mu godijo. Med prve šteje delo, ki ga mora opravljati na posestvu. Torej, za njega je delo  krivica, za vernike pa čast! Le-tem pa je tudi znano, da je njihov župnik v stari Jugoslaviji delal kot ekonom nekje V Prekmurju. Razlike je samo ena: takrat ni godrnjal, danes pa se s prižnice huduje nad to krivico.
Pri Miklavžu je gospod župnik odklonil članstvo v CMD, trdeč, da je ta organizacija sprejela program Fronte, ki je istočasno tudi partijski program. Čudna ugotovitev, ko pa vemo, da je miklavški župnik dobro seznanjen s cilji duhovniške organizacije, povrhu tega pa nam je znano, da samo »ideologija« ne more biti vzrok za njegovo odločitev, pač pa je vmes nerazumevanje za solidno, sodelovanje z oblastjo. Sodbo o tem prepuščamo bralcem, ker se nam zdi, da so ljutomerski zborovalci bili drugačnega mišljenja.
Toliko o svobodi vere, ki jo prenekateri duhovniki napačno razumejo, ko kršijo drugo ustavno načelo: cerkev je ločena od države. Naša ljudska oblast je na. željo vernikov dovolila verouk na osnovnih šolah, toda le tam, kjer se duhovniki ne vtikajo v »politiko«. Stvar vernikov je, da to pravilno razumejo, kajti takim, kot je malonedeljski pridigar, miklavški gospod, ali pa dušni pastir iz Tomaža, ne bo dovolila delovanja proti pridobitvam naše ljudske revolucije. Verniki v teh krajih si bodo morali poiskati ljudske duhovnike, takšne ljudi, ki so jim cilji Cirll-Metodijskega društva pri srcu in se zanje iskreno zavzemajo.	ks
Prekmurska okraja
po sprostitvi obveznih odkupov
Po skoraj dveh mesecih sproščenih odkupov in novega sistema trgovine, so se tudi v prekmurskih okrajih nekako ustalile cene. Kmetje prodajajo govejo živino povprečno po 65 din kg žive teže, prašiče od 160 din navzgor, jajca po 8 do 9 din komad, mleko 1 do 20 din. Sicer še cene v kakšnem dnevu zanihajo za nekaj dinarjev navzgor ali navzdol, kakršno je pač povpraševanje po blagu. Kmetje kupujejo le to, kar prej ni bilo v proizvodnji. Cement in opeka so še vedno predmet, po katerem živahno povprašujejo.
Kmečki ljudje v Prekmurju so v glavnem zadovoljni s sprostitvijo obveznih odkupov, še bolj pa s sedanjimi cenami kmečkih proizvodov, ki so še vedno razmeroma visoke. Glavni prevzemalec kmečkih  pridelkov so kmetijske zadruge, teni pa uspešno konkurirajo še Odkupovalci tovarne mesnih izdelkov, domača podjetja in sosedi iz Hrvaške in sosednjih okrajev. V medsebojni konkurenci pa prihaja tu in tam tudi do nezdravih pojavov prekomernega navijanja cen. Tako so nakupovalci nekega podjetja iz Ljubljane plačali kg žive teže celo po 80 din, čeprav je bila cena goveji živini 60 dinarjev. Podobno se je opazilo tudi v dolnjelendavskem okraju. V Lipi se je pojavil prekupčevalec, ki je odkupoval prašiče po 200 din kg — cena
je bila 180 din za kg žive teže. Da je v prostih odkupih vodil marsikdo lahek zaslužek, kaže slučaj v Dobrovniku, kjer je domači prekupčevalec začel kar na veliko barantati s preprodajo krav, pri čemer je kmetovalce oskubil za nekaj tisočakov. Poudariti pa je treba, da so se taki slučaji dogajali le tam, kjer jih domača odkupna podjetja niso zajela v svojo mrežo. Ustaljene cene živilom pa so pometle tudi z vsemi številnimi drobnimi prekupčevalci v Prekmurju, ki so živeli na grbi kmečkega človeka. Trenutno so se sicer živahno zagnali na teren ter pokupili večje zaloge jajc in drugih živil, ko pa so isto blago postavila domača podjetja za 1 din ceneje, so jo popihali domov. Danes je že marsikdo prišel do prepričanja, da časi »cvetoče trgovine z živili« minevajo in da je treba hočeš' nočeš prijeti za pošteno delo. Seveda z dosedanjo intervencijo, ki večkrat prihaja prepozno, še nismo zadovoljni. Če bi domača podjetja v Murski Soboti uspešno intervenirala pri cenah češenj na trgu, gotovo ne bi uslužbenci kupovali češenj v junija po 50 din liter. Tu je potrebno omeniti še intervencijo kmečkih delovnih zadrug. Te bi lahko s svojimi proizvodi uspešno zbijale dnevne cene, če bi pri poedinih zadrugah bilo več socialistične zavesti kot pa je. Tako so zadružniki v dolnjelendavskem okraju prodajali v svoji trgovini živila po isti ceni ali pa celo dražje, kot so jih dobili potrošniki pri kmetih. Seveda pa so potem v zadrugah močno godrnjali, ko jim je OLO odbil izdajo določenega odstotka bonov, kar je tudi povsem pravilno. Mnogo bi se lahko govorilo tudi o čistoči te trgovine v Dolnji Lendavi. To so stvari, ki se tičejo med drugim zadružnega sklada — le-ta mora odpravljati take in podobne pomanjkljivosti, ker le tako bo lahko zadružništvo  v očeh zasebnih kmetovalcev postalo predmet spodbude.
Večje težave so v Prekmurju z dnevnim odkupom mleka. Dnevno odkupijo v obeh okrajih približno 6000 litrov in sicer v murskosoboškem okraju 5000 l, v lendavskem pa le 800 do 1000 litrov. Te številke dovolj jasno povedo, da do danes odkup ni zajel niti polovice dnevnih količin mleka v okrajih. Če računamo, da imajo kmetje — upoštevajoč zadnji popis živine — v Prekmurju nekaj manj kot 30 tisoč krav in pripuščenih junic, ki dajejo kljub razmeroma nizki mlečnosti vsaj štirikratno količino mleka, kot ga zajame dnevni odkup, lahko trdimo, da je odkup slab. Vzrokov je več! Prvi je ta, da še večji kmetje zaenkrat ne potrebujejo denarja ter dajejo mleko raje prašičem, računajoč na dobro prodajo masti v jeseni. Tem je treba povedati, da so to računi brez krčmarja — mast se je že občutno pocenila in se bo v doglednem času še bolj. Seveda, tedaj se bo marsikdo spraševal, zakaj ni raje oddajal mleka. Zanimivo je primerjati dnevno evidenco po zbiralnicah. Mleko oddajajo večji del le bajtarji in manjši kmetje — torej ljudje, ki si mleko najteže pritrgajo od ust. Tako n. pr. v Dobrovniku oddajajo kmetje dnevno nad 150 litrov, v Rankovcih, kjer so doma veliki kmetje, pa niti litra. Podobno stanje je v Turnišču, kjer oddajajo le 9 litrov. Za las so jim podobne gospodarsko najmočnejše vasi v murskosoboškem okraju. Tako v Satahovcih
dnevno prihaja v zbiralnico 12 litrov, v Murskih Črncih 11 litrov, v Kroga 20 litrov. Tipičen primer dajejo vasi, ki spadajo v sektor Šalovci. Lansko leto so tu dnevno odkupili do 3000 1 mleka, danes pa prihaja le 600 litrov. Zadružniki v Moravcih dajejo dnevno 6 litrov, v Hodošu 20, v Črensovcih 10, v nekaj primerih pa sploh ničesar. Priznajmo, da smo za slab odkup mleka v Prekmurju tudi sami soodgovorni. Če bi se kmetom ob pravem času in na pravilni način pojasnilo, kakšen pomen ima trenutni odkup mleka, bi gotovo ljudje razumeli potrebo ter oddajali več kot danes. Tokaj bi lahko mnogo storile splošne kmetijske zadruge, ki bi lahko povsod prevzele zbiralnice. Špekulativni primeri dolivanja vode k mleku zadnja leta kažejo, da imamo po zbiralnicah tu in tam še vedno ljudi, ki ne odgovarjajo za to delo, kar pa včasih odvrača kmete od prodaje mleka.
V Prekmurju je odkup mesa na mrtvi točki
Tudi obvezni odkup 40% mesa, kolikor ga še morajo oddati kmetovalci do 1. julija, je važen. Menda ni treba Še posebej poudarjati, kakšen pomen imajo ti odkupi za garantirano preskrbo, dejstvo pa je, da v Prekmurju ti odkupi stoje na mrtvi točki, ker kmetje računajo, da po 1. juliju ne bo več oddaje. Tako so v dolnjelendavskem okraja do danes odkupili (e 25% na račun zaostankov — nič boljše ni v okraju Murska Sobota. Kako je s, to stvarjo, dokazuje primer v Rakičanu, kjer je KLO, nasedajoč interesom vaških špekulantov, odločno odbil izdajo odločb kmetovalcem, češ naj odločbe izda OLO. Tak primer se je ponovil še v Gančanih, kar dokazuje, da v KLO še vedno sede ljudje, ki ne odgovarjajo za to. O tem bi naj zbori volivcev ali sveti državljanov podrobneje razpravljali. Neutemeljeno je tarnanje, da bo izterjava teh zaostankov mesa šla na občutno škodo živinskega staleža v Prekmurju. Odkupi zadnjih let so res tu in tam zajeli v živo. Na primer: v lanskem letu v murskosoboškem okraju 5, v lendavskem 12%, vendar je treba upoštevati, da so kmetje odprodajali le jalovo in manjvredno živino, od katere nismo imeli mnogo koristi. Da je take živine še vedno nekaj v Prekmurju, kaže nizka mlečnost — ta dosega v povprečju le 600 do 800 litrov na kravo — ter živahna odprodaja živine po prostih cenah. Tako so n. pr. v murskosoboškem okraja v maju odkupila domača podjetja nad 20 tisoč kilogramov mesa, v lendavskem 30 tisoč kilogramov, ne računajoč odkupov tujih nakupovalcev, ki so odkupili neprimerno več kot pa domača podjetja. Kaj sledi 
iz tega? 
To, da je v Prekmurju še vedno dovolj manjvredne živine, katero bo treba postopoma odprodati, na njeno mesto pa postaviti rodovniško priznani naraščaj, kar bi bil izhod iz sedanje nizke mlečnosti. Upoštevajoč našteta dejstva je potrebno kmetovalcem povedati odkrito: Odkupe na račun 40% ostankov letošnjih obveznosti mesa je treba brezpogojno oddati, ne glede na neupravičene izgovore in prošnje, s katerimi v zadnjih dneh oblegajo kmetje OLO.
Nova oblika  poslovanja splošnih tolstih zadrug
V	radgonskem okraju se pravkar bavijo z reorganizacijo okrajne Zveze kmetijskih zadrug. Pred nedavnim so na zasedanju zadružnega Sveta  ustanovili novo zadružno  trgovsko podjetje, v katerega so se vključila naslednja podjetja: okrajni magazin s poslovalnicami, podjetje za obvezni in prosti odkup kmetijskih pridelkov in Zveza kmetijskih zadrug. Gre za zelo pomemben korak, ki bo pospešil razvoj splošnega kmetijskega zadružništva. 
V NEKATERIH ZADRUGAH
SE JE MOČNO DVIGNIL PROMET
V	kmetijski zadrugi na Tratah so samo v času od 20. aprila do 30. maja t.l. dosegli 1,080.000 dinarjev prometa, skoraj toliko, kakor v prvem tromesečju letošnjega leta. V radgonski zadrugi je dnevni promet povprečno takole naraščal: v februarju je znašal 8000 din, v marcu 18.000 din, v aprilu pa že 21.000 din. Zadruga je v času od 1. januarja do 25. maja t. l. imela preko 8 milijonov prometa.
Kaj pa zadruga na Račkem vrhu, ki posluje v odmaknjenem, hribovitem kraju? Uveljavlja se, čeprav postopoma. Tudi v njej se je nabralo 3,721.300 din prometa. V Radencih pa so iztržili dnevno za 19.600 dinarjev blaga. Skupni promet v obdobju od 1. januarja do 30 maja t. 1. znaša 4,160.000 dinarjev!
KAJ SE LAHKO ZGODI,
ČE KNJIGOVODSTO NI NA TEKOČEM?
Povedali smo o dobrem začetku trgovanja posameznih zadrug. Vendar samo to ne zadostuje. V Radencih imajo dobrega trgovca in slabega knjigovodjo, ki še do danes ni izgotovil bilance za lansko leto, hiti s knjigovodstvom ni na tekočem Kako jim bo banka pomagala s krediti, če ji lansko poslovanje zadruge ne bo objasnjeno? Napovedani ukrepi v kreditiranju zadrug določajo, da je predpogoj za kreditiranje — ažurno knjigovodstvo sleherne zadruge. Torej jim ne kaže drugo, kakor izboljšati knjigovodstvo. Z malomarnim poslovanjem radenskega knjigovodje pa je oškodovana tudi zadruga na Račkem vrhu, ki nima samostojnega knjigovodje, temveč je pristojna pod radenski knjigovodski center.
      NA ZALOGI NEKURANTNO BLAGO 
POKVARJENO ŠKROPIVO,
V BLAGAJNI PA ZGUBA
Kam z blagom, ki nikakor ne gre v promet? Tega se je v marsikateri zadrugi nabralo. Le dva primera  si oglejmo: v Račkem vrhu so znižali vrednost takemu blagu za 111.809 dinarjev, vrednost 5455 kg pokvarjenega škropiva pa znaša 103.000 dinarjev; Ali pa v Radencih, kjer so prav takšnemu blagu znižali ceno za 71.152 dinarjev?
S tem si hočejo zagotoviti prodajo predmetov, za katerimi med potrošniki ni povpraševanja Kaj drugega ne moremo pričakovati od takega trgovanja kot izgubo? To so sicer stare zaloge blaga, ki pa so sedaj ob večji iz-
biri izgubile veljavo. V bodoče takšni primeri lahko edino škodujejo, ne samo poslovalnici in njenemu osobju, marveč vsem članom-zadružnikom, ki bodo odslej resnični gospodar ji zadrug, pa tudi neposredni koristniki v zadrugi ustvarjenega dobička.
O NEKATERIH UKREPIH, KI BODO UTRDILI ZADRUŽNO POSLOVANJE
Med najvažnejše lahko štejemo izvolitev zadružnega Sveta, ki bo kolektivno vodil vso zadružništvo. V njem so zastopani predstavniki vseh kmetijskih zadrug. Svet bo imel vse pravice odločanja, vključno tudi razdeljevanja dobička, ki si ga bo, med letom ustvarilo podjetje. Ta dobiček bo razdeljen med zadruge po ključu prometa, ki so ga te v letnem poslovanju dosegle. Svet bo tudi nagrajeval uslužbence in trgovsko osobje, ki bo plačano po učinku dela.
Skoraj po vseh vaseh se bodo združile poslovalnice okrajnega magazina in kmetijske zadruge v eno gospodarsko sposobnejšo enoto s samostojnim knjigovodstvom.
Tudi ženska sekcija zadružnic, ki so jo pred kratkim ustanovili, bo lahko mnogo pripomogla k izboljšanju zadružnega poslovanja. Žene se bodo v svojem strokovnemu združenju usposabljale za pospeševanje kokošjereje, svinjereje, pletilstva  in drugih udomačenih ženskih poslov. Sekcijo vodi tov. ing. Štefula Olga.
Na zadružnih zborih razpravljajo člani o zvišanju članskih deležev. Skoraj povsod so jih zvišali na 500 dinarjev za vsakega člana. Povedali pa so tudi svoje o drugih proizvodnih odsekih, ki niso doslej odigrali svoje vloge pri širjenju zadružništva. No, ponekod so že začeli! V Cerkvenjaku pripravljajo lončarsko delavnico, ki bo v prihodnjih dneh obratovala. V Radgoni se člani niso zadovoljili s 97.430 dinarji, ki so naloženi v hranilni blagajni. Dali bodo več! V Apačah so pohvalili trgovsko osobje, ki je lani poslovalo s 380.000 dinarji dobička. Zdaj so sklenili, da bodo pomagali zadrugi v vseh odsekih, ki pridejo pri njih v poštev. Kmetje iz Kapele pa so zaprosili, da se. v njihovem kraju ustanovi kmetijska zadruga.
Soboška gimnazija in njeno življenje
Ni še prav utihnil vrišč 700 otrok, ki so se že vse dni v juniju poslavljali od šole in svojih profesorjev, pa so že poslopje gimnazije v Murski Soboti zasedli novi obiskovalci. Tokrat resnejši in mirnejši. Vsak s polno glavo učenosti in z veliko skrbjo: Bo šlo — ali ne? Blizu 200 dijakov iz vseh štirih obmurskih okrajev je prišlo preizkušat svoje znanje, če je zadostno za sprejem v višjo gimnazijo in na Učiteljišče. — Njihovi obrazi, ko prihajajo od izpitne komisije, so precej različni. Nekaterim gredo usta kar sama na smeh, drugi pa komaj skrivajo solze. Da, izpitna komisija je stroga! Višjo gimnazijo in učiteljišče bo lahko obiskoval le dijak, ki je pri sprejemnem izpitu pokazal lepo mero znanja. In tako se zgodi, da se letos marsikdo vrača od izpita s slabo vestjo in kesanjem, da ni učenju v šoli posvetil več pažnje. Matematika in slovenščina! Dva predmeta, ki delata našim dijakom največ težav. Posebno še Prekmurcem, ki se težko privadijo knjižnemu jeziku in kar naprej govore v svojem prekmurskem narečju. Doslej so jim profesorji še nekoliko spregledovali. Ker pa se je to v vseh zadnjih letih pokazalo v višji gimnaziji za škodljivo, bodo morali odslej prekmurski dijaki za pravilno slovenščino bolj skrbeti. Samo Madžarom je letos izpitna komisija še nekoliko popustila. Letos je namreč dala dolnje-lendavska madžarska gimnazija svoj prvi naraščaj za višjo gimnazijo in učiteljišče. Nekateri od teh bodo študirali naprej na madžarski gimnaziji v Subotici, 13 prekmurskih Madžarov pa se je prijavilo za sprejemni izpit na soboški gimnaziji in učiteljišču. Tem dela slovenščina še velike preglavice. Svet za prosveto v Dolnji Lendavi jim bo v počitnicah pomagal s tečajem, v katerem bo nudil dijakom priliko, da si svoje znanje v slovenščini toliko izpopolnijo, da bodo lahko sledili ostalim dijakom.
Te dni opravlja veliko maturo tudi 20 osmošolcev. Po opravljenem izpitu bodo nadaljevali študije na visokih šolah.
V preteklem šolskem letu je obiskovalo soboško gimnazijo preko 600 dijakov. Prihodnje leto jih bo tudi toliko. Saj zajema soboška gimnazija celo Prekmurje, sosednji radgonski in ljutomerski okraj, pa vse do Ptujskega polja. Večina dijakov na gimnaziji je prav iz okolice. Verjetno zato tudi učni uspehi niso ravno zadovoljivi. Na gimnaziji je letos izdelalo le 59%> učencev. Nekoliko boljše je na učiteljišču, kjer jih je izdelalo 66%. Ob tako velikem šolskem okolišu je pač nujno misliti na razširitev internata v Murski Soboti. Statistika kaže, da so učni uspehi dijakov v internatu za povprečno 12% boljši od uspehov dijakov izven dijaškega doma. Nujno bo pa tudi doraščajočim otrokom preprečiti napore, ki jih nekateri vlagajo pri svojem študiju. Niso ravno redki primeri, ko se otroci vozijo s kolesi ali pa hodijo peš tudi po 10 in več kilometrov daleč v zimi odidejo zjutraj z doma še v trdi temi, vrnejo pa se komaj pozno popoldne. Največkrat so po ves dan brez tople hrane. Internat v Murski Soboti je doslej lahko sprejel le 154 dijakov iz gimnazije in učiteljišča, letos pa je potreba še za najmanj polovico večja.
Vse zadnje dni so tudi ob večerih okna soboške gimnazije razsvetljena. V tem času delajo izpite obiskovalci večerne gimnazije. 14 «dijakov» — že sami zreli možje — že tri leta redno obiskuje vsako uro' in dela letos izpit čez tretji razred, obenem pa tudi malo maturo. Svet za kulturo in prosveto je pri njih naredil izjemo in delajo namesto sprejemnega izpita še malo maturo. Večini bo ta ostala kot zaključni izpit, nekaj se jih je odločilo, da bodo. študirali še naprej.
OB REORGANIZACIJI TRGOVSKE MREŽE:
Bivši trgovci bi se radi osamosvojili
Razveseljivo je primerjati letošnje stanje splošnih kmetijskih zadrug s stanjem iz prejšnjih let. Skoraj v vseh primerih so se zadruge gospodarsko in finančno okrepile. Sprostitev odkupov jim daje široko samoiniciativo, ki so jo zadruge v poedinih primerih že spretno izrabile. Pri reorganizaciji poslovanja pa seveda ne gre brez poedincev, ki so v novem načinu trgovine videli ustanavljanje trgovin soc. zakupa — le-te bi naj polagoma izpodrinile današnje kmetijske zadruge. — Nekateri bivši trgovci so šli celo tako daleč, da so si že za »vsak primer« zasigurati prostore za bodoče trgovine. Primer samoiniciative pa je najlepše pokazal trgovec iz Slaveč, ki si je v veliki vnemi zasigural celo zalogo kvasa in vžigalic. Taki in podobni načrti vaških špekulantov, ki bi slej ko prej hoteli zajadrati nazaj v »zlate čase«, pa se na žalost njih samih sproti razbijajo ob živahni dejavnosti zadružnikov, ki si utrjujejo trgovine, ustanavljajo kreditne, živinorejske, sadjarske in druge odseke — vse to z namenom utrditi kmečko gospodarstvo v okviru domače zadruge. Nujno pa bo potrebno, okrepiti upravne odbore s politično in strokovno zrelejšimi ljudmi, predvsem tam, kjer sede v odborih poedini vaški špekulanti Kader v zadrugah je vsled
»večnega premeščanja« v zadnjih letih strokovno šibek ter ga bo treba čim prej utrditi s strokovno dobrimi uslužbenci. Le široka pomoč zadružnikov in sigurno poslovanje uslužbencev jamči za nadaljnjo krepitev kmečkega zadružništva na vaseh.	-k
Ledava izpodjedla kraški mlin in žago
Ledava v zadnjih dneh ni škodovala le s poplavami poljem okoli Lendave, ampak, je s svojim deročim tokom naredila precej škode tudi v Ledavski dolini, kjer je ob njej zgrajeno več mlinov in žag. Tako je med drugim v Kraščih voda izpodjedla Mencigarjev mlin in žago Ljudje so hoteli mlin rešiti z nabijanjem pilotov, vendar je bila voda močnejša in je podrla obvodno steno. Škoda znaša več stotisoč dinarjev, ker je bilo pri tem uničeno tudi nekaj naprav in žita. Poslopje se bo verjetno še dalo popraviti vendar podjetje več mesecev ne bo moglo obratovati.             -v.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Morska Sobota, 21. junija 1951
SPET IZZIVANJA NA NAŠIH MEJAH
V	zadnjem tednu smo zabeležili spet dva nova obmejna incidenta, kot rezultat napadalne, politike in izzivanja s strani Sovjetske zveze ozrioma njenih satelitov Romunije in Bolgarije.
Prvi zločin se je zgodil v Banatu, kjer so romunski obmejni organi na povelje svojih poglavarjev iz zasede ubili našega graničarja Stanoja Vukojeviča. Naše ministrstvo za zunanje zadeve je v zvezi tega incidenta poslalo romunski vladi protestno noto, v kateri zahteva prekinitev tako napadalne dejavnosti in zahteva odškodnino za družino ubitega vojaka.
Drugi incident se je zgodil na bolgarski meji, kjer so bolgarski obmejni organi ponoči zahrbtno napadli in ujeli jugoslovanskega graničarja na njegovem stražarskem mestu ter ga odvlekli v Bolgarijo. Komisija je drugi dan našla le sledove boja, nekaj komadov raztrgane obleke in več praznih nabojev bolgarskega izvora
Bolgarska izzivanja so v zadnjem času vedno pogostejša. Tako so letos naša oblastva zabeležila že nad 50 obmejnih incidentov in to samo v maju 27.	
V	istem  času pa prihaja iz sosednjih držav vedno več vojaških in civilnih beguncev, ki še ne morejo sprijazniti s stanjem v teh državah. Tako so 15. in 16. junija pribežali v našo državo spet štirje romunski vojaki s polno vojaško opremo.
SPOMINSKO PLOŠČO SO ODKRILI
NA DUNAJU IVANU CANKARJU
Našemu pisatelju Ivanu Cankarju so na Dunaju odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je nekoč stanoval in delal od leta 1899 do 1909. Slovesnosti se je udeležil jugoslovanski poslanik na Dunaju Repič, sodelovalo pa je tudi slovensko pevsko društvo iz Koroške.
NOVA TRGOVINSKA POGODBA BRAZILIJO
Med Jugoslavijo in Brazilijo je bil sklenjen nov sporazum o zamenjavi blaga v višini 8 miljonov dolarjev. Jugoslavija bo izvažala v Brazilijo cement, svinec, cink, kaustično in amonijakovo sodo, razne kemične izdelke, gotove izdelke iz strojegradnje, lan, zdravilna zelišča itd., uvažala pa bo iz Brazilije bombaž, kakavovec, loj, kože in druge izdelke.
JUGOSLAVIJA BI NAJ DOBILA ŠE 140 MILIJONOV DOLARJEV POMOČI
Britansko zunanje ministrstvo je izjavilo, da so bili med predstavniki ZDA, Vel. Britanije in Francije uspešno zaključeni pogovori o gospodarskem stanju v Jugoslaviji. Predstavniki vseh treh velesil so ob zaključku poslali priporočila svojim vladam za pomoč Jugoslaviji v znesku 140 milijonov dolarjev. Približno dve tretjini te pomoči bi naj dale ZDA, eno četrtino Velika Britanija in osminko Francija.
Po izdaji tega poročila se je o priporočilu za pomoč Jugoslaviji precej razpisal britanski tisk. Tako piše »Times«, da bo Jugoslavija s temi dolarji lahko nabavila stroje, prevozna sredstva in surovine za jugoslovansko industrijo. Isti časopis tudi poudarja, da za predlagano pomoč niso bili stavljeni nobeni politični pogoji.
PRVA POŠILJKA POMOČI V SUROVINAH IZ ZDA
ZDA so Jugoslaviji, odobrile pomoč v surovinah za 29 milijonov dolarjev. Naša prekooceanska ladja »Črna gora« je te dni pripeljala iz Amerike prvo pošiljko in sicer 2300 ton bombaža. Poleg bombaža bomo prejeli iz ZDA tudi koks, belo pločevino, jeklene izdelke, tanko, dekapirano in transformatorsko pločevino, brezšivne cevi, kemične surovine, tehnično maščobo za milo, farmacevtske surovine in. zdravila, rezervne dele za usnjarsko in tekstilno industrijo;	
JUGOSLOVANSKI ZNANSTVENIKI V AVSTRIJI
Proslave dunajskega Zoološkobotaniškega društva ob 100-letnici njegovega obstoja sta se udeležila tudi akademik in vseučiliščni profesor iz Ljubljane dr. Jovan Hadži ter akademik in profesor zagrebške fakultete dr. Velimir Vouk. Na slovesno zborovanje dunajskega geološkega instituta — tudi za  njegovo 100-letnico — pa so povabljeni naši znanstveniki iz Beograda, Zagreba in Ljubljane.	
V	FRANCIJI SE VEDNO BOLJ
UVELJAVLJA DE GAULISTIČNO
GIBANJE
V	nedeljo, 17. junija so bile v Franciji parlamentarne volitve, ki so prinesle precej presenečenja. Po nepopolnih podatkih so se najbolj uveljavili De Gaulisti, ki so dobili 110 mandatov. Dalje so dobili komunisti 99 mandatov, socialisti 98, narodni republikanci 78, radikali 86, neodvisni 103, ostale manjše stranke pa 15 poslanskih mandatov.
Predsednik republike Queuille je na tiskovni konferenci v ponedeljek izjavil, da bosta skupini sredine in zmerne desnice sodelovale v skupni vladi. Predsednik je tudi izjavil, da so komunisti zaradi podrejenosti SZ napram zadnjim volitvam izgubili 7,9% glasov in da bo ta procent verjetno narasel celo na 10%, ko bodo prišla vsa podrobna poročila.
ZADNJI VOJNI DOGODKI S KOREJE
V	zadnjem tednu na korejskih bojiščih ni bilo kakih večjih sprememb. Ameriške čete so popolnoma očistile takozvani »železni trikotnik« in zavzele še njegovo zadnje večje oporišče Pjongjang. Sicer pa na bojiščih ni bilo večjih sprememb.
Poveljnik ameriške VIII. armade van Fleet je v nedeljo napovedal možnost nove kitajske ofenzive, čeprav še ni bilo opaziti kakega večjega zbiranja kitajskih in severnokorejskih sil. Več ali manj to potrjuje tudi zbiranje prispevkov po vsej Kitajski za oborožitev »prostovoljcev«. S to akcijo na eni strani Kitajci prvič priznavajo slabost svojih čet, na drugi strani pa tudi obtožujejo SZ, ki bi morala oskrbovati kitajske »prostovoljce« z orožjem, vendar je ta pomoč premajhna.
ITALIJANSKI MINISTER PREDLAGA
USTANOVITEV »MALE EVROPE«
Te dni se mudi v Rimu zapadnonemški kancler Adenauer. Zapadni politični krogi so mnenja, da bo predmet Adenauerjevih razgovorov tudi predlog italijanskega zunanjega ministra Sforze o ustanovitvi »Male Evrope«, ki bi jo naj sestavljali Francija, Zapadna Nemčija in Italija. Nekateri časopisi pišejo, da za izvedbo tega načrta niti ni tako velikih nasprotstev. Sam Adenauer je ob svojem odhodu v Italijo izjavil, da so »čustva evropske skupnosti prav tako živa v Italiji kot v Nemčiji«. Adenauer je omenil, da je tudi v Franciji precej naklonjenosti za to stvar in da bi sprejeli v skupnost še tudi druge manjše države.
ČEŠKOSLOVAŠKI KONZUL
V	ZAGREBU NOČE V PRAGO
Češkoslovaška vlada je ukinila konzulat v Zagrebu. Uslužbence je pozvala, da se vrnejo domov v Prago. Vršilec dolžnosti generalnega konzula Vojteh Žilak je poziv, da se vrne v Češkoslovaško, odklonil.
V	PARIZU SE SE NISO SPORA-
ZUMELI
Namestniki zunanjih ministrov se v Parizu še vedno niso sporazumeli glede dnevnega reda konference, ki bi jo naj imeli zunanji ministri štirih velesil v Washingtonu. Na 71. sestanku so zahodne velesile predložile spet nov predlog in sicer, da bi se zunanji ministri sestali kljub temu, da še ni bil dosežen sporazum glede dnevnega reda. Sedaj je sporna med namestniki le še točka o Atlantskem paktu in ameriških prekooceanskih oporiščih, kar »zapadni« nikakor ne bi radi imeli v dnevnem redu.
AMERIŠKO VOJNO BRODOVJE V SREDOZEMLJU
Iz New Yorka poročajo, da je bilo v Sredozemsko morje poslano VI. ameriško vojno brodovje, ki bo ojačilo pomorske sile generala Eisenhowerja. Vprašanje pristopa Turčije in Grčije v Atlantski pakt Še ni dokončno rešeno.
INDIJSKI SOCIALISTI ZAHTEVAJO AGRARNO REFORMO
Iz New Delhija poročajo, da je po ulicah New Delhija korakalo 10.000 indijskih delavcev, ki so zahtevali agrarno reformo in zvišanje plač. Nosili so rdeče zastave. Predsednik indijske republike je sprejel deputacijo, ki mu je izročila spomenico s svojimi zahtevami.
Iščemo „zaviralca“ soboškega
lokalnega gospodarstva
Lani se je pričelo delo na gradnji gasilskega doma v Murski Soboti Gasilsko društvo je o tem že pred leti mnogo govorilo in tudi sklepalo, toda do uresničitve sklepov je prišlo šele lani. Največji problem so bili že od 1945. leta načrti, katere so dobili šele v začetku 1950, ko so pričeli tudi z gradnjo. Material so dobili že 1. 1945, in sicer 85.000 kom. opeke od Narodne imovine in 30.000 kg cementa. To opeko je uporabil pozneje mestni ljudski odbor za gradnjo letnega odra v parku, katerega je leta 1950 razrušil in opeko uporabil za ekonomijo. Te opeke je bilo 25 tisoč, a ostali del pa je bil odpeljan za mestne hiše pri Černelavcih. V tem ni nič napačnega, kajti boljše je bilo opeko uporabiti, kot pa jo pustiti neuporabljeno. Napačno je le to, da mestni ljudski odbor pozneje ni vrnil niti komada opeke gasilskemu društvu, od katerega si jo je izposodil.
Gasilsko društvo si je pozneje nabavilo 100.000 kom. opeke in jo izplačalo iz lastnih virov, kot tudi prevoz. Lani so torej pričeli z gradnjo in napredovali tako daleč, da bi lahko bila garaža že pod streho, če ne bi manjkalo kritine, katera pa je bila vskladiščena pri OGRADU, čeprav so jo odgovorni ljudje obljubljali, a ne dodelili društvu. Zanimivo je, da so dobili gasilci pomoč od ostalih društev z goričkih in ravenskih vasi; v pomoč so prišli celo iz manjših krajev, le od tam, od koder bi je morali dobiti največ, je niso dobili. Mestni ljudski odbor bi moral skrbeti za prostore in vse, kar rabi društvo vštevši brizgalne in ostalo orodje v svojem letnem proračunu, kajti to predvideva zakon o gasilskih društvih . v svojem 14. členu. Seveda je vsemu potrebno najti izgovor, če se že izmika delu in odgovornosti. Tako je storil tudi MLO. Pravi, da je društvo preveč zahtevno, kajti hoče ali hotelo je graditi velik dom, kakršnega po njihovem mnenju Sobota sploh ne potrebuje.
Torej trdijo, da bi jim dali vse na razpolago, če bi gradili majhno dvoranico in še kakšen pomožen prostorček ali pa mogoče še kaj malo večjega. Vsekakor pa niso pri tem pomislili na zahteve mesta, ki se iz leta v leto močno razvija in potrebno je, da se upošteva ne samo sedanjo potrebo, temveč potrebo prihodnjosti. Sicer pa je ta izgovor zelo slab, če upoštevamo, da društvu nočejo vrniti opeke, katero so si od njega sposodili.
Je pa še nekaj, kar govori proti vsem sličnim trditvam. Gasilsko društvo je stavilo mestnemu ljudskemu odbora v Soboti predlog, da je pri pravljeno z manjšo pomočjo zgraditi tako veliko dvorano, da bo uporabna za kino in bi bilo dana na razpolago mestnemu kinu. To je bilo lani, ko je bilo vprašanje kina najbolj pereče. Mestni ljudski odbor pa je ta predlog odklonil, kajti, imel je drugačne načrte, katere pa še vedno ni uresničil. Tako so torej gasilci pričeli z uresničitvijo načrta. Seveda ima ta načrt manjšo dvorano. To je torej vzrok, da je gasilsko društvo zdaj odklonilo predlog mestnega ljudskega odbora, naj dogradijo Še dvorano za kino.
Poudariti je potrebno še dejstvo, da bo v gasilskem domu v Murski Soboti stalna šola za podčasnike gasilce iz vseh obmurskih okrajev, kar dovolj jasno poudarja pomen tega gasilskega doma. Jasno pa je tudi to, da je mestni ljudski odbor pričel z marsikšnim načrtom, toda le malo je bilo izvršenega.
22. julij in odkritje spomenika padlim borcem
Te dni se vršijo v radgonskem okraju članski zbori organizacije Zveze borcev.
Povsod zbirajo prostovoljne prispevka za gradnjo spomenika padlim borcem in žrtvam NOB, ki ga bodo postavili v Radgoni Spomenik bo dograjen do dneva Armade. Radgonski borci se bodo skupno z množičnimi organizacijami oddolžili spominu Kerenčič Jožeta, prvoborca radgonskega okraja. Na dan ljudske revolucije mu bodo na poslopju prosvetnega doma odkrili spominsko ploščo.
Pripravljajo pa se tudi na podeželju, kjer bo 22. julija 12 sektorskih proslav. V partizanski vasici Očeslavci zbirajo zgodovinske podatke o akcijah domačih borcev in diverzantov. Po vseh osnovnih organizacijah Zveze borcev pišejo člani življenjepise, zbirajo podatke o padlih tovariših in žrtvah v NOB.
Stari borci bodo na osmih šolskih centrih obiskali pionirje in jim pripovedovali o partizanskih doživljajih in dogodkih. V tekmovanju bodo ustanovili dve krajevni Zvezi borcev in osem strelskih družin. Najboljše strelce iz Radgone, Apač, Žepovec in Vidma bodo povabili na okrajno strelsko tekmovanje, ki bo določilo zmagovalca v streljanju.
Med organizacij skemi obveznostmi je tudi podeljevanje spomenic, sklep članov, da bodo zbrali za spomenik 10 tisoč dinarjev in redno sestajanje članstva ter krajevnih odborov Zvez. Najzaslužnejše borce bodo predlagali za odlikovanja.
Manj tarnanja - a več načrtnega dela!
Pogoste poplave zadnjih let v. Prekmurju povzročajo domačinom vse večjo skrb. »Človek Skrbno obdela polja, pa ti pridrvi voda in si ob ves pridelek«. Taka in podobna tarnanja je ob zadnji poplavi mnogo slišati med prizadetimi kmetovalci. Letos so imeli v dolnjelendavskem okraju rekordno število poplav — in sicer v osmih mesecih enajst. Dočim so se poplave v zimskih mesecih porazgubile brez večje škode, je nasprotno zadnja poplava v juniju povzročila veliko gospodarsko škodo na posevkih, katero računajo samo v dolnjelendavskem okraju nad 150 milijonov dinarjev. Po dosedanjih prijavah KLO, je voda poplavila 4000 ha plodnih površin, od tega največ travnikov. Računajo, da je popolnoma ali delno uničenih 500 ha koruze in krompirja — škoda znaša samo pri teh posevkih nad 70 milijonov din. Vsa ta zemljišča bo potrebno ponovno zasejati s prosom, ajdo in krmnimi rastlinami. Ministrstvo za kmetijstvo je že storilo potrebne korake, da kmetovalci, ki jih je prizadela poplava ne bodo ostali brez semen. Sorazmerno so najbolj prizadete sledeče vasi: Trimlini, Petišovci, Benica, Pince kolonija, Hotiza, Dolina, Čentiba Lakoš, Črensovci itd. Zadružniki iz Petišovec in Benice, so ob celotni pridelek koruze in krompirja — škodo računajo več milijonov din. Občutno so prizadete tudi ekonomije MLO in Nafte, kjer je več dni stoječa voda povzročila več milijonsko škodo na posevkih.
Kje je iskati vzroke za zadnje poplave ni težko uganiti. Trije domači potoki: Črnec, Ledava in Kobilji potok so neregulirani, obdani z vso mogočo navlako, kar onemogoča hitrejši odtok vode ob času deževja. Drveče množine vode trenutno prestopijo nizke in slabo oskrbovane nasipe ter se razlijejo po okolici. Potoki so že dolga leta potrebni temeljite regulacije in  popravil, kar bi za vedno odstranilo letne nevarnosti poplav. Načrti, ki jih je izdelalo že več strokovnjakov, predvidevajo razširitev Ledave na 40 m ter spojitev sosednjih v potokov v razšir-
jeno strugo, ki bi lahko odvajala vsako količino vode v Muro. Vsa predvidena dela bi stala le 40 milijonov dinarjev, toraj niti tretjino od tega kar je povzročila samo zadnja poplava v okraju. Stara Jugoslavija je dvajset let reševala regulacije omenjenih potokov, prihajale so številne komisije, vsako leto so se množili načrti, trikrat so začeli s pripravami, vsakikrat pa so načrti in obljube padle v vodo. Nova ljudska država je že v prvih letih izdelala velike načrte melioracij celotnega Prekmurja, s čimer bo pridobilo naše kmetijstvo v doglednem času 40 tisoč ha plodne zemlje, ki je sedaj zamočvirjena, delno pa ogrožena vsled suše. Žal pa so dela zadnje čase zastala — to velja le za izkop razbremenilnega kanala pred Mursko Soboto, dočim se ostala dela v dolnjelendavskem okraju nadaljujejo. Seveda da nosijo pri tem odgovornost tudi okrajni činitelji, ki bi dela na kanalu lahko dokončali. Nikakor pa ne bi bilo pravilno, ako bi kmetje v Prekmurju pričakovali pomoč od države prekrižanih rok, ne da bi tudi sami nekaj žrtvovali. Ne gre za kapitalne objekte, temveč za regulacije manjših krajevnih potokov — to bi lahko v povezavi reševale splošne kmetijske zadruge z vodno zadrugo v Lendavi in KLO.
Ni dovolj, če kmetje v dolnjelendavskem okraju na račun nastale škode godrnjajo čez državo, ne da bi sami začeli z delom. Vodna zadruga v Dolnji Lendavi ima več tisoč članov, to je prizadetih posestnikovi kljub temu se delo zadružnikov vse premalo odraža. Zadruga sicer vzdržuje nad 200 km nasipov, — to pa je tudi vse. Članstvo se ne nestaja, ne plačuje že itak skromnih prispevkov za vzdrževanje delavcev. Če bi vsak član prispeval letno vsaj 1000 din, bi to znašalo 6 milijonov din, kar je popolnoma dovolj za začetek melioracijskih ‘del. Posebej pa je treba ugotoviti, da so Dolnja Lendava, Trimlini, Petišovci, Lakoš še posebno trpeli ob zadnji povodnji zaradi zadrževanja vode, ker so vodo zadrževali nasipi industrijske železniške proge Nafte, ki so zgrajeni brez vsakih inun-
Kakršna mati, taki otroci!
Zdrav in krepak rod si želimo, veseli smo otrok, ki poznajo človeško oliko in dobre lastnosti. Otrokove navade so odločilne za vse poznejše življenje mladega državljana. Komu je zaupana hvaležna vzgojna naloga, presajanje človeških vrlin v mlada srca, v zavest na-
ših pionirjev? Gotovo učiteljem, pionirski organizaciji, največ pa staršem, ki nosijo glavno breme otrokove vzgoje. Večina staršev se svoje odgovornosti pred skupnostjo zaveda, najdemo pa tudi posameznike, ki zanemarjajo vzgojo svojih otrok, skratka ni jim mar, kakšne državljane nam bodo vzgojili.
Med slednje lahko prištejemo Nedokovo Angelo iz Bučečovec. Pri njej je materinska ljubezen že zdavnaj skopnela, saj navaja svoje otroke k slabim dejanjem, jih prepušča samonikli usodi.
Z rokami po tujem imetju, to Je nepošten posel! Nedokovi je bilo več za moko in druge drobnarije, ki sta jih sinova odnašala iz stanovanja njene matere Cvetko Jožefe. Se pomagala jima je, da sta se lažje vtihotapljala v stanovanje skozi okna. Čudna zadevščina: mati in njeni otroci si skupaj prisvajajo tujo lastnino!
Slabi zgledi vlečejo! Tudi Nedokova sina so privedli tako daleč, da sta izmaknila svojemu očetu Francu tisoč dinarski bankovec ter Cvetkovi Jožefi 3000 dinarjev. Denar sta porazdelila med svoje tovariše, s katerimi sta nakupila škatle, svinčnike in igračke.
Male poredneže je posvaril upravitelj osnovne šole v Vučji vasi, kateremu so fantje priznali svoje početje.
Takšna je torej zgodbica o Nedokovi mami, ki zavaja na stranpota svoje otroke.
Upravičen strah
»Zakaj ste zmeraj tako nemirni, kadar slišite avtomobil?«
»Pred kratkim mi je nekdo odpeljal ženo v avtomobilu in zdaj se bojim, da mi je ne bi spet vrnil...«
dacijskih objektov in katere komunikacije prečkajo dolino proti Trimlinom. Prav bi bilo, da bi se v bodoče gradili podobni objekti sporazumno z vodno zadrugo v Dolnji Lendavi, ker bo le tako mogoče preprečiti morebitne nepravilnosti.
Dolnjelendavskemu okraju pa grozi še druga neposredna nevarnost poplav od Mure. Reka grozi na treh mestih da se razlije po plodnem ozemlju in sicer pri Petišovcih, Hotizi in Razkrižju. V ogroženih vaseh je prebivalstvo pripravljeno množično sodelovati pri gradnji obrambnih nasipov. Primer samoiniciative so pokazali vaščani v Bistricah, kjer grade večji most čez rokav Mure. Vaščani so dali doslej že nad 7500 prostovoljnih delovnih ur in 1500 voženj.	-k
VEKOSLAV VILNIK:
Pridite še z lepo slovensko pesmijo...
Ne le v Prekmurju — po vsej Slove    niji, pa tudi v ostalih bratskih republikah poznajo pevski zbor SKUD »Stefan Kovač« iz Murske Sobote. Ponekod gostuje z zborom tudi orkester. Naš sodelavec je prelistal »Kroniko« soboških pevcev in iz nje posnel nekaj zanimivih — veselih pa tudi neprijetnih zgod   bic.
Spet smo na kamionu. Drvimo po cesti proti Beltincem. Naš cilj: Lendava. V zadnjem času nekam pogosto gostujemo. Naporno je — kljub temu nas spremlja dobra volja. Zdaj je že bolje, poleti. Hudo je bilo v zimskih mesecih, ko smo prav tako drveli s kamionom po prekmurskih vaseh, v muhastem vremenu, skozi mrzle zimske vetrove. Spominjam se vožnje v Beltince, v februarju. No, ni bilo tako strašno daleč, dobrih dvajset kilometrov vsega v eno smer. Toda hlad, veter in nepokrit avto, to je že precejšnja neprijetnost. Ni enostavno v takih pogojih obdržati »zdravo« grlo za petje. Nekateri so se jezili. Tudi zborovodja je bil med njimi. Razumem ga. V skrbeh je za glasovni inventar svojega zbora. Mala Sidika pa se je jezila kakor za stavo. Smejal sem se na tihem. Sidika je šele kratek čas v našem zboru. Ne pozna vseh nevšečnosti (še poleg onih, na vajah), zato je pošteno stresala svojo jezo. Predsednik jo je malo potolažil, rekoč, da bo v Beltincih že bolje. Verjetno Je tolažba zalegla. Sidika je nehala s svojo jezo in mislila, kako bo v Beltincih.
V Beltincih nas je čakalo presenečenje. Že dolgo pred koncertom—polna dvorana. Prisrčno
so nas pozdravili. Poznajo nas, saj smo v Beltincih vsako leto, celo dvakrat pridemo. Toda brez nevšečnosti ni šlo. Orkestraši so se pritoževali, da je slaba razsvetljava in ne vidijo dobro not. No, to še ni bilo najhujše. Leglo vsega zla je bilo v razglašenem klavirju. Dirigent orkestra je moral odstopiti od dela koncerta z orkestrom. Dobre volje pa nam ta mala neprijetnost nikakor ni pokvarila. Zgodijo se pač take stvari tudi drugod in zakaj se potem ne bi lahko v Beltincih.
Ob koncu koncerta so mali Sidiki žarela lica, pozabila je na vožnjo. In mi vsi — z njo. Kdo le ne bi, če vidiš pred seboj nekaj stotin smejočih se oči in slišiš besede ljudi, vedre in sproščene. »Pridite, pridite še, z lepo slovensko pesmijo, obiščite nas...«
Bile so še hujše vožnje, kot ona v Beltince. Neke nedelje smo gostovali kar v treh goričkih vaseh. Vsako tretjo uro devetdeset minut dolg koncert. Ni mala stvar. Na pot smo šli korajžni in veseli. Med potjo je pa postalo drugače. Ujel nas je tak dež, kakršnih je malo. V nekaj trenutkih smo bili premočeni do kože. Zavetja pred dežjem pa nikjer. Končno smo dospeli do nekih grmov in se vsaj malo stisnili pod veje, s katerih je prav tako hudo kapljalo Tako smo vedrili dobre pol- ure. Toda dežja nismo ugnali.
Lilo je kar naprej, kot za stavo. Naredili smo kratek »bojni« posvet. V vasi, do katere imamo še kaka dva kilometra, nas čakajo vaščani Gotovo jih bo precej. Čas koncerta je že za nami, kaj storiti. Ozirali smo se po meglenem nebu, ugibali, če je kaj svetlobe v njem — pa razočarani odkimali Padel je sklep — nadaljujemo pot. In smo nadaljevali. Že vsi mokri — spet na kamion in hajdi, dalje po dežju.
Najhujše pa je šele prišlo. Goričke ceste so ilovnate, slabe in ob naglem nalivu takoj neuporabne za težji promet. Tudi nam se je zgodilo tako. Kamion je obtičal tik pred vasjo, v klancu. Kolesa so se vrtela na mestu, naprej ni šlo, še nazaj je drselo. Izstopil je šofer, nas pogledal in se pomenljivo počehljal po glavi. Razumeli smo, kaj to pomeni. Kislih obrazov smo se zvlekli z avtomobila in jadrno uprli roke v umazane in blatne deske karoserije. Ni šlo drugače, kamion smo morali spraviti na vrh klanca, kjer se je lahko obrnil. Deževalo je pa še naprej in z vsako minuto močneje.
In kak je bil konec tega potovanja? Podoben onemu v Beltincih. V pertoški šoli nas je čakalo pol vasi. V velikem razredu so sedeli in stali kot sardine v konservni škatlici in še dolgi hodnik je bil natrpan, tako da smo se komaj prerinili do odra, ali bolje rečeno do prostora, ki je še ostal stisnjen za nas. Zapeli smo pogumno, z nas
se je cedilo in puhtelo in stresalo nas je obenem. Zapeli smo pa le in verjetno kar lepo, saj so nas Pertočani kar naprej zadrževali. Toda nam se je mudilo dalje. Ob koncu koncerta nas je čakalo še eno presenečenje, spet v obliki »padavin«. Vaščani so nas gotovo občudovali zaradi našega deževnega junaštva in pred odhodom je kar na lepem priromala do nas košara s poštenim kmečkim prigrizkom, pa še zalili smo malo; eni s čajem, drugi pa s kako čaju manj sorodno tekočino.
Ko smo se čez nekaj časa vozili po klancu navzdol, mimo mesta, kjer se je prej pričelo potiskanje avtomobila navkreber, je naš Franček H. (potni maršal mu pravimo) važno in ponosno izustil: »Kaj hočete, življenje umetnika je lepo — toda težko...!«
Hvala za umetnost smo rekli in se smejali. Veter je namreč med tem časom razkadil oblake in prikazalo se je sonce.
In koliko je še takih podobnih, veselih pa tudi neveselih dogodivščin z naših potovanj. Da se samo spomnim na turnejo po Mladinski progi Šamac-Sarajevo, po Avtocesti, v Novem Beogradu, Novi Gorici; da Nova Gorica. To je bilo potovanje, kjer nam je šlo vse narobe. Najprej: strahotno težki pogovori s šefi raznih podjetij, da so lahko za nekaj dni pogrešal! svoje uslužbence (naši pevci so namreč vsi zaposleni — od brivskih delavnic, preko uradov, trgovin, šol in skladišč — do kovačev in zidarjev; povsod nas je dobiti), drugič: vse je prišlo nepričakovano, zato tudi za »osebno« pripravljanje ni bilo niti
Murska Sobota, 21. Junija 1951
»LJUDSKI G LA S«
Stran 3
malo časa, tretjič: piščalka je ostala doma;  to je bilo pa še najhujše. Zakaj pa piščalka, boste nemara vprašali. Piščalka je pri koncertih važna stvar. Piščalka ali pa klavir. Ker je klavir pretežek za dolgotrajno potovanje, je pač enostavneje vzeti v žep piščalko, da preko nje dobe pevci intonacijo, s kakim glasom je treba začeti neko pesem. Le pomislite; na takem koncertu zapojemo svojih trideset različnih pesmi, včasih tudi več. Kdo le bi si zapomnil za vsako, v kakem »dur-u« ali »mol-u« se začne. No vidite, mi pa smo šli na potovanje brez tako važnega rekvizita, kot je piščalka. Iz te pomanjkljivosti je potem izhajalo vse ostalo nepotrebno zlo. Zatorej, če boste tudi vi kdaj prišli v naš zbor za pevca, in če boste slišali, kako se tovariš Vladimir, naš zborovodja razburja zaradi piščalke, nikar ne mislite, da je to razburjanje nepotrebno.
Turneja v Novo Gorico pa se je kljub temu — srečno iztekla, čeprav ni šlo vse tako, kot smo pričakovali.
Res, naš Franček H. bi imel popolnoma prav, če bi dejal: »Kaj hočete, življenje članov slehernega SKUD je težje, kot izgleda...«

Kadar pride naš zborovodja k vaji pol ure pred začetkom, tedaj smo vsi veseli. Vemo, da je zborovodja dobre volje in da bo vaja potekala v hudo prijateljskem tonu. Drugače pa  je, ko pride eno minuto pred oddajo, ugasne cigareto in nas ošine z nič kaj dobrega obetajočim pogledom. In če takrat manjka več pevcev (ti-
stih, ki imajo zamujanje za ljudski običaj), potem stvari niso ravno najbolj prijetne. Zamudniki jih slišijo kar po vrsti in vsak svoje, kot si pač zasluži. Najhuje pa je to, da smo potem vsi prizadeti, tudi zborovodja. Luči v prostorih soboške Glasbene šole se ob takih večerih utrnejo v poznih nočnih urah.
Franček H. ob takih večerih resno pravi: »Časi so resni .In še sam skuša imeti na obrazu hudo resne poteze. No, pevci vemo, da se mu to vsakikrat ne posreči, zato je Franček v taki svoji resnosti običajno bolj zabaven kot resen. Če mu pri tem pomaga še Ante (on je naš mentor-muzikus) je resnost pri kraju. Še zborovodja postane dobre volje in pozabi na prejšnje čiščenje.
 Navsezadnje pa — tudi zborovodja se sme včasih z vso pravico pošteno razkuriti.

Kmalu bomo v Lendavi, Črensovci, Gaberje, Lakoš; vse je že za nami. Lendavski grad se že koplje pred nami v toplem soncu. Gorice pod njim so sveže zelene, a ravnina, raztezajoča se proti naši cesti, je pokrita z bleščečo, svetlo ploskvijo. Voda. Zadnje deževje je povzročilo precejšnje poplave. Zjutraj so nas posvarili, da bo dohod v Lendavo malo težek, ker utegne preko ceste prodreti voda. No, ni bilo tako hudo, prišlo smo srečno, le pred mostom smo zlezli s kamiona in šli peš naprej.
Brez težav pa spet ni šlo. V Lendavi smo bili že večkrat in vsakikrat zadovoljni. Danes pa izgleda, da ne bo šlo vse od rok. Ante se podi po
mestu in išče klavir. Organizacija koncerta v Lendavi je odpovedala. Končno najdemo tudi klavir in se spravimo z njim v dvorano. Spet nova nevšečnost: odra ni. Nič hudega. Nekaj desk iztaknemo na dvorišču in oder je narejen. Dva koncerta imamo v Lendavi, treba se je resno pripraviti. Tudi orkester je danes z nami. Na dvorišču je vodnjak. Umivamo se. Pošteno nas je naprašilo. Res je hudo. Enkrat dež, da si zmočen do kože — drugič prah, ki ti zleze prav tako do kože. Franček H., prav imaš. Življenje umetnika je lepo a težko. No saj nismo prevzetni. Kos umetnosti pa le gojimo tudi mi. In na to smo upravičeno ponosni.
Zanimiv je bil danes tovariš J. V orkestru igra harmonij (povedati moram, da vozimo harmonij za koncerte orkestra vedno s sabo. Ob taki priložnosti nastane včasih problem, kdo bo dvigoval  in prenašal harmonij na kamion in s kamiona v dvorano, pa spet nazaj. Mladi se radi kaj kmalu porazgubijo, tako da moramo večkrat trpeti muke s harmonijem stari, mi priletni. Ej, mladci, ni prav tako!).
Vrnimo se k tovarišu J. Zdi se mi, da je najstarejši član naše  družine. Toda vztrajen bolj, kot bi kdo pričakoval. Ljubi glasbo, ceni umetnost razume naše delo. A danes ga je le nekaj »prijelo«. Seveda, zaprašen je bil tako, da joj. Jezno je otepaval prah raz sebe in še bolj jezno streljal z očmi izpod mogočnih, košatih obrvi: »Preveč je zame, naporno, ne grem več nikamor pod takimi pogoji, tudi jutri ne grem...«
Tovariš J. je že v letih, zato ga vsi člani SKUD toliko bolj imamo radi, razumemo tudi
njegovo jezico. Vsi pa vemo, da govori tovariš J. nekaj, v kar sam ni prepričan. Jutri, ko bo popoldne ob štirih pred Glasbeno šolo zbirališče za odhod v Radence (prav tako s kamionom in po prašni cesti), bo tovariš J. med prvimi na zbirališču. Ko bo že vse pripravljeno za odhod, bo s skrbjo pripomnil: »Pazite na harmonij...«
V M. Soboti se nam je nepričakovano pridružil naš stalni znanec, nek novinar iz Maribora. Tako pride večkrat, ne vemo od kod, kar znajde se med nami. Včasih se nam celo zdi, da pogrešamo njegovo družbo, kadar ga ni. Tudi spomnimo se ga ob takih priložnostih in mu pišemo z naših gostovanj. Verjetno je tega zelo vesel in so zato njegovi obiski pri našem SKUD tako pogosti. Hudomušni jeziki sicer trdijo, da ga vleče v SKUD bolj neko svetlolaso dekle, ki je v našem zboru, kot pa lepo petje. Kdo ve, jaz se ne bom prepiral. Naj bo tako ali tako, vsi mu privoščimo veselje.
Tudi Lendava je za nami. Bilo je kljub vsemu — lepo. Vračamo se zadovoljni. Razmišljamo, kako bo jutri v Radencih, potem v Čepincih in Še kdo ve koliko krajev bomo obiskali v tem poletju in zapeli ljudem. Povsod se nam zahvaljujejo in želijo, da bi prišli še kdaj in jih razveselili z lepo slovensko pesmijo.
Prišli bomo, še bomo prišli!
Noč je svetla, nebo je jasno in posuto z zvezdami. Kamion drvi po beli cesti proti Murski Soboti. Iz zemlje dehti poletna svežina in z njo veje pesem o lepoti naše domovine in o srečnih ljudeh, ki bivajo v njej.
(Dodatek za zgodovinske zapiske NOB Prekmurja. — »Iz kronike šolnika Miroslava«.)
Slava Klavora, ki so jo kot talko ubili v avgustu leta 1941 v Mariboru, je bila tesno povezana z juristom Stefanom Kuharjem v odporniškem gibanju Prekmurja.
24. junija bo dan učencev v gospodarstvu v Dol. Lendavi
Ob devetih predpoldne bo pričetek akademije na dan učencev v gospodarstvu v Dolnji Lendavi. Nad 300 mladincev se bo zbralo takrat v Titovem domu. Spregovoril jim bo sekretar OK LMS tov. Ribnikar Peter. Tudi predsednik sveta za kulturo in prosveto bo govoril. Nato pa bo nastopil SKUD »Miško Kranjec«. Zaigral bo orkester, zapeli bodo solisti, nekaj recitacij v madžarskem in slovenskem jeziku in za zaključek podelitev nagrad najboljšim. Po akademiji bo otvoritev in ogled razstave učencev rudarske šole, katero so že popolnoma pripravili, a njen najbolj vabljivi del je vrtalni stolpič, ki prikazuje celoten proces dela, a je na plinski pogon.
Ves popoldan pa je namenjen za izlet po okolici Dolnje Lendave.
Dramsko skupina SKUD „Štefan Kovač" v Dol. Lendavi
Dne 18. junija je dramska skupina SKUD Stefan Kovač iz Murske Sobote gostovala v Dolnji Lendavi Nastopili so z veseloigro »Pri belem konjičku«. S svojim nastopom so presenetili Lendavčane, saj so pokazali več kakor je bilo pričakovati. Lendavčani so po daljšem času zopet imeli priliko videti dobro naštudirano igro. Škoda je le, da obisk Lendavčanov ni bil zadovoljiv.
Novi udarniki v soboškem okraju
V	obrtniškem podjetju pečarstvocementarna v Murski Soboti delajo
   večinoma ročno.  Njihovi izdelki so
 kljub temu kakovostni in lepi, posebno keramični izdelki. Delovni kolektiv tega podjetja se trudi v izpolnjevanju izdelkov. Pred dnevi je bilo v tem podjetju razglašenih 14 novih udarnikov, ki so presegli normo od 20—22%.
Državno posestvo Rakičan se odlikuje po kvaliteti pridelkov. Te uspehe je doseglo vodstvo z uvajanjem novih metod dela, pa tudi zaradi požrtvovalnega in vestnega dela. V tem mesecu so že na posestvu razglasili 15 udarnikov-delavcev v poljedelstvu, ki so  dvignili normo za 20%, dočim je bil v prejšnjem mesecu največji presežek 18 odstotkov.
Rodila je trojčke
Mlada mati Terezija Rubin, zadružnica iz Ivanjkovec, je pred kratkim rodila trojčke, dve deklici in fantka. Otroci so prejeli imena: Edvard, Emilija in Erika. Mati in otroci se počutijo dobro in so zdravi.
V	Tednu matere in otroka, ki je bil od 3. —10. junija t. l. pa nihče te družine ni obiskal, čeprav je v vasi AFŽ.
Trojčkom in staršem želimo mnogo sreče!
Gemeindeamt Allerheiligen v Ivanjkovcih...
 Že nekaj časa se blišči na stavbi, kjer se nahaja KLO Ivanjkovci tudi velik napis »Gemeindeamt Allerheiligen«, poleg napisa pa napisna tabla: KLO Ivanjkovci. Čudno je le to, da še tega nobeden ni opazil, da bi preteklost zabrisal.
Nekaj navodil za fluorografiranje
Fluorografiranje, ki se začne 25. junija, pomeni pravzaprav zelo natančen zdravniški pregled in če  upoštevamo to, da je brezplačno, ne sme biti niti enega prebivalca, ki se slikanja ne bi udeležil. Za naš okraj sta na razpolago dve ekipi, ki bosta istočasno vršili slikanje. Aparati so montirani na tovorne avtomobile, ki bodo prišli v vsako vas, kjer je količkaj dostopna cesta.
Za dober potek te akcije je pa nujno, da se kakor krajevni, tako tudi odbori OF dobro pripravijo. Predvsem pa, da seznanijo vse prebivalstvo s pomenom in važnostjo te akcije. Vsaka vas mora imeti petčlansko komisijo, katere naloga bo, obvestiti vse prebivalce in jih seznaniti z akcijo, kakor tudi poskrbeti vse potrebno za ekipo. Komisijo imenuje krajevni ljudski odbor. Dalje je potrebno pripraviti v vsaki vasi seznam preblvalcev od 15. leta starosti naprej, ne glede na spot. V seznam pridejo tudi vsi bolniki in stari ljudje. Ker računajo ekipe, da bodo lahko na uro pregledale približno 50 prebivalcev, bo vsem prebivalcem posamezne vasi, ki bodo razdeljeni po skupinah. določena točna ura pregleda, katere se morajo brezpogojno držati, ker drugače povzročajo zmedo in ekipe izgubljajo dragoceni čas. Ker se vrši ta pregled v času najhujšega dela, mora vsak računati s tem, da bi bilo dolgo čakanje potrata časa, zato se naj vsak drži določene ure, ker bo tako najmanj zamudil in komisija bo lahko nemoteno delala.
Tam. kjer bo delala ekipa, se naj določi tak prostor, ki bo približno v sredi vasi in ob dostopni cesti, ter tudi ob mestu, kjer bodo v slučaju slabega vremena lahko ljudje pod streho. (KLO, šola zadružni dom itd.)
obe ekipi začneta v ponedeljek. 25. t. m. in sicer: prva v vasi Nemčavci in gre po sledečem redu: Markišavci, Puconci, Gorica, Vaneča, Dolina, Moščanci, Dankovci, Mačkovci, Otovci, Stanjevci,
G.	Petrovci, Peskovci, Šalovci, Adrijanci, Lucova, Šulinci, Ženavlje, Neradnovci, Čepinci, Markovci, Budinci, Dolenci, Hodoš, Krplivnik, Križevci, Kuštanovci, Košarovci, Kukeč, Panovci, Lončarovci, Kančevci, Ivanovci, Domanjševci, Središče, Ivanjševci, Ratkovci, Berkovci, Prosenjakovci, Pordašinci. Čikečka vas, Selo, Fokovci, Vučja Gomila, Tešanovci, Moravci, Noršinci, (Mlajtinci in Lukačevci), Martjanci, Sebeborci, (Bokrači in Krnci), Andrejci, Rakičan, Bratonci, Lipovci, Gančani, Ivanjci, Beltinci, Melinci, Ižakovci, Dokležovje, Bakovci in konča v M. Soboti.
Vrstni red druge ekipe pa je sledeči: začne v Črnelavcih, dne 25. t. m. in  nadaljuje: Veščica, Kupšinci, Borejci, Vanča vas. Rankovci, Gederovci, Krajna, Skakovci, Cankova, Korovci. G. Črnci. Gerlinci. (Fikšinci, Kramarovci in Ocinje). (Serdica in Sotina). (Nuskova, Rogaševci in Sv. Jurij), Večeslavci, Pertoča, Ropoča, Krašči, Domajinci. Topolovci, Zenkovci, Beznovci, Vadarci. Bodonci, Kruplivnik, Radovci, G. Lendava, Motovilci. D. Slaveč), Kuzma, Matjaševci, Dolič. Trdkova, Martinje, Boreča, Vidonci, Kovačevci, Prosečka vas. Pečarovci, Poznanovci, Šalamenci, Brezovci. Strukovci, Puževci, Lemerje, Predanovci, Polana, Krog, Satahovci, M. črnci, Gradišče, Tropovci, Tišina, Petan id. M. Petrovci, Sodišinci in konča v M. Soboti.
Ekipe se bodo predvidoma mudile v vsaki vasi pol dneva, zato je zelo važno, da se prebivalci točno držijo ure, ki jim bo določena. Pregled se vrši vsak dan tudi ob nedeljah, zato pa imajo ekipe počitek sobotah, ko se slikanje ne vrli. Normalno deta ekipa po 6  ur dnevno lahko pa začne na željo prebivalstva že zgoda zjutraj.
Komisija, ki mora biti postavljena v vsaki vasi, bo prejela par dni pred  začetkom slikanja obvestilo, kateri dan in katero uro pride ekipa v vas, ter mora takoj potem obvestili vse prebivalstvo. Prebivalstvo vasi naj razdelijo v posamezne grupe, po hišnih številkah, tako da pride v vsako skupino približno 50 ljudi, kateri bodo pregledali tekom ene ure. Za vsako skupino naj določijo uro kdaj mora priti. Opozarjamo na to, da ima ekipa določen plan. Ves čas, dokler dela ekipa, mora komisija sodelovati in izvrševati naročila ekipe.
 Poudarjamo, važnost tega pregleda, ki ga lahko nudi svojemu prebivalstvu samo napredna država; brezplačno na le socialistična država. Pozivamo vse zdrave kakor bolnike, da se odzovejo pregledu, ker nihče ne more s sigurnostjo trditi, da ga ni napadla zavratna tuberkuloza ali kaka druga bolezen.
0 natančnih rokih pregledov v posamezni vasi bomo poročali v prihodnji številki.
Najprej elektrika, sedaj žaga!
V tem mesecu so Moravčani praznovali kar dva delovna uspeha. O prvem smo že pisali, da so petrolejko zamenjali za elektriko; drugi pa je bil praznovan pred  kratkim, ko so pogorelo žago na novo zgradili in jo izročili v uporabo. Seveda taka gradnja, ki se gradi večinoma iz lokalnih virov, zahteva mnogo zaprek. Pa nič zato, so dejali Moravčani, mi hočemo krajevno žago. 
Razumljivo, da poleg ostalih vaščanov in ljudske oblasti pripada največ priznanja iniciatorju in organizatorju Kuharju, ki je obenem tudi dober predsednik KLO. Saj vaščani tega niti ne oporekajo. Prav dobro se zavedajo, pod kako težkimi pogoji je predsednik KLO trkal na vrata raznih vladnih ustanov in direkcij. Za to delo so mu vaščani tudi hvaležni.
Dodajamo še to, da je ta žaga ena najlepših žag v soboškem okraju.
V šoli
Učitelj je v šoli predaval učencem o škodljivosti alkohola. Svoje predavanje je zaključil s takim primerom: Če postaviš pred osla vedro vode, vedro vina in vedro mleka, kaj mislite iz katerega bo pil.
Pa se oglasi Mihec: »Pil bo iz vedra z vodo.«
»Odlično! Kaj misliš, zakaj pa iz vedra za vodo?«
»Zato, ker je osel!« se odreže Mihec.
ŠPORT
PO NEPOTREBNEM IZGUBLJENA TOČKA
MURA : TRIGLAV 2:2 (0:2)
V	nedeljo 17. junija je moštvo Mure zopet po nepotrebnem izgubilo dragoceno točko v tekmi s Triglavom iz Ljubljane. S prikazano igro je moštvo Mure prvi del igre popolnoma razočaralo in tako so v tem delu igre prejeli dva gola.
Takoj v začetku je moštvo Mure Izvedlo nekaj napadov, ki so se končali večinoma v outu. Dva ostra strela Zelka in Bencika je vratar ubranil Toda gostje so se kmalu znašli in v 15. minuti dosegli prvi gol. Po tem golu je moštvo Mure odpovedalo. Domači igralci so brez vsake povezave tekali po igrišču. To so izkoristili gostje, ki so igrali zelo požrtvovalno in štartali na vsako žogo, tako. da so v 20. minuti dosegli drugi gol, po krivdi obrambe Mure. Nekaj prilik za dosego gola je zapravila napadalna vrsta zaradi netočnega streljanja na vrata.
V	drugem delu igre je moštvo Mure oblegalo vrata Triglava, tako da so bili gostje le v obrambi.
V	tem delu igre je moštvo Mure streljalo 13 kotov, dočim gostje nobenega, kar najbolj nazorno kaže veliko premoč Mure. V 22. minuti je uspelo Simonu, da je dosegel kot in tako znižal rezultat.
V	30. minuti jim je uspelo po Klepcu izenačiti. Pet minut za tem je Šimon dosegel tretji gol, vendar ga sodnik zaradi ofsidea ni priznal. Do konca. Igre je imelo moštvo Mure še niz priložnosti za dosego gola in s tem tudi za zmago.
Obramba je bila v napadalni vrsti nesigurna, ter ni bilo strelca, ki bi izkoristil priložnosti za dosego gola, ki so končali o outu. Po odmoru je moštvo Mure zaigralo v polju dobro, čeprav ni bilo v napadalni vrsti točnega strelca.
Moštvo Triglava je v prvem delu igre igralo 
požrtvovalno. V drugem delu so se le branili. Najboljši je bil vsekakor vratar, ki je odlično branil in rešil svoje moštvo poraza.
Tekmo je sodil slabo sodnik Presinger iz Celja. Oškodoval je predvsem moštvo Mure. Tretji gol. katerega je dosegel Šimon, ni priznal, bale zaradi offsidea, kar pa ni res. Kljub intervenciji stranskega sodnika gola ni priznal.
RADGONA : RAKIČAN 3:3 0:3)
17. junija je bila odigrana tekma med Radgončani in Rakičanci. Igrali so še kar dobro, čeprav so se dogajale napake malo na tej strani in nekaj na drugi. Z dobrim treningom in z načrtno pripravo za odločilno igro bi pa dosegli boljši uspeh. Slabo je sodil Flisar iz M. Sobote.
Prav graje vredno pa je zanemarjeno klubsko igrišče, ki ne odgovarja pravilom nogometa. Vsak izgovor kluba bi bil jalov, ako bi se trdilo, da nima časa ali kaj temu podobnega — pokositi travo, označiti out črto itd. Dobro bi bilo, da se takim klubom v bodoče prepove (vsaj  nekaj časa) igranje.
NEPOTREBEN PORAZ
LJUTOMERSKIH NOGOMETAŠEV
Preteklo nedeljo smo doživeli v Ljutomeru nezanimivo srečanje domačega nogometnega moštva z enajstorico Ledave. Prijateljsko tekmo so gosti odločili v svojo korist s prepričljivo in zasluženo zmago  2:0 (1:0). 
Ljutomerčani so zaigrali nepovezano, brez točnega podajanja žoge. Posamezni igralci so bili zelo malomarni. Prišlo je do prepirov, ki so privedli štiri igralce do nešportnega delanja: za krajši čas so namreč nedisciplinirano zapustili igrišče. Zelo nešportno se je obnašal Pekler Niko, ki je večkrat pozabil na žogo. Skratka, domače moštvo je zelo razočaralo gledalce, prikazalo je eno izmed najstabilnejših iger. Iz obnašanja posameznih igralcev lahko sklepamo, da ni med klubskimi člani potrebnega tovarištva in discipline, ki je predpogoj za uspehe na zelenem polju.
Gosti so pokazali povezano igro s premišljenimi kombinacijami. Zlasti se je odlikovala krilska vrsta. Prvi gol je padel v drugem delu prvega polčasa, bil pa je rezultat kazenskega strela, ki so ga izvedli Ledavčni. V sredini drugega polčasa so gosti spet potresli mrežo  domačinov in postavili končni rezultat igre.
Zaradi zakasnitve gostujočih igralcev, je bila igra skrajšana na 60 minut. Pred 100 gledalci jo je sodil Šumak Ivo iz Ljutomera.
TELOVADNI NASTOP V LJUTOMERU
V nedeljo se je vršil v Ljutomeru tretji okrajni telovadni nastop po osvoboditvi. Poleg domačinov so nastopili tudi telovadci Cvena, Murske Sobote (n Maribora.
Nastop je otvoril sekretar okrožnega odbora tov. Žnidarič Tonček, ki je uvodoma pozdravil vse nastopajoče in prisotne gledalce.
Po pozdravnem govoru so nastopile mlajše pionirke z venci. Gledalci  so bili zadovoljni z nastopom pionirjev, ki so izvedli proste vaje. Posebno ljubek je bil nastop pionirk s cvetnimi venci, zlasti pa folklorna izvedba pionirk nižje gimnazije, ki so zaplesale narodna kola.
Po raznoterih igrah, ki so jih gledalcem prikazali ljutomerski pionirji,  so nastopili odrasli telovadci. Najprej so prikorakali na telovadni prostor mladinci ljutomerskega društva, ki so s preskoki čez konja navdušili gledalce. Na dvo 
višinski bradlji so posamezne mladinke iz Ljutomera in Sobote dokazale, da Jim orodna telovadba ne povzroča večjih težav. Telovadci Ljutomera in Maribora so izvedli več preskokov čez mizo, nastopili pa so se na bradlji. Tudi nje, zlasti najboljše telovadce, so gledalci s ploskanjem nagradili. Prav posebno se jim je priljubila talna telovadba v izvedbi Mariborčanov. Na drogu so se pokazali Cvenarji, ki imalo v svojih vrstah par rutiranih telovadcev, za njimi pa še domačini. Vse telovadne točke odraslih je dopolnjeval nastop pionirk, ki so prosto telovadile na nizki »rampi".
Nedeljska telovadna prireditev v Ljutomeru, kateri je prisostvovalo nad 400 gledalcev (kar je Izredno nizko število) je v splošnem dobro uspela. Pohvaliti je treba zlasti tov. Tončka, ki je sam poskrbel za rekvizite n pripravi vse potrebno za nastop.
RAZPORED ZA 1. JULIJ
Mladost — Lendava ob 16. uri, službujoči Gal Ladislav.
 Nafta — Rakičan ob 16. url, službujoči Vrankar Marjan.
Panonija — Ljutomer, ob 16. uri, službujoči Cih Nikolaj.
Mura — Ormož, ob 14. uri, službujočega določi Mura.
Elan je prost.

Službujoči odborniki naj po tekmi prilože k poročilu tudi obračun dohodkov, in sicer od vsake odigrane tekme v višini 5 odstotkov od pobrane vstopnine. Opozarjamo nato, da vodi poverjeništvo o tem evidenco, kateri so ti klubi. Klubi, kateri imajo zaostale tekme, se naj med seboj sporazume, da se po mogočnosti odigrajo med tednom, ker. bomo spomladansko tekmovanje v kratkem zaključili. V slučaju sporazuma se naj sporoči poverjeništvu zaradi delegiranja sodnika.

Protest Ljutomera proti verifikaciji doseženega rezultata tekme Ljutomer — Rakičan je upravičen in se tekma razveljavi ter se odloči ponovna Igra. — Nogometno poverjeništvo M. Sobota.
MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 22. do 24. junija ameriški film: »Kraljevi brivec« in od 26. do 28. junija francoski film: »Nesrečniki« I. del.
Obiskovalce soboškega kina opozarjamo, da so večerne predstave ob 20.30 in ne več ob 20. url. To velja do preklica.
OMARICO ZA PERILO! (moderno-furnir kavkaški oreh) prodam zaradi pomanjkanja prostora. Naslov v upravi lista (Ljudski glas).
UPRAVA METALURŠKE INDUSTRIJSKE SOLE GUŠTANJ RAZPISUJE
sprejem učencev v metalurško industrijsko šolo za izučitev livarskega, strojno kovaškega, model-mizarskega, ključavničarskega, strugarskega in reskarskega poklica. Roki za vpisovanje so od 20. Junija do 15. julija 1051 ter od 1. do 10. septembra 1051.
Pravico do vpisa imajo državljani FLRJ, stari štirinajst let, a ne starejši od 17 let, ki so uspešno dokončali vsaj 6 razredov osnovne šole ali najmanj 2 razreda gimnazije.
Kandidati morajo pri vpisovanju predložiti upravi šole:
1.	lastnoročno pisano prošnjo,
2.	navedbo točnega naslova in pošte,
3.	zadnje šolsko spričevalo.
4.	zdravniško spričevalo,
5.	kratek življenjepis,
6.	pismeno izjavo staršev ali oskrbnika, s katero dovoljujejo vpis in se obvezujejo, da bodo povrnili vse stroške, ki bi nastali za časa šolanja učenca, ako bi le-ta neupravičeno in samovoljno napustil šolo,
7.	pismeno obvezo učenca, da bo po nspešno dokončanem šolanju delal še pet let v podjetju Železarne Guštanj,
8.	učenci, ki ne prihajajo direktno iz šole. morajo predložiti tudi potrdilo o prejšnji zaposlitvi, katero izda KLO.
Učna doba traja tri leta.
V času šolanja je učencem zajamčena materialna in vzgojna oskrba v domu šole.
Sprejemni Izpiti se bodo vršili po 25. avgustu; učenci bodo na izpit pismeno poklicani.
Uprava Metalurško industrijske šole Železarne Guštanj.
Abonentom garantirane preskrbe
Da bi se izboljšala hrana in postrežba abonentov, se bo po sklepu izvršilnega odbora MLO likvidirala Delavsko uslužbenska restavracija v Kocljev! ulici. S 1. julijem se bo uvedel v vseh mestnih obratih in obratih soc. zakupa nov način obračunavanja abonentov, ki so v garantirani preskrbi.
Abonent bo plačat mesečno za hrano 1500 din, obrat pa mu bo priznal razliko v ceni od prehrambenih artiklov nabavljenih na živilske nakaznice od garantirane do proste cene, razliko za neplačan davek, razliko za akumulacijo in popust za režijo in plače tehn. osebja. Abonent bo prejel od gostinskega obrata cca 4.400 din vrednostnih bonov, s katerimi bo plačeval hrano po dnevnih cenah. Razlike v višini vrednostnih bonov bodo odvisne od kategorije živilskih nakaznic.
Ugodnosti, ki Jih ima abonent po novem načinu prehrane, so sledeče:
Izbira jedil po jedilnem lista, denarni boni okviru meseca ne zapadejo, zboljšanje hrane in večji asortiment ter kulturnejša postrežba. Razen tega abonent lahko porabi bone. če ne pride na kosilo in večerjo, tudi naslednji dan.
Abonenti, ki se mislijo abonirati samo za kosilo, plačajo 850 din. in oddalo 50 odstotkov živilskih nakaznic garantirane preskrbe, za kar prejmejo cca 2500 din vrednostnih bonov.
Abonente bodo sprejemali naslednji gostinski obrati:
Restavracija „Hotel Central", Titova cesta.
Restavracija „Hotel Zvezda" Trg Zmage.
Gostilna „Flisar". Kocljeva ulica.
Zakupna gostišča: Gostilna „Varga", Slomškova ulica; Gostilna „Veren", Lendavska cesta, Gostilna „Flegar". Lendavska cesta.
Da z likvidacijo delavsko uslužbenske restavracije s 1. julijem t. l. ne bo nobenega zastoja pri prehrani upravičencev garantirane preskrbe, naprošamo, da se abonenti prijavijo pri poslovodjih zgoraj navedenih gostišč ali pa na upravi mestnih gostinskih podjetij (Hotel Zvezda I. nadstropje) do 25. junija t. l., da bodo vsa gostišča vedela, koliko abonentov bodo prehranjevala od 1. julija naprej in si pripravijo vse potrebno.
Iz pisarne za lokalno gospodarstvo MLO Murska Sobota
PODPISANI IZJAVLJAM, da so govorice, ki sem jim raznašal o tov. Flisar Elzi, upravnik gostinskih podjetij, neresnične, jih obžalujem in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Savel Viktor, natakar v hotelu „Central" v Murski Soboti.
PLAKATIRANJE PO MESTU je poverjeno mestnemu čuvaju Poredoš Karlu. Tisti, ki želi plakatirati, naj preda plakate MLO, ki jih bo izročil plakaterju. Za plakatiranje Se plača pristojbina po števila plakatov. —Plakatirati se sme samo na določenih mestih, vsako drugo plakatiranje se bo kaznovalo. — Iz pisarne MLO Murska Sobota
ŽELEZNO ŠAMOTNO PEČ, sobno, prodam: Naslov v upravi lista (Ljudski glas).
LISTNICO Z DOKUMENTI sem izgubi! na cesti Ljutomer—Radenci. Poštenega najditelja naprošam, da dokumente vrne, a denar si naj obdrži. — Čebašek Rajko. „Ograd", Murska Sobota.
Otvoritev gostilne „Flisar"
v Murski Soboti,
ki je v sklopu uprave MESTNIH GOSTINSKIH PODJETIJ
bo 1. julija.
Novi obrat bo nudil vsa okrepčila in jestvine. Še posebej opozarjamo kmete, da so na razpolago za vprežno živino
tudi hlevi.
ZIDNO OPEKO
v prosti prodaji v neomejenih količinah nudi po dnevnih cenah
OKRAJNA OPEKARNA NEMČAVCI
Informacije v upravi Opekarne v Nemčavcih, telefon Martjanci 2
Nudimo Betonske izdelke:
Kanalizacijske cevi, studenčne cevi, korita, dim„ niška vratca, plošče itd.
Izdelke iz umetnega kamna:
Stopnice, plošče 40/40, okenske police ter vsa dela iz umetnega kamna v zgradbah.
Nagrobne spomenike in robnike:
Iz umetnega in naravnega kamna, izdelava po želji.
Glinaste pečnice:
Za sobne in krušne peči vseh velikosti.
Nabava je možna po prostih cenah in na industrijske in kmečke bone.
MESTNO PODJETJE
CEMENTARNA IN PEČARSTVO
MURSKA SOBOTA.
 Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
JUNAŠKI PODVIG NAŠIH LETALCEV
Prejšnji teden se je v bližini Münchena vžgalo naše potniško letalo v višini, nekaj nad 1.000 metrov. Ogenj je nastal na  ta način, da je pričel goreti neki paket, iz katerega se je ogenj potem hitro razširil. Čeprav je bila kabina takoj polna dima, junaška posadka na čelu s pilotom ni izgubila poguma. Pilot je naredil drzen pristanek na bližnje polje z navpičnim spustom. Letalo je pristalo v eni minuti, dočim je v drugi minuti že vseh 18 potnikov le z manjšimi, opeklinami bilo zunaj  letala. V naslednjih treh minutah je letalo že popolnoma zgorelo. Med potniki je bil poleg več domačih kulturnih in gospodarskih osebnosti tudi sin ameriškega veleposlanika v Beogradu.
Prezidij Ljudske skupščine je junaško posadko odlikoval in  podelil članom še denarne nagrade.
BOGATA LEŽIŠČA KREDE NA HRVAŠKEM
Pri vasi Madjarevo v varaždinskem okraju so našli bogata ležišča slikarske krede, ki smo jo prej uvažali iz Češkoslovaške. Zemljišča, na katerem so našli kredo, je začela izkoriščati kmetijska zadruga v Madjarevu. Izkopali so, že okrog 500 kg zelo dobre krede ki prav nič ne zaostaja za inozemsko
Vsak mesec je nekje na svetu  žetev
Noben mesec  v letu ne mine, da bi ne imeli kje na svetu žetve. V januarju, ko je pri nas poljepod snegom, imajo žetev v Avstraliji, Novi Zelandiji, v delu republike. Čile in v  nekaterih pokrajinah Argentine, V februarju se prične žetev v Indiji,  in Gornjem Egiptu. V marcu  dozori žito v Perziji, Mehiki in na otokih. Cipru in Kubi. V maju je žetev v srednji Aziji, Kitajski Japonski, Maroku in  v severoameriških državah Floridi in Texasu. V juniju je žetev, v podonavskih državah, v Grčiji, v južnem delu SZ v Italiji, Španiji,  Portugalski, južnih krajih Francije in v južnih krajih Severne Ameriki. V juliju žanjejo v južni Nemčiji, v severni Franciji, Švici, Sovjetski zvezi, Angliji in v  severnih ameriških državah. V avgustu dozori žito v Belgiji, Holandski in severni  Angliji. V septembru žanjejo žito na Švedskem, Norveškem in severnih krajih SZ. V oktobru se konča žetev na Škotskem. November in december sta meseca žetve v severni Avstraliji, Peruju, Južni Afriki  in  v Zadnji Indiji.
Malo za šalo - malo za res
 NAJ SE  LOČITA? 
Mamica, ali je res, da sta kino  in telovadnica eno, kot mož in žena«  »Res srček, zakaj pa sprašuješ.«
 »Res je res, da je varuh te telovadnice telovadno društvo v Soboti? »Res.«
»Pa je telovadno društvo proti po-
roki?«  
Kakšni poroki?
»Pa, tisti: kina s telovadnico.«
? ? ? ?  »Slišala sem, kako sta si dve gospodični pripovedovali, da zahteva, telovadno društvo, naj bosta kino in telovadnica ločena.
SODOBNI SS Franček je dober tajnik. Razume vse
in tudi to, da je potrebna štednja. Za-
to je napisal poročilo okrajnemu forumu le na  četrtinki pole... in da bo
 tudi v črnilu štednja  je skrajšal na-
slov: Okrajnemu SS         SS...SS:...SS- je ponavljal vrli 
pismonoša, ko je sprejel pismo. »Nak to je reakcionarno dejanje«      —	in 
hitel na notranji odsek.
»Pa saj je to Sindikalni svet  in nobeno reakcionarno izzivanje.« so se mu tam  zasmejali: Pismonoša pa si je to dobro zapomnil:
	 
Sodobni  SS  ampak  je  ss, ali  Okrajni  sind-
dikalni  svet.

,,JUGOVINIL" nam ze daje prve proizvode
Kaštelško  obalo so poznavalci turističnih lepot našega Jadrana po francoskem vzoru nazvali za jugoslovansko riviero. To je okoli 25 km dolga, nizka obala od Trogira do Splita, polna lepih vasi, domov za oddih tik ob obali, vinogradov vseprek, zelenja ih še marsičesa, kar človeka vabi, da preživi
svoj oddih prav na tej obali. Vsa riviera je zaščitena od bosanskih in liških vetrov od visokega skalnatega Kozjaka, ki Kaštelski zaliv napravlja še bolj vroč. Ob obali je speljana tudi moderna betonska cesta prav do Trogira. Res same lepe reči.
Riviera je tudi središče dalmatinske industrije. Tu stojijo štiri mogočne cementarne in več manjših industrijskih objektov, tu gradijo novo Severno splitsko pristanišče, ki bo imelo nad 10 km obale, tu gradijo okoli stare ve-
liko novo ladjedelnico, ter v teh dneh že trasirajo novo normalnotirno železnico proti Bosni in končno prav na obali pri Kaštel Sučurcu stoji naš novi gigant — Jugovimi.
Jugovinil je velika kemična tovarna in izgleda kot pravo mestece; polno je različnih zgradb, hodnikov in debelih
cevi, v katerih se pretakajo razne mase oziroma kemijsko dobljene spojine. To podjetje je za našo državo izrednega gospodarskega pomena, ker proizvaja ali pa bo v kratkem proizvajalo polivinilno blago za dežne in letne plašče, blago za ženske torbice, blago za moderne dežnike, predpasnike, plašče za avtomobilska kolesa, podplate izolacijski material, maso za spajanje železa z lesom in še mnogo drugih pomembnih reči.
Posebno pomembno je še to, da v
vsemogočih barvah blesteče in na pol prozorno blago proizvaja iz cenenih surovin — iz kuhinjske soli, apnenca in še nekaterih kemijskih spojin. No, teh surovin podjetju najbrž ne bo zlepa zmanjkalo. Seveda je pa tudi draga gradnja takega podjetja, posebno še sedaj, ko takih podjetij še ni mnogo v svetu.
Takih polivinilnih izdelkov, ki so sorazmerno zelo poceni, proizvajajo danes na vsem svetu okoli 300.000 ton. Skoraj dve tretjini od tega proizvajajo v ZDA, ostalo pa si dele Velika Britanija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Jugoslavija, Poljska, Japonska, Švica in Italija. Torej na vsem svetu doslej šele 10 držav ima take tovarne, oziroma nekatere še manjše kot je naš Jugovinil. Tako je naša država, čeprav je proizvodnjo šele osvojila, zaradi velike zmogljivosti tovarne, že na šestem mestu v svetu. To obenem pomeni, da bomo lahko izdelke Jugovinila, v kolikor jih ne bomo sami potrebovali, tudi lahko prodali v svetu.
Prvi poizkusi proizvodnje so bili pri Jugovinilu že lani, vendar so s proizvodnjo pričeli šele letos v zgodnji spomladi. Podjetje Jugovinil je takoj dalo  blago v predelavo raznim podjetjem, tako da je pred dvema mesecema v Splitu že odprlo prvo prodajalno. Nekaj dni pozneje so odprli posebno prodajalno tudi v Zagrebu in pred dvema tednoma še v Ljubljani. Povsod je v trgovine zelo velik naval, tako da podjetja dosežejo dnevno milijonski promet.
Ljudje prihajajo v trgovine iz vseh krajev. Pa tudi cene niso še previsoke. Saj velja v prosti prodaji modni ženski plašč 3—4 tisoč dih itd. Seveda mestna — pa tudi vaška dekleta — tekmujejo; katera se bo prej pokazala na ulici v novem modnem plašču iz polivinila.
Del objektov tovarne »Jugovinil«
Koreja - dežela tihe jutranje zarje
... (Ob obletnici korejskega spopada)
Menda ni človeka, pa naj živi še v tako zakotni vasi, da bi ne slišal za Korejo, kjer že leto dni divjajo hudi boji, padajo letalske bombe in kjer tanki gazijo po mirnih riževih poljih korejskih kmetov. — Vse to, in še kaj več zveste lahko vsak dan iz časopisja in preko radia. Toda, ali veste, kje leži Koreja? Kje leži ta dežela, ki je pred letom obrnila nase. pozornost vsega sveta?
 Tam na daljnem Vzhodu Azije, na skrajnem koncu azijske celine, ki je od nas -najbolj oddaljen, leži velik polotok zajetne oblike. To je Koreja ali »dežela tihe jutranje zarje«, kakor pomeni po naše njena ime. Kot polotok se razprostira globoko v morje, ter razmejuje Rumeno in Japonsko morje; bližnji sosed z onstran morja je Koreji Japonsko otočje. Na azijski celini pa meji Koreja na eni srani na Sovjetsko zvezo, na drugi strani pa na Ljudsko republiko Kitajsko.
Vzrok, da za Korejo pri nas nismo toliko slišali, ni morda v njeni neznatnosti, ampak v njeni oddaljenosti od nas. Koreja je kar precej velika država; površina njenega ozemlja meri skoraj 221.000 kv. km, to se pravi le nekaj manj, kot pa meri površina Jugoslavije. Kar se tiče naseljenosti, nas Koreja daleko prekaša — saj ima približno 26 milijonov prebivalcev. Tako velika prenaseljenost, je tudi eden izmed važnih vzrokov za bedno življenje korejskega prebivalstva. Upoštevati moramo namreč še to, da je Koreja večji del precej gorata dežela, ter tako odpade na številno prebivalstvo še manj ozemlja, primernega za pre-
bivanje in življenje, kot pa če bi bila vsa v ravnini.
Pretežni del korejskega prebivalstva sestavljajo kmetje in zato je Koreja prek in prek pokrita s prostranimi riževimi polji. Razen riža sadijo korejski kmetje na svojih poljih še razne druge gospodarsko važne rastline, ki jih hranijo in oblačijo. Zanimivo je tudi to, da nasadijo Korejci tudi zelo mnogo neke posebne rastline, kateri pripisujejo prav čudežno zdravilno moč. Ta rastlina ima zelo debelo, črno korenino in prav ta korenina je, kot menijo Korejci, najvažnejši in najuporabnejši del vse rastline. Korenino skuhajo,  ter tako užvajo, ali pa jo posušijo in zauživajo, zmleto v prah. V resnici ima ta rastlina prav malo zdravilne vrednosti, vsaj zdravniki, ki so jo raziskali, so si v tem edini; toda  vraža o »čudežnem korenu«, ki pomaga proti vsem boleznim, je v preprostem korejskem ljudstvu tako razširjena, da jo je skoraj nemogoče omajati. Zato Korejci še nadalje vneto gojijo na svojih poljih to rastlino in z njo dobro trgujejo. Posušene korenine, zlasti še če so posebne oblike — kajti take baje najbolj' pomagajo, — gredo na vsem daljnem Vzhodu zelo dobro v denar.
Polotok Koreja je bil pred koncem druge svetovne vojne pod japonsko oblastjo; čeprav živi na Koreji mirno, svobodoljubno ljudstvo, mu njegovih pravic in svoboščin grabežljivi sosedi niso hoteli  priznati. Pred 35. leti so se na Koreji izkrcale japonske čete, ki so preplavile vso deželo in jo zasedle. Japonci so Korejo kmalu spremenili v svojo kolonijo, od koder so črpali ogromne dobičke. Glavna bogastva korejske
dežele namreč niso skrita v njenih riževih poljih, ampak v njenih visokih, divjih gorah. Tu so namreč neprecenljivo bogata ležišča najvažnejših rud, med katerimi najdemo tudi mnogo zlata in srebra. In prav ta bogata rudna ležišča, poleg tega pa še vojaško važni položaj Koreje, so zamikali Japonce in jih pripravili do tega, da so podjarmili to. do takrat mirno deželo. — Za časa japonske okupacije se je v Koreji marsikaj spremenilo. Sicer je res, da so Japonci do takrat zelo zaostalo deželo prepregli čez in čez z modernimi cestami, postavili električne hidrocentrale, vzpostavili industrijo in tako dalje, toda položaj korejskega prebivalstva se je s prihodom Japoncev še mnogo poslabšal. Japonci so korejsko ljudstvo izkoriščali kjerkoli se je le dalo.
Po koncu druge svetovne vojne se je s kapitulacijo Japonske tudi Koreja osvobodila svojega tolikoletnega okupatorja. Ni se pa s tem tudi že popolnoma osvobodila vseh tujcev. Odšli so eni — prišli so pa zopet drugi. — Koreja je bila po drugi svetovni vojni razdeljena na dve polovici, od katerih je zgornja, severna polovica pod sovjetskim pokroviteljstvom, spodnja, južna pa pod ameriškim. Mejo med obema polovicama tvori 38. zemeljski vzporednik.
No, in pred enim letom je med Severno in Južno Korejo izbruhnila vojna. Tako se je »dežela tihe jutranje zarje« čez noč spremenila v bojno polje, kjer bobnijo topovi in umirajo ljudje. In kar je pri tej bratomorni vojni med obema Korejama žalostno je to, da so. vzroki vojne zopet le bogata rudna ležišča korejskih gora in pa važen vojaški položaj korejskega polotoka. Korejsko ljudstvo si vojne gotovo ne želi, kot si je ne želi več noben pošten človek na svetu.
Prirodopisne zanimivost
V Novi Zelandiji živi ptič Kivi-kivi, ki je nekoliko večji od kokoši, nima pa skoraj nič perutnic. Ker nima kril, ne more letati po zraku, zato pa silno hitro teče po tleh.
Ribo, ki pleza po drevju, poznajo na Malajskih otokih. Ta riba pleza na drevje zato, da na njem lovi žuželke. Pri zlezanju si pomaga z dvema majhnima plavutima, ki jih uporablja kakor noge.
V azijskih vodah živi riba, ki ima čudne navade. Kadar se zaradi vročine posuši voda, v kateri je živela, zleze na breg in potuje po deželi, dokler ne naleti na drugo vodo. V glavi ima posebne celice, v katerih nosi s seboj precej vode, ki ji varuje škrge pred osušitvijo. Riba lahko živi teden dni brez vode.
Na svetu so tudi rastline, o katerih si znanost še ni na jasnem, če bi jih smatrala za živali ali rastline. V tej skupini je posebno zanimiva kašljajoča roža, ki rase v vročih deželah. Če pade na  liste te rastline prah, ga rastlina s svojimi dihalnimi udi odpihne v zrak. Pri tem je slišali glasove, ki so podobni zamolklemu kašljanju.
KAKO SE ŽIVALI VARUJEJO PRED SOVRAŽNIKI Živali, ki živijo v družbah, svarijo na najrazličnejše načine druga drugo v primeru nevarnosti, če se bližamo lisičji jami, pred katero se igrajo mladički in nas starka zavoha, zaslišimo votle zvoke, kakor udarce na majhen boben. Lisica je udarila z zadnjo nogo po trdih tleh in že so mladiči izginili na varno. Podobno svarilno službo poznajo tudi bobri. Ko zasititi bober nevarnost, udari eden izmed starih samcev s ploskim repom po vodi in tako pripravi živali do tega, da se takoj potopijo in poskrijejo v svoje trdne podvodne zgradbe. Azijski divji konji, ki se pasejo v velikih čredah, si tudi postavljajo stražo. Te straže ne premoti niti najbolj sočna trava, da bi pozabila svojo stražarsko dolžnost, temveč gleda neprenehoma na vse strani in če se pokaže kakšna nevarnost, se oglasi z rezgetanjem in z udarjanjem kopita po tleh. Opice niso tako previdne, vendar pa potujejo južnoafriške opice vedno s prednjo stražo, ki glavno čredo opozori s hripavim lajanjem, če ni kaj vredu.
Kotiček za gospodinje
Najboljše belilo za čipke in tenko perilo je kislo mleko ali sirotka. Stvari, ki jih hočemo pobeliti, najprej dobro operemo, nato pa jih pustimo 10 do 15 ur v mleku, končno jih ožmemo ter lahko naškrobimo.
Znojenje nog odpraviš, če si jih umivaš v kuhani vodi iz hrastove skorje. Še bolj priporočljivo pa je, če si nasipaš med prste galun (biloleno) v prahu.
Motne kozarce in steklenice čistimo s toplo vodo, ki ji dolijemo nekoliko kisa. Kis služi tudi za čiščenje umazanih vaz ter medeninastih predmetov, ki se bodo še lepše svetili, če dodamo nekaj v prah zdrobljene soli.
Klobuk, ki ga moramo za nekaj časa spraviti, najprej temeljito skrtačimo, nato pa napolnimo s kepami časopisnega papirja in ga spravimo v primerno škatlo. Časopisni papir je tudi dobro sredstvo zoper molje.
 Umazane čevlje moraš vedno skrbno osnažiti, preden jih namažeš s kremo. Od časa do časa je dobro, da zdrgneš Čevlje s krpo, namočeno v alkoholu ali bencinu, ker tako odstraniš vso maščobo, ki se je nabrala pri stalnem čiščenju s kremo. Zlošči tako očiščene čevlje z mehko krpo in čevlji bodo spet kakor novi. 
Naši bratje v Porabju
Stisjeni med vzhod in zapad svojih tisočletnih tlačiteljev v  ozek pas, med Madžare in  Nemce,  na skrajnem severovzhonem delu sklenjenega slovenskega narodnostnega  ozemlja brezpravno in          obubožano ljudstvo  po-
rabskih  Slovencev.
 Vsa njihova	izredna in  občudovanja
vredna  žilavost, ki je  znala  v tišočletnem načrtnem  madžarskem  in nemškem zatiranju, ohraniti  slovenski  jezik in značaj, ni našla pri nobeni zeleni mizi razumevanja zanje in nihče jim ni hotel priznati, da so vredni svobodnega  življenja v okviru  ostale svobod-
ne slovenske zemlje. Brez kulturnih
in prosvetnih središč, izročeni na milost in nemilost tujcu, so se krčevito oprijeli grude  svojih dedov in  si ob močnejšem kulturnem življenju bratov v Jugoslaviji in ob svojih kulturnih in prosvetnih, buditeljih oblikovali in izklesali svoj  narodnostni obraz, ki je do današnjih, dni ostal neločeno povezan z ostalimi Slovenci. Brez pravil šol, le v tako imenovanih verskih šolah so se nekateri izobrazili toliko, da so  znali čitati slovenske knjige. Ker pa včasih šol ni bilo po vseh slovenskih vaseh, na  nekaterih pa so poučevali  madžaronski učiteklji, je želja po šolanju v slovenskem jeziku vse močneje prihajala do vidnega  izraza, in rodila zasebne vaške šole. V njih so poučevali globoko zavedni »domači školniki«, ki so si v svetu nabrali znanja in ga ob vrnitvi domov  v domačih kočah sejali med ukaželjno mladino.
Toke so bile razmere med porab-
skimi Slovenci vse do prve svetovne vojne. Takrat sta na razvalinah avstroogrskega imperija nastali Avstrija in Madžarska. Na mirovnih konferencah se je slovenska zemlja razkosala. Porabske Slovence so v mirovni pogodbi odcepili od dialektične skupine prekmurskih Slovencev, ki so pripadli Jugoslaviji, jih razdelili med Avstrijo in Madžarsko ter še močneje utesnili med vedno bolj besneče valove potujčevanja.
Škodljivi in zlobni šovinizem, ki se je vedno močneje porajal med Madžari in Nemci ter postajal vedno ostrejši proti vsemu, kar je slovenskega, je povzročil; da so se v čisto slovenskih vaseh odprle šole s tujim učnim jezikom (v Gornjem Seniku leta 1924, v Verici lete 1939) in na ta način prekinil koristno delo raznih Korošcovih Jurijev. (Kmet Jurij Korošec je poučeval mladino v slovenskem jeziku). Poleg državnih šol so ostale le še verske šole, na katerih so celo verouk, ki se je prejšnjih časih poučeval v materinščini, poučevali sedaj v madžarskem jeziku. Hkrati se je pomikal slovenski jezik iz cerkve, ker so narodno zavedno duhovščino premeščali v razne neslovenske kraje, da ne bi križala naklepov osrednje madžarske vlade. Tudi gimnazija v Monoštru ima. namen srednješolsko mladino odtujevati rodni grudi in slovenskemu življu.
K vsem tem slovenstvu nevarnim in pogubonosnim dejstvom se je med porabskimi Slovenci pridruževala še druga velika nevarnost. Gosta naseljenost
in slaba ter pretesna  zemlja sta silile v to, da je vsakokratni višek prebivalstva odhajal v svet in se nacionalno izgubljal. Od vseh slovenskih vasi v Porabju kaže samo Slovenska ves nekako normalno porast slovenskega prebivalstva, povsod drugod zaznamujemo
poprej padec kakor porast. Statistični pregled o gibanju prebivalstva v letih 1890 in 1921 kaže sledečo podobo: (Število za vasjo pomeni število slovenskega prebivalstva 1. 1890, število v oklepaju pa ono 1. 1921). Dolnji Senik 444 (423), Gornji Senik 1217 (1211), Štefanovci 528 (501), Slovenska ves 684 (973),
Salakovci 599 (643), Ritkarovci 164 (163), Andovci 330 (311), Otkovci 276 (263) in Verice 205 (202).
Tak je bil položaj med porabskimi Slovenci do leta 1946. Tedaj je madžarska vlada vse šole podržavila in izdala uredbo o uvedbi pouka materinščine za
manjšine. Odprla je sledeče šole: v Gornjem Seniku, Štefanovcih, Verici, Slovenski vesi in v Dolnjem Seniku. V vseh teh šolah se je slovenščina poučevala samo kot predmet. V šolskem letu 1947-48 pa je bila ustanovljena samostojna slovenska šola v Gornjem Seniku. To je prejšnjo potrebo po iz-
šolanih domačinih še povečalo in učiteljišču y Pečuhu, ustanovljeno kmalu po vojni za vse južnoslovanske manjšine, je prirejalo tromesečne pedagoške tečaje, da bi hitreje krilo potrebe šol po slovenskih učiteljih. Tudi iz Jugoslavije so prihiteli učitelji domačini na pomoč.
Vse je kazalo, da se bo začelo novo življenje za porabske Slovence in da se bosta pouk slovenščine in ob njem porajajoča se slovenska šola popolnoma uveljavila. Vendar do močnejšega izraza nista nikoli prišla niti pouk slovenščine, niti samostojna slovenska šola. Nekateri madžarski šovinisti so še vedno izvajali na porabske Slovence pritisk in jim grozili z izselitvijo, če vpišejo svoje otroke v slovensko šolo.
Razmere bi se morda sčasoma spremenile, ko bi ne prišlo do resolucije Kominforma, ki je kar čez noč pometel slovensko šolo in pouk slovenščine med porabskimi Slovenci. Porabski Slovenci so vnovič padli na stopnjo zaničevanega in teptanega ljudstva brez pravic. Zopet so vkovani v verige popolne sužnosti in zapisani narodni smrti, kajti kominformističnim krvnikom ni. nobeno sredstvo prekruto, kadar hočejo uveljaviti svojo moč nad trpljenim ljudstvom. Porabske Slovence izseljujejo v notranjost, države, jih zapirajo in izvajajo nad njimi najrazličnejše terorje. In zakaj? Samo zato, ker so hoteli ostati Slovenci, kakor njihovi predniki in ne »Vendi« in »Totje«, kakor jih hočejo krivi razlagalci prepričati. In to delajo po tisti kominformistični »demokraciji«, ki naj prinese vsemu svetu odrešenje in raj na zemljo. Res lepi raj, ko v njem izginjajo celi narodi.
Ureja uredniški odbor —  Odgovorni urednik: Kager Simon — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota, Trg Zmage  — Ček. račun: Narodna banka M. Sobota 641-903-322
Tiska Mariborska tiskarna
Murska Sobota, 21. junija 1951