NOVI TEDNIK
ŠT. 11 - LETO 57 - CELJE, 14.3.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
SLOVENČKI SO
MOŠKI BREZ...
^ Stran 25.
ŠTUDENTI NA
ROBU ZAKONA
Stran 4.
NA SVETOVNO NOGOMETNO
HANCCDK
PRVENSTVO V KOREJO
Nasledi Nike
maratona.
Stran 9.
Bomba
pobesnelega \
Maksa.
Stran 26.
OBRAČUN MED BREZDOMCI
Stran 8
2
DOGODKI
Pi    UVODNIK
Farsa papirne
demokracije
študentje so včasih veljali za avantgardo, pobudnike in
nosilce družbenih sprememb, revolucionarje in vizionar-
je. To, kar smo včeraj videli v Celju, pa je bila le žalostna
farsa. Klub študentov celjske regije (KŠCR), ki se zadnjih
nekaj let zvija v vse hujši notranji agoniji, je verjetno doži-
vel najnižjo točko v svojem obstoju. V Celjskem domu so
člani starega vodstva, obdani z rumenim morjem varnost-
nikov, pripravljali občni zbor, na katerem naj bi izvolili
novo vodstvo, pred vrati pa je stalo nekaj deset študentov,
kljub skrajno čudno izbranemu terminu, ko je večina štu-
dirajoče mladine na svojih »delovnih mestih« na fakulte-
tah, in vse bolj glasno protestiralo proti ravnanju samo-
držcev.
Farsa je dosegla višek, ko vodstvo v dvorano ni spustilo
Marca Ožbeja, predsednika Zveze študentskih klubov Slo-
venije (ŠKIS), ki si je prišel iz Ljubljane pogledat celjsko
študentsko »demokracijo«. Kljub temu, da je delovanje dru-
štev javno in lahko občnim zborom prisostvuje vsa zainte-
resirana javnost. Ni jih ganila niti Ožbejeva napoved, da
bo KŠCR izključen iz ŠKIS in da bo izgubil pravico do denar-
ja, ki jim ga namenjajo tukajšnji študentski servisi. Si pred-
stavljate, da bi recimo predsednika države nagnali z voli-
tev v celjskem mestnem svetu?
Predsednik KŠCR, ki ga je policija pred dnevi zaslišala
zaradi poslovanja kluba, je pred prazno dvorano mirno
opravil občni zbor in na podlagi zastopniških glasovnic,
papirnatih pooblastil študentov, ki jih je zbralo celjsko pod-
jetje za pravniško svetovanje, spremenil statut, razpustil
staro vodstvo in izglasoval novo. Predsednik je postal član
dosedanjega nadzornega odbor, ki je edini od treh blagoslo-
vil enoletno sporno poslovanje kluba in ki je skupaj z dose-
danjim finančnikom osumljen ugrabitve in napada na enega
od članov državne organizacije, ki naj bi nadzorovala delo
študentskih klubov...
Najhuje pri vsem tem pa je, da bodo zagotovo izredno
negativne posledice dogajanja nosili vsi študentje na Celj-
skem. Na njihovo tukajšnjo organizacijo je legel velik črn
madež, ki ga bodo le težko sprali, v najslabši možni različi-
ci pa bo Celje za nekaj časa ostalo celo brez nje. Ali kot je
rekel eden od »očetov« KŠCR: »Srce se mi para, ko vidim kaj
počnejo s klubom...«
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Delaku v slovo
žalno slovesnost, s katero so se poklonili spominu An-
tona Delaka, so v Občini Žalec pripravili v petek.
O pokojniku, enemu najuglednejših meščanov Žalca ter
podpredsedniku državnega zbora, in njegovem življenju so
spregovorili župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednik
območnega odbora ZZB Rado Cilenšek, predsednik Druš-
tva upokojencev Žalec Ernest Ramšak, Ivan Jelen iz območ-
nega in občinskega odbora Desus ter poslanec Ivan Kebrič.
Pred pogrebno svečanostjo v soboto na žalskem pokopališ-
ču so se Delakovemu spominu poleg župana Posedela po-
klonili predsednik državnega zbora Borut Pahor, predsed-
nik Desus Janko Kušar in Franjo Marošek v imenu borčev-
ske organizacije.
US, Foto: TT
Z žalne seje v Domu II. slovenskega tabora.
Poslanec bo
Franc Lenico
v državnem zboru bo po-
kojnega Antona Delaka na-
domestil Franc Lenko iz
Šentruperta. Uradno kandi-
dat še ni potrjen, saj je Len-
ko šele v teh dneh prejel for-
malno obvestilo republiške
volilne komisije.
Kandidat, ki bo v parlamen-
tu zastopal vrste Desusa, mora
v osmih dneh podati soglas-
je za imenovanje za poslan-
ca, nato pa bo povabljen na
sejo mandatno imunitetne
komisije, ki bo državnemu
zboru predlagala, naj potrdi
kandidata Lenka za poslan-
ca. Če Franc Lenko ne bi po-
dal soglasja, bi se pravica pre-
nesla na naslednjega kandi-
data.
V torek je Franc Lenko, in-
ženir telekomunikacij v po-
Franc Lenko
koju, zagotovil, da bo spre-
jel mesto poslanca. Sicer je
Lenko član območnega od-
bora Desusa, nekatere funk-
cije pa je zaradi članstva v
svetu za telekomunikacije
moral predati - kot se bo moral
odpovedati članstvu v tem
svetu potem, ko bo tudi urad-
no potrjen za poslanca. Si-
cer je Lenko še zagotovil, da
bo poskusil izpolniti oblju-
be, dane pred volitvami.
Franc Lenko je na držav-
nozborskih volitvah, oktobra
2000, kandidiral na Usti De-
susa v 5. volilni enoti v 5. vo-
lilnem okraju - Žalec II (Li-
boje, Petrovče, Griže, Šešče,
Prebold, Trnava, Braslovče,
Gomilsko, Tabor, Letuš in
Vransko) in prejel nekaj več
kot 10 odstotkov glasov - zanj
je glasovalo 1.156 voHlnih
uoravičencev. US
Cerkev za mir
V Celju predsedniki škofovskih konferenc jugovzhodne Evrope
v Domu svetega Jožefa v
Celju je bilo v torek in sre-
do srečanje predsednikov
škofovskih konferenc ju-
govzhodne Evrope. Udele-
žili so se ga visoki cerkve-
ni dostojanstveniki iz de-
vetih evropskih držav, pred-
stavnik svetega sedeža,
apostolski nuncij v Bruslju,
generalni tajnik sveta evrop-
skih škofovskih konferenc,
posebni odposlanec iz
Strasbourga in drugi.
Tema pogovorov je bil
prispevek katoliške cerkve k
miru in stabilnosti v jugovz-
hodni Evropi. V torek zvečer
je udeležence srečanja spre-
jel predsednik države Milan
Kučan. Na sprejemu v Pokra-
jinskem muzeju je poudaril,
da prizadevanja udeležencev
srečanja razume kot voljo ka-
toliške cerkve, da prevzame
svoj del odgovornosti za pri-
hodnost, ki bo človeku pri-
jazna. Vojna na Balkanu ni
bila niti državljanska niti ver-
ska, je dejal Kučan, pač pa je
do nje prignal velikosrbski
agresivni nacionalizem. Sre-
čanju v Celju je Kučan pripi-
sal širši družbeni pomen, saj
Milan Kučan z visokimi cerkvenimi dostojanstveniki v Pokrajinskem muzeju Celje.
naj bi prineslo pozitivno spo-
ročilo drugim cerkvam na ju-
govzhodu Evrope. Slovenski
metropolit in nadškof dr.
Franc Rode se je prijazno od-
zval na Kučanov govor in de-
jal, da so cerkveni predstav-
niki tokrat nanj ponosni.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GREGOR KATIC
v SPOMIN
Anton Delak
Mnogo prezgodaj se je na
oder njegovega življenja spu-
stila zavesa. V 75. letuje pre-
kinila življenje našega spo-
■štovanega in dragega obča-
na, borca, gospodarstvenika
in uglednega političnega de-
lavca Antona Delaka.
Vest o njegovi nepričako-
vani smrti nas je prizade-
la. Z njegovo smrtjo smo iz-
gubili someščana, znanca,
soborca, prijatelja, sogovor-
nika in človeka, ki je v svo-
jem življenju zagovarjal
smernice razvoja na vseh po-
dročjih. Ob spominu na
mnogo snovanj, načrtov in
poti za prihodnost iz ozadja
stopi tudi čas, ki je v sinu
slovenske primorske zemlje
izoblikoval mladostniške sa-
nje po svobodni domovini.
S temi sanjami se je že kot
petletni fantič, skupaj z dru-
žino, umaknil pred fašiz-
mom in iz rodnega Trsta pri-
šel v Savinjsko dolino.
V Grižah je Tone obisko-
val osnovno šolo in ko je stopil
v mladeniška leta, seje brez
oklevanja odzval domovin-
ski preizkušnji in postal bo-
rec za svobodo.
Po zmagi nad okupatorjem
je v svobodni skupni državi
z njemu lastno delavnostjo
in predanostjo sodeloval pri
obnovi porušene domovine.
Kasneje je kot diplomirani
pravnik služboval na odgo-
vornih delovnih področjih -
tako v podružnicah Narod-
ne banke v Šoštanju, Žalcu
in na Prevaljah. Šest let je
bil predsednik Skupščine ob-
čine Žalec, bil je na vodil-
nih delovnih mestih v Jutek-
su in Ferralitu, vseskozi pa
je bil aktiven družbenopo-
litični delavec.
Tisti čas je bil tudi čas, ki
njegovemu svobodomiselne-
mu duhu in idejnim težnjam
ni bil vedno naklonjen. Nje-
gova kreativna sposobnost
in delavnost na vseh nivo-
jih je preraščala uokvirjene
razmere in direktive takrat-
nega sistema, vendar p
tal neupogljiv, tudi za a
neljubih posledic.
Čas pa je tekel in poši
in pokončen možje doti
spremembe ter uresniči
svojih deških sanj in um
čitev stoletnih sanj sM
skega naroda - Sloveniju
postala samostojna drža
Tone Delak je preostali
svoje življenjske poti nan
nil kot aktiven član Den
kratične stranke upokoji
cev Slovenije in je kot poi
nec v državnem zboru i
tivno sooblikoval izgrd
demokratičnega razvoja'^
venije. Z največjo meroi
slanske odgovornosti je n
no in tvorno sodeloval s
jimi volivci, z vodstvom'
čine in z večino sredin p
Učnega, gospodarskega
družbenega življenja U
ne skupnosti. Savinjske''
line in Republike Slovel
kot celote.
Bil je stalen in dobrot
šel gost na osrednjih obli
skih in na priložnostnih!
reditvah, zborovanjih ifij
talih oblikah javnega
civilne družbe. RadjetU"^
ljudmi, ki so mu zaupo^^
ki so ga po njihovem pr^
stem ljudskem jeziku po^^
v Ljubljano zato, da taJ^^
di za njih kaj postori, l^^
storil je veliko in dobro- *
gotovo bi storil še več, ce^
pomo in odgovorno ddo
bi oslabelo njegovega zd^
ja. Delaven in aktiven P'
praktično do zadnje ut£^^
jega življenja. .
LOJZE POSEp
župan Občine 2^
Št. 11 -14. marec 2002
DOGODKI
3 I
(celjska bolnišnica
kot grešni kozel
zdravstveno zavarovalnico oškodovali za 76 milijonov tolarjev - Kesanje,
r vračilo in kazen
^radi predpisovanja eri-
.poetina na recept tudi za
jjjiKe, za katere zdravs-
zavarovalnica to zdra-
^že plača v ceni dialize,
Zavod za zdravstve-
^avarovanje Slovenije
Ijodovan za 86 milijonov
Ijrjev, za kar 76 milijo-
,y tolarjev nepravilnosti
I so ugotovili v bolnišni-
Celje. Zaradi tega so celj-
j bolnišnici izrekli za 14
jlijonov tolarjev kazni,
fh izrečenih kazni pa je
jjpno 19 milijonov. Seve-
ibo treba »prigoljufan« de-
jr vrniti.
To bodo v celjski bolnišnici
lii naredili, v izjavi za jav-
5St pa so posebej poudari-
la bolniki niso bili oško-
pvani ter da bo celjska bol-
išnica storila vse, da do tak-
oh kršitev ne bi več priha-
lo. »Kršitve niso bile stor-
Eoenamerno. Z njimi se nih-
fvbolnišnici ni osebno oko-
jstil. Denar je ostal v bolni-
jiici za potrebe bolnikov,«
[sporočila uprava bolnišni-
e.
V prvem delu nadzora so
edzorni zdravniki ZZZS
legledali dokumentacijo o
[edpisovanju eritropoetina
dializnih centrih bolnišnic
Izoli, Novem mestu, Celju,
Bničnem centru v Ljublja-
iMurski Soboti in Novi Go-
ci. Nadzor je pokazal, da
iravniki v nobeni od teh bol-
Snic ne dokumentirajo do-
plačati bodo morali 14 milijonov kazni in vrniti 76 milijonov tolarjev »prigoljufanega« denarja.
volj dobro predpisovanja
zdravil, med njimi tudi eri-
tropoetina. Najbolj natanč-
no vodijo dokumentacijo v
IzoU, kjer nepravilnosti ni-
so ugotovili, v Novem me-
stu so nepravilnosti zanemar-
ljive, v Novi Gorici so jih od-
krili za milijon, v Kliničnem
centru pa za 5 milijonov to-
larjev.
Nadzor zavarovalnice je to-
rej pokazal, da praktično v
ostalih bolnišnicah ni priha-
jalo do primerov dvojnega
obračunavanja, ali, kot je de-
jal generalni direktor zdravs-
tvene zavarovalnice Franc Ko-
šir, rezultati opravljenih
izrednih nadzorov kažejo, da
je bila afera sproducirana po
nepotrebnem.
Z njim pa se ne strinja mi-
nister za zdravje dr. Dušan
Keber. Podvomil je v poro-
čilo o nadzoru, saj so pred-
videvanja ministrstva za
zdravje o obsegu dvojnega po-
redpisovanju eritropetina po-
trdili le za celjsko bolnišni-
co, ne pa tudi na primer za
Izolo in Mursko Soboto. Za-
radi teh dvomov je mmister
še toliko bolj prepričan o
upravičenosti odločitve o
upravnem nadzoru v vseh
dializnih centrih v državi, to-
rej na našem območju tudi v
zreškem Nefrodialu, ki de-
luje na treh lokacijah (Zre-
če, Krško, Ljubljana - Črnu-
če). Četudi bi ostalo pri na-
vedenih vsotah ZZZS, pou-
darja minister Keber, je od-
nos zavoda do porabe javne-
ga denarja zanje zaskrblju-
joč, saj bi sto ali nekaj sto
milijonov javnega denarja
lahko pomagalo marsikate-
remu bolniku, če pa je ta vsota
pridobljena še na protipra-
ven način, podcenjujoč od-
nos nikakor ni na mestu.
Zgodba o eritropoetinu
očitno še dolgo ne bo dobila
konca. Lansko povečanje
stroškov za ta preparat za 75
odstotkov je morda res v ve-
liki meri tudi posledica raz-
širjenih medicinskih indika-
cij, kot menijo v zavaroval-
nici, morda pa bo preiskava
pokazala, da je šlo za njego-
vo zlorabo tudi drugje, ne le
v celjski bolnišnici. Zanimi-
ve pa bodo tudi ugotovitve o
morebitni uporabi eritropoe-
tina za doping v športu.
MILENA B. POKLIC
__________________ FotoiGK
Rekordna prodaja piva
Leto 2001 je bilo za Pi-
Dvarno Laško eno najbolj
^pesnih v zadnjem obdob-
Kot so sporočili iz Laš-
fga, so prodali rekordnih
•ilijon 371 tisoč hektoli-
'"v piva, kar je za dobrih
' odstotkov več kot pred-
»ni.
!S povezanimi družbami
»densko, splitsko pivovar-
in Vitalom se je prodaja
"Vzpela na 3 milijone 259
^(^hektolitrov pijač, kar ce-
skupino Pivovarne Laš-
"uvršča med največje proi-
*3jalce pijač na območju ju-
govzhodne Evrope. Letos naj
bi se skupna prodaja v sku-
pini povečala še za 6 odstot-
kov, to je na skoraj 3 in pol
milijona litrov.
Čeprav se poraba piva v
Sloveniji že nekaj časa zmanj-
šuje, je Laščanom lani uspe-
lo povečati tržni delež na bli-
zu 54 odstotkov, uspešni pa
so bili tudi v tujini, kjer so
prodali skoraj 40 odstotkov
celotne proizvodnje piva. La-
ni so v pivovarni povečali tudi
produktivnost in se z 2.950
hektoUtri pijač na zaposle-
nega uvrstili med najbolj pro-
duktivne proizvajalce piva v
Evropi.
Laščani so lani ustvarili 20
milijard 400 milijonov tolar-
jev prihodkov iz prodaje, kar
je za 27 odstotkov več kot le-
ta 2000, zaradi obračunane
višje amortizacije pa je bilo
čistega dobička nekoliko manj
kot predlani. Znašal je mili-
jardo 600 milijonov tolarjev.
V pivovarni za letos načrtuje-
jo, da bodo tržni delež doma
ohranili, prodajo na tujih tr-
gih pa želijo še povečati. Boljši
kot lani naj bi bili tudi finančni
kazalci. JI
Knjižničarski ping-pong
'^^ torkovi seji sveta Za-
^ za kulturo Žalec, ki
n» prisostvovali tudi štir-
^, ^Podnjesavinjski župa-
l^niso potrdili zaključne-
I^Jačuna, saj ni bilo jasno,
bi pokrili 7 milijonov
P^rjev izgube,
^^'ski zavod za kulturo je
leta v reorganizaciji -
anovitelj je samo občina
ki pa bo na novo usta-
I p Zavod za kulturo, šport
J Prizem. Matična knjižni-
^^nkrat še sodi pod okri-
lje zavoda, ustanoviteljice no-
ve Medobčinske matične
knjižnice bodo vse spodnje-
savinjske občine, ki za delo
knjižnice skupno dolgujejo
17 milijonov tolarjev, za la-
ni pa nekaj več kot 7 milijo-
nov tolarjev. Po navedbah naj
bi občina Polzela dolgovala
4,4 milijona tolarjev, Prebold
6,2, Braslovče 3,6, Vransko
3,2 milijona tolarjev, obči-
na Tabor pa 319 tisoč tolar-
jev - obveznosti so poravnali
samo v Žalcu. Župani, pri-
sotni na seji sveta, so očitalr,
da v njihovih knjižnicah ni
bilo veliko storjenega in da
bodo račun za nazaj porav-
nali samo v tolikšni meri, ko-
Ukor dela je bilo dejansko iz-
vršenega. Zato se bodo v pri-
hodnjem tednu žalske knjiž-
ničarke pogovorile z vsako
občino posebej, predstavile
delo v občinskih knjižnicah
ter se dogovorile za poplači-
lo dolga. To je tudi pogoj, da
bodo knjižničarke prihodnji
mesec prejele plačo.
Za naprej naj bi bila situa-
cija zaradi novo sprejetega
zakona o knjižničarstvu bolj
jasna, podrobna izhodišča za
sofinanciranje posameznih
občin pa naj l3i se župani do-
govorili v ponedeljek. Iz do-
kaj mučne in dolgotrajne tor-
kove razprave je bilo razbra-
ti, da se bo problem knjižni-
ce vlekel še kar nekaj časa,
saj je v Spodnji Savinjski do-
lini nedorečenih veliko sta-
rih »grehov«.
US
Stavka zdravnikov
Slovenski zdravniki so za torek, 19. marca, napovedali
pričetek stavke. Pogajanja med vlado in sindikatom Fi-
des še niso dala odgovora, ali stavka bo ali jo bodo odpo-
vedali. Zdravniki so sicer zadovoljni z obljubljenim po-
sebnim statusom v zakonu o plačah v javnem sektorju,
ne pa s predlogom za izboljšanje razmer v zdravstvu, pa
tudi zdravniška kolektivna pogodba ostaja še odprta. Če
stavka bo, v celjski bolnišnici zagotavljajo, da bodo sto-
rili vse, da bi jo bolniki čim manj občutili. MBP
Prve prijave
na telitnici
Bodoči dijaki in študentje so se že
morali odločiti o nadaljnjem šolanju
- Letos prvič tudi poklicna matura
Rok, do katerega je bilo
treba poslati prvo prijavo za
nadaljnje izobraževanje, se
je bodočim dijakom iztekel
6., bodočim študentom pa
8. marca. Prvi se do 26. mar-
ca še lahko premislijo in pri-
javo brez omejitev prenese-
jo v katerokoli drugo sred-
njo šolo, bodoči študentje
pa bodo računalniške izpi-
se o svojih prijavah prejeli
v naslednjih tednih, najka-
sneje pa do 23. aprila.
Alojz Razpet, vodja enot-
ne prijavne službe za višješol-
ske študijske programe, ki ima
sedež v Šolskem centru Celje
in letos prvič skuša čimbolj
poenotiti tudi vpis v višje stro-
kovne šole, pravi, da bodo vse
prijave preverili in število pri-
jav primerjali z razpisanimi
mesti za posamezne progra-
me predvidoma že do konca
prihodnjega tedna. Prav sled-
nje - razmerje med prijavami
in razpisanimi prostimi me-
sti - pa bo v naslednjih tednih
oziroma mesecih tudi najbolj
zanimivo za bodoče dijake
oziroma študente.
Za programe, kjer bo za-
radi prevelikega zanimanja
mladih s sklepom resornega
ministrstva vpis omejen, bo
namreč treba doseči čim bolj-
ši učni uspeh oziroma čim-
več točk. K slednjemu ob uč-
nem uspehu zadnjih let šo-
lanja prispevajo tudi rezul-
tati, doseženi na eksternem
preverjanju znanja za osmo-
šolce in zaključnih izpitih
oziroma poklicni maturi ali
maturi za srednješolce.
Poskusnega eksternega
preverjanja znanja iz slo-
venskega jezika se je ude-
ležilo 19.825 učencev, ki so
v povprečju dosegli 14,73
točke (lani 16,2 točke), iz
matematike pa 19.860 učen-
cev s povprečnim rezulta-
tom 14,68 točke, kar je bo-
lje od lanskega povprečja
13,5 točke. Poskusno pre-
verjanje so izvedli v 438 os-
novnih šolah, naloge, reši-
tve in točkovnike pa so pri-
pravile posebne predmetne
komisije republiškega za-
voda za šolstvo.
V 158 srednjih šolah v Slo-
veniji je 13.224 dijakov, ki
letos zaključuje srednješol-
sko izobraževanje, v soboto
opravljalo predhodni preiz-
kus iz maternega jezika; to-
rej slovenščine, na narodnost-
no mešanih območjih pa tu-
di iz italijanščine ali madžarš-
čine. Poklicna matura je le-
tošnja novost v srednješol-
skem strokovnem izobraže-
vanju. Izpitne pole predhod-
nega preizkusa bodo po kri-
terijih, ki so določeni za oce-
njevanje maturitetnih preiz-
kusov, pregledali učitelji in
z rezultati dijake tudi po-
drobneje seznanili. Predma-
turitetni preizkus iz mater-
nega jezika in književnosti je
opravljalo tudi 8.614 gimna-
zijcev. Ob tem velja še opo-
zorilo, da je zadnji dan za pri-
javo na spomladanski rok
mature in poklicne mature
letos 2. april - maturitetni
preizkusi pa se bodo po po-
sebnem razporedu začeli 6.
maja z esejem iz maternega
jezika.
Na Celjskem zanimanje
mladih za splošne gimnazij-
ske programe presega števi-
lo razpisanih mest, le v splo-
šni gimnaziji v Rogaški Sla-
tini ne, prostor pa je še v teh-
niških in strokovnih gimna-
zijah. Izstopajoče zanimanje
mladih je še za program teh-
nika zdravstvene nege v
Srednji zdravstveni šoli Ce-
lje (140/219) ter dveh novo-
razpisanih programov: raču-
nalniški tehnik ŠCC (32/67)
in turistični tehnik ŠCV (32/
53). Podatke bodo bodoči di-
jaki prejeli v svojih šolah.
Kot zaenkrat kaže, pa bodo
morali obvezno prenesti pri-
javnice v druge programe vpi-
sani v program živilski teh-
nik Kmetijske in gospodinj-
ske šole Šentjur (16), kjer za-
radi premalo prijav oddelka
ne bo. V dogovoru z mini-
strstvom pa bodo v I. Gim-
naziji v Celju imeli kombi-
niran oddelek klasične in
umetniške, s tem pa so prido-
biU dodaten oddelke splošne
gimnazije.
Redno skupinsko preverja-
nje znanja učencev iz mater-
nega jezika in matematike za
osmošolce in letos prvič tu-
di učence, ki zaključujejo de-
vetletko, bo 21. in 22. maja,
te dni pa so že znani rezulta-
ti poskusnega preverjanja, ki
so ga opravili v začetku fe-
bruarja. Kot pojasnjuje direk-
tor Republiškega izpitnega
centra mag. Darko Zupane,
so bili rezultati pri slovenš-
čini v primerjavi z lanskimi
slabši, nekoliko pa so se po-
pravili pri matematiki.
IVANA STAMEJČIČ
Št. 11 - 14. marec 2002
4
VROČA TEMA
Klub mladih podjetnikov
Študentske zdrahe v Celju doživljajo neslaven epilog
Klub študentov celjske re-
gije (KŠCR) ima novo vods-
tvo. Ali pa ga verjetno tudi
nima, saj bi včerajšnji obč-
ni zbor lahko spominjal na
gledališko burko, če ne bi
bilo vse skupaj preveč resno,
da bi se lahko smejali. Iz-
volili so enega in edinega
kandidata, ki je bil v prejš-
njem mandatu nadzornik
vodstva... Ali kot je dejal
predsednik Zveze sloven-
skih študentskih klubov,
dogajanje v Celju je vrglo ve-
liko črno piko na celotno
študentsko organizacijo.
Občni zbor je potekal pred
skoraj prazno dvorano, gla-
sovanje pa tako rekoč virtual-
no, s kupom zastopniških gla-
sovnic, ki jih je zbralo celj-
sko podjetje ZT Formator. Pa-
pirna demokracija torej. Na
podlagi teh zastopniških gla-
sov so sprejeli nov statut, ki
je med drugim mandat pred-
sedniku podaljšal na dve leti
in upravni odbor skrčil le na
tri člane, razpustili so staro
vodstvo in izvolili novega
predsednika upravnega od-
bora Marka Romaniča.
Mrtvo hladno so iz dvora-
ne nagnali predsednika Zve-
ze študentskih organizacij
Slovenije (ŠKIS) Marc Ož-
bej, ki si je lastnoročno pri-
šel ogledat celjsko študent-
sko demokracijo, kljub nje-
govim protestom, da je to ne-
dopustno. Zagrozil je celo z
izključitvijo KŠCR iz ŠKIS,
kar bi posledično pomenilo
tudi ukinitev večjega dela fi-
nančnih sredstev za klub... V
dvorano zaradi zapletov s po-
trdilom o vpisu ni smel niti
opozicijski kandidat Bojan
Stojanovič, ki je dejal, da se
zaveda nelegalnosti občnega
zbora, vendar je želel s svo-
jo kandidaturo sedanjemu
vodstvu le pokazati, da štu-
dentom ni vseeno...
Izvor zapletov
Celjske študentske domi-
ne so se začele rušiti z jogurt-
no revolucijo v Kopru, ko se
je na občnem zboru Klub štu-
dentov Občine Koper (KŠOK)
znašla cela horda mladih iz
celjske regije, ki pravzaprav
ni vedela, po kaj so prišli.
Menda »nekaj volit«. Med nji-
mi sta bila .tudi dosedanji
predsednik KŠCR Borut Čmer
in te dni vse bolj razvpiti član
upravnega odbora KŠCR Alek
Gradišnik. Danes si oba umi-
vata roke s trditvijo, da sta
odšla »samo pomagat svoje-
mu prijatelju Matisu Kolen-
cu«, vodji koprske študent-
ske opozicije. On naj bi tudi
poskrbel in plačal vse logi-
stične priprave. Toda orga-
niziranje avtobusnih prevo-
zov, dolgotrajno agitiranje
med študenti v Celju in Ljub-
ljani (»...ponudili so mi za-
stonj prevoz, kosilo in žur v
Kopru, prvič, ko se bom šla
včlanit, drugič pa, ko naj bi
šH voHt...« - izjava ene od
udeleženk pohoda), obljub-
ljanje denarnih nagrad za po-
slušno voljenje, masovno
včlanjevanje v KŠOK le ne-
kaj dni pred volitvami... so
le za naivne napori enega člo-
veka, ki si želi demokratič-
nih sprememb znotraj neke
organizacije, vse skupaj prej
spominja na skrbno načrto-
van prevzemni desant.
Bumerang se
vrača...
Neuspešen prevzem in celj-
ska poplava na Obali pa sta
postala slabo zalučan bume-
rang, ki je glavna akterja za-
del naravnost v glavo. Kot vse
kaže, je KŠCR morda ta hip
na najnižji točki od svoje us-
tanovitve. Predsednik in
klubski finančnik sta zaradi
svojega poslovanja minulo
nedeljo preživela na polici-
ji, finančnika so celo pridr-
žali, pojavljajo se sumi o fi-
nančnih goljufijah in precej
domačem poslovanju...
Dejstvo je, da so se seda-
nje krizne razmere v KŠCR
kuhale kar nekaj časa. V zad-
njem času so ga obvladovale
razne struje, ki so se neusmi-
ljeno borile za prevlado in
volilno zmago, pri tem pa je
vse manj šlo za programske
in načelne razlike, vse bolj
pa za surovo potegovanja za
oblast in seveda denar. KŠCR
namreč ni kakšno prosjaško
društvo, temveč organizaci-
ja, ki ima okoli 60 milijo-
nov tolarjev letnih dohodkov,
v skladu rezerv pa je bilo ob
lanski predaji oblasti seda-
njemu odhajajočemu vods-
tvu za slabih 70 milijonov to-
larjev kapitala.
Za KŠCR je bil zadnje dve
leti značilen spopad med pri-
hajajočo mlado generacijo
(njen najbolj viden predstav-
nik je Urban Goleš) in »sta-
rimi bajtami«, ki so dokaj us-
pešno branile svoje pozicije
prevlade v klubu. Slednje jim
je uspevalo predvsem z raz-
ličnimi in nikoh razčiščeni-
mi volilnimi manipulacija-
mi. Po obdobju predsedni-
kovanja Mateja Delakorde je
na lanskih izrednih volitvah
prišlo do zmage Čmera.Vse
bolj pa se je kazalo, da je član
novega upravnega odbora
Alek Gradišnik, ki je takoj
dobil predsednikovo poob-
lastilo za delo s financami,
pravzaprav siva eminenca
kluba, lutkar, ki je v ozadju
prebrisano vlekel niti. To ka-
že tudi Čmerovo predstavlja-
nje Gradišnika za podpred-
sednika kluba, čeprav njihov
statut takšne funkcije nikjer
ne omenja.
Gradišnik je izjemno pod-
jeten mladenič, ki je (po na-
ših dosedanjih podatkih)
lastnik ali solastnik vsaj treh
podjetij. V KŠCR je opaznej-
šo vlogo prevzel že v času
mandata Delakorde (leta
2000), ki ga je izbral za svo-
jega osebnega svetovalca pri
upravljanju s financami. Ze-
lo sposobnemu in izrazito po-
slovnemu študentu, solastni-
ku računovodskega podjetja
Gradišnik M&A, v tem času
ni bilo težko ugotoviti denar-
nega potenciala, ki se skriva
v bogato obloženem prora-
čunu KŠCR.
Zato je na naslednjih voli-
tvah nastopil s svojim pred-
sednikom in s Čmerom us-
tvaril neponovljiv tandem,
saj slednji skoraj ni sprejel
odločitve brez posvetovanja
s svojim »finančnim mini-
strom«. K volilni zmagi dvoj-
ca s krmarjem je pomagal tu-
di Delakorda, ki je zadnji hip
podprl Čmerovo kandidatu-
ro. Danes Delakorda sodi
med tiste, ki ju obsojajo, saj
pravi, da »se je že v času nje-
govega predsednikovanja
Gradišnik zavzemal za poso-
janje denarja, vendar sem ga
zavrnil. Na volitvah sem ver-
jel v dobro sodelovanje in na-
predek kluba pod njunim
vodstvom, pa se je izkazalo,
da me je Alek preslepil«.
Ob pregledovanju Gradišni-
kovih podjetij najbolj bode v
oči Goldinvest, ki je po raču-
novodskih izkazih vse do le-
ta 2000 bolj ali manj života-
ril z mizernim prometom in
izgubo, tega leta pa se začne
nenaden razcvet, skozenj pa
se je pretočilo skoraj trideset
milijonov tolarjev. Naključ-
je? Alek je pač ».. .študent eko-
nomije, ki se v prostem času
ukvarja z biznisom. Baje ze-
lo uspešno.« (epitaf, ki si ga
je spisal v reviji Mezinec).
Borut Čmer nam je v tele-
fonskem pogovoru zatrdil, da
je vso finančno politiko klu-
ba vodil Gradišnik, ki je imel
njegovo pooblastilo. »Denar
smo nalagali v razne nalož-
be, vendar ne neposredno v
podjetja Aleka Gradišnika. Tr-
dim, da smo ravnali odgovor-
no, koliko pa so bile naše na-
ložbe uspešne, pa bo pokaza-
lo vračanje kapitala nazaj v
klub,« je prepričan Čmer. Po-
zornemu bralcu se je moral
pred očmi prikazati rdeč križ.
Več podrobnosti o njunem
poslovanju bo pokazala prei-
skava celjskih kriminalistov,
ki so oba v nedeljo zaslišali
na PU Celje, Čmer pa nam je
povedal, da so ju spraševali o
poslovanju v KŠCR. Policija
je opravila več hišnih preiskav,
po naši neuradnih podatkih
tudi v Kopru, česar nam niso
hoteli potrditi ali zanikati ne
v Celju niti v Kopru.
Ugrabitev in
napad
Hkrati organi pregona
opravljajo še eno preiskavo.
Na neuspeli prevrat v Kopru
se je odzvala tudi Zveza štu-
dentskih klubov Slovenije
(ŠKIS) in njen Varnostni svet,
ki skrbi za spoštovanje pra-
vil igre. Član slednjega je bil
tudi prodorni Gradišnik, ven-
dar so ga na eni zadnjih sej
ŠKIS odstavili. Očitno je Gra-
dišnika močno skrbelo, ka-
ko se bodo v Varnostnem svetu
in v ŠKIS odzvali na dogod-
ke z Obale, tako močno, da
je skupaj z Dejanom Špegli-
čem in Markom Romani-
čem (po izjavah očividcev)
ugrabil člana varnostnega sve-
ta Danijela Kocipra iz bistriš-
kega kluba študentov. Med ve-
čurnim zadrževanjem, v ka-
terem naj bi mu Romanič na-
ložil tudi nekaj krepkih, so
ga zasliševali, kaj nameravata
varnostni svet in skupščina
ŠKIS... Romanič je seveda no-
voizvoljeni predsednik. De-
jan Špeglič pa je na občnem
zboru odločno vodil vso vo-
lilno burko. Isti Špeglič se je
v koprskim študentom pred-
stavljal kot Danijel Kociper...
Nelegalen
upravni odbor
četudi se bo morda izka-
zalo, da pravno formalno po-
slovanje Cmera in Gradišni-
ka ni bilo sporno, pa na očit-
no samovoljo in privatiza-
cijo kluba kaže tudi odstop
dveh od šestih članov uptav-
nega odbora. Snežana Kne-
ževič in Tomaž Centrih sta
po lastnih besedah na sed-
mi seji (sedmi v osmih me,-
secih dela upravnega odbo-
ra!, op. p.) odločila, da iz-
stopata iz odbora, ker naj bi
»...Čmer in finančnik Alek
Gradišnik z uvedbo domina-
ta v klubsko okolje nase prev-
zela vsa pooblastila in od-
govornosti, ki pripadajo
upravnemu odboru«. Po nju-
nih besedah je v klubu za-
vladala očitna nedemokra-
tičnost in netransparentnost,
njune sugestije pa so bile
vedno preglasovane. »Na se-
jah se ni sprejemalo niti pred-
logov projektov, niti poro-
čil o izvedenih projektih, pa
čeprav je njihov proračun
večkrat presegal milijon to-
larjev,« pravita Cerkovnik in
Kneževičeva. Eden od doka-
zov takšne samovolje je po-
sojilna pogodba Klubu štu-
dentov Slovenska Bistrica,
vredna milijon tolarjev, ki
jo je Gradišnik sklenil na last-
no pest.
Z njunim odhodom je
uradno prefiehalo tudi delo-
vanje upravnega odbora, ki
mora po temeljnem aktu
KŠCR šteti vsaj pet članov.
Kljub temu so Čmer, Gradi-
šnik in preostala člana Bošt-
jan Marzidovšek ter Igor Pla-
huta razpisali včerajšnje vo-
litve. Čmer trdi, da legitim-
no, saj naj bi Centrih »oddal
nepodpisano odstopno izja-
vo, ki je zato neveljavna!
kaj je to storil, pa mor;
vprašati njega«.
Na vse skupaj se je odz;
tudi nadzorni odbor KŠi
oziroma njegova člana Siffi
Vučer in Jernej Rak. Na r
vinarski konferenci mini
soboto sta zatrdila, da sta
izvolitve skušala opravlj
nadzor finančnega poslo'
nja kluba, vendar jima je G
dišnik to ves čas onemoj
čal. »Tako kljub ustnim inl
sneje pisnim opozorilom
do danes nismo prejeli a
tevane dokumentacije o
nančnem poslovanju klu'
niti kakršnih koli zapisnik
sej upravnega odbora,»P'
vi Vučer. Hkrati je nadzoi
odbor volitve razglasil zai
veljavne.
Čmer na obtožbe odgo<
ja, da je Vučer samookliC'
predsednik nadzornega^
bora, saj naj bi se imen"'
na sestanku z Rakom, »na'
terem ni bilo tretjega čl^
in dotedanjega predsedm
nadzornega sveta Marka ^
maniča. Njemu sem pokJ
vse dokumente o poslova'
kluba in nanje ni imel f
pomb,« trdi Čmer.
Juha, ki jo je skuhalo'
sedanje vodstvo KŠCR, je'
segla vrelišče. In tako jo
moral nekdo pojesti. ^
krajšo pa bodo zagotovo I
tegnili študenti na Celjski
saj je njihov klub na robuf'
sula.
SEBASTIJAN KOPl^^J
Foto: TRIART
GREGOR KA^
Predsednik ŠKIS Marc Ožbej je zaman zahteval vstop na občni zbor.
Alek Gradišnik
Marko Romanič: »Hujših polil
nih natolcevanj in spletk ter ti
nizkih udarcev še nisem doživeli
Štetje glasov: Borut Čmer in Dejan Špeglič.
Št. 11 -14. marec 2002
I DOGODKI
5
Regija in država
icoraic bliže
^Savinjska regija prepričuje gospodarsko ministrico, naj država čim prej
podpre izvajanje njenega razvojnega programa
javinjska regija je kot pr-
I v državi sprejela razvoj-
jprogram in s tem izpolni-
|jvoj del obveznosti, ki ji
jijialaga zakon o regional-
jpi razvoju, vendar ima za-
»pionirstva« več težav
jtkoristi. Ker Ljubljana na
podbujanje regionalnega
i^oja ni pripravljena ne v
^nizacijskem, še manj pa
^ančnem smislu, se je mo-
m podati na dolg pohod
(roži državne institucije.
Jed dnevi so se predstavni-
jjegije srečali v Celju tudi
ministrico za gospodars-
pdr. Teo Petrin, razprava
J je bila dolga in burna.
Ministrica je na sestanek,
jje potekal za zaprtimi vrati,
{ipeljala državna sekretar-
Imag. Igorja Strmčnika in
iag. Matejo Mešl, državno
odsekretarko Darjo Radič
^direktorja državne agen-
|e za regionalni razvoj Bo-
lna Dejaka, zahteve Savinj-
k regije pa so poleg pred-
javnikov regionalne razvoj-
bgencije braniU tudi ne-
ateri župani in predstavni-
i regijskega gospodarstva.
Ogovarjali so se o izvajanju
■gionalnega programa do le-
i2006 in vzpostavitvi tak-
le institucionalne infrastruk-
ime podpore, ki bi regiji
mogočala črpanje državnega
1 evropskega denarja.
Čeprav je (po pričanju Ce-
anov) sprva kazalo, da bo-
0 predstavniki regije in dr-
ave ostali vsak na svojem
regu, so po štiriurni razpravi
prejeli nekaj sklepov, ki
Pogovor ministrice dr. Tee Petrin s predstavniki Savinjske regije je bil dolg in buren.
obetajo, da bodo v Ljubljani
vendarle začeli spremljati in
tudi spodbujati regionalni
razvoj. Ministrstvo za gospo-
darstvo in Savinjska regija bo-
sta pripravila predloge, ka-
ko dograditi sistem za izva-
janje regionalnih razvojnih
programov in njihovo sofi-
nanciranje z državnim in
evropskim denarjem. Na pi-
lotni regiji bodo izdelali mo-
del regionalne institucional-
ne infrastrukture za učinko-
vito črpanje sredstev iz struk-
turnih skladov. Ministrstvo za
gospodarstvo bo zagotovilo
začetek usklajevanja med po-
sameznimi ministrstvi za
vgraditev regionalnega krite-
rija v razpise za leto 2002,
ki ga bodo tudi kasneje smi-
selno uporabljali. Še letos bo-
do izdelali sistem za pro-
gramsko projektno financi-
ranje izvedbenega dela raz-
vojnega programa Savinjske
regije za projekte, ki jih bo-
do izvajali prihodnje leto, mi-
nistrstvo pa bo regijam po-
sredovalo tudi potrebna zna-
nja za črpanje sredstev struk-
turnih skladov ob vstopu Slo-
venije v Evropsko unijo.
Predstavniki ministrstva so
regiji tudi zagotovili, da bo
lahko vplivala na razvoj in
da bodo na državni ravni
zgradili takšen sistem, ki bo
to tudi podpiral.
V kratki izjavi za javnost
je ministrica Petrinova pove-
dala, da bo ministrstvo za
gospodarstvo že aprila obja-
vilo razpis za regionalne pro-
jekte. Tisti, ki jih je Savinj-
ska regija predstavila na se-
stanku, imajo po njenem vse
možnosti, da se uvrstijo med
prednostne regionalne pro-
grame. JANJA INTIHAR
Foto: G.K.
Otrok
potrebuje
ljubezen
Lokalna akcijska sku-
pina Celje za preprečeva-
nje zasvojenosti bo v ok-
viru Šole za starše do kon-
ca šolskega leta izpeljala
pet brezplačnih strokov-
nih predavanj za starše os-
novnošolcev in srednje-
šolcev.
Člani LAS Celje so se za
to odločili skupaj z aktivom
šolskih svetovalnih delav-
cev osnovnih šol občin Ce-
lje, Štore, Vojnik in Dobr-
na. Šolo za starše so izvaja-
li že pred tremi leti in je
bila med starši dobro spre-
jeta. Program šole se doti-
ka številnih področij star-
ševstva: vzgoje in komuni-
kacije z otrokom, postav-
ljanja meja, prepoznavanja
in možnosti obvladovanja
stresov pri otroku, do po-
stopkov, ko spoznamo, da
otrok uživa droge. Vse te te-
me bodo strokovnjaki sku-
šali približati in osvetliti
staršem.
Srečanja pa bodo omogo-
čala tudi izmenjavo izkušenj
med starši in strokovnjaki
ter obenem oblikovanje po-
bud odgovornim ustano-
vam. Prvo predavanje pod
naslovom »Otrok potrebu-
je ljubezen in vzgojo« je bi-
lo v torek v Celjskem domu.
Namenjeno je bilo staršem
osnovnošolskih otrok. Pre-
davala je doc. dr. Zdenka Za-
lokar Divjak, specialistka lo-
goterapije - terapije za smi-
slom življenja.        MBP
Preveč pred
sodniki
Kmalu začetek sojenja vpletenim v
doslej največjo bančno goljufijo v
Sloveniji
Na okrožnem sodišču v
Ljubljani se bo v ponedeljek,
18. marca, pričelo sojenje
celjskemu podjetniku Ro-
bertu Prevcu in nekdanji-
ma uslužbenkama Volks-
bank - Ljudske banke Niki
Udrih ter Mojci Gabrijan.
Storili naj bi enega doslej
največjih primerov bančne-
ga kriminala v Sloveniji.
Volksbank - Ljudsko ban-
ko naj bi bili oškodovali za
nekaj več kot 2,2 milijarde
tolarjev.
Afera, ki jo mnogi imenu-
jejo goljufijo stoletja, je iz-
bruhnila konec lanskega sep-
tembra, ko so celjski krimi-
nalisti pridržali Roberta Prev-
ca, Udrihovo, Gabrijanovo in
Andreja Šporina, takratnega
direktorja celjske podružni-
ce Volksbank. Bančni usluž-
benki, ki sta delali na področ-
ju plačilnega prometa s tuji-
no, naj bi neupravičeno odo-
bravali izplačilo za podjetje
Maxi group, ki je v lasti Ro-
berta Prevca. Brez vednosti
pristojnih organov v banki
naj bi na različne račune na-
kazovali devize, ki sta jih je-
mali iz deviznih plačil dru-
gih komitentov. Nato sta ta
nakazila pokrili z drugimi de-
viznimi prilivi, in tako na-
prej, dokler ni »počilo«. Pre-
več naj bi bil uslužbenkama
vnaprej napovedoval zneske,
ki jih potrebuje, in način, ka-
ko naj mu zagotovita denar.
Udrihovo, Gabrijanovo in
Šporina, ki naj v poslih ne bi
neposredno sodeloval, kot so
takrat pojasnili policisti, so
kmalu izpustili iz pripora.
Preveč pa je v njem še danes.
Sprva so mu ga odredili za-
radi nevarnosti vplivanje na
priče, kasneje pa je tožilstvo
podaljšanje pripora predla-
galo zaradi begosumnosti.
Obtožnica Niki Udrih in
Mojci Gabrijan očita zlora-
bo položaja ali pravic po dru-
gem odstavku 244. člena ka-
zenskega zakonika, dejanje
pa naj bi bili storiU v sosto-
rilstvu. Za to kaznivo deja-
nje je zagrožena kazen do
osem let zapora. Robert Pre-
več je obtožen napeljevanja
h kaznivemu dejanju zlora-
be položaja ali pravic, ker naj
bi bančni uslužbenki naklep-
no napeljeval k storitvi kaz-
nivega dejanja.
Robert Preveč se je kot pod-
jetnik povzpel na račun pre-
prodaje laškega piva in dru-
gih pijač iz Slovenije na trge
bivše Jugoslavije, še zlasti v
Bosno in Hercegovino. V ča-
su, odkar je v priporu, je nje-
govo podjetje Maxi group šlo
v stečaj. V stečajnem postop-
ku je bilo ugotovljeno, da ima
podjetje kar za 3,6 milijar-
de tolarjev terjatev, premo-
ženje pa nima niti toliko, da
bi z njim lahko pokrili stroške
stečajnega postopka.
JANJA INTIHAR
Delavci proti
direktorici j
v celjskem Gradisu že
skoraj dva meseca vre. Za-
čelo se je 22. januarja, ko je
29 režijcev dobilo sklepe o
čakanju na delo doma, v to-
rek pa so delavci »zrušili«
program ugotavljanja in
razreševanja presežnih de-
lavcev. Predsednica uprave
Lidija Žagar pravi, da je za
vse kriva nedorečena zako-
nodaja, delavci pa vodstvu
podjetja očitajo arogantnost
in površnost, predvsem pa
nezakonito ravnanje.
V Gradisu so zmanjševanje
števila zaposlenih napovedali
že lani, saj bodo, kot že ves
čas poudarja uprava, le na tak-
šen način in ob strogih var-
čevalnih ukrepih lahko pre-
brodili krizo, ki v podjetju
traja že nekaj časa. Delavci
se sicer zavedajo, da odpuš-
čanja ne bodo mogli prepre-
čiti, vendar želijo prisiliti
upravo, da postopek izvede
v skladu z zakonodajo. Zato
sta najprej sindikat, nato pa
še svet delavcev zavrnila pro-
gram ugotavljanja in razre-
ševanja presežkov, saj po nji-
hovem ni utemeljen ne z eko-
nomskega, organizacijskega
in tehničnega vidika, niti ni
finančno ovrednoten. Ne stri-
njajo se tudi, da uprava uki-
nja delovna mesta, ki sodijo
v osnovno dejavnost družbe.
Na seznamu presežkov se
je znašlo 122 delavcev, kar
je dobra tretjina vseh zapo-
slenih. Lidija Žagar zagotav-
lja, da bodo za večino našh
delo pri drugih delodajalcih,
nekaj jih bodo vključiU v re-
gionalni sklad dela, nekate-
rim pa naj bi dokupili leta,
ki jim še manjkajo do upo-
kojitve. V odkrito brezposel-
nost, to je na zavod za zapo-
slovanje, naj bi jih šlo le 16.
Žagarjeva, ki takšnega re-
volta delavcev najbrž ni pri-
čakovala, bo morala zdaj pro-
gram ugotavljanja in razre-
ševanja presežnih delavcev
pripraviti še enkrat. Pri tem
bo morala upoštevati vse pri-
pombe in predloge sveta de-
lavcev in sindikata, saj ji dru-
gače programa ne bo uspelo
izpeljati ali pa se bodo po-
gajanja z delavci krepko za-
vlekla. To pa bi, zagotovo,
negativno vplivalo na poslo-
vanje podjetja.
JI
Za enaicost parapiegiicov
Razočarani nad podporo nekaterih občin
člani društva paraplegi-
ov jugozahodne Štajerske
" na sobotnem občnem
^oru poudarili, da so bili
'ni izredno prizadevni in
" obseg dela v nekaterih
'fogramih tudi potrojili gle-
'^na leto prej. Spet pa so
nekoliko razočarani
'^<1 podporo, ki jim jo da-
nekatere občine.
'Predsednik društva Janez
Judej pravi, da gre »le red-
'^^ donatorjem zahvala, da
^0 lahko naše programe v
%o uresničili«. Tudi letos
'"^0 nadaljevali z delom na
'J^h začrtanih področjih, na
*fiem zboru pa so ugoto-
da precej članov živi v
^^•^ih socialnih razmerah,
dohodkov, neredko pa
^' brez urejenih pogojev bi-
^^}^- Zato je pomoč pri ure-
% življenjskih pogojev ena
^^^d stalnic delovanja druš-
iijem z različni progra-
mi' ^l^rbijo tudi za ohranja-
zdravja, za šport in re-
^^cijo, pestre interesne de-
javnosti, pa tudi prevoze.
»Prevozi so ena največjih po-
treb paraplegikov, ker jim
omogoča vključevanje in so-
delovanje v vseh dejavnostih
društva in zadovoljevanju
vseh ostalih potreb, ki jih pa-
raplegiki zaradi tega, ker ni-
majo lastnega prevoza in za-
radi tega, ker ne morejo upo-
rabljati javnih prevoznih
sredstev, ne morejo uresni-
čevati. Namen in cilji pro-
grama so vsakodnevni orga-
nizirani prevozi s strokovnim
in laičnim spremstvom vseh
članov društva. V letu 2001
smo s kombijem prevozili
preko 40.000 kilometrov, z
osebnimi avtomobili pa
25.327 kilometrov,« je ugo-
tovil Hudej.
»Velik del našega delova-
nja ima poudarek tudi na pre-
ventivi, pravočasnem opozar-
janju na hude posledice poš-
kodbe hrbtenjače, ki lahko
doletijo vsakega občana,
predvsem pa rizične skupi-
ne, zato lahko obveščanje in
osveščanje javnost preko jav-
nih medijev kakšne so posle-
dice paraplegije in tetraple-
gije prepreči marsikatero ne-
srečo, ki ima za posledico pa-
raplegijo,« poudarja predsed-
nik.
Društvo paraplegikov jugo-
zahodne Štajerske združuje
109 članov iz 32 občin na celj-
skem območju. Namenjeno
je ljudem s poškodbo hrbte-
nice, ki so vezani na invalid-
ski voziček. Ustanovljeno je
bilo leta 1978 z namenom,
da paraplegikom zagotovi
enake pravice, kot jih imajo
drugi ljudje. Najpogostejši
vzroki za nastanek poškodb,
ki človeka privežejo na in-
validski voziček, so promet-
ne nesreče, nesreče pri delu,
razni padci in skoki v vodo,
zato ni presenetljivo, da je
med člani društva veliko mla-
dih.
Občni zboru so s pomočjo
priznanega kinologa dr. Jo-
žeta Vidica obogatili tudi s
predstavitvijo šolanja psov za
pomoč paraplegikom.
MBP
Št. 11 -14. marec 2002
6
INTERVJU
Edina resnica o
gledališču je predstav^
Igralec Stane Potisk prevzel razrahljane vajeti umetniškega vodenja SLG Celje
Bili so Dnevi komedije... Tea-
ter v teatru. S soprogo Darjo ni-
sta manjkala na domala nobeni
predstavi. Smejala sta se bolj red-
kim. On je ponavadi sedel v
»upravnikovi« loži na levi strani
balkona, Darja nekje na sredini.
Kolegi so ga dražili, češ da se pač
mora na neudobnem sedežu na-
vajati na razmere v gledališču,
ki so se za časa Logarjeve vlada-
vine kar precej zaostrile. Tedaj se
je tudi že vedelo, da krmilo umet-
niškega vodenja za najmanj leto
prevzema Stane Potisk. Mi smo
ob novici zapisali, da bo »Talij in
voz potiskal Stane Potisk.«
Kakšna je njegova vizija vode-
nja, kako vidi uveljavljanja gleda-
lišča doma in zunaj. Dneve kome-
dije..., smo se z njim za pričujoči
intervju pogovarjali v majhni, mir-
ni, odmaknjeni kamrici gledališ-
ča, kjer je še dišalo po svežem ple-
skanju in ki je že od nekdaj name-
njena umetniškim vodjem.
Bila je sobota popoldne. Na Odru
pod odrom, na mali sceni, se je
pravkar začenjala predstava Loči-
tev. Prišlo je okoli sto gledalcev.
Veliko...
Najlepše je videti polno dvora-
no, kajne?
Gledališča brez gledalcev pač ne
bi moglo biti.
Kaj vas je pripeljalo do tega, da
ste prevzeli funkcijo umetniške-
ga vodje?
Preprosto: situacija. In če lahko
malo ironiziram: mesto mi je bilo
ponujeno in v trenutku slabosti sem
pozabil reči - ne! (smeh) Ker vem,
da je to zelo neh-
valežna »vloga«,
težka in odgovor-
na, česar se dobro
zavedam že iz
prejšnjih izkušenj.
Pa tudi iz opazo-
vanj od blizu iz
polpreteklega ob-
dobja...
Konkretneje?
Ker je gledališ-
če potrebno vrniti
občinstvu in igral-
cem. Omejiti je treba eksperimen-
talno smer, ki je bila na veliko ško-
do ansamblu. Del ansambla je na-
mreč kar nekako obsedel na »re-
zervni klopi« in skoraj ni prišel več
do odra. To se mi je zdelo nevzdrž-
no in to je bil sa-
mo eden od moti-
vov, da sem po-
nudbo sprejel.
Najbrž se ne
motim, če rečem,
da igralec v srcu,
v duši, vselej os-
tane igralec. In
kakšnim vlogam
ste bili v svoji dol-
goletni karieri za-
pisani vi? V 40 le-
tih se jih je nabra-
lo zelo veliko, pre-
ko 140.
Mislim, da igra-
lec ne pozabi no-
bene vloge, ki jo
je ustvaril, čeprav
nekatere z leti
zbledijo. Spet dru-
ge ostanejo žive
dlje časa. Preigral
sem dobršen del
klasičnega in mo-
dernega repertoar-
ja: od Sofoklesa do _
Shakespeara, Mo-
liera. Veliko sem
igral tudi vlog iz Cankarjevih dram:
od župnikov, do učiteljev in župa-
nov.
Tragedije vam kot igralcu bolj
ležijo... Kako se bo to odražalo
pri umetniškem vodenju?
Ta podoba mora biti usklajena.
Osnovno izhodišče mora biti ob-
činstvo, ki želi videti tako resne
predstave kot komedije. Natančne-
ga recepta ni in ga tudi sam ne poz-
nam. Repertoar mora biti kot neke
vrste jedilnik. Ob-
činstvo pride, po-
gleda na jedilnik
in izbira. Če mu
izbor ni bil všeč,
drugič ne pride.
Enako je v gleda-
Ušču. Zato, pra-
vim, morajo biti
stvari uravnoteže-
ne med klasiko,
modernim reper-
_  toarjem, komedi-
jo in tragedijo. Če
prevlada eno nad drugim, je jedil-
nik (v našem primeru repertoar)
pač slab.
Ampak komedija ima zadnje de-
setletje z Dnevi komedije v celj-
skem gledališču domicil. Kako
kot novi umet-
niški vodja vi vi-
dite festival sme-
ha?
Prireditev, letos
sem jo res skrbno
spremljal, je zani-
miv del gledališ-
ke dejavnosti.
Imel sem prilož-
nost opazovati
reakcije občins-
tva, med katerim
sem sedel kot gle-
dalec. Toda, gle-
dano globlje, gre
tu za vprašanje
praga. Ta ne sme
biti ne prenizek in
ne previsok. Če že-
lijo biti Dnevi ko-
medije res festi-
val, potem se ne
morejo omejeva-
ti samo na ozko
gledališko ob-
činstvo, ampak si
_ morajo prizade-
vati, da se krog
občinstva razširi.
S tem se prag (kakovost) nekoliko
spusti. To pomeni, da ima dostop
tudi burka in dela, ki so izrazito
samo zabavna. Komedija je zelo
zahteven žanr, ki »očiščuje« skozi
smeh, tragedija pa skozi solze.
Za prihodnje Dneve komedije
boste imeli vi kot v.d. umetniški
vodja v rokah »škarje in platno«.
Kako boste izbirali?
Na to vprašanje zelo težko odgo-
vorim, saj še ni dogovorjeno, kdo
bo selektor, če sploh bo. Morda se
bomo dogovorili za ključ, po kate-
rem bodo gledališča sodelovala s
komedijami po lastni presoji. Ah
pa, da bo komisija prevzela vlogo
selektorja. V tem primeru bi si pač
ogledali letno produkcijo gledaUš-
kih hiš in izbrali dela, ki se nam bi
zdela ustrezna. In še nekaj: zdi se
mi, bi morala najboljšo komedijo
izbirati tudi strokovna žirija, tako
kot je to že v veljavi za druge pre-
stižne naslove, in ne samo občins-
tvo. Navsezadnje izbrana komedi-
ja potem dobi naziv najbolj žlaht-
na komedija v celoti, oziroma, po-
stane ustvarjalni vrh prireditve, kar
pa je lahko v povezavi s stroko. Ob-
činstvo pa se lahko po srcu in nag-
njenih še vedno poteguje za svojo
»naj« komedijo.
Česa ste se kot novi umetniški
vodja najprej lotili? Nekaj potez
ste menda že potegnili...
...skupaj z vodstvom hiše, s ka-
terim mora biti so-
delovanj e trdno.
Tako bo za konec
sezone in za zače-
tek poletnih prire-
ditev ansambel na
Starem gradu na-
mesto Gombrovvi-
ceve Poroke, ki jo
je predvidel prejš-
nji umetniški vod-
ja v programu za
to sezono, igral
Kreftove Celjske
grofe. Dela iz zgo-
dovine Celjskih,
vemo, so pri ob-
činstvu zelo pri-
ljubljena. Zame-
njava je bila po-
trebna in umestna,
tudi zaradi tehnič-
ne plati postavi-
tve, vendar bi de-
tajle izpustil...
Kaj pa reper-
toar za naslednjo
sezono?
O tem ta hip še
ne bi želel govo-
riti, da ne bi brez potrebe razplam-
tel duhov in ker še ni dogovorjen
in usklajen znotraj gledališča. Na-
povem lahko samo, da bo zanimiv.
Če sklepam iz prej povedane-
ga, boste mislili predvsem na do-
mači umetniški zbor. Kakšen je?
Po številu (24) v okviru dovolje-
nih norm, oziroma nove zakono-
daje, ki se nam obeta. Ta pa ni pre-
več naklonjena igralcem. Mladim
še posebej ne. Na primer: igralec
lahko pride po-
godbeno v gleda-
Ušče za eno leto,
pogodbo mu lah-
ko gledališče sicer
podaljšuje, kaj pa
se bo po novem
zgodilo z angaž-
maji za nedolo-
čen čas, pa sam
bog ve. Poskusi te-
žijo k temu, da bi
vsi igralci, ne gle-
de na staž, bili na
permanentni ree-
lekciji. Zakaj bi
bilo to dobro, ne
vem in ne ral
mem. Mislim
da je to režisei
projektna mi
nost, ki ne po
buje več ansai
la, ampak samo
delavce za d(
čen projekt. T(
ukinitev reperti
nih in ansaml
skih gledališki,
pa bi bila vel
škoda tudi za celjski ansambel.
Takoimenovani »krovni
kon« o kulturi vendarle še ni s|
jet. Pregovorno se juha ne p
tako vroča, kot se skuha, t(
imate še kaj možnosti vpliva
Če sem spet lahko malce čini'
gre za konzervativen pristop: o\
niti gledališča kot repertoarna in
sambelska. Kolikor bo glas Ijuii
gledališč zalegel (vmes so biro!!
ske kuhinje, ki koordinirajo 1^
ne zakone), bomo videli. BoP
da bo šlo vse mimo stroke in ni"
želja gledališč. In večine igrale'
Ansambel trenutno trdo *
musical Chicago. Bo šlo?
Res trdo delo. Zdi se mi, d'
projekt pogumen, želim mu vsei
boljše, čeprav so se, na žalost
začele kazati razpoke - na g'^
kah igralcev, ki niso operni
in v sklepih, ki niso vajeni bal^'
Kje boste vi zbirali sveže ifl'
Med jablanami v Grižah, ka'
me ta čas že kličejo sadjarska o!
vila...
MATEJA POPJ
Foto:
Stane Potisk se je rodil teta 1937
v Hotinji vasi pri Mariboru. Je
dramski igralec z vrsto uspešno
odigranih vlog, ki ima tudi pri
vodenju in umetniškem vodenju
gledališča že kar nekaj izkušenj.
V celjski ansambel je prišel leta
1961. Nato se je čez dve leti pri-
družil mariborskemu gledališ-
kemu ansamblu, od koder se je
leta 1970 kot igralec znova vr-
nil v Celje. Prav v celjskem gle-
dališču si je pridobil prve uprav-
niške izkušnje, saj je to funkci-
jo opravljal od 1.6.1979 do 18.
8.1981. V tem obdobju je bil ne-
kaj časa tudi v umetniškem vods-
tvu gledališča. Nato pa je leta
1981 znova odšel v Maribor. To
pot za direktorja Drame. V Celje
se je znova vrnil leta 1987 in se
spet pridružil igralskemu zbo-
ru gledališča. Je tudi prevajalec,
v glavnem iz francoščine. Živi
v Ljubljani.
»Edina resnica gledališča so
prej ko slej njegove predstave.
In v času, ki zanj gre, jih je zra-
slo nekaj, ki smejo neskromno
stati ob strani tistih, na katere
je to majhno pogumno gleda-
lišče lahko upravičeno pono-
sno.« (Stane Potisk v Zborni-
ku SLG Celje ob 300. predstavi
gledališča)
Po odhodu Matije Logarja (do
1. aprila je na rednem dopustu)
iz SLG Celje je funkcijo v.d, umet-
niškega vodje 18. februarja le-
tos prevzel igralec, član ansamb-
la SLG Celje Stane Potisk, in si-
cer za obdobje najmanj enega le-
ta. Potrdil ga je tudi strokovni
svet gledališča.
Stane Potisk je znan tudi po
svojem pronicljivem, pogosto tu-
di črnem humorju, skozi kate-
rega zazveni resnica. Ena takih
je, po pripovedovanju kolegov,
tudi naslednja, ki je že bolj anek-
dota. Na vprašanje, ah je za svoje
številne vloge in dolgoletno de-
lo na odrskih deskah prejel tu-
di kakšno nagrado, se je men-
da odrezal: »Kje pa! Dajte no mir!
Jaz sem vendar cepljen proti na-
gradam!«
Stane Potisk
Stane Potisk in Borut Alujevič na Dnevih komedije: vabilo?
Št. 11 -14. marec 2002
AKTUALNO
T_
Ogroža »Kumrovfc plaz
premalo ljudi?
Plaz nad celjskim Mestnim parkom znova drsi - Stanovalci so prestrašeni, država pa se spreneveda
, plazu nad celjskim
Unim parkom, ki ogro-
fjye stanovanjski hiši v
Ltrovi ulici nad njim,
jO že pisali. Te dni so Pee-
^ in Mlakarjevi, ki so
joženi, opozorili, da plaz
iltakšen teden znova dr-
jMiru ni. Nenehno se
zemlja. Vse je najbolj
jt0O, kadar dežuje. Strah
uje,« je povedal Vasja
jr, eden od ogroženih sta-
ivalcev. Od države denar-
ja sanacijo plazu v le-
j0jem letu ne gre priča-
kati, pravi Aleš Vrečko,
fdsednik občinske komi-
eza odpravo posledic na-
imih nesreč, celjski žu-
a Bojan Šrot pa je pre-
i^n, da ga bo le-ta mo-
la zagotoviti. Časa mor-
ni veliko, Peerovi in
^carjevi pa imajo že pre-
I načete živce.
(Ponoči pokajo okenske
;klade, hiša se je nagnila
fzdol,« pripoveduje Vas-
Id skupaj s stricem živi v
J, v kateri ima tudi sedež
tnega podjetja Transpeer.
tranje in zunanje stene
irove in Mlakarjeve hiše
■azpokane. Plaz neposred-
ogroža »le« dve hiši. Za
avo očitno premalo, da
lilo vredno nemudoma sa-
ati ga.
laz korenini v
poplavi
'laz nad Mestnim parkom
e sprožil novembra 1998,
ludem deževju, ki je za-
' Celje. Od takrat ne mi-
Peerovi in Mlakarjevi
i čas opozarjajo Mestno
občino Celje, naj vendarle
ukrepa. Resnici na ljubo, pra-
vijo, občini ne gre očitati, da
bi zanemarjala njihovo prob-
lematiko. A kaj, ko konkret-
nih rešitev vsa ta leta niso do-
čakali. Na celjski občini pa
s prstom kažejo na državo.
Občina je dala lani nare-
diti sondažne vrtine ob obeh
objektih. Z njimi naj bi ugo-
tovili, od kod izvirajo razpo-
ke na obeh hišah. Vasja Peer
trdi, da jim je na razgovoru
pri tajniku občinske uprave
Alešu Vrečku predstavnik RC
inženiringa obljubil, da bo-
do dobili povrnjeno vso mo-
rebiti nastalo škodo pri son-
dažnih vrtinah. »Ko so delali
vrtine, so mi uničili proče-
lje hiše, ograjo, okolico hi-
še. Db danes nisem prejel še
nikakršne odškodnine,« pravi
Peer. Pritožil se je, iz RC in-
ženiringov pa so mu sporo-
čili, da je bil pred potekom
del z le-temi seznanjen in da
je z vsem soglašal. Če meni,
da so poškodbe nastale iz ma-
lomarnosti, pa naj se obrne
na izvajalca del GZL Geopro-
jekt iz Ljubljane, so pripisa-
li.
Peerovi in Mlakarjevi so si
obetaU, da se bo celjski žu-
pan Bojan Šrot zavzel zanje
in jim pomagal pri razreši-
tvi problema. Sprva, pravi-
jo, je bilo tako. Sedaj imajo
občutek, da se za njihov
problem ne angažira več. »Če
grem od doma, me je strah
pustiti doma otroke, še po-
sebej, če dežuje, saj ne vem
kaj se bo zgodilo, četudi se
prepričujem, da verjetno za
nenaden zdrs plazu ni veli-
ko možnosti.« Soseda Ivana
Mlakar pa dodaja: »Ko po-
noči vse poka, jokaš, jokaš,
nato telefonariš na vse kon-
ce in kraje. Aleš Vrečko z ob-
čine me vsaj malo pomiri, ko
se vedno vsaj prijazno pogo-
varja z mano. Tega sem res
zelo vesela. Vidim, da se trudi,
da bi nam pomagal, a vem,
da vse ni v njegovi moči.«
Medtem ko sta Ivana Mla-
kar in Gabrijel Peer, Vasjev
stric, navezana na svoji hiši
in o preselitvi nočeta niti sli-
šati, pa je Vasja Peer realnej-
ši: »Meni je že postalo jasno,
da 45 milijonov tolarjev ne
bo nikoli na voljo za sanaci-
jo tega plazu. Na enem od
sestankov pri Alešu Vrečku
nas je ta vprašal, ali smo zain-
teresirani za odkup zemljiš-
ča. Takrat sta sicer stric in
gospa Mlakarjeva odgovori-
la, da ne. A je to verjetno edi-
na rešitev. Tudi strokovnja-
ki, ki so hodih tod naokoli,
so vedno dejali, da bi obči-
no stalo najmanj, če odkupi
zemljišča. V nedogled po-
pravljati naše hiše in ob tem
še sanirati plaz bi bilo namreč
predrago. Če nas ne bo pre-
selila občina, se bomo tako
ali tako morali izseliti sami.
V to nas bo prisilil plaz. Ven-
dar, komu naj prodam to hi-
šo? Kdo pa bo šel živeti va-
njo, nad drseči plaz? Da ne
bo kdo napačno razumel. Ni
mi za denar, ker ga imam na
srečo dovolj. Gre mi le za to,
da hiši, ki sta močno poško-
dovani, občina ali država,
meni je vseeno kdo, sanira
in uredi plaz. Tu smo namreč
vrsto let zelo lepo živeli. Od
poplave 1998 pa je tema vseh
naših pogovorov samo še ta
plaz. Naša življenja so ogro-
žena, četudi se morda komu
zdi, da pretiravamo.«
Ker se sanacija plazu ne
prične, so svoj primer pre-
dali odvetniku. Tožiti name-
ravajo Mestno občino Celje,
ker hiša stoji na zemljišču,
ki je v občinski lasti. »Zahte-
vamo, naj predložijo projek-
te, naj najamejo sodnega ce-
nilca, da pove svoje,« pravi
Vasja Peer.
Celje s plazom
izifiselo
Na Mestni občini Celje od-
govarjajo, da je zemljišče, od
koder se je sprožil plaz, v la-
Ivana Mlakar in Vasja Peer nad plazom v Mestnem parku.
sti Sklada kmetijskih zem-
ljišč in gozdov Republike Slo-
venije. Nanj so zato že leta
1999 naslovili dopis, v kate-
rem od sklada pričakujejo,
da naroči sanacijske ukrepe
oziroma, da za to pooblasti
celjsko občino, strošek pa da
bi poravnal omenjeni držav-
ni sklad. Tam za to nočejo
niti slišati, pravi Aleš Vreč-
ko. Župan vztraja, da je ob-
čina v tem primeru le posred-
nik med omenjenim držav-
nim skladom in prizadetimi
občani.
Občina je kljub temu za
svoj račun naročila geološ-
ke raziskave in projekt. Za
to je odštela okoh pet mili-
jonov tolarjev. Decembra lani
pa so Vasji Peeru poslah do-
pis, ki sta ga podpisala žu-
pan Bojan Šrot in Aleš Vreč-
ko. V njem pišeta, da bo plaz
saniran še letos v dveh fazah.
Prva zajema sanacijo plazu
pod omenjenima hišama,
druga faza pa kompleksno sa-
nacijo terena ter poškodb, ki
so nastale zaradi dosedanjih
geomehanskih raziskav. Vred-
nost del sanacije prve faze
plazu je okoli 20 milijonov
tolarjev, celotna pa bi velja-
la dobrih 45 milijonov tolar-
jev. O tem naj bi se pogovo-
rili na sestanku takoj po no-
vem letu, sta zapisala Vreč-
ko in Šrot v dopisu. Do da-
nes sestanka še ni bilo. Plaz
pa drsi.
Aleš Vrečko pravi, da je
bil plaz nad Mestnim parkom
uvrščen v nacionalni program
sanacije zemeljskih plazov.
Vsaka občina se je morala leta
2000 opredeliti za samo en
plaz, ki naj bo uvrščen v ta
program. Po Vrečkovih be-
sedah je celjska občina izbra-
la ravno omenjeni plaz v
Mestnem parku. »Maja lani
naj bi se pričela sanacija pla-
zu. Zaradi plazu v Logu pod
Mangartom, Macesnikovega
plazu in še nekaterih, so nas
obvestili, da naj plaz nad
Mestnim parkom uredimo
kar sami, z občinskim denar-
jem,« pravi Vrečko.
Zato sedaj v občini razmiš-
ljajo o enostavnejši, cenejši
varianti sanacije plazu. Ka-
ko bi jo bilo mogoče izvesti,
bosta povedala geolog in
projektant na sestanku pri žu-
panu še ta teden. »Od tega si
obetamo, da bi drsenje pla-
zu vsaj začasno zaustavili. A
hiše bi še naprej pokale, saj
se zemlja še lep čas ne bo
umirila. Prav tako ni mogo-
če predvideti, kje bo še vle-
klo plaz. Zato poudarjam,
da gre le za začasno rešitev.
Sicer pa je problem precej
širši. Ne gre le za hiši Pee-
rovih in Mlakarjevih, pač pa
za celotno severno območ-
je Miklavškega hriba,» pra-
vi Aleš Vrečko. Strokovnjaki
menda ocenjujejo, da ni ne-
varnosti, da t3i plaz neposred-
no prizadel obe stanovanj-
ski hiši.
Bojan Šrot vztraja, da bo
denar za sanacijo morala za-
gotoviti država. Saj je plaz
»njen«, na njenem zemljiš-
ču. Ena od možnosti je, pra-
vi, da denar odšteje celjska
občina, država pa ji ga vrne
z zemljišči, ki jih ima v la-
sti na območju Mestne ob-
čine Celje. Pričakovati, da
bi občina sanirala plaz in do-
bila nato denar povrnjen od
države, pa je iluzija, je pre-
pričan župan. Tako namreč
kažejo izkušnje.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GREGOR KATIC
^^sja Peer ob eni od vrtin pred svojo hišo v Maistrovi ulici.
Takšnih razpok je ogromno na stenah v hiši Peerovih in Mlakarjevih.
Št. 11 -14. marec 2002
8
REPORTAŽA
Obračun med brezdomci
V soboto je v celjskem zavetišču prišlo do prepira med dvema brezdomcema - Igor Špegel je umrl zaradi poškodi
ki jih je dobil ob napadu z nožem
Pet jih je bilo v sobi števil-
ka 1 v času, ko je prišlo do
tragedije. 38-letni Igor Špe-
gel se je v zavetišče na Ljub-
ljanski 3, v katerem ni pre-
nočil, vrnil okoli osme ure
zjutraj, domnevno drogiran,
in začel izzivati 44-letnega
Mirana Brileja. Očital mu je,
da je slednji obvestil vodjo
zavetišča o kajenju marihua-
ne v sobi ter naj se pazi, kaj
se bo zaradi tega zgodilo na
ulici. Miran Brilej je izvle-
kel nož in Špegla zabodel.
Najprej ga je porezal po us-
tih, potem pa še po spodnji
strani trebuha, zaradi česar
je Špegel takoj umrl.
»Umor se je zgodil v času,
ko je nočni dežurni delavec
Igor Kregar predajal izme-
no Srečku Zevniku v pisar-
ni dežurne službe. Vanjo je
takrat vstopil uporabnik za-
vetišča Roman Jakop in de-
žurna delavca obvestil o do-
gajanju. Slednja sta ukrepa-
la nadvse profesionalno in
hladnokrvno: eden je pokli-
cal reševalce, drugi policijo,
Mirana Brileja je dežurni de-
lavec odpeljal v pisarno, kjer
sta počakala na prihod poli-
cistov, umorjenemu pa žal ni
bilo več pomoči,« je po tra-
gičnem dogodku povedal
vodja zavetišča, socialni de-
lavec Danijel Bedrač.
Ne zgolj icot
streha nad
glavo
Danijel Bedrač vodi zave-
tišče, ki deluje pod okriljem
Centra za socialno delo, tri
leta. »Po prihodu smo izved-
li nekaj izboljšav, saj je te-
danji direktor zavetišča Bra-
ne But prišel do ugotovitve,
da gre za marginalno in po-
sebno skupino ljudi, s kate-
rimi se morajo ukvarjati stro-
kovnjaki. Uvesti skušamo so-
cialno terapevtski model, tru-
dimo pa se, da bi delovali kot
skupnost in da bi zavetišče
brezdomcem nudilo več kot
le streho nad glavo in topli
obrok. Upoštevamo jih kot
ljudi, skupaj z njihovo oseb-
no zgodbo in zgodovino,« pra-
vi Danijel Bedrač. Posebno-
sti skupine so prilagojena tu-
di pravila za bivanje v zave-
tišču. »Imamo 24-urni nad-
zor, prepovedan je vnos orož-
ja, psihotropnih snovi, kamor
sodijo tudi droge in alkohol,
v zavetišču pa lahko kadijo
cigarete. Zavetišče deluje od-
prto. Vrat ne zaklepamo, ra-
zen ob 22. uri, ko izklopi-
mo varnostni zvonec, prihod
pa, razen po posebnem do-
govoru, po tej uri ni več mo-
žen.«
Pravila glede zlorabe alko-
hola in drugih psihoaktivnih
substanc ali nasilnega obna-
šanja so še posebej stroga. »Če
skuša kdo od stanovalcev v
zavetišče prinesti alkohol,
mu dežurni delavec stekle-
nico razbije kar na hodniku,
sam pa mora potem steklo-
vino pospraviti.« Vendar to
brezdomcev ne ovira, da ne
bi vsaj poizkusili.
»Dežurni delavec se mora nenehno
zavedati, da ima opravka z ljudmi,
kakršnikoli že so. Številni med njimi
niso takšni po svoji volji in imajo
svojo preteklost, ki nemalokrat ni
bila rožnata. Torej o njihovem se-
danjem življenjskem slogu ne mo-
ralizirajmo,« je zapisano v pravilni-
ku, ki ga je za zaposlene pripravil
vodja zavetišča Danijel Bedrač.*
Pristojnost le
za vrati
zavetišča
»Posebnost dela z brez-
domci je v tem, da gre za pre-
poznan življenjski slog. V ve-
čini primerov gre za razvit
alkoholizem, zdravljenje pa
bi bilo verjetno neuspešno.
Mi ne zdravimo, v zavetišče
je prepovedan vnos alko-
holnih pijač. Ko zapustijo za-
vetišče, pa lahko počnejo,
kar hočejo. Če naredijo kak-
šno neumnost, je to v dome-
ni policistov, naša pristojnost
se neha, ko zapustijo zave-
tišče. Tudi dežurni delavci
morajo vedeti, da je alkoho-
lizem bolezen in temu ustrez-
no ukrepati. Včasih je potreb-
no poseči po uporabi sile z
legalnimi sredstvi, nasilnega
človeka najprej poskusiti ver-
balno umiriti, če ne gre dru-
gače, pa tudi fizično. Običaj-
no o tem obvestimo tudi po-
licijo oziroma le-ta ukrepa,
če gre za kaznivo dejanje. Po
mnenju strokovnjakov s Po-
licijske uprave Celje je za var-
nost v celjskem zavetišču za
brezdomce dobro poskrblje-
no; večino incidentov prepre-
čijo sami delavci, ki so sicer
zaposleni preko javnih del,
ko presodijo, da je to potreb-
no, pokličejo policijo. Po po-
datkih Operativno komuni-
kacijskega centra Policijske
uprave Celje so policisti v letu
2001 v zavetišču za brezdom-
ce obravnavali 15 kršitev, 12
prekrškov zaradi kršitve jav-
nega reda in miru, 13 oseb
so pridržali, napisali pa so
10 predlogov sodniku za pre-
krške.
Dolžnosti
zaposlenih
Ne le prebivalci zavetišča,
v katerem je prostora za 15
brezdomcev; svoje dolžnosti
imajo tudi delavci, ki so v za-
vetišču zaposleni preko jav-
nih del. »Dežurni delavec mo-
ra prepoznavati potrebe in na-
ravnanosti uporabnikov. Sez-
naniti se mora z osnovami
problematike alkoholizma
kot bolezni in to dejstvo upo-
števati pri vsakdanjem delu.
Dolžan je preprečevati vsa-
kršno obliko nasilja na za-
konit način, ne sme preko-
račiti samoobrambe, ne sme
fizično obračunavati z upo-
rabniki in do njih mora goji-
ti korekten odnos. V prime-
ru hujših izbruhov nasilja ta-
koj pokliče pomoč kolega ali
policije. Dolžan je nuditi pr-
vo pomoč, ob lažjih poškod-
bah, ob težjih pa nemudoma
poklicati reševalce in dežur-
nega zdravnika. V zavetišču
mora biti prisoten ves čas, saj
na svoji izmeni moralno in
kazensko odgovarja za doga-
janje,« je zapisano v pravil-
niku, namenjenemu zaposle-
nim v zavetišču.
V njem v povprečju biva
14 ljudi, na začudenje zapo-
slenih jih je več v poletnem
kot v zimskem času. Prednost
pri namestitvi imajo občani
Mestne občine Celje. O od-
prtju zavetišč pa na Celjskem
že razmišljajo tudi v Velenju.
Kot pravi Bedrač, do prepi-
rov prihaja pogosto, vendar
se doslej še ni zgodilo, da bi
prišlo do tragedije, kakršna
se je zgodila v soboto.
Le vrh ledene
gore
v Sloveniji še ni enotnega
koncepta za delo z brezdom-
ci, zato se strokovnjaki pri
tem ravnajo predvsem po
lastnih izkušnjah in znanju.
V Celju še vedno največ brez-
domcev biva kar na ulici; po
mnenju Danijela Bedrača
predstavljajo tisti, ki priha-
jajo v zavetišče, le vrh lede-
ne gore -vseh naj bi bilo prib-
ližno 45. Kot je povedala Ja-
nja Peterman, direktorica
Centra za socialno delo Ce-
lje, pod okriljem katerega za-
vetišče deluje, se na centru z
brezdomci posebej ne ukvar-
jajo, saj slednji tega ponava-
di niti ne želijo. »Večinoma
pa vsi dobivajo socialno pod-
poro, ko potrebujejo še kak-
šno dodatno pomoč, pa pri-
dejo in potem težavo rešuje-
mo skupaj,« pravi Peterma-
nova, ki meni, da bo potreb-
no nujno najti nov, bolj pri-
meren objekt za bivanje celj-
skih brezdomcev.
Celjsko zavetišče za brez-
domce peto leto deluje na
začasni lokaciji v objektu,
kjer je bil nekoč kino Dom.
Zavetišče deluje pod okri-
ljem Centra za socialno de-
lo Celje in Mestne občine Ce-
lje, ki za brezdomce letno
nameni 7 milijonov tolar-
jev, brezdomci, ki bivajo v
zavetišču, pa ob postelji
vsak dan dobijo še en topel
obrok.
Tako menijo tudi v Mestni
občini Celje, kjer je župan Bo-
jan Šrot na sestanku 19. ok-
tobra lani povedal, da je nuj-
no potrebno najti nov objekt,
ki bo namenjen zavetišču za
brezdomce in v katerem naj
bi bilo prostora za 20 ljudi.
»Na tistem sestanku je Slav-
ko Sotlar obljubil, da bodo v
podjetju Nepremičnine to us-
trezno rešili in da bodo v naj-
krajšem možnem času našli
in odkupili ustrezno lokaci-
jo, ki pa jo še iščejo,« pravi
Danijel Bedrač, ki opozarja
na slabo stanje objekta, kjer
je bil nekoč kino Dom in ki
je bil že ob otvoritvi leta 1997
zgolj kot začasna lokacija.
»Objekt je v stanju propada-
nja in se lahko poruši. Elek-
trika prebija v zidove, odde-
lek za družbene dejavnosti
Mestne občine Celje plačuje
nenormalne izdatke za elek-
triko, po moji oceni je zgrad-
ba, v kateri je zavetišče sedaj,
smrtno nevarna. V vsakem tre-
nutku se lahko poruši strop,
saj so počene stopnice in cen-
tralni del zgradbe. Domnevam
pa, da se ustrezne službe tru-
dijo, da bi v najkrajšem mož-
nem času pridobile nov ob-
jekt,« pravi Danijel Bedrač.
S to domnevo se strinja tu-
di Slavko Sotlar, direktor pod-
jetja Nepremičnine, ki pra-
vi, da intenzivno iščejo nov
objekt, ki bo brezdomcem v
Celju ponudil bolj človeške
razmere za bivanje. »Ob tem
Soba v zavetišču, kjer je umrl zabodeni Igor Špegel.
sodelujemo z Mestno obči
Celje, zaenkrat o lokaciji
natančnem datumu še ne o
remo govoriti. Lahko pa
čem, da se bo to zgodilo ko
lu,« je dejal Sotlar.
Delavci in prebivalci za
tišča na Ljubljanski upajo,
se bo to res zgodilo, saj si,
sar se zavedajo tudi v prist
nih ustanovah in na Mestnii
čini Celje, ne glede na poi
ben način svojega življenja|
pa prav zato) tudi oni zas
žijo vsaj varno streho nadj
vo. Ta jim pomaga ohrai
vsaj nekaj drobcev dostoja
tva v družbi, iz katere po
kušajo pobegniti.
ALMA M. SEDL
Foto: GREGOR KAl
Št. 11 -14. marec 2002
AKTUALNO
9
IVa sledi Nike
maratona
Začelo so je ponovno sojenje domnevnemu morilcu iz Tekačevega
jjjtijan Kamenik trdi, da
jorilt"c, da v Tekačevem
^oli bil in da mu je bil
jl^ratni umor podtak-
p v nedolžnost svojega
pvanca je prepričana tudi
Lftnica Marjetica Nosan.
Lc Milan Birsa meni
Ugte: da bosta švicarska
^enca na sodišču pričala
da bo mogoče ned-
jpino zaključiti, da je bil
uenikov copat tisti, ki je
jtil sledi na kraju zloči-
l(i se je zgodil 4. marca
,1997 na domačiji Pohar-
jti v vasi Tekačevo blizu
gaške Slatine.
J resnica? Ta bo znana v
ilkem. Hitropotezna nova
jna obravnava se je na celj-
jn okrožnem sodišču da-
ivnovič začela. Tako je od-
110 slovensko vrhovno so-
je, ki je lani spomladi
avnavalo Kamenikov zah-
ek za varstvo zakonitosti
Dvezavi s sodbo celjskega
išča, po katerih bi moral
umor štirih ljudi v zapor
jvajset let.
D bili naši res
pristranski?
rhovni sodniki so razve-
111 sodbo okrožnega in viš-
1 sodišča v Celju ter odre-
vrnitev zadeve v ponov-
sojenje na sodišču prve-
3nje. Menili so namreč,
10 celjski sodniki na obeh
mjah kršili pravico obto-
ega do izvajanja dokazov,
i mu bili lahko v korist.
380 vrhovni možje posta-
ahtevali neposredno soo-
ie švicarskih in slovenskih
kovnjakov, izvedencev za
li.
lovenski izvedenci so v po-
lih in pričevanjih ves čas
=esa trdili, da se sledi, naj-
f in dokumentirane v Te-
^vem, ujemajo s sledmi,
ih puščajo Kamenikovi
f^ni copati Nike. Kame-
^va prvotna obramba (od-
lika Demšar in Planinšec)
^na začetku sojenja opo-
da izvedenca za sle-
di Marjan Stanislav Puc in
Ervin Drašler nista primer-
na, ker sta delavca centra za
kriminalistično-tehnične
preiskave, ta center pa je služ-
ba v okviru notranjega mini-
strstva. Zato je obramba
predlagala neodvisnega in ne-
pristranskega izvedenca, tak-
šnega pa bi bilo mogoče naj-
ti le v tujini. Sodišče se je pri
tem predlogu obrambe ves
čas sklicevalo na zakon, iz
katerega izhaja dilema, ali
sme tuja izvedenska institu-
cija nastopiti pred slovenskih
sodnim senatom. Zdajšnja za-
konodaja namreč takšno
možnost izključuje. Šele prav
pri koncu sodnega procesa,
ki se je začel 20. januarja
1998, je sodišče dovolilo
vstop tujcem in se odločilo
za strokovnjake z inštituta za
policijsko znanost in krimi-
nologijo, ki deluje v okviru
Univerze v Lozani v franco-
skem švicarskem kantonu.
Kaj^pa pravijo
Švicarji?
Švicarji so se tri mesece uk-
varjali s copati in mavčnim
odlitkom, potem pa so juli-
ja 1999 v Slovenijo poslah
poročilo, pod katero sta se
podpisala profesorja Pierre
Margot in Christophe Cham-
pod. In kaj pravijo Švicarji?
Njihovo poročilo se v glav-
nem ne razlikuje od poročil
naših izvedencev, se pa raz-
likuje v podrobnostih, ki bi
bile lahko odločilne za zgo-
dovinski sodni zasuk in mo-
rebitno rehabilitacijo obto-
ženega Kristijana Kamenika.
V takšno možnost globoko
verjame odvetnica Nosano-
va, tožilec Birsa pa je neo-
majen. Ne verjame, da bi se
sodišče zdaj odločilo druga-
če, kot se je že: da je Kame-
nik v Tekačevem hladnokrv-
no umoril štiri ljudi tako, da
jih med 17. in 18. uro prese-
netil pri običajnih hišnih
opravilih, vsakega posebej us-
trelil z neposredne bližine na-
ravnost v glavo, pri tem pa
Kristijan Kamenik
uporabil predelano pištolo
makarov kal. 7,65 z nameš-
čenim dušilcem zvoka.
In motiv? Koristoljubje. Ho-
tel se je polastiti deviz in zlat-
nine, ki jo je Štefan Poharc hra-
nil v trezorju in se s svojim
premoženjem na veliko hva-
lil, najpogosteje v gostilnah in
v družbi zelene bratovščine,
ki ji je ta nekdanji zavaroval-
niški zastopnik pripadal. A Kri-
stijan Kamenik zatrjuje, da Po-
harca sploh ni poznal in da v
njegovo hišo ni nikoli vstopil.
Najdene sledi v hiši in na bliž-
njem gospodarskem poslop-
ju torej niso njegove in takšne
odrešilne ocene se nadeja na
ponovnem sojenju, ko bosta
spregovorila Švicarja in se soo-
čila z našima strokovnjakoma
za sledi.
Scenarij na
robu možnega
Si je mogoče predstavlja-
ti, kaj vse bi se zgodilo, če bi
bil Kamenik na ponovnem
sojenju spoznan za nedolž-
nega? Javnost bi se zgrozila
ob dejstvih: da se najmanj dva
morilca iz Tekačevega spre-
hajata nekje na prostosti, da
imamo nesposobno pohcijo,
ki je nedolžni osebi name-
stila hud zločin, da je šlo pet
let preiskav, poizvedb in sod-
nih postopkov v nič in da so
bile za vse to porabljene vra-
tolomne vsote davkoplače-
valskega denarja. Najhujša
od vsega bi bila obtožba in
obsodba nedolžnega človeka.
Kristijan Kamenik pa je za-
gotovo tiste sorte človek, ki
bi znal vse zmote, krivice,
psihične in telesne bolečine
ter še marsikaj, kar se mu je
hudega v teh petih letih zgo-
dilo, primerno unovčiti. Tak-
šen scenarij si je sicer težko
predstavljati, a je možen.
Kot je možno tudi to, da je
Kamenik v času zločina bil v
Tekačevem, a ni moril, ker po
pričanju mnogih, ki ga poz-
najo, ni človek, ki bi bil zmo-
žen česa takega. Moril je torej
nekdo drug, ki se je v Kameni-
kovi predsobi sezul in tam pu-
stil svoje copate Nike. Kdo je
to bil? Ne vemo, ker obtoženi
Kristijan »v Tekačevem ni ni-
koli bil«. A to bi bila že druga
maratonska zgodba.
MARJELA AGREŽ
Foto: MESTINŠEK, SHERPA
Marec 1997. Zadnje slovo od žrtev.
Kronologija procesa
5. marec 1997: Preiskovalni sodnik in okrožni državni
tožilec sta obveščena, je bilo v stanovanjski hiši Tekačevo 9
v veži pri vhodnih vratih najdeno truplo Franči.'^ke Poharc.
Sledi ogled kraja, kjer so preiskovalci našli Se iii trupla.
Truplo Viktorije Krošlin je bilo najdeno za mizo v kuhinji.
Tik pred smrtjo je dekle prebiralo časopis. Truplo Štefana
Poharca so našli vkleti gospodarskega poslopja, okoli de-
set metrov stran od hiše. V kleti je ležalo tudi truplo Helene
Krošlin. Javnost je obveščena o zločinu, začne se policijska
preiskava, na kraj zločina pridejo še drugi preiskovalci, pa
delavci notranjega ministrstva, izvedenci z inštituta za sod-
no medicino. Policija v naslednjih dneh zasliši več kot dva
tisoč oseb in analitsko obdela okoli dvajset tisoč podat-
kov...
8. april 1997: hišna preiskava v stanovanju Kristijana Ka-
menika v Slovenskih Konjicah. Zasežejo mu športne copa-
te nike air max, ki postane glavni obremenilni in dokazni
predmet.
2Z april 1997: Kristijan Kamenik se v dopoldanskem ča-
su s svojim avtomobilom bmw 850 ustavi na bencinskem
servisu v Slovenskih Konjicah. Nenadoma ga obstopijo štir-
je policisti, sledi aretacija, Kamenik se upira, vanj sta uper-
jeni avtomatski puški, Kamenik se znajde v policijskem
vozilu. Očividci so začudeni. Policija ga zaslišuje 48 ur,
nato preiskovalni sodnik, ki zanj odredi pripor. Kamenik
opravi tudi preizkus s poligrafom. Ta naprava ga ne zazna
kot morilca.
15. julij 1997: Okrožni državni tožilec Milan Birsa sesta-
vi obtožnico.
20. januar 1998: v dvorani številka 19 okrožnega sodiš-
ča v Celju se začne sodni proces zoper Kristijana Kamenika,
obtoženega umora štirih ljudi. Petčlanskemu senatu pred-
seduje sodnica Ingrid Lešnik. Zaradi številnih procedural-
nih zapletov, zavlačevanj in gladovne stavke obtoženega, se
glavna obravnava večkrat za daljši čas prekine in zato kar
dvakrat začne znova. Kamenikova obramba zaman zahte-
va, da športne copate in sledi obuvala pregleda neodvisna
in nepristranska strokovna organizacija in ne center za kri-
minalistično tehnične preiskave notranjega ministrstva. Ob-
toženi dobi alibi, njegovi sorodniki pričajo, da so biU v
času umora v Tekačevem z njim. Sodišče njihovi enoglasni
zgodbi ne verjame.
2. julij 1999: Na univerzi v Lozani kriminalistični stro-
kovnjaki sestavijo poročilo pod št. PFS 180-04.99 in ga
pošljejo v Slovenijo. Zaključkov iz poročila se razveseUta
tako Nosanova kot Birsa. Vsak zase je prepričan, da poroči-
lo govori obrambi oziroma obtožbi v prid. A sodišče se
kljub temu odloči za končanje postopka.
8. december 1999: Konča se dokazovalni sodni posto-
pek, v sklepni besech Kamenikova zagovornica izjavi: »Kri-
stijan je nedolžen, sodišče mu krivde po obtožnici ni doka-
zalo.« Tožilec Birsa zahteva najstrožjo kazen.
13. december 1999: Razglasitev sodbe v imenu ljudstva.
Za vsa huda kazniva dejanja, povezana s Tekačevim, Kame-
niku »pripada« 56 let zapora, sodišče pa ga obsodi na naj-
višjo možno kazen, dvajset let zapora. Kristijan Kamenik se
pritoži na višje sodišče.
24. maj 2000: Višje sodišče v Celju Kamenikovo pritož-
bo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve
stopnje. Kazen dvajset let zapora ostane.
14. marec 2002: Na Okrožnem sodišču v Celju se v dvora-
ni št. 19 ponovno začne glavna obravnava zoper Kristijana
Kamenika (30) iz Slovenskih Konjic, obtoženega štirikrat-
nega umora v Tekačevem, o kateri bomo sproti poročali.
Predsednica senata je sodnica Ingrid Lešnik, tožilec je Mi-
lan Birsa, obrambo pa zastopa odvetnica Marjetica Nosan.
Glavni akterji so torej isti.
Št. 11-14. marec 2002
10
GOSPODARSTVO
Potrošnik
obvladuje
Avto Celje
Darko Zupane gradi nov finančni holding - Po
avtomobilih so na vrsti jabolka
Celjski podjetji Potrošnik
in Avto Celje sta v začetku
tedna podpisali pogodbo o
obvladovanju, s katero si
je Potrošnik podredil vode-
nje Avta Celje. Kaj bo tak-
šna pogodba, ki je v pove-
zovanju med podjetji bolj
redko v uporabi, prinesla
največjemu celjskemu tr-
govcu z avtomobili, je ta hip
težko napovedati. Darko
Zupane, ki je najpomem-
bnejši oziroma največji
lastnik obeh podjetij, pra-
vi, da si z njo pač želi za-
gotoviti popoln nadzor nad
svojim premoženjem.
Ker je v javnosti ime Potro-
šnika še vedno povezano s tr-
govino z živili, je treba najprej
pojasniti, da podjetje sploh ni
več tisto, kar je nekoč bilo. Dar-
ko Zupane oziroma njegovo
podjetje Afining (nedavno se
je preimenovalo v A holding),
ki je imel v Potrošniku 92-od-
Darko Zupane
stotni lastniški delež, je julija
leta 2000, potem ko je zame-
njal dolgoletnega direktorja
Andreja Cvetka in sam prev-
zel direktorsko mesto, podjetje
najprej podredil Mercatorju
(prav tako s pogodbo o obvla-
dovanju), vendar se je kasne-
je odločil, da se s trgovinsko
dejavnostjo ne bo več ukvar-
jal. Ljubljančanom je prodal
večino trgovskih lokalov sku-
paj z zaposlenimi, prehod k
novemu lastniku pa je bil do-
končan decembra lani. Od nek-
danjega Potrošnika, ki se je
medtem preoblikoval v finanč-
ni holding, v katerem sta po-
leg Zupanca zaposleni le še dve
osebi, je tako ostalo samo ime.
Pa še to se bo najbrž v krat-
kem spremenilo. Ali se bo od-
ločil tudi za umik delnic z bor-
ze, Zupane za zdaj še ne ve.
In kako se je Potrošnik po-
vezal z Avtom Celje? Zupan-
čevo podjetje Afining, ki je
imelo v tem podjetju večin-
ski, 75-odstotni lastniški de-
lež, je lani nekaj več kot 40
odstotkov vseh delnic proda-
lo Potrošniku, ki je tako v Avtu
Celje postal največji posamič-
ni lastnik. S tem se v lastniš-
kem smislu ni pravzaprav
spremenilo nič, le Zupane, ki
je tudi predsednik nadzorne-
ga sveta družbe, si je zastavil
temelje za svoje načrte o ob-
likovanju holdinga, v katerem
bo, kot pravi, razvijal tri di-
vizije. Hotelsko-turistično, v
kateri sta hotel Marita v Por-
torožu in Medijske toplice, tr-
govino z avtomobili in sad-
jarsko divizijo, ki jo bo gra-
dil na Sadjarstvu Lenart, ki je
prav tako v njegovi lasti.
»Avto Celje mora postati
osrednja avtomobilska hiša
na spodnjem Štajerskem, za
Medijske toplice iščemo stra-
teškega partnerja, na področ-
ju sadjarstva pa se želim po-
vezati s šentjursko Mejo in
morda tudi z Mirosanom, saj
bi skupaj lahko uspešno tr-
žili slovenska jabolka v Evro-
pi,« napoveduje Darko Zu-
pane. Prav v sadjarstvu, pravi,
vidi zelo velik izziv.
V Avtu Celje pogodbe o ob-
vladovanju ne želijo komen-
tirati. Glede na nekatere Zu-
pančeve izjave pa je mogoče
razumeti, da se zanjo ni od-
ločil samo zato, da bi imel v
podjetju večji nadzor nad po-
slovanjem. Tega je kot pred-
sednik nadzornega sveta in
največji lastnik imel že se-
daj. Bistvo vsega bo zato naj-
brž konsolidacija znotraj hol-
dinga, saj, kot je neuradno
slišati, niti hotelom niti sad-
jarstvu ne gre najbolje. Avto
Celje pa je na širšem Celj-
skem najuspešnejši trgovec
z avtomobili. Podjetje, ki za-
posluje 235 ljudi, je lani ime-
lo blizu 5 milijard tolarjev
prihodkov od prodaje in 86
milijonov tolarjev čistega do-
bička, v zadnjih letih pa je
za naložbe namenilo blizu ene
milijarde tolarjev.
JANJA INTIHAR
Na kolesih pd|
sejemskem
četvorčku
Od 14. do 17. marca bodo v Celju sejmi Avto in
vzdrževanje, Moto boom in Logotrans ter razstav^
gospodarskih vozil ^
Minister za promet in
zveze Jakob Presečnik bo
danes dopoldne, 14. februar-
ja, na celjskem sejmišču Go-
lovec odprl sejemski četver-
ček, ki so mu organizator-
ji nadeli skupno ime Živ-
ljenje na kolesih. Na 37.500
kvadratnih metrih razstav-
nih površin se bo predsta-
vilo več kot 400 razstavljav-
cev iz 25 držav, v času sej-
ma, ki bo odprt do 17. mar-
ca, pa pričakujejo okoli 30
tisoč obiskovalcev.
Najdaljšo tradicijo ima Av-
to in vzdrževanje, ki ga v Ce-
lju letos pripravljajo že tri-
najstič. Prireditelji zagotav-
ljajo, da bo ponudba opre-
me za avtomehanične, avto-
kleparske, avtoličarske in
vulkanizerske delavnice pri-
merljiva s svetovno. Novost
letošnjega sejma bo gotovo
razveselila številne obisko-
valce, saj si razstavljenih
osebnih vozil ne bodo več le
ogledovali, ampak jih bodo
lahko tudi preizkušali. Sejem
bodo spremljale številne pri-
reditve. Izbirali bodo vulka-
nizerja in avtomehanika le-
ta, podelili priznanja za eko-
loško neoporečno vulkanizer-
sko delavnico, danes popold-
ne pa pripravljata Slovensko
ekološko gibanje in sekcija
avtoserviserjev pri Obrtni
zbornici Slovenije okroglo
mizo o izvajanju okoljske za-
konodaje, na kateri namera-
vajo še posebej opozoriti na
probleme pri shranjevanju in
odstranjevanju izrabljenih
avtomobilskih gum.
Zaradi velikega zanimanja
razstavljavcev ima letošnji se-
jem Moto boom še enkrat to-
liko razstavnih površin kot la-
ni, iz hale C pa so ga preselil
v večjo halo D. Motocikle in
opremo zanje bodo predsta-
vile skoraj vse svetovno zna-
ne tovarne, od BMW do Ya-
mahe, na ogled pa bo tudi 25
predelanih motorjev, ki obi-
čajno pritegnejo pozornost
številnih obiskovalcev. V ok-
viru sejma bodo tudi super in
mini moto dirke ter spretnost-
ne vožnje, v petek in soboto
pa bodo dogajanje popestrili
še večerni glasbeni koncerti.
Tretji del sejma bo name-
njen razstavi gospodarskih
vozil, ki jo je družba (
sejem pripravila že ti^
to zapored. Predstavili
do vsi najpomembneji
zvajalci težkih gospod
vozil, avtobusov in m
sov ter prikolic in ce
javov, mnoga od vozil
mogoče tudi testirati.
Življenje na kolesih 1
krožil sejem logistike in
porta Logotrans, ki gaj(
hčerinsko podjetje O
ga sejma, doslej prip
v Mariboru, vendar si
Celju odločili, da je
bolj smiselno pripravit
lovcu, saj se vsebinsl
polnjuje z ostalimi trei
gotrans bo ponudil na
viličarje in dvigala, m(
stavljavci pa bodo š
špediterji in podjet
opravljajo storitve s pl
ja logističnega inženirinj
okviru sejma bo osmo(
no prvenstvo vozniko
carjev Pripravljata gac
in mariborsko društvo
nih inženirjev in tehi
tekmovanje pa je edins
v evropskem prostoru
JANJA INT
Era te opazuje
Nenavadna grožnja direktorja Ere zaposlenim v podje
Okoli dva tisoč uslužben-
cev Ere je pred kakšnimi šti-
rinajstimi dnevi prejelo do-
pis, v katerem jih direktor
Gvido Omladič poziva, naj
krepijo Erino moč. V dopi-
su jih k temu najprej prija-
teljsko poziva, nato pa za-
grozi še z notranjo kontro-
lo za tiste, ki bodo kupova-
li pri konkurenci.
Zaposlene namreč poziva,
naj kupujejo v Eri, saj: »...ni
sprejemljivo, da nekateri za-
posleni z nakupi v neerinih
prodajalnah krepijo konku-
renco. Takšno ravnanje ne ka-
že prave pripadnosti družbi
zato pričakujemo, da boste
vsi, ki prejemate za svoje delo
plačilo v družbah skupine Era,
gradili Ero tudi tako, da bo-
ste s svojimi pobudami, pred-
logi in dejanji soustvarjali so-
dobno Ero.«
Nato doda, da lahko v 130
Erinih prodajalnah kupuje-
jo zaposleni prehrambeno in
neprehrambeno blago, zato
razen izjemoma ni razlogov
za nakupe pri konkurenci. Po-
sebnih ugodnosti pri naku-
pu zaposlenim v Eri ne ome-
nja. V zadnjem stavku pa se
Omladiču z mastnim tiskom
zapiše: »Notranja kontrola bo
v prihodnje preverjala tudi
nakupe naših zaposlenih pri
konkurenci.«
Orwellov vsepovsod pri-
sotni veliki brat je očitno Om-
ladičev vzornik. Strah pa je
gospod, pravijo, in če nič dru-
gega, je z dopisom med za-
poslene že zasejal vsaj tega.
Kdo bodo Omladičevi kon-
trolorji in kako bodo nadzi-
rah 2.000 zaposlenih, tega si
uslužbenci sami ne predstav-
ljajo, ker jim tega ni nihče
razložil.
Neprepričljivo
pojasnilo
Iz Ere so nam v ponede-
ljek pisno posredovali poja-
snilo, v katerem pišejo, da
je Omladičevo pismo nasta-
lo na podlagi opažanj posa-
meznih organizacijskih
enot, notranje kontrole in
sveta delavcev. Torej notra-
njo kontrolo že imajo. Svet
delavcev, pišejo v dopisu, ki
so nam ga poslali nepodpi-
sanega, naj bi bil naklonjen
vzpodbujanju nakupov v Eri,
zato naj bi sam predlagal, da
se pripravijo predlogi, na
podlagi katerih bo Era še pre-
poznavnejša po odličnih sto-
ritvah. »Zaposleni in naši ce-
njeni potrošniki pa bodo
vzpodbujeni k nakupom tu-
di z različnimi ugodnostmi,«
dodajajo. Predlogi bodo pri-
pravljeni v mesecu dni, ob-
ljubljajo.
Celovito besedilo prei
nikovega pisma je bilo
da namenjeno temu, i
boljša odličnost storitev
nosov v želji po nadalj
razvoju Skupine Era.»
vemo, da večina zapos
kupuje v živilskih in ne
skih Erinih prodajalnah
pričani smo, da bo tudi
novih sodelavcev, ki so s(
pridružili v zadnjem lett
pilo pripadnost Eri.«
A odnosi z nadziranje
kupov zaposlenih zag'
ne bodo boljši. Grožnji
rektorjevem dopisu j
mreč v vsakem primeri
na v državi, kjer naj ne
le kratene človekove
ce. Mednje sodi tudi
no nakupovanje, k)'
želiš. Če je nakup v 0
najugodnejši, pa delaV
gotovo niso tako nesp3
ni, da bi raje kupov^'
dražji konkurenci, ka;
NATAŠA GERKEŠ
Lokalni
podjetniški
center d.o.o.
Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje
tel.: 03/426 51 80
fax.: 03/426 51 87
e-mail: lpc@celje.si
Lokalni podjetniški centervas v sodelovanju s PCMG, vokvim programa
Pakt Stabilnosti za JV Evropo poziva na vključevanje v poslovno mrežo
Business Co-operation Netvvork torej na sodelovanje pri projektu
»Povezovanje malih in srednje velikih podjetij na območju JV Evrope«.
Sodelovanje v poslovni mreži Business Cooperation Netvvork je vaše
okno pri iskanju poslovnih priložnosti in vstopanju podjetij na trge
Bosne in Hercegovine Zvezne republike Jugoslavije in Makedonije.
Kaj je Business Co-operation Netvvork?
Business Co-operation Netvvork je mreža agencij za pospeševanje
in podporo podjetjem v svoji državi, ki želijo začeti sodelovati s tujimi
partnerji. Prav tako so agencije podpora tudi tujim podjetjem, ki želijo
vstopati na trge posamezne države ter jim nudijo storitve na področju
informiranja, pridobivanja stikov in s tem pomoč svetovanja iz prve
roke.
Namen mreže je preko agencij v državah JV Evrope nuditi
podporo podjetjem na vseh stopnjah mednarodnega
sodelovanja, vl<ljučno z bilateralnim sodelovanjem med
posameznimi majhnimi in srednje velikimi podjetji.
1. Posredujejo splošne informacije o trgih JV Evrope:
a Ustanavljanje podjetij
b. Splošne ekonomske informacije
C. Carine in davki
2. Iskanje in vzpostavljanje poslovnih stikov za:
a. Kupoprodajne posle
b. Kooperacije
C. Podizvajateljstvo
d. Priložnosti v procesu privatizacije
e. Nakupe podjetij
f. Franšizinško in licenčno poslovanje
3. Sodelovanje na poslovnih srečanjih in sejmih
V kolikor vidite svojo priložnost se prijavite takoj!
Za prijavo k sodelovanju se obrnite direktno na naslov:
AlešTrunk
Pakt stabilnosti za JV Evropo
Pospeševalni center za malo gospodarstvo
Dunajska 156
1000 Ljubljana
e-mail:ales.trunk@pcmg.si
Za vsa morebitna vprašanja lahko vedno pokličete na številko
01/589 18 36 ali 01/589 18 90.
Št. 11 -14. marec 2002
partner i najboljšim okusom
GOSPODARSTVO
11
iCvote SO rešitev,
ne šiba božja
Direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik o jajcih, kvotah,
»norih kravah« in višinskem kmetu
, J izmed tem zgornjesavinjskih
0OV v minulem tednu je bila
ica. da je Zadruga Mozirje uki-
jortirnico jajc v Varpoljah. Kaj
pomenile kvote za zgornjesa-
■jl-ega kmeta, kako so »nore kra-
j^livale na kmetijstvo in zakole
po, lokacija klavnice... To je le
aktualnih vprašanj, na katera
^oovarjal direktor Zadruge Mo-
j Anton Vrhovnik.
)(iločitvi o ukinitvi sortirnice jajc v
poljaii je botrovala bodoča renta-
lost proizvodnje - v tem trenutku še
ijbilo treba sortirnice seliti v Kam-
Veiidar, kot se združuje trgovina,
nora tudi proizvodnja, če hoče pa-
[itrgovini. Čez dve leti bo tu Evropska
jain treba se je pripraviti na to kon-
enco. Z ukinitvijo sortirnice v Var-
jah nismo nobenemu ničesar dali,
stvu gre le za skupno proizvodnjo z
)in tržno enoten nastop, rezultat je
(iianje na enem mestu,« je razložil
ion Vrhovnik.
a selitev v Kamnik ste se odločili
ib investiciji v Varpoljah...
iato temo je bilo veliko vprašanj.
I da smo investirali v varpoljsko
tirnico, vendar smo bili v to prisi-
li, saj so nas pred leti iz Spodnje
ice >gonili< denacionalizacijski
avičenec ter sanitarno-veterinar-
predpisi. Zato smo morali inve-
ati, kar pa je bilo v tuji hiši nemo-
e. Sedaj bomo z ljubljanskim part-
jem Jata - Emona, ki je prevzel de-
:ein jih zaposlil v Jatini sortirnici
amniku, izkupiček delili glede na
panja. Vedeti je treba, da v zadru-
Mskrbimo za 25 milijonov jajc na
), polovico jih odkupimo od kme-
'.stern pa obvladujemo 10 odstot-
slovenskega trga, kar ni zanemar-
delež. Delavci se po novem vozi-
^ Kamnik, večina bo imela boljšo
^0, zagotovili pa smo jim tudi po-
len prevoz.
tako bi ocenili poslovanje zadru-
y lanskem letu?
izično dobro, finančno povprečno.
Jpno smo odkupili 4 odstotke več
fe, kar v celem letu pomeni 14,5
Iona litrov; odkup goveje živine se
^šal za polovico - skupno smo od-
fili 16 tisoč glav oziroma 812 ton
lesa in jajc pa smo odkupili ena-
j^ot v minulih letih. Skratka, lansko
''ovanje Zadruge Mozirje je minilo
^večjih pretresov.
•olezen BSE, odkrita ravno v Zgor-
.^^vinjski dolini, je zagotovo tudi
^vala na delo...
Zaradi bolezni in sledljivosti se je bis-
tveno povečal odkup goveje živine, pred-
vsem starejših krav. V bistvu se je sta-
nje vmes že normaliziralo, po drugem
odkritem primeru bolezni BSE pa je
prodaja mesa spet upadla - zaprti trgi
bivše Jugoslavije se poznajo po celi Slo-
veniji. Sicer so sedaj še viški pri odku-
pu, nekaj je čakanja in zastojev, ven-
dar ocenjujem, da se bo stanje norma-
liziralo. Težave rešujemo sproti.
Ob pojavu bolezni je bilo slišati, da
se o njej več govori tudi zaradi tega,
da bi preprečevali zakole na črno. Je
še kaj črnih zakolov?
O tem prvič slišim. Sploh pa zadruge
domači zakoli niso motili - kmetje so
lastniki svoje živine. Kar so nam ponu-
dili, smo odkupili, drugo pa ni naš prob-
lem. Glede na to, da vemo, koliko je v
Zgornji Savinjski dolini krav, kolikšna
je laktacija, koliko se jih zamenja in
koliko jih pride k nam, ocenjujem, da
zakolov na črno ni več.
Z zakoli je povezana klavnica, za
katero se v Zgornji Savinjski dolini
nekako ne morete dogovoriti, kje bi
jo zgradili. Ste z dogovori napredo-
vali?
Glede predloga o eni klavnici je za-
družni upravni odbor obvestil kolegij
zgornjesavinjskih županov, pobudo
smo posredovali tudi občini Solčava
(kjer želijo postaviti svojo klavnico, v
zadrugi pa temu zaradi oddaljenosti
drugih krajev nasprotujejo - op. US).
Menimo, da je v Zgornji Savinjski do-
lini ena klavnica dovolj in da bi jo sfi-
nancirali država, občine in uporabni-
ki. Iz Solčave niso odgovorili, župani
so predlog sicer podprli, vendar pa je
problem financiranja in stroškov. Os-
novni problem je, ker klavnica ne bo
rentabilna - tudi zato se noben zaseb-
nik v Sloveniji ne loti tako velikega
projekta.
V teh dneh se veliko govori o kvo-
tah, torej slovenskih izvoznih dele-
žih. Kako bodo kvote vplivale na zgor-
njesavinjskega kmeta?
Mi smo učenci v Evropski uniji - ne
vemo pa še, v kateri klopi sedimo. Za-
to ocenjujem, da so kvote za nas reši-
tev, ne pa šiba božja, le dogovoriti se
je treba. Z njimi se bo zadržala nižja
proizvodnja, s tem pa višja cena, saj
nimamo enakih proizvodnih možno-
sti. Kvote bodo zahtevale rajonizacijo
Slovenije - v višinskem svetu naj bi
prevladovala govedoreja, v nižinskem
pa prašičereja in podobno. Problem
je tudi velikostna struktura kmetij - v
dohni ne bo težav, v hribih pa je polo-
Anton Vrhovnik
žaj popolnoma drugačen. V Zgornji Sa-
vinjski dolini moramo dobiti več, kot
je naša proizvodnja. To zahtevo mo-
ramo energično izpostaviti, saj je to
edina rešitev, če hočemo ohraniti trajno
obdelana območja in poseljenost teh
hribov. Menim, da se bo bila težka bit-
ka delitve, vendar zgolj ekonomija v
tem primeru ne srne igrati glavne vlo-
ge. Vsekakor moramo v boju za višin-
skega kmeta vztrajati, v nasprotnem
primeru pa naj preprosto povedo, da
naj se hribi zarastejo. Že primer mle-
ka, ki so ga sedaj začeh pridelovati po
celi Sloveniji, kaže, da ne sme veljati
načelo enakosti, saj so nekateri bližje
centrom in s tem delajo pod drugač-
nimi pogoji. Država bo morala poskr-
beti za podeželje, saj se ne sme vsa
proizvodnja skoncentrirati v urbanih
naseljih in bližnji okolici.
Večkrat je, seveda med nekmečkim
prebivalstvom, slišati, da država da-
je kmetom preveč različnih subven-
cij in pomoči.
Glede pomoči sem prepričan, da je
je premalo. Za kmeta in podeželje bi
morah vsi živeti in pomagati. Kar po-
glejmo Zgornjo Savinjsko dohno: zem-
lje je zelo malo, zato je draga in se ne
prodaja, proces koncentracije gre po-
časi, v Evropi pa se ne bo dalo živeti z
12 kravami. Vsi večji kraji, vse službe
so daleč, dopolnilne dejavnosti tudi
niso primerne za vse... Kaj ljudem os-
tane? Kam naj gre kmet iz Solčave? Ljud-
je z območij blizu industrijskih sre-
dišč so v vehki prednosti - to področje
pa kot da je pozabljeno od boga in še
koga.
URŠKA SELIŠNIK
Devet orodjarjev s certif iicati
^IsRi center Celje in Razvojni cen-
' °rodjarstva Tecos sta konec £e-
"^l^ja zaključila Pharov projekt
''^iarstvo na podjetniški način, v
^'^^ katerega je devet brezposel-
^ celjskega in velenjskega območ-
''^Pešno zaključilo usposabljanje
^Poklic orodjarja.
. |"'ipravo in izvedbo projekta, ki je
Pi deset mesecev, je bilo vključenih
60 ljudi, stal pa je okrog 28
''[^•^ov tolarjev. Financiranje je po-
^ ° Prek evropskih strukturnih skla-
s pomočjo institucij Phare, sofi-
/^'.f^la sta ga ministrstvo za delo dru-
^ socialne zadeve ter ministrstvo
za šolstvo, znanost in šport, četrtino
denarja pa sta prispevala šolski center
in Tecos. Pri spremljanju projekta je
sodelovala tudi Regionalna razvojna
agencija, pri praktičnem delu izobra-
ževanja pa številna podjetja, med nji-
mi tudi Emo orodjarna in Gorenje.
Kot je poudarili Peter Četina iz Šol-
skega centra Celje, sta bila poglavitna
cilja projekta zmanjšati število brez-
poselnih v regiji in preusmeriti ljudi iz
strojniških poklicev v orodjarske. Že-
leli so tudi promovirati orodjarstvo, ki
prav na Celjskem, kot ugotavlja dr. Ka-
rel Kuzman iz Tecosa, dosega zelo vi-
soko kakovost. Največja vrednost pro-
jekta pa je, ugotavljajo vsi, ki so sode-
lovali v njem, predvsem v tem, da ima-
jo tisti, ki so zaključili izobraževanje
in si pridobili tudi ustrezne certifika-
te, že zagotovljene službe. Dva med nji-
mi celo razmišljata, da bi nadaljevala
šolanje na višji strokovni šoli.
V Tecosu in šolskem centru upajo,
da bodo s tovrstnimi projekti lahko na-
daljevali tudi v prihodnje, saj bo samo
Emo Orodjarna že kmalu potrebovala
več kot 60 orodjarjev, v vseh orodjar-
nah na območju celjske in velenjske
regije pa naj bi se v prihodnjih letih
odprlo preko 300 novih delovnih mest.
JI
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tečajnica
* v tednu od 6.3.2002 do 12.3.2002
Št. 11 -14. marec 2002
12
PIAŠI KRAJI IN LJUDJE
Neestetski blok
Dr. Dejan Žlajpah: »Objekt na Novem trgu 2-5 je zgrajen po normativih.«;
Vodstvo celjskih Nepre-
mičnin je v ponedeljek skli-
calo novinarsko konferen-
co, na katero so povabili
vse, ki so kakorkoli sode-
lovali pri gradnji bloka na
Novem trgu od 2 do 5 na Dol-
gem polju. Številne v jav-
nosti očitane napake, ki naj
bi jih v 64 stanovanjih za-
sledili stanovalci, so bile po-
vod za to, da so dali objekt
pregledati še sodnemu iz-
vedencu in cenilcu dr. De-
janu Žlajpahu.
Dr. Žlajpah je v ponedeljek
pojasnil, da je ob ogledu ugo-
tovil, da je objekt zgrajen po
veljavnih normativih, nekaj
pomanjkljivosti, predvsem
estetske narave, pa je ugoto-
vil pri zaključnih delih. Te
bo treba odpraviti v najkraj-
šem času, je dodal. »Stopnja
pomanjkljivosti v objektih je
v mejah običajnih na podob-
nih objektih drugod v Slove-
niji. Kakovost gradnje objekta
in stanovanj ustreza pričako-
vani ravni za standardna sta-
novanja,« ocenjuje.
Napake
pretežno
estetske
narave
v vsakem vhodu je dr.
Žlajpah pregledal po eno sta-
novanje in sicer tisto, od ko-
der je bilo največ pripomb
stanovalcev. Na njegovo že-
ljo so ogled opravili popold-
ne, ko stanovalci niso bili v
službah. Razen z enim so z
vsemi ostalimi uspeli uskla-
diti datum obiska. Večjo na-
pako, to je odstopanje lami-
nata, je odkril v enem pri-
meru. »V glavnem so bile na-
pake estetske narave, na pri-
mer razpoke na stikovanju,
napake, ki se pojavijo pri sU-
kopleskarskih delih in podob-
no,« je ugotavljal.
V zvezi z balkoni, ki naj bi
bili tako nevarni, da bi skozi
reže lahko zdrsnil celo otrok,
je dejal, da je razdalja med
balkonsko ograjo in balko-
nom deset centimetrov. »To
sicer utegne biti moteče, saj
človek lahko dobi slab ob-
čutek, pa tudi kakšen pred-
met lahko pade z balkona,
vendar je bilo tako predvi-
deno v projektu. Ta razdalja
ni v neskladju s tehničnimi
predpisi, ti dovoljujejo, da
bi lahko znašala tudi 12 cen-
timetrov. Bi pa projektantom
v prihodnje priporočil, da se
ji izognejo, zaradi boljšega
občutka stanovalcev,« meni
dr. Žlajpah.
Nato je dodal, da pri pre-
gledu projektne dokumen-
tacije prav tako ni našel ni-
kakršne napake. »Res pa je,
da lahko imata dva stanoval-
ca pri isti projektni rešitvi
različni mnenji. Vendar gre
za subjektivna mnenja, ki pač
ne štejejo,« dodaja. Prav ta-
ko mu nihče od najemnikov
stanovanj ni potožil, da bi
bila kakšna rešitev drugač-
na od načrtovane. Stanoval-
ci so imeli namreč možnost,
prvič v Celju nasploh, da so
s svojimi zamishmi soobli-
kovali novozgrajena stano-
vanja. Medijska razburjenost
v zvezi z omenjenim blokom
pa je večja od običajne gle-
de na število in obseg ugo-
tovljenih napak, je še dodal
dr. Žlajpah.
Samo štiri
pisne pritožbe
Po besedah Janka Arnu-
ša, pomočnika direktorja Ne-
premičnin in vodje tehnične
službe, so z vsakim posamez-
nim najemnikom novozgra-
jenih stanovanj ob vselitvi
septembra lani delavci Ne-
premičnin pregledali stano-
vanja, zapisali napake, zapi-
snike pa so stanovalci tudi
podpisali. 14 stanovanj je bilo
ob vselitvi brez napak, 32 z
manjšimi, kamor štejejo ma-
deži in podobno, 12 pa jih je
bilo z napakami, ki so jih uvr-
stili med srednje velike. Na-
pake so kasneje odpravili.
Nato so prejeli še štiri do-
pise stanovalcev s seznami
napak in pomanjkljivosti. Te
so prav tako pričeU odprav-
ljati. Zaradi ponovnih pole-
mik v medijih na račun po-
manjkljive gradnje so Nepre-
mičnine na dveh zborih sta-
novalcev pozvale stanovalce,
naj jim o pomanjkljivostih
pisno javijo na naslov njiho-
vega podjetja. Zadnji tovrst-
ni sestanek je bil sredi fe-
bruarja letos, do danes pa ni-
so prejeli niti ene dodatne pri-
tožbe.
Stane Božičnik, direktor
Gradbeništva Božičnik, je na
novinarski konferenci dodal,
da so vse prijavljene rekla-
macije stanovalcev odpravi-
li. O tem naj bi pričali pod-
pisani zapisniki. Arnuš in Bo-
žičnik namreč pravita, da je
reklamacija odpravljena ta-
krat, ko zapisnik podpiše sta-
novalec.
Ker je sedaj svoje poveda-
la še stroka, je za Nepremič-
nine zadeva Novi trg od 2 do
5 končana. Napake, ki bodo
ugotovljene v garancijskem
roku, to je v dveh letih, pa
bodo odpravljali. Posledica
neprijetne izkušnje z omenje-
nim blokom pa bo ta, da od-
slej bodoči stanovalci v blo-
kih, ki jih bodo še gradile za
svoj denar Nepremičnine, ne
bodo imeli več možnosti
vplivati na projekt že v času
zasnove. Za omenjen blok so
namreč to možnost stanovalci
prvič v Celju imeli in jo tudi
dobro izkoristili, je dejal na
novinarski konferenci Nenad
Vrtarič iz RCC inženiringov,
kjer so blok zasnovali.
Odlične
zamisli
stanovalcev
Idejne zamisli bodočih sta-
novalcev so projektante (Ne-
nada Vrtariča, Iva Žnidarši-
ča in Vita Lužarja) prijetno
presenetile, zato so jih pri
načrtovanju tudi upošteva-
li. Po besedah Vrtariča gre
za model, ki je dobro zaži-
vel v sedemdesetih letih na
Švedskem, v Celju pa so se
ga tokrat lotili prvič. Veseli
ga tudi, da stanovalcem ni
vseeno, v kakšnih stanova-
njih živijo ter da si prizade-
vajo, da bi bila ta čim pri-
jetnejša za bivanje. Vendar
pa tudi on ne razume toliko
negativnih reakcij na račun
bloka, ki je prvi te vrste v
Celju. Sam je bil kot projek-
tant ob ogledu stanovanj z
njimi zadovoljen. »Projekti-
rali smo skladno z veljavni-
mi predpisi. Predvideli smo
vgradnjo zvočnih zidakov in
v času gradnje tudi nadzo-
rovali, kakšne so vgrajeva-
li. Ni bilo nepravilnosti
Vrtarič odgovoril na vpN
nje o domnevno slabi ^
ni izolaciji v bloku, kidj
no moti stanovalce.
Janko Arnuš iz
mičnin: »Od leta 1994(
v Celju zgradili osem
novanjskih objektov. q
ta objekt na Novem t|
primerjali s prejšnji,
lahko rečem, da je tu,
pak gotovo bistveno m.
Število napak na Novem
gu 2-5 je podpovprečno,
prej zgrajenih objekij
Celju še sedaj ponekod,
pravljamo napake, čeh
je garancijski rok že|
tekel. Nepremičnine ii
mo v lasti 2.500 stanoi^
in ugotavljamo, da je
posebej veliko napak vs
novanjih, ki so bila zj
jena pred letom 1991.1
jekt na Novem trgu 2S
prvi v Celju, ki ima vj
jena plastična okna, It
zgrajen iz kakovosti
materialov, zato je dol
ročno pričakovati, da
bivanje v njem kakov
no. Cena kvadratnega!
tra za ta stanovanjski!)
je znašala 1450 nemš
mark za kvadratni met^
Na ponedeljkovo novii
sko konferenco so bili poi
Ijeni tudi stanovalci 64
novanj na Novem trgu«
do 5. Odziva z njihove si
ni bilo.
NATAŠA GERKEŠ LEDI
Foto: GREGOR M
Sodni izvedenec in cenilec dr. Dejan Žlajpah.
Marijan Krajnc, predsednik Nadzornega sveta Ne-
premičnin: »Zadeva je s tem, ko je svoje povedala
stroka, za nas končana.«
Nenad Vrtarič, predstavnik projektanta, in Janko Arnuš, pomočnik
direktorja Nepremičnin.
Št. 11 - 14. marec 2002
MIISIJIIIIIJUIM^^^
13
({azstava v spomin Viktoriji Kavčič
\f Knjižnici Gimnazije Ce-
(center je od prejšnjega
Ltka odprta razstava v
nflii'^ Viktoriji Kavčič,
^Lfesorici pedagogike in
f Igoletni ravnateljici te šo-
f q\) lO-letnici njene smrti,
[jpominska razstava je
i|j3ti predstavitev dela šo-
^1(1 je bila najprej učiteljiš-
^'nato gimnazija pedagoš-
[smeri, z ustanovitvijo vzgo-
ujske šole pa je postala pe-
jjgoški šolski center. Vikto-
.j3 Kavčič je bila ravnatelji-
,^ učiteljišča in pedagoške
(imnazije v letih od 1966 do
1971, nato pa, ko je bila po
njeni zaslugi ustanovljena
vzgojiteljska šola, dve leti nje-
na predstojnica. Pomemben
je bil tudi njen prispevek k
ustanovitvi oddelka Pedagoš-
ke akademije iz Maribora.
Vodja oddelka za razredni
pouk je bila prav tako dve leti.
»Ko je bila ravnateljica, je za-
čela z urejanjem prostorskih
pogojev in zagotavljanjem po-
trebnih učil. Postavila je te-
melje današnje Gimnazije Ce-
lje Center,« poudarja avtori-
ca razstave Irena Benedičič.
Številni nekdanji učenci io
učitelji pa se je spominjajo predvsem kot
vrhunske pedagoginje, znane tudi po tako
imenovanih »vadnicah« v osnovnih šolah,
kjer so se dijaki učiteljišča usposabljah
za pedagoško delo. Do četrtka, 23. mar-
ca, si lahko obiskovalci ogledajo njeno bo-
gato delo, dokumentirano s fotografijami,
učnimi pripravami, učbenikoma za peda-
goško gimnazijo in pedagoško akademi-
jo, preberejo spomine njenih nekdanjih
učencev in si ogledajo priznanja, ki jih je
prejela za svoje obsežno in bogato delo.
Med njimi izstopata Roševo priznanje in
priznanje mariborske Pedagoške akade-
mije. Spominsko razstavo Viktoriji Kav-
čič so septembra pripravili tudi v Osnovni
šoli Loče, kjer je pričela svojo uspešno
pedagoško pot. MBP
Foto: GREGOR KATIC
Počistite pred
svojim pragom!
Celjska občinska Komu-
i^a direkcija tudi letos pri-
ijavlja spomladansko čistil-
10 akcijo, katere namen je
ičistiti okolje v mestnih če-
rtih in krajevnih skupno-
ilih.
Čistilna akcija je razdelje-
lana tri dele, pravi Jože Smo-
lila iz Komunalne direkcije
^OC. »Z odvozom kosovnih
KJpadkov iz krajevnih skup-
losti in mestnih četrti smo že
ačeli v začetku marca. Vse-
lovsod so tako na voljo štirje
abojniki, kamor lahko ob-
ani odlagajo tovrstne odpad-
le,« dodaja Smodila.
V čistilno akcijo se bodo ju-
ri, v petek, vključile tudi celj-
ke šole, če bo akcijo pokva-
rilo slabo vreme, pa jo bodd:
prestavili na naslednji teden'
Učenci in dijaki bodo očistili
in uredili okolice šol in vrt-
cev. Osrednja akcija pa bo v
soboto, ko bodo Celjani oči-
stili obrežje Savinje, mestni
park in obrežje Šmartinske-
ga jezera. Sodelovanje so že
obljubili ribiči, lovci, tabor-
niki in skavti. Pričakujejo pa
velik odziv tudi s strani vseh
občanov: »Lani je bilo na
Šmartinskem jezeru in Sa-
vinjskem nabrežju okrog 150
občanov, pa tudi šole so se la-
ni dobro odzvale,« pravi Jože
Smodila. Gre za čistilno ak-
cijo, ki jo Mestna občina Ce-
lje organizira že šestnajsto le-
to zapored.       NGL, S.Šol.
Sonce na OŠ Lava
Slovenski odbor za Unicef tudi letos pripravlja delavnice
'osnovnih šolah na temo Sonce sije za vse. Letošnja tema je
'zgoja za mir. Z akcijo želijo otroke opozoriti na vse večji
lojav nestrpnosti do drugačnih ter jih spodbuditi k prema-
jovanju predsodkov. V Osnovni šoli Lava so jo pripravili
ninuli četrtek in petek za sedmo- in osmošolce. Otroci se s
ematiko in posredno z Unicefom spoznajo preko različnih
nterakcijskih iger, dela v majhnih skupinah, pogovora in z
zmenjavo mnenj. NGL
NASi MATURANTI
Rubrika Naši maturanti
je ponovno oživela in tokrat
vam predstavljamo matu-
rante 4.C razreda I. gimna-
zije v Celju, ki so svoj ma-
turantski ples odplesali 22.
februarja.
Na fotografiji so (od zgo-
raj navzdol, od leve proti de-
sni): Lidija Mlinaric, Lidija
Frece, Jasmina Klenovšek, Jer-
neja Petek, Urša Pukl, Sonja
Zavšek, Anja Oblak, Eva Str-
niša, Alenka Pire, Maja Ur-
bancl, Maruša Zupančič, An-
dreja Ortl, Eva Vrtačič, Katja
Skale, Beti Božkovič, Blanka
Duras, razredničarka Carmen
Deržek, Alja Hajdinjak, Da-
nijela Lukič, Simona Gotal,
Janja Kokovnik, Eva Ružanc,
Karolina Perhoč, Vesna Oc-
virk, Klemen Stepišnik, Go-
ran Kurnik, Tilen Novšak, Se-
bastjan Vovk, Vladimir Djuk-
nič, Klemen Filipič, Marko
Dular in Leon Rozman. Manj-
ka Aleksandra Franc.
Maturanti, povabilo k so-
delovanju v rubriki Naši
maturanti še vedno velja!
Pošljite nam svojo fotogra-
fijo, pripišite imena sošol-
cev, vsak pa naj k svojemu
imenu pripiše še glasbeno
željo. Vse skupaj pošljite s
kupončkom na naslov: No-
vi tednik, Prešernova 19,
3000 Celje. Glasbenim že-
ljam boste lahko prisluhnili
vsak četrtek od 20.30 ure
dalje.
SK
Št. 11 - 14. marec 2002
14
MASI KRAJI IN LJUDJE
Čez dober
teden na izlet
30. izlet 100 kmečkih žensk na morje
bo v petek in soboto, 22. in 23. marca v
Lipico in Belvedere nad Izolo. Sto potnic
smo izžrebali na Kmetiji odprtih vrat Fa-
tur in jih o tem tudi obvestili. Večina pot-
nic je že potrdila sodelovanje na izletu,
nekaj »zamudnic« pa naj bi to storilo do
konca tedna. Tiste srečne izžrebanke, ki
ne nameravajo potovati, naj o tem takoj
obvestijo NT&RC (Toneta Vrabla - tele-
fon 03-4225-153), da lahko izberemo nove
potnice in dopolnimo srečno stotnijo.
Namesto morebiti odpovedane izžreban-
ke ne morejo potovati njeni ožji ali drugi
člani, ampak bomo nadomestni izbor opra-
vili v uredništvu.
Prejeli smo tudi nekaj prijav glede potnic,
ki nimajo zemlje in so bile ali so še zaposle-
ne, vendar smo - žal - pri reševanju teh pri-
merov nemočni. Izlet je namenjen izključno
kmečki ženi in mi verjamemo v njeno pošte-
nost. Žal so vmes tudi drugačne...
Večerne prireditve se bo letos udeležilo
veliko gostov, med njimi kar nekaj župa-
nov občin, iz katerih je največ potnic, pred-
stavniki sponzorjev in donatorjev, novi-
narji radijskih, časopisnih in tv hiš ter dru-
gi-
V programu bodo sodelovali ansambel
Vitezi Celjski, trio Vikija Ašiča z vokalno
skupino Trs, harmonikarja Stanko Miko-
la in Joži Križnik ter čarodej Jani Jošovc z
ženo Sabino. Nekaj gostov pa naj ostane
skrivnost. Na jubilejni izlet se bomo od-
peljali v petek, 22. marca, ob 7. uri zju-
traj z Izletnikove avtobusne postaje, usta-
vili v gostišču Štorman v Šempetru v Sa-
vinjski dolini, Lipici in Belvederu nad Izo-
lo.V soboto dopoldne se bodo potnice po-
peljale z ladjico iz Izole do Pirana, si og-
ledale mesto s cerkvijo sv. Jurija in Porto-
rož ter se vrnile na Belvedere. Povratek v
Celje bo med 17. in 18. uro.
TV
NA
mjCRATKO
žalski
odlikovanci
Na 121. občnem zboru
PCD Žalec so za dolgoletno
delo v gasilski organizaciji
podelili več priznanj. Za 30
let dela so jih prejeli Aleš
Cilenšek, Dare Koprive, An-
ton Nahtigal, Ivan Novak in
Jakob Ugovšek. Za 40 let de-
la je bil nagrajen Vili Silov-
šek, za 60 let pa Ivan Zotel
in Štefan Vidmajer. Prizna-
nja in značke za 30 let ope-
rativnega dela so prejeli Vin-
ko Cijan, Drago Cepin in An-
ton Nahtigal, za 40 let pa
Martin Cilenšek in Alojz Vid-
majer.
Zabojniki na
27 mestih
v občini Polzela bo od 18.
do 22. marca spomladanska
očiščevalna akcija. Zabojni-
ki, kamor bodo lahko obča-
ni oddali kosovne odpadke
iz gospodinjstev, to so neu-
porabna bela tehnika, dotra-
jani kosi pohištva, kolesa,
pločevina in ostali odpadki,
ki niso zdravju nevarni, bo-
do nameščeni na 27 mestih
v vseh zaselkih občine.
T T.
Delo na
razstavi
Konec tedna bodo v Lov-
skem domu v Braslovčah čla-
nice tamkajšnjega aktiva
kmečkih žena proslavile 15
let dela. V počastitev oblet-
nice bodo pripravile razsta-
vo ročnih del, prikazale bo-
do aranžiranje cvetja in da-
ril, izdelovale rože in šop-
ke ter s pomočjo slikovne do-
kumentacije popeljale obi-
skovalce v svet kulinarike v
posameznih letnih časih.
Razstava v lovskem domu bo
na ogled v soboto in nede-
ljo, 16. in 17. marca, od 8.
do 17. ure.
US
Komunalni dobiček
Na skupščini Javnega ko-
munalnega podjetja Žalec,
ki se jo je v ponedeljek na
Polzeli udeležilo vseh šest
spodnjesavinjskih župa-
nov in županja, so pregle-
dali poslovno in računovod-
sko poročilo za lani.
Pozitiven rezultat so dose-
gli tako v osnovni dejavnosti
kot v dejavnostih na trgu. Žal-
sko komunalno podjetje je
prislužilo 38 milijonov tolar-
jev dobička, od tega bodo 10
milijonov tolarjev delili po
delitvenem ključu BI - torej
občini Žalec pripada nekaj
več kot 49 odstotkov dobič-
ka, Braslovčam 13, PolzeU
nekaj več, Preboldu pa nekaj
manj kot 12 odstotkov, obči-
ni Vransko približno 8, obči-
ni Tabor pa nekaj več kot 5
odstotkov dobička. V občinah
bodo ves denar porabili na-
mensko za izgradnjo komu-
nalne infrastrukture.
Čistilna naprava Kasaze je
leto končala z 28 milijoni to-
larjev dobička, porabili pa ga
bodo za nadaljnjo urejanje či-
stilne naprave. Na skupščini
je bilo med drugim poveda-
no, da je komunalno podjet-
je eno redkih v Spodnji Sa-
vinjski dolini, s katerim v zad-
njih letih ni večjih težav.
U. SELIŠNIK
Jubilej Marije Škoflek
Te dni je v Šempetru v Sa-
vinjski dolini praznovala
90. rojstni dan Marija Škof-
lek, ki živi s sinom Mir-
kom, šempetrskim župni-
kom.
Marija se je rodila v Veli-
kem Vrhu pri Šmartnem ob
Paki v številni družini, v ka-
teri je bilo kar 19 otrok. Se-
daj jih živi še pet, štiri sestre
in brat. Že zelo zgodaj je odš-
la od doma, si služila kruh
pri kmetih v Kamenčah, na
Polzeli je bila služkinja, poz-
neje pa se je zaposlila v tam-
kajšnji tovarni nogavic, kjer
se je tudi upokojila. V letu
1946 se je poročila, z možem
sta začela na Bregu pri Pol-
zeli graditi hišo, v katero se
je takrat že štiričlanska dru-
žina vselila leta 1954.
Po letih trdega dela in odre-
kanj bi zakonca in njuna si-
nova Edo in Mirko lahko za-
živeli bolj lagodno, saj se je
življenje končno utirilo v mir-
nejše vode. Čeprav je Marija
še vedno veliko delala, po-
leg tega pa je pomagala tudi
okoliškim kmetom, je bila
zadovoljna. Hud udarec pa
je družina doživela leta 1965,
ko se je sin Edo smrtno po-
nesrečil z motorjem. Mirko
je odšel študirat bogoslovje,
tako da sta Marija in njen
mož sama živela v svojem do-
mu. Ko ji je leta 1978 umrl
Marija in Mirko Škof lak ter Peter Škrabar in Marija Hrovat, kisi)
prišla slavljenki voščit v imenu KS in KO RK Šempeter.
mož, se je Marija preselila k
sinu Mirku v Majšperk, kjer
sta bila 10 let, nato pa leta
1986 prišla v Šempeter.
Marija je vsa ta leta oprav-
ljala gospodinjska dela, skr-
bela pa je tudi za vrt in druga
hišna opravila. Sedaj še
postori, vendar zaradi bil
čin v nogah delo opravlji
4;ežavo. Tudi zato so ji oboj
nem prazniku želeli prf
vsem zdravja.
T TAVČ
»Polzela« lani uspešna
Kljub izjemno težkim ča-
som za tekstilno industri-
jo se v Polzeli -Tovarni no-
gavic d.d. lahko pohvalijo,
da so preteklo leto zaklju-
čili z 9,7 milijona čistega
dobička.
Po besedah predsednika
uprave Alojza Došlerja, so
minulo leto po nerevidiranih
podatkih sklenili s 4,6 mili-
jarde prihodkov od prodaje,
kar pomeni 19,5-odstotno
rast v primerjavi s predhod-
nim letom. Dobre poslovne
rezultate pripisujejo za de-
setino večji prodaji na doma-
čem trgu, na tujih trgih pa se
je prodaja povečala za več kot
16 odstotkov.
Največ izvozijo v Nemči-
jo, ki je njihovo tradicional-
no izvozno tržišče, bistva
se je povečal izvoz na obmoi
nekdanjih jugoslovanskih
publik, postopoma pa
pa j o tudi na rusko tržišče. 1
ni so veliko vložili v sodi
no elektronsko tehnologi!
ki omogoča proizvodnjo!
delkov vrhunske kvalitete
razvijanje novih, moderi
artiklov, ki izpolnjujejo m«
ne in kvalitetne zahteven
tako v materialu kot v des
nu.
T TAVG
Zdravje na jožefovo
V Petrovčah bodo žalska izpostava kmetijsko gozd
skega zavoda. Združenje ekoloških pridelovalcev in pi
delovalcev Deteljica, Društvo kmečkih žena Spodnje S
vinjske doline in petrovška kmetijska zadruga v tort
19. marca, pripravili tradicionalni Jožefov sejem.
Sejemski vrvež se bo pričel ob 8. uri z mašo v petro
baziliki, uro kasneje pa bodo sejem tudi uradno odprli. ^
družni dvorani bo na ogled razstava o ekološkem kmetovi
posebej bodo predstavili posamezne ekološke kmetije, k
lujejo v združenju Deteljica, Društvo prijateljev malih :
Žalec bo pripravilo razstavo malih živali, vmes pa bodo Š
ne degustacije mlečnih in mesnih izdelkov, dobrot iz kmi
kuhinj ter vin savinjskih vinogradnikov. Ob 11. uri bodo f
zali razna kmečka dela in običaje. Sejemsko dogajanje,
ga naslovili V življenju je zdravje prvo poglavje, se bo v Pe
čah zaključil ob 19. uri.
Polzelani na regijsko
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske <
ne in Kmetijsko svetovalna služba Žalec sta v Tal
pripravila območno tekmovanje Mladi in kmetijst^
Kviza se je udeležilo pet ekip, ki so odgovarjale na v
sanja o slovenskem kmetijskem okoljskem programu,
načevanju in registraciji govedi, o zakonu o kmetijstvu
delu Zveze slovenske podeželske mladine. Največ zn
je pokazala ekipa aktiva podeželske mladine Polzela,
dili pa so aktivi Šempetra v Savinjski dolini, Petrov6
nikve in Tabora. Ekipa Polzele se je s tem uvrstila na f
sko tekmovanje, ki bo 22. marca na Ponikvi pri ŠentjJ
Stanko Novak kaže, kako je zaraščen razbremenilni kanal Ložnica - Savinja.
Zaradi Icanala do poplav
Vaščani Orove vasi v občini Polzela so zaskrbljeni zaradi nevarnosti poplav, saj je
razbremenilni kanal Ložnica - Savinja tako zaraščen z grmovjem in visokim ščav-
jem, da bo voda ob morebitnih večjih nalivih zopet zalila Orovo vas in Breg, kot se je
to zgodilo pred leti.
Lastniki ne kosijo brežin, ker je ščavje neuporabno za krmo živine, ponekod pa je v razbre-
menilnem kanalu poleg visokega grmovja še odpadno vejevje in drugi odpadki, kar bo one-
mogočilo pretok vode. Vaščani Orove vasi so že lani na občino Polzela naslovili zahtevo s
podpisi, naj občina posreduje pri upravljavcu tega kanala, da ga primerno očisti, kar je
občina tudi storila. »Toda očitno,« kot pravi podžupan občine Stanko Novak, ki je tudi vaščan
Orove vasi, »lepa beseda ne zaleže.« Zato so v polzelski občini v teh dneh poslali ostro pismo
odgovornim za urejanje voda, naj vendarle očistijo razbremenilni kanal, da ne bi poplave
povzročile velike materialne škode. T. TAVČAR
Št. 11-14. marec 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Glasbeniki
na svojem?
^ gradnjo nove glasbene šole v Žalcu potrebujejo 240
milijonov tolarjev - Štiri občine po četrtino
^ začetku tedna so se
jodnjesavinjski župani
no dogovorili za grad-
il, iiove Glasbene šole v
jl(;u. Znani so prostorski
pjblemi, s katerimi se ote-
jjo v sedanji stavbi glas-
šole, zato v Žalcu že
jr nekaj časa iščejo način,
jl(0 bi zagotovili ustrez-
fjše prostore. Glede na to,
3 se z ostalimi občinami
ijo mogli dogovoriti, so v
jlcu že razmišljali, da bi
dvorcu Novo Celje uredili
fostore za glasbeno šolo,
[bi izvajala izobraževa-
le samo za žalske otroke.
Idejni projekt za novo-
^adnjo je pripravljen že dlje
jsa, predračunska vrednost
lelpa je ocenjena na 240 mi-
jonov tolarjev. Okvirno se
podnjesavinjski župani v šti-
ihobčinah strinjajo, da bo-
lo sofinancirali izgradnjo
glasbene šole, vsaka občina
pa naj bi za gradnjo prispe-
vala po četrtino potrebnih
sredstev. Pri zagotavljanju
potrebnega denarja bo sode-
lovala tudi država oziroma
ministrstvo za šolstvo, tako
da bi občini Tabor in Vran-
sko dejansko prispevali 40-
odstotni delež oziroma prib-
ližno po 24 milijonov tolar-
jev, občina Prebold 60 od-
stotkov oziroma 36 milijo-
nov tolarjev, največ pa ob-
čina Žalec, in sicer 42 mili-
jonov tolarjev, saj bo drža-
va Žalčanom prispevala manj
kot tretjino potrebnega de-
narja. V občinah Polzela in
Braslovče naj bi za oprav-
ljanje storitev žalske glasbe-
ne šole sklenili posebno po-
godbo, saj bosta za potrebe
glasbene šole vlagali v pro-
store v svojih občinah - Bra-
slovčani nad vrtcem, ki ga
gradijo, Polzelani pa v gra-
du Komenda. Dogovor o
gradnji še ni popolnoma ura-
den, o njem se bodo župani
dogovarjali še v ponedeljek,
do takrat pa so si po besedah
polzelskega župana Ljuba
Žnidarja v tej občini še vze-
li čas za razmislek. Poleg žu-
panov morajo dogovor spre-
jeti še občinski sveti v vseh
občinah, po napovedi žalske-
ga župana Lojzeta Posedela
pa naj bi predlog financira-
nja potrdili do 10. aprila.
V ponedeljek so župani tudi
obljubili, da bodo poravnah
svoje obveznosti do II. Osnov-
ne šole Žalec, glede knjižni-
ce pa je pa je bilo med dru-
gim govora o neizvajanju pro-
gramov v ostalih občinah, več
pa so se pogovorili na torko-
vi seji sveta Zavoda za kultu-
ro Žalec.
U. SELIŠNIK
Šopek za slikarko Lizo Lik.
V Žalcu razstavlja Liza Lik
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 18. marca odprta razstava likovnih del
Lize Lik z Ljubnega.
Umetnostna kritičarka Marlen Premšak je ob odprtju razstave poudarila, da Lizo Lik, ki
živi in dela na Ljubnem, ljubitelji likovnega upodabljanja v Žalcu precej dobro poznajo. V
Savinovem likovnem salonu se tokrat predstavlja že tretjič. Skozi njeno dolgoletno likov-
no ustvarjanje se kot rdeča nit vlečeta dve osnovni značilnosti: njena naklonjenost naravi,
živalim in variiranju izbranega motiva v desetih različicah, v katerih raziskuje predvsem
barvne učinke. V kulturnem programu je nastopil duet kitaristka Marija Alatič in violinist-
ka Sonja Alatič. T. T.
Nov varstveno-delovni center v Žalcu v teh dneh. i
Jeseni
nov VDC
Dolgoletna prizadeva-
nja društva za pomoč du-
ševno prizadetim in star-
šem oseb z motnjami v du-
ševnem razvoju Sožitje Ža-
lec se bodo kmalu uresni-
čila, saj gradnja novega
varstveno-delovnega cen-
tra (VDC) v Žalcu lepo na-
preduje.
V okviru novega zavoda
naj bi delovale tri samostoj-
ne enote, in sicer VDC Ve-
lenje, VDC Žalec in VDC Mo-
zirje. Po besedah mozirske-
ga župana Jožeta Kramerja
v Mozirju še iščejo najbolj-
šo organizacijsko obliko za
varovance, med drugim raz-
mišljajo tudi o podelitvi
koncesije.
Vrednost naložbe novega
centra v Žalcu ocenjujejo na
373 milijonov tolarjev, pri
tem pa bosta občina Žalec
in ministrstvo prispevala
vsak polovico denarja. Ce-
loten objekt bo imel 1.600
kvadratnih metrov uporab-
nih površin, več kot polo-
vica jih bo namenjenih vars-
tveno delovnim dejavno-
stim in centru, ostalo pa za
stanovanja.
T. T.
Aictivni rejci drobnice
Rejci drobnice celjske in
oroške regije so se zbrali
a petem občnem zboru.
V začetku je Jože Pratne-
er, direktor Kmetijsko goz-
arskega zavoda Celje, pred-
tavil aktualnosti v kmetijs-
fu, kmetijsko politiko in
vote pri drobnici. Poroči-
oo delu je podal predsed-
lik društva Rafael Novak, ki
emed drugim dejal, da je v
iruštvu včlanjenih 245 rej-
evdrobnice, ki redijo okrog
6 tisoč ovac in koz. Lani so
rejci organizirali Dan rejcev
drobnice na Rogli, sodelo-
vali na kmečki tržnici v Ve-
lenju s kozjimi in ovčjimi
siri ter ovčjo volno. Udele-
žili so se različnih sejmov,
odšli na ekskurzijo po Kra-
su in se tam seznanili z na-
činom in pogoji rejcev ovac
in koz.
Tudi letos bodo sodelova-
li na različnih prireditvah in
sejmih. Organizirali bodo ku-
harski tečaj Priprava jedi iz
drobnice, v jesenskem času
pa sodelovali na modni revi-
ji na prireditvi malega gos-
podarstva v Velenju. Na mod-
ni reviji bodo prikazali izdel-
ke iz ovčje volne. Ker so čla-
ni društva tudi rejci iz Zasav-
ja, so na občnem zboru spre-
jeli sklep o preimenovanju
društva v Društvo rejcev drob-
nice celjske, koroške in za-
savske regije.
T. T.
IzobraŽevanje hmeljarjev
I Inštitut za hmeljarstvo in pivo varstvo Žalec je prejšnji teden pripravil tridnevni
Ifčaj iz varstva rastlin.
Tečaj je po zakonu obvezen za vse tiste kmete, ki opravljajo varstvo rastlin pred škodlji-
vimi organizmi na svojih površinah ali drugim v okviru strojnega krožka. Vsebina tečaja je
^ila prilagojena temam iz hmeljarstva, posebej pa so predstavili zakonodajo na tem po-
dročju. Istočasno je bil organiziran tudi tečaj iz varstva pri delu, ki ga je pripravil Inštitut
^varstvo pri delu in varstva okolja Iz Maribora. Usposabljanja se je udeležilo 84 slušate-
h ki so prišli z vseh hmeljarskih območij Slovenije. T. TAVČAR
Del udeležencev med predavanjem v dvorani Občine Žalec.
Št. 11 -14. marec 2002
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Pravica ali Icaprica?
Vse več polemik na račun nedokončanih projektov Mestne krajevne skupnosti Rogaška Slatina
z zbiranjem samopris-
pevka so Slatinčani pričeli
v začetku julija 1994 in za-
ključili konec junija 1999.
Zbranih je bilo nekaj manj
kot 355 milijonov tolarjev,
ki naj bi jih Mestna krajev-
na skupnost Rogaška Sla-
tina namenila za plinifika-
cijo, izgradnjo kabelsko
razdelilnega sistema in
športnega parka ter nakup
mamografa. Po treh letih de-
narja ni več, v celoti pa sta
zaključena le zadnja dva
projekta. Na krajevni skup-
nosti pravijo, da je samo-
prispevek navkljub nereal-
nim načrtom in preuranje-
nim obljubam iz preteklo-
sti uspel. Nekateri krajani
s tem ne soglašajo.
Pred referendumom so vsa
gospodinjstva v posebni knji-
žici seznanili z načrtovani-
mi projekti in predvidenim
zneskom, ki naj bi ga kraja-
ni zbrali. V ospredju je bila
zlasti izgradnja plinovoda, za
katerega naj bi odšteli prib-
ližno 70 odstotkov vseh zbra-
nih sredstev.
Priprave osnutkov so se
pričele že leta štiri leta prej.
Prvi referendum ni uspel, za-
to je nekaj let kasneje sledil
naslednji. »V tem času je zra-
slo precej novih objektov,
predračuni za plinifikacijo,
ki so bili pred tem narejeni,
pa niso bili preveč natančni,«
je pojasnil tajnik Mestne kra-
jevne skupnosti Srečko Žgaj-
ner, na katerega krajani že
nekaj časa naslavljajo števil-
na vprašanja glede dokonča-
nja plinifikacije in kabelske-
ga sistema. »Ob referendumu
je bilo ljudem rečeno, da bo-
do dobili plin praktično do
hiše, tisti iz II. in III. faze, ki
so bili najbolj oddaljeni od
Rogaške Slatine, pa naj bi do-
bili kakšno drugo infrastruk-
turo v višini zbranih sredstev
oziroma bi morah izkope
nad 25 metrov financirati sa-
mi.«
Polni zavezanci so plače-
vah znesek v protivrednosti
20 nemških mark oziroma ne-
koliko manj, upokojenci pa
zmanjšani znesek petih nemš-
kih mark. Na ta način je bilo
zbrano skoraj 355 milijonov
tolarjev, še enkrat toliko pa
s komercialnimi priključki,
občinskimi viri in viri kon-
cesionarja. A žal na koncu
tudi to ni bilo dovolj. K te-
mu naj bi po Žgajnerjevem
prepričanju precej prispevala
letna rast cen, ki pa je po-
budniki samoprispevka niso
mogli predvideti.
Obljuba dela
dolg...
Vzrok za negodovanja ti-
či, kot pravi Žgajner, ravno
v nekoč danih obljubah, da
bodo prav vsi občani dobih
priključke za plin, ne glede
na to, kakšni bodo dejanski
stroški. Ker so skoraj vsi vztra-
jali, da želijo imeti phn, so
se pristojni odločili za etap-
no delo. Priključke je tako
dobilo vseh 49 ulic v središ-
ču. Med leti 1995 in 1997 so
bili narejeni osrednji, vzhod-
ni in severni del Rogaške Sla-
Za nadaljnje urejanje športnega parka je zmanjkalo denarja.
tine. Po dolgotrajnem iska-
nju rešitev za nadaljevanje
gradnje sta MKS in občina
sklenili, da bi bila najustrez-
nejša možnost podelitev kon-
cesije podjetju, ki bi se po-
godbeno obvezalo, da s svo-
jimi vloženimi finančnimi
sredstvi omogoči dokončanje
omrežja v vseh strnjenih na-
seljih.
Zaradi velike razvejanosti
naselja in presplošnih načr-
tov je bila izvedba precej
dražja, ko so sprva načrto-
vali. »Pri tem ljudje pozab-
ljajo, da so financirali tudi
glavni vod. Vsi vztrajajo sa-
mo pri tem, da je njegovih le
tistih nekaj metrov, ki vodi-
jo do hiše,« poudari Žgajner.
Kar nekaj pa se jih še ved-
no čuti prikrajšanih. Čeprav
velika večina, kot pravi Žgaj-
ner, plina sploh ne bi upo-
rabljala, saj mnogi niti nimajo
centralne, kurijo na drva ali
pa na olje. Kurjenje na plin
se jim tako enostavno ne iz-
plača. Samo za preureditev
bi plačali približno 500 ti-
sočakov, poleg tega pa je ce-
na plina in olja približno ena-
ka.
V prihodnje
bolj preudarno
v prihodnje bo v pogodbi
med gospodinjstvi, ki želijo
uporabljati plin, in koncesio-
narjem zapisano, da morajo
podpisniki v roku enega leta
po izgradnji pričeti uporab-
ljati phn, sicer bodo plače-
vali števnino v enakem zne-
sku kot dejanski uporabni-
ki. »Tako je bilo denimo v zad-
nji etapi, v naselju pod Bel-
levuejem,« pojasni Žgajner.
»Skoraj vsi tam živeči so v
anketah zagotavljali, da bo-
do v bodoče uporabljali plin,
namesto šestdesefih hiš pa se
s plinom sedaj ogreva le kak-
šnih 10 gospodinjstev. Šlo je
pač bolj za to, da so dobili
tisto, kar jim je bilo obljub-
ljeno.«
Podobno bo veljalo tudi za
izgradnjo kabelskega siste-
ma, v katerega naj bi podjet-
je Elektro Turnšek vložilo še
približno 30 milijonov tolar-
jev.
Športni park je dokončan
do prve faze, denarja za na-
daljnje delo pa je zmanjka-
lo. Ko se bo znova nabralo
dovolj sredstev, bodo uredi-
li še fitnes, pokrito trib^.
in polkrožno atletsko st^
Če bodo seveda lahko ^
zmernih cenah odkupili J
Ijišča, na katerih naj bi st^
stala. Objekt bi bilo nujno,
trebno pokriti in tako prgp
čiti propadanje. Na žalost,
slatinski veljaki kot
športniki o omenjeni pj^
lematiki ne razpravljajo,,
denarja enostavno ni več'(
prav so mnogi od njih m«
da že takoj po pripravi 1
jektov prav dobro vedel«
bo potrebno še precej
sleka tudi o vzdrževanj«
Do sedaj je zgrajenej
skupno 47.716 metrov pj
novodnega omrežja oz^
ma 831 hišnih priključkoi
od katerih jih 440 plina i
uporablja. Poleg ulic v sr
dišču mesta so v manjšej
obsegu zgrajeni hišni pi
ključki tudi v nekateri
obrobnih delih, kot so ^
vica, Negonje, Ratansl
vas in Tržišče. Primari
omrežje je že projektu
predvideno in izvedeno
večjem obsegu tako, daj
tehnično možno nadaljevi
nje izgradnje v vseh blij
njih strnjenih naseljih.
Kljub temu pa so pristop
prepričani, da je samopiis
pevek eden najbolj uspešni
Eden redkih, če ne celo ei
ni v državi, s pomočjo katt
rega je bila narejena pliniS
kacija, dodajajo. Načrtovi
ni projekti vsekakor niso t)
li mačji kašelj, obljuba pa
dela dolg, ne glede na to, i
tisfih, ki so velikodušno obi
tali, danes ni več na istih p
ložajih. Vendar pa vsem
navkljub, zagotavljajo i
mestni krajevni skupnost
nihče ne bo ostal praznih rot
BOJANA JANČI
Iz pogorišča nov dom
Koprivčevim iz Svete Eme pri Podčetrtku je ogenj
povsem uničil mansardno stanovanje - Pomoč z vseh
strani
Bilo je konec februarja,
ko so se okoli dveh popold-
ne zaradi močnega vetra
vnele saje v dimniku. Kljub
hitremu posredovanju ga-
silcev je zgornji del hiše, v
kateri je živela mlada šti-
ričlanska družina Koprive,
v trenutku popolnoma zgo-
rel.
Koprivčevi so tako ostali
brez vsega; oblek, obutve,
prihrankov, fotografij...
»Sreča v nesreči je bila, da
nadstropji med sabo nista bi-
la povezani s stopniščem, si-
cer bi pogorela prav cela hi-
ša,« se še 14 dni po nesreč-
nem dogodku s solzami v oč-
mi spominja Leopold Ko-
Koprivčevim je ogenj v trenutku uničil vse: obleko, obutev, prihranke,
fotografije...
privc. »Največji problem je
bil v tem, da smo bili brez
strehe nad glavo, tistega dne
pa je za nameček pričelo še
tako deževati, da je bila vsa
dolina v vodi. Pri nas je vse
puščalo. Našli smo le luk-
njo, ki je bila pokrita s po-
njavo. Tam smo spali vsi sku-
paj, Miha in mi trije,« po-
kaže na ženo Anito, taščo in
starejšega sina, ki obiskuje
osnovno šolo v Pristavi.
Ravnatelj je takoj, ko je
izvedel za nesrečni dogodek,
fantu nakupil vse potrebno
za šolo. Družini so na po-
moč nemudoma priskočili
tudi v štorski lnexi in Servis
sistemu iz Podčetrtka, v ka-
terih sta zaposlena Leopold
in Anita, vsi njuni sodelav-
ci. Krajevna skupnost Prista-
va in Občina Podčetrtek, so-
sedje, prijatelji, sorodniki in
številni drugi. Z njihovo po-
močjo so si tako postavili
streho, a ta še ni v celofi kon-
čana.
Čeprav jim je požar uni-
čil vse, kar sta Koprivčeva
ustvarila s trdim delom, pa
sta prepričana, da se bosta
znova postavila na noge. Ni-
kakor pa, pravita, ne more-
ta pozabiti srčnosti vseh, ki
so jim ponudili roko pomo-
či. »Prav nihče se ni obrnil
stran, ko smo jih potrebo-
vali, zato se jim vsem iz sr-
ca zahvaljujem,« doda Leo-
pold. Bo. J.
S pomočjo sodelavcev, znancev, prijateljev, sorodnikov, sosedov
drugih dobrotnikov si bodo lahko Koprivčevi ponovno gradili doi
»Odmaknjena bližinaic v Ljubljani
Minister za okolje Janez Kopač je odprl predstavitve-
no razstavo »Odmaknjena bližina« - naravna in kultur-
na dediščina Kozjanskega parka, ki bo na ogled do 13.
aprila v Kulturno informacijskem centru Mestnega mu-
zeja v Ljubljani. Kozjanski park je predstavil direktor
Franci Zidar, o pomenu razstave pa je na otvoritvi govo-
rila namestnica direktorice Mestnega muzeja Irena Ve-
selko.
Na torkovi novinarski seji so predstavniki Kozjanskega
parka podrobno predstavili svoje delovanje. Strokovnjakom
pa bodo park predstavili v petih okroglih mizah, ki bodo
vsak četrtek ob 11. dopoldne: Zavarovana območja - vars-
tvo narave in mednarodne oodoore fmoderator mae. Vesna
Kolar Planinšič), Evidentiranje in dokumentiranje stavD"
dediščine v Kozjanskem parku (mag. Gojko Zupan), ^'
heološki in umetnostni kulturni spomeniki v zavarovan^'
območju Kozjanskega parka (Aleš Arih), Celostna podol^
Kozjanskega parka in predstavitev blagovne znamke (Fr^'
ci Zidar) in Kozjanski park 2010 (Stane Peterlin).
Ob sobotah dopoldne se na glavni ljubljanski tržnici pf^
stavljajo lastniki eko kmetij v Kozjanskem parku, ki sv<
izdelke in pridelke prodajajo pod novo blagovno znafli
Sožitje. Od predstavitve v Ljubljani si vodstvo Kozjansk<
parka obeta večji obisk naravnih in kulturnih vrednot, ki
je v parku na pretek, še več pa jih bo, ko bo park razširjen
okoli 250 kvadratnih kilometrov. *
Št. 11 -14. marec 2002
IHaši kraji in ljudje
17
Itfaložba za zvezdice
p 390 milijonov tolarjev je ocenjena
j^ost zadnje naložbe v Zdravilišču Laš-
*^ Kjer so pred petimi leti sprejeli program
'"lovite prenove vseh prostorov.
^^po sredine maja bodo zaključena preno-
,^gna dela v drugem nadstropju in dogra-
Lv mansardne etaže v Zdraviliškem do-
^ S prenovo vseh 31 sob s 53 ležišči v
Mgem nadstropju Zdraviliškega doma so
[jvci celjskega Gradisa začeli 3. januarja.
Dela se zdaj prevešajo h koncu, saj je že prišla
na vrsto dograditev mansardne etaže, v ka-
teri bo v 28 sobah prostora za 48 gostov. V
Zdraviliškem domu bodo po prenovi vse so-
be imele hotelski standard štirih zvezdic. Za
posodobitev ter ureditev zdraviliških pro-
storov so v Laškem v zadnjih petih letih na-
menili več kot 3 milijone evrov.
IS,
Foto: GREGOR KATIC
Pogled na Zdraviliški dom, kjer bodo do sredine maja v mansardni etaži zgradili 28 novih sob.
^    na kratko
Kako do čistilne naprave?
Predvidoma aprila se bodo v Šentjurju odločili, kako gra-
diti centralno čistilno napravo za območje mesta. Kot po-
jasnjuje vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Ma-
rija Rataj, razmišljajo zagotoviti pogoje za odvajanje in
:iščenje odpadnih voda z lastnim denarjem ali s podelitvijo
(oncesije; pri čemer bi izbrani koncesionar moral v veliki
neri tudi sofinancirati gradnjo potrebne infrastrukture. Mo-
goče so seveda tudi vmesne različice. (IS)
Spomladansko čiščenje
s 4. marcem so se v laški občini začele akcije čiščenja
)kolja in tradicionalno postavljanje zabojnikov za odvoz
(osovnih odpadkov. Ti so na določenem mestu za kosovne
)dpadke postavljeni samo po dva dni, če bo kje potreba, pa
ihbodo znova namestili po 1. maju. Spomladansko čišče-
ije v laški občini bo trajalo do 15. aprila, to soboto bo
ikcija na območju KS Marija Gradec, prihodnjo soboto pa
'Šentrupertu in na Vrhu nad Laškim. Jeseni načrtujejo še
'biralno akcijo posebnih in nevarnih odpadkov, zato naj
'bčani teh ne mečejo med redni odvoz ali v zabojnike za
kosovne odpadke spomladanskih akcij. (VM)
Sodelovanje šole s krajem
.'krajevna skupnost Vrh nad Laškim je tamkajšnji podruž-
^^^^^ osnovni šoli podarila električno klaviaturo. Zgledno
^delovanje med šolo in krajevno skupnostjo je v zadnjih
^^h letih šolo obogatilo še z razširjenim dostopa do šole in
^^''Kiriščem, novim tiskalnikom in video rekorderjem. (VM)
Denar za šport le z razpisom
v Šentjurju so objavili razpis za prora-
čunsko sofinanciranje športnih programov
na območju občine. Kot je ob obravnavi
predloga proračuna povedal vodja oddel-
ka za družbene dejavnosti Edi Peperko, v
Šentjurju letos ne bodo mimo javnega raz-
pisa podelili niti tolarja proračunskega de-
narja, zato je pričakovati precejšen odziv
društev in organizacij.
Za proračunski denar lahko kandidirajo
vsi, ki skrbijo za šport šolajočih otrok in
mladine s pripravo medšolskih tekmovanj,
šol v naravi ter športnih razredov, za šport-
no-rekreacijsko dejavnost, šport nadarjenih
otrok in izobraževanje strokovnjakov, v razpis
pa je vključen tudi program Športne zveze
Šentjur. Prijave v občinski upravi sprejema-
jo do 20. marca, za dva meseca pa je podalj-
šan razpis za športne programe šolajočih
otrok in mladine. Z izbranimi izvajalci bo-
do v enem mesecu po tistem, ko bo sprejet
letošnji proračun, sklenih pogodbe o sofi-
nanciranju.
IS
Salamijada Rimljanov
V Rimskih Toplicah, v okrepčevalnici
Marjeta, so že šesto leto ob dnevu 40 mu-
čenikov pripravili salamijado.
»K sodelovanju želimo privabiti čim več
izdelovalcev salam iz naših krajev, da bi se
tako lahko vključili v vseslovensko ocenjeva-
nje in kakovost predstavili tudi drugim,« je
povedal organizator prireditve Janez Strni-
ša. Letošnje ocenjevanje z novo strokovno
komisijo je potrdilo, da se je kakovost salam
bistveno izboljšala po izgledu, razporeditvi
mase, trdnosti, okusu, vonju in barvi, torej
po vseh kriterijih ocenjevanja. Na salamijadi
je sodelovalo 27 izdelovalcev salam, strokovna
komisija je za najboljšo izbrala salamo Dar-
ka Zemljaka iz Strenskega, ocenjeno s 46
točkami od 60 možnih. Drugo mesto je osvo-
jil Bojan Sirk iz Radeč s 44 točkami, tretje
pa Marjan Žikovšek iz Laškega s 43 točka-
mi. VLADO MAROT
Najboljši izdelovalci salam z organizatorjem salamijade Janežem Strnišo.
Šentjurčani z
Javnim dolgom
v šentjurski občini so lan-
sko poslovno leto zaključi-
li s približno 200 milijoni to-
larjev neplačananih raču-
nov. Znesek neporavnanih
terjatev bodo prenesli v le-
tošnji proračun, po ugoto-
vitvah vodje oddelka za pro-
račun in finance Judite Met-
hans Šarlah pa je bilo prib-
ližno tako tudi ob prehodu
iz leta 2000 v 2001.
Na splošno se znesek dol-
gov v zadnjih letih vendarle ob-
čutno znižuje. Po podatkih iz-
pred osmih let, ko je letni pro-
račun v Šentjurju znašal okoli
800 milijonov tolarjev, je bi-
lo ob koncu poslovnega leta
takšnih obveznosti kar za 500
milijonov tolarjev.
Občinski svetniki se zavze-
majo, da konec letošnjega le-
ta ne bi bilo niti tolarja ne-
plačane realizacije. »Že zato,
da ne bi imeli več občinskega
javnega dolga, ki po mojih
izračunih na vsakega Šentjur-
čana zdaj znaša že 11.550 to-
larjev,« je med prvo obravna-
vo letošnjega proračuna po-
zval občinsko vodstvo svetnik
Marko Diaci (SMS).
IS
Zmagali Radečani
Društvo podeželske mla-
dine Laško - Radeče je v so-
delovanju z laško kmetijsko
svetovalno službo v soboto
zvečer na Vrhu nad Laškim
pripravilo tradicionalno ob-
močno tekmovanje »Mladi
in kmetijstvo«.
Tekmovanja se je udeležilo
kar deset ekip iz laške in ra-
deške občine, pomerile pa so
se v aktualnih vprašanjih o oz-
načevanju govedi, zakonskih
predpisih s področja kmetijs-
tva, kmetijskega okoljskega
programa in dela Zveze slo-
venske kmečke mladine. Po
tekmovanju, na katerem sta pr-
vo in drugo mesto zasedli eki-
pi iz Radeč, tretji pa so bili Laš-
čani, so pripravili bogat kul-
turni program in družabno sre-
čanje. Prvouvrščeni Radečani
se bodo udeležili regijskega tek-
movanja, ki bo 23. marca na
Ponikvi. V. MAROT
Preveč
vzporednic
V predlogu šentjurske-
ga proračuna je 25 mili-
jonov tolarjev predvidenih
za ureditev lokalne ceste
Dole-Arclm, v predelu med
Dolami in Proseniškim,
kjer šentjurska občina me-
ji na celjsko.
Ureditev ceste, po kateri
se je promet zadnja leta moč-
no povečal, je več kot nuj-
na, so se strinjali tudi šent-
jurski občinski svetniki.
Vendar so znova opozorili,
da bi morala imeti cesta, ki
povezuje dve občini in je
hkrati še tako močno pro-
metno obremenjena, status
državne ceste. To pomeni,
da bi njeno vzdrževanje mo-
rala država vsaj sofinanci-
rati, če ne v celoti prevzeti
na svoja pleča.
V Šentjurju so s pobudo
o prekategorizaciji iz lokal-
ne v državno cesto doslej
poskusili že dvakrat, oba-
krat pa so jih zavrnili z ena-
kim argumentom, da status
državne ceste za ta cestni
odsek ne pride v poštev, ker
je na povezavi vzhod-zahod
le nekaj kilometrov bolj se-
verno avtocesta, južna vzpo-
rednica pa je prav tako v ne-
posredni bližini državna ce-
sta iz Šentjurja preko Štor
do Celja.
iS
modri
telefon
Na Modri telefon nas je
poklical Franc iz Celja, ki
ga zanima, kdo je »požeg-
nal« zakon o obligacijskih
razmerjih.
Obligacijski zakonik, ki je
začel veljati 1. januarja 2002,
je sprejel Državni zbor RS v
začetku oktobra 2001.
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Marjela Agrež. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-100.
Št. 11 -14. marec 2002
18
NASI KRAJI IN LJUDJE
Nezaželeni tujci?
V podjetju Golte Slovenija o prepovedi voženj z nihalko in zaprtju centra -
Vprašanja, ki terjajo odgovore
Direktor podjetja Golte
Slovenija Richard Stampfl,
hkrati predstavnik južno-
tirolskih družbenikov in
lastnikov žičničarskih na-
prav na Golteh, je na pet-
kovi novinarski konferen-
ci sicer napovedal, da bodo
zaradi dosedanjih investi-
cij ostali prisotni na smu-
čišču na Mozirski planini,
vendar pa bi si najprej že-
leli temeljitega pogovora z
inšpektorji.
Inšpektorji naj bi končno
točno povedali, kaj vse je tre-
ba urediti v smučarskem cen-
tru, da bi na podlagi teh ugo-
tovitev v podjetju pripravili
točen plan investicij. Znano
je namreč, da so prepovedi
voženj z nihalko minuli po-
nedeljek zaključili zimsko se-
zono na Golteh. Direktor pod-
jetja Richard Stampfl je po-
vedal, da je bila odločitev pro-
metnega inšpektorja za vods-
tvo veliko presenečenje.
Sploh potem, ko so še lani fe-
bruarja dobili pisno dovolje-
nje za enoletno uporabo vr-
vi, decembra pa je druga kon-
trola dovoljenje preklicala,
češ da na Golteh niso opravi-
li metalurških preizkusov. Po
Stampf lovih besedah so izved-
li deset poskusov z neporu-
šno metodo, ki je dala vselej
enake rezultate, zato v cen-
tru trdijo, da varnost smučar-
jev ni bila ogrožena.
Krivdo za vožnjo z obema
nihalkama so naprtili bivše-
mu vodji obratovanja, ki naj
bi mu v podjetju preveč zau-
pali in ki naj bi prikrival po-
membne informacije. Odgo-
vornega za varnost žičnic, či-
gar imena niso hoteli pove-
dati, so že suspendirali, o na-
daljnjih ukrepih se bodo od-
ločili po pogovoru z odvetni-
kom, na njegovo mesto pa
imenovali domačina Bernar-
Vodstvo podjetja Golte: z leve vodja uprave Blanka Kotnik, tehnični direktor David Senese in direktor
Richard Stampfl.
da Friclja. Nosilno vrv za gon-
dolo, ki jo je prometni inš-
pektor označil kot nevarno,
so nameravali zamenjati le-
tos, naročili pa so jo dan pred
pregledom.
Bivši vodja obratovanja,
ki ga nihče ni želel imeno-
vati, je verjetno Marjan Pre-
log. Njegovega imena v
vodstvu podjetja Golte Slo-
venija niso izdali, pa tudi
Prelog ni želel komentirati
oziroma potrditi »krivde« -
napovedal je le, da se bodo
stvari v prihodnjih dneh raz-
čistile, da ne sme dajati iz-
jav, ker ni pooblaščen, ter
da stvari niso tako hude. Pri
tem velja omeniti, da je bil
Prelog dolga leta direktor
RTC Golte.
Čeprav je zaenkrat naroči-
lo prekhcano, je direktor
Stampfl obljubil, da bodo vrv
zamenjali in zaželenih razko-
pane površine, izvedli pa so
že nekaj pripravljalnih del za
poletno sezono. Po napove-
dih bo letna smučarska karta
za prihodnjo sezono na Gol-
teh za imetnike starih kart za
tretjino cenejša.
Neobetavne
številke
Stampfl je napovedal, da
bodo k delu Rekreacijsko tu-
rističnega centra Golte priteg-
nili slovenske partnerje. Šte-
vilke o poslovanju v letošnji
sezoni na Golteh so dokaj sla-
be. Potem ko so lastniki v cen-
ter vložili 2,5 milijona evrov
(samo za ureditev nihalke so
porabili 400 tisoč evrov, spor-
na nosilna vrv za gondolo, ki
je povzročila prepoved obra-
tovanja nihalke, bo veljala 120
tisoč evrov), so v centru pri-
delali 41 milijonov tolarjev mi-
nusa ter 34 milijonov tolar-
jev amortizacijskih stroškov,
v smučarski center je name-
sto načrtovanih 60 tisoč obi-
skovalcev prišlo 15 tisoč smu-
čarjev. V centru je bilo 18 za-
poslenih delavcev, od katerih
so za nedoločen čas zaposle-
ni še trije, desetim delavcem
bo aprila potekla pogodba o
zaposlitvi, ostali pa so na pri-
silnem dopustu.
Direktor Stampfl je izposta-
vil tudi nekaj vprašanj, na ka-
tera v dneh po prepovedi ni
našel odgovorov. Med drugim
je izpostavil vprašanja o neza-
želenosti tujih investitorjev,
kulturnih razlikah, poslovanju
z izključno italijanskimi ude-
leženci, zavidanju, smiselno-
sti nadaljnjih investicij, veli-
kem številu kontrol na Golteh,
sodelovanju z okoliškimi pre-
bivalci in o tem, kaj sploh se
je dogajalo v centru, preden
so ga prevzeli Italijani.
URŠKA SELIŠNIK
Več kot milijardi
za center    I
v Gornjem Gradu so de-
lavci kamniškega Gradite-
lja začeli s pripravljalnimi
deli za izgradnjo Centra za
starejše, ki ga kot konce-
sionar gradi Deos, družba
za izgradnjo in upravljanje
oskrbovanih stanovanj iz
Ljubljane.
Celotna naložba bo stala
milijardo 121 milijonov to-
larjev, od česar ima po izjavi
direktorja Bojana Kranjca
družba 60 odstotkov lastnih
sredstev. V centru bo prosto-
ra za 150 oskrbovancev. Po
mnenju gornjegrajskega žu-
pana Tonija Riflja bodo za
oskrbovance iz Zgornje Sa-
vinjske doline porabili polo-
vico zmogljivosti, saj je tre-
nutno v različnih tovrstnih do-
movih v Sloveniji 60 oskrbo-
vancev.
Občina Gornji Grad bo za
svoj delež v vrednosti 120 mi-
lijonov tolarjev, predvse^
račun komunalno urejeJ
zemljišča v velikosti lo (J
kvadratnih metrov, tudi
odstotna lastnica centra. Pj
jekte je izdelal velenjski
jektivni biro, sam center,
naj bi po obljubah izvajaj'
zgradili še letos. V centnij
na razpolago 34 eno, 42^
in pet troposteljnih sob
čemer bo za 116 oskrbov^
cev standardna oskrba, z^i
pa nadstandardna. OdvisJ
od standarda bo cena osk^
nega dne od 3.400 do 5.8(
tolarjev na dan. Center zasi
rejše v Gornjem Gradu bon
dil zaposlitev 60 delavca
različnih poklicnih profilo
saj bodo oskrbovancem 2
gotavljali 24-urno oskrboj
ko v socialnem kot zdra^
tvenem smislu.
MITJA UMNI
Smeli modni Icorald
v organizaciji Jane Pireč-
nik, modne oblikovalke iz
Šoštanja, so minuli teden
v Kulturnem domu v Vele-
nju pripravili modno revi-
jo članov zgornjesavinjske
in šaleške gospodarske in
obrtne zbornice ter podjet-
nic iz Celja in Slovenj Grad-
ca.
Na predstavitvi spomladan-
ske in poletne kolekcije ob-
lačil je sodelovalo petnajst
proizvajalcev in prodajalcev
modne konfekcije, pletenin
ter frizerska studia BoomCj
rin ter Kristjan Styling. O!
lačila so predstavili štev,
butiki, trgovine in izdelovai;
s širšega savinjsko-šaleškeg
območja.
V polni dvorani KultunJ
ga centra Velenje se je prd
stavila tudi glasbena goa
Nuša Derenda, moderatori
joša Rebolj pa bi ob vsajej
vaji spremnih tekstov veli^
bolj zadovoljil številno oj
činstvo. J
J. MIKLA^
Podjetnica Jana Pirečnik (v sredini) je smelo organizirala veliko
modno predstavo.
Muca za praznik
Mladi forum Združene li-
ste socialnih demokratov
Velenje je na dan žena po-
vabil občanke s področja Ša-
leške doline na večer z umet-
nico Tino Gorenjak iz Ce-
lja, ki je z monokomedijo
»Muca ali brez ljubezni mi
živeti ni« razvedrila vsaj
petsto obiskovalk kulturne-
ga doma v Velenju.
Zaradi tako množičnega
obiska, ki je presenetil orga-
nizatorje, je na začetku na-
stala precejšnja zmeda, ki pa
se je po nagovoru Štefke Ku-
čan polegla, nekaj deseti
na in deklet je sedlo na ti
skoraj sto pa jih je v nab''
polni dvorani stalo poldf
go uro. Štefka Kučan je vsl
vesnem nagovoru sprego'!
rila o vsebini in zgodovi
praznika žena, z nageljn"
v roki pa je čestitala Vele'
čanki Jolandi Čeplak,
nam njena zmaga daje
nje, da bomo v prihodnja
bolj zadovoljni nad
nim praznovali dan žena
se veselili življenja.«
J. MIKLA*
Toplica v Okonini
Pred dvema mesecema us-
tanovljeno Društvo pode-
želskih žena Toplica, ki de-
luje v občini Ljubno, je v
soboto v gasilskem domu
Okonina pripravilo prijet-
no presenečenje ob dnevu
žena.
Kar 35 članic društva je so-
delovalo pri pripravi razsta-
ve ročnih del, predvsem na-
miznih prtičkov, pletenin, su-
hega cvetja, vezenin in dru-
gih izvirnih okraskov ter ku-
linarike. Predsednica društva
Metka Atelšek, zaposlena v
ministrstvu za kmetijstvo, je
bila vesela, saj so članice v
manj kot dveh mesecih do-
sti postorile, predvsem pa po-
kazale veliko volje za sode-
lovanje ob različnih prilož-
nostih. Darko Simončič, dr-
žavni sekretar v kmetijskem
ministrstvu, ki je razstavo od-
prl, je bil prijetno presene-
čen in zadovoljen, da se na
podeželju kljub težkim raz-
meram v kmetijstvu tvorijo
nova jedra za delovanje in
strokovno izpopolnjevanje.
Odprtja razstave v okonin-
skem gasilskem domu so se
med drugim udeležili posla-
nec Jurij Malovrh, župan ob-
čine Braslovče Dušan Goričar
in županja občine Ljubno An-
ka Rakun, ki je bila zaradi do-
gajanja odkrito navdušena.
Razstavo so odprli ob prijet-
nem kulturnem programu
tamkajšnjih otrok, citrark se-
ster Lenko z Ljubnega ter pe-
snice Marije Vodušek, ki je
prebrala dve svoji pesmi o ma-
mi. J. MIKLAVC
Razstava, ki je navdušila.
Št. 11 -14. marec 2002
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
19
Kolektivni odstop
polovice svetnikov?
j,^t vitanjskih svetnikov se pripravlja na odstop, če občinski proračun ne bo
sprejet
polovica vitanjskih
^pikov (Zdenko Plankl,
^,5timir Lamot, Jože Hri-
^^„ik, Viktor Kotnik in
Pogorevc) je zahte-
j)a sklic izredne seje Ob-
j^jkega sveta Občine Vi-
0. Na njej bi naj spre-
,|i občinski proračun za
;,(, 2002. Če preostalih
jetnikov ne bo na sejo
miroma če proračuna ne
odo sprejeli, so priprav-
jfli kolektivno odstopiti,
jvojo zahtevo utemelju-
,jo s popolno blokado de-
iiako občinskega sveta kot
tjfinske uprave zaradi nes-
tejetja proračuna. Prora-
unobčine je doslej dvakrat
tjravnaval odbor za premo-
enje, finance in gospodar-
^vprašanja, občinski svet
pa že trikrat. »Proračun, ka-
terega smo že dvakrat potr-
dili svetniki, ki zahtevamo
sklic izredne seje, je bil na-
rejen kot transparenten in
razvojno naravnan doku-
ment. Nanj svetniki, ki so
ga zavrnili, niso dali ne pi-
snih amandmajev ne dodat-
nih dopolnil. Skratka, bil
je pripravljen v skladu z vse-
mi republiškimi izhodišči
in priporočili ministrstva za
finance. Zavrnjen je bil za-
radi nagajanja in izkazova-
nja moči,« so zapisali po-
budniki. Ob tem pa so po-
sebej poudarili, da so sami
pripravljeni proračun, kot
je bil predlagan, brez raz-
prave še enkrat potrditi.
Svetniške kolege poziva-
jo, naj razmišljajo kot ob-
čani in kot svetniki, ne pa
kot »strankarski pripadni-
ki in povzročitelji nereda in
kaosa«. Ker proračun še ni
bil sprejet, je namreč zastalo
delo ne le v občinskem sve-
tu in njegovih odborih, tem-
več v občini kot celoti. Naj-
huje je, ker so ogrožene tu-
di vse predvidene naložbe.
Popoln zastoj v razvoju bi
tako ali drugače prizadel vse
občane. »Posledice se že ka-
žejo in povzročajo nejevo-
ljo med občani. Naša obve-
za in dolžnost je, da prora-
čun sprejmemo. Drugače je
boljše, da prepustimo me-
sta drugim, ki bodo bolj re-
sni,« še poudarjajo.
Svetniki, ki so zahtevali
izreden sklic občinskega
sveta, so iz vrst Slovenske
ljudske stranke in Liberal-
ne demokracije Slovenije.
Župan Stanislav Krajnc je
njihovo zahtevo sprejel in
izredno sejo sklical v četr-
tek, 2L marca. Če se bo tu-
di tokrat ponovil znan vi-
tanjski scenarij, če bodo to-
rej svetniki tudi pri tako po-
membni odločitvi ostali raz-
deljeni na 5:5 in proračuna
ne bodo sprejeli in če bodo
pobudniki izredne seje tu-
di dejansko odstopili, to po-
meni razpustitev občinske-
ga sveta in predčasne voli-
tve. Glede na to, da bodo
redne volitve proti koncu le-
ta, bi bilo v tem primeru za
Vitanjčane leto 2002 tako
rekoč izgubljeno.
MILENA B. POKLIC
Dnevno varstvo za ostarele
v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah bi z njim radi pričeli še
letos
Ko človek ostari in ne mo-
Eveč skrbeti zase, je reši-
!V preselitev v dom za os-
irele. Običajno vsak z od-
odom od doma odlaša ko-
kor je le mogoče, povrhu
a je v domovih premalo
rostora za vse, ki si tam
Elijo urediti novo življe-
je. Sedaj to delno rešuje-
I s pomočjo na domu, v
amrechtovem domu za
tarejše v Slovenskih Ko-
ijicah pa se pripravljajo na
lovost na našem območju
dnevno varstvo.
Kot je povedala glavna se-
tra Lambrechtovega doma
Barija Medven, imajo pro-
^kt že pripravljen in upa-
da bodo dnevno varstvo
shko ponudili še letos. Pred
pmpa bo treba nekoliko pri-
soditi prostore, predvsem
zgraditi prizidek, v katerem
bi bil večji skupen prostor s
sanitarijami. Ko bodo us-
trezni prostori pripravljeni
in program potrjen, bodo z
dnevnim varstvom lahko pri-
čeli.
Predvidoma ga bodo za-
gotavljali med 7. in 17. uro,
starostnike pa bodo pripe-
ljali ali svojci, ali pa bo pre-
voz zagotovil dom. »Pri nas
bodo lahko vključeni v vse
programe, ki jih ni malo. Se-
veda jim bomo nudili po-
trebno nego, na voljo bodo
imeh zdravniško oskrbo, pe-
dikuro, frizerske storitve, fi-
zioterapijo in delovno tera-
pijo... Tako kot oskrbovan-
ci, ki so pri nas stalno. O tem,
koliko časa bodo preživeh
med nami in kako bodo ta
čas izkoristili, se bodo sa-.
mi odložili,« razlaga Mari-
ja Medven.
Dnevno varstvo ostarelih
je v Sloveniji šele v povo-
jih, v svetu pa je že dodobra
uveljavljeno in priljubljeno.
Starejšim popestri življenje,
svojci so razbremenjeni skr-
bi, predvsem pa ostareli
mnogo dlje ohranijo svoj
dom. Da bo zanimanje za to
obliko pomoči starejšim pre-
cejšnje, potrjujejo sedanji
podatki o vključenosti v or-
ganizirano pomoč na domu.
V občinah Slovenske Ko-
njice, Zreče in Vitanje ne-
govalke redno obiskujejo 64
oskrbovancev. Za konjiško
območje je šest zaposlenih,
za zreško trije in za vitanj-
sko dva, pomaga pa jim še
pet negovalk preko javnih
del. Oskrbovanci so z njiho-
vim delom zadovoljni, za to
obliko pomoči pa se najbolj
odločajo zaradi želje, da lah-
ko ostanejo čimdlje doma.
To pa jim bo omogočala tu-
di dnevno varstvo, le da bo
nudilo še veliko več kot ob-
časne obiske negovalk.
MILENA B. POKLIC
Samo za vztrajne
Brez sodelovanja članov
Otroške gledališke skupine
Osnovne šole Pod goro sko-
raj ni pomembnejše prire-
ditve na Konjiškem. Delu-
je že 18 let, tako dolgo kot
jo vodi mentorica Marija
Golčer.
Nanizali so že številne us-
pehe, med katerimi izstopa-
jo predstavitve na Linharto-
vih državnih srečanjih otroš-
kih gledaliških skupin in zlato
priznanje, ki so ga lani pre-
jeli na Festivalu turističnih
podmladkov v Podčetrtku za
odrsko uprizoritev Legende
o žičkem grobeljniku. Za to
predstavo je besedilo napi-
sala učenka 5.c razreda Bo-
ža Gorenjak, dramatizirala
pa, tako kot ostale predsta-
ve, Marija Golčer. S to legen-
do so se predstavili tudi na
lanskem festivalu vzgoje in
izobraževanja v Celju (na po-
snetku).
Letos je v gledališko sku-
pino vključenih samo dva-
najst učenk in učencev od 3.
do 8. razreda: »Otroci so ved-
no bolj obremenjeni s šolski-
mi obveznostmi, tako da že
pri tem skromnem številu
stežka uskladimo čas za va-
je. Če bi jih bilo toliko kot
pred leti, ko je sodelovalo tu-
di po 28 učencev, ne bi šlo,«
ugotavlja Marija Golčer. A po-
membno je, da so vsi člani
otroške gledališke skupine
pripravljeni na delo in da jim
ni pretežko zamenjati svoje-
ga prostega časa za vaje in na-
stope.
MBP
Starejši hočejo postelje, mlajši službe
Za gradnjo Doma starej-
^ občanov v Vojniku vla-
zaradi pomanjkanja
zmogljivosti ter pričakova-
fli novih delovnih mest ve-
^'^0 zanimanje. V celjskem
Mjetju Contraco, investi-
"[[u in nosilcu koncesije,
^'^čakujejo vselitev še pred
koncem tega leta.
^^dradi ugodnih vremen-
'^•^ pogojev namreč septem-
Začeta gradnja hitro na-
ter zapisane termi-
prehitevajo. Tako so na
5''3dbišču trenutno pred po-
^'''Vanjem strehe zahodne-
^^Jrakta, v osrednjem in
^^•^odnem traktu pa delajo
^^^•^utno že v četrti etaži. Več
^ ^ niilijardo tolarjev vred-
. iialožbo gradi celjsko
^pietje CMC, Ceste mosto-
^.^^•cer pa napovedujejo raz-
^3 vodilna delovna me-
sta v bodočem domu za ko-
nec spomladi, hkrati bodo
objavili evidenčni vpis za
oskrbovance (veliko prijav-
ljenih je že v okviru eviden-
ce, ki jo vodijo v vojniški
občinski stavbi). V domu bo
prostora za 170 oskrbovan-
cev, od tega bodo približno
desetim ponudih možnost
dnevnega varstva. Po siste-
matizaciji bo za oskrbovan-
ce skrbelo približno 60 za-
poslenih. Razpis za osebje
doma nameravajo objaviti,
konec poletja.
Občani vse tri razpise tež-
ko pričakujejo, nekateri pa
se zanimajo tudi za možnost
nakupa varovanih stano-
vanj. Zato v podjetju Con-
traco razmišljajo še o mo-
rebitni gradnji takšnih sta-
novanj.
BRANE JERANKO
Vreme spreminja termine graditeljev težko pričakovanega Doma starejših občanov v Vojniku. V njem bo
170 oskrbovancev ter nove službe za 60 občanov Iz vojniške ter okoliških občin.
Št. 11 -14. marec 2002
20
ŠPORT
Končno padla
tudi Ajdovščina!
CMC Publikum v gosteh ugnal Primorje - Bloudek uspešno začel na klopi
Ere - Rudar iz bunkerja skoraj do zmage v Ljudskem vrtu >
v dveh krogih lige Simo-
bil (drugem in devetnaj-
stem) so tri moštva s Celj-
skega osvojila po vseh de-
vet točk, minuli konec ted-
na pa se je drugič zgodilo,
da so zbrala sedem točk. Le
za las je manjkalo, pa bi še
tretjič imela popoln izkupi-
ček, a je velenjski Rudar ozi-
roma Goran Jolič zapravil
enajstmetrovko v Ljud-
skem vrtu.
Celjani so se po stresnih
porazih v Kopru in doma z
Ero uspeli pobrati, in dokaj
nepričakovano slavili v Aj-
dovščini.
Psihološki
podvig
v dosedanjih šestnajstih pr-
venstvenih poskusih po osa-
mosvojitvi so Celjani v Ajdovš-
čini iztržili šest remijev, preo-
stala srečanja pa so izgubili.
Sedaj so končno zmagali, pa
čeprav so bili že nekajkrat bolj-
ši od gostiteljev. Strelca sta bi-
la najizkušenejša igralca Vla-
dislav Lungu in Samo Vido-
vič. Moldavec je v prvem pol-
času nekaj metrov izven ka-
zenskega prostora sprožil mo-
čan in natančen udarec, v dru-
gem delu pa je Korošec odbi-
to žogo od vratnice (Andrej
Kvas) pospravil v mrežo. Do-
mačini so le nekaj minut za-
tem znižali zaostanek, prav-
zaprav pa so bili do konca tek-
me nemočni. Trener Marijan
Pušnik, ki bi ga s celjske klo-
pi še pred tednom dni želela
vreči kar »polovica Slovenije«
- najbolj strupene puščice si-
cer prožijo strokovno-pozna-
valski krogi iz Ljubljane - je
novinarsko konferenco začel
s šalo in jo na isti način tudi
zaključil. »V banki v Dravo-
gradu mi je nekdo svetoval, naj
se naslednjič, ko vodim s 3:0,
uležem in se delam mrtvega.
Kajti mrtev takšne tekme ne
morem izgubiti. Ko bi me od-
nesli z igrišča, bi igralci zai-
grali zavzeto. Šalo na stran, niti
nisem jaz izgubil tekme z Ero
niti je nisem dobil v Ajdovšči-
ni. Graja ali zasluge pripada-
jo igralcem. Za srčnost na Pri-
morskem jim čestitam. Poka-
zali so, da so iz pravega testa,
da se znajo tudi >stepsti<, če je
pač treba. Kar sta prikazala
Gregor Helbl v obrambi in Sa-
mo Vidovič v napadu, je lah-
ko za vzor ostalim.
Celjani so v pokalu NZS
v sezoni 96/97 že slavili z
1:0 pri Primorju (Faik Kam-
berovič), a nato neslavno
pogoreli na povratnem
obračunu polfinala na
Skalni kleti.
Ena dobra nedelja ne po-
meni nič. Ostati moramo
skromni, a samozavestni, in
igrati v enakem tempu,« je
pripovedoval Pušnik. Priznal
je, da njegovo moštvo ni igra-
lo izrazito napadalno: »Bolj
smo se posvetili obrambi kot
sicer. Nismo pač pokrivali
nasprotnikov že na robu nji-
hovega kazenskega prostora.
Prisilili smo jih, da so igrah
na silo z dolgimi podajami.
Hitrima Obilinoviču in Ba-
rutu nismo pustili praznega
prostora za protinapade.«
Publikum je tokrat igral s
prostim branilcem, po obi-
čaju je vlogo prevzel Almir
Sulejmanovič.
Tretja zmaga
Mariborčanov?
Državni prvak Maribor Pi-
vovarna Laško je v tej sezoni
obakrat premagal Publikuma
(1:0, 2:0).
Od silne želje po zadetku
vijohčastim, bivšim soigral-
cem, bo morda pregorel An-
drej Kvas. Včeraj so na Skal-
ni kleti začeli deliti brezplačne
Upravičeno veselje Publikumovcev.
vstopnice za nedeljski štajer-
ski derbi. Ko jih bo pošlo 500
(le za navijače s Celjskega z
osebnim dokumentom), pa se
bo začela predprodaja. »Naj
nam pristaši ne zamerijo, ker
jih bomo popisovali ob dvi-
gu vstopnice. Radi bi pač pre-
prečili nepravilnosti,« je po-
vedal tehnični vodja Ambrož
Krajnc, ki ga je v Ajdovščini
direktor domačega kluba Mi-
ran Lulik pričakal z »grož-
njo«: »Ne da vas bomo pre-
magali, nabili vas bomo!«
Proti Mariboru bo zaradi če-
trtega rumenega kartona
manjkal Marko Križnik,
pred dvema zaporednima go-
stovanjema (Rudar, Gorica)
pa so v nevarnosti za prisilni
počitek Gobec, Beršnjak,
Lungu (po 6 rumenih karto-
nov), Jožef, Helbl in Plastov-
ski (po 3). Marijan Pušnik si
želi ponovitve predstave z
Ero, seveda tiste do 60. mi-
nute: »Maribor ima najboljše
moštvo, dobro vodeno in je
glavni kandidat za naslov pr-
vaka. Na vsakem igralnem me-
stu ima po dva kakovostna no-
gometaša. Točka za nas ne bi
pomenila neuspeh.« Drugič za-
pored bo Publikumu sodil Pre-
valjčan, za Petrom Šartom, ki
je videl 37 prekrškov Celjanov
in 9 Ajdovcev, še Drago Kos.
Šov je zagotovljen.
Šmarsko
romanje v
Kidričevo
Marijanu Bloudku, četr-
temu trenerju Ere Šmartno v
tej sezoni, je na debiju uspel
sanjski razplet. Do zmage, ki
je šele tretja Erina na doma-
čem igrišču, je prišel z moč-
-no oslabljenim moštvom, saj
je zaradi kazni manjkalo kar
šest ključnih igralcev. Vendar
se je pokazalo, da je ekipa tu-
di z nekaj »rezervisti« premoč-
na za Kranjčane, ki jim ni us-
pelo praktično nič. Pretirano
»tarnanje« bivšega trenerja
Staneta Bevca nad premajh-
nim številom kvalitetnih igral-
cev je bil morda eden od vzro-
kov njegovega odhoda, v
ozadju pa se skriva »afera Vi-
co«, ki bo še razkrita.
' Res je, da nedeljska enaj-
^ sterica na klopi praktično ni
imela menjave. Marko Pokle-
ka je edini vstopil v igro v dru-
gem polčasu in dosegel svoj
prvi zadetek v članskem moš-
tvu. Vodstvo kluba je načrto-
valo delo z devetnajstimi kva-
litetnimi igralci, kar bi mo-
ralo v normalnih okoliščinah
za slovenske razmere zadoš-
čati za dober rezultat. Takšno
število manjkajočih igralcev
je težko ponovljivo, vendar
pa ŠmarČane naslednja dva
tedna čaka naporen ritem, saj
bodo poleg prvenstvenih odi-
grali tudi dve pokalni tekmi
in lahko se zgodi marsikaj.
Na dveh obračunih z Alumi-
nijem bodo morali prikazati
veliko boljšo igro kot smo jo
videli v nedeljo, če bodo ho-
teli uresničiti zastavljeni cilj
- uvrstitev v finale.
Najbolj zaslužen za zma-
go proti Triglavu je Dalibor
Teinovič, ki je bil pravi mo-
tor ekipe. Pred srečanjem se
je bržkone zavedal, da je več- ■
ji del bremena tokrat na nje-
govih ramenih in je deloval
izredno nemirno. Vendar je
tovor s pleč »snel« v 19. mi-
nuti, ko je v slogu Zlatka Za-
hoviča s prostega strela pre-
magal gostujočega vratarja
Handanoviča. Na položaju
prostega branilca se je zelo do-
bro znašel Matjaž Štancar,
ki je s svojimi izkušnjami de-
loval izredno zanesljivo. Edino
nevarnost za vratarja Rober-
ta Srago je povzročal Bojan
Jamina, ki je od sredine pr-
vega polčasa igral s povito gla-
vo. V trenutkih nevarnega ob-
leganja domačih vrat je Pe-
ter Plošnik dobil že svoj dru-
gi rumeni karton, vendar mu
je glavni sodnik Damir Sko- ■
mina pozabil pokazati rde-
čega, na kar ga je opozoril
četrti sodnik Milan Kogej in
Plošnik je moral upravičeno
'zapustiti igrišče. To je v treh
tekmah že četrti rdeči karton
Ere Šmartno, ki v nedeljo z
Domžalami ne bi smela imeti
težav. V sredo pa je na vrsti
že prva tekma pokala Slove-
nije v Kidričevem, kjer bo-
do svoje ljubljence v velikem
številu bodrili tudi Šmarski
Martini.
Jolič zapravil
senzacijo
Velenjčanom je uspelo us-
taviti nalet Maribora Pivovar-
ne Laško. Po receptu Vojislava
Simeunoviča so se s pravim
bunkerjem močno trudili, da
ne bi dobili gola. A kmalu bi
jim uspelo celo popolno pre-
senečenje. V 72. minuti je glav-
ic sodnik Robert Šegula ze-
lo pogumno pokazal na belo
točko. Goran Jolič je lepo stre-
ljal na desno stran vratarja
Murka, ki pa je odlično po-
sredoval in preprečil veselje
gostov. Morda je tudi zato ma-
riborski igralec Miha Golob
v enem izmed celjskih loka-
lov deloval, kot da bi slavil
zmago. Pretirano razočaran
ni bil niti Bojan Prašnikar,
ki je v nedeljo spremljal sre-
čanje v Šmartnem ob Paki. Če-
prav niso zmagali v Ljudskem
vrtu, so državni prvaki svojo
prednost pred zasledovalci po-
večali in to ga je še kako vese-
lilo. Rudarji so še enkrat do-
kazali, da »ubijanje« nogome-
ta prinaša točke, saj tudi Ma-
riborčani z močnim oblega-
njem gostujočega gola niso
mogli doseči zadetka. Nad igro
Knapov so bili zgroženi prav
vsi ljubitelji dobrega in lepe-
ga nogometa.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
NA PIKI
Po goli
v objen
očetul
20-letni Marko Poklek
je eden izmed »pravil
Šmarčanov v Erinem mol
tvu. Športno pot je začel p
osmih letih v domačem k«
ju. Prihaja iz nogometm
družine, saj je bil oče sod
nik, njegov brat pa še ig^
v 2. slovenski ligi, tako d
mu podpore pri domačihi
manjkalo. Potem ko je vka
detski in mladinski ligi nj
stopal za velenjski Rudai
se je pred sezono vrnil
Šmartno ob Paki in v prvei
moštvu debitiral v Mursl
Soboti, ko je ekipo še vod
Stane Bevc. V nedeljo je d«
segel svoj prvi zadetek v pJ
voligaški druščini.
»Bil sem ga zelo vesel, s<
je to nagrada za ves moj trui
ki ga vlagam v nogomet. 1
zadetek je prava motivadi
za nadaljnje delo in dokazi
vanje.«
Veselja je bil najprej di
ležen vaš oče, ki ste mu sti
kli v objem. Kako se je slavj
nadaljevalo?
Po tekmi smo nazdravili
družino in prijatelji. S so
gralci smo imeU v torek p
treningu manjšo pojedino.s
sva z Damjanom Romiho
praznovala tudi rojstni dai
Kot domačin ste verjeti
uspešne sezone vaše ekip
še posebej veseli?
Vse življenje sem po veza
s tem klubom, zato sem zel
vesel vsakega uspeha, ki i
dosežemo. Že pred sezoo
sem pričakoval, da lahko pi
zitivno presenetimo tudi vp
vi ligi, saj imamo številu
kvalitetne igralce in dobi
vodstvo, tako da nad rez«!
tati nisem presenečen.
V letošnji sezoni vas ^
di že četrti trener. Kako I
vpliva na igralce?
Menjave trenerjev niso o*
visne od igralcev, s tem se^
varjajo v vodstvu kluba, f
nas to ne pušča nobenih P"
sledic. Vzdušje v ekipi je*
vedno zelo dobro, igralci
ramo sprejeti odločitve vod^
tva in se navaditi na spf'
membe.
Šola, prosti čas?
Končujem 5. letnik 0
tro - tehniške šole v Velen!
in vsak dan naporno ucnira''
tako da prostega časa nim^
praktično nič.
PETRA ŠAm
Foto: DAMIJAN KUAJ''
Št. 11 -14. marec 2002
ŠPORT
21
Poškodbe
zaustavile Gorenje
Trebanjci z novim trenerjem igrajo kot prerojeni
^iglenjčani so se v 15. kro-
pomerili s konkuren-
čna tretje mesto Trimom,
^ s porazom 24:26 za-
0 prvo zaključno žo-
l^ajti zmaga bi jim že
Laj) zagotovila odlično
jj^no uvrstitev, kar bi bi-
gjio izmed večjih prese-
^gnj letošnje sezone. To-
jobrnilo se je drugače,
j^jiro Požun je imel ves te-
velike težave 's poškod-
'0 Sirka, Dobelška in So-
^ Slednji niti ni mogel na-
ppiti, saj je poškodba glež-
jj prehuda in vprašanje je,
j 1)0 lahko nastopil na če-
ifinalnem srečanju pokala
[OtiPrulam. Boštjan Kavaš
,ne vidi razlogov za poraz
v poškodbah: »Res je, da
jiobili zaradi neigranja So-
jča oslabljeni, vendar me-
pi, da smo se morda neko-
|o preslabo pripravili na
(ihovo obrambo 6-0, ki na-
ieldpi venomer povzroča ne-
leio težav«
Poraz seveda ni tragičen,
[da kljub vsemu bi doma-
ini lahko izvlekh več, kaj-
iv42. minuti so nadokna-
Sli zaostanek in prešli v
odstvo z 18:16. Potem pa
tje vse kar naenkrat usta-
io. Po strelih Velenjčanov
žogo, namesto da bi jo po-
ral iz mreže, vratar Torlo
ibijal, medtem ko sta ve-
njska vratarja v treh četr-
lah tekme ubranila 14 stre-
V, v zadnjih 15 minutah pa
Kar dva rokometaša Gorenja je zaustavljal Trimov Filip Gradišek.
le še dva. »Borili smo se po
najboljših močeh, igralci so
dali vse od sebe, zato jim ne
morem ničesar zameriti. To-
krat so Trebanjci zasluženo
zmagali,« je po tekmi dejal
trener Gorenja Miro Požun,
medtem ko je bil Kavaš nad
igro Trebnjega naravnost
navdušen: »S prihodom tre-
nerja Nika Markoviča so zelo
veliko pridobili. To je po-
vsem druga ekipa kot v je-
senskem delu. Igrajo čvrsto
in trdo obrambo, v napadu
so odlični. Žoga jim hitro
kroži, za povrh pa imajo še
dva izrazita strelca. Do kon-
ca bodo izgubili le še proti
Celju in Prulam. Žal mi je,
da velenjska publika prihaja
na tekme v tako majhnem šte-
vilu, kajti ob večji podpori s
tribun bi morda na koncu sla-
vili mi, čeprav je bilo čutiti
pomanjkanje ustreznih za-
menjav predvsem na zuna-
njih pozicijah. Še vedno ima-
mo največje možnosti za
končno tretje mesto!«
MITJA GAVRILOSKI
Foto: GREGOR KATIC
V Šentjurju
šahisti,
Ratejeva
in Uriep
Najboljši športnik ob-
čine Šentjur za leto 2001
je Uroš Urlep, 24-letni
taekvvondoist, ki je na SP
v Riminiju osvojil četrto
mesto.
Pri športnicah je prvo
mesto pripadlo metalki
kopja Martini Ratej, čla
niči šentjurskega Kovala,
ki je zmagala na zimskem
DP. Med ekipami je pre-
senetljivo zmagal Šahov-
ski klub Šentjur, ki je v
seštevku vseh kategorij
deveti v državi, člansko
moštvo pa je osvojilo
enajsto mesto. Priznanje
je prevzel predsednik
kluba Franc Gazvoda.
Prireditev je bila organi-
zirana odločno prepoz-
no, veliko senco pa je na-
njo vrgel izbor najbolj-
ših ekip. Šušljalo se je,
da je predsednik Šport-
ne zveze Šentjur Zvone
Leskovšek velik pristaš
šaha... Predsednika košar-
karskega kluba Alpos Ke-
moplast Petra Laporni-
ka so povabili na zaključ-
no prireditev z namenom,
da bo prejel priznanje v
imenu kluba, ki je naj-
boljši v mestu. Razplet-
lo se je drugače.
Ana Michelle Stipič pred favorizirano Blejko In tretjeuvrščeno Tino
Robnik Iz Luč.
Uniorčifa snežna junaica
Državna smučarska prvaka sta postala Celjanka Ana Mic-
helle Stipič in Frankolovčan Denis Srebot iz smučarskega
društva Unior Celje. 10-letna Stipičeva, odličnjakinja s 1.
Osnovne šole, je bila najboljša med cicibankami, ki tek-
mujejo le v veleslalomu. Njen uspeh je s tretjim mestom
dopolnila Tina Robnik iz Luč.
Uniorovec Blaž Zavec je medaljo zgrešil za nekaj sto-
tink in osvojil šesto mesto. Srebot, ki je pred kratkim na-
polnil 15 let in je že gimnazijec, si je na Soriški planini
najprej prismučal bronasto medaljo v slalomu pri starej-
ših dečkih, nato pa je naslednji dan slavil v veleslalomski
preizkušnji. D.Š.
Št. 11 -14. marec 2002
22
ŠPORT
»Že na začetku so
nas vsi odpisalicf
Na košarkarje so pozabili tudi šentjurski občinarji
Zaključek prvega dela
Hypo lige je prinesel velik
uspeh ekipi Alposa Kemo-
plasta, ki je presenetil ko-
šarkarsko Slovenijo. Največ
zaslug za vstop v ligo za
prvaka gre zagotovo pripi-
sati trenerju Igorju Pucku,
ki že peto leto vztraja na isti
klopi.
Vaša ekipa je prav goto-
vo prvo presenečenje dose-
danjega prvenstva. Kako se
vam je uspelo obdržati pri
vrhu, kljub pomanjkanju
denarja in skromni igralski
zasedbi?
Zelo smo zadovoljni, saj
smo pred začetkom imeli po-
vsem drugačno izhodišče kot
lani, ko smo prišli v elito slo-
venske košarke. Začeli smo s
slabšo ekipo, prišlo je do spre-
membe tekmovanja zaradi Ja-
dranske lige in vse to je po-
menilo korak nazaj. Drugi je
sledil že po 6. krogu, ko nas
je zapustil edini pravi center
Jadranko Čovič. Takrat smo
spoznali, da nam »jokanje« ne
pomaga, da je potrebno str-
niti vrste in narediti vse, kar
je v naših močeh. Denarja za
novo okrepitev enostavno
nismo imeli in igro smo pre-
selili na zunanje položaje, psi-
hološki moment pa je bil po-
glavitni dejavnik uspeha.
Bi morda katero od zmag
lahko omenili kot ključno?
Oči sta nam odprU dve go-
stujoči proti Heliosu in Za-
gorju, seveda pa je bila naj-
pomembnejša zadnja v Seža-
ni, saj smo tako sami potrdi-
li, da si zaslužimo »zgornji
dom«.
Pred zadnjim krogom je
bilo veliko govora o igrah
in igricah, katere bi naj vam
prinesle slab razplet.
Že pred začetkom sezone
so nas na vseh ravneh od vrha
zveze do sodniške organi-
zacije omenjali kot drugoli-
gaša. To nas je dodatno moti-
viralo. VedeU smo, da smo od-
visni samo od sebe. Kakšne
pomoči od drugod nismo sme-
li niti zeleh pričakovati. Na-
še mesto nima praktično no-
benega sodnika v višjem ran-
gu, že ob omembi Šentjurja
in košarke, pa se mnogi v glav-
nem mestu le posmehujejo.
Potrditev tega je sojenje naših
tekem, nekaj čudnih izidov
drugod in celo zamude
začetkov tekem. Zdržali smo.
Največ zaslug pripada fantom,
ki so le z igro na parketu
priborili mesto v ligi za prva-
ka. V zadnjem krogu je bil
vložek ogromen. Vsi so vlo-
žili veliko denarja v ekipe, a
se, absurdno, tekme niso igra-
le istočasno. Mi smo prej opo-
zorili zvezo, a smo dobili od-
govor, naj se s sumničenji ne
ukvarjamo. Nekateri, ki so se
sicer uvrstili naprej, imajo kar
precej masla na glavi.
Je vaš klub nekakšna »pe-
pelka« lige?
V Šentjurju je marsikate-
ra stvar pred športom, pa že
tako je gospodarstvo precej
šibko. Tudi s tega vidika smo
bili glavni kandidati za iz-
pad. Občina ni imela preve-
likega posluha, čeprav je naš
klub v ospredju, kar se tiče
športa, tako po dosežkih kot
medijski odmevnosti. Igral-
ci za svoj trud in delo ne do-
bivajo tistega, kar si zasluži-
jo. Tako ne gre več. Hono-
rarji so zelo nizki, za name-
ček pa še neredni. Odgovor-
ni bi morali večkrat pogle-
dati na lestvico, ki je najbolj
merodajna.
Drugi del sezone so za-
čeli klubi za obstanek v
Hypo ligi. Ekipi s Celjske-
ga sta ostali na dnu lestvi-
ce. Elektra je znova doži-
vela poraz doma, s Tri-
glavom. Neuspeh, ki je bil
posledica tudi čudnega na-
čina vodenja trenerja Deja-
na Srziča, je izzval nove ko-
mentarje v Šoštanju. Nek-
je so celo zapisali, da je šlo
za Waterloo »malega Napo-
leona«. Tudi Zrečani niso
opravičili pričakovanj.
Usodna je bila druga četrti-
na, vsi kasnejši napori, tu-
di vstop Petranoviča (tri troj-
ke zapored) in odlični Dun-
dovič sta bila zaman. Ko-
nec tedna sledi osmina
finala pokala. Praznik ko-
šarke bo v Šentjurju, kamor
prihaja Olimpija.
Odnos se je videl tudi na
razglasitvi športnika leta...
Bil sem prijetno presene-
čen, da sem dobil prizna-
nje kot prvi trener občine
Šentjur. Vendar se je to hi-
tro sprevrglo v žalost, saj
nihče od igralcev ni dobil
priznanja, v senci pa je os-
talo tudi moštvo pri ekip-
nem izboru. Pozitivno je
bilo dejstvo, da je razglasi-
tev dan pred odločilnim sre-
čanjem v sezoni prinesla do-
ber dodatni motiv. Košarka
je paradni šport v Šentjur-
ju, praktično edini, ki pri-
vabi več sto gledalcev. Očit-
no to ni bilo dovolj za
Igor Pucko
poklicane, vendar gre to na
njihovo dušo. Mi smo se pač
pomirili z dejstvom, da ne
znajo ceniti naših uspehov.
Če sedaj nismo bili izbrani
za najboljši kolektiv, potem
v prihodnje ne bomo imeli
nikakršnih možnosti, saj
višje kot smo, zaenkrat ne
zmoremo.
Pogled na drugi del se-
zone.
Po zmagi v Sežani je bilo
navdušenje veliko, igralci
pa so na sestanku po prvem
treningu sklenili, da svoje'
kože v precej močnejši ligi
ne bodo prodali poceni.
Opravili smo del fizičnih
priprav, kajti moči so nam
pojenjale. Naši tekmeci so
na precej višji ravni. Skušali
se bomo izogniti visokim
porazov, ki bi vrgli nega-
tivno senco. Igralci zaradi
tega še močneje vadijo, saj
želimo prikazati dobro ko-
šarko. Ne obremenjujemo
se z uvrstitvijo. Mi smo zgo-
dovino že napisali, sedaj pa
bomo delali tudi za prihod-
nost. Obenem pa bomo sku-
šah izboljšati lanski dose-
žek, ko smo bih osmi. Če
nam bo uspelo, bo to pika
na i najboljše sezone v zgo-
dovini šentjurske košarke.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIC
PANORAMA
NOGOMET
1. SNL
23. krog: Primorje - CMC
Publikuml:2 (0:1); Vidmar
(57); Lungu (28), Vidovič
(54). Em Šmartno - Živila
Triglav 2:0 (1:0); Teinovič
(19), Pokleka (90). Maribor
Pivovarna Laško - Rudar 0:0.
Vrstni red: Maribor Pivovar-
na Laško 42, Primorje, Ko-
per 40, Olimpija 38, Era
Šmartno 36, Mura 35, CMC
Publikum, Rudar 32, Gori-
ca 29, Korotan 22, Živila Tri-
glav 19, Domžale 13.
2. SNL
17. krog: Dravograd - Dra-
vinja 1:0 (1:0); Šunko (14).
Vrstni red: Dravograd 45,
Aluminij 39, Ljubljana 36,
Ivančna Gorica 33, Železni-
čar 28, Bela krajina 27, Za-
gorje, Jadran 25, Dravinja,
Drava, Bakovci 22, Nafta 20,
Tabor, Goriška Brda 12, Po-
horje 10, Elan 4.
3. SNL - sever
14. krog: Vransko - Palo-
ma 1:2, Usnjar - Malečnik
1:1, Bistrica - Mons Claudius
2:1, Šmarje pri Jelšah - Krš-
ko Posavje 1:2, Zreče Stojnci
0:1. Vrstni red: Mons Clau-
dius 37, Krško 31, Kozjak 26,
Stojnci 25, Paloma 24, Haj-
dina 23, Malečnik 22, Us-
njar, Vransko 18, Šmarje 13,
Zreče, Gerečja vas 11, Po-
brežje, Bistrica 10.
ROKOMET
1. SRL - moški
14. krog: Celje Pivovarna
Laško - Rudar 37:26 (19:13);
Pajovič, Milošavljevič 8, Ste-
fanovič, Vugrinec 7, Kokšarov
3, Žvižej 2, Oštir 1, Bajram 1.
15. krog: Slovan - Celje Pi-
vovarna Laško 31:47 (13:21);
Žvižej 11, Pungartnik 8, Ste-
fanovič 7, Vugrinec 6, Pajo-
vič 5, Tomšič 4, Milosavlje-
vič, Rutenka 2, Oštir, Čudič
1. Gorenje - Trimo Trebnje
24:26 (13:14); Sirk 6, Kav-
tičnik, Plaskan 5, Kavaš 3, J.
Dobelšek2, L. Dobelšek, Be-
govič, Mlakar 1. Vrstni red:
Celje Pivovarna Laško 29, Mo-
bitel Prule 67 28, Gorenje 20,
Rudar 19, Trimo 18, Prevent,
Termo 16, Slovan 12, Inles
Riko 10, Velika Nedelja 5,
Sevnica 3, Izola 2.
1. SRL - ženi
IZ krog: MDMPira,
/ec34.i9 rM.-9j; Jukič'
lar. Zidar 4, T. Dolar
točnik 2, Irman, Randl 1
ni red: Krim ENR 34,
Piran 28, Olimpija 22
vica 20, Žalec 18, Izoj
va Kranj 15, Kočevje 3^
jan 2.
KOŠARKA^
JADRANSKA L
22. krog: Pivovarni
ko-Krka 80:74 (59:59,
17:23); Duščak 25, \
15, Vujičič 12, Jurak 1
rič 6, Novak 5, MiletiČ4;
Hh 3. Vrstni red: Union O]
pija 42, Krka, Gibona 35
vovarna Laško 37, Širokij
jeg, Zadar, Sloboda Dita
Split 32, Budučnost 3],]
glav osiguranje 27, Geif
Slovan 25, Bosna 24.
HYPO LIGA
1. krog, za uvrstitev
-14. mesta: Kraški zidar-i
gla 98:83 (77:65, 54,i
26:20); Dundovič 33, S
17, Šporar 15, PetranovS
Benič 5, Zinrajh 3, StrnJ
Elektra - Triglav 8(1
(66:73, 45:52, 24:]
Warmsley 27, Arsič 20,1
žič 12, Belanovič 9, Čina
Rizman 3, Tajnik 2, Mai
kovic, Maličevič 1. Vn
red: Triglav 30, Kraški a
29, Koper 28, Rogla 26,1
tra 25, Loka kava 24.
KORAČEV POKi
Četrtina finala, drugaj
ma; Pivovarna Laško - U
cabi Ironi 75:65 (51:
41:26, 21:15); Walker
Duščak 14, Lerič 12, Jo
8, Pavič 6, Vujičič, Mil
5, Novak 4, Brolih 3.
1. SKL - ženski
4. krog: RC Maribor-I
kur Celje 65:60 (44:
36:26, i3.-i7j;Deak20,Ti
nik, Potočnik 9, Kuštro
Tratsiak 7, Čonkova 4,1
lič 3. Vrstni red: Lek Jei
8, Merkur Celje 7, RC M
bor, Jesenice 6, Ilirija 5,
žana 4.
ODBOJKA^
1. DOL - mošU
Četrtina finala, prva I
ma: Calcit Kamnik - ŠoH
Topolšica 3:1.
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK 15.3.
MALI NOGOMET
1. SL, 18. krog, Nazarje:
Nazarje - GIP Beton MTO
(20.30), Tolmin: Puntar Alp-
komerc - Dobovec (19).
SOBOTA 16.3.
NOGOMET
3. SNL - sever: Zreče - Vran-
sko, Kozjak - Šmarje pri Jel-
šah, Mons Claudius - Usnjar
Šoštanj (15).
KOŠARKA
Pokal Slovenije, osmina
finala, Šentjur: Alpos Kemo-
plast - Union Olimpija (19),
Šoštanj: Elektra - Kraški zi-
dar (19), Kranj: Triglav - Pi-
vovarna Laško (20).
1. SKL - ženske, 5. krog,
Celje: Merkur - Lek Jezica
(20).
ROKOMET
1. SRL - moški, 16. krog.
Laško: Celje Pivovarna Laš-
ko - Termo (18), Ljubljana:
Mobitel Prule 67 - Gorenje.
1. SRL - ženske, 18. krog,
Žalec: Žalec - Izola (19).
NEDELJA 17.3.
NOGOMET
1. SNL, 24. krog: Celje:
CMC Publikum - Maribor Pi-
vovarna Laško, Domžale:
Domžale - Era Šmartno, Mur-
ska Sobota: Mura - Rudar
(15).
2. SNL, 18. krog: Slovenske
Konjice: Dravinja - Elan (15).
KOŠARKA
Pokal Slovenije, osff
finala, Koper: Koper - Sa^'
ski Hopsi (19).
_ SREDA 20.3j|
NOGOMET
Pokal Slovenije, po"'
le, prva tekma, Kidrič«
Aluminij - Era Šma^
(15.30).
KOŠARKA
Koračev pokal, polti"
prva tekma, Nancy:
Basket - Pivovarna Lašl«'
NA KRATKO
Joli spet rekordno
Glasgow: Jolanda Čeplak je na dvoran-
skem mitingu zmagala na 1.500 m s časom
novega državnega rekorda 4:05,44, kar je
drugi najboljši dosežek v letošnji sezoni na
svetu.
Katarina zaustavljena
Indian Wells: Od turnirja Pacific Life Open
se je Katarina Srebotnik poslovila že v 2.
krogu. Pri posameznicah je bila zanjo pre-
močna Španka Sanchezova s 6:4, 4:6 in 6:1.
Pomanjkanje
univerzalnosti
Celje: Atletski klub Kladivar je na
dvoranskem DP v mnogobojih zastopal sa-
mo Jure Orličnik, ki je med mlajšimi mla-
dinci osvojil 2. mesto v sedmeroboju. Zma-
gal je Velenjčan Gorazd Krivanek. Njegov
someščan Nejc Lipnik je slavil med pionirji
v peteroboju. (J.K.)
Čestitke celjskim
kegljavkam
Kranj: V derbiju letošnjega državnega pr-
venstva so kegljavke Miroteksa premagale
Triglav s 5:3. S tem so si Celjanke že dva
kroga pred koncem zagotovile naslov držav-
nih prvakinj. (J.K.)
IVIetali na morju
Pulj: Na zimskem EP v metih je Sebastjan
Grosek z rezultatom 67,05 m osvojil 17. mesto
v metu kopja.
Popoln izkupiček
Hrpelje, Kranj: V 18. krogu l.B državne
rokometne lige za ženske so vse tri ekipe z
našega področja zmagale, Celeia pri Planini
s 43:21, Vegrad pri Jadranu z 22:21, Celje pa
brez boja proti Racam z 10:0. Celeia vodi,
Vegrad je četrti, Celje pa osmo. (J.K.)
Trud Razlagove
poplačan
Ljubljana: Na DP slepih in slabovidnih v
kegljanju so Celjani pod vodstvom Silve Raz-
lag osvojih štiri odličja. Najboljša je bila
Marija Fras, ki je podrla 555 kegljev. Prvi
sta bili še Suzana Spile in Marija Štember-
ger. Lanskoletni prvak Matej Žnuderl je bil
drugi.
Zmage mladih
drsalcev
Celje: Na Pokalu Slovenije v umetnost-
nem drsanju so cicibani trenerke Metke
Umek osvojili ekipno 1. mesto. Posamično
so zmagali Matic Gabriel, Matic Horvat in
Pina Umek, druga sta bila David Kranjec in
Tina Kalšek, tretji pa Kristjan Grobelšek.
Št. 11 -14. marec 2002
KULTURA
23
besede za narodov blagor
140 let Narodne čitalnice v Celju - Pomembne obletnice narodnega delovanja štajerskih Slovencev
I ,(,s mineva 140 let, od-
Slovenci v Celju us-
„vili čitalnico. O prebu-
L narodne zavesti šir-
slovenskih ljudskih
^j\c na našem področ-
" letom 1860 še ne mo-
jo govoriti, ker je bilo v
J času še premalo rodo-
(,pv, ki bi znali in mogli
0ati nacionalno idejo
J preprostim kmečkim,
Ijijn in mestnih prebivals-
ij, Obdobje čitalnic, kot
poujemo dobo v letih
jO-lSZO, je bilo za sloven-
I prostor nekaj povsem
^,ega. V Osrednji knjiž-
.j Celje so se pred krat-
jobletnice spomnili s pri-
^ostno razstavo in čital-
(luni večerom, minuli to-
t pa so organizatorji,
edstavniki Mestne četrti
nter, v počastitev svoje-
praznika predstavili
rednjo prireditev t.i. ve-
0 besedo, ki bo v celj-
em Narodnem domu v po-
deljek, 18. marca, ob 18.
L
Objubileju pripravljajo tu-
priložnostno knjižico o
Ijski narodni čitalnici, av-
[ja Branka Goropevška, di-
torja celjske knjižnice. Iz
iženke, ki spremlja razsta-
i'knjižnici, pa povzema-
) nekaj pomembnejših
udarkov o čitalnici,
jtalnice so svoje delova-
; popularizirale z bčseda-
To so bile prireditve z
ami. netiem. reritariiami
in veselicami s plesi. Prire-
ditve so večkrat izrabljali tudi
krajevni politični veljaki, ki
so s pompoznimi govori nav-
duševaU občinstvo s sloven-
sko idejo in slovanskim brats-
tvom. V večjih krajih so z vo-
lonterskim delom sčasoma
nastali pevski zbori, godba,
ponekod pa tudi amaterske
gledališke skupine. Čitalni-
cam lahko pripišemo velike
zasluge za širitev bralne kul-
ture med Slovenci v tistem
času, saj so v svojih čitalniš-
kih prostorih člani lahko pre-
birali številne domače in tu-
je časopise, v večjih čitalni-
cah pa so nastajale tudi prve
javne knjižnice.
Za narodov blagor so pri-
rejali dobro obiskane teča-
je slovenščine in slovenske
stenografije, saj so bili mno-
gi člani čitalnice manj veš-
či izražanja v slovenskem
jeziku, kar se je kazalo pri
igranju in spremljanju slo-
venskih »gledišnih iger«.
Po potrditvi društvenih pra-
vil, novembra 1861, so zače-
li s pripravo ustanovnega zbo-
ra in prve »besede«. Prvega
čitalniškega zbora in besede
se je udeležilo okrog 200 go-
stov iz Celja in okolice, med
njimi tudi politična prvaka
takratne dobe dr. Janez Blei-
weis in dr. Lovro Toman iz
Ljubljane ter šestčlanska de-
legacija iz Maribora z dr. Jo-
sipom Vošnjakom na čelu.
Številni govorniki so v na-
buhlem slogu, a odkritosrč-
no govorili o pomenu čital-
nic, občinstvo pa je posebno
navdušil govor dr. Štefana
Kočevarja, ki je opozoril na
velik pomen čitalnice za raz-
voj slovenskega jezika in kul-
ture v tem delu Savinjske do-
line.
Glavna dejavnost čitalni-
ce so bile besede, velike in
male. Odvijale so se redno,
predvsem od jeseni do pom-
ladi, z obveznim postom
med pustom in veliko noč-
jo. Prebirali so tudi števil-
ne časnike in knjige ter raz-
pravljali o aktualnih te-
mah. Ob koncu leta 1865 so
imeli v celjski čitalnici za
branje na voljo 15 časnikov
in 448 knjižnih enot.
Sprva je celjska čitalnica
domovala v Dereanijevi hi-
ši, vendar so se zaradi po-
manjkanja prostorov maja
1861 odborniki pogodili z Ju-
rijem Balantom, lastnikom
hotel »Pri Zamorcu« , da jim
je odstopil več sob. Že dve
leti pozneje, 1863, so odbor-
niki iskali novo stanovanje
za potrebe čitalnice, ker je
bil stari prostor pretesen.
Našli so ga v Tapajnerjevi hiši
nasproti kolodvora, kjer so
prvo besedo pripravili no-
vembra 1863. Tapajnerjeva
hiša je stala na mestu, kjer
so Nemci kasneje zgradili
»Nemško hišo« (današnji
»Celjski dom«). Leta 1882 so
najeli prostore pri Straussu
(kasneje »Pri pošti«, na vo-
galu Aškerčeve in Teharske).
Tu so potem domovali do
1897, ko so se slovenska
društva preselila v na novo
zgrajen Narodni dom. Pred
tem so večkrat priredili či-
talniške veselice tudi v dvo-
rani »Pri Jelenu«.
Celjska čitalnica je svojo de-
javnost prenašala tudi v širšo
okolico in je večkrat priredi-
la besede v okoliških trgih. Ze-
lo odmevne besede so bile, v
Laškem, Žalcu in Mozirju,
kjer so s celodnevnimi vese-
licami in večernimi beseda-
mi popestrili družabno živ-
ljenje trškega prebivalstva.
Ob koncu šestdesetih let se
je zlato obdobje celjske čital-
nice zaključilo, saj je člans-
tvo postajalo vse bolj pasiv-
no. Ob prehodu v osemdese-
ta leta je Narodna čitalnica v
Celju ponovno zaživela, ven-
dar nekdanje slave ni več do-
segla. MATEJA PODJED
Foto: GK
Koncert glasbenikov sveta
v Domu Svobode v Zida-
nem Mostu bo jutri, v pe-
tek, ob 20. uri, koncert pi-
halnega kvinteta Svetovne-
ga orkestra Glasbene mla-
dine.
V pihalnem kvintetu igra-
jo 26-letna Stephanie Win-
kler (flavta) iz Nemčije, 23-
letni ErikBehr (oboa) iz Juž-
noafriške republike, 21-let-
na Myriam Carrie (klarinet)
iz Kanade in 27-letni Bošt-
jan Lipovšek (rog) iz Radeč.
Solisti pihalci Svetovnega or-
kestra GM so kvintet ustano-
vili leta 1999, da bi ob igra-
nju v orkestru imeli tudi mož-
nost komornega muzicira-
nja. Do letos so prepotovali
malodane ves svet; Tajvan,
Korejo, Filipine, Japonsko,
Kanado, ZDA, Francijo, Slo-
venijo, Hrvaško, Bosno in
Hercegovino, Srbijo, Make-
donijo in Nemčijo.
IS
Srednjeveško Celje
Izšla je tretja knjiga iz se-
rije Archaelogia Historica
Slovenica z naslovom Sred-
njeveško Celje (Medieval
Celje), monografija, ki še
zadnjič obeležuje lansko,
550-letnico mestnih pravic
Celja, 120-letnico Pokrajin-
skega muzeja Celje in peto
obletnico delovanja Centra
za srednjeveške in novoveš-
ke študij e-Oddelka za ar-
heologijo Univerze v Ljub-
Ijani-Izpostave Celje, ki de-
luje v povezavi z muzejem
in Zavodom za varstvo na-
ravne in kulturne dedišči-
ne. Monografijo so minuli
teden predstavili v Ljublja-
ni, včeraj (sreda), pa še v
Pokrajinskem muzeju v Ce-
lju.
Knjigo, izšla je v nakladi
500 izvodov, je uredil prof.
dr. Mitja Guštin, ki je k ob-
delavi zbranega materiala pri-
tegnil številne domače in tu-
je sodelavce, strokovnjake za
posamezna področja mate-
rialne kulture.
Keramično gradivo je pred-
stavljeno v treh člankih. Sauro
Gelichi in Mitja Guštin sta
zbrala keramiko španske
proizvodnje iz Slovenije, Ra-
dovan Cunja je proučil poz-
nosrednjeveško in renesanč-
no keramiko iz Celja, zani-
mive keramične čaše, okra-
šene s pečati je raziskoval
Mitja Guštin, ki predstavlja
tudi pečnice z grbom Celj-
skih, ki jih hranijo muzeji v
Celju, Beogradu in Budim-
pešti. Da so člani rodbine
Celjskih pustili svoje sledi si-
rom Evrope, potrjuje članek
Jana Vavruša, ki predstavlja
palačo Barbare Celjske v
Trenčinu na Slovaškem. An-
drej Šemrov govori o novcih
Celjanov, ki jih hranijo zbir-
ke po Evropi, Irena Lazar pa
objavlja raznoliko in zanimi-
vo zapuščino srednjeveške-
ga stekla iz Celja. Rezultati
večletnih arheoloških razi-
skav na dvorišču Knežjega
dvorca v Celju pa so prvič str-
njeno prikazani v članku Ro-
berta Krempuša.
Velik del monografije je na-
menjen katalogu gradiva z
različnih najdišč v Celju. Le-
ta so za uvod opisana v član-
ku Irene Lazar in dopolnje-
na s karto ter pregledom do-
sedanjih objav. Katalog ko-
vinskih najdb so pripravili Fa-
brizio Bressan, Mitja Guštin
in Bojana Komplet, kerami-
ko Mitja Guštin, Mirjam Je-
zeršek in Nataša Prošek. Ris-
be gradiva so izdelale Kata-
rina Bagatelj, Andreja Izla-
kar in Jerneja Kobe. Mono-
grafijo je obhkoval Paolo
Magnani, tisk sta omogočila
Center za srednjeveške in no-
voveške študije Filozofske fa-
kultete in Mestna občina Ce-
lje. Knjiga je večjezična, saj
je njen namen približati sred-
njeveško zapuščino Celja in
Slovenije tudi strokovni jav-
nosti v Evropi. Monografija
je za 5.000 tolarjev že v mu-
zejski prodajalni.
MATEJA PODJED
Ljubezen je ena sama pesem
v Modri dvorani Celjskega sejma bo v torek tradicionalna
prireditev Ljubezen je ena sama pesem. Tokrat nekoliko
drugačna. Namesto osrednjega gosta bosta tokrat kar dva.
Vita Mavric in Vinko Moderndorfer. Program bo povezo-
val Andrej Karoli, na prireditvi pa bodo nastopili še: Mla-
dinski simfonični orkester celjske glasbene šole, plesna
skupina Mojce Horvat, Andreja Zakonjšek, Andraž Hri-
bar, Moj mir Sepe in Branka Kraner. Tudi letos podjetje Fit
media, ki to prireditev prireja že šestič, le-to namenja že-
nam, materam in dekletom. NGL
Soya Holland razstavlja
Pod oboki Galerije sodob-
t umetnosti v Knežjem
K)rcu v Celju so minuli če-
tek odprli razstavo umet-
iških del Celjana Boruta
lupiča. Recite mu raje So-
i Holland...
Celjan, filozof, slikar, pe-
lik, navadno zastrt z mol-
% Borut Hlupič alias So-
' Holland je tokrat (bil je
"iibolj zgovoren) pred ol3-
■isivo razgrnil predvsem sli-
irsko produkcijo zadnjih
in tudi obširno rokopi-
"0 študijo na 400-tih stra-
^\ ki jo je poimenoval: Teo-
astronomije in arhitek-
■f^' Gre za nekakšno »knji-
go razodetja«, kot dogodek
napovedujejo v Galeriji so-
dobne umetnosti.
Posledica tega razodetja so
tudi Hlupičeva videnja angel-
skega sveta, ki ga umetnik vi-
zualizira na svojih slikah in
daje občinstvu v oceno, z na-
migom, da ne gre le za sli-
karsko razstavo kot tako, am-
pak je potrebno upoštevati ce-
loten kontekst in predvsem
Hlupičevo stališče oziroma
»držo posrednika med angel-
skim in zemeljskim svetom«.
Obiskovalci razstave, ki se
bodo srečali z nenavadno in
zanimivo predstavitvijo nje-
govih umetniških del v izra-
zitih barvah, si bodo imeli
priložnost o njem ogledati tu-
di kratki film o Soyi Hollan-
du... Med njegovimi deli je
tudi nekaj foto povečav iz ro-
kopisa njegove knjige. Raz-
stava bo odprta do 30. mar-
ca.
MATEJA PODJED
Foto: TRIARTE
Zdaj sem Soya Holland.
Zbrano gradivo v monografiji, ki obeležuje tri jubileje
št. 11 -14. marec 2002
24
REPORTAŽA
Mamljivo
instant
zvezdništvo
»Postani to, kar si želiš: bodi zvezda!« prepričujejo na
Kanalu A - Celjani odlično prestali petkovo avdicijo
Pri nas novost številka ena je v tujini že
dolgo uveljavljena stvar. Po vzoru uspe-
šnih tujih oddaj so na Kanalu A konec
februarja pričeli s serijo Popstars avdicij
po vsej Sloveniji, s kamerami beležili vsak
korak upajočih mladenk in mladeničev,
njihovih solz in sreče. Po številnih preiz-
kušnjah bo štiričlanska žirija nazadnje
izbrala pet članov nove glasbene skupine
v stilu No Angels, Eden's Crush, Hear'Say
in še vrste drugih umetno sestavljenih mla-
dostniških bendov, ki za med prodajajo
plošče in osvajajo glasbene lestvice. Mor-
da pa bo v slovenski različici tudi kdo s
Celjskega. Napovedi so več kot obetavne.
Že z uhce vidna gneča pred Mladinskim
centrom Celje je dajala slutiti, da je rekla-
ma očitno delovala. V nasprotju z vsemi pri-
čakovanji se je na avdicijo prijavilo kar 74
kandidatov, predvsem pa razposajenih kan-
didatk, ki so v vsem svojem sijaju prhutale
sem in tja, do onemoglosti preizkušale svo-
je glasovne sposobnosti, v glavi ponavljale
besedila in se bolj ali manj sramežljivo na-
stavljale kameram.
Nika Deu: »Kaj si mislim o Celjanih? Ob-
čudujem jih, pa ne le Celjane. Vsakega
mladega človeka, ki zbere ves ta pogum,
da pride in se predstavi pred komisijo in
pred ostalimi, pa da brez spremljave, brez
instrumentov zapoje. Kar pa zadeva kri-
tičnost komisije, ni nobenega pravila. Sa-
mi opažamo, da ima vsak svoj pogled, ta-
ko da nikoli nismo zelo enotni. Sicer pa je
to tudi smisel našega dela. Pri nastopu kan-
didatov je na prvem mestu osebnost, se
pravi, kaj kdo izžareva. To iščemo. Nobe-
nih fotomodelov in nobenih 90-60-90 mer,
daleč od tega.«
Čeprav se je sprva zdelo, da večina še ne-
kaj let ne bo imela volilne pravice, pa so
nam organizatorji kasneje pojasnili, da lah-
ko v natečaju sodelujejo le polnoletni.
Kakorkoli, Štajerci smo družno pokazali
svoj pravi temperament in dokazali, da ne
ostajamo le pri besedah. Dan pred avdicijo
v Celju so se žiriji namreč predstavili Mari-
borčani in s komisijo se je spogledovalo kar
133 prijavljenih, od katerih jih je 26 vešče
izpeljalo nalogo. Čeprav je bilo Celjanov sprva
za polovico manj, se jih je na nadaljnje iz-
bore uvrstilo kar 20!
Štiričlanska komisija, ki so jo sestavljali
Povverdancerka Natka Geržina, predstav-
nik založbe Menart in nekdanji sovoditelj
priljubljene mladinske oddaje Periskop Matej
Strah, mična direktorica marketinga in od-
nosov z javnostmi na Kanalu A Nika Deu ter
simpatični, na trenutke nekoliko nagajivi pro-
gramski direktor POP TV-ja in Kanala A Bran-
ko Čakarmiš, so verjetno že milijontič po-
slušali predloženi repertoar: Magnificovo Sil-
vijo, Sebastiana s pocukrano Hočem to na-
zaj. Ustavil bi čas že nekoliko pozabljene
Cahfornije, Santanino Smooth, Ogenj in led
Anike Horvat, Tabujevo Lahko sem srce. Os-
tani tu poraženke letošnje Eme Karmen Sta-
vec in jokavo UnBreak My Heart Toni Brax-
ton.
Kakršnikoli glasbeni pripomočki so bili v
prvem delu preizkušenj strogo prepoveda-
ni, zato so si nekateri pomagali z ritmično
spremljavo - ploskanjem ali tleskanjem pr-
stov. Še eden bolj uveljavljenih glasbenikov
z našega območja je ob poslušanju nastopa-
jočih presenečeno pripomnil, da tako na-
darjenih mulcev še zdaleč ni pričakoval. In
res. Ne le dekleta, tudi fantje (ki so bih pri
nas in v »totem Maribori« v primerjavi s Pri-
morci bojda precej bolj pogumni) so se od-
lično odrezali, koketirali s kamero, gibali v
ritmu, zasanjano dvigovali roke... Pa tudi
fušali, kot bi se po domače temu reklo. Če
človek ne bi slišal besedila, bi pomislil, da
gre za kakšno avtorsko delo ali celo orien-
talsko balado.
Besedila je večina dobro znala na pamet,
ostali pa so si pomagali s »plonk« listki, ki
so jih dobili ob prijavi. Šele takrat se je
pravzaprav videlo, kakšno tremo ima kdo.
Enim so lističi trepetali tako, da sploh niso
mogli razbrati besedila, drugim pa še to ni
pomagalo. Sredi petja jih je enostavno
zmanjkalo... Ampak pravila so pravila, vsak-
do dobi priložnost le enkrat. In že je sledil
naslednji.
Branko Čakarmiš: »Uf, tole je pa zelo
naporno. Zelo skoncentrirano moraš po-
slušati, biti pošten do vsakogar, ki zbere
pogum in nastopi. Če bi sam stopil takole
pred kamero? Jaz nimam tako dobrega po-
sluha, da bi si upal. Midva z Niko ocenju-
jeva bolj televizijski del. Izbrani bodo na-
mreč vendarle nastopili v televizijski od-
daji. Ampak, bi pa lahko vseeno kakšno
zapel. Izbral bi si eno od Tabuja. Je voda,
je zrak...«
V drugi popoldanski krog se je uvrstilo 39
najbolj pogumnih in seveda najboljših. To-
krat so nastopili s svojim izborom, precej
bolj sproščeni in polni optimizma. Ob za-
ključku je programski direktor poimensko
poklical nekaj kandidatov, ki so pričeli nav-
dušeno skakati, vreščati in se objemati, a so
na koncu razočarano obstali. »Tisti, ki sedi-
te, greste naprej v Ljubljano,« je zaključil
Čakarmiš in presenetil zmedeno polovico
sedečih.
Njihova pot do uspeha se tu šele začenja.
Ožjo skupino čakajo novi izbori in nove preiz-
kušnje; pevske in plesne vaje, preobrazbe
na frizerskem stolu, v maskirnici, novih ob-
lačilih, dolge ure vadbe... In kamera bo po-
snela vse. Zbrani vtisi bodo strnjeni v teden-
skih oddajah Popstars na Kanalu A vsako sre-
do ob 20. uri vse od 27. marca do julija. Naj-
bolj vztrajni, nadarjeni, z najboljšim nasto-
pom in vsem, kar sodi poleg, bodo izhu
za najnovejšo pop senzacijo. Člani novoj
stale skupine bodo izdah svoj single in(
ploščo, opravili prve intervjuje ter fotosean
posneli videospot in za finale nastopili
lastnem koncertu. Pocukranost gor ali di
prav vsem tujim »instant« skupinam gred
bro, kaj dobro, odlično. Njihova poglavit
skrb je všečen, dinamičen in zabaven p
formance, za vse ostalo pa tako poskrb
drugi.
BOJANA JAN(
Foto: GREGOR KAl
Brez »plonki« listka pač ni šlo. A tudi ta nekaterim ni prav nič pomagal...
Vriski in objemi, pa tudi prikrite solzice po razgli
tvi (pravih) rezultatov.
Sprva nabito polna dvorana MCC-ja se je popoldne nekoliko izpraznila.
Posvet komisije v sestavi (z leve): Natka Geržina, Matej Svet, Branko Cakarmis m
Deu, ki je z budnim očesom (in našpičenimi ušesi) spremljala nastopajoče.
St. 11 -14. marec 2002
REPORTAŽA
25
Dr. Vesna Godina
Dr. Artur Štern
Slovenčki so
moški brez...
Dr. Vesna Godina in dr. Artur Štern sta v celjski Plesni forum med dnevom
^ žena in 40 mučeniki vnesla iskrivega duha
v Plesnem forumu Celje
50 v soboto priredili večer z
antropologinjo dr. Vesno
Godina in doktorjem biološ-
kih znanosti, sicer pa tre-
Mitno samostojnim kultur-
nim delavcem, dr. Arturjem
Šternom. Oba sta tudi ko-
lumnista v reviji Ona. Ka-
teri je bolj »vlekel« občins-
tvo v Plesni forum, nam ni
uspelo ugotoviti, dejstvo pa
je, da ga je s svojimi izja-
vami najbolj razvnela dr.
Godina. S svojimi radikal-
nimi stališči, ki se še pose-
bej v grlu zatikajo moškim.
Tema pogovora smo bili na-
mreč moški in ženske.
[»Edina relevantna tema, o
kateri je sploh vredno raz-
pravljati,« kot je dejal v za-
(ietku dr. Štern.
Skoraj tri ure trajajoč ve-
fer, ki so ga prepletli še s šte-
vilnimi nastopajočimi, je ne-
mogoče ujeti v časopisno
stran. Lahko pa poizkusimo
z izsekom. Ob katerem se bo-
ste morda hahljali, jezili, se
zgražali, vsekakor pa ne bo-
lite ostali mlačni. In za to gre.
[Da smo vroči ali hladni. Sa-
i^io mlačni ne.
V začetku pogovora je dr.
Godina najprej opredelila po-
ifni Slovenčka, ki ga je uved-
'3 v kolumni v Oni in ki je
z^lo podoben Slovenceljnom
Svetlane Makarovič. Opozo-
^'a je še na eno tipično last-
■^ost Slovencev: »Biti žrtev je
^ili moralen. Tako za moš-^
kega kot za žensko. Predstav-
niki obeh spolov so izjemno
radi žrtve. To, da se žrtvuje-
te, da trpite, dokazuje, da ste
moralna bitja. Oseba, ki se
muči, je moralna. Jaz te dr-
že sicer ne dojemam, ker sem
Slovenka z napako, ampak
to je generalna drža Sloven-
cev,«
O osmem
marcu in
feminizmu
Dr. Vesna Godina veliko da
na dan žena, materinski dan
pa ji je tuj, četudi je sama
mama: »Osmi marec je zgo-
dovinski spomin. Veže se na
tiste dame, ki so posedale po
cestah in so jih pohcaji br-
cali v časih, ko so se borile
za osnovne civilizacijske pri-
dobitve. Na primer za splo-
šno volilno pravico žensk.
Menim, da je zelo moralno
biti nepriden in nežrtev, za-
to se mi zdi ta kontinuiteta
zelo pomembna. Brisanje
zgodovinskega spomina pa
težko prenašam. Zato imam
raje poredne gospe kot prid-
ne mamice.«
Kaj pa vi, dr. Štern?
Oboje.
Kaj pa feministke?
Štern: Med njimi je nekaj
zelo inteligentnih žensk. Po-
navadi je problem feministk,
da so frustrirane v svojem živ-
ljenju, da imajo zelo brid-
ke izkušnje, morda jih moški
nimajo preveč radi. Potem
skušajo svoj gnev izliti na fe-
minističnih področjih. Sicer
pa pozdravljam vsako pa-
metno, tehtno misel, kdor-
koli jo izreče, četudi je to
feministka. Feminizem je
odigral pomembno vlogo v
zgodovini. Absolutno sem za
vsako enakopravnost med
spoloma. Dogaja pa se, da
gredo nekateri v drugo skraj-
nost, češ, zdaj bo pa moški
nosil predpasnik in bo po-
mival posodo. Ne vem, a si
to ženska res želi. Imeti tak-
šnega kastrata? Jaz mishm,
da ne.
Godina: Jaz imam precej
kritično držo do feministk.
Če so Slovenčki tisti, ki ni-
so klasično razrešili Ojdi-
pa, so feministke tiste, ki
ga tudi niso razrešile kla-
sično. Gre za to, da so na-
pačno postavile problem v
osnovi, ker so rekle: me
smo izkoriščane, moški pa
imajo vse privilegije. Naši
naravni sovražniki so moš-
ki, torej dol z njimi. To se-
veda ni pomenilo dol na na-
čin, ki bi lahko bil prijeten,
v vsakem primeru je celot-
na stvar izzvenela, kot da
so moški naši naravni so-
vražniki. Slovensko družin-
sko življenje danes označuje
močna mati in oče, ki je co-
pata oziroma, ki ga ni. To
je absolutno žensko področ-
je moči.
Kaj pa moška emancipa-
cija?
Godina: Moški bi se mo-
rali emancipirati v drugo
smer, ne v tisto, kot pravi ko-
lega Artur, da bi morali no-
siti predpasnike in pomivati
posodo. To že tako počno.
Kar seveda res ni ravno po-
sebej erotična izvedba moš-
kega, to se moram strinjati z
Arturjem.
Kaj pa predpasnik na
ženski, dr. Štern, se vam zdi
to erotično?
Če je naga spodaj.
O poeziji
Dr. Artur Štern je tudi pe-
snik. Ste vi, dr. Godina, kdaj
napisali kakšno pesem
moškemu?
Sem jo napisala, ampak jo
imam še vedno v predalu.
Zakaj?
Ker jo bo dobil ta moški
takrat, ko bom presodila, da
je čas, da jo dobi.
Vam je kdaj napisal kak-
šen moški pesem?
Ja, mi jo je. Bilo mi je
všeč, normalno. Če je pra-
vi moški, vam je to zelo všeč.
Če pa vam to piše moški, ki
vam ni všeč, pa ni v redu. V
srednji šoli mi je pesem na-
pisal sošolec, pa mi ni bil
všeč. Potem se je pa zgodi-
lo dvakrat, da so to naredi-
li moški, ki so mi bili zelo
všeč.
Vam, dr. Štern, je kdaj na-
pisala kakšno pesem žen-
ska?
Ja, ampak mi jih ni hotela
pokazati. Čeprav sem jo si-
lil.
Godina: Če si jo silil, je
bila to slaba taktika, dragi
moj. Absolutno napačna.
Štern: Najprej mi jih ni ho-
tela pokazati...
Godina: Je že vedela, za-
kaj...
Štern: Ja, pa mi jih po-
tem ni. Ena druga mi jih je
napisala in jih tudi pokaza-
la. Bile so tako dobre, da
sem za nekaj časa nehal pi-
sati poezijo. Ona pa misli,
da niso bile dobre. Ko sem
jih videl, sem rekel, da sem
ji zgleda predal vso svojo
potenco. Čeprav sploh nis-
va hodila. Jaz nisem od ta-
krat, pa je že štiri ali pet let
od tega, napisal niti ene do-
bre pesmi, se mi zdi.
Godina: Pa sta se vidva re-
producirala ali se nista? Mi-
slim, ker to je bistveno za kva-
liteto pesmi, veš?
Štern: Ona se je reprodu-
cirala že mimo mene. Kot re-
čeno, jaz sem de facto še ne-
reproduciran. Kar zadeva ti-
ste stvari, so pa to že umaza-
ne podrobnosti... Moj odgo-
vor pa je: seveda.
O odzivih na
njuno
koiumno
Z moškimi, dr. Godina,
komunicirate tudi preko te-
lefonov, e-mailov ipd., še po-
sebej neprijetni utegnejo biti
ti stiki s tistimi, ki ste jim
stopili na žulj s svojimi Slo-
venčki, kajne?
Večina je res zoprnih. Sem
zelo pragmatična, torej me
ni več na Internetu, ni me na
mej lih, ni me nikjer. Prepro-
sto zato, ker je bila reakcija
številnih moških z zelo ne-
sramnimi komentarji. Od
Slovenčkov sicer pričakuješ
kaj takega, ker drugega ne
moreš pričakovati. Potem si
rečeš: ne bom tega brala, ni-
ma smisla. Ko vseeno prebe-
reš, si rečeš: kako lahko ljud-
je, ki so narobe prebrali ali
ki ne razumejo, napišejo ne-
kaj tako groznega o tebi, ki
te ne poznajo, o tvojem lju-
bezenskem življenju, ki ga
sploh ne poznajo, o tem da
si frigiden... Pri tem pa ne ve-
do, da je vsaka ženska lahko
frigidna, če je z moškim, ki
ni pravi in multiorgazmična
z moškim, ki je pravi. Bilo
je nekaj groženj tipa: te bo-
mo zažgali, ker si čarovni-
ca. In potem sem se iz vseh
tozadevnih medijev izklopi-
la. Sedaj se morajo moška te-
lesa direktno pojaviti pred
mano. Obrnilo se je na bo-
lje, ker moška telesa tipa Slo-
venčkov nimajo - da ne re-
čem česa, da bi se pojavila
pred mano, tako da imam se-
daj relativen mir.
Si pa predstavljam, da
imate dr. Artur Štern vi rav-
no nasprotne izkušnje. Ver-
jetno vas kličejo na podla-
gi vaših kolumen ženske
oboževalke?
Jaz imam veliko gostov na
Hemingwayskih večerih v
Ljubljani. Gre za slavne, naj-
slavnejše Slovence in še ni-
koli nihče ni rekel, da ima
veliko oboževalk. Vsak se pri-
tožuje, da jih primanjkuje.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GREGOR KATIC
Razmišljanje obeh znanih gostov o moških in ženskah nikogar ni pustilo mlačnega.
Št. 11 -14. marec 2002
26
KRONIKA
Bomba pobesnelega Maksa
Jezni bombaš v lokalu Rok Caffe naj bi bil 39-letni Maksimilijan R. iz Celja - Ena oseba ranjena, ostali v šoku
Le nekaj minut pred pol-
nočjo je v petek, 8. marca,
nekaj stanovalcev v bliži-
ni trgovsko-gostinskega po-
slopja v Novi vasi vrglo po-
konci. V gostinskem loka-
lu Rok Caffe v Ulici mesta
Grevenbroich je namreč od-
jeknila eksplozija. V lokal
je 39-letni Maksimilijan R.
odvrgel pravo ročno bom-
bo.
»Naenkrat so se odprla vrata
in nekdo je v lokal vrgel nek
predmet. Najprej smo sliša-
li, kako je stvar zadela ob zid;
nekateri so začeli bežati ven.
Drugi pa so obnemeli, saj ni-
so vedeli, zakaj gre,« nam je
v noči na soboto povedal mla-
denič, ki je bil ravno takrat v
Rok Caffeju. »Ko je padlo na
tla, je bilo slišati kot nekaj
težkega, zatem je počilo. No-
ro, z vso močjo. Nekatere
stvari so kar letele po zraku.
Natakaričina očala so letela
čez cel lokal, košček je pri-
letel meni v glavo. Neka žen-
ska je bila čisto iz sebe...«
nam je še povedal.
Šlo naj bi za ročno bombo
T25, ki naj bi izvirala še iz
vojne za Slovenijo, leta 199L
Bomba je eksplodirala v ko-
tu, pri eni od miz, ločeni od
ostalih z leseno pregrado, kar
je na nek način obvarovalo
goste. Mnogi so se uspeli pra-
vočasno izogniti hudim poš-
kodbam, 20-letni Andrej Ga-
le, ki je bil eksplodirani
bombi najbližje, pa jo je ven-
darle skupil. V nedeljo naj
bi bil še tako v šoku, da menda
ni mogel premikati nog in
rok. K sreči je z njim zdaj
boljše. V ponedeljek je iz celj-
ske bolnišnice prišel domov.
Trenutno naj bi se posledice
kazale le na slabšem sluhu,
ostalo naj bi mu še nekaj
prask, vendar je fant še ved-
no prestrašen.
»Nimam
neporavnanih
računoviff
Lastnik lokala Slavko
Djakovič je bil zaradi pet-
kovega dogodka vidno pre-
tresen: »V bolnišnico grem
pogledat, kako je z Andre-
jem,« je povedal v noči na
soboto, le nekaj minut po
eksploziji, ko so ga na raz-
govor vabili tudi celjski kri-
minalisti. »Nimam neporav-
nanih računov z lokalnimi
tolpami. Tega, ki naj bi vr-
gel bombo v lokal, sploh ne
poznam,« pa je povedal v za-
četku tedna.
Menda se v nedeljo še ni
dobro zdanilo, ko so bile na
potezi specialne enote gene-
ralne policijske uprave. Are-
tirali so osumljenega napa-
da. Na domu, nekje v Irši-
čevi ulici v Celju, so prijeli
39-letnega Maksimilijana R.
»Ker je obstajala nevarnost,
da je oborožen in skrajno ne-
varen, so specialci speljah
nalogo hitro in bhskovito,«
je na izredni novinarski kon-
ferenci povedal pomočnik
načelnika Urada kriminali-
stične policije PU Celje Cve-
to Seničar. Specialci verjet-
no tudi zato, ker so vedeli,
da gre za nekoga, ki je blizu
orožja in eksploziva, saj je
Maksimilijan R. zaposlen v
celjski vojašnici. Tam naj bi
sicer opravljal delo prijav-
ničarja v logistični bazi, te-
žav z njim pa niso imeli ni-
koli. V ponedeljek je njego-
vo delovno mesto ostalo
prazno. Na policiji pravijo,
da na njegovem domu pri hi-
šni preiskavi niso našli no-
benega orožja oziroma ka-
kršnegakoli nevarnega eks-
ploziva. S pisno izjavo so se
oglasili tudi iz Slovenske
vojske, kjer sicer imena ne
omenjajo, pišejo pa, da bo-
do, razumljivo, zoper »o-
sumljenca« tudi ustrezno
ukrepali, čeprav naj bi sto-
ril kaznivo dejanje izven de-
lovnega časa.
Kriminalisti pa ga zaenkrat
bremenijo ogrožanja splošne
nevarnosti, zaradi česar lah-
ko Maksimilijan R., če ga
spoznajo za krivega, odsedi
v zaporu tri leta. Poleg poli-
cije sodeluje v preiskavi tu-
di Ministrstvo za obrambo.
Dodajajo pa, da ročna bom-
ba nikakor ni iz celjske vo-
jašnice. V njihovem skladiš-
ču in evidencah enote je ne
pogrešajo.
Boooom lokal
Maksimilijan R. naj bi se
za nerazumljiv napad odlo-
čil s še bolj nerazumljivim
razlogom. Je pa v ozadju maš-
čevanje, pravijo na policiji.
Pri tem naj ne bi šlo za ni-
kakršno mafijo ali pa lokal-
ne bande. Posredi naj bi bi-
la ženska, smo izvedeli.
Osumljeni naj bi s prijate-
ljem F.J. le nekaj minut pred
napadom za šankom v ome-
njenem lokalu spil pijačo,
se menda z njim bolj »na gro-
bo« pogovoril, nato pa je v
lokal vstopila skupina starej-
ših oseb. Druščina je sedla
za eno od miz, Maksimili-
jan pa naj bi s prijateljem
ravno takrat odšel. Verjetno
so se med seboj poznali, saj
naj bi se pred tem videli v še
enem gostinskem lokalu v
»objektu«, se tam sprli in
odšh vsak na svojo stran. Za
Rok Caffe - tarča jeznega bombaša.
tem so se srečali še enkrat.
Skupina je nekaj časa sede-
la, spila pijačo in se poslo-
vila, za isto mizo pa naj bi
nato sedlo nekaj deklet. Ta-
krat naj bi se Maksimilijan
vrnil in v lokal vrgel bom-
bo. Namenjena naj bi bila
ravno skupini oseb, ki je pred
tem odšla... Policiji sta ver-
jetno največ pomagali dve
osebi, ki sta v človeku, ki je
vrgel bombo, spoznali ose-
bo, ki je slabih trideset mi-
nut pred tem še sedela v lo-
kalu. Nihče pa noče pomi-
sliti na to, kaj bi se zgodilo,
če bi bomba priletela direkt-
no med goste. V bližini je
stal Andrej, zraven tri žen-
ske, za bližnjo mizo so se-
dela dekleta, za naslednjo še
pet fantov...Če bi eksplozi-
ja koga huje ranila, bi bila
kazen, predvidena za tak zlo-
čin, neprimerno višja kot tri
leta zapora. Kriminalisti še
vedno nimajo rezultatov ana-
lize, ki bo potrdila sume, da
je bil Maksimilijan vinjen.
V lokalu se sicer zbira staro
in mlado. Predvsem jugono-
stalgični gostje, med njimi
veliko imen celjskega špor-
ta. »Nikoli nisem slišal, da
bi se v lokalu prepirali. Ali
pa da bi policija kdaj posre-
dovala zaradi pretepov. Rok
velja za enega priljubljenih
lokalov, kjer ni bilo nikoh
izgredov. Še bom šel tja,«
nam je v noči na soboto zau-
pal mimoidoči, zazrt v po-
licijski trak, ki je prepove-
doval dostop do objekta.
Očitno je stalni gost lokala.
Djakovič pa ima te dni pol-
ne roke dela, čeprav nič kriv
nič dolžan. Boooom, ki je
odjeknil v nočnih urah mi-
nuh vikend, mu je povzro-
čil za okrog milijon tolar-
jev gmotne škode.
Tudi pasje
bombice
Kdo ve, mogoče je petkov
dogodek vzpodbudil nez-
nanca, da se je v začetku ted-
na nesramno pošalil. V po-
slovni stavbi Kovinotehne se
je znašla pisemska ovojni-
ca, ki je že na pogled dala
vedeti, da nekaj skriva. To-
da eksploziv? Tako je na-
mreč pisalo na njej, kar je
dalo kar nekaj dela bom-
bnim tehnikom in polici-
stom, ki so jih v ovojnici
poleg revije presenetile (le)
pasje bombice. V tem pri-
meru torej ni bilo nevarno-
sti, je pa hvale vredna po-
zornost prejemnika pošilj-
ke in samozaščitno ravna-
nje, pravijo na pohciji. V
njihovih arhivih je kar ne-
kaj podobnih groženj, od
takšnih o skritih bombah v
šolskih poslopjih do tistih
groženj z bombami v času
Bushevega in Putinovega
obiska pri nas. Takrat so nas
neznanci menda želeli z
bombami razstreliti tudi v
Celju. Najdejo se tudi bolj
zloglasni primeri eksplozij.
Od leta 1996 do danes so bile
na Celjskem tri. Leta 1999
je eksplodirala bomba na
dvorišču nekega podjetnika
na žalskem območju, leta
'96 pa je odmevalo v Vele-
nju, ko je bomba priletela
v prostore Adolfa Štorma-
na in njegove Republikan-
ske stranke.
Prvi na Celjskem so moč-
no pokalico občutili v pi-
ceriji Limbo v Trnovljah. Po-
licisti so kaj kmalu po eks-
ploziji v Trnovljah, 27. ok-
tobra 1993, vedeh, kdo so
storilci, lastnik omenjene-
ga lokala pa je že takrat za
obnovo uničenega v eksplo-
ziji moral odšteti skoraj štiri
milijone tolarjev in oprati
svoje ime, saj so se začele
takoj širiti neresnice o nje-
govi vpletenosti v mafijsko
maščevanje.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIC
Škodo v lokalu že odpravljajo.
CVETKE
• V celjskih gostinskih lo-
kalih zadnje čase več velja tk
sti, ki dobi več v betico. Na
bolj priročni za met v glav
so trenutno pepelniki, ki tuii
tam priletijo v glave gosto
tudi s strani jeznih natafc
ric...
• Odkar za zastraševanj
ni več aktualen antraksov pe
cilni prašek v pisemskih po
šiljkah, nesramneži zdaj že
nejo strah v kosti z grožnja-
mi s pisemskimi bombami
in pokalicami. Le kako se po-
čutijo bombni tehniki, ko jih
nekdo tako nalaže s prepra
stimi pasjimi bombicami?
• Policisti z vso vnemo
čejo neznanca, ki je prejšnjf
teden spremenil fasado ene
ga izmed celjskih bencinskil
servisov. Na uho nam je priJ
lo, da je fakin fasado obar-
val kar s sladoledom. S kak-
šnim okusom, nam pri vrhu
policije ni uspelo izvedeti.
• Nekateri Celjani znaj«!
nagajati tudi tako, da iz LiB
hartove ulice v Celju, kljul
številnim mestnim redarjem
ki so vsepovsod, le tam ne
kjer morajo biti, spulijo ko
vinski steber s senzorjem z
odpiranje izhodne zaporni
ce. To je tako, kot bi sose(
prišel k vam domov in vail
pred nosom odnesel garažo
Št. 11 - 14. marec 2002
KRONIKA - PISMA BRALCEV
27
PROMETNE NESREČE
Smrt znova na cestah
prometna nesreča z najhujšimi posledicami se je zgo-
ijla v četrtek, 7. marca, na regionalni cesti Loče - Žiče.
Ijnirl je 67-letni kolesar J.T.
je med vožnjo proti Žicam, na ravnem delu ceste, ne-
^^^oma zavil levo. Ravno takrat pa ga je prehiteval 20-letni
^,(,znik kombiniranega vozila L.Š, ki kljub zaviranju trče-
j3 ni mogel preprečiti. Hudo ranjenega kolesarja so prepe-
ljali v celjsko bolnišnico, kjer je za posledicami poškodb
0\. To je letos že šesta smrtna žrtev na celjskih cestah.
pruga hujša prometna nesreča se je zgodila istega dne na
Kovaški cesti v Zrečah. 33-letni B.P., voznik osebnega avto-
0iobila, je pripeljal iz smeri Rogle proti Zrečam ter v križiš-
■^^ Kovaške ceste in lokalne ceste za Radano vas dohitel in
0\ v osebno vozilo 28-letnega Š.H. V trčenju sta se slednji
in njegov 25-letni sopotnik, S.L., huje ranila.
Zbil otroica in odpeljal
policisti še vedno zbirajo obvestila o voznikih, ki naj
t)i v četrtek, 7. marca, povzročila dve prometni nesreči in
5e nato odpeljala s kraja nesreče.
Na lokalni cesti izven Vinske Gore naj bi sedemletnega
otroka zbil voznik osebnega avtomobila Kia pride, temno
(flodre barve, kratke izvedbe. Voznik naj bi se ustavil in se z
materjo otroka pogovarjal, nato pa se odpeljal. Policisti
naprošajo omenjenega voznika in vse očividce, da se zaradi
razjasnitve okoliščin zglasijo na najbližji policijski postaji
oziroma pokličejo na številko 113.
To velja tudi za drugo prometno nesrečo s pobegom, ki se
je zgodila na glavni cesti izven Pake pri Velenju. Povzročil
naj bi jo neznani voznik osebnega avtomobila VW vento ali
passat, temno modre barve, slovenjgraškega registrskega
območja. Med vožnjo iz smeri Velenja proti Slovenj Grad-
cu naj bi zaradi nepravilnega prehitevanja zrinil z vozišča
nasproti vozeče vozilo, v katerem je bila voznica lažje ra-
njena, voznik pa je z vožnjo kljub temu nadaljeval.
Radarske kontrole bodo...
• jutri, 15. marca, dopoldne na območju Mozirja, po-
poldne pa na območju Žalca in Slovenskih Konjic;
t v soboto, 16. marca, dopoldne na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju Rogaške Slatine;
• v nedeljo, 17. marca, dopoldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa na območju Celja;
• v ponedeljek, 18. marca, dopoldne na območju Žalca,
popoldne pa na območju Mozirja;
f v torek, 19. marca, dopoldne na območju Rogaške Sla-
tine, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
• v sredo, 20. marca, dopoldne na območju Mozirja, po-
poldne pa na območju Celja;
• v četrtek, 21. marca, dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Rogaške Slatine;
Dva ranjena
Na železniški postaji v Velenju se je v petek, 8. marca, pri
delu huje ranil S.I. Delavcu je med obešanjem vlečne klju-
ke vagona stisnilo roko.
V nedeljo, 10. marca, pa se je huje ranil 23-letni VR. iz
Slovenskih Konjic, ki je z jadralnim padalom vzletel z Male
gore pri Stranicah, nato pa ga je med vzletom zavrtelo, da je
padel z višine 5 metrov. Hudo ranjenega so prepeljali v celj-
sko bolnišnico.
MINI KRIMIČI
Voznik, ki se je sekiral
Policisti Policijske postaje Slovenske Konjice so imeli
dokaj burno soboto, 9. marca. Le nekaj minut pred šestnaj-
sto uro so jih obvestili, da se na kmečkem turizmu na Sko-
•^arju dogaja nekaj nenavadnega, za kar naj bi bil krivec
^5-letni J.M. iz Kranja, ki se je obnašal kmečkemu turizmu
■Neprimerno. Kranjčan jim je pobegnil pred nosom, nato pa
^e je odvijalo pravo ameriško zasledovanje. Ko so Kranjča-
na Kovaški cesti v Zrečah vožnjo vendarle onemogočili,
)e divji voznik stopil iz vozila in policiste presenetil s seki-
rico. K sreči ni nikogar ranil, policisti so ga uspeli umiriti
"N ga odpeljati v zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah.
Zažgal avtomobile
v Mlačah pri Slovenskih Konjicah je v ponedeljek, 11.
|||3rca, 41-letni I.O. v neposredni bližini svoje stanovanjske
•Niše z gorivom polil in zažgal več svojih nevoznih osebnih
^^omobilov. 41-letnik se lahko zahvali le hitremu posre-
dovanju gasilcev, ki so preprečili, da bi se požar razširil na
"žnje objekte. Povzročitelj bo moral svojo »malomarnost«
Pojasniti tudi na sodišču, še posebej pa zato, ker je bilo v
dneh jasno povedano, da je na območju celotne Slove-
^^^^ razglašena velika požarna ogroženost.
PREJELI
SMO
Neža
Maurer v
dijaškem
domu
Na Valentinov večer nas je
v Dijaškem domu Celje obi-
skala znana in zelo priljub-
ljena pesnica gospa Neža
Maurer. Ta večer so nam po-
pestrili še dijaki dijaškega
doma z glasbo in prebrani-
mi pesmimi pesnice Maurer-
jeve. Pogovor smo razdelili
na tri sklope: ljubezen, mla-
dost in njeni otroci. Pesnica
nam je zaupala ne malo skriv-
nosti o svoji mladosti, o šo-
li, ki jo je obiskovala v Ce-
lju, o ljubezni. Med drugim
je s seboj prinesla tudi nekaj
svojih pesmi, ki jih je pre-
brala z nasmehom na obra-
zu, z navdušenjem in s po-
sebnim čarom v očeh. Nje-
ne pesmi so bogate, polne živ-
ljenja in spominov. Poveda-
la je, da so najboljše pesmi
nastale po njenem tridesetem
letu starosti. Nekoč je pou-
čevala na šoli in o tem času
dejala, da so to bila njena naj-
lepša leta. O svojih otrocih
pa se je izrazila, da so to »čud-
na bitja«. Ima hčerko Evo, ki
je javnosti poznana kot klov-
nesa, in sina Miklavža, ki je
pilot helikopterja. Ne nazad-
nje pa je še dodala: »Pisate-
ljevanje je moja izpoved, celo
strast, ki je istočasno slast in
muka.«
Vsi si želimo, da bi nas gos-
pa Neža še kdaj obiskala in
nas znova tako prijetno pre-
senetila. Ta večer bo marsi-
komu ostal v nepozabnem
spominu, kajti besede, ki
nam jih je povedala, so se
nam močno vtisnile v spo-
min.
DARJA ŽOKAU
Ulico
heroja
Rojška
hočejo
preimeno-
vati
Mesto Celje je generalma-
jorju Rojšku (umrl je 11. 8.
1976) posvetilo ulico na Os-
trožnem. Kdo je bil Franc Roj-
šek - Jaka?
Rodil se je 12. 6. 1914 na
Slapeh. Takoj po nemški in
italijanski okupaciji leta
1941 se je vključil v narod-
noosvobodilno gibanje in ak-
tivno sodeloval v diverzant-
skih akcijah v letih 1941 in
1942. Nato je v slovenski par-
tizanski vojski napredoval do
komandanta brigade in ko-
mandanta 30. divizije, kate-
re operativno področje je bila
tudi naša Primorska.
Akcija za preimenovanje
uhc se je tudi v Celju pričela
že v letu 1990 v vladi Lojzeta
Peterleta, a se je pozneje po-
legla. V četrtek ali petek po-
noči (27 ali 28. 2. letos) so
nekateri krajani Ostrožnega
v hišne poštne nabiralnike
dobili obvestilo z zahtevo po
preimenovanju ulice, ki se
imenuje »po nekem jugoslo-
vanskem oficirju«! To pobu-
do so pri pristojni občinski
komisiji dali nekateri stano-
valci Ostrožnega, aktivni v Ba-
jukovi in Janševi stranki.
Krajevno združenje zveze
borcev NOV Ostrožno, Lava,
Lokrovec, Lopata in Dobro-
va je na svojem nedavnem let-
nem zboru obravnavalo to ob-
vestilo in zahtevo ter izobli-
kovalo svoje protestno stališ-
če:
Tudi na Ostrožnem je ne-
kaj članov Bajukove in Jan-
ševe stranke, ki podpirajo do-
mobransko dejavnost z nemš-
kim in italijanskim okupa-
torjem - celo s prisego zve-
stobi na ljubljanskem stadio-
nu. Le-ti sedaj blatijo in obre-
kujejo nas borce za osvobo-
ditev Slovenije, povzdiguje-
jo pa sodelavce okupatorja,
ki nas je Slovence obsodil na
nacionalno smrt. Osvobodil-
na fronta Slovenije se je že
ob nastanku leta 1941 vklo-
pila v protihitlerjevsko, pro-
tifašistično in protirasistično
koalicijo zaveznikov ter z vse-
mi silami sodelovala do os-
voboditve ter pri tem žrtvo-
vala visok krvni delež...
Za zaključek pa na kratko:
Člani združenja borcev NOB
Ostrožno, Lava se s preime-
novanjem ulice narodnega
heroja Rojška ne strinjamo,
ker bi bilo to blatenje ljudi,
ki so za osvoboditev izpod
okupatorja največ doprine-
sh. Storili bomo vse, kar je v
naših močeh!
UDELEŽENCI
letnega zbora združenja
NOB Ostrožno, Lava
S(m)o za
TV
Slovenija
dovolj
atraktivni?
v jutranjem programu TV
Slovenija je bil 1. marca ob
7.40 uri prispevek o društvu
izbrisanih. Vsekakor zanimi-
va tematika, ki Sloveniji ni v
ponos, saj je v svoji bhžnji
preteklosti verjetno storila
večjo napako in prizadela šte-
vilne ljudi. Prav je, da se slo-
vensko javnost seznani o de-
lu društva in da se tudi na ta
način izvaja pritisk na pristoj-
ne organe, ki lahko povzro-
čene krivice in napake popra-
vijo.
Ob tem prispevku me je
dvakrat "pičilo". Najprej
uvodne besede novinarja, ki
je med drugim povedal trdi-
tev "da je teritorialna obram-
ba ob pomoči milice dala JLA
vedeti...". Strinjam se s tisti-
mi, ki trdijo, da slovenska
javnost resnično premalo
pozna vlogo policije pri osa-
mosvajanju Slovenije, pa
vendar bi pričakoval, da ug-
ledni novinar po dobrih de-
setih letih osamosvojitve Slo-
venije vsaj toliko ve o teh
stvareh, da ne dela tako gro-
bih napak. Teritorialna
obramba ni bila ne pred mi-
lico niti za njo, ampak sta obe
komponenti skupaj načrto-
vali in izvedli vse potrebne
aktivnosti zoper nasprotnika.
MpUnlilcn cnprifii^nn 7a ^nnr-
malne« vojne, ampak tako je
bilo. Razlika je očitna.
Drugič pa me je preseneti-
la dolžina prispevka. Sem
predsednik veteranskega
društva Sever za celjsko ob-
močje, ki združuje predvsem
policiste, rezervne policiste
in državljane Slovenije, ki so
od "jogurtne revolucije" do
vojne za Slovenijo pomagali
pri njenem poslanstvu. Ak-
tivnost društva skušamo pred-
stavljati javnosti, zato v na-
šo sredino pogosto vabimo
novinarje, tudi TV Sloveni-
ja. Žal za nacionalno televi-
zijo nismo zanimivi, saj nam
še ni namenila svoje pozor-
nosti.
Tudi vojni veterani imamo
svoje težave in celo istega
"nasprotnika" kot društvo iz-
brisanih, torej državo. Tre-
nutno smo najbolj slabe vo-
lje glede veteranske zakono-
daje in prav neverjetno bi bilo
slišati, kateri ljudje ne mo-
rejo dobiti statusa vojnega ve-
terana. Zelo nezadovoljni
smo z zaporo vojnih arhivov,
ki nam onemogoča pisanje
dobrih knjig, postaviti kva-
litetne razstav in tudi pravič-
no dehti priznanja. In še bi
se kaj zanimivega našlo, le
na kakšno minuto pozorno-
sti TV Slovenija še čakamo.
FRANCBEVC,
Šentjur
Uspešno
delo
Univerze-3
Univerza za tretje življenj-
sko obdobje Žalec je bila us-
tanovljena jeseni leta 1999.
Na nedavnem tretjem obč-
nem zboru je bilo ocenjeno
dosedanje delovanje, zlasti v
lanskem letu, ob poročiHh pa
je bil sprejet tudi program de-
la s finančnim planom za to
leto. Univerza je bila ustanov-
ljena kot društvo in tako de-
luje skladno z določili zako-
na o društvih in po lastnem
statutu. Članstvo je po treh
letih že doseglo število 290,
prav aktivnih članov v krož-
kih in organih društva pa je
trenutno okrog 200. Člani iz-
virajo iz različnih minuUh po-
dročij delovanja, z različno
izobrazbo in tudi širšega ob-
močja Spodnje Savinjske do-
line. Med udeleženci krož-
kov vladajo izredno tovariš-
ki in prijateljski odnosi, ki
se poleg učenja in različne-
ga ustvarjanja kažejo tudi v
prisrčnih družabnostih.
Prvo izobraževalno sezo-
no od leta 1999 je pričelo pet
krožkov, sedaj pa jih deluje
že petnajst. Največ udeležen-
cev je v treh krožkih nemš-
kega jezika in v treh krožkih
angleškega jezika. Delujeta
dva krožka računalništva ter
po en krožek ročnih del, li-
kovne dejavnosti, krojenja in
šivanja, energije in zdravja,
sadjarstva in vrtnarstva ter
zdravilnih rastlin, zgodovi-
ne Novega Celja in plesni kro-
žek. Zanimanja je vedno več
za razna druga področja.
Večina krožkov deluje v
Bergmanovi vili v Žalcu. Trije
krožki delujejo v prostorih
Kluba Mestne skupnosti Ža-
lec, dva pa v računalniški
učilnici I. OŠ Žalec, nikjer
ni potrebno plačevati najem-
nine in stroškov, kar društvu
veliko pomeni. Občina Ža-
lec krije društvu operativne
in administrativne stroške ter
dodeljuje dotacijo, ki bo le-
tos 1,690.000 sit za delo krož-
kov.
Zaradi teh mnogih ugod-
nosti znaša prispevek članov
za posamezni krožek v sezo-
ni le 3.000 sit, letna članari-
na pa 1.000 sit. Vse delova-
nje vodstva društva in anima-
torjev krožkov je volontersko
- že po statutu. Nagrajevani
so le mentorji - strokovni so-
delavci v krožkih. O vseh ve-
lja izjemna prijaznost in lep,
zgleden odnos do starejše ge-
neracije.
Nekateri krožki so se do-
slej že izkazali z javnimi na-
stopi in gostovanji. Redno je
sodelovanje v programih vse-
slovenskega Tedna vseživ-
Ijenjskega učenja. Lani so z
razstavo prikazali delo krož-
kov in kratko zgodovino, kro-
žek ročnih del pa je priredil
svojo razstavo v Domu II. slo-
venskega tabora ob občin-
skem in krajevnem prazni-
ku in gostoval v drugih pri-
jateljskih krajih. Društvo pri-
reja tudi razne posvete, pre-
davanja in oglede kulturnih
prireditev.
JANEZ MEGLIC,
Žalec
KNJIGA
Motiti se je
človeško -
tudi v banki
Kadar človek naredi kaj ne-
rodnega, radi rečemo: moti-
ti se je pač človeško. Nekaj
takega sta nedavno tega do-
živela moja hči in vnuk v
Ljubljanski banki, enoti v
Mozirju. Vnuk je na mamin
bančni račun pri bančnem
okencu položil 120.000 sit
gotovine. Ko je mati čez te-
den dni preverila finančno
stanje, je presenečena ugo-
tovila, da nakazani denar
sploh ni knjižen na njen banč-
ni račun. Celotni znesek se
je nekam izgubil. Ugotovila
je lahko le to, da je banka
prevzem gotovine potrdila,
njen bančni račun pa je še na-
prej ostal prazen.
Deseti dan po vplačilu je
med preverjanjem v mozir-
ski enoti LB ugotovila, da je
bil navedeni znesek nakazan
na čisto drug račun, na dru-
go ime in drug naslov.
Vem, da se je motiti člo-
veško, toda v banki bi mora-
h biti pri poslovanju z goto-
vino znatno bolj pozorni in
odgovorni do strank. Ne da
se namreč opisati notranje-
ga doživljanja prizadete stran-
ke, ko ji v hipu ponikne ce-
lomesečni dohodek, in to v
banki.
Zadeva je zdaj urejena, de-
nar je na svojem mestu.
VLADO PAREŽNIK,
Mozirje
Št. 11 -14. marec 2002
Ifarna vožnja skozi rdečo
Milijonski Caracas ima tudi šolo za priprave na lepotna tekmovanja
pfisniejala se je izza po-
■giic mizice v znani ka-
^\ sredi nakupovalnega
^(f.,. Bila je točna, kar v
,,/iieli in celi Južni Ame-
|,j ,ii ravno vrlina. Če na
ii^,„ek zamudiš kakšno
je to še vedno v okviru
^uoameriške točnosti. Za-
p se kljub tako razteg-
iveniu pojmovanju časa
jenki običajno kar obne-
jg. vsi so navajeni zamu-
(j približno enako...
jFannv Diaz, 37-letno pi-
iteijico in urednico lokal-
pga časopisa, sva si dopiso-
il3Že prek interneta in v pre-
jlnici Venezuele, Caracasu,
ase prvič srečala. Milijon-
jmesto že zaradi svoje ve-
losti marsikoga navdaja z
pjagodjem. In to ne čisto
p razloga, saj v mnogih vo-
liih velemesto omenjajo kot
jleč najnevarnejše v drža-
i,K sreči je verjetnost, da te
[Opajo med nekajdnevnim
jiiskom, še vedno bolj majh-
ij,še posebno, če se izogi-
najbolj razvpitim prede-
ODl.
Ko sprašujem, če je mesto
EStako nevarno, mi zatrdi,
ji ni še nikoli zgodilo
i neprijetnega. Vseeno se
ozno ponoči raje ne zadr-
ijezunaj. Če že gre ven, pa
'Obvezno odpravi z avtom,
sda sredi noči se na mest-
ih ulicah tudi v avtu ne po-
lti najbolj varno. In takrat
iti slučajno ne ustavi pred
lečo lučjo na semaforju!
:avzaprav se do doma sploh
Justavlja, če ni res nujno!
;se ustaviš na napačnem kra-
, lahko k avtu hitro pristo-
jo oboroženi roparji. In če
odpeljejo le avto, si lahko
srečen, saj se taka sreča-
alahko končajo tudi z ubo-
m!
V službo po
razpoloženju
Tako kot mnogim tujcem
bil tudi meni najljubši pre-
1 mesta Sabana Grande, ki
Jj na videz deluje kot var-
'območje. Tu je večina ce-
■jših hotelov in tako so vsaj
'l^oncu tedna skoraj vsi po
sti zasedeni. Mnogi izmed
'hso namenjeni predvsem
parom željnih ljubezni, ta-
ko da sobe marsikje oddajo
tudi na ure. Sabana Grande
je sicer eno samo veliko na-
kupovalno središče. Kar ne-
kaj kilometrov dolga ulica
je spremenjena v velikansko
območje za pešce, polno tr-
govin, restavracij in lokalov
za vsakršen okus. V enem iz-
med njih sva kramljala s
Fanny. Tudi o politiki, ki mi
sicer ni posebno pri srcu. V
Venezueli je pred tremi leti
prišel na oblast Hugo Cha-
vez, nekdanji vojaški vodi-
telj neuspelega državnega
udara. Po letih gospodarske-
ga stagniranja je presenetlji-
vo uspel zmagati na demo-
kratičnih volitvah. Za najrev-
nejše je takrat postal skoraj
nekakšen idol, saj je obljub-
ljal večjo varnost in pred-
vsem boljše življenje. Ob-
ljubljal je konec korupcije
in boljše plače, toda po treh
letih posebnega napredka ni
videti. Ljudje se ne zaveda-
jo, da bo za izboljšanje tež-
ke ekonomske situacije po-
trebno potrpljenje in trdo
delo! Vse preveč jih ni na-
vajenih delati. Nimajo de-
lovnih navad, niso priprav-
ljeni varčevati in mislijo sa-
mo na danes. Prevladuje apa-
tija, saj so mnoge službe ta-
ko slabo plačane, da se »ne
splača« delati. Povprečna pla-
ča ne dosega niti dvesto ame-
riških dolarjev in za ta de-
nar je res težko dobiti de-
lovne navade. Še posebno
glede na to, da cene niso do-
sti nižje kot v Sloveniji. Če
se ti kak dan ne da v službo,
pač ne greš. Večina jih niti
ne sporoči, da jih ne bo. Raz-
log je lahko celo tako bana-
len, kot je močan deževni na-
liv. V Venezueli pač ne de-
žuje prav pogosto...
Mestne
znamenitosti
Caracas skoraj nima ohra-
njenih stavb iz kolonialnega
obdobja. Mestno središče je
raztegnjeno ob glavni ulici,
ki se postavlja predvsem z mo-
dernimi visokimi nebotični-
ki. Tu je večina boljših trgo-
vin in restavracij pa tudi ne-
kaj zanimivih muzejev. Med-
Caracas je najbolj nevarno mesto v Venezueli.
tem pa se na mestnem obrob-
ju širijo naselja najrevnejših,
ki gradijo svoja provizorič-
na bivališča na strmih poboč-
jih okoliških hribov. Eden
redkih »uglednejših« prede-
lov je v okolici privlačnega
živalskega vrta na obrobju ve-
lemesta.
V njem imajo predvsem ži-
vali, ki tudi sicer živijo v Ve-
nezueli, tako da jim klima
popolnoma ustreza. Skoraj
vse živali, ki niso nevarne,
so spuščene in se prosto spre-
hajajo po velikem parku. Ta-
ko lahko naletiš na trop raz-
posajenih opic, ki moledu-
jejo za hrano, se srečaš s pa-
pigami ali pa številnimi dru-
gimi ptiči, ki kar prosto le-
tajo naokrog. Najbolj predrz-
ni se ti pridružijo tudi pri mi-
zi. Med ribniki je mogoče
srečati tudi kakšnega meter
in več dolgega kuščarja (igua-
no), želve in kapibare. Kapi-
bare so največji glodalci na
svetu. Podobne so velikan-
skim pižmovkam, težke pa
so lahko do 60 kilogramov.
V živalskem vrtu imajo tudi
največjo zver južne Ameri-
ke jaguarja, še nekaj drugih
zveri iz rodu mačk, kroko-
dile, lame, alpake, tapirje,
slone... Te živah so zaprte za
ogradami, ker bi ob neposred-
nem stiku z ljudmi lahko po-
stale nepredvidljive. Vseeno
pa imajo na voljo veliko pro-
stora in rastlinja, tako da tu-
di ta del živalskega vrta de-
luje prijetno.
»Šola za
missicetf
Caracas je tudi univerzitet-
no mesto, v katerem se je mo-
goče »izšolati« celo za lepot-
no kraljico.V Venezueli so na-
mreč lepotna tekmovanja
izredno priljubljena, celo
mnogo bolj kot npr. nogomet,
za katerim sicer nori cela Juž-
na Amerika. Tako je za mno-
ge najpomembnejša prireditev
v državi izbor najlepše Vene-
zuelke, ki vsako leto septem-
bra pred televizijske zaslone
privabi na milijone gledalcev.
V Caracasu obstaja celo ne-
kakšna šola za missice, kjer
izbirajo primerne kandidat-
ke in jih pripravljajo za na-
stope na lepotnih tekmova-
njih. Največjo težo ima seve-
da nastop na izboru za miss
Venezuele. Priprave deklet, ki
jih izberejo za šolanje, traja-
jo najmanj pol leta. Eden glav-
nih pogojev za sodelovanje je
poleg lepote tudi teža. V času
priprav kandidatke tehtajo
vsakodnevno in če se zredijo
le za dva kilograma, jih lah-
ko odslovijo, tudi na zadnji
dan pred prireditvijo!.
IGOR FABJAN
Št. 11 -14. marec 2002
30
FILM
Sestreljeni črnil
jastreb
Ko po približno
petnajstih urah
realnega in dveh
urah filmskega ča-
sa peščica ranje-
nih, umazanih,
prestrašenih,
zgroženih in napol
obupanih ameriških vojakov
teče ven iz Mogadiša, je
množica domačinov nenado-
ma povsod okoh njih... a na-
mesto, da bi jih preganjali s
streljanjem, kar so počeli še
minuto prej, jih pozdravlja-
jo, jim mahajo, se jim sme-
jijo - nekateri privoščljivo,
nekateri navdušeno. Uh - kaj
se je zgodilo? Se je zamenja-
lo mesto? So se zamenjali ljud-
je v njemu? Katera dežela je
že to? Ali ni nihče od njih
gledal Pearl Harborja'?
Zadnja pripomba ne izhaja
le iz filma, temveč tudi iz
predhodnega ugibanja: koli-
ko se bosta Pearl in Jastreb
držala za roke. Odgovor na
ugibanje: držita se. Res je, da
Jastreb ni nikoli tako predra-
matizirano sentimentalen in
ekstremno propaganden, am-
pak propaganden je. Vsi film-
ski Američani so sicer po-
vsem karikirani, a vendarle
imajo svojo preteklost, svo-
je želje, peščico svojih sla-
bo/dobrih lastnosti, svoje
družine, svoje strahove...
medtem ko so Somalijci pri-
kazani kot horda brezoblič-
nih črnih kobilic, ki neneh-
no skačejo izza vogalov in
vsak tretji drži puško v ro-
kah - pri tem pa celo, groza,
ni pomembno, če je ženska
ali moški ali otrok. In ko se
napadi začnejo in se Ameri-
čani rado žrtvujejo za skup-
no dobro in Zimmer šopa svo-
jo fanfarasto, čustva v nebo
dvigujočo glasbo, in v ozad-
ju platna plapolajo ameriš-
ke zastave, veš, pri čem si.
Ampak. Tisti trenutek, o ka-
terem govori uvod - in še ne-
kaj podobnih - dovoljujejo
drugačno perspektivo. Tole:
da se je ameriška vojska lo-
tila ugrabitve domačega tira-
na oziroma njego-
vih sodelavcev z
vsem svojim do
tal iztegnjenega je-
zika vrednim hi-
per modernim
orožjem. Res jih
je bilo malo proti
celemu mestu, ampak mesto
je premoglo bolj slabo obo-
rožitev. Zelo slabo oboroži-
tev. In »mesto« sploh ne bi
smelo imeti časa za reakcijo
na ameriški vdor. Pa se je
kljub temu kmalu po začet-
ku akcije ta dobro naoljena
mašinerija ameriške oboro-
žitve začela sesuvati... najprej
en helikopter, pa drugi... pa
ena četa izgubljenih vojakov,
pa druga... pa satehti, ki ne
pomagajo... pa zračno vods-
tvo, ki se ne zna orientira-
ti... pa vojaki, ki izgubljajo
živce in streljajo drug po dru-
gem... potem pa nazadnje še
tisti v uvodu omenjeni dogo-
dek s pobegom iz Mogadiša,
kjer Američani dejansko iz-
gledajo kot iz drugega pla-
neta, kot sestreljeni na trdna
tla, kot gruča turistov, ki so
jih vodiči peljali na pretežek
treking... gruča, ki sploh ne
dojema, ne razume, kaj se z
njimi in okoli njih dogaja.
In v tem kontekstu celo ame-
riški tovariški govor s konca
filma izgleda kot dokaz naiv-
nega nedojemanja okoliščin.
Ridley Scott (ter scenari-
sta Ken Nolan in Steve Zail-
lian) so z nekaterimi odlom-
ki zadovoljili patriote (in pro-
ducenta), s samimi slikami
spopadov...v katerih se ki-
rurško natančno držijo resnič-
nosti bojevanja, streljanja,
granatnih eksplozij, brizga-
joče krvi, raztegnjenih črev,
ipd... pa nasprotnike vojne
in »ene resnice«. Še bolj hra-
bri bi bili - in film boljši - če
bi fiste odlomke ukinili. In
bi od filma ostal le ta žareči
vnos gledalca v krvavo zme-
do in nesmiselnost bojišča.
PETER ZUPANC
Ocena: 8 /10
Gremo v kino!
Ocean's 11, leta 1960. Frank Sinatra in Dean Martin se na čelu
druščine razvajenih zvezdnikov (Joey Bishop, Peter Lawford,
Sammy Daviš jr., Angie Dickinson, RichardConte...) iz Holly-
wooda odpravita zavzemat Las Vegas... Vsaj dva od druščine
so našteli in bili izžrebani: Nejc Oblak iz Celja, Klavdija Šanca
iz Žalca in Uroš Maonfreda, prav tako iz Celja.
Nagradno vprašanje: Ljubiša Samardžič je legenda yu filma.
Njegov prvi režiserski poskus ima naslov Nataša, v celjskih ki-
nematografih ste ga vestno zanemarjah, zato naštejte vsaj tri
igralce iz filma.
Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešernova
19, 3000 Celje, do ponedeljka, 18. marca (do takrat morajo
prispeti!). Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnic za ogled filma.
Kako pokazati jezil«
»Scenaristična pismenost je ena temeljnih pismenosti našega časa.«
Zdravko Duša je urednik
Cankarjeve založbe, poleg
mnogih drugih obveznosti
pa tudi glavna gonilna sila
filmske šole Pokaži jezik.
Vprašali smo ga o dejavno-
stih šole in njenih načrtih.
Najprej bi se spodobilo
kaj povedati o začetkih in
ciljih?
Pokaži jezik objavlja vsa-
ko leto v decembru in januar-
ju razpis in izbere največ pet-
najst kandidatk ali kandida-
tov, ki naj bi naslednjo pom-
lad v šoli napisali osnovno
verzijo scenarija za celove-
černi film. Intenzivna scena-
ristična delavnica poteka
spomladi v treh časovno lo-
čenih sklopih v Trenti, v izo-
liranem in udobnem okolju,
ki udeležencem omogoča, da
se popolnoma posvetijo pi-
sanju, medtem ko so v Ljub-
ljani - navadno v Gledahš-
kem muzeju - občasna pre-
davanja za širše občinstvo. Po
samostojnem avtorskem de-
lu in novem preverjanju se
šola jeseni odloči, katere sce-
narije bo podprla in omogo-
čila brezplačno pomoč pri na-
daljnji dodelavi.
Šola je nastala leta 1998
pri Zavodu za odprto druž-
bo Slovenija (če smo poza-
bili ah če kdo še ne ve: to je
bila Soroseva fundacija), da
bi nekako bolj odprla in pod-
prla slovensko scenaristiko.
Po Sorosevem umiku je us-
tanovitelj stvo prevzelo kul-
turno društvo Myra Locatel-
li, ki skupaj z mnogimi in-
stitucijami in firmami in na-
klonjeno javnostjo pelje
stvar naprej. Dejstvo je, da
nas brez Georgea Sorosa (na
začetku) in Mobitela (danes)
in še kakšne agencije ne bi
bilo ...
Glede na to, da smo tudi
mi objavili razpis za scena-
rij in za udeležbo v šoli -
kako je sedaj s tem? Koliko
scenarijev je prišlo, kdaj bo-
do objavljeni rezultati - kdo
je v komisiji?
Iskrena hvala za objavo.
Na natečaj za scenaristično
šolo Pokaži jezik je prispe-
lo 49 sinopsisov. To je več
kot kdajkoli in še enkrat več,
kot se jih je prijavilo v do-
slej najbolj plodnem lan-
skem letu. Komisija bo le-
tošnje udeležence izbrala ta
teden in najpozneje do 15.
marca sporočila, kdo je spre-
jet. Po načelu šole, da je naj-
bolje, če eden od članov be-
re s producentskimi, drugi
z režiserskimi in tretji s sce-
narističnimi očmi, letos iz-
birajo Irena Ostrouška, teh-
nična direktorica Vibe filma,
režiser Martin Srebotnjak in
Zdravko Duša
jaz. Osip bo torej hud, ker
si več kot 15 udeležencev pač
ne moremo privoščiti. Že ta-
ko smo edina šola, ki nudi
pouk in celo bivanje v Tren-
ti zastonj - predvsem po za-
slugi in ob razumevanju
glavnega sponzorja, poleg te-
ga pa se je z leti tudi med
nekdanjimi udeleženci šole
oblikoval krog privržencev,
ki se vedno bolj povezujejo
z njenim delom. Kar je do-
bro, ker Pokaži jezik iz šole
postaja nekakšno scenari-
stično jedro.
Hkrafi smo letos prvič raz-
pisali nagrado Mobitel za naj-
boljši scenarisfični prvenec
za celovečerni film. Prejeh
smo 31 scenarijev in žirija -
Sašo Podgoršek, Dunja Kle-
mene, Jože Dolmark - bo do
začetka aprila izbrala zma-
govalca ter ga predstavila slo-
venski javnosti na filmskem
festivalu v Portorožu.
Kateri predavatelji bodo
zanesljivo prišli v Trento?
Šola v Trenti bo v dneh od
28. do 31. marca, 18. do 21.
aprila in 17. do 19. maja. Pi-
sanje bo kot običajno usmer-
jal in vodil Miha Mazzini, že
nekako inventar sva z Ireno
Krčelič, od predavateljev pa
bodo zagotovo prišli vsaj Mar-
cel Štefančič, Brina Švigelj-
Merat, Srdjan Karanovič, An-
drija Dimitrijevič in David
Wingate. Zelo resno računa-
mo tudi na Franza Roden-
kirchna. Morda bomo nare-
dili - za razliko od prejšnjih
let - rez med drugim in tret-
jim delom. Odslovili bomo
tiste, ki bodo morali ugoto-
viti, da so premalo resni ali
nadarjeni za scenaristiko, in
zadnje srečanje, na katerega
pridejo najkvalitetnejši men-
torji, raje odprli za nekda-
nje udeležence, ki so med-
tem napisali kaj novega. Njim
bodo delavnice gotovo priš-
le prav.
Kaj se je dogajalo z naj-
bolj uspelimi scenariji do-
slej?
Najbolj »uspeli« - če prav
razumem, »najbolje napisa-
ni« - doživljajo usodo vseh
za produkcijo zrelih scena-
rijev. Se pravi, da se prekla-
dajo pri producentih in ča-
kajo, da pridejo na vrsto. Ah
pa se dodelujejo v kateri od
tistih delavnic, ki so se po pri-
stopu k Eurimagesu in ob pri-
zadevanjih Igorja Koršiča od-
prle tudi Slovencem. Mogo-
če bi bilo umestnejše vpra-
šanje, kaj se dogaja s scena-
risti. Kaj imajo novega po-
kazati? Ah je vmes nastalo
kaj takega, kar je preseglo pr-
vi scenarij? To so občutljive
reči: dobil si definitivno po-
trdilo, da si dober scenarist,
veš, da si napisal dober sce-
narij, morda je (kot se je že
tudi primerilo) celo odkup-
ljen in uvrščen in se dela za-
sedba, potem pa odrežejo de-
nar. Pisati naprej ali ne? Tu
ima lahko Pokaži jezik ko-
ristno vlogo. Da podpira pra-
ve ljudi v tem meddobju. Kaj-
ti enkrat se bo odprlo. In bo-
do trije, štirje ... ne vem, ah
pa za začetek samo dva ... ki
Čakajo iz leta v leto, na le-
pem dobili svoje filme.
In kaj je poleg vsega te-
ga novega na šoli?
Letos smo prvič razpisajj^
tečaj za scenarije za kratke«
me. To je bilo že nekaj ^
zraku - veliko je namref U
di, ki se bodisi bojijo bodj
res nimajo dovolj ustvarja
nega potenciala za celovej
rec, vendar po drugi stranij
di ni bilo pravih možnosti,
snemanje. Zdaj smo z
njenim sodelovanjem dei^
na AGRFT Mirana Zupani
povabili k pisanju scenarije
ki utegnejo na koncu zaživj
kot študijski kratki filmi, d
tovo je kdo tudi opazil, da p,
kaži jezik odpira hčerins|
šolo na Mobitelovem pon,
lu Pinkponk. Ta ima zaenJ^;
samo navodila za pisanje j
nekaj obvestil, že po objj
rezultatov vpisa pa bodo j
sti, ki se ne bodo uvrstili j
Trento, lahko dograjevalisn
sinopsis ob pomoči tega nn
dija in naših scenarističi
mentorjev. Pravzaprav s(
tem uresničuje tisfi čisto p
vzgib, ki je pognal stvar vti
širifi scenaristično pismeni
v najširšem pomenu bese
- ker je to ena temeljnih
smenosti našega časa.  Pj,
PRIHAJATA
Vohunske spletke
. Spy Game
IGRAJO Brad Pitt in Robert Redford (letošnji dobitnik
Oskarja za življenjsko delo
REŽUA Tonny Scott
SCENARIJ Michael Frost Beckner in David Arata
PRODUCENTA Douglas Wick in Mark Abraham
ŽANR akcijski triler
TRAJANJE 127 minut
Veteran CIE Nathan Muir {Robert Redford) ima le še e
dan do upokojitve, ko izve, da je njegov varovanec Toi
»Skavt« Bishop [Brad PžrOzabredel v hude težave. Ker sei
akcije lotil na svojo roko in so ga pri tem v tujini ujeli,i
obtožen vohunstva in čez 24 ur ga čaka usmrtitev. CIAs
boji mednarodnega incidenta, zato se odloči, da ga ne I
poskusila rešiti. Muir pa skuša pretentafi organizacijo i
rešiti mladega agenta.
Shiner
IGRAJO Michael Cain, Martin Landau
REŽIJA John Irvin
SCENARIJ Scott Chenj
PRODUCENTA Geoffrey Reeve in Jim Reeve
ŽANR akcijska drama
TRAJANJE 99 minut
Billy »Shiner« Simpson [Michael Cain) je majhen W
sarski promotor z velikimi idejami. V najvažnejšemu dv'
boju svojega življenja Billy postavi v ring svojega sina Edii'
»Zlatega dečka« proti varovancu Franka Speddinga [Ma^^
Landau), ameriškemu prvaku Michaelu »Mikeyju« Peci'"
Sin izgubi in Shinerjev svet se sesuje v prah. Prepričan je-"
so sina izsiljevali, naj preda dvoboj, ko pa sina še ustreli)^
začne manični iskati morilca. Zaradi starih grehov ga za^"'
preganjati še policija. Po vrsti obtoževanj pravi morilec P''
de na dan v zadnjem, šokantnem dejanju...
CELJSKIH PET
_      PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (4. 3. do 10.3.)
Št. 11 -14. marec 2002
NASVETI
35
Ste optimistični?
rg znate veseliti življe-
, Kakšen je vaš odnos
^^veta in dogajanja v
'i,,? Kaj pa vaša notra-
' t? Si svojo dušo pred-
' Ijate kot nekaj prijaz-
^ ^ svetlega in spodbud-
Ja, ali Pd jo občutite kot
iJ,čni in moreči del last-
jaza? Se veselite tre-
Jliov, ki jih v samoref-
preživite v samoti,
je soočate z lastno po-
ali pa vas je strah sre-
čanja s samim seboj in si
raje zatisnete oči pred svo-
jo notranjo podobo?
S pomočjo testa lahko po-
kukate v svojo notranjost in
se zazrete v pravo podobo svo-
je duše. Morda je veliko lep-
ša in prijaznejša, kot si mi-
slite. Če pa boste odkrili, da
ni takšna, kot bi si želeli, bo-
ste s kančkom iznajdljivosti
in pronicljivosti lahko pož-
lahtnili svoj drugi jaz, ki kra-
ljuje v vaši notranjosti.
1) življenja se veselim, saj me privlači, napolnjuje z
jvdušenjem in mi prinaša številne radostne trenutke
PA - O VČASIH - 1 NE - 2
2) Sem samozavesten ter se zavedam, da imam enkrat-
e lastnosti in neponovljive sposobnosti
DA - O VČASIH - 1 NE - 2
3) Zelo sem čustven in me zelo hitro premagajo solze
DA - O VČASIH - 1 NE - 2
4) Na svoja čustva sem ponosen in jih znam tudi sproš-
tno izražati
DA - O VČASIH - 1 NE - 2
5) Imam veliko prijateljev, kolegov in dobrih znancev,
benem pa nenehno spoznavam nove prijazne ljudi, ki
le osrečujejo
DA - O VČASIH - 1 NE - 2
6) Moj običajen vsakdanjik je pogosto zelo naporen in
inamičen. To mi ugaja, saj ljubim dinamiko, pestrost,
ihtevnost in razgibanost
DA - O VČASIH - 1 NE - 2
7) Do svojih najbližjih - družina, sorodniki, prijatelji,
Danci in kolegi, imam sproščen, topel, dinamičen in
rijazen odnos. Lahko jim pokažem svojo pravo podo-
0, zaupam jim lahko tudi svoja čustva, pričakovanja,
ojazni, pomisleke, ambicije in načrte
DA - O VČASIH - 1 NE - 2
8) Najraje se odločam spontano in intuitivno, brez dol-
|ega premišljevanja, napornega tuhtanja, morečega od-
išanja in nepotrebnega oklevanja
DA - O VČASIH - 1 NE - 2
9) Vedno bolj uživam v telesni ljubezni, spolnosti in
TOtiki
DA - O VČASIH - 1 NE - 2
10) Sposoben sem se sprostiti, izklopiti, se umakniti,
* prepustiti sanjam, hrepenenju, pričakovanju in raz-
košnemu lenarjenju
DA-O VČASIH-1 NE-2
11) Običajno sem senzibilen in dovzeten za najmanjše
^ige, zato pogosto čutim oz. slutim, kaj drugi mislijo
pričakujejo
Da - o VČASIH - 1 NE - 2
, 12) Rad imam telesni kontakt - se dotaknem, pobožam
I" objamem ljudi, ki so mi blizu, jih občudujem, spoštu-
^"1. cenim in jih imam rad
I^A - O VČASIH - 1 NE - 2
1^) Ljubim otroke, nagajivost, živahnost, upanje in
'"amiko, ki jo dajejo življenju
Da - o VČASIH - 1 NE - 2
14) Nesporazumi in zapleteni problemi me ne vržejo s
in me preveč ne obremenjujejo. Poiskati skušam čim-
°')šo rešitev, nato pa čimprej pozabim nanje
- O VČASIH - 1 NE - 2
Verjamem v nekaj višjega - bog ali božanstvo, na-
J^. višje bitje, gonilna sila, skrivnostni agens, duh in
^'J popolnoma zaupam, se zanesem nanj in se ga ne
"lini, ker vem, da mi je naklonjen in mi je pripravljen
'lagati
^A - o VČASIH - 1 NE - 2
Rezultat testa:
Od o do 9 točk priča, da v srcu nosite sonce, živahnost in
vedrino, zato ljudje uživajo v vaši družbi. Ne glede na leta, ki
so zapisana v vaših osebnih dokumentih ostajate živahni in
poskočni, nagajivi in nepredvidljivi, mladi in mladostni, ob-
čudovanja in spoštovanja vredni. Znate biti svetovljanski, ra-
zumevajoči in širokogrudni. Zvrhana mera optimizma, ki ga
izžarevate, koristi vam samim, obenem pa bogati in navdušuje
tudi vašo okolico. Vaše pozitivno mišljenje je nalezljivo, v tem
pa je največji zaklad in neminljivi šarm vaše mladostne duše.
Ostanite taki, kot ste in razveseljujte svet s svojo navzočnostjo.
Od 10 do 19 točk pomeni, da imate za seboj težke izkušnje
ali pa so vas strogo vzgajali in, da ste si lekcijo o življenju kot
dolžnosti, obveznosti in težki nalogi predobro zapomnili in jo
vzeli preveč resno. Zaradi nenehnih skrbi, bojazni in nepresta-
nega stresa se ne utegnete več sprostiti in se z otroškim navdu-
šenjem prepustiti radostim življenja, ki neopazno drsijo mi-
mo vas. Odvrzite nepotrebno resnost, znebite se potlačenosti
in zamorjenosti, pozabite na občutek dolžnosti in premagajte
neutemeljeno krivdo - postanite malce bolj lahkomiselni, ne-
predvidljivi in nagajivi. Živite in sanjajte, pa se bosta k vam
povrnili mladost in vedrina duha. In ne pozabite: življenje je
prekratko in prelepo, da bi ga jemali preveč resno.
Od 20 točk in več priča, da je bil skrajni čas, da ste se vzeli
pod drobnogled in ugotovili, da je z vami nekaj narobe. Kdaj
ste se zadnjič sprostili, zabavali, od srca nasmejali, skakali od
navdušenja in se zares zjokali? Koliko vode je preteklo odkar
ste dovolili, da se vam je kdo približal in vam segel do srca?
Kdaj vas je nekaj globoko prizadelo, očaralo ali ganilo? Zakaj
ste čisto pozabili na čustva in občutke? Odvrzite masko resno-
sti, strogosti in zadržanosti ter odprite oči in srce za drobne
radosti, ki vam jih ponuja vsakdanji trenutek. Poglobite se v
svojo notranjost in prisluhnite svoji duši. Izpolnite si kako
željo, prepustite se toku sanj, v vsakdanji utrip pa spustite do-
mišljijo in se ji predajte. Zaupajte intuiciji in invenciji in zač-
nite živeti tako kot nekoč. Če menite, da tega ne zmorete sami,
lahko poiščete pomoč pri nekom, ki vam jo hoče, zna in zmo-
re ponuditi. Življenje nam je dano zato, da ga uživamo in se ga
veseUmo s svojimi najdražjimi.
ZDRAVNIK SVETUJE
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
Pregledi
Prim., dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
Vprašanje bralke: stara
sem 64 let in imam sklep-
no revmo, bolečine pri sr-
cu, peče me leva noga, ver-
jetno zaradi slabe prekrvi-
tve. Pri pregledu so mi po-
vedali, da imam obolenje
nožnice in želodca. Rada
bi prišla na pregled tudi k
vam, »saj bi želela biti še
nekaj časa živa«.
Spoštovana bralka! Kar
veliko je bolnikov, ki želi-
jo da bi se oglasili v moji
ambulanti. Nekateri pride-
jo z izvidi, drugi z napotni-
co, tretji pa le na kratek raz-
govor. Praviloma pregledam
vsakega bolnika, ki je na-
poten na pregled. Če so te-
žave akutne, pregledam bol-
nika takoj, drugi pa mora-
jo nekoliko počakati in jim
za pregled določimo datum.
Ponavadi sam pregled in os-
novne preiskave niso dovolj.
Takrat se opravijo neka-
tere zahtevne in zamudnej-
še preiskave, za kar pa do-
bijo bolniki tudi navodila.
Preiskave se lahko opravi-
jo pod specifičnimi pogo-
ji, druge zahtevajo predhod-
no pripravo ali zdravljenje,
tretje pa aktivno sodelova-
nje bolnika. Zato se jih lah-
ko le redko opravi takoj.
Ker zdravstvena zavaroval-
nica (ZZZS) dovoli oziro-
ma plača le določeno števi-
lo pregledov in preiskav, smo
pri svojem delu nekoliko
omejeni. Zato se lahko tu-
di vi oglasite pri nas le z na-
potnico vašega zdravnika, ki
prvi presodi, ah je pregled
potreben oziroma nujen.
Težave, ki jih navajate,
predvsem bolečine pri srcu
in v nogi, so v vaših letih
pogosto posledica spre-
memb na ožilju. Spremem-
be na ožilju, predvsem za-
radi ateroskleroze, zmanj-
šujejo prekrvitev organov.
To je lahko usodno, če se
to dogaja na vitalnih orga-
nih, med katerimi je srce
najbolj pomembno.
Če imate zdravstvene te-
žave in ne veste, kako rav-
nati, pišite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
za rubriko Zdravnik sve-
tuje.
Glede na to, da vas je strah
za življenje, ste najverjet-
neje že doživeli napad sla-
bosti ali bolečine v prsih,
ki je povezana s smrtnim
strahom. Zato je potrebno
čim hitreje razjasniti, zakaj
se težave pojavljajo in vzrok
tudi odstrani. Če je za to
prepozno, kar pa je le red-
kokdaj, moramo začeti z
zdravljenjem.
Zaradi revmatičnih težav,
vnetja želodčne sluznice in
glivičnega vnetja nožnice pa
bo potrebno opraviti še prei-
skave, ki pokažejo kakšna
je sposobnost regeneracije
oziroma obnova celic, or-
ganov in celotnega organiz-
ma. Pogosto so te spremem-
be posledica zmanjšane od-
pornosti organizma zaradi
pomanjkanja nekaterih
esencialnih snovi, nepravil-
ne prehrane, alergij, preo-
bremenjenosti, stresa in še
številnih drugih vzrokov,
med katere prištevamo tu-
di spremembe, ki se poja-
vijo zaradi izčrpanosti,
sprememb v diurnalnem
ritmu in let, so pa lahko tu-
di posledica različnih zdra-
vil in dodatkov, ki ji preje-
mamo kot dodatke v hrani
(konzervansi, barvila, umet-
na sladila...).
Pogosto se zdravstveno
stanje izboljša in spremeni
že s spremembo življenjske-
ga sloga. Stres, ki se po na-
vadi obravnava kot negativ-
na vrednota, je lahko tudi
pozitiven, saj motivira lju-
di, da se odločijo za nove
spremembe.

SPOMLADANSKA ČEBULA
Po dolgi zimi smo končno dočakali tudi pomlad. Ob sončnih dnevih je prav prijetno že
nekoliko brskati o zemlji in pripravljati naš vrtiček za setve in sajenja. Vendar moramo
biti prvi tem previdni, saj nam lahko marec postreže še z zelo nizkimi temperaturami.
Zapomnite si tudi, da ima spomladi zemlja vedno precej nižjo temperaturo kot zrak, ki je
lahko že prijetno topel, zato vse setve zavarujte z pokrivkami.
Do debele čebule lahko pridemo na tri načine: s setvijo na stalno mesto ali na setvenico
in presajanjem sadik in s sajenjem čebulčka. Če izberemo prva dva načina, se moramo
dela lotiti hitro, saj mora biti seme v zemlji do konca marca.
Zakaj se torej ne bi enkrat opugumili in poskusili nekaj novega: setev čebule. Semena
ne smemo sejati globoko, saj je zelo drobno, pokrijemo pa ga ravno tohko, da je pod
zemljo. Setev nato prekrijemo z letno agrokopreno KALIA (tudi v ponudbi meseca ). V
semenskih vrečkah Semenarna Ljubljana boste na primer našli seme čebule POMPEI.
Sorta je primerna za pridelovanje malih bisernih čebulic zgodaj spomladi, vsebino vrečice
pa sejemo na površino pol kvadratnega metra.
Kot čebulček pa so V vrtnem centru KALIA na voljo naslednje sorte: HOLANDSKA
RUMENA, PTUJSKA RDEČA, RED BARON (temno rdeča ) in STURON ( podolgovata ).
In ne pozabite na šalotko !
Št. 11 -14. marec 2002
36
I ZA AVTOMOBILISTE
Ženeva 2002
Moč, blišč in vznemirjenje ene največjih avtomobilskih razstav
v letošnji avtomobilski
Ženevi, vsekakor najpo-
membnejši avtomobilski
razstavi vsake pomladi,
svetovne recesije ni bilo
opaziti. Na ogled je bilo ve-
liko novih avtomobilov, ve-
liko takšnih, ki bodo kma-
lu zapeljali na ceste, in tu-
di veliko onih, ki bodo za
vedno ostali zgolj študije ali
koncepti.
Nemški
štirikolesniki
Tisti, ki prisegajo na izjem-
no močne avtomobilske stro-
je, so se drenjali na Audije-
vem razstavnem prostoru,
kjer se je dičil najmočnejši
serijski audi RS6. Na ogled
je bil v karavanski oziroma
avant izvedbi (kasneje naj bi
ponudih še limuzino) in s
4,2-litrskim osemvaljnikom
pod motornim pokrovom.
Moč 450 KM po tovarniških
podatkih zadostuje za naj-
večjo hitrost 250 km/h (to-
varniško omejena) in pospe-
šek 4,9 sekunde do 100 km/
h. Pri Audiju cene za ta cest-
ni dirkalnik še niso razkrili.
Opazna gneča je bilo tudi
ob povsem prenovljenem
mercedesu CL. Slovita nemš-
ka avtomobilska hiša je na
ženevsko prizorišče pripelja-
Volksvvagen phaeton
la kupejevsko različico, ka-
briolet pride na vrsto nekaj
kasneje. Prenovljeni avto bo
na voljo s sedmimi različni-
mi motorji z od 163 do 367
KM, ob tem pa tovarna pou-
darja, da ima avto za 2.800
evrov podarjene opreme (boč-
ni varnostni blazini, električ-
no odpiranje zadnjih stekel
ipd.). Velika novost je seve-
da tudi povsem novi merce-
des E razreda, vendar je bil
avto predstavljen že nekaj
prej in smo na naših straneh
o njem že pisah.
Volksvvagen je prvič urad-
no predstavil svoj novi veli-
ki avtomobil po imenu phae-
ton. Narejen je na isti osno-
vi kot bo novi audi A8 in se
torej pelje v razred prestiž-
nih avtomobilov. Letno naj
bi naredili do 20 tisoč avto-
mobilov, najcenejša izveden-
ka naj bi stala vsaj 50 tisoč
evrov. Z motorji ne bo težav,
saj jih ima korporacija VW
obilo. Bolj vprašljivo je, ah
bo dovolj tudi kupcev.
Smart corssblade je pove-
čal družino smartov. Avto je
bil na ogled že lani v Frank-
furtu, sedaj je pripravljen za
serijsko izdelavo. Primeren
je predvsem za lepo vreme.
saj nima strehe (niti platne-
ne), za pogon pa so mu na-
menili 600-kubični bencin-
ski trivaljnik s 70 KM. Hitrost
je omejena na 135 km/h, pra-
vijo pa, da jih bodo letos na-
redili zgolj 2.000.
Pri nemškem BMW, ki se
lahko pohvali z izjemnimi po-
slovnimi rezultati za leto
2001, je še najbolj razburjal
konceptni CS 1. To je štirise-
dežni kabriolet, ki ostaja zgolj
načrt. Povsem verjetno pa je,
da napoveduje novi mali
beemve.
Opel se je dičil z novo vec-
tro, pri Fordu, ki je vsaj de-
loma nemški, pa so razstav-
ljali fusiona. Gre za kombi-
nacijo različnih avtomobilov,
na trge naj bi se pripeljal poz-
no jeseni, govori se o ceni 15
tisoč evrov. O novem in nemš-
kem rolls royceu, ki »sliši«
na ime maybach, smo že pi-
sali. Avto bo nastajal pri Mer-
cedes Benzu, vendar povsem
ločeno. Na tokratnem^
skem avtomobilskem 8-
je bil na ogled v pose
steklenem zaboju oziro
ložbi. Izdelovali bodo
šo in daljšo različico, |
to naj bi naredili vsaj
vozil. Avto bo poganjj
valj nik s 405 kW, o cen
bo manj kot 500 tisoč evro
Škoda je v mesto ob
ru pripeljala študijo štjjj
dežnega kupeja tudor,
narejen na osnovi škod^
perb. Predstavniki tovari^
povedali, da je to koncepi
vozilo, ki menda nikoli
bo ugledalo luči serijske p,
zvodnje. Škoda, tudor j^,
jeten na pogled in bi
Ijivo imel precej kupcev
Fiat in PSA
Italijanski Fiat in fran,
ska skupina PSA (Peugeot,|
troen) že dolga leta dovo|
pesno sodelujeta pri izd^
vi gospodarskih in drugjhi
BMVVCSI
St. 11 -14. marec 2002
ZA AVTOMOBILISTE
37
j^ed slednje spada tudi
' ,^ generacija velikih eno-
"^orcev, in sicer fiat uly-
^ lancia phedra, citroen
^jjipeugeot 807. Vsi štirje
'pobili imajo marsikaj
pnega. hkrati pa se bolj
J prej razlikujejo. V no-
"njosti so podobnosti očit-
predvsem pa imajo vsi ro-
1 menjalnika nameščeno
sredini armaturne plošče
lalco kot prej. Avtomobile
p ponujali v kombinaci-
5 petimi različnimi motor-
jied njimi bodo seveda tur-
jfiizli (HDI pri Citroenu in
P^geotu, JTD pri Fiatu in
j^cii). V Sloveniji bodo na-
jgdaj v drugi polovici leta.
pri francoski avtomobilski
lonudbi je vsekakor treba
^ineniti povsem novega re-
ijulta espacea. Prodajati
^jbi ga začeh pozno jeseni
l^r verjetno velja tudi za slo-
fnski avtomobilski prostor),
npce pa naj bi privabljal še
bolj domiselno oziroma
ifaktično uporabno notra-
ijostjo, večjo pasivno oziro-
jaaktivno varnostjo in še s
jni. Med drugimi ga bo po-
^njal tudi 3,0-litrski turbo-
[zelski motor s 180 KM, za
ovrh bo zraven še samodej-
i menjalnik.
Pri Peugeotu so znova po-
azali 206 in 307 SW, kara-
ranski izvedenki svojih dveh
zjemno uspešnih avtomobi-
ov. Oba SW naj bi privab-
jala predvsem jnlajše kup-
ce, pri čemer naj bi predvsem
večji 307 SW navduševal s svo-
jo enoprostorsko zasnovo, saj
bo mogoče sedeže v zadnji
oziroma drugi vrsti povsem
odstraniti, v zadku pa bo še
dovolj prostora za dva sede-
ža. Kot pravijo, se bo 206 SW
pri nas pojavil verjetno že po-
leti, 307 SW pa jeseni. O ce-
nah za sedaj še nič.
Ker ženevski avtomobil-
ski salon ni kar tako, je bi-
la opazna tudi ponudba pre-
stižnih ter športnih novosti.
Tako je bila velika gneča na
Ferrarijevem razstavnem
prostoru, kjer se je bleščal
ferrari 575M. To je nekoli-
ko prenovljena, predvsem
pa motorno posodobljena
izvedenka modela 550 ma-
ranello. Avto ima po novem
5,7-litrski agregat, ki ponu-
ja razveseljivih 515 KM in
588 Nm navora. Zaradi te-
ga so nekoliko drugačne šte-
vilke končne hitrosti in pos-
peška, avto ima tudi spre-
menjene reže za zajemanje
zraka, drugačen prednji sta-
bilizator in tudi žaromete,
poleg tega pa je pod ploče-
vino še nekaj več onega, kar
je na voljo v formuh 1, kjer
je Ferrari tako ali tako zelo
uspešen.
Ameriški Chrysler je na
Staro celino pripeljal cross-
fire, všečen mali kupe, ki je
narejen na osnovi mercede-
sa SLK (za one, ki tega še ne
vedo: Chrysler in Mercedes
Benz sta poročena v koncern
DaimlerChrysler). Avto bo na-
stajal v sodelovanju z nemš-
kim maloserijskim izdeloval-
cem Karmannom, pravijo pa,
da bo na ceste zapeljal pri-
hodnje leto. Za pogon bo skr-
bel Mercedesov motor V6 z
gibno prostornino 3,2-litra in
z 215 KM. Zanimivo bo opa-
zovati, kako se bo (če se bo)
avto prijel v Evropi, kjer do-
slej chryslerji niso bili pose-
bej uspešni.
Japonska in
Koreja
Seveda je bila ponudba ja-
ponskih in tudi korejskih no-
vosti opazna in pestra, čeprav
še vedno drži, da je japon-
ska avtomobilska industrija
v krizi, južnokorejska pa prav
tako - z nekaj izjemami. Ta-
ko je Daevvoo, ki se po no-
vem trudi znotraj koncema
General Motors, pokazal li-
muzino po imenu kalos. V
dolžino ga je za 423 centi-
metrov in ima v prtljažniku
320 litrov prostora, kar ni iz-
jemna številka. Za pogon bo-
sta skrbela štirivaljnika z gib-
no prostornino 1,2 (71 KM)
in 1,4-litra (80 KM), na slo-
venski trg pa naj bi se po se-
danjih napovedih pripeljal ju-
lija.
Honda, ki ji poslovne ro-
že ravno ne cvetijo, je ponu-
dila drugo generacijo »meh-
kega« terenca CR-V. Avto je
pridobil nekaj centimetrov v
dolžino, medtem ko se me-
dosna razdalja ni spremeni-
la. Pravijo, da so izboljšali
pasivno varnost avtomobila
in popravili oziroma dopol-
nili še nekaj drugih malen-
kosti. Pogon je stalni štiriko-
lesni, kdaj bo CR-V napro-
daj pri nas, pa ta hip še ni
znano.
Japonski Suzuki je pripe-
ljal novega alta, vozilo, ki je
bilo pred leti pri nas zelo pri-
ljubljeno. Posebej za malč-
ka so razvili tudi novi 1,1-li-
trski bencinski motor, ki se
bo med drugim dokazoval s
skromno porabo, Alto je ne-
kaj daljši in tudi višji, večja
je medosna razdalja kot prej.
Pri Suzukiju kaže omeniti še
liano v limuzinski različici
s skupno dolžino 435 centi-
metrov.
Prav tako japonska Mazda
v Fordovih rokah so predsta-
vili mazdo 6 (naslednica
mazde 626) v SW oziroma
station wagon različici, ki jo
bodo ponujali s štirimi mo-
torji. Na ogled je bila tudi
kupe RX8 z rotacijskim
(wankolovim) motorjem. Av-
to bodo začeli izdelovati pri-
hodnje leto.
Fiat ulysse
Daevvoo kalos
Št. 11 -14. marec 2002
38
GLASBA
Playa iz Veleja
»še Roger Moore ni bil t*k kul« - Malo za šalo in malo zares
6Pack Čukur alias Bošt-
jan Čukur ve, kaj hoče.
Glasba je stalni spremljeva-
lec 24-letnega Velenjčana,
sprostitev in zabava, način
komuniciranja. Njegov
zaščitni znak so široke hla-
če in košata griva, sicer pa
je Playa iz Veleja, kot ga tudi
imenujejo, povsem pre-
prost, prijeten mladenič, ki
mu skokovita slava ni zme-
šala glave. S ploščo Ne se
čudit se je kot blisk dvignil
iz množice neznanih glas-
benih navdušencev in us-
tvarjalcev ter dodal svoj del-
ček k razvoju rapa pri nas.
Odkod ime?
6Pack Čukur izhaja najprej
iz mojega priimka, '6 pack'
pa iz vsakodnevnega 'drinka-
nja'. Takrat, ko je nastajala
plošča, smo imeli pri sebi
običajno šest paketov pira.
Na ulicah smo skejtali, pili
in veseljačili. Moj naziv ni-
ma veze s 2Pac Shakurjem,
kot mnogi mislijo. Ga pa rad
poslušam.
Sodeloval si z Bronxstar-
zi, Funk You...
Ja, s Funk You sem posnel
en komad in takrat se je vse
skupaj začelo. Rapali smo v
lokalu, pa so me našh. V bis-
tvu so bili to jazz večeri, za-
tem pa žuri, na katerih se je
tudi rapalo. Člani Funk You
so me tako spoznali in kma-
lu sem z njimi posnel en ko-
mad na njihovi prvi plošči.
Takrat mi je Aleš Uranjek de-
jal, da se lahko oglasim do nje-
ga, če bom kdaj kaj sam delal.
Tako sva se spoznala tudi s ki-
taristom Sašom Lušičem in za-
čela skupaj ustvarjati.
Opazila sem, da je pod-
pisan pod vsako tvojo sklad-
bo.
Ja, on je delal bite oziro-
ma napisal glasbo. Vse to je
naredil doma.
Torej so besedila tvoja?
Besedila so moja, glasba Sa-
šova. Cele dneve sva sedela
skupaj in združevala ideje.
Torej tvoja desna roka?
Ja, ja, brez njega ni nič.
Kakšen si bil kot mulec?
Si bil problematičen otrok?
Ne, to ne. Malo sem bil na-
gajiv, ampak to je pa tudi vse.
Drugače pa mi je šola šla brez
težav. Ocene so bile v redu,
ampak zabaval sem se pa
maksimalno. Potem sem se
vpisal na Srednjo strojno na
velenjski tehniški šoli in jo
tudi dokončal.
Kaj pa sedaj?
Nisem našel nič, kar bi me
posebej veselilo. Delam pri
očetu, ki je zasebnik. Če bi
moral študirat, bi se moral
odločiti, da bi fakulteto tudi
naredil. Ne moreš se kar za-
frkavat v tri dni. Oče me po-
trebuje in sem dejansko nje-
gova desna roka.
V enem besedilu sem za-
sledila verz: »V Velenju, me-
stu priložnosti, v Velenju
kure kej je možnosti«. Je de-
jansko tako?
Ja, vsi velenjski pomem-
bneži govorijo, kot da je Ve-
lenje mesto priložnosti, am-
pak če malo širše pogledaš,
ti bo pa vsak drug rekel, da
je tukaj en sam dolgčas. Vsi
samo jamrajo, da se tukaj nič
ne dogaja. Moje mnenje je
nekje med enim in drugim.
Moraš se odločiti, tako kot
sem se jaz. Če čakaš, da bo-
do drugi kaj naredih zate, po-
tem nikoli ne bo nič iz tega.
Kakšen je tvoj odnos do
drog? Kako razširjene so tu-
kaj?
Včasih je bilo to zelo prob-
lematično mesto. Ogromno
pretepov, droge... Zdaj je vse
to bolj na 'easy', droge je pa
tako ali tako povsod dovolj.
Sploh marihuane. Pa to prav-
zaprav sploh ni takšen prob-
lem kot so trde droge. Sam
se sploh ne oziram več na nar-
komane, ker me za njih b...
k.... Jih je pa veliko. Mi smo
odraščali na ulici, skejtali in
tako ogromno tega videli na
lastne oči.
In prav to si vnesel v svoja
besedila, kajne?
V njih je veliko odseva uli-
ce, Velenja, vendar pa je vse
skupaj obrnjeno bolj na za-
jebantsko plat. Je bolj sproš-
čeno, nekaj za vsakogar. Mi
se radi zabavamo in v tem stilu
tudi pripovedujem. Vse obr-
nem na veselo plat. Sem pač
takšen po naravi. Ne morem
govoriti, da sem problema-
tik, če nisem in ne morem
biti jezen na denimo Britney
Spears, če je še nikoli v živ-
ljenju nisem videl in je tudi
ne poslušam. Govorim o se-
bi, o tukajšnjih problemih,
o stvareh, ki se dogajajo.
Koliko je pri nas raperjev,
za katere še nismo slišali?
Ogromno jih je. Povsod. To
je tudi največja fora. Čeprav
nas je v Sloveniji le dva mih-
jona, pa so med posamezni-
mi območji ogromne razli-
ke. Če primerjaš Ljubljano,
Maribor in Velenje je tako,
kot da bi vsakokrat prišel v
drugo državo. To velja tudi
za slog rapanja, pa seveda na-
čin razmišljanja.
Kaj pa slovenska 'fauši-
ja'?
Normalno, brez tega ne gre.
Jaz pravim takim čevapčiči,
ker jih lahko takoj poješ. Na
začetku so vroči, ampak se
tudi hitro ohladijo. Govori-
jo bedarije, ker so še mladi
in ne vedo, kaj vse je bilo po-
trebno, da prideš do konkret-
nih rezultatov. Jaz dobro vem,
kako debelo kožo mora imeti
človek, da posname 'plato'
oziroma sploh pride na sce-
no. Takoj ko prideš do prvih
intervjujev, vidiš, a si za to
ali ne. Vsakdo, ki je to oku-
sil, takoj steka in ima spo-
štovanje do drugih. Tako kot
ga imam tudi sam. Tudi do
Foxy Teens, če hočeš.
Kako dolgo pa je nasta-
jala plošča?
S Sašom sva ploščo delala
kakšnega pol leta. Celoten
moj podvig pa je trajal... Kar
dolgo. Ko sem začel na pri-
mer pisati komad Playa Mo-
bil, sem jih imel dvajset. Z
glasbo in bendi sem se prav-
zaprav začel ukvarjat že v za-
četku srednje šole. Že takrat
sem hotel marsikaj narediti,
ampak ni šlo. Pot pred ma-
no je bila še precej dolga. To
ne gre kar čez noč.
Prej sva se toliko pogo-
varjala o drugih skupinah;
kdo so tvoji vzorniki?
Posebnega vzornika ni-
mam. Najboljši se mi zdi de-
nimo Snoop Dogg. Imam nje-
gov stil. Sicer pa poslušam
hip hop, funk, jazz, vse...
Tam dobiš navdih za naprej,
da ni vse isto, razumeš? Za-
nima me vsa glasba, ki je do-
bra, kakovostna in zanimi-
va.
Kje pa smo mi v primer-
javi s svetom?
Eh, mi smo zadaj. Prema-
lo nas je. Nek ameriški ra-
perski superstar proda dva mi-
lijona plošč, pri nas pa je to-
liko vseh Slovencev skupaj.
Za tako majhen denar, ki se
tukaj obrača, ne moreš na-
rediti kaj velikega. Ne mo-
reš posneti videospota za 100
tisoč dolarjev, da bi bil do-
volj dober za MTV. Zadaj
smo, zadaj. Še Hrvati so pred
nami kakšnih pet let. Se pa
počasi razvijamo, delamo pr-
ve korake.
Ženske.
Kaj naj ti rečem? So po-
memben del našega lifesty-
lea. Brez njih ne gre.
Kaj pa tisto, da se bejbe
lepijo na keš?
A ni res? Saj sama veš (ha,
ha). Ne, ne, imaš take in dru-
gačne. Ene se 'palijo' na keš,
druge pa na kaj drugega. Jaz
ne iščem takšne, ki bi bila z
mano zaradi slave.
Pa se opazi razlika, se-
daj mislim, ko si zvezda.
Veš, da se opazi. Sploh v
tako malem mestu, kot je Ve-
lenje. Zanj sem naredil ve-
lik korak naprej. Na sloven-
sko sceno namreč že dolgo
ni prišel nihče od tod. Zdaj,
ko hodim po Velenju, včasih
kričijo za mano '6Pack,
6Pack' in se počutim cool.
Stvari so se kar obrnile. Poz-
dravljati te začnejo tipi, ki
prej nikoli niso odzdravlja-
li. Jaz sicer odzdravim, ^
pak si mislim, 'ko ga šiž^-
Naslednja tema - avta
Avto? Opel kadet, 1,3, ta,«
zunaj.
Ne, to ni pravi. Mislin
svetlo modrega iz videosp,
ta.
Tisti je pa od mojega pJ
jatelja. Opel, '65 letnik. w
lega mi ga je posodil za si
manje videospota, pa zal
tografiranje. Dober avtoj
kaj. Bi ga kar imel.
Lahko poveš kaj več on
vi plošči?
O tem ne bi veliko go^
ril. Refrene in par kitic za k;
snih deset komadov že inu
v glavi, dva sta že končan
V njej bodo zajeti odzivi]
mojo prvo plato, nekaj pa)
tudi osebnih besedil... Nas)
pa že imam: Šalo na stran
Dolgoročni cilji?
Prodati čimveč plošč, u
redit dobro naslednjo pk
čo in se s tem ukvarjati, k
Ukor dolgo se bo dalo, m
da nekoč ustvariti kakšno;
ložbo ali pa uvesti svojo znai
ko oblačil. Bomo videli. \
goče bom zašel pa v kakš
povsem druge vode. Igralsl
na primer (ha, ha). Veselii
veliko stvari in mislim,
sem zanje tudi nadarjen.
Katere, na primer?
Raje ne povem, da ne
kdo kaj preveč pričakoval,
mi slučajno ne bo uspelo
BOJANA JANČ
20 VROČIH RC
V četrtek, 14. marca 2002
zvečer, čaka nate v Zamorcu
skupina 3Y0 s Primorske. S
svojimi groovy latino ritmi
nam bodo pomagali počakati
na petek. Karte niso napro-
daj, ker ni vstopnine. Poz-
drav, tvoja Krčma.
Full cool demo top
Zmagovalka meseca februarja, kije dobila skupno največ
glasov, je Barbara Maček iz Škofje vasi, ki se je predstavila
s skladbo Slovenija najlepši cvet. Včeraj so se v otroški od-
daji Full Cool s svojimi posnetki predstavile Mateja Gorjup
iz Dramelj, ki je izbrala skladbo Veter z juga, pa Saša Za-
mernik iz Rečice ob Savinji, ki je zapela skladbo Boginja,
Jožica Grudnik iz Ljubnega ob Savinji pa je izbrala kar svo-
jo skladbo Princ.
Izrežite kupončke in jih pošljite na naslov: Novi tednik &
Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Full
Cool Demo Top. Pomagajte dekletom v veliki finale!
SIMONA BRGLEZ
(D MATEJA GORJUP - VETER Z JUGA
(D SAŠA ZAMERNIK - BOGINJA
@ JOŽICA GRUDNIK - PRINC
Št. 11 - 14. marec 2002
GLASBA
39
nflladi prijatelji v Lašicem
Eden redkih ansamblov s pesmijo v angleščini
prodno zabavni ansam-
j Ml^di prijatelji iz Pesni-
Jpri Mariboru razveseljuje
' [,itelje te glasbe že dobrih
L,iajst let. Nastopili so na
.0gih festivalih in osva-
^ najvišja priznanja stro-
i,ynih žirij in občinstva.
J, prihodnjih dneh jih ča-
1^ tudi nastop v Avseniko-
abonmaju polk in valč-
tov.
'poslej so izdali dve plošči
ju tri kasete, zadnja plošča
imenuje »Veseli poštarji«
■0 njo so se pred dvema le-
(p[jia predstavili na Koroš-
^jni festivalu polke in valč-
^ na Prevaljah. Petkrat so
jjstopili na festivalu v Šte-
ferjanu, kjer so dobili nagra-
joobčinstva za najboljšo vo-
galno izvedbo. Na Ptujskem
jestivalu so dobili zlatega Or-
ieja in nagrado občinstva,
ghov vzpon pa se je začel
jred dvanajstimi leti, ko so
le prvič predstavili v javno-
flna festivalu na Graški go-
iin osvojili 1. nagrado ob-
instva in strokovne komisi-
eter nagrado za tekst uspe-
inice, skladbe Vinograd.
Pevec in vodja ansambla
todi prijatelji Rudi Kraner
e omenil tri največje uspe-
he priljubljene glasbene sku-
pine: »Na prvo kaseto smo
čakali pet let in to je naš prvi
uspeh. Drugi uspeh je 1. in
3. nagrada občinstva na enem
izmed ptujskih festivalov in
tretji uspeh, da smo tako dol-
go zdržali skupaj.«
Mladi prijatelji delujejo v
Kulturnem društvu Mladi pri-
jatelji, kjer je tudi vokalni
kvartet Pesnica, s katerim ve-
liko nastopajo. »Tako lažje
delujemo,« je povedal Rudi
Kraner, ki ureja tudi stran
Mladih prijateljev na Inter-
netu. Eno izmed svojih us-
pešnic. Zelena Štajerska, so
prevedli v angleščino, tako
da so jo spoznaU mnogi po
svetu. »Happy Styria, kot se
imenuje naša skladba v an-
gleščini, je ena izmed redkih,
če ne edina slovenska narod-
no zabavna viža, ki je preve-
dena v angleščino,« pravi Kra-
ner.
Mladi prijatelji trenutno
tako kot mnogi kvinteti pre-
življajo manjšo krizo, ven-
dar upajo v boljše čase. »Ze-
lo pa smo veseli uspeha na
Radiu Celje, kjer smo v letu
2001 v tekmovanju Sloven-
skih 5 po izboru poslušal-
cev in poslušalk osvojih dru-
Na sliki Mladi prijatelji, levo vodja, pevec Rudi Kraner.
go mesto za Nipičem in Gaš-
perji ter pred Igorjem in Zla-
timi zvoki, Ptujskimi 5 in
Mladimi Dolenjci. Veselimo
se nastopa v Avsenikovem
abonmaju polk in valčkov v
Kulturnem centru Laško v če-
trtek, 21. marca,« je navdu-
šen Kranec.
TONE VRABL
Pravljica
življenja
Ob 10-letnici delovanja
je glasbena skupina Sla-
povi izdala kaseto in
zgoščenko z naslovom
Pravljica življenja, ki po-
meni prijetno preseneče-
nje na glasbeni sceni v
Sloveniji.
Slapovi so k sodelova-
nju povabili mnoge slo-
venske glasbenike in an-
samble, s katerimi so na
novo posneli nekatere us-
pešnice, ki so bile večino-
ma tudi nagrajene na sko-
raj vseh slovenskih festi-
valih narodno-zabavne in
zabavne glasbe. Tako so na
novi plošči predelane na-
slednje uspešnice: Ne re-
ci nikdar, ki jo Slapovi to-
krat izvajajo skupaj z an-
samblom Franca Miheli-
ča, Zapojte dekletu z Be-
neškimi fanti. Da spoči-
jem se na tvoji rami z Al-
fijem Nipičem, Zapleši ta
valček z Ivanom Hudni-
kom in Ljubim te s Štajer-
skih 7.
Na plošči so tudi tri še
neizdane skladbe. Pravlji-
ca življenja in dva dueta s
trenutno najuspešnejšima
pevkama pri nas Nušo De-
renda in Karmen Stavec.
Jubilejni koncert so ime-
li Slapovi v studiu 14 Ra-
dia Slovenija v Ljubljani,
ki so ga posneli za dve sa-
mostojni radijski in tele-
vizijski oddaji.
TONE VRABL
Spomini na
Dobre znance
Večer z vsestranskim Brankom
Dobravcem
Hotel Evropa je pripravil
v svoji kavarni večer z vse-
stranskim Brankom Do-
bravcem in njegovimi spo-
mini na Dobre znance, na-
rodnozabavni ansambel
celjskih korenin.
Ansambel je začel kot
Celjski instrumentalni kvin-
tet, med vidnejšimi člani pa
sta bila Ciril Vertačnik (poz-
neje direktor glasbenih šol v
Celju in Velenju) in pokojni
Zoran Kovač (pozneje rav-
natelj glasbene šole v Žalcu).
Gost večera v kavarni Evro-
pa Branko Dobrave je bil pe-
vec, bobnar in organizator te-
ga ansambla. Gre za ansam-
bel, ki se ga poslušalci naj-
bolj spominjajo po skladbah
Oj Celje, ti mesto moje in Šu-
mijo gozdovi domači. Ob-
činstvo v kavarni Evropa je
presenetil s posnetki s ploš-
če, ki so^jo posneh pri Phi-
lipsu, na Nizozemskem, dav-
nega leta 1960.
Dobrave je znan kot pevec,
recitator, plesalec, bobnar in
napovedovalec. Rojen je bil
v Mariboru, kjer je bil nje-
gov oče tajnik generala Mai-
stra. Pozneje je živel v Ljub-
ljani, kjer je bil med drugim
desetletje in pol sekretar ljub-
ljanske mestne kulturne
skupnosti, v pokoj pa odšel
kot direktor Kulturnega do-
ma Španski borci v Mostah.
Zadnje čase domuje v Celju,
kjer je po pol stoletja spet
skupaj s svojim nekdanjim
dekletom, s celjsko zboro-
vodkinjo Vido Bukovac.
Tako sta zapela v duetu,
predstavile pa so se tudi tri
pevske skupine, ki jih vodi Bu-
kovčeva. Dobrave pa sodelu-
je z njimi kot povezovalec,
recitator ah bobnar. Zapele so
skupine Prijatelji (Društva
upokojencev Škofja vas), žen-
ski pevski zbor Ljubečna in
vokalna skupina Cvet.
Prireditev je povezovala
Darja Vrhovnik iz Slovenj
Gradca, med posnetki pa je
bilo slišati tudi Dobravčev
intervju s Titom, ki ga je
imel na gorenjskem gradu
Podvin. Objavljen je bil na
osrednjem slovenskem ra-
diu, za katerega je pripravil
Dobrave tisoč tristo oddaj
Nimaš prednosti.
BRANE JERANKO
Foto: GK
Branka Dobravca in Vido Bukovac povezuje tudi delo s tremi pevskimi
skupinami iz Celja in okolice.
p MED
NOTAMI
• Godba na pihala Liboje bo
v petek, 15. marca, ob 19. v
dvorani Zadružnega doma na
Ljubečni pripravila Jožefov
koncert. Gostje bodo dvoj-
čici Vesna in Vlasta z Jane-
zom.
• Dramska sekcija z ljudski-
mi pevkami iz Jezerc v Šmart-
nem v Rožni dolini bo v so-
boto, 16. marca, gostovala v
dvorani gostišča Kocman v
Šentrupertu nad Laškim, kjer
bo uprizorila dramski prizor
»Nekoč v starih časih«. Go-
stovanje je združeno s 6. sa-
lamiado, izborom najboljših
doma izdelanih salam, do-
mačih kruhov in jabolčnika.
Prireditev se bo začela ob 19.
uri.
• V večnamenski dvorani v
Vinski gori bo v nedeljo, 17
marca, ob 16. uri dobrodel-
ni koncert »Pomagajte, da bo
šolarjem lepše!« V Vinski gori
naj bi dogradili sedanjo po-
družnično šolo. Nastopili bo-
do Ptujskih 5, Vitezi Celjski,
ansambel Zupan, Vagabundi,
Gamsi, Franci Žerdoner s pri-
jatelji. Šaleški odmev, Fra-
jerji s Sonjo, Polka punce.
Globus band. Maja in Bošt-
jan, Otroški pevski zbor Vin-
ska gora, dekleta OŠ Gorica
in s humorjem Miro Kline
(Klobasekov Pepi).
• Ansambel Francija Zeme-
ta iz Vojnika je začel s sne-
manjem nove kasete. Zeme
bo 7. aprila nastopil na tra-
dicionalni glasbeni priredi-
tvi ostanimo prijatelji na
Frankolovem in 13. aprila v
Avstriji pri Borovljah.
• TercetDOMIMAsPrevorja
pripravlja koncert ob stolet-
nici terceta (vse tri pevke so
•letos skupaj stare 100 let) in
ob dveh materinskih dnevih,
8. marcu in materinskem
dnevu. Koncert bo 23. apri-
la ob 19.30 v dvorani kuhur-
nega doma v Gorici pri Sliv-
nici, nastopih pa bodo Igor
in Zlati zvoki, ansambel To-
neta Rusa, Unikat, Fantje z
Graške gore, Navihanke, To-
maž in Tomažek od Gamsov
ter Vinko Šimek.
• Vokalna skupina Fantje z
Graške gore in ansambel
Fantje treh dolin so nastopi-
h v Ljubljani na prireditvi
»Koroška se predstavi«. Nav-
zoč je bil tudi predsednik dr-
žave Milan Kučan.
• Objavljen je razpis za so-
delovanje na 27. festivalu na-
rodno zabavne glasbe Graš-
ka gora 2002, ki bo 18. av-
gusta. Ansambh se lahko pri-
javijo z dvema melodijama,
eno povsem novo in še nei-
zvajano ter eno iz zakladni-
ce lastnega repertoarja. Pri-
jave sprejema do 15. maja
Kulturno društvo Graška go-
ra, Graška gora 26,2381 Pod-
gorje.
VRTILJAK POLK IN
mm VALČKOV
Št. 11 -14. marec 2002
40
I NASVETI
Šparglji
Šparglji so uporabni za pripravo najrazličnejših jedi,
pri nas pa še premalo znani in cenjeni. Zato tokrat ponu-
jamo dva recepta za popestritev jedilnika.
Piše: MAJDA KLANSEK
Špargljeva kremna juha
Potrebujemo za 4 do 6 oseb: 2 šopka mlade čebule, 25 dag belih špargljev, 25 dag
zelenih špargljev, 3 dag masla ali margarine, 4 dl kokošje juhe, 6 žlic sladke smetane, 1,5
dl jogurta, žlico suhega belega vina, 1 paradižnik, 2 vejici kopra, 1 limono, žličko sladkor-
ja, sol.
Sesekljamo beh del mlade čebule, popražimo na maslu, ko postane steklena, dodamo
narezane bele šparglje. Dušimo 3 minute, zalijemo s 3 dl juhe. Kuhamo 15 minut. Posebej
v malo posoljeni preostali juhi skuhamo narezane zelene šparglje s sladkorjem. Sestavine,
ki smo jih podušili zalijemo z vinom, smetano in jogurtom, ter spasiramo; dosolimo,
popopramo, dodamo žličko naribane limonine skorjice in malo limoninega soka. Olup-
Ijen paradižnik narežemo na kocke. Z njim okrasimo juho in potrosimo s koprom.
Špargljeva rižota
Za 4 osebe potrebujemo: 2 glavici čebule, 3 dag masla, 25 dag riža, 7,5 dl kokošje juhe,
75 dag belih in zelenih šargljev, 8 paradižnikov, limonin sok, poper in sol.
Olupljeno čebulo sesekljamo. Prepraženi primešamo riž, premešamo, da postane ste-
klen, zalijemo z juho in spražimo. Medtem olupimo šparglje, jih narežemo in 10 minut
pred koncem kuhanja dodamo rižu. Približno pet minut pred koncem pa dodamo še sese-
kljan paradižnik. Dosohmo, popramo in po okusu dodamo limonin sok.
■LiSVINJINA IN GOVEDINA
Svinjski medaljon z žajbijem
Za 4 osebe potrebujemo: 600 g svinjskega fileja, poper, 30 do 35 svežih žajbljevih listov,
30 do 32 tankih režnjev prekajene slanine, olje, 4 žlice vinjaka, 2 žlici vode.
Meso narežemo na 2 cm debele zrezke, maščobo in žilice skrbno obrežemo. Zrezke
obrišemo do suhega, nato jih popramo. Prekrižamo dva režnja slanine. Na slanino položi-
mo žajbljev list, na vrhu pa zrezek. Na zrezek položimo še en žajbljev list, slanino pa
zgrnemo na zrezek in jo spnemo z zobotrebcem. Zrezek je tako ovit v plašč iz slanine. V
veliki ponvi segrejemo olje. V slanino ovite zrezke pečemo na olju z vsake strani 5 minut.
Nato jih poberemo iz ponve in shranimo na toplem. Maščobo zlijemo iz ponve, vanjo pa
damo vodo in vinjak, pustimo, da tekočina zavre, omako začinimo in z njo pokapamo
pečene zrezke.
Govedina z olivami
Za 6 oseb potrebujemo: 1,5 kg govedine za dušenje, 3 čebule, 6 strokov česna, 50 g zelenih in
50 g črnih oliv, 6 žlic masti ali olja, 0,7 litra rdečega vina, 2 žlički timijana, 1 žličko rožmarina,
sol, 3/8 litra sladke smetane, poper, 2 dl vinjaka.
Meso narežemo na precej velike kocke. Čebulo olupimo in sesekljamo. Česen olupimo
in stremo. Olive sesekljamo, tri zelene in tri črne prihranimo za okras. V kožici segrejemo
maščobo in popečemo narezano meso, da porjavi. Dodamo čebulo in jo pražimo z mesom
3 minute. Zalijemo s pol steklenice vina in dodamo česen in olive. Solimo in popramo.
Meso dušimo v pokriti posodi na majhnem plamenu 60 minut. Potem dušimo še v odkriti
posodi 30 minut, vmes meso večkrat zalijemo s preostankom vina. Nazadnje zalijemo
meso s smetano, premešamo, pregrejemo, popramo in zalijemo z vinjakom.
PitIBE
Popečene
ribe
Za 4 osebe potrebujemo:
500 g ribjih filetov, limono,
sol, poper, drobtine, 2 jajci,
2 čebuU, 6 tankih rezin si-
ra, 1 dl sladke smetane, ki ji
prilijemo malo limonine so-
ka, 3 žlice mleka, maslo ali
margarino.
Ribje filete pokapljamo z
limonim sokom in posohmo.
Pustimo jih stati v tem soku
približno 2 uri. Potem filete
popramo, povaljamo jih v
razžvrkljanem jajcu in drob-
tinah. Dno namaščene nepre-
gorne posode pokrijemo s
plastjo tankih čebulnih
obročkov. Na čebulo zloži-
mo panirane ribje filete, na-
to tanko plast narezanega si-
ra. V skledi zmešamo slad-
ko smetano in limonin sok,
dodamo mleko, sol in poper.
S tem prelivom prelijemo
ribje filete v pekaču. Potre-
semo s koščki masla ali mar-
garine. Pekač damo v peči-
co, pri zmerni temperaturi
pečemo narastek pol ure. Ko
se zapeče na površini zlata
skorjica, je narastek pečen.
Ponudimo ga s solato.
JUHA
Jajčna juha
Za 4 osebe potrebujemo:
6 dl mesne juhe iz kocke,
60 g mehkega masla ali
margarine, 3 jajca, 1 žlico
moke, 4 žlice olupljenih, na
kocke narezanih paradiž-
nikov (lahko tudi iz ploče-
vinke), drobnjak, sol, po-
per, nastrgan muškatni ore-
šek.
Zmešamo maslo in mo-
ko, drugo za drugim doda-
jamo nato med mešanjem
tudi jajca. To mešanico po-
časi prelijemo v vrelo me-
sno juho, med prilivanjei
juho ves čas mešamo, daj
jajčna zmes kosmičastoj
rahlo razdeli. V juho daij
narezane paradižnike. Jui^
naj še enkrat zavre, natoj
potresemo z narezani)
drobnjakom, po okusu J
začinimo in takoj ponul
J
Št. 11 - 14. marec 2002
NASVETI
41
Moški icoraic v modno pomlad
.gpodje in gospodiči v znamenju Teddy-boyev, androgenih zapeljivcev, etno nostalgikov ali jazzovskih šarmerjev
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
fecimo še kakšno o
modi, čeprav... Ja,
je vedno predstavlja-
''^^rečnemu slovenske-
j^^ezu najnovejše mod-
^3povedi predzadnjo
v življenju...
ijjiiamičen vsakdan, boj
jpjornost in poslovno us-
pi, ki posledično nare-
,tudi urejeno in všečno
^jlno podobo, vse bolj
^no ruši tudi te tabuje. Bi-
P^Žen in privlačen danes
znak narcisoidnosti
jflina kompleksa Wildo-
^Ooriana Graya.
•fprav novomodna filo-
jja dovoljuje neupošte-
ije trendov oziroma pri-
■ofa individualni pristop
učinu oblačenja, okvir-
pravila in vodila le ob-
jajo. Modni oblikovalci
jitisegmentirali v štiri os-
me tendence, ki bodo us-
fjale letošnja pomladno-
letna moška vzdušja. Se-
la zgolj kot ogrodje, na
erem bo gradila vaša do-
Ijija oziroma domišlji-
stega ali tiste, ki pri hi-
ffbi za oblačila, modne
iatke in kar je še'takšnih
ualnih reči.
fedcly-boy in
lipeijivec iz
|stciesetiii.p.
»favihani, razigrani, slad-
gehki... (pa brez pomen-
Teddy-boy
Ijivih namigov!) fantje se z
vračanjem mode v šestdese-
ta leta vračajo tudi na sodobno
modno sceno. Gre seveda za
oblačila, ki v krojih in spo-
ročilnosti spominjajo na no-
ra leta ročk and rolla. Ven-
dar se od nekoč že videnih
razlikujejo v sodobnih kro-
jih, prefinjenih detajlih...
Ovratnik srajce, denimo!
Razpet, koničast, namesto
kravate pa nonšalantno zave-
zano pentljo ali frfotav svi-
len šal...
In nadgradnja tega stila?
Smeli, androgeni elementi,
ki spominjajo na žensko...
No, tovrstne mode, ki je ta
hip na sončni strani Alp iz
čisto drugih razlogov hudo
razburjajoča, se bomo hra-
bro lotili kdaj drugič. Tokrat
naj zapišemo le, da bodo tren-
dovsko oblečeni moški tudi
v volančkih, bleščicah, pro-
sojnih srajcah...
iUiošiciv
rožicaii...
Gre seveda za etno elemen-
te, ki vključujejo moške suk-
njiče, srajce in tunike, okra-
šene s cvetličnimi vezenina-
mi. In kaj nositi z njimi? Nič
spektakularnega, temveč či-
sto običajne hlače!
Urejena
neuicrotijivost
Tendenca, ki na prvi po-
gled združuje nezdružljivo.
Jazz stil se imenuje; z njim
pa moda opisuje zelo moš-
ki, divji, neukrotljiv in isto-
časno strogo zapet videz. Čr-
tasta obleka, bela srajca, kra-
vata... Klasično, če ne bi de-
lovalo tako privlačno samos-
voje. Stil, ob katerem ni pro-
stora za ravnodušnost...
Urejena neukrotljivost
Zapeljivost in androgenost
Z etno vonjem...^
Št. 11 -14. marec 2002
48
(ZANIMIVOSTI
Kako se zabava celjska elitJ
v soboto je bil v celjskem Narodnem domu 31. Valčkov večer - Od hrenovke z gorčico do grofovske pojedini
Sobota je bila dan, ko je
Celje obenem spominjalo na
kakšno četrt Moskve ter na
dunajski operni bal. Po
bombi v lokalu in umom v
zavetišču za brezdomce je
bil zvečer v Narodnem do-
mu velik družabni dogodek,
najelitnejši ples knežjega
mesta. Z več kot dvesto ple-
salci iz Celja ter drugih kra-
jev, večinoma pomembnimi
ljudmi.
Vstopnice za elitni 31.Valč-
kov večer v Celju je bilo mo-
goče rezervirati že januarja,
v prodaji so bile od februar-
ja, zadnjo mizo pa so razpro-
dali dan pred prireditvijo.
Vstopnica za prireditev, ki po-
staja vse podobnejša Anine-
mu plesu v Rogaški Slatini in
opernemu balu, je stala 10 ti-
soč tolarjev. Valčkov večer se
je letos predstavil celo s prvo
celostno podobo, to je vstop-
nic, vabil, plakatov...
Gre za ples Turističnega
društva Celje, s tradicijo iz leta
1967, ki ga pripravlja skupaj
z Zdravniškim društvom Ce-
lje. Tako sta pri vhodu poz-
dravljala goste novi predsed-
nik TD Celje Aleš Stopar (ku-
stos Pokrajinskega muzeja Ce-
lje) ter v imenu zdravniškega
društva doc. dr. Radko Ko-
madina (novi strokovni di-
rektor Splošne bolnišnice Ce-
lje) . Dame v vseh mogočih ve-
černih oblačilih, seveda dru-
gačnih kot na lanskem Valč-
kovem večeru, gospodje v ob-
vezni črnini.
Takoj po uvodnih taktih Ex-
tra banda celjske glasbene šole
so bili na plesišču prvi pari,
med njimi zdravnik Komadi-
na in celjski podžupan Zde-
ne Podlesnik (občina je med
pokrovitelji plesa). Sedem let
star Extra band, ki je bil na
zadnjem festivalu slovenskih
big bandov ocenjen za naj-
boljšega, je poskrbel, da je bilo
plesišče kmalu polno.
Plesalci so nato sedli k pred-
jedi, k pomladnemu ribjemu
krožniku z morsko solato na
rukoli, carpacciom iz lososa,
tunino peno in lososovo špi-
načno rulado (za vse dobrote
so že peto leto zapored po-
skrbele Terme Zreče). Potem
je zapela vzhajajoča sloven-
ska zvezda, pevka in nova te-
levizijska voditeljica Manca
Urbane, ki se je šolala na pre-
stižni Mountview Theatre
Academy v Londonu. Celjska
elita je bila posebej navduše-
na nad knežjim instrumental-
nim kvartetom Akord; zara-
di njihove glasbe, nabite z
močnimi čustvi.
Plesišče je bilo večinoma
polno plesalcev iz zelo raz-
ličnih krogov. Poleg števil-
nih znanih in manj znanih
zdravnikov in zdravnic so bili
med udeleženci Valčkovega
večera generalmajor Viki
Kranjc, pisateljica in pesni-
ca Bina Štampe-Žmavc, nek-
danji poslanec veterinar Ja-
nez Črnej, urar Dušan God-
nik, ravnatelj celjske I. Gim-
nazije Jože Zupančič, direk-
tor Zavoda za zdravstveno
varstvo Celje Ivan Eržen,
nekdanji župan in poslanec
ter član uprave DARS-a Jo-
že Zimšek, lekarnar Dušan
Hus, direktor Miroteksa Ro-
man Gracer, ravnatelj os-
novne šole Frana Roša Mi-
lan Dobnik in Marinka
Dobnik iz Čokoladnega ate-
ljeja... Prišli so tudi plesal-
ci iz drugih krajev, med nji-
mi poslanec Jože Kavtičnik
iz Velenja ter iz Ljubljane ba-
ronica in baron Tea in Jo-
seph Prašek (nekdanja Ce-
Ijanka je bila po II. svetovni
vojni med prvimi igralkami
celjskega gledališča).
Prezaposlene kulturne mi-
nistrice Andreje Rihter letos
ni bilo (kot predsednica Tu-
rističnega društva Celje je bi-
la lani še v vlogi gostitelji-
ce) . Kot lani je prišel iz Ljub-
ljane nekdanji Celjan, eko-
nomist Edo Gaberšek, ki je
bil kot predsednik TD Celje
oče zamisli organiziranega
ocvetličenja mestnega jedra
z brezplačnimi sadikami in
zemljo, čemur je namenjen tu-
di izkupiček letošnjega plesa.
Gaberšek je med redkimi go-
sti, ki poznajo najelitnejši celj-
ski ples od prvih let, ko so za-
radi slabega standarda ponu-
dili plesalcem le hrenovko ali
kranjsko klobaso. Kakšna raz-
lika od pretekle sobote, ko se
je v okviru ruskega bifeja ko-
pičilo kar enajst različnih to-
plih jedi, da o vseh drugih do-
brotah niti ne govorimo.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIC
Večer v Narodnem domu, ko se je vrtela celjska elita.
Valčkov večer anno 2002, z enajstimi različnimi toplimi jedmi. V prvih letih so se plesalci okrepili s hren
ali kranjsko klobaso.
Izbor mistra seksi gat
Letošnji osmi marec je ža-
rel ob vsej ponudbi naoljenih,
bolj ali manj mišičastih teles,
ki so sproščala najbolj zadr-
žane želje vreščečega občins-
tva. Svoj lonček so pristavili
tudi v diskoteki Memphis, le
da so praznujočemu delu
publike pripravili kar amater-
sko produkcijo fantov, nabra-
nih kar v diskoteki. Izbor >mi-
stra seksi gat< je povzročil kar
nekaj vrtoglavice, šov pa so
menda zahtevala dekleta, ki si
na nedavnem izboru >miss tan-
gic< očitno niso mogla odpo-
čili oči. Našlo se je sedem kan-
didatov, ki so bili dovolj po-
gumni, da so razstavili svoja
oblačilna podvozja. Navduše-
nje nad vrtenjem ritnic je ža-
relo tudi v očeh vodje priredi-
tve M. K. Michaela, že kar oko-
relega organizatorja raznih le-
potnih tekmovanj (med njimi
je tudi izbor »naj kul bejbe Slo-
venije«). Absolutni zmagova-
lec med pogumnimi mladci je
bil Valentino, saj so njegove
mini spodnjice pokrile zares
le najnujnejše. R. O.
Št. 11 -14. marec 2002