Ste*. 71
TRST, soboto 12. marca 1910,
Tečaj XXXV.
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
tudi ob oedeijah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične SteT. se prodajajo po 3 nvč. ((i stot.) r mnogih tobak ar iiali v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-1'ioi, Dornbergu itd. Za>iareJe Štev. po 5 nvč. (10 stot.). 04LA6! 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2 O sfc. mm Za ogia-e v ttkstu lista do 5 vrst 20 K, v-ak» r»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-zataj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „ Edinosti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
- Pta?!jivo in u*.ožlj<vo v Trstu. =====
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
F edinosti je moč t
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira Vftroiniaa na nsdr'jiko Izdanje „EDINOSTI'4 »tu*: s« o«lo loto Kron 5*20, so pol lata Kron 3 00.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se no sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Gicrgio Galatti 18 (Orodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost"4. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
=====r^r Giorgio Galatti štev. 18.	----—
PoStno-hraniinitni račun it 841 652. TELEFON II 11-57.
Slovenke! s Slovenci!
Vabim Vas na

: SHOD::
ki ga sklicujem dne 13. sušca 1910 ob 10. uri dopoludne v ljubljanski mestni dom.
Izpričajo naj govorniki iz Primorja, Štajerske in Koroške, kaj in koliko je udejstvila za obmejne Slovence družba sv. Cirila in Metoda!
Zavedni Slovenci in Slovenke, Vi pa prihitite, da v mogočnem številu manifestujete za našo družbo v tre-notku, ko je narodna nevarnost za našo deco največja in v trenotku, ko se kaže najnevarnejši sovražnik — lastni brat!
V LJUBLJANI, 7. sušca 1910.
Luka Svetec m. p.
sklicatelj.
BRZOJAVNE UESTI.
Za naše delavce v svobodni luki.
DUNAJ 10. Danes je drž. posla-nee Man d it?, kot predsednik delavskega podpornega društva, posredoval pri trgovinskemu ministru dr. Weisskireli-nerju v zadevi naših delavcev v svobodni luki. Razjasnil je ministru natančno kako se postopa z našim delavstvom in kam me i sedanja gonja laških delavcev. Minister je vzel na znanje poročilo posl. Mandića in obljubil, da se bo vsa zadeva rešila na pravičen način.
DRŽAVNI ZBOR.
DUNAJ 11. Začetkom seje je minister za deželno brambo Georgi odgovoril na več interpelacij.
Nato je zbornica nadaljevala prvo čitanje finančnih predlog. Posl. Fort je omenil slab položaj državnih financ in je rekel, da je sedanji finančni načrt opustil vprašanje tako nujnega saniranja deželnih financ. Nato je bila debata zaključena. Izvoljeni so bili generalni govorniki.
DUNAJ 11. Generalnim govornikom je bil izvoljen posl. Kemeter pro in poslanec Renner kontra, na kar je bila po dejanskih popravkih izročena finančna predloga finančnemu odseku.
Se požvižgam . . .
V dejanskih popravkih se je obrnil posl. Malik proti podpredseniku Pernerstor-ferju, ki je med govorom posl. Renneija napravil vsklik: Se požvižgam na Habsbur-žane in Hohenzolernjce.
Predsednik je temu nasproti izjavil, da se je iz stenografskega zapisnika prepričal, da gornji vsklik ni pal, in sodi tedaj, da se nahaja posl. Malik v zmoti.
Italijanska pravna fakulteta — na Dunaju.
Zbornica ie pričela na to razpravo o ustanovitvi italijanske pravne fakultete na Dunaju.
Posl. Diiiestranski je izjavil, da Rusini priznavajo pravico italijanskega naroda na pravno fakulteto in da bi morala biti ustanovljena v Trstu, (Odobravanje pri Italijanih) ker gredo s stališča, da imajo v vprašanju sedeža narodnega vseučilišča v poliglotni državi, kakor je Avstrija, odločati narodi sami. Rusini vstrajajo pri junktimu med italijanskim vseučiliščem in rusinskim v Lvovu.
Posl. Conci je podal imenom italijanskih poslancev sledečo izjavo. Sodimo na podlagi obljub ministerskega predsednika, da pride prvo čitanje predloge o italijanski pravni fakulteti sedaj zadnjikrat v razpravo, pridržujemo si pravico, da predložimo naše znane zahteve v obliki prem inje valnih predlogov v odseku. Za danes se omejujemo na to, da prosimo zbornico, naj to zadevo reši čimpreje v smislu želj in potreb italijanskega prebivalstva. (Odobr. pri Italijanih).
Posl. Spinčić je izjavil, da je vlada za ustanovitev italijanske pravne fakultete tudi zato, ker zahteva to ustanovitev ministerstvo za unanje stvari vsled pritiska, ki ga izvršuje Italija. Govornik bi vprašal vlado, hoče li z istim interesom kakor za italijansko prebivalstvo skrbeti tudi za jezikovne potrebe hrvatskega in slovenskega prebivalstva. V Primorju je zelo mnogo uradnikov, ki ne morejo občevati z narodom v njegovem materinem jeziku. Sicer so tudi Hrvatje in Slovenci v tej državni polovici za ustanovitev italijanske pravne fakulte, da celo za vseučilišče. Težavno vprašanje je le, kje naj se ustanovi ta pravna takulteta. Govornik je proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu in je menil, da so vzroki, ki se navajajo proti Trstu kakor sedežu fakultete, ujemajo tudi za druga italijanska mesta. Tudi narodno razmerje tržaškega prebivalstva ne govori za italijansko fakulteto tamkaj. Ako bi se v Trstu ustanovilo italijansko pravno fakulteto, bi se moralo poleg ustanoviti tudi slovensko-hrvatsko.
Jugoslovani ne morejo dopustiti ustanovitve italijanske fakultete tudi v kakem drugem mestu Primorske, kar ne- priznavajo italijanskega značaja Primorske. Proti Trentu, Roveretu ali Dunaju kakor sedežu fakultete nimajo ničesar prigovarjati. Za ta slučaj zahtevajo slovensko fakulteto v Ljubljani in popolno reprociteto izpitov in študij na zagrebškem vseučilišču.
Posl. Henrik Schmidt je izjavil, da kr-ščansko-socijalna stranka priznava pravico italijanskega naroda na najviše kulturno mesto. Prijateljstvo Italije, naše oficijelne zaveznice je tako hladno, da je le pozdraviti sprefiiembe v toplo razmerje. Nasprotno pa pričakuje njegova stranka od Italijanov, da ne bodo nasprotovali ustanovitvi nemškega oddelka na nautični akademiji v Trstu. (Pohvala pri kršč-socijalcih.)
Razprava je bila potem prekinjena in zbornica je nadaljevala posvetovanje nujnega predloga o železniški nesreči pri Uherskem. Prihodnja seja v torek, 15. t. m. ob 11 uri predpol.
Saksonski kralj v Opatiji.
OPATIJA 11. Semkaj je dospel na torpedo vki „Magnet" saksonski kralj s spremstvom. Na pomolu so kralja pozdravili okrajni glavar baron Schmidt-Zabierow, župan dr. Stanger in predsednik zdravilišča Glax. Kralj se odpelje z avtomobilom preko Učke nazaj v Pulo.
Kanadska flota.
OTAVA 11. Spodnja zbornica je vspre-jela vladno predlogo glede osnovanja kanadske flote.
GRŠKA.
ATENE 11. Neki komunikč vojaške lige izjavlja, da uživa vlada nje popolno zaupa-in da ni ž njo nikakih razlik mnenja.
Dr
KJ I ,
Karo I Lueger.
Vse avstrijsko, ali bolje rečeno: vse evropsko časopisje se peča te dni z osebnostjo dr. Karola Luegerja. Bil je to tudi izreden mož, kakoršni se rodijo zelo redko. Bil je naš politiški in narodni nasprotnik in mi smo v predalih tega lista opetovano nastopali proti njemu. Ob njegovem mrtvaškem odru pa ne moremo drugače, nego da položimo svoj tribut spoštovanja velikemu duhu tega moža.
Nastopil je bil na politiškem pozorišču kakor prijatelj našega naroda, proglasil je geslo enakoprav vseh narodov, zapisal je na svoj program federativno Veliko Avstrijo, v kateri naj bi živeli narodi mirno eden poleg dražega ! Spoznal je važnost Jugoslovanov za monarhijo in nam zato tudi izkazoval svoje simpatije.
Simpatična slika pa, ki smo si jo bili ustvarili o njem, je v zadnjih letih precej potemnela, ker je dr. Lueger zaplul popolnoma v nemško-nacijonalne vode in je v prisežno formulo za nove dunajske meščane uvel celo pasus glede očuvanja nemškega značaja dunajskega mesta.
Ali je Lueger storil to iz notranjega prepričanja ? O tem bi se dalo pač dvomiti, ker je bil menda vse drugo prej, nego nemški šovinist. Zato moramo to evolucijo v njegovem mišljenju smatrati le za koncesijo, ki jo je dal nenasitnemu molohu nemško-narodnega šovenizma. Bil je Lueger pač mož, ki je znal svoje postopanje uravnati po čustvih, ki so vladale v masi. Tako si moramo tolmačiti njegovo prelevljanje iz liberalnega demokrata v antisemita in potem krščanskega socijalca. Da se je dal konečno v službo nemško-narodnega šovinizma, to je bila le zadnja etapa v evoluciji njegovega politiškega mišljenja.
Lueger je bil mož. ki je znal vedno pametno in trezno računati. Imel je pred
seboj gotov cilj. Kako naj pride do tega cilja, je bilo njemu vseeno. Liberalizem, demokratizem, antisemitizem, krčanski soci-jalizem in konečno nemško-narodni šoveni-zem : so mu bila le sredstva, katerih se je posluževal v dosego svojega cilja. Ta njegov cilj pa je bil vedno: dobro ljudstva. Kako naj doseže ta cilj? To je bilo njemu irelevantno. In kdo zna: da dr. Lueger še ni umrl, da je živel še kako desetlelje, bi bil morda izvršil še marsikako metamorfozo v svojem mišljenju. Ali ga bomo zato prestrogo obsojali? Ne! Ako se liberalec prelevlja iz dobičkarije v klerikalca ali narobe, tedaj je to neznačajnost.Če pa zna mož, ki deluje javno, računati s čustvom mase in uravnati svoje javno nastopanje temu primerno, je to umevno in ni nečastno. Da pa Luegerja na njegovem javnem delovanju ni vodila osebna dobičkarija, to ve ves svet. Sam se je izrazil, da, ko bi moral odstopiti kakor župan, ne bi imel dosti za življenje in bi moral začeti zopet izvrševati odvetniško prakso.
Že okolnost sama, da je Lueger umrl kakor razmeroma reven človek, da-si je imel nešteto prilik, da bi si bil pridobil milijonov — nam mora izsiliti spoštovanje pred njegovim spominom.
Pa tudi sicer ni bil Lueger nikakkleče-plazec na zgoraj. Ko je o priliki plesa, ki ga daje vsako leto dunajsko mesto, dr. Lueger kakor hišni gospodar vsprejemal cesarja, se ni zvijal in delal onih poklonov, kakor je to sicer običajno. Marveč se je razgovarjal s cesarjem ponosno pokonci stoječ in s pre-križanima rokama na hrbtu. Ko so ga vprašali, kako to, da se ni globoko klanjal pred cesarjem, kakor je to običajno, je odgovoril: „Nisem nikak sluga, ampak Lueger in župan dunajski!" O neki priliki ga je klical cesar v avdijenco in mu priporočil, naj ne napada Madjarov. Lueger pa je odgovoril: „Veličanstvo ! Jaz in moji ljudje moramo povedati Madjarom ono, kar se jim ne upa sicer nihče povedati 1"
Svojim prijateljem, katerim je pripovedal o tem svojem odgovoru, je še pristavil: „Jaz nočem igrati vloge psa, ki je priklenjen na verigi, in ga gospodar spusti, kadar se mu poljublja*4.
Naj torej sodimo o Luegerju kakor politiku kakor hočemo, to eno mu moramo priznati, da je bil res mož in sicer popolen, cel mož!
*
* *
DUNAJ 11. Danes zjutraj so položili truplo dr. Luegerja na oder v veliki dvorani mestne hiše, ki je vsa v črnino odeta. Sredi je oder z odprto krsto. Glava županova je podprta z blazino, tako da je možno videti obraz od vseh strani. Nad katafalkom se dviga črn baldahin in neštevilno luči obdaja krsto, ob katere spodnjem delu visi venec nadvojvode Frana Ferdinanda. Pred krsto leži na blazini zlata županska verižica in številni redovi pokojnika. Vsa dvorana je bogato okrašena s cvetlicami in zelenjem. Na mnogih piramidah više venci. Pri krsti so na častni straži členi katoliških dijaških društev in strelci Deutschmeistrov. Od 12. ure naprej je bil dovoljen vstop občinstvu. Redarstvo je ukrenilo obširne odredbe, da se bo prihajanje in odhajanje občinstva vršilo v redu.
DUNAJ 11. Neprestano prihajajo sožal-nice in venci: Izrazili so svoje sožalje nadvojvoda Fran Ferdinand, potem med drugimi: bosanska deželna vlada, bavarska princesi-nja Terezija, general Budisteann v imenu romunskega senata, bukareški župan v imenu mestne občine in bivši župan bukareški Cantacuzene.
Nadalje so izrazili sožalje skoraj vse družbe in kongresi, ki so zborovali na Dunaju. Vojni minister baron Schonaich je izrazil svoje sožalje v imenu vojske.
BUKAREŠT 11. Predsednik senata se je v toplih besedah spominjal pokojnega dunaj- | skega župana dr. Luegerja, hvalevredno po- j vdarjal njega naklonjenost za Romunsko, j Predlagal je, naj se odpošlje dunajskemu; mestnemu zastopstvu sožalno brzojavko.! Naučni minister se je pridružil temu predlogu v imenu vlade. Predlog je bil vsprejet.
Opstrukcija v državnem zboru.
h.
Pričela se je ta obstrukcija pri otvoritvi debate o vladni izjavi povodom Bienertho-vih jezikovnih predlog in predloge o ureditvi okrožij.
Tedanja hrupna obstrukcija čeških ra-dikalcev je imela le ta vspeh, da se pravi zastopniki češkega naroda niso mogli določno pred parlamentom izraziti o „češkem vprašanju" ter na ta način razjasniti vsestransko to važno vprašanje. Draga obstrukcija je izbruhnila, ko se je izrazil vodja trgovskega
ministerstva Mataja o „dopustnosti" češčine pri pošti. Ta obstrukcija je hasnila Nemcem Kabinet Bienerth I. je šel. V tem minister-stvu smo imeli 3 češke ministre, med njimi v naučnem ministerstvu sekcijskega šefa Ka-nera; prišel je kabinet Bienerth II. Naučni minister je postal nemški „liberalec" grof Stiirgkh, na „ljubo11 Slovencem je postal pravosodni minister dr. Hochenburger, človek, ki je provzročil obstrukcijo proti Ba-deniju, a minister za notranje stvari je postal pl. Hardtl, ki je poslal celo policijo nad Čehe. Sedaj je nastal v Avstriji pravi pravcati absolutizem. Ministerski predsednik se je skliceval ob vsaki priliki na krono ter izjavljal, da mu je vse enako, ima-li večino v parlamentu ali ne, a njegov tovariš finančni minister Bilinski je kratko malo izrekel, da on sploh ne vsprejema nikakega naročila. Neki nemški poslanec je nazval to parlamentarno ministerstvo „Kabinet der Wurstigkeitu.
Povod drugi obstrukciji v juniju so dali agrarci, ker so nasprotovali pooblastilnemu zakonu ; iz stanovskih interesov provzročena obstrukcija je postala politična. Vlada je poslala vse možne mešetarje v boj, a konec vseh koncev je bil, da je šel parlament na počitnice, poslanci so izgubili imuniteto in vlada je dobila svobodne roke. In posledice : zatvoritev čeških šol na Dunaju in na Nižjeavstrijskem, krivično imenovanje sodnikov, utesnjenje zborovalne pravice, poostrena konfiskacija, Hardtlnov policijski zistem v upravi itd.
Češke javnosti se je polaščala razburjenost, razočaranje, a kljub temu so hoteli radikalni elementi novo obstrukcijo. Kajti mnogim dobrim patrijotom se je dozdevala obstrukcija kakor edino sredstvo, „ da se sanira in ublaži vladajoči zistem. Čim bolj se je bližala jesen, tem glasnejša je bila zahteva po obstrukciji. In ko so se razbila vsa pogajanja o delomožnosti češkega deželnega zbora, tedaj je odmeval po vsem Češkem bojni klic: „Brez deželnega zbora ni državnega zbora". Na tako stališče se nisem mogel postaviti in skušal sem dokazati, da je velikanska razlika med češkim deželnim zborom -z fevdalno-nemško večino in državnim zborom, voljenim na podlagi obče volilne pravice, kjer imajo Slovani vendar večino vsaj po številu. Ta tretja obstrukcija je bila k sreči preprečena in soglasno so sklenile vse češke stranke, da se smejo vlagati le opravičeni nujni predlogi, torej brez obstrukcijske tendencije. S tem postopanjem se je hotelo vplivati le na dnevni red. „Slovanska Enota" je \dovolila prvo čitanje proračuna, a ob enem je tudi umaknila vse nujne predloge. Sklep ni bil logičen, vsled tega smo se takemu postopanju uprli ter zahtevali, da se oni predloženi predlogi razpravljajo in nujno rešijo. Ugodilo se nam je in predlogi so se rešili.
Za kulisami se je reševalo vprašanje o rekonstrukciji kabineta. Razločevati je treba trojno rekonstrukcijo: malo, srednjo in veliko. Govorilo se je o nekakem „provizoriju", o prehodnem ministerstvu, ki naj obstoja ali iz uradnikov ali pa iz parlamentarnih „kapacitet". Parlamentarno ministerstvo ni bilo možno, kajti ne bi dobilo potrebne večine. Ko je hotela vlada dovoliti razmerje 5:5, in ko je „Slovanska Enota" dne 14. decembra z 10 proti 6 glasom zavrgla Plojev predlog, da naj se vsprejme to razmerje, stopil je v veljavo tajni sklep „Slovanske Enote" z dne 1. decembra, da smejo posamične stranke z vsemi dovoljenimi sredstvi nasprotovati vladi, ako le-ta ne odstopi že med razpravo proračuna v proračunskem odseku. Z ozirom na to so češki agrarci vložili 37 nujnih predlogov. Na predlog socijalne demokracije so se vse stranke, ki so hotele v državnem zboru delati, strnile v takozvani „protiobstrukcijski blok" — ter ubiti obstrukcijo z brezkončnimi sejami. Ta nakana se jim je izjalovila, in vlada je bila v soboto 18. decembra že pripravljena, ali da odgodi državni zbor ali pa zaključi, kajti na dan 19. decembra so tako socijalni demokratje kakor tudi krščanski socijalci napovedali velike ulične demonstracije. Tako je ostala tudi četrta obstrukcija „Slovanske Enote" brezvspešna in brezplodna. Vladino stališče je ostalo nespremenjeno trdno, in nadaljna obstrukcija bi lahko postala usodepolna. Kajti ta obstrukcija se je uprizorila ob tako neugodnem času, v trenotku, ko je vsa javnost pričakovala, da parlament reši ona socijalna in gospodarska vprašanja, ki so tako silno trkala na parlamentarne duri, namreč: draginja, socij. zavarovanje, reforma tiskovnega zakona, feforma kazenskega zakona in drugo. Slednjič je bilo treba rešiti narodnostno vprašanje, radi česar je bil že voljen odsek 52 udov. „Slovanska Enota"- bi vsled tega
Stran U.
„EDINOST'4 St. 71.
V Trstu. 12. marca 1910
svojega postopanja ostala osamljena in dol-žilo bi se jo, da je ravno ona preprečila redno delovanje parlamenta, ter ga takore-koč privela v nevarnost. In ravno to je hotela vlada, in so hotele tudi nemške stranke, češ: Slovani so vzrok, da parlament ni mogel delovati. Nemški listi so sicer pisali, da je obstrukcija nesmisel, hudobija, a na tihem so jo pozdravljali z zadovoljstvom kakor predpogoj za „vspe-šno" vladanje § 14, oziroma u vedenje izjemnega stanja.
Napredna akademična mladina in politični položaj na Hrvatskem.
Predverajšnjim se je vršil v Zagrebu shod hrvatske in srbske napredne akade-mične mladine, sklican v svrho, da zavzame stališče nasproti sedanjim političnim razmeram na Hrvatskem. Shodu, ki se ga je udeležilo nad 200 akademikov, je predsedoval akademik Novak, predsednik hrvatske napredne omladine. Prišli so tudi poslanci dr. Lorkovic, dr. Poljak in Budisavljević.
Predsednik Novak je odločno povdaijal, da dijaštvo, ki se ne zavzema za nobeno politično stranko, zavzema le kulturen program. Vzlic temu je potrebno, da tudi dijaštvo precizira svoje stališče napram zadnjim političnim dogodkom.
Govorila sta poslanca dr. Lorković in Budisavljević, ki siajopravičevala politiko hrvatsko-srbske koalicije, katera v danih razmerah ni mogla drugače posto. ati. Pakt z dr. Tomašićem ne pomenja oživljenja madjaronstva. Koalicija ni opustiLi dosedanjega boja, pač pa se podala na polje realne politike.
Govoril je na to socijalno-demokratični akademik Radošević, ki je očital koaliciji nedoslednost. Ne dvomi v njene poštene namene, vendar se mu zdi, da je šla tudi sedaj madjnronom na led.
Dalmatinec Tartaglia je trdil, da je doživela koalicija popolen fiasko.
Predsednik Novak je na to konstatoval, da je Tartaglia govoril le v svojem imenu in ne v imenu dalmatinske omladine.
Slednjič je bila vsprejeta resolucija, v kateri izraža hrvatska in srbska napredna omladina mnenje, da je bil pakt hrvatsko-srbske koalicije s Tomašićem politična potreba, ker le tako se je moglo napraviti konec Rauchovemu korupcijskemu zistemu. Vendar bo hrvatsko-srbska akademična mladina z vsemi močmi delala na to, da ne pride zopet do oživljenja starega madjaronstva.
Proti tej resoluciji je glasovalo samo 20 udeležencev.
Nas mora samo veseliti, da se je hrvatska akademična mladina postavila na to v sedanjih razmerah edino pravo stališče. S tem je pokazala, da zna realno premotri-vati položaj, stoječ pri tem na popolnoma nestrankarskem in neodvisnem stališču, kije za dijaško dobo edino primerno.
Dnevne novice.
Promocija. — Doktorjem prava je bil promoviran včeraj na graški univerzi gosp. Alojzij Rakun. Čestitamo!
Nadškof dr Dvornik pri cesarju.
Cesar je v četrtek vsprejel v avdijenci za-dtrskega nadškofa dr. Mateja Dvornika. — Kakor poročajo z Dunaja, hoče vlada baje skloniti nadškofa Dvornika, naj resignira na nadškofijo. Njegov naslednik v Zadru bi v tem slučaju postal šibeniški škof dr. Pu-lišić. Za Šibenik bo potem imenovan nov škof.	i
Rumuni proti Madjarom. Občina v Bukarešti je razpisala tekmo, po kateri bi se konjski tramvaj preustrojil v električnega. Konkurirala je tudi budimpeštanska tvrdka Ganz, katero pa je župan opozoril, da ne pride njena ponudba pod nobenim pogojem v upoŠtev.
Volitve v Belgiji za poslansko zbornico se bodo vršile v kratkem. Socijalisti in liberalci so sklenili volilni kompromis, na podlagi katerega pojdeta obe stranki skupno v boj proti klerikalcem. *V sedanji zbornici imajo ti poslednji 8 glasov večine.
Tajno politično policijo v Parizu misli ruska vlada ojačiti. Imenovala bo še enega tajnega agenta, ki bo imel v evidenci ruske revolucijonarce.
Človekoljuben čin. Pred kratkim na Dunaju umrli srbski podanik Randjel Stoja-novič je zapustil vse svoje premoženje, 2,300.000 frankov srbski vladi v svrho, da sezida v Belemgradu .veliko bolnišnico za delavce.
Državnozborsko zasedanje se zaključi 18. t. m. Poslanci pojdejo na velikonočne počitnice, ki pa bodo letos zelo kratke. — Državni zbor se namreč zopet sestane že 6. aprila.
Bivši predsednik Združenih držav Roosevelt pride 17. aprila na Dunaj. Do-sedaj se ni Še ničesar ukrenilo za njegovo bivanje.
srbskemu princu Juiju prav nič ne ugaja v garniziji Milanovac, kjer je interniran. Iz Belegagrada poročajo, da bo bržkone prestavljen v Kragujevac ali Zaječar.
Turški konzulati se glasom najnovejše odredbe turške vlade ustanovijo v Travniku, Mostaru in Banjaluki. Konzuli bodo morali
biti rojeni Bosanci, mohamedanske vere, ki so že bili v turški službi.
Domače vesti.
Nocojšnji koncert začne točno ob 8.30 zvečer. Opozarjamo še enkrat, da bodo vhodi v dvorano med izvajanjem točk zaprti. Garderoba bo v Sokolovi dvorani. Na razpolaganje je še prva vrsta sedežev, katero se je prej izključilo radi razširjenja odra, a za katere se je omogočilo, da bodo vendar porabni.
Člane N. D. O., ki so se pri
podpisanem tajništvu meseca februarja priglasili za delo v novi prosti luki, poživljamo, da je zadnji čas danes do 4. popoludne da prinesejo svoje delavske knjižice v urad N. D. O., ul. Lavatoio štev. 1.
Kdor ne bi do tega časa prinesel knjižice, naj jo odda sam pri upravi c. kr. javnih skladišč pred 6. uro danes zvečer.
Strokovno tajništvo N. D. O. Prvi ljudski koncert N. D. O.
Vajutršnji številki prinesemo nekaj podatkov o slovanskem virtuozu na violončelu, Josipu Stano, ki rastop na I. ljudskem koncertu N. D. O. (nedelja, dne 20. t. m.) Razven g. Stana bo program obsegal znamenite točke vokalne glasbe. Program se objavi v ponedeljek. Danes naznanjamo le, da se bodo sedeži in vstopnice prodajali pri-čenši s ponedeljkom dne 14. t. m. pri vratarici „Narodnega doma" in v uradu N. D. O. (ulica Lavatoio 1, I za organizirane delavce.)
Riccardo Bertuzzi — regnicolo ! ! —
Prejeli smo :
V deputaciji težakov, ki se je bila predstavila gospodu namestniku, da ga prepriča o „nevarnosti" slovenskih delavcev, je bil tudi neki v Trstu dobro znani 52-letni (Ber-tuzzi, ki je pristojen v — Italijo! ! (Na to je opozoril že dr. Rybar v svoji včeraj priob-čeni interpelaciji). Torej ta človek — ki je mimogrede bodi povedano, dobro znan že marsikateremu trgovcu, ker je bil zbog svojih „vrlin44 že v najrazličnejih službah — ta človek torej je še tako drzen, da se predstavlja c. k. avstrijskemu namestniku in mu zagotavlja, da med onimi 160 vpisanih Pagni-nijevih težakov ni nobenega tujca, ki bi se bil — prav tako kakor ta Riccardo — priklatil v Trst od bogve kje ! !
Res, to je že skrajna predrznost, ako si takov-Ie regnicolo prisvaja pravico, da bi kar ukazoval, koga naj bi vse vsprejelo na delo tu v avstrijskem Trstu in celo na drž. podjetjih!
Verujemo, da gospod namestnik ne pozna tega Bertuzzia. Vprašamo pa, ali ga policija nima v evidenci?! Ona bi mogla znali o njem kaj več. Mi, ki poznamo tega težaka, ki živi precej — po gosposki, mi se čudimo, da so oblasti tako slabo poučene o takih iz Italije došlih matadorjih, ki bi hoteli v naši hiši gospodovati.
In ta gospod Pagnini! Vsaj v socialističnih krogih se govori, da so ga slavni magistrat in veletržci iz socialističnega v na-rodno-italijanski tabor izvabili z ž v e n k en-t a j o č i m i argumenti. A kdo je danes v njegovem — snopu (fascio)? Gotovo ne najboljši Tržačani ali avstrijski delavci.
Ako bi se gospod namestnik za korak umaknil pred grožnjami izvestnih krogov in Neavstrijcev, potem bi se moral naš domači delavec odreči vsaki nadi, da bi mu od avstrijske vlade došla pravica. Gospod namestnik je pametna glava, kakor jih ni ravno veliko v birokratiških krogih; zato tudi ve, kaj bi to pomenjalo.
InSpektor Ercole Polacco na delu!
Kake oblike je že zavzelo divjanje v stari in novi svobodni luki proti našim delavcem, je bilo na drastičen način osvetljeno na protestnem shodu N. D. O. v sredo zvečer. Danes navajamo našim čitateljem in slavni vladi nov primer.
Gotovi uradniki v svobodni luki kar tekmujejo med seboj v svojem besnenju proti slovenskim delavcem. Izvedeli smo iz popolnoma zanesljivega vira, da celo nekateri višji uradniki stojijo v direktni |službi fana-tizirane druhali, podivjani po zaslugi žalostnega „gospoda- Pagninija. Predvčerajšnjim se je v naših delavskih krogih celo pripovedovalo, da je gospod inšpektor Ercole Polacco dosegel rekord s tem, da se je kar javno izrazil, da bo on ukazoval, kam imajo prihajati parniki. Slovenski delavci naj le prihajajo v novo svobodno luko, on (Polacco) da bo že znal gnati parnike v staro svobodno luko in s tem da pusti istradati slovenske delavce. In to naj bo c. kr. uradnik? Upamo, da prav v kratkem odzvoni tudi vsemožnosti gospoda Ercola Polacca.
Pismonoše — trpini! Prejeli smo: V „Edinosti" so bite že opetovano priob-čene pritožbe Iz oddelka za pismonoše nn tukajšnji (tržaški) glavni poŠti in
je bilo ožigosano naravnost nesramno postopanje s trpini — pismonoši. Po zadnjem gromu v „Edinosti" je bilo opažati mal preocrat na bolje. Ali le za malo časa in — razmere so se zopet no§labšale.
Ako pr!^"'a pismonosa — kakor mu velevajo prtu* isi — med dnevom k načelniku oddelka z aviziranim pismom, ki ga ni bilo možno dostaviti, ga zavrača načelnik osorno in mu veli naravnost surovo, naj pride ob uri, ki jo je svoje-glavno določil. Ta ura >a je 5. popoldne. Ce pa je pismonoša le par minut pozneje prišel, ko je načelnik slučajno že odpravil druge, ga vsemožni gospod zopet zmerja, češ: je-li spal, ali se kje zabaval, ali pa je morda celo pozabil na svojo dolžnost ?!
Potem pa kar grabi pismo listonoši iz rok in ko je podpisal, meče povratnico kar po tleh, da, jo mora pismononoša pobirati s tal. Če prihaja pismonoša s takimi pismi, ko je dovršil pošto predpoldne, mu veli, naj pride ob 5. uri popoldne. Pomislimo pa, kaj pomenja ta 5. ura za trpina pismonošo! Po 5. uri zjutraj odhaja od doma in mora vršiti naporno službo — ki je tem huja, čim oddaljeneji je okraj, kjer ima pisma dostavljati — do 3. ure popoldne. Umevno je torej, kako je ta človek potreben počitka. A mesto, da bi mogel od 3. ure dalje počivati, ali pa posvečati vsaj te urice svoji rodbini, mora čakati do 5. ure, ker tako zahteva avtokratska, brezsrčna samovolja gospoda — R i a -viza!
Ali to je tudi v veliko nepriliko strankam, ki se jim prejšnjega priporočenega pisma ni moglo dostaviti. Naslednjega dne prihajajo v urad in se jeze na pismonošo, zakaj da ni pisma v uradu pustil!! Take so šikane, pod katerimi trpe pismonoše. A ugledni in pravični Pattay trpi to mirno vzlic vsem tožbam in pritožbam.
In kakor da vse te muke še ni dovolj, so naložili pismonoŠem še novo breme: opravljati morajo delo, ki so jo doslej opravljali — davčni eksekutorji. Dostavljati morajo tudi razne opomine. Vsaki njih dobiva po 70 in še več pisem. Ce se pomisli, da se morajo taka pisma osebno dostavljati, si tudi lahko predstavljamo, koliko časa mora pismonoša izgubljati s tem novim delom. Ce je stranko* dobil doma, jej mora pojašnjevati za kaj se gre, ker drugače stranka noče vsprejeti poši-Ijatve. Če ni našel stranke, mora spisati avizo, ki ga pušča na dvomu.
Slavna direkcija pa nič ne misli na vse to. Mesto da bi število pismonošev pomnožila, je začela vporabljati pismonoše za dostavljanje pokojnine raznim penzijoni-stom. Za onega, ki opravlja to delo, mora drugi opravljati navadno službo, torej delati za dva.
In zdaj že en kričeč nedostatek: dvorana za listonoše v higijeničnem pogledu. Vse tiste naprave za čiščenje zraka, ne koristijo čisto nič, ker je veliko premalo prostora, da morajo pismonoše skladati pisma na oknih. Če hočejo odpreti okno, da bi malo prezračili, pa jim prepih odnaša pisma in kvari zdravje. A če ne odpirajo, ni prestajati od smradu.
Po vsem tem vidite, da ne pretiru-jemo, ako pravimo, da so pismonoše pravi trpini.
„Škofu dr. Naglu v slovo." Razpravo pod tem naslovom, ki smo jo že avizirali, pričnemo priobčevati z jutršnjo številko.
Ubogi Chiozza! Ko bi ta mogel vedeti, kake komedije uganjajo danes nevredni epigoni radi nekdanjih njegovih poslopij, bi se gotovo pošteno nasmejal.
Tržaške lahončiče trese mrzlica vselej, ko jim je kak slovenski šaljivec pošepetal na uho o kakem nakupu ene ali druge laške hiše !
„Zeleni hrib" so slano preplačali, da le niso Slovenci mogli razviti tam svoje narodno-gospodarske delavnosti.
Kadar bi kak Italijan rad dobro prodal kako hišo, mu ne treba nego, da „zaupa" par prijateljem grozno novico, češ, Slovenci hočejo kupiti to in to hišo!
Tudi glede poslopij Chiozza so naši Lahoni v vednem trepetu ! No, sedaj jih baje reši ultralaška zavarovalnica „Assicurazioni Generali" s tem, da kupi to ogroženo hištvo ! Dober tek ! Saj je pri tem društvu lep kupček slovenskih grošev!
Otvoritev skupne Čitalnice: Slovanske Čitalnice in Češke Besede v Trstu,
ki se bode vršila v nedeljo dne 13. t. m. ob 10.30 predp., obeta biti uprav redka slavnost dveh bratskih društev.
O Božiču ustanovilo se je mlado nadebudno društvo „Češka Beseda" za tukaj bi-vajočo mnogobrojno češko kolonijo, ter se združilo v svrho skupnega delovanja z našo staro Slavjansko Čitalnico. To združenje je (že dosedaj prineslo lepega sadu. — V nedeljo pa se otvori novourejena skupna Čitalnica obeh bratskih društev: „Slavjanske Čitalnice" in „Češke Besede". (Slovanska Čitalnica imela je preje jako borno čitalnico, katera nikakor ni odgovarjala zahtevam časa; imela je le najbolj potrebne slovanske in tujejezične časnike, v celem okrog 30 na številu.
Se združenjem se „CeŠko Besedo" pa se je tudi na znotraj naša „Slavjanska Čitalnica" pomladila in obe dve bratski društvi otvarjata veliko skupno čitalnico, na
katero smo lahko pred vso javnostjo ponosni. Kajti ta čitalnica bode obsegala nič manj nego 110 različnih časopisov in revij. Taka čitalnica, ustrezaje modernim zahtevam, bila je za Trst že davnaj za slovansko javnost živa potreba. Omenjamo še tu, da bo-deta >mela bratski društvi sedaj izmed 110 časnikov in revij nič manj kot 35 dnevnikov. Posebno bogato bode sedaj Čitalnica založena s slovanskimi časniki in revijami. Skupna čitalnica obeh <1ruštev bo imela na razpolago vse važne slovenske, hrvatske, češke in srbske dnevnike in revije. — Obe dve društvi pa, kakor je iz tega razvidno, prinašata v svrho te Čitalnice izvanredno mnogo denarnih žrtev. Z ozirom na vse to poživljamo yso slovensko javnost, da izkaže Slavjanski Čitalnici in v prvi vrsti bratskemu društvu „Češki Besedi" za njihovo izvanredno požrtvovalnost in delo svoje simpatije s tem, da pridejo v mnogobrojnem številu na slavnostno otvoritev skupne Čitalnice, kjer bodo razstavljeni občinstvu tudi na o-gled liki v mali razstavi vsi ti mnogobrojni časniki in revije.
Ker „Slavjanska Čitalnica" in „Češka Beseda" tudi prostovoljno prepuščata svoje prostore mnogim narodnim društvam v svrho njihovih zborovanj, nadejamo se, da bodo tudi ta društva častno zastopana na tej slavnostni otvoritvi.
O kmečkih uporih je sinoči predaval v „Delavskem domu" g. Etbin Kristan iz Ljubljane. G. predavatelj je zbranim številnim poslušalcem v skoraj dveurnem govoru razložil vzroke, ki so doveli do kmečkih uporov; opisal nam je tedanje žalostne razmere slovenskega kmeta na kulturnem polju, ki so morale povzročiti one boje, znane pod imenom: kmečki upori. G. predavatelj se je dlje časa pomudil pri uporih iz leta 1503 in 1514—1516 ter nam s plastičnimi besedami predočil te gigantski borbe dveh razredov, ki so slednjič končale z žalostnim porazom kmetov pri Brežicah.
Zadnji kmečki upor iz leta 1576, ki je v ozki zvezi z našo reformacijo, je predavatelj omenil le mimogrede, ker bi ta boj radi svoje važnosti zaslužil, da se mu posveti posebno predavanje.
Za svoja velezanimiva izvajanja je gosp. predavatelj žel burno odobravanje, kar je navzoče občinstvo pokazalo z živahnim ploskanjem.
Prvi tržaški letalni stroj. V dvorani v ulici S. Francesco št. 5 je izložen prvi letalni stroj Memo I, ki sta ga konstruirala brata Fano. Letalni stroj ostane razstavljen samo še danes do 5. ure popoludne. Potem ga pošljejo v Gorico, kjer se bodo vršili v 2—3 tednih letalni poskusi.
Priporočamo našim ljudem, da si ogledajo še danes tega zares čudnega in intere-santnega ptiča. _______
Tržaška mala kronika.
V obrambo. V mesecu decembru je hči Josipina, Antona Jangiča, ki je tedaj bival v ulici Montecchi št. 9, obolela nekoliko na živcih, da so jo morali dati v bolnišnico kjer pa je ostala le en dan in se povrnila zopet domov. Tedaj pa so listi, in mej njimi tudi „Edinost", prinesli vest, da je bila oni dan na OpČinah z nekim možkim. Sedaj pa smo izvedeli od zanesljive strani, da ta vest — ki bi mogla škodovati dobremu imenu imenovanega dekleta — ne odgovarja resnici, kar tu lojalno izjavljamo. Josipina je bila ves čas doma, kar morejo potrditi vsi hišni stanovalci in tudi zdravnik.
Samomor. Gospa Ida Černe, stanujoča v ul. Geppa št. 18, je predsinočnjem storila konec svojemu življenju s tem, da je izpila močno dozo karbolne kisline. — Vzrok samomora je baje pripisati nevra-steniji, na kateri je gospa trpela.
Goljufije srednješolskega abiturienta
Minoli ponedeljek popoldne je brambovski stotnik v Zadru g. Battarra telegrafiral tukajšnji policiji, naj pozveduje, da-li se njegov brat Ivan, dijak na tukajšnji trgovski akademiji in stanujoč v ul. Gioachino Rossini št. 2, ne nahaja mesto tega v hotelu Moncenisio, kajti v drugem slučaju se mora skrivati tam neki goljuf. Policija je poizvedovala in je dognala, da je bil popoldne prejšnjega dne prišel k vratarju omenjenega hotela neki neznanec, ki ga je naprosil, naj za naslednji dan rezervira sobo za gospoda Ivana Battarra in naj sprejme eventualne dopise in pošiljatve, ki bi med tem prišle na naslov tega gospoda.
Policija je prežala na tega dozdevnega Ivana Battara in res, dan potem se je prikazal vratarju hotela mladenič, ki je vprašal, da-li ni prišlo nič po pošti za gospoda Battara. Seveda je bil takoj aretiran. Pred policijskim koncipistom dr. Modričem je rekel, da se imenuje Ivan Defranceschi, star 23 let, iz Zadra, stanujoč v ul. S. Caterina št. 2, abiturient za-derske gimnazije. Trdil je, da mu je dal neznani mož nalog, naj se poda v hotel Moncenisio, da bi tam povprašal po sobi in dan potem po pismih g. Battara. — Do nadaljnih pojasnitev so Defranceschija spravili v preiskovalni zapor.
Isti dan, ko je bil Defranceschi aretiran, je 6il policiji dostavljen drug telegram iz Zadra in sicer od cesarskega svetnika Mazzocco, s katerim se je naprosilo policijo, naj aretira neznanega go-
/
V Trstu, 12. marca 1910.
„EDINOST" št. 71
Stran III
ljufa, ki je pod imenom njegovega — Mazzoccovega — sina, uradnika pri tu-.kajšnji Riunione Adriatica di Sicurta, tele-grafiral v ponedeljek njemu — Mazzocco očetu — naj mu pošlje 100 kron v neki hotel Dossi (to ime je bilo vsaj razvidno iz brzojavke.)
Policija je tedaj dala poklicati Mazzocca, ki je rekel, da je imel tudi on v Zadru za sošolca nekega Ivana Defranceschija in da je istega pred dnevi srečal v Trstu. Toliko stotnik, kolikor cesarski svetnik nista poslala denarja, dozdevno zahtevanega od sinov, marveč sta naložila skupnemu prijatelju, naj poizveduje.
Oba mladeniča sta kar ostrmela, ko sta izvedela o brzojavkah, s katerimi sta baje zaprosila denar. Defranceschi je torej jako težko osumljen na tej spretno inscenirani goljufiji.
Koledar in vreme. — Danes: Gregor I. pap. — Jutri: 5. postna (tiha) ned.
Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -j- 14J Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena.
Naše gledališče.
V	nedeljo vprizori naše gledališče eno izmed najlepših Anzengruberjevih iger
„Samotno domačijo",
v kateri slika avtor s fino virtuoznostjo pre-
šestno ljubavno življenje kmečkih fantov. * *
Tem potom izražam najtoplejo hvaležnost na požrtvovalnem trudu ob priliki moje benefice : vsem veleeenjenim damam, gg. pevcem, členom našega gledališča, odboru „Dramatičnega društva", sploh vsem, ki so kakorsibodi pripomogli, da je moja benefica tako lepo vspela.
V	najprijetnejo radost mi je, da izrazim toplo zahvalo vsem cenjenim obiskovalcem našega gledališča, ki so se me o tej priliki toli blagohotno spominjali in me počastili toli mnogoštevilnim obiskom in vrednostnimi darili ter me s tem osrečili z dokazi blagohotne naklonjenosti.
Moja najprisrčneja želja je danes, da bi si s svojim nadaljnjim delom za naše gledališče mogla ohraniti te simpatije tudi za bodoče.	Gusti Danilova.
Društvene vesti.
V nedeljo dne 13. t. m. vprizori Glasbeno društvo „Trst" v Barkovljah burko s petjem v 3 dejanjih ,,Moč uniforme", spisal J. Š t o k a, uglasbil H. O. Vogrič. Začetek točno ob 4. uri popoldne, konec ob 7. uri zvečer. Pri predstavi sodeluje vojaški orkester 97. pešpolka. Vstopnina 60 stot. Vstopnice so v predprodaji pri društvenih odbornikih in v uradu N. D. O.
Akad. fer. dr. „Balkan" priredi v nedeljo izlet v Trebče. Zbirališče ob 2.30 pred „Nar. domom". Tovariši, pridite vsi !
Podruž. dr. CM pri sv. Ivanu priredi v dvorani Nar doma pri Sv. Ivanu jutri ob 4.10 pop. šaloigro v 3 dejanjih „Cigani".
Podruž. družbe CM v Vrdeli ima v
■edeljo 20. t. m. svoj redni občni zbor ob 4. pop. v prostorih Narodnega doma, v sredo 16. t. m. pa je ob 8.30 odborova seja.
Načelnik.
Združena odbora društev Slavjan-ska Čitalnica in Češka Beseda poročata nam, da vabita sosebno častite slovanske dame, da pridejo v prav mnogobrojnem številu na to slavnostno zborovanje, ter v obče vse društvenike in prijatelje društva na to domačo slavnost.
Nar. del. organizacija.
Seja odbora skupine K. D. O. «L/loyd>. — Vabljeni so vsi odborniki namestniki in zaupniki skupine Lloy-dovega arsenala, da se udeleže zelo važne seje, ki se vrši danes ob 8. uri r.veČer v prostorih podružnice pri sv, Jakobu.
V nedeljo, dne 13. marca se vr5i v B o r š t u javni shod N. D. O. Na dnevnem redu je poročilo o organizacijskem delovanju. Začetek ob 3.30 uri popoludne.
Predavanje N. D. O. v Skednju.
Danes v soboto, dne 12. t. m. bo predaval v Skednju v dvorani »Gospodarskega društva" dr. Ivan Rismondo o zanimivem predmetu: „Potovanje po Balkanu. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vabimo vse prijatelje in somišljenike, da se udeleže tega predavanja. _
DAROVL
Popravek. Včerajšnji izkaz aa podružn. C. in M. na Greti treba popraviti v smislu, da je daroval mesto venca pok. Kotniku 10 K g. Matija Lavrenčič (in ne Amalija Lavren-čič 20 K.)
— Vesela družba v Skednju zbrana v Kopru protestna proti nesramni „ figu rac i" Cirilmetodariji s tem, da poklanja Skedenj, podr. dar 5 K 20 stot Neimenovana gospa dodala 1 K 20 siot
—	Ista družba, vračajoča se, se je ustavila v neki gostilni na Škofiji in dobila na mizi Legine žigice. Obžalujoča, da se kaj takega trpi na slovenskih tleh, je zopet darovala 4 K 20 st.
G. Anton Cerkvenič daroval 4 K. — Živeli vrli rodoljubi!
—	V protest proti nečuveni podlosti, kakoršne je zmožen le kak prenapet mazač, so nabrali praški slov. visokošolci ob priliki promocije dr.a Iva Laha K 24 za možko podruž. CM v Trstu. — Denar hrani predsednik.
Gospodarstvo.
Trgovsko obrtna zadruga v Trstu.
Kakor je razvidno iz priobčenega poročila, je dosegel ta naš najmlajši zavod zopet nenavaden vspeh. Nekaj pa nas pri pregledovanju bilance še posebno veseli: namreč varnost posojenega denarja. Tako čitamo pod postavko: predplačane obresti posojil za I. 1910 K 14.990.05, zaostale obresti posojil za 1. 1909 pa le K 1017 69. Iz tega sledi, da ima zavod vrlo in previdno načelništvo, ki vestno upravlja v oskrbo izročeni mu denar, ter da ima zavod jako redne pla-čevalce.
Ako primerjamo vspehe T. O. Z. vseh štirih poslovnih let, vidimo, da je zadruga imela:
V	1. 1906 prometa K 1,274.584 81 in dobička K 1.119*90.
V	1. 1907 prometa K 3,285.426 47 in dobička K 4.810 42.
V	1. 1908 prometa K 5,604.73811 in dobička K 8.648*32.
V	I. 1909 prometa K 6,914.217 05 in dobička K 12.965 48.
O tem lepem in stalnem napredovanju pač ni potreba izgubljati besed, ker že številke dovolj jasno pričajo o bodočnosti zavoda, če se sme iz minolosti sklepati na prihodnost.
Trgovsko-obrtna zadruga si je pa v teh letih zbrala tudi lepa rezervna fonda. Tako znaša oni za eventuelne izgube K 9.732 05, splošni pa K 9.457*25, torej oba skupaj črez K 19.000*—, ne računaje zneska, ki pride od lanskega čistega dobička v rezervni fond.
Pri vsem tem pa je „Trgovsko-obrtna zadruga" stala vedno v prvih vrstah glede podpiranja naših kulturnih in človekoljubnih zavodov. Tako je že dosedaj dala za prihodnjo trgovsko šolo vsega skupaj K4.839 29. Dramatičnemu društvu K 500'— in „Dijaškemu podpornemu društvu" K 100.— Kaj letos odloči občni zbor za narodne namene, nam pa še ni znano.
Najbolj pomembno in velezaslužno delo pa je storila T. O. Z. takrat, ko je popolnoma iz lastne inicijative in vkljubu mnogim zaprekam kupila znani hiši na v. Stadion in na v. Acquedotto, ter tako preskrbela prostore do sedaj samo za našo ljudsko, a potem tudi za trgovsko šolo.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanitš 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes ▼ soboto 12. t. m. od 9—12 predp.
Steklene omare, ponočne omare, chiffon-niers, popolni umivalnik z mramornato ploščo in ogledalom za dve osebi, stolice, mize, steklene omare za pisarne, postelja, mize za prodajalne, stolice brez naslonjala, blagajna št. 2, etagers, pisalni stroj, stenska ura, slike, table za naslove, ponočna Iučt viseča svetiljka, ogledalo, mali umivalnik.
Od 3—6 popol. Gramofoni, plošče velike in male, pečati, črnilo za pečate, svetilke in zvonci za bicikle, traki za pisalne stroje.
IP^ VeHkMO^^ograf ^
r,CoIosseo41
Ul. Rossetti 4, vogal Giotto.
Soboto 12. in nedeljo 13. marca
L Poplava na Francoskem (sadnja serija
tvrdke Pathe Freres, po resnici). IL rut LOVU (velikansko umetniško delo) HL Konilnl prizor.
I. prostori st 30;
U. prostori si. 20;
otroci In vojaki Otrsot in vojski
•Jaki M. A
z lA
Podpisan, priporoča svojo dobrosn.no gostilno
„Pri stari breskvi" i^Č
dere Ste*. 17, kjer tofi najboljši KRAŠKI TERAN istrsko črno in -vipavsko belo vino. Domača kuhinja Postreže ob vsaki uri s mislimi in goririmi jedili Postrežb« točna. — Cene smerne.
Za obilen obisk se priporoča udana
Jostpftna Fifer goatlloiterka.
Majcen Miloš ...
Hlzar - Trst - ulica Leo štev. 2
prlpaf sfls slat
sbćisstvs
svojo mizarmco.
, tndl TVO
Odlikovana pekarna in slaščičarn
m zlato kolajno in krfžccm ni mednarodni o »rtni r.*z-«t*vJ
v Londonu 1909
Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 oŠdrr triknt «1 5an svi k-ih.
Prodajalnica e tudi dobro pre krbhfia	vsakovrsten! '»Koti
posebno za Čaj ; ima razne fina v<m in	il<pri- v nt^ljlcah in fine desertne bombone. Sprei^^-m iar čil« z* ^ak-nnr-v ie tort*
kronan te itd., kakor fndi ^aake pr*Hzs -» »—	r-nn tudi
Mftjflnejno moko iz najbnljš'h mlicov oo	lainjžii cent B IF/A-
^PLACMA POSTREŽB \ NA D »M. -	ri no <e H »M-
l n obisk z odli nm npr$t T»-*ein	Vfnko Skerk


Velika klobučarna
|G. Doplieliei*
Klobuki Iz klobnćeiiue prvih i< »aru. Specijaliteta: trdi angleški klobuki
E m por i j kap za potovanj,- in z.i Sport.

0 ©
©


Gostilna Al Belvedere
ul. Belvedere št. 37
toči najboljša .-.v
belo In črna olp. In črns dolm. Gina
Domača k ubinja, gorka in mrzla jediia vedno na CiNE ZMERNE •• razpolago. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen ob'ek se priporoča Vekoslav Rebek.
PBODAJALVICA SLANINE
I /AN SUBAN, T RST
ulica della Caserma št. 13.
toč se iz vb s rNo dse-HERJEVO IVO vedno svete
Proda tam ludi izvrstne praške in grašse gnjati, kraujsko in štajersko perutnin 'luaaisfce in kranj-H'e Klobase ter raznovrsten air in salame.
MT Izvrsten zajutrek.
Svoji k svojim! Odlikovana krojačnica Cene zmerne!
August Stular
Trst, Via delle Poste št <2, I. nad.
(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
: Muje vsakovrstne obleke:
najnovejše mode <od 50 Kron naprej)
in vsakovrstne uniforme. Naročbe se izvršijo točno Delo solidno
POMSTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
IV PO ZMERNIH CENAH "m
RAFAELE I TALI A
TRST - V»A MALCANTON - TRST
Stran IV.
»EDINOST« 5t. 71.
V Trstn, dne 12. marca J 910
Da se je ta čili zavod udeležil tudi nakupa hotela Grijan, kar naše nasprotnike seveda zopet grozno jezi, je pa itak vsem znano.
Želimo torej temu krepko razvijajočemu se zavodu tudi vnaprej najboljših vspehov — v korist našega naroda ob sinjem Jadranskem morju !
Vesti iz Goriške*
Iz Sežane. — Skoro da bi bili pozabili, da je pred.leti delovala med nami s hvalevrednimi uspehi moška podružnica sv. CM. Bila je menda prva na Krasu ki nas je vzgajala k narodni poržrvovalnosti, ki je vzbujala v nas smisel za na-rodno-obrambeno delo. S ponosom bi lahko danes zrla na svoje sadove, da je ni zadela katastrofa in jo pritisnila k tlom za celih 10 let. — Ni se več ganila, spala je trdno nemoteno. Nihče se ji ni upal bližati, prespala je celo sežanski „vihar", ki je danes malodane polegel. Vedno bolj umevno in naravno se je zdelo njeno spanje — in bati se je bilo, da zaspi za vedno.
A k sreči so zaveli drugi vetrovi. Začeli so se oglašati nezadovoljneži, ki so smatrali za brezvesten zločin, ako bi naši Šolski družbi odtezali toliko stotakov le radi grde malomarnosti nekaternikov. Zahtevali so vedno glasneje, naj se enkrat vzdrami in živi, ko jej vendar ne manjka življenskih sil.
Pomagalo je. Moška podružnica sežanska se je otresla težkih okov, v katere je bila vklenjena, vstala je z železno voljo in in trdnim sklepom, da bo zastavljala vse svoje moči v ojačenje in procvit njene majke — naše prekoristne šolske družbe. Desetim suhim letom naj bi sledilo vsaj toliko rodovitnih 1
Oživetje naše podružnice je bilo najboljši odgovor podlim napadom na Ciril-Metodovo družbo. V protest proti „Slo-venčevi" „Cirilmetodariji" nabralo se je med členi takoj prve dni podružničnega prerojenja nad 50 K. Podružnica pa bo štela v kratkem okoli 100 udov. — Pač najboljši dokaz, kako potrebna je bila!
Podružnični odbor obrnil se je do večine domačih korporacij z vabilom in prošnjo, da pristopijo same k družbenemu obrambenemu skladu, ali da prispevajo k istemu v področju podružnice. Prvo se je odzvalo pevsko društvo „Zorislava", ki je na svojem občnem zboru pristopilo obrambenemu skladu z deležem 200 K. S tem je „Zorislava", pokazala, da umeva pomen narodno - obrambenega dela in da hoče tudi v tem pogledu prednjačiti sežanskim društvom. Čast jej in hvala!
Tudi od slavnega županstva, „Okrajne posojilnice in hranilnice" ter „Čitalnice" pričakuje se z gotovostjo sličnih — večih ali manjših prispevkov.
Slavno županstvo je že pokazalo, kako se najvrednejše spominja dragih ranjkih. Mesto venca na grob pokojnemu dru Oster-tagu poklonilo je podružnici 20 K. — Naj bi našlo mnogo posnemovalcev!
Opažati je že sedaj, kako blagodejen je konkurenčni vpliv moške podružnice na njeno žensko posestrino — in obratno. Najboljše posledice za glavno družbo so neizogibne — kar konstatiramo s posebnim veseljem.
Moška podružnica sv. Cirila in Metoda ima v Sežani toliko in tako krepkih življenjskih moči, kakor malokje. Res je, da bo treba graditi znova, kar bi bilo moralo biti že dozidano, a to nas ne straši. Tudi onih, ki so že davno zagrebli vse ideale, ki zrejo na nas z nekakim sarkastičnim pomilovanjem, ki morda mrzijo podružnico že iz prirojenih jim osebno-stran-karskih nagibov, se ne bojimo. Tudi brez njih se da izhajati. I
Sežanci! Ne dajmo se begati od nikogar, pokažimo, da se zavedamo svojih dolžnosti do domovine in svojcev — in naj ne bo niti enega med nami, ki bi ne bil ud naše moške podružnice! S pozitivnim delom in žrtvami dosežemo mnogo I
Vesti iz Istre.
Predavanje. N. D. O. priredi v nedeljo dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih „Konsumnega društva" v Dolini javno predavanje. Delavci iz Doline in sosednjih vasi ! Udeležite se takih koristnih sestankov, ker le z izobrazbo smemo pri-
I Dve veliki sobi
pošteni družini. Ulira dei Fabbri Štev. 1, prvo nadstropje. vratu S^fv. fi.	777
■■■■■■ 1 ■■■■■■ 1	1 ALI 0GLA7I	■■■■■■ ■■■■■■
1	MALI OGI.ASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-Unk. Plača se takoj Ins. oddelku	
SlUŽhfl dobi takoj služkinja, ki govori aloven v,Mi,uu "O, nemško in ki je zmožna kuhinjskih opravil. Naslov Edinost
knntnriet ab8olyem praske trg. akademije, IVUIIIUribl| vešč slovenščine, hrvaščine, neL
ščine in deloma češčine, išče s 1. aprilom primerne
fclužbe. Oglasila se prosi na upravništvo tega lista
__9 89
fincnnriifria 1T.lel 8tarm i® dovrs u trg.
UUSpUUII/Vla šolo v Gradcu, zmožna »lovskega in nemškega jezika, strojepisja in stenografije, ieli do iti službo za kontoristiajo. .Ponudbe ua Ins oddelek Edinosti pod it. 398	398
ga mladenko za skladišče jajc, Farneto 12, dvorišče-	405
frtropje. vrata s~fv. _?_
AHfl VrtRir rumenih, belih in rudečih po 20 "UU^ V r Ulit/ vinarjev krmad ima na prodaj Josip Ćebron, posfstr'k. hihenberk.	390
Josip
Ig stolfa	Tnst>u,ics
Vnntnu! *e Prod* 14- t- fo- na UUlUV^t i! dražbi pod ugodnimi poboji
hiša z vrtem ter leden:ca, 15 rr.inut od Železniške
postaje, jako pripravna za gostilniško obrt. Sobe za
letovi4Čsrje. Več se poizve pri Dr. Rumer-ju, notarju
v Sežani.	334
m
B Ivedere Štev. 8, izvršuje vsakovrstna mirjrska deis.
i &&
Pisarniškega vajenca
v starosti 15. do 17 let išče
Dr. Josip Wi)fan, odvetnk v Trstu. Nastop takoj.
402
An hišica z vrtom v Kojt nu štev. 80.
~	4C3
p|»i RArn^O CA trgovci m mlin ra vodo z ■ II p lil Uto cc Stiojbo za koruzo in ječmen, melje se ko?U7a. žito, p trni grah in zastarele testenine, fižpl, ječiren itd. Tečna postrežba ca dom. Cene zmerne. Za *>*<rtuelne naroČbe pisati: IVAN 11AHNIC mliL-ar, Dolina pri Trstu.	jnt
404
Hočete se prepričat? f
obiščite velika skladišča
Qd Salarini
al. Poste $yov»
AUa cittft di Ltrodr*
Ponle oells Fabra 2
(vogal Toirer.tt>> 'e;ib or izgotoviienih obler za rco?ke in dečke ostnnri rs otroke PovrSntH, močne jope, kofiuhi ir Arnih paletoiov. Ob'efce za. dom in delo. Delavske hleke. Tirolski leden. NepremoČljivi plaSČt (pristn ngleški) Specijaliteta: blago tu- ha inozemskih nvarn Tzgoiovijaio ae obleke po meri po najnovejS-
odt. to^nO, fr»ii«Jno «r felfrjrRstno po nfeb"; cennb
izKljnfiBO iii nievnski gostilničar
ki toči na i bol , še vino!
Kdor gleda svoje zdravje, mora ili v gostilno
J. Leban, ul. Šalice, 1 rst
pod stopnicami, kjer toči dobro vipavsko po 72-64 stotiok liter. Istrsko po 64—56 stotmk liter. Za obilen cbiek se si. občinstvu priporoča J. L?BAN.
I Premeri & Jončor
u
Dnna jska cesta stev. 20
s-
K K
n K K
U

: Lastni izdelki oljnatih : barv, lakov, firnežev : in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. n: Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. ::: Točna postrežba ::: fflBšF"" Cene nizke.
Za obilna naročila se priporočava
Premeri & Jančar
trgovina oljnatih barv na drobno in debelo. :;::
0
gCST Stanovanje
v Škorktji (za vojaško bolnišnico)
3 fcobe, 1 sobica in kos vrta. V hiši voda in — plin. (730 kron brez vode in plina) —
odda se o najem s 24. avgustom
Našlo* pove INSEE. ODDEL. EDINOSTI.
Umetni: fotografiji
atellt
uri s v. Jake« bu - TRST.
pri sv. Jakoba - TRST.
ulica Ri?o štev 42 (pritličje)
m
Itrria'c vsako fologralićao delo, kakor tudi razgle le, posnetke, notranjost lokalor, porcelanaste plo če r.s mkotTstue spomenike itd. it-1. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Radi ndobr.ofeti P. N. narečni ko* ■prejema naroćbe in jih izvršuje na domu, eventualno tudi zunaj mesta.
-i- siuiic Mtem -a-
TRST, clica Giosue Carducci žiev
TELEFON štev
313
Ktrurftć^o orodje, ortopeđi^ni »pursi«. Moderni, umetne r»>ki» 1« tiuge,.
klir! pesi, ela>tleai ;»wrt iv
elefctrot^rapeTtiir«4 j tiprav«, »[»nrati e.i.
it^vasaisssiass^^* •iihalaciji-.
GKLAUIROE potrohaSln kirurKioas idT^v-
V krojficnicl ^malija pod
flAftlik ^r8t' ulca Farneto št/. 40 yOl lilii odlikovani z diplumo ns razstavi malih cbrti, izvršujejo se ohl?ke za gospe in sicer po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paletots, Blcuses m plesne obleke. Cene zmerne. S rejmejo se gosp&e v poduk proti mali odš*o mini.
%
Izvršuje vs kovrstn^ brušenja
Rodolfo Botteri
braiar, via Bel ve dere št 26
Velika zaloga rezilnih predmetov, britev,
ikarij, nožev vaeh velikosti Vajenec, ki hodi po tušah, nosi devizo z mojim imenom.
izborno in očno po nizkih cent h
Ugodna prilika !
V veliki, fini žganjarni ^
na trga pred Narodnim domom št 1
(vogal ulice Ghejra) je uh razpolago VELIKI IZBO H
najfinejšega ruma
Aati Spnmante, Refošk zagrebški Pe linkovac u< Sokol - P e	»■ : Rase
po najznnerrejših cenah.
i Prihranite pri nakupu
koles in Šivalnih strojev mnogo denarja, a ko direktno naroČi e od 30 let obstoječe enotne tvrdke
RUNDBAKIN, DunoJ 111.
Wei*starbe> a de 58,6.
Kolesa z vso garancijo od MT K 1*16 naprej
(s prostim t k»jin)
F^puip. gume (Mandel) K 4, 5, - - -
m


W ulico Barriera vecchia št. *
je bilo prepeljano vse blago iz prodajalne ulica Campanile. Rnzun tega se nabavi veliko zalogo mo&kth obiek za sezono. Na primer
stane popolna m ška obleka 12 kron.
V zalogi se dobi tudi perilo, zefir za srajce, nogovice, spodnja krila, predpasniki, prti, prtiči, obrisalke, bluze itd. !NB. Hlače za delo po 1 80 K
in vse drugo blago po zelo ugodnih cenah. :
Išče
dPii	---—-------
m *
m %
If
%
SI
n Prva najstarejša ::
Mirodilnica
v sv. Ivanu pri Trstu
rripTOČa svojo veliko zalogo barv, čopi-dieev, firnežev, eaina^kov iz gumija za cepljenje ; žvepla in modre galice, viirioln, živinskega r^dilnega pr»Ska in živinski pru-šek za tek. Bogatu zali ga Sip in cementa portland itd.
Ivan Camauti.
«
m &
% % #
%
*
a
Ig
Giaccmo Jldonaro
urar in rira^otin^r v Trstu, uUca deita Guardia 22
VELIKI IZBERA SREBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRA V n. IS NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMEKNEJIH CENAH.
Kupui se zlato in airebro.
I •JJBaEEESSCaSGS.avJi:
vini tw4>€liBia
a— stavbni klepar TRST - ulica Scasia atov. 3 - TILST
Iz v šoje vsakovrstna v to stroko ^paJajoea dela :: kakor n. pr. s a bua, pomorska In obrtna. ::
Popravo iz bandona cink», medena, bakra itd.
sh se izofSulelo točno In solidno.
KOPELJI IN SESALKE PO NAROČITU. - Prodaja kuhinjskih in kmetij kth potrebšč u 1.1 d.
vse to po najnižjih oen^h.
\ Eipporij S
„flLLA HODA TRIESTIHA"
Crst - ulica farneto stev.
ODPRLA SE JE
NOVA PRODAJALNICA
ma ifaktumega blaga
ter blaga vsake vrste, konfekcijonira-nega, kakor tudi drobnarije. Lastna iz-delovalnica Krojačnica zh ženske izdelke.
Veliko iznenađenje!
!! CV 1h oprema za neveste zastonj !! Se priporočit tvrdka BOB8ATTI & Go
posestniki pisalnih strojev.
Kdor se hrČe izogniti nad!« žnim in dragim popravam ter žt-li obraniti pihalni fttr.«j v popolnem r<?'hi in brezhibnem stanu naj ne zamudi naročiti ae ta mesečno filičenje In vzčL žovacje pisalnih
< t roj o v, h čimpr se zajamči stroj ?a neomejen čas in irajno dtlovanje. CEN a K I*— na meseu za stroj*
Alfred Kubiček. Trst
Cotso štev. 23, prvo nadstropje.
(Popravijalnica pl.-alnih strojev s zalogo pečatov - barv. trakov itd. Itd.
: Hotel International;
v Tržiču (Monfalcone)
se odda tako] v najem
pod jako ugodnimi pogoji.
Hott-l 'e noro zgrajen, ima HO luetilora-ii'h »oh, ugodijo lego t b ižini pos'aje. Promet se v Tržiču velikansko razvija,
tako, d a je sprttrje-
uia iu ve.ituemu hotelirju zasigurana o-bra ek/idtfuc . /.nanje slov. in nem3k ga jezika je o*-obho<ii)o potrebno. Puumlb« sprejema Ustn.k butela :
IVAN PERIC, velepos.
Tržič (Monfalcone)
v & d .a
Kosloris
fkia..tiš69 oblek za ir.oško ia dtdkc
i rsvia S. viiovanni 16, 1» n,
ii«at.vrrtcije ioo^cratlvj* ex U«r«cr«
prodaja ua mesečne ali tedenske obroke u^leke iu potršuike za oio^ke, perilo itd. fi&4<3ogovornejše aene
P0Z0H! Skladišče ci v pritličju anpax v prv m nadstropjn