Pt*r^r Leto IX štev. 161. v sredo 21 Julija mi cena Din i Izhaja vsak >Slovenec« je deloma demantira! to p>oročilo, v ob« lastni skupščini pa so na ugovor0 na* prednih poslancev klerikalci slovesno izjavljali, da o deložaciji ljubljanske realke ie more biti nobenega govora, dokler se ne dobe za njo prime: nejši prostr 1. Kakor pa smo ravnokar zvedeli, je Kranis i hranilnica snoči prejela od oblastnega odbora naredbo, da mora od državne realke zahtevati takojšnjo iz* praznit ev dveh traktov svojega poslop* ja v Vegovi ulici. V ostalem delu po= slopja bi mogla realka ostati še nada* lje. ako bi se država izjavila priprav^ Ijeno plačati 800J)00 Din letne najem* nine. Ker je upravnfi odbor Kranjske hra* nilnice do izvršer.i transakciji od pre* vzcma zavoda dejansko že popolnoma odvisen od oblastnega odbora, ni no* benega dvoma, da bo Kranjska hranil-niča po tej nareidbi tudi postopala. Odreditev izpraznitve dveh traktov realčnega poslopja in ogromna utesni* te\ z ivoda pomenjata popolno onemos gočenje ljubi jaške državne realke, ki je imela letos nad 700 učencev in ki potrebuje v učne svrhe svoje posebne laboratorije, risalnice in študijske so* bane. Velikanska najemnina, ki jo za« hteva oblastni odbor, vzbuja upraviče* no domnevo, da je zahtevana samo zaradi tega. da jo država odkloni in da se realka navzlic slovesnim, od klerikalne strani tekom zadnjega zasedanja ljubljanske skupščine danim zatrdilom dejansko res deložira. Ne glede na to, da so klerikalci s tem korakom oblastega odbora in njc-s govega predsednika dr. Marka Natla* čena, ki je ob priliki zasedanja oblast* ne ski .včine zatrjeval, da se niti naj* manj ne namerava škoditi ljubljans X realki, dokazali v svcio neodkritost in zavratnost, mora vsa slovenska jav; nost nrotestirati nroti načinu, po ka= tc ~m sc hoče un'čiti zavod, ki je nujno potreben in k: tvori tudi podlago teh* nični f-kulteti ljubljanske univerze. Trockl hoče zrušiti sovjetsko uludo Alarmantne vesti iz Rusije. — Nevarnost nove državljanske vojne. — Armada na strani Trockega. — Številni antentati na boljševiske ienkcijonarje. — Intrige med člani sovjetske vlade — Riga, 26. julija. Po vesteh zadnjih dni iz Rusije se za konec meseca pričakujejo dogodki, ki bi mogli iz temelja spremeniti sedanji red v sovjetski Rusiji. Rusija se baje nahaja pred novo državljansko voJDo, ki pa ne bo nastala med rdečimi in belimi, temveč med obema frakcijama komunistične stranke. Dne 30. t m. -se ima sestati centralni izvršilni odbor komunistične stranke, ki ima končno rešiti vprašanje boljševiske opozicije, katero vodita Trocki in Zinovjev. Kakor poročajo tukajšnji listi, Trockij sploh ne namerava dopustiti te odločitve, temveč hoče že prej poskusiti, da se polasti oblasti. Stalin, ki je glavni vodja sedanjega moskovskega režima, se doslej ni upal uničiti opozicije zaradi bojazni pred reakcijo Trockijevib pristašev. Trockii ima še danes glavno zaščito v vojski. Sedanji komisar za narodno obrambo Vorošilov je sicer na vsa vplivna mesta v rdeči armadi postavil svoje zaupnike, toda kljub temu je baje večina čet na strani opozicije. Trocki- jevo ime je legendarno med rdečim vojaštvom, ker je vodil vojsko v najnevarnejših trenutkih. Vesti, ki prihajajo zadnje dui iz Rusije o povečanem terorju in o tajni teroristični akciji proti zastopnikom centralnih sovjetskih oblasti, so v glavnem točne, dasi sovjetska oblast zamolčuje prave povzročitelje raznih atentatov, ki večinoma ne izhajajo iz protirevolucijo-narnih monarhistov, temveč iz boljševiske opozicije pod vodstvom Trocke-ga. Tej opoziciji je uspelo s celo vrsto atentatov na uglednejše osebe državne uprave omajati vero množic in članov komunstične stranke v obstoj sedanjega režima, s čemer je pripravila teren za svoj državni udar. Kakor se poroča, obstoje tudi v vladi sami velika nesoglasja. Stalin neprestano skupno z Vorošilovim intrigira proti Rikovu, ki ga hoče vreči. Vsekakor je pričakovati v prihodnjih dneh važnih in krvavih dogodkov v Rusiji, ki bodo odločili, komu bo končno pripadla oblast v Moskvi in celi državi. Povratek kralja in kraljice — Beograd, 26. julija. Včeraj zvečer sta odpotovala kralj in kraljica iz Bukarešte in se vrneta danes preko Vinkovcev na Bled, kjer se pričakuje njun prihod za hitri zjutraj. Prihodnje dni odipotuie na Bled. tudi ministrski predsednik g. Vukičević, da poroča kralju o položaju v državi. Danes zvečer se vrne v Beograd naša parlamentarna delegacija, ki se je udeležila posrreba ru-mimskega kralia- Avstrija išče sanacijskega posojila — London, 25. julija. cDailv Telegraph« poroča, da je avstrijska vlada takoj po zadušitvi dunajskih nemirov pričela v Londonu in v Parizu pogajanja za najetje večjega inozemskega posojila. Posojilo naj bi služilo za sanacijo gospodarske krize, ki zavzema v zadnjem času vedno ostrejše oblike. Avstrijska vlada zagotavlja, da bo v slučaju ugodne rešitve tega posojila kar najostreje nastopila proti boljševiški propagandi v Avstriji. Krivci dunajskih izgredov — Dunaj, 26. julija. Kakor poroča današnja »ReichsposU je bilo doslej izročenih radi dunajskih izgredov že nad 130 oseb sodišču. Vsi bodo obtoženi radi umorov, plenjenja, požiga, zlobne poškodbe in zoper-stavijanja oblasti. V policijskih zaporih je še več sto aretirancev. Vedno prihajajo nove prijave privatnikov, ki so na podlagi razstavljenih fotografij spoznali poedine napadalce. Ugotovljeno je baje, da je bilo med napadalci na justično palačo mnogo uslužbencev dunajske cestne železnice in socialističnega >Scnutzbunda* Poljska proti madžarskim intrigam — Varšava, 24. julija. »Rzecz Pospo-lita» se bavi v uvodniku s kampanjo lorda Rothermera za revizijo trianon-ske pogodbe in naglasa, da je imel ta manever, ki pa je popolnoma zgrešil svoj smoter in ostal brez uspeha, predvsem namen, razburiti javno mnenje v Rumuniji, Češkoslovaški in Jugoslaviji. Njegova propaganda je bila v državah Male antante brez vsakega odziva. Akcija lastnika «Daily Maila» je že v naprej obsojena na popolni fiasko, ker države, ki so podpisale trianonsko pogodbo, nikdar ne bodo pristale na kakršnokoli spremembo. Propaganda v madžarskem tisku pa predstavlja oči-vidno le poskus, da se zavede madžarsko javno mnenje v zmoto. Akcija lorda Rothermerea pa lahko pod sedanjimi okoliščinami madžarskemu narodu mnogo bolj škoduje kakor pa koristi. UMOR RUMUNSKEGA BOGATAŠA — Bukarešta, 26. julija. Med pogrebom rumunskega kralja Ferdinanda je bil izvršen v Bukarešti senzacijonalen umor. Doslej neznani storilec je vdrl v palačo večkratnega milijonarja Dola Colua in ga v njegovi biblioteki zadavil. Iz stanovanja je izginilo \eč dragocenosti in večja svota denarja. O storilcu manjka doslej vsaka sled. Premoženje umorjenega se ceni na 300 milijonov lejev. Velika tatvina v Londonu London, 25. julija, (be.) V soboto so odnesli neznanci v zdravstvenem ministrstvu za 5 milijonov mark zavarovalnih znamk. Bolgarski kralj na potu skozi Jugoslavijo •— Beograd. 26. julija. Včera] zvečer jc potoval skozi Beograd bolgarski kralj Boris v spremstvu svojega osebnega tajnika, ki je vašemu dopisniku izjavil, da je potovanje bolgarskega kralia popolnoma privatnega značteja. Kralj potuje najprej v Trst, od koder se bo podal na krajše potovanje po Sredozemskem morju, na kar odpotuje v Rim. Pariz in London. Iz Lns. dona odpotuje preko BerlLna na Dmi:r. kjer se sestane s svojim bratom Cirilom radi ureditve privatnih zadev. Kralj potuje popolnoma ineognito kot grof Rilski. — Ljubljana, 26. julija. Na potu v Par z se je danes r,b 4.12 zjutraj z orientekspre-som peljal skozi Ljubljano bolgarski kralj Boris s svojim spremstvom. Zopet nova nesreča na Triglavskem pogorju? Ni se še poleglo med našimi planinci vznemirjenje radi tragične smrti državnega pravdnika Kroberja, že je prispela nova vznemirjajoča vest, da zopet pogrešajo tri znane turiste. Gre za gdč. Pavlo Jesihovu 7. Rudnika pri Ljubljani, za g AntonaGuc ro, kontorista pri tvrdki Schncider in Ve* rovšek, in za g Frana Torkarja z Jesenic. O usodi prvih dveh do danes opoldne ni bilo še nikakih podrobnih poročil, pač pa se zdi. da so g. Torkarja, ki je odšel pred dnevi na Jalovec in se ni već vrnil, /ajdi Italijani in ga po svoji lepi navadi odvedli proti Gorici. Upajmo, da mu bodo vsaj to dovolili, da s prve brzojavne postaje ob\ e* sti O svoji usodi svojce in jih pomiri. Gdč. Jesihova in g. Guera. ki sta oba spretna, a morda preveč drzna turista, sta odšla v soboto zvečer v Kranjsko goro in sta hotela preplezati nevarno Spikovo ste* no v Martuljkovi skupini. Jc to ena najne* vanejših plezalnih tur v Triglavskem pogorju. Lotilo se jo jc do sedaj že več tu* ristov, vendar pa so jo lani zmagali samo trije, in sicer gg. Tominšek in Držaj ter ga. Pibcrnik. Gucra in Jesihova sta nastopila nevarno turo v nedeljo zjutraj in se nista več vrnila. Okrog 11. zvečer jc prof. Ra\» nik, ki se ie takrat nahajal na MartuljKj, opazil na Špiku v višini kakih 2000 metrov malo Iuiko. Očividno sta bila to Jesihova in Guera, ki sta s tem že preplezala dve tretjini stene. Kmalu nato so Spikovo steno in sosedne stene zaiele goste megle, ua je bil vsak razgled onemogočen. Tudi dru» go jutro jc ležala nu pogorju megla. Oba plezalca bi se bila morala vrniti včeraj dopoldne. Ker pa se to ni zgodilo, je upravičena bojazen, da sta se ponesre* čila. Ljubljanska »Skala« je že snoči odpo» slala v Kranjsko goro prvo rešilno ekspe* dicijo. Danes na vse zgodaj zjutraj je od« šla na pomoč druga skupina, ki jo tvorijo «ke okolice, kier je vihar najsiloviteje divjal in prebivalstvu uničil skoraj vse poljske pridelke do 90 in celo 100 odstotkov. Pokončani so vsi pridelki, zlasti je toea v obliki pest debelih ledenih kosov potolkla po njivah vso koruzo, fižol, oves, proso, deteljo in še nepežeto žito. Po vrtovih je toča uničila sadno drevje ki je letos obetalo polno :n izredno lepo sadje, kakor jabolka in hruške. Obsag vremenske katastrofe okoli Višnje gore si lahko prel-očimo iz dosedaj zbranih podatkov, ki navajajo, koliko sta toča in silni vihar zdrobila opeke, pobila Šip in izruvala po raznih krajih dreves. Aproksimativna cenitev navaja, da je IX) raznih vaseh višnjegorske okolice neurje pometalo in razbilo s streh nad 40.00;1 komadov opeke, kajti ponekod je vihar vrgel kar cele strehe oj»eke na tla, toea je pobila nad 4000 okenskih šip. Vihar je izruval nad 200 dreves. Najbolj so prizadete vasi v občinah Polica in Leskovec, kjer je uničenih do 100 odstotkov poljskih pridelkov in izruvanih največ sadnih dreves, tako v Sp. Brezovem nad 40, a uničene je okoli 4000 komadov opeke. V Višnji gori sami je do ^0 odstotkov uničenih poljskih pridelkov, prav toliko sadja, razbitih je bilo do 2000 šip in do 5000 komadov opeke. V Višnji gori je sobotni vihar izruval celo dva velika oreha. Mnogo sta trpeli po sobotnem viharju iu-di škofeljca in Laverca. najbolj'š<7,,naj*i:rpežnejše, zato najcenejše, Sokol 40-letnica Sokolskega društva v Novem mesta dne 13. in 14. avgusta 1927. Bratskim Sokolskim društvom sporoča mo, da smo pričeli razpošiljati vse lepake in podrobna navodila v proslavo naše 40-letnice. Žal pa posvečajo nekatera najbližja društva — celo iz vabljenih žup — premilo pozornosti naši proslavi in nastavljajo bis na ta dan svoje zlete in veselice, kljub temu, da so vsa društva prejela okrožnico Novomeške Sokolske župe z bratskim pozivom, aaj one dni v svojih okrožjih ne orireiiivt nika-kih veselic, temveč naj pohite k nam v dolenjsko metropolo. Vrhu te**a smo opozorili vso napredno javnost na ta svoj jubilej p*>-tom oglasov v vseh naprednih časopisih. Prosimo torej ponovno, naj omenjeia društva pravočasno bratski sokolski Meji ni ljubo prelože svoje zlete na poznejše dni, da s tem ne cepijo naših vrst in ne ubijajo svoje in naše prireditve, temveč naj velikodušno pokažejo solidarnost pod okriljem bratske skupnosti in naj s sokolsko požrt\ >-valnostjo pripomorejo našem a edkemu slavju k lepšemu uspehu s polnošteviino udeležbo, kakor je to naše društvo — stari sedež narodnega in sokolskesrn gibanja na Dolenjskem — vedno rado storilo. — Zdravo* Zletni odbor. Za veselice, plese in slične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesne rede itd. okusno in po najnižji ceni Narodna tiskarna v Ljubljani beda in pomanjkanje. Gospa Lote je kljub temu, da so se ji vnele oči od pla* kanja in da so se ji tresle roke, zače* Ia za neko veletrgovino šivati lutke iz baržuna in svile, lutke za otroke opro« Sčenih, »neobhodno potrebnih«, vojnih dobaviteljev in visokih oficirjev. AJma ji je pri tem pomagala, Franci pa je ho* dila po novo blago in oddajala izgo* tovljene lutke. Na ta način so se tri za* puščene ženske bedno in redno preživ* Ijale. Kljub bedi, draginji, gladu in po* manjkanju kruha in premoga sta otroka kmalu zopet postala vesela in razposajena. Zlasti Alma, ki je posta* la prava lepotica. Izgledalo je celo, da se .bo po prevratu zopet vrnila sreča v hišo. Alma, ki je imela že sedemnajst let, je nekega večera z navdušenjem pripovedovali, da se je pri neki prija« teljici seznanila z mladim možem, bančnim uradnikom, ki zasluži ogrom* ne vsote na borzi, ter je še pristavila, da se bosta takoj, ko najdeta lepo in primerno stanovanje, poročila. On da bo v prihodnjih deh posetil mamico in po vseh običajih in predpisih zaprosil za njeno roko. Toda onih »prihodnjih dni« ni bilo od nikoder. Minul je mesec za raeses cem, Alma, ki je sprva prinašala boga« Ivan Vrhovnik Jutri, v sredo, dne 27. t m. praznuje župnik Ivan V r h o v n i k, krepak na duši in telesu, svojo zlato mašo. Vse svoje žive dni deluje on v prilog svojemu narodu. Zato je umestno, da se ga tudi mi hvaležno spominjamo ob njegovem slavlju. Brezmejno skromen v svojem nastopu ni silil nikoli v ospredje, zato je pa tem intenzivneje deloval kot duhovnik in pisatelj. Kot duhovnik je bil v vsakem ozira p reve t modernih nazorov, je pa bil v tem oziru mož starega kova, da se ni pečal s politiko« držeč se reka: «dajte Bogu, kar je božjega, k'ralju, kar je kraljevega.» Bil je v resnici apostel miru in sprave, propovednik bratoljublja. Po KrCstovem nauku: djubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil,» ni nikoli politično nastopal. Mož strogih političnih nazorov ni nikomur usiljeval svojesa političnega prepričanja, odklanjal pa je tudi z dosledno odločnostjo, če mu je hotel kdo usiljevati svoje nazore, m naj je to prišlo od kterekoli strani. Bil je dober pastir svojim ovčicam, in si je pridobil s svojim koncil i jantnim nastopanjem polno zaupanje svojih župljanov, njih ljubezen in spoštovanje. Brez pretira-nja trdimo, da ie malokteri župnik med svojimi župljani tako priljubljen, kakor je bil župnik Vrhovnik med trnovskimi. Prepoien od domovinske ljubezni, se je vse svoje življenje potegoval neustrašeno in javno za slovensko liturgijo, le žalibog. da je bilo doslej vse njegovo prizadevanje glas vpijočega v puščavi. «Življen i e ni praznik!» je bilo njegovo geslo in zato je njegovo življenje nepretrgana vrsta delavnih dni, posvečenih narodni prosveti. Kot dober poznavatelj slovenske in slovanskih literatur, se je mnogo bavil z literarnim delom; osobito se je udejstvoval z velikim uspehom kot pisatelj v zgodo- Sport Lepa zmaga naših hazenašis na Češkoslovaškem liirija—Sokol Beroun 15:3 (7:1) V soboto je igrala družina Ilirije v 3e-rounu na Češkoslovaškem proti iiazenski družini tamošnjega Sokola. Ilirija je izvo-jevala krasno, naravnost rekordno zmago nad domačinkami. Tekma se je vršila na sokolskem stadionu v Berounu Na travnatem terenu, ki je očividno Ilirijankam zelo prijal, so se Jugosioveake naglo znašle in predvedle efektno ter krasno igro ter so bile skoro ves čas v premoči, ki je zadostno izražena že v rezultatu samem Domačinke so bile Iliriji enakovreden nasprotnik samo prvih 10 minut, a kasneje so podlegle silnemu tempu, ki ga je diktirala Ilirija. Mbda in neizkušena obramba ni mogla vzdržati ^inih napadov sijajno disponirane Ilirije. Serijo golov je Ilirija otvorila že v prvi minuti, ko je Privškova pognala žogo v mrežo. V 6. minuti je izenačila Malouvova. V 7. minuti je Privškova zabila drugi gol, a v S minuti Jerraolova tretjega- Ista igralka je 9. minuti zabila četrtega, a v 10. je zopet skortala Privškova. Premoč Ilirije je. bila nato oeividna vendar se je družina So-kola nekaj časa trdno držala. Toda v 17-minuti je Jerraolova znova potresla mrežo, a Privškova je takoj nato zabila 7. gol. Po polčasu je prišla v akcijo tudi Bernikova, ki je že kar v prvih dvoh minutah zabila dva krasna gola. Tekma je bila sedaj v polnem tempu. Deseti gol je zabila Jermolova, a nato zopet Bernikova dva. Za domače je zabila drugi gol Trnkova, a 13. gol za Ilirijo Jermolova, zadnja dva pa Bernikova. lik pred koncem so domačinke dosegle svoj tretji gol. Tekme za pokal JSS Kakor ;>mo in* formirani, se v Ljubljani ne odigra nobena tekma za pokal JNS. Ljubljanski nog. pod« savez je radi mizernega obiska zadnjih te« kem sam zaprosil JNS, da določi tekmo Beograd — Ljubljana v Zagreb ali pa v Beograd. Če bi se ta tekma odigrala v Ljubljani, bi bil visok deficit neizogiben. Sai je bilo celo povodom gostovanja \VAC nad 10.000 Din deficita! Zato je prošnja LNP poisem umljiva in vsekakor uteme-I j ena. ,SK Ilirija se za jesensko sezono pega* ja z raznimi inozemskimi klubi za gosto* vanje v Ljubljani. Med drugim ima ponud= te darove od svojega zaročenca, je za= hajala zvečer vedno v mesto in priha^ jala še le pozno po polnoči domov. Vselej je izjavila, da ima Adolf pozno v noč opravke in da bo prvi prosti dan porabil za to, da se osebno predstavi. Tudi ob nedeljah čepi v uradu. Če je mati postajala nestrpna, je postala Alma razburjena in pričela plakati. Sploh je bilav sa spremenjena, lena, razburljiva .i trmasta. Tn zopet je prišel dan, ki ga Franci ne bo nikoli pozabila. V stanovanju se je pojavil policijski uradnik in v za* dregi, pihajoč in kašljajoč sporočil, da so neko žensko, Almo Lehner po ime* nu, potegnili mrtvo iz Dunava. Preiskan va je ugotovila, da jc bilo dekle v bla* goslovljenem stanju. Mati tokrat ni niti zakričala. Samo z roko je segla na srce in zašepetala: Ubogi Anton! Nato se je zgrudila. Dva meseca pozneje je izdihnila in Franci se je vrnila s pogreba kot zapu* ščena sirota sama v malo stanovanje. Njen varuh, neki oddaljeni sorodnik, ki je imel z lastnimi ljudmi dovolj skr* bi, ji nasvetoval, naj stanovanje ob= drži in se skuša preživljati s šivanjem lutk. To je tudi storila. Od takrat so minula že tri leta in iz otroka je vzra* sla očarujoča lepotica. Ostala je šivilja — zlatomašnik vinski stroki. O tem njegovem delovanju pa bo sodil literarni historik. Naiveč zaslug si je pa pridobil /a družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Videč in motreč posubonosno in za naš rod skrajno nevarno delovanje nemškega šulverajna in s ii d marke, javno nastopal in zagovarjal ustanovi-, tev slovenskega šolskega društva. To njegovo prizadevanje ni ostalo brezuspešno. Na njegovo inicijativo se je ustanovila družba sv. Cirila in .Metodu. On ji je stal na strani ob rojstvu ter ji je ves Ča^ velik dobrotn k in podpornik. Dolgo let je bil tudi odbornik tej družbi ter je krepko sodeloval na njenem razcvitu. Še danes deluje nesebično za njo in jo krepko podpira v njenem delovanju. Ne trdimo preveč, ako pravimo, da je največ V r h o v n i-kova zasluga, da se je družba 5V« Cirila in Metoda tako krepko razvila in da je mogla toliko storiti /a utrditev naše narodnosti v obmejnih krajih. Zato pa tudi družba s ponosom gleda nanj. na svojega ustanovnika in dobrotnika. Uvažujoč njegovo eminentno narodno delovanje, mu vsi njegovi prijatelji in čestilci iskreno čestitamo k njegovemu slavlju. Ko bodo jutri svečano zapeli trnovski zvonovi in ko bo prestopil kot zlatomašnik božji hram, bodo tja spremljale nevenljiva ljubezen, globoko spoštovanje in neomejena hvaležnost in zvestoba družbe sv. Cirila in Metoda. Ciril in Metodarjev, vseh njegovih mnogobrojnih prijateljev in čistilcev in njegovih nekdanjih gnptjanov, spremljale ga bodo tja iz dna tuUHh duš. iz dna naših src prihajajoče vroče želje in goreče prošnie. naj nam Vse-gamogočni ohrani Njegovo dragoceno /ivlienje še mnogo, mnogo let. Slava Ivanu Vrhovniku! i be od rumunskega prvaka Kinižija, čegar jedro tvorijo madžarski igrači. KiniŽi zah* teva za gostovanje 300 dolarjev, to je okoli 17.000 Din. V začetku septembra bi iraei v Ljubljani gostovati dunajski VVackcr, ki pa zahteva 25.000 Din; za enkratno g< ^;>' vanje se ponuja tudi SJavija, prvak Sofije. V jeseni bi imela igrati v Ljubljani tudi madžarska kluba Vasas in pa II. okraj, vendar ni verjetno, da pride do kakega za* ključl-a. ker zahtevata do 30.000 Din. Tu-di od zgoraj omenjenih tekem še ni nobena perfektuirana. Svoboda — Slovan 5 : /. V nedeljo je Svoboda po lepi igri zasluženo zmagala nad Slovanom s 5 : 1! čBeiežnica K.€»L£I>AB Danes: lorek, 26. julija 19*J7; katoličani: Ana: pravoslavni: 13. julija Sab. arli- Gav. Jutri: Sreda, 27. julija* 1927; katoličani: Pantaleon; pravoslavni: 14. julija, Ahila. DB2UKNB LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska c.; Bakaičič, Sv. Jakoba trg. Jutri:: Bahovec, Kongresni trg; Ustar. Sv. Petra e.; Hočevar, Sp- Šiška. * Solne« zaide dane** ob 19.85, vzide jutri ob 4.38 in zaide ob 19.34. Mesec vzide ponoči ob 2.19 in zaide jutri ob 18.4o. Vrtnarski tečaj na Grmu Dne 25.. 26. in 27. avg. t. 1. se bo vršil aa kmetijski šoli aa Cirmu tečaj » btt>retičnim iu praktičnim poukom o vrtnar*-1\ u in zlasti o cvetlicah ter konzerviranju po vrtnine. Udeleže se ga lahko moški in ženske ter še posebej opozarjamo na la tečaj t m! i učiteljice in učitelje, ki ae zanimajo z*i vrtnarstvo. Prenočišče so bo preskrbelo del >■ ma na kmetijski šoli na Grmu, deloma na gospodinjski šoli v šmihelu. Po možnosti *o bo nekoliko prispevalo tudi za prehrano tečajnikov. Obenem se bo ob tej priliki tečajnikom brezplačno razdelilo nekaj boljs*Iga vrtnega semenja in sadik. Ker število udeležencev ne more biti neomejeno, naj se interesenti za ta tečaj čimprej prijavijo z. dopisnico na ravnateljstvo speč. živinorej^ko-poljedelaike šole na Grmu pri Novem mestu. Ako bi se tečaj radi katerihkoli ovir ne mogel vršiti ob določenia dneh, se bo to pravočasno objavilo v dnevnih časopisih. ■ — ■■---rvri i----.----j—■—— i|-"ri>-irjMi-i » t j^* lutk. Živela sama in zapuščena, kakor da bi ne bila v velemestu, marveč kje na kakem neobljudcnem otoku, in čc bi nc bilo Rolfa, bi menda sploh poza* bila govorico. 2. poglavje. Rolf. Roif Horman je bil sin siromašne vdove, ki je stanovala v isti hiši. Bil je le tri leta starejši kot Franci, absolvent umetnostne akademije in — ka* kor so zatrjevali njegovi učitelji — slikarski talent, ki je upravičeval nade na velik uspeh. Toda siromašen, tako siromašen, kakor je bila Franci sama. In zaljubljen, noro, do nezavesti za« ljubljen. V Franci seveda. Franci se je tiho nasmehnila, ko so se njene misli ustavile pri Rolfu. Kako ginljivo skrben je bil mladenič do nje, kako bi najraje svoje velike, široke roke podložil pod njene noge. In ona? Tudi ona ga je imela rada. celo zelo rada, tako rada. kakor pač mlajša sestra ljubi svojega starejšega brata. In kadar bo že nekaj postal in nekaj imel, bo t- di prav rada postala njegova žena. Toda do takrat lahko minejo leta, mnogo let, a ona takrat ne bo več tako mlada in nc tako lepa ka* kor je sedaj, ker bodo minula že najboljša leta. Pisane zgodbe iz naših krajev Beg na ogromno globo obsojenega tihotapca. — pan kot tat, — Spopad med orožniki in kačakš. drama v Dubrovniku Občinski žu-— Rodbnska Svoječasno so carinski organi ujeli tihotapca Marka Geigerja z Dunaja, ker je vtihotapil v našo državo 20 kg saharina. Obsojen je bil na globo 400 tisoč Din ali na. 2 l^ti zapora. Ge:p;er ni imel denarja, zato je mo« ral v Zagrebu oditi v zapor. V noči od 19. na 20. t. m. i s postalo Geigeriu v zaporu nenadoma slabo. Dobival je hrano zunaj in mogoče je, da je \* užil I^ak strur. Izgledalo je, kakor bi obolel n " užni bolezni. Prepeljali so ga v bolnico, a že drugi dan je tihota» pec * rJravil in se šetal po vrtu bol* niče. nne 20. t. m. je privozil pre^ bol« nico avtomobil z dvema moškima in eno žensko, bržkone Geigerjevo se* stro. Po kratkem razgovoru se je po* javil 3eiger v bolniški obleki in sedel v avto. Šoferju j bilo najprej naro* ceno, nai vozi do Jelačič ega trga. po* tem d Zaprešičr in končno do Celja in Maribora. V bližini meje je Geiger s sestro in enim spremiievalcem zanustil avto irx prekoračil mejo. Slučaj ie bil javlien policiji, ki je aretirala v Zagrebu neke* da Habazina iz Vla5kc ulice, ker je bas je v zvezi z begom tihotaoca in bol* niškim pazn'kom, ki je za 100 Din ne* sel listek iz bo^' e Habazinu. N i list* ku je bil zabeležen načrt za b^g. Habas zin ta*! .sako kri' ' . Poglavar podunavskega sreza je dal zapreti Svetislava Drenjakoviča, biva šega župana v Lugavščini. Ta župan je v nekaj letih okradel svoje občane s tremi drugimi seljaki za ogromne vso* te v denarju in blagu. Župan, mesto da bi skrbel za var* r.ost imovine vaških prebivalcev, je vo* dil razbojniško tolpo, ki je ponoči ro* pala in kradla po selu. Prebivalci so se pritožili, orožniki pa tatov nikakor niso mogli izslediti, a župana se nihče ni upal obdolžiti. Še le preteklo jesen so odkrili vsa nečedna županova dejanja. Drenjako* vič je namreč s puško in sekiro napa* del nekega uglednega občana, da bi mu ugrabil hčerko in jo omožil s svojim si* nom. Tedaj je občan prijavil župana oblastem in njegovo grdo početje v občini je prišlo na dan. V soboto 33. t. m. so obvestili orož-niško postajo v Giljanu, da namerava neka kaČaška četa napasti selo Dolenji Livoč, oddaljeno kake 3 km od Gilja-na. Orožniška postaja v Giljanu je odposlala v selo patruljo treh mož z dvema zaupnikoma, ki sta bila Arnavta. V selu se je patrulja razdelila v dve skupini. Podwarednik Gotovan, kaplar Gjorgjević in en Arnavt so tvorili prvo skupino, druga pa kaplar Sakovič s drugi Arnavt. Ko je kaplar Saković s svojim spremljevalcem dospel na most sredi vasi, so se nenadoma začuli streli in orožnik se je zgrudil na tla mrtev, zadet v čelo, Arnavt pa je bil težko ranjen v roko in prsi. Na streljanje je pritekla druga skupina patrulje, a iz vseh hiš so seljaki pričeli oddajati prave salve, da se je morala patrulja umakniti. Drugi dan je poveljnik orožniške postaje dognal, da so seljaki Arnavti iz sela Livoč izvršili napad na orožniško patruljo. Orožniki so polovili 30 seljakov in 2 ženski, ki so se napada udeležili. Ubiti kaplar Saković je bil hraber orožnik in splošno priljubljen. Zapušča ženo in tri otroke. 41 letna Katica BorčiČ se ni razumela s svojim možem, s katerim je živela na otoku Visu. Zato se je ločila od njega in se preselila k svojemu bratu, ki je vinski trgovec v Dubrovniku. Tam se je kmalu seznanila z vdovcem Josipom Dokoupilom in se kljub razočaranju v svojem prvem zakonu pred par meseci z njim poročila. Res tudi drugi zakon ni bil srečen. Dokoupil se je udal pi* jači,, zahteval je od žene vedno več de« 36 0996 Stev. 167 SLOVENSKI NAROD, dne 27. julija 1927. Stran 3. Pnevne vesti K Ljubljani, dne 26. julija 1927. — Češkoslovaški jjHgft v Beogradu. Češkoslovaški učitelji in učiteljice nameravajo koncem tega meseca prirediti izlet po Balkanu do Carigrada. Na povratku se za nekaj dni ustavijo tudi v Beogradu, kjer jih sprejme in gostoljubno pogosti glavni odbor UJU. V Beograd pridejo 3. avgusta. Češkoslovaški učiteiH si naibrže ogledajo na povratku tudi zanimivosti Slovenije. — V naši državi prepovedani listi- No- iranje ministrstvo je odtegnilo poštni debet in zabranilo razširjanje bolgarskega lista »Bratje Miladinovu, ki izhaja v Varni ter je glasilo raakedonstvujočih. Pre^vedanih je tudi več madžarskih ijedentistLčmh listov, ki izhajajo na Češkoslovaškem odnosno Rumunskem tako je prepovedan v Bratislavi izhajajoči »-Regel«. _ Učne knjige za kmetijske šole. Prosvetno ministrstvo je zabranilo na kmetijskih šolah uporabo učndh knjig, ki niso bile priporočene od glavnega prosvetnega saveta in od ministrstva odobrene. — Nezaposleni inženjerji vseh strok se vabijo, da se zaradi važnih obvestil pismeno javijo na spodnji naslov najkasneje do koncu avgusta t. 1. V prijavi naj vaakdo navede natančen naslov, stroko, koliko časa traja nezaposlenost, ali in kje je iskal službo brez uspeha ter morebitne pripombe. Od točnosti prijav in polnostevilnega odziva vseh prizadetih je odvisen uspeh korakov, ki se nameravajo glede odprave nezaposlenosti in-ženerjev pod vzeti. — Udruženje jugoslov. inženerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana (Turjaški trg 1). — Avtomobil na poštna zveza Žužemberk — Stična. Dne 23. t. m, se je vršila letos že tretjič dražba avtomobilne poštne vožnje med Žužemberkom in stiškim kolodvorom. Prvič se je izUcitirala za 24.000 Din letno. Ker je bila ta vožnja za 4000 Din dražja od lanske, je ministrstvo ni odobrilo. Ker se je pri drugi licitaciji kar za 12.000 Din podražila, jo je seveda ministrstvo zopet odklonilo. Pri zadnji dražbi se je pa izli citirala za 30.000 Din. Ker ni pričakovati, da bi ministrstvo na ta znesek pristalo, bo izvrševalo poštno vožnjo na tej progi preliv one v svoji režiji. 2užen?berčanom in drugemu prebivalstvu po vaseh ob Krki gre pri tem samo za to. da ostanemo y bodoče dnevno v trikratni zvezi z DSial.m svetom. Spričo številnih tukajšnjih državnih uradov, trgovine in obrti se mora na vsak način sedanja zveza z železniško postajo ohraniti. Tudi glede potniškega 'n izletniškega prometa je zveza z vsemi tremi potniškimi vlaki velikega pomena. Sic^r bi cstali preveč odtrgani od kulturnih in trgovskih središč, postali bi mrtev, zap'an-kan svet. kar bi nikakor ne bilo v državnem interesu. Z dobrimi prometnimi sredstvi se pospešuje ljudsko blagostanje, zato se v vseh kulturnih državah na vso reč uvajajo avtomobilne vožnje, da spajajo kraje, ki so, kakor mi, oddaljeni od •viez-niških postaj. Naj poštna uprava upošteva upravičene naše razloge. — ŽužemberŠki tržan. — Gasilci, pozor! Rok za pristop nad 50 let starih gasilcev v >Samopomoč< J. G. Z. je izjemoma podaljšan do 15. sept. t. 1. Vsakemu priglašenemu potrdi odslej zdravstveno stanje v nabiralni poli zdravnik s podpisom. Pristopnina od 1. julija dalje je 20 Din. Posmrtninakih prispevkov je doslej 15 Din. Podrobna navodila čitajte v prihodnji štev. 4. »Gasilca«. Ne zamudite roka! — J. G. Z., odsek > Samopomoči«. — Radi brezposelnosti v smrt. Pri papirnici v Vevčah je bil dalje časa zaposlen delavec Ivan Bizjak. Pred tedni ga je papirnica odslovila. Ker je bil dalj časa brez posla, si je danes zjutraj Bizjak v obupu prereza! žilo na vratu. Doma so mu žilo za silo obvezali ter ga prepeljali v ljubljansko bolnico. — Tri nesreče. Zadnji čas se množe nesreče po raznih krajih Gorenjske in ljubljanske okolice. V nedeljo je bilo 10 težjih nezgod, a tudi včeraj nesreča ni počivala Ljubljanska javna bolnica je danes zjutraj sprejela tri ponesrečence v oskrbo in nego. V Vrbljenju na Igu so pri posestnici Kum-šetovi mlatili žito. Pri mlatilnici je bil zaposlen tudi 15-letni sin Tone Kuraše, ki ga je mlatilni stroj prijel za desno roko v komolcu ter mu jo zdrobiL Na kmečkem vozu so ga danes pripeljali v bolnico. — V Vogljah pri Kranju je hodila okoli domačega konja 7-letna tesar jeva hči Ljudmila Bukovnik. Konj jo je udaril z zadnjo nogo tako močno v glavo, da ji je prebil lobanjo. Z gorenjskim vlakom so jo danes zjutraj nezavestno pripeljali v bolnico- — V Strahinju pri Kranju je vozil pri posestnici Mariji Marinšek udinjeni hlapec Jakob Jagodic iz gozda voz stelje- Med potjo domov se je voz prevrnil in hlapcu zlomil desno nogo. — Nove lokomotive. Prometno ministrstvo je prejelo na račun reparacij iz Nemčije zopet deset novih lokomotiv, od teh je bilo 5 lokomotiv odkazanih beograjski. 3 niški in 2 skopljanski železniški d/rekciij. _ Tlakovanje cest na Sušaku. Z odobrenjem mmisfcrsta financ in ministrstva javnih del prične mestna občina na Sušaku s tlakovanjem nekaterih glavnih cest. Iz kardrminskega fonda je v ta namen dovoljen kredit do 4 milijonov Din. — Pezhr trafikantom! Udruženie tobačnih trafikantov, pozivlje trafikante, da blagovolijo, na željo občinstva, proti proviziji razpečavati tiskovine okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani — Tajništvo. — Cena soli se zniža. Monopolska uprava je objavila nov cenovnhV soli Po tem cenovniku se cena soli nekoliko zniža. — Nova lekarna. Mag- poarm. Emilija F o h n , lekarniška asistentka v Ljubljani, je zaprosila pri velifcem županu za pode- litev iekarniške koncesij«, da otvori novo lekarno v Kostanjevici. — Požigalci. V Kanovcu, srez Donji La-pac, je bila v soboto obveščena orožniška patrola, da ie nastal v državnem gozdu požar. Orožniki so takoj odšli v gozd ter ob tej priliki ugotovili, da ie bil ogenj podtaknjen in sicer na petih mestih, komaj tisoč korakov daleč od vasi Zavlake. Pozneje so dognali, da je bd ogenj podtaknjen še na 13 mestih v razdali kakih 150 korakov. Obstojala je nevarnost uničenja velikega dela sozda. K sreči ni bilo vetra ter se požar ni hitro širil. Zgorelo je le 46 debel v vrednosti okoli 4000 Din. Orožniki so aretirali seljaka Lazarja Zariča. ki je priznal, da je podtaknil požar na 5 mestih v družbi z bratom Kuzmo in Vojkom Zaričem. Na ostalih 13 mestih ie podtaknil ogenj Gjuro Žarič. Vse so aretirali in izročili sodišču v Donjem Lapacu. Iz Ljubljane —U Zlata maša popularnega župnika gospoda Ivana Vrhovnika se bo vršila jutri ob 6. zjutraj v trnovski cerkvi. Na izrecno in odločno željo g. jubilanta se bo proslava vršna brez vsakega zunanjega bleska. —Ij Župnik I. Vrhovnik prosi iz zdravstvenih ozirov slavna pevska in godbena društva, da bi blagovolila o priliki njegovega jubileja opustiti podoknico, ako jo je katero nameravalo prirediti- —U V proslavo zlate maše ustanovitelja družbe sv. Cirila in Metoda velezaslužnega g. župnika Ivana Verhovnika so nabrale ljubljanske podružnice 50 obrambnih kamnov in bodo izročile tozadevno diplomo jubilantu na dan proslave dne 27. julija ti. Kakor vedno, tako sta pri nabiranju tudi to pot prednjačili šentpetrska ženska in moška podružnica. Z nabranimi prispevki se je pomnožil »Ivan Vrhovnikov C. M. sklad« in prekoračil vsoto štiridesettisoč dinarjev. Slava prvoboritebu, zlatomašro-ku Vrhovniku! —lj Poročil se je v pondeliek 25 tm. g. Milan VVohraz. abs. iur. z gdčno Darinko Taborjevo. Mlademu paru obilo sreče! —!i Na naslov mestnega flzikata smo prejeli naslednji dopis: Fizikat nai vendar enkrat pogleda in povoha pod frančiškanski most. Ali smo res tako fatalistični. da nam je vseeno, če so take mlakuže sredi mesta in to še najbolj prometnem centru? Kanal, ki vodi do srede Ljubljanice, dela umeten jez za vodo, ki teče no strugj in naj se zato poruši. Tudi visoko, preperelo travo bi lahko kdo pokosil, sal je sedaj samo senčno sprehajališče za podgane. —lj Tlak v Šelenburgov! ulici ima men-da kronično bolezen, da mora imeti vedno luknje, ob katerih se lahko lepo spodtak-neš, ako se ti ne zgodi še kai hujšega. A ne glede na to ie že iz estetskega ozira nedopustno, da je ta živahna ulica v takem stanju. Naj se vsaj sedai. ko se asfaltira Knafljeva ulica. definitivno uredi tudi Se-lenburgova. —lj Za avtomobiliste in metocikliste. Policijska direkcija razglaša: Ker se je v zadnjem času opazilo, da se avtomobil it? t i in motociklisti pri vožnjah ne drže striktno določil min. nar. z dne 20. aprila 1910, štev. 81, kar ima za posledico razne nezgode in pa pritožbe od strani občinstva, opozarja policijsko ravnateljstvo posebno na sledeče: V mestu in v strnjenih krajih sploh se ne sme voziti nad 15 km na uro, na križiščih cest ne nad 6 km. Prehitra vožnja v mestu ne ogroža 6amo osebne varnosti, ampak vzdi-guje posebno v poletnem času cele oblake prahu, ki ga zanaša veter deloma v odprta stanovanja. Izpuh morajo imeti motorna vozil v strnjenih krajih zaprt, da ni ropota in smradu. Na križiščih in kjer promet zahteva, mora dati vernik znamenje s hupo, prepovedano pa je vsako brezpotrebno in dolgotrajno tulenje z visoko-donečimi hupami, ker tako tulenje gre občinstvu na živce in kali nočni mir. Razen tega opozarja polic, ravnateljstvo prodajalce premoga, ki prodajajo premog od hiše do hiše in naznanjajo stran, kam svoj prihod z žvižganjem na piščalke, da je preglasno brlizganje prepovedano, ker se je razpasla navada, da ti vozniki mnogo več in glasneje žvižgajo kot je potrebno, vsled Česar se občinstvo pritožuje- Navedene prestopke bo polic, ravnateljstvo najstrožje kaznovalo. —lj Napad na stražnika. V nedeljo popoldne so bili sprehajalci po Lattermanno-vem drevoredu priča mučnemu prizoru. Pred vrtiljakom sta se namreč pojavila dva, nekoliko vinjena brezposelna delavca, ki sta uganjala razne šale in nadlegovala ženske. Stražnik je jima napovedal aretacijo. Enega je prijel, dočim mm je drugi pobegnil. Ko je stražnik žc prišel do prelaza pri trafiki, je zadaj pridirjaj pobegli delavec ter ga z vso silo prijel okoli prs. tako da se ni mogel ganiti. Z vel&im naporom se je končno stražnik osvobodil, a delavec ga je ponovno objel, na kar je stražnik rabil pendrek in pričel udrihati po delavcu. Ko so prišli stražniku še drugi tcvariši na pomoč, so oba delavca odpeljali v zapore. Prizor pri prelazu, ko je stražnik udrihal po delavcu, jc gledalo več budi, ki so se zgražali. Neki mlad v kazenskem pravu verzirani gospod ie stražnika v primerni in dostojni oblik; opozoril na njegovo postopanje. Stražnik je namreč vihtel pendrek naravnost nad delavčevo glavo. Vsi gledalci so bili mnenja, da more edino »kranjska trda buča« prenesti take udarce. —lj Tragična smrt mladenke. V Smart-nem ob Savi, ki spada še pod območje ljubljanske policije, se je v nedeljo popodne dogodila tragična smrt mladenke. Pod kozolcem posestmee Marije Bizianove so se igrali skrivalnice otroci, med drugimi 5-Ierna Ivanka Cepinova in o-letna Ivanka Zajcev a. ki sta se skrHi v gramozno trugo. Ko ste notri sedeli, se truga nagnila in pre-vroSa. Zajčeva je še pravočasno odskočna, dočim je padel na Cepinov o rob truge tako nesrečno, da ji je prebil lobanjo. BWa je na mestu mrtva. —lj Kolo jahače v v Ljubljani si je nabavilo dva konja, ki sta na raapola^o boljšim jahačem za jahanje v terenu vsak dan zjutraj in zvečer. Konja stojita v jahalnici na Blei-weieovi časti. Priporočamo interesentom, da se seatauejo in rasdele jahalne ure. Za ev. poškodbo konjev jamči jahalec. Jaha In« aola za slabše jahače in začetnike se otvori predvidoma Sele oktobra v kriti jahalnici. — Eksekurivni odbor. —lj Ponesrečen »kak. K tej naši, v soboto objavljeni notici nam piše g. Ferdinand Srpan, akviziter »Kovinskega biroja<: >Ni res, da sem bil na Golovcu v družbi mladih pod-jetnežev, ki so izvajali razne akrobacije, res pa je, da sem v istem času prisostvoval snemanju interesentov :JugofUma<. Ponesrečeni g. Mohor in meni neznani »Kapetan s pasjega broda< sta bila slučajno mimoidoča pa santa, a od podjetja JugoHlma nista bila pozvana k snimanju ter sta prišla poleg le kot opazovalca.« — V istem smislu popravlja našo notico g. Josip Pogačnik, ki je ravno takrat delal filmske posnetke na Golovcu in ki izjavlja, da je ponesrečeni g. Mohor izvršil skok čisto po svojem. Ni pa res, da je take vratolomne poskuse delalo več oseb, najmanj pa on, g. Pogačnik, ki kakih ^mladih podjetnežev« sploh ne pozna ter je v stiku le 9 stalnimi interesenti za film. —i j »Brzina pa taka«. Pod tem naslovom amo v štev. 155 »Slov. Naroda« objavili, da je brzojavka, ki je bila oddana v Splitu dne 10. julija, prispela v Ljubljano šele 12. ju, lija in da je rabila za pot polnih 36 ur. Kakor nam navaja direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani, je bila brzojavka oddana šele 11. julija ob 11. dopoldne in je ob 15. 20 preko Zagreba prispela v Ljubljano. Ugotavljamo, da pošto ne zadene nobena krivda, ker je brzojavko pravočasno sprejela in tudi oddala in s tem lojalno popravljamo prizade-jano ji krivico. —lj Tatvina kolesa. Začasno brezposelni soboslikarski pomočnik Fran Marinšek je včeraj dopoldne iskal dela na Borzi dela na Dunajski cesti. Svoje črno pleskano in 1000 Din vredno kolo znamke »Kiuta« je pustil pred poslopjem. Ko se je vrcah ni našel več kolesa. Odpeljal ga je neznan tat —lj Tatvine. V Dermotovi ulici stanujoči sprevodnikovi ženi Mariji Mrežar je iz pralnice, ki je bila zaklenjena drzen tat odnesel že namočeno periilo in sicer več moških in ženskih srajc, kakor tudi razne druge malenkosti. Tat je perilo neopažeuo odnesel iz pralnice ter je moral imeti s seboj ponarejen ključ. V isti hiši stanujoči uradmkovi soprogi Faniki Splihal pa je tat odnesel dva piščanca, —lj Poskusen samomor. Snoči okoli 22. L m. je v mestnih barakah v Ko trakovi ulici stanujoča Marija P. izpila v samomorilnem namenu manjšo količino lizola. Domači so takoj obvesti'lj rešilno postajo, ki je Marijo odpeljala v bolnico, kjer so ji iz-prali želodec. Sedaj je izven nevarnosti. —ilj Telesna poškodba. Motocitklfst Gjuro K. je vozH včeraj popoldne po Vrazovem trgu. Po nasrečnem slučaju je povozil s svojim motornim kolesom 71etno deklico Berto Kranjc, ki se ie hotela v istem trenutku izogniti nasproti vozečemu tramvaju. Pri padcu je dobila poškodbe na glavi, rokah jn nogah. Starši so deklico prenesli v bolnico, kjer so jo obvezali jsj io zopet oddali v domačo nego. —lj Sobotni pretepi. Štirje, od 25 do 35 let stari bojeviti moški so v soboto iskali prilike za prepir v Spodnji Šiški. Ker niso dobili nikogar, kj bi bil pripravljen za spopad, so se potem kar med seboj stepU pred neko kavarno v Šiški. Pri tem sta bila dva z nožem obklana po obrazu in plečih, tretji pa je z britvijo dobil hude vreznine po obeh rokah. Vsi poškodovanci se branijo iti k zdravniku, češ da pretep nikogar nič ne briga in da bodo že sami med seboj poračunali. — V neki gostilni v Floriianski ulici je prišlo v soboto tudi do pretepa. Proti polnoči so se pivci spopadli in nekdo je svojega tovariša udaril s steklenico po glavi tako, da mu prizadejal 3 cm globoko in 5 cm dolgo rano. Vročekrvoeži bodo klicani pred sodišče. —lj Drobiž policijske kronike. Policija je zaprla dva moška, enega radi pijanosti in nedostojnega vedenja, drugega, okoli 26 let starega, rada perverznosti, ker je nadlegoval mlade dečke in deklice v okolici sodne palače. Prijavljene so tri manjše tavine. Ovadenih ie več oseb radi telesne poškodbe in pretepa na ulici. Nocoi je samo en ponočnjak kalil nočni mir, dragi psa je prijavljen radi pijanosti. Ker so snoči po nekod slavili naše Anice, je več gostilničarjev prijavijonm radi prekoračenja policijske ure, 11 voznikov pa rad? cestno policijskega reda. Polet iz Beograda v Madrid in He« Vork Vesti o nameravanem poletu aviatika Bulimbašića iz Beograda v Newyork se potrjujejo. — Priprave za polet« — Kdo je Bulimbašič? Iz Celja —c Not« carinske poslepje t Celju. Na svojem inšpekcijskem potovanju si je generalni direktor carin dr. Konrad šmid ogledal tudi stavbišče za novo carinsko poslopje v Celju. Za zgradbo carinskega poslopja v Celju je sedaj dovoljen večji kredit- Zidati prično že začetkom prihodnjega meseca. —c Smrtna kosa. V Medlogu v celjski okolici je umrl GSIetni tesar Jakob Ropo-tar. — V javni bolnici pa je umrl 77ferm kleparski mojster Julij Obad. N. v m. p.! —c Smrt na železniškem tka. Na železniški progi med Žalcem in Petrovčami so našli v nedeljo zjutraj strašno razmesarjeno tn*pfo letnega trgovskega pomočnika Ivana Tratnika iz. Griž. Mladenič je služboval pri O&etu na Vranskem in je dobil te dni 14 dni dopusta, šel je na svoj dom. kjer je bil nenavadno molčeč in žalosten, kar se je sicer pri nietn že dolgo časa opažalo. V nedelje ie brez zajtrka izginil in potem so ga našli na progi. ZA se. 4a. ie skočil od strani na vlak. ki ga ie potem razmesarrl. Rajnik je že enkrat poskušal samomor m je bi! od ftfastl vedno potrt. Lindbergh, Chamberlin in Byrd so preleteli Atlantski ocean v smeri iz Newyorka v Evropo. Še noben aviatik pa ni preletel oceana v nepretrganem poletu iz Evrope v Newyork. Poizkusa drznega francoskega letalca Nunges= serja in njegovega tovariša Collija ni doslej še nihče obnovil, dasi je minulo že tri mesece od njunega ponesrečene* ga poleta. Pripravljajo pa se Nemci, Avstrijci, Angleži, Italijani in Franco* zi, da ponovno poizkusijo izvesti polet iz Evrope v Newyork. Našel se je tudi pri nas človek, ki hoče postati svetovni junak zraka. Ne» davno smo že poročali, da se bavi z načrtom poleta iz Evrope v Newyork Dalmatinec Ignacij Bulimbašič, rodom iz Splita. Kakor poročajo beograjski li* sti, podpirajo njegovo akcijo tudi naci* jonalne korporacije kakor Jadranska straža in Jugosloven. Matica in Split* čani so prepričani o uspehu svojega rojaka. Bulimbašič širšemu svetu ni mnogo znan, toda v aviatičnem svetu uživa že dolgo časa sloves. Rojen je bil leta 1886. v Solitu in ie hodil v šolo v Splitu in v Trstu. Služil je na prekoocean* skih parnikih in nrišel tako v Amen* ko, kjer je delal kot navaden delavec. Vedno je sojil željo, da bi se posvetil avijatiH. Ko se je vrnil iz Amerike v Evropo, je stooil v Parizu v aviatično šolo slovitega Colleia. Letalstvo je bilo takrat šele v razvoju, kar ga pa ni ovi* ralo. da se mu ne bi posvetil z vso du* šo. Ropotanjc motorja v zraku mu ie bila najljubša glasba in niegovi uspehi so se čim dalje boli množili. L. 1914. pred svetovno vojno ic Bu? limbašič delal senzacijonalne polete s svojim letalom Bleriotovega sistema. Ob izbruhu vojne je bil v Zagrebu. Služiti je moral pri vojakih najprej kot aviatik. ker pa so se bali, da nc bi po* begnil, so ga premestili k pešcem. Vendar pa to še ni bilo dovolj, zaprli so ga kot nacijonalnega borca, njegovo letalo "a zaplenili. Po končani vojni |c odšel na dolga potovanja po svetu. Njegov nemirni duh ga je vodil v Ameriko, Afriko. Azijo, Avstralijo, poznane so mu \se dežele in vsa morja. Slava ameriških letalcev, ki so preleteli ocean, ie vzpodbodla znova njegovo podjetno^ in navdušenje za letalstvo. Materijelne zapreke aa sicer ovira* jo v njegovih velikih načrtih in /ito je došcl v Beograd, da bi si poiskal pomoč. Sprejemajo ga povsod prija/* no. ker vsi verujejo, da more biti ia< beležen v zgodovini osvajačev /r;ik,i tudi Jugosloven. Kakor zatriujc Bulimbašič ter pom* čajo beograjski listi. Jc bil /v v avdi^ jenci pri kralju in sprejel ga je tudi min. predsednik Vukičcvič. Izročil ie tudi prošnjo ministru voiske in morna« rice, da naj se mu iznlača njegovi h-« talo. ki se nahaja v Novem Sadu. da bi mogel kupiti drugega. S trdno vero upa v pozitiven uspeh svoj Si interv«. n cij. Z letalom, ki si ga hoče nabaviti, namerava poleteti iz Beograda v Ma« drid, otl tu pa v Newvork. Držal bi se iuga. kier so slabše zračne struie. Nje< gova pot bi znašala 6000 km. Letel bi bi / monoplanom, čegar celokupna te« ža bi znašali pet ton. Svoj polet bi nastop:l še čez poUfrug mesec, ako hi sc stvar v Beogradu povoljno končala. Kakor iziavlja sam. pričakuje z nestrpnostjo dneva, ko mu bo mogoče na« stopiti k uresničenju drznega načrta. Iz Maribora —m Osebna vest. Za šefa državnih železniških delavnic v Mariboru ie imenovan N. Stepanovlč. šef kurilnice v Beogradu. Kdaj novi šef definitivno nastoai službo, še ni znano, vendar je v interesu delavnic želeti, da se to čim prei zg'd;. —m Klerikalna nestrpnost O priliki pogreba železničarja Ileinza, ki ga je klero radikalna redukcija železniškega proračuna pognala v prostovoljno smrt, se je pripetil na pokopališču v Studencih značilen incident. Ob odprtem grobu je spregovoril v imenu železničarjev, g. Magdič, ki je med drugim naglasih da bodo železni carske or ganizacije skrbele za vdovo, ki nima od drugod nikjer pričakovati podpore. Kaplan, ki je med govorom odšel od groba, se je nato zopet vrnil ter tudi on začel govoriti, toda v tonu, ki je vse pogrebce tako razburil, da so začeli glasno mrmrati in delati medklice Končno je razburjenje tako naraslo, da je moral kaplan s svojim izzivalnim govorom prenehati in se odstraniti. Politikujoča du bovščina bi si pač take nastope vsaj pri pogrebih lahko prihranila. —m Enotne delavske fronte ne bo. Po razbitem celjskem posvetovanju so se v ne detjo ponovno vršila v Mariboru pogajanja za enoten nastop socialističnega delavstva v mariborski oblasti. Vsled trmoglavosti ber-notovcev pa so se tudi ta pogajanja razbila, tako da ne bo prišlo do enotnega nastopa Kandidat bernotovcev, ki jih bodo v mariborski oblasti podpirali tudi komunisti, bo učitelj Moderndorfer, socijalisti pa kandidirajo gosp. Petejana, znanega socijalističnega organizatorja. —ra »Studenci pri Maribora< je naslcv 54 strani obsegajoči knjižici, katero je izdal krajevni šolski odbor v Studencih o priliki proslave 50-Ietnice ondotne šole. Ta knjižica se prijetno razlikuje od običajnih letnih šolskih poročil in pregledov, kakor so se navadno izdajala pri nas ob podobnih prilikah. Avtor namreč ne podaja suhoparnega razvoja šole, ki se je razvila tekom 50 let iz prvotne dvorazrednice v šestrazredno deško, šestrazredno dekliško osnovno šolo ter v dvorazredni otroški vrtec, ampak "«rn slika v glavnih obrisih zgodovinski razvoj teaa važnega delavsko-industrijskega kraja od početka pa do današnjih dni. Zato delce ni le poučnega, ampak tudi vzgojnega pomena zlasti za Studenčane; saj tvorijo večino prebivalstva priseljenci iz najrazličnejših krajev. S pridom jo pa bo čital vsak, kdor se zanima za dogodke in razvoj okolice našega obmejnega Maribora. Knjižico se naroča pri krajevnem šolskem odboru v Studencih pri Mariboru. —m Likvidacija Mariborske obrtne blagajne. V smislu sklepa občnega zbora z dne 26. marca 1927 je Mariborska obrtna blagajna prešla v likvidacijo. Upniki imajo prijaviti svoje terjatve do 1. septembra t. 1. v svrho likvidacije. —m Prosta stanovanja. Pri mariborskem stanovanjskem sodišču je razpisanih 15 praznih stanovanj v Mariboru in okolici. Interesenti naj si stanovanja ogledajo in vložijo prošnje najkasneje do četrtka 28- t. m. opoldne pri stanovanjskem aodiSču v Mariboru, Slomškov trg 5. —m Goljufije i reklamnimi bankovci. Mariborska veletrgovina >Trgoveki dom< je izdala v reklamne svrhe kopije 10-dinar-skih bankovcev, ki pa so na eni strani beli in rudi sicer ozuačeni dovolj vidno kot reklamni letaki. S temi bankovci je bilo zadnje dni izvršenih več goljufij. Neko dekle ;e zlepilo po dva taka letaka skupaj in n* prvi pogled res izgleda, kakor pravi bankovec. Na ta način je ogoljufala več kmetic, pa tn-di nekoga mariborskega trgovca. —g Upnikom Slavenske banke! Odbor upnikov Slavenske banke v Ljubljani sporofa vsem onim upnikom Slavenske banke, ki r> njega, oziroma njegove predstavnike pooblastili za prijavo sodišču in zastopanje njihovih terjatev v konkurzu Slavenske banke, tla je iste po predpisih hrvatskega konkurznecj.T reda pravočasno prijavil konkurznemu sodišču v Zagrebu in da jih bo v smislu prejetih pooblastil tudi nadalje z vso skrbjo zastopal v konkurzu tega zavoda. Vsakomur je odbor poslal tudi potrdilo o prejemu njegovega pooblastila. Rok za prijavo terjatev Ivonkurznemu sodišču je potekel 19. t. m. Netočne so vesti nekaterih listov, da je sodile podaljšalo prijavni rok do 20. avgusta 1927. Upravitelj konkurzne mase je glede na interese upnikov le zasicjuml odboru, da se bodo prijave terjatev sprejemale še do 15. avgusta t. 1. Zaostale upnike se opozarja na to, ker se neprijavljv?nim upnikom v smislu hrvatskega konkurznega reda ne bo izplačalo ničesar. —£ Stanje vinogradov v Banatu povoljno. Kakor poročajo, je stanje vinogradov v spodnjem Đanatu v okolici Vršca in PanPeva v vsakem oziru povoljno- V cvetni dobi je vladalo izredno ugodno vreme. Groodje se lepo razvija in je popolnoma zdravo. Splošno j»e računa, da bo letos grozdje zeodaj dozorelr, tako da se bo vršila trgatev £e koncem septembra. Peronospora in oidium nista napravila nikake škode. —g Porast cene žitaric. Valed vladajoče suše in fx>manjkanja blaga na trgu so sačele v zadnjem času cene žitaric naraščati. Zli-!i pšenica beleži tekom zadnjega znaten pora>t. Povpraševanje po letošnjem pridelku je že sedaj zelo veliko. Plačuje se po 2K5 o\> 29/2 Din (77 (78) kg 2%). —cr Nazadovanj« živinoreje. Gladom j>oi >-čil, ki jih je prejelo poljedelsko ministrstvi, je slanje v planinskih krajih Še dokaj povoljno, pač pa je opažati v dolinah veliko nazadovanje živinoreje. Vsled vladajoče su5e i<* bil pridelek sena minimalen i i so zato živinorejci večinoma prisiljeni, da znova reducirajo svojo živino, ker so cene krmi tako visoke, da se živinoreja ne izplača. Ministrstvo namerava pod vzeti primerne korake, da se temu pojavu pride v okora in nudi zlasti onim živinorejcem, ki <*oie čistokrvne pfwm , primerna podpora. —g Antobanka na Madžarskem. Madžarska Hipotekama banka je stopila v zve/^ z vsemi večjimi svetovnimi avtomobilskimi tvrdkami v svrho osnovanja posebne Auto-banke na Madžar. Banka naj bi financirala avtomobilska zastopstva, ob enem pa dajala iuteresentom posojila za nakup avtomobilov proti odplačilu na primerne obroke. Osnovni kapital bi dala eno tretjino madžarska Hipotekama banka, dve »reljini pa avtomobilske tvrdke. —g Konvencija o valorizaciji % Avstrij«. Kakor poročajo iz Beograda, je minister za trgovino odobril načrt konvencije o valorizaciji z Avstrijo. Konvencija bo predložena v odobritev ludi še finančnemu ministru, nakar bodo pričela pokajanja z Avstrijo. \ -lorizacija je zlasti važna za Slovenijo, ker potekajo še izza prejšnje dobe mnoge torj.i-tve naših državljanov, ki bodo sedaj valorizirane in izplačane. —£ Zastopgrvo za razpečavanje na*»h industrijskih proizvodov na maroškem trži>rii bi rada prevrela neka tvrdka v Casablaciri. Predvsem se zanima za posodo iz emajla. vanke> za vreče, usnje, papir, plahte, tekstilne izdelke, mesne konzerve, sveče itd. — Natančen naslov tvrdke je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. —g Stanje hmelj-kih nasadav v Botki. Glasom zadnjih poročil je stanje Irmeljatkili nasadov v liažki letos zelo povoljno. Rastlin-so leto« v cvetu močnejše in tudi »usa ni povzročila še nobene škode. Letošnji pridelek v baškem področju se ceni na minimalno 70.000 centov m bo za polovico večji od lanskega. Tudi kvaliteta je boljša le sedaj se pTačuje letošnji pridelek po 5000 Din za 100 kg. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 27. julija 1927. Stev 167 To in ono Grozen zločin kaznjenca Kaznjenec umoril jetniškega paznika, njegovo ženo in 4letnega sinčka Zverinski morilci v Newyorku Iz Newyorka poročajo, da je odkritje groznega zločina razburilo prebivalstvo ogromnega milijonskega mesta. V raznih delih mesta so našli razkosana trupla treh žen in nekega moškega. V grmovju parka Betterey so našli pred dnevi povezan zavoj, v katerem sta bili dve ženski nogi. Naslednji dan so našli dva nadaljna zavoja z deli človeških trupel v Brooklynu ter v Manhat-tanu. Dognali so. da izvirajo posamezni deli trupel od treh razkosanih žensk. V parku cerkve sv. Avguština v Bro-oklvnu so našli zavoj s spodnjim delom ženskega trupla in pri vhodu gledališča Carton zabojček, v katerem je bila rama in leva ženska roka z odsekanimi prsti. Končno so našli v kleti nekega manjšega hotela v Broocklvnu v zaboju za smeti dvoje ženskih trupel, ki izvirata bržkone že od priletnih žen. Preiskava je dognala, da gre za trupli 70 letne lastnice nekega penzijo-na Miss Barmvvell in prejšnje lastnice penzijona Miss Bennett. Miss Banvell pogrešajo že od 4. julija, miss Bennet pa od 9. julija. Glave trupla Barmwel-love še niso izsledili, glavo trupla Ben-netove pa so našli v neki shrambi za staro šaro poleg okrvavljene sekire. V kleti penzijona so našli tudi razne ude tretjega ženskega trupla, ki naj bi izviralo od 18 letne Eveline Dimartino, katero pogrešajo že od 30. junija. Policija je aretirala 38 letnega delavca Ludvika Leeja, ki je stanoval v hotelu Barmvvellove. Pri njem so našli okrvavljeno moško srajco, kakor tudi žago, sekiro in kuhinjski nož. s čemer je razkosaval trupla. Končno so dognali, da je bil zaročen z miss Demartino, da pa se je ta zaroka razdrla malo prej predno je dekle izginilo. Pri nadaljni preiskavi v kleti so izsledili tudi posamezne dele četrtega trupla in sicer moškega. Identiteto četrte žrtve še niso masli dognati. Aretirani Lee raji kljub težkim indicijem zločin. Policija smatra, da je morilec moral imeti pomagače ter je aretirala še drugega moškega, ki je stanoval v penzijonu. Vzroki ločitev zakonov Mis Inderrieden, ravnateljica »Chi* cago Service Bureauja«, je pravkar objavila zelo zanimive ugotovitve o lo* čitvi zakonov. Preiskala je nič manj kot 50.000 slučajev ločitve zakonov in sestavila statistiko vzrokov. Njena sta« tistika je sicer precej enostranska, ker ugotavlja samo, zakaj moški zapuste svoje žene, vendar pa je Miss Inders rieden kot ženska šc vedno dovolj ob* jektivna, da priznava, da so v .TO pro* centih ženske same krive, ako moški ne morejo pri njih vzdržati. Nadalje pripominja, da 41 odstotkov mož zapu* sti svoje žene zaradi drugih žensk. Za* radi finančnih konfliktov se izvrši loči« tev zakonov le 12 odstotkov in zaradi nezvestobe žene samo 10 odstotkov. To predstavlja seveda veliko pohvalo žen, ki jih opisujejo večinoma kot ne» zveste, koketne in glavne povzročite* ljice zakonskih sporov in ločitev. Ob» stoje pa seveda še mnogi drugi vzroki, da pobegne m*ž od svoje žene. Do 8 odstotkov so krivi ločitev premnogi otroci, do 5 in 6 odst. pa prepirljivost in tiraniziranje v zakonu. Zaradi raz* očaran j a enega nad drugim se izvrši le 3 odstotke ločitev, zaradi slabe kuhinje pa le 2 odst., kar je zopet šteti v po* hvalo moških in kar dokazuje, da pre* govor »o ljubezni, ki gre skozi želo* dec«, vsaj v Ameriki ni v polni veljavi. Nesnažnost in nerei v gospodinjstvu povzročata 3 četrt. odst. ločitev, slab značaj pa le 1 četrtino odst. Zanimiv vo v« da manjkajo v tej statistiki vsaki podatki o »nepremostljivi nesimpatič« nosti«, ki je v Evropi tolikokrat vzrok ločitev, kar pomeni, da so v Ameriki vsekak' r bolj odkritosrčni. Saj pred« stavlja nepremostljiva nesimpatičnost napram soprogi v večini slučajev ne* premostljivo naklonjenost napram dru* gim ženskim bitjem. V ostalem pa je Miss Inderrieden ostala dolžna odgo* vora, zakaj pobegne žena od svojega moža. Rešitev po 11 dneh O čudežni rešitvi dveh irskih ribi* čev, ki sta 11 dni blodila po morju, po* ročajo angleški listi: Te dni so z an= gleškega parnika »Alboera« opazili na morju splav, na katerem sta bila dva človeka. Bila sta dva ribiča, ki sta na odprtem morju v megli izgubila vsako orijentacijo in se tako oddaljila od svojega parnika, da ju ni bilo mogoče najti. Polnih 11 dni sta blodila in križa* rila po morju in pošla jima je skoraj že vsa hrana. Preživljala sta se edino s prepečencem. Ko so ju popolnoma izmučena potegnili na krov, sta poklek* nila in se zahvalila Bogu za čudežno rešitev. Ure za mrliče Neki VVilliam Goldsmith iz New-yorka si je na prav originalen način zaslužil lepe denarce. Prodajal je namreč ure mrličem. Redno je čita] v listih smrtna oznanila; zabeležil si je ime in naslov in prihodnji dan poslal mrtvaku uro s pripombo »naročeno». Ure, ki so ga stale 2 dolarja, je prodajal za 5 dolarjev. Dediči umrlih so debelo gledali pošiljatev in navadno plačali zahtevani znesek, kajti težko je bilo dokazati, da umrli sorodnik res ni naročil ure. Navadno je prebrisani Amerikanec prišel do svojega denarja in mastnega zaslužka. Nekoč je pa imel smolo. Poslal je uro mrliču, ki je pred smrtjo ležal že mesece v bolnici in ni mogel naročiti ničesar, ker so mu otrpli udje in jezik. Dedičem se je zdel urar sumljiv in so ga prijavili policiji. Sedaj se bo moral izkoriščevalec «mrt-vih duš* zagovarjati zaradi goljufije pred sodnikom. Vse za ljubav Kakor znano, sta pred dobrimi tremi tedni ameriška letalca Ernest Smith in poročnik Bronte izvedla drzen polet preko Tihega oceana. Preletela sta progo iz San Francisca na Havajsko otočje. Ta polet ima romantično ozadje. Smith ni startah da bi se mor* da ovenčal s slavo ali da bi žel mate« rijalen uspeh. Vzrok je bil popolnoma drug. Smith se je zagledal v neko lepo mladenko iz San Francisca. Tej je bil sicer mladi in smeli poročnik po godu, ker pa je bila precej ekscentrične na* rave, je pristala na zakon samo pod pogojem, da Smith riskira polet preko Tihega oceana. Njena srčna želja se je izpclrila. Smith je startal in njegov polet je krasno uspel. Ko je prispel na Havai, ga je že tam čakala nastopna brzojavka: »Vi ste osvojili moje srce. Ponosna sem na vaš junaški čin in po* ročim vas, čim se vrnete.« Ali šteje ptica svoja jajca? Zadnje čase se prirodoslovci ukvarjajo z vprašanjem, ali imajo ptice kak smisel za število ali ne. Prirodoslovec Fischel je s poizkusi dognal, da so nekatere manjše ptice pevke tudi dobri računarji. Vprašanje je, če ptica ve, koliko jajc je znesla. Koklja je seveda že toliko izprijena, da se ne zmeni, če ji vtihotapimo ali odvzamemo nekaj jajc. Navada kukavice, da znese jajca v gnezda drugih ptic, olajšuje prirodoslovcem raziskovanje številčnega smisla pri pticah. Do sedaj so našli kukavičina iajca v 145 gnezdih različnih ptic. Kraljiček n. pr. zapusti gnezdo, če najde v njem tuje jajce. Drugi ptiči se pri tem vznemirijo. To zbuja domnevo, da ptiči vedo, koliko jajc je v gnezdu. Neki Drescher je napravil 77 poizkusov. V 43 slučaiih je ptica valila naprej: v ostalih primerih je ptica zapustila gnezdo ali pa izvrgla tuje jajce. Zgodilo se je tudi. da je ptica vrgla \z gnezda šele izvalenega tujega mladiča. Drozd je na pr. vrgel iz gnezda svojim petim jajcem pride-jano šesto jajce kosa. Kos je pa odstranil jajce, prineseno iz drugega kos-jega gnezda. Iz vseh poizkusov so dognali naslednje: Če ptica spozna tuje jajce in ga izvrže, potem izvali svoj rod. Ce ostane kukavičino jajce v gnezdu, ga ptica zapusti ali pa vali dalje, čeprav je spoznala, da niso vsa jajca njena. Drescher je našel v 28 gnezdih dih od 2503 različnih ptic jajca kukavice. Ptiči torej spoznajo tuja jajca in jih tudi preštejejo. Čeprav je obnašanje valečih ptic pri tem zelo različno. Prva pomoč za cvetlice Poizkusi so dognali, da se more tudi cvetlicam nuditi prva pomoč, če zbole in začno veneti. Tem «boInim» prijateljicam človeka moremo podaljšati dolgost življenja in Polepšati jih z različnimi medikamenti. Če na pr. ove-li cvetlici pridenemo nekaj tablet aspirina, se njena sklonjena glavica zopet ponosno dvigne. Ce nimamo pri roki aspirina, oživi hirajočo cvetko tudi že V soboto, dne 23. t. m. je kaznjenec Ivan Sourada umoril v poslopju sodišča v Raabsu na Thavi paznika kaznilnice, nje* govo ženo in dva otroka. Morilec je paznika po zločinu še oro* pal za 10.000 Šilingov ter nato zbežal proti Dunaju. Kakor poročajo z Dunaja, je neki orožnik morilca ob madžarski meji pri Grossau spoznal in ga aretiral. Morilec je šele 18 let star in je bil že večkrat kaznovan. Njegov oče je bil orož» nik v Bosni in je sedaj vratar v neki to* varni pri Dunaju. 2e leta 1926. je bil mladi Sourada zaradi vloma aretiran. Hotel je tudi ustreliti orožnika, ki ga je aretiral. Krogla je pa zgrešila, nakar se je Sourada sam ustrelil v usta. Izstrelek mu tiči še danes v tilnikovi mišici. Radi tega poizkusa umora je bil obso* jen na 1 leto ječe. Pred nekaj tedni so ga orožniki zaradi vloma zopet ujeli- Štlrikratni umor v sodni ji kraja Raabs je odkril v nedeljo zjutraj orožnik, ki je v kaznilnico pripeljal novega kaznjenca. Poslopje je orožnik našel zaprto in tu* di na zvonenje se nihče ni odzval. Sodno poslopje je moral odpreti kiju* čavničar, vrata in hodniki so pa bili zapah* njeni. V pisarni je ležal mrtev v luži krvi sama sol. katero pridenemo nekoliko topli vodi za zalivanje. Cvetlice so hvaležne tistemu, ki jih ljubi, s tem. da ostanejo dalje časa sveže in lepe. Zanimivo ie tudi, da cvetke najbolje uspevajo v zelenih in rjavih loncih. Nekateri si razlagajo zeleno barvo, spomi-njajočo na naravo, in rjavo, slično barvi matere zemlje, zato za najprimernejšo. Cvetlica raste kakor v prirodi. Cvetlice je treba seveda tudi vsak dan pridno zalivati in jih tudi očistti. Obrezovati se morajo stebelca v vodi. Ranjeno steblo namreč takvjj vsrka nekaj kapljic vode, kar je za cvetliico zdravo. Zrak. ki ga vsrka v suhem odrezana bika. cvetlici škodi in se tudi lahko radi tega posuši. Cvetlice s trdimi, lesnimi stebli je treba na spodnjem .koncu oluščiti. da rastlino lažje vsrkava hrano in ne ovene tako hitro. Iz velemestnega dna Greti je bila mlada, ljubka in naivna, mnogooboževana mladenka malega provincijalnega mesta. Njeni roditelji so bili pobožni meščanski ljudje, oče soliden trgovec. In ko so se pri 17 letni mladenki pokazale posledice ljubezni, je oče hčerko neusmiljeno vrgel na ulico. Greti je prišla na Dunaj. Sama, brez denarja in brez svojcev. Pojavila se je na Karntnerici ulici, kjer se koncentrirajo izgubi ena dekleta. Bilo je to med vojno. Na Karntnerici je ulovila mladega častnka in bila mu je ljubica za par ur. Častnik je odšel, a Greti se je vedno bolj vdirala v velemestno blato. Častnik se je vrnil iz vojne. In zopet je srečal Greti. Dekle se mu je smililo in vzel *o je k sebi. Tako je našlo dekle izhod z ulice, v katero so jo pahnili trdosrčni roditelji. Pred njo se je odprl nov svet. novo življenje ji je zavelo nasproti. Dve, tri leta sta živela v lepi slogi. Nato je opazila, da se je pričel ozirati za drugimi. Njo je pričel prezirati in končno io je zavrgel. Upirala se je temu, bilo jo je strah, da pade nazaj v močvirje. Rotila ga je, da naj bo usmiljen, sledila mu je korak za korakom in mu povzročala neprijetne prizore. Končno mu je bilo tega dovolj in ko je neko damo, ki io je zalotila v njegovi družbi, ovadila radi prostitucije policiji jo je zapodil. V obupu mu je Greti' potom odvetnika poslala pismo: Gospod X naj plača gdč. Greti 10.000 šilingov, če tega ne stori, potem naj nosj posledice. Radi pisma je morala Greti pred sodišče. Sodišče jo je radi grožnje, ne radi izsiljevanja obsodilo na tri mesece ječe, pogojno na tri leta. Na tri leta je nesrečno dekle obsojeno, da se ne sme več dvigniti iz močvirja proslule Karntnerice. Resnica o Kolumbu Krištof Kolumb je odkril Ameriko. Tako vsaj smo se vedno učili v šoli. Toda stvar ni tako enostavna in tako jasna in že mnogo znanstvenikov je razpravljalo o njej z različnih vidikov. Nedavno je izdal Francoz Marius Andre knjigo pod naslovom »Resnica o avanturah Krištofa Kolumba«. Če je vse to resnica, kar navaja v tej knjigi Andre, ne ostane o Kolumbu nič drugega več kakor zgolj zgodovinska karikatura. Andrejevo delo se nikakor ne čita kakor dolgočasna razprava, nego prej kot zanimiv roman. Uvodoma navaja, da si je dal Kolumb od svojega sina in nekega zgodovinarja popisati svoje načrte in odkritja. Toda naš avtor dokazuje, da spada vse to v deželo pravljic, celo več, da je vse kar so pisali o Kolumbu, potvorba. Legenda je historija njegovega porekla, ki sega baje tja do rimskega poveljnika Coloniia. Colombo je bil navaden tkalec iz Genove, če ni bil celo Spanec iz province Galicije, koje prebivalci slove po svoji precejšnji omejenosti. Da, trdi se celo, da je bilKolumb Žid španskega rodu. 28letni paznik Karel Hermanu. Poleg njega so bile razmetane okrvavljene poštne nakaznico. V kotu je stalo železno obešalo, s katerim je morilec ubil Hermann«. Težko ranjeni paznik se je le še nekoliko gibal. Pri nadaljni preiskavi hiše so našli mrto v kleti 231etno Hermannovo ženo. Morilec jo je ubil z dvema udarcema & se» kiro. Zdi se, da je Sourada izvTšil na njej tudi posilstvo. V bližini mrtve žene je le* žal njen sin, 4letnl Karel. Z udarcem s se« kiro mu je morilec skoraj odsekal glavo. V kuhinji so pa na&li S mesecev staro hčer* ko, ki jo je nečloveški Sourada zadavil z brisačo. Paznik Hermann je v soboto zvečer pri« nesel v pisarno znesek 10.000 šilingov. D-« nar so ~nu izročile različne stranke, ker je vršil tudi službo izvrševamega organa pri sodniji. Ker denarja ni bilo mogoče več oddati v depozitnem UTadu. ga ie Hcr« mann sam shranil. Ko je pripravljal pos..io nakaznico, mirno sjdeč pri pisalni mizi, je Sourada pograbil železno stojalo in z nji i ubil paznika, Sourada je namreč čistil pisarno, in ko je zagledil pri pazniku denar, se je odločil za grozni čin. Ta genovski tkalec je, kakor trdijo, na svojih poslovnih potovanjih prišel celo na Angleško. Nekaj zemljep snega znanja si je pridobil s kopiranjem zemljepisnih kart Ali njegova izobrazba je bila vrlo pičla, čeprav si je znal na spreten način pridobiti \idez zelo nači-tanega moža. Vtepel si je v glavo, da hoče odkriti bajni otok Antilijo in prodreti preko nje na Kitajsko in Japonsko; da leži namreč celina vmes tega pač ni slutil, kakor tudi ni imel pojma o velikosti Tihega oceana. Saj ie skli-cevaje se na stare avtorje večkrat trdil, da leži bajna dežela Japonska v bližini Španije. In zakaj ga je vleklo tja? Iskal je denarja, pridobiti si je hotel moči in bogastva s trgovanjem s sužnji. Proti izrecni volji kraljice, ki je finansirala njegovo podjetje, je p rod.j: il domačine kot sužnje po nasvetih španskih Židov, ki so mu bili z denarjem priskočili na pomoč. Baka je tudi, piše nadalje Andre. vse govoričenje o uporih na njegovih ladjah, kakor tudi o obrekovanju in zahrbtnem ravnanju proti njemu, ki so ga baje zagrešili nevošcljivci. Resnica je le, da ie bil Kolumb nezmožen organizator kakor je bil nezmožen pomorščak. V domačinih je videl idealne naturnc ljudi v smislu 18. stoletia, a vzlic temu je ravnal ž njimi okrutno in je proti izrecni kraljični prepovedi prodajal žene in otroke. 5 popolno pravico trdi nadalje avtor, da so tega moža njegovi sodobniki obsodili in ga ignorirali; zemljepisna veda pa ga je že za njegovega življenja smatrala za šarlatan. Taka je prilično slika o Kolumbu, kakršno ie napravil francoski pisatelj Marius Andre. Kdo ima sedaj prav? Oni, ki vidijo v Kolumbu velikega raziskovalca in epohalno zgodovinsko osebnost, ali oni, ki mu odrekajo sleherno zaslugo? Blazni profesor kot izumitelj V budimpeštanski blaznici je že delj Časa interniran bivši profesor politehnike dr. Jurii Merv. Kljub temu, da jc blazen, nadaljuje v zavodu poizkuse s svojimi izumi, ki so mu zmešali glavo. Uprava blaznice mu je morala to dovoliti, ker ga samo to pomirja. Zdaj jc uprava zaprosila mestno občino, da mu postavi skrbnika, ker bo profesor dobil za svoje v blaznici dovršene izume ogromno odškodnino. Prof. Mery je namreč izumil električno svetiljko, ki bo dajala izredno močno luč, a potrošila relativno malo električnega toka. Dalje je izumil aparat, ki prepreči kratek stik. Neki ameriški konzorcij se je že zainteresiral za izume. Ponudil je za patent dva milijona dolarjev. Blazni profesor bržčas ne bo imel veliko od tega, če ne bo ozdravel, oblast pa hoće preprečiti, da bi si denar razdelili njegovi sorodniki. Drag telefonski pogovor Američanka mrs. Dahlberg jc na svojem boravku v Parizu naenkrat začutila potrebo, da bi nekoliko počeb-ljala s svojim možem v Chicagu. Kai mu je imela povedati? Nemara, da je ključe doma pozabila? Ali pa. da ji je denarja zmanjkalo? Naj bo že tako ali tako. dejstvo je, da se je podala v neki pariški poštni urad in zahtevala zvezo s Chicagom. Odgovorili so ji, da to ni mogoče, ker med Parizom in Ameriko ni telefonske zveze. Svetovali so ii, naj se obrne na London, kjer bodo lahko ustrezli njeni želji. Američanka se ni dala oplašiti. Odpeljala se ie v Bourget. najela aeroplan, se odoeljala v London in si privoščila fSminuten telefoničen pogovor s Chicagom. Nato ie zopet sedla v avijon in se vrnila v Pariz. Prav po ameriško! Daruite za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! L Miku* Ljubljana, Mestni trg 15 onpirota svre a-ogo deiaikov i* sotofaikov ter spre* nafalnib palic se izvršujejo točno in solidno. Gozdnih delavcev ^a izdelovanje železniških pragov notrebu e firma Rade G. Petrovič. Bos. Graoiška. 1847 Strojepisni pouk med počitnicami se vrši vsak dan od 6. do 9. ure zvečer. Začetek 2. avgusta. Vpi90va» nje 1. avgusta. Christofov za« vod. Domobranska cesta 7/1. 1690 MALINE Kupuje vsako množino tudi cele vagone tvrdka „ALKO" družba z. ~ ~ fc- w uru£ua m.. O. Z* oddelek brezalkoholne pijače L tubi'a na, Kolize CjrJLlJllJi^lLlJLlJLlJL^^ Ur ILUl" ii» rillC St. 19652-27 Ref. IX. Razpis Mestni magistrat v Ljubljani razpisuje oddajo obrtniških del za zgradbo 6 pntličnih hišic za zasilna stanovanja. Ponudbe je vložiti do 1. avgusta 1927 ob 11. uri dop. pri mestnem gradbenem uradu. Ofertalnt pripomočki dobe istotam. Mestni magistrat ljubljanski, dne 22. julija 1927. se 2AVE V VELI KI IZBERI i. S E. SkPbernfc Ljubljana I. Stjepušin ZAGREB. Jineraa 57 priporoCa najboljše lambare. tice, škole, nirtitare i ostale potrebščine zi iti glazbala. -Odlikovan na pariškoj izložbi Cjenici franko. Najboljša v materijalu in konstrukciji so: kolesa, šivalni stroji 22S TESEL URAMA PISALNI stroi tei švicarski PLE-TILNI stroj DUBIEO. Najlepše opieme, samo pi Josip Petelincu v Ljnbliaual onzu Prešernovega spomenika oo - vodi. — Telefon 2913 ii mlatile cene. - Tudi na neseCna »Uplatila Urejal«; Jotip Zupančič. — Za .Narodno tiskamo*: Fran Jeacrfek. — Za benralnl 44 U§Ui Oton Chriitof — Vai ▼ Ljubljani.