SI. 80 Miha imfujua diin aratttnb M) Ltat izhaja vstk dan 3 musce L 32.-, L 6 80 več. — Post - širo kosti i kol smrtnice, zahvale, Mali oV —— i: 11 L 8.-. v inozemstvo nojtluo ^na za 1 nun paoakon n): za u» urtne oglas« 75 stot, za vabila L 1.80, oglase denarnih zavodov L X— 30 stot za besedo, najmanj L 3. " -— Trstu, v soboto. 3. aprila 1926. Posamezna Številka 25 stot Letnik Ll EDINOST Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. France sco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj aa pošiljajo izključno uredailtvu, oglasi, reklamacija in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrenkirana plama se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne nBdlno*i PodurednlStvo v Oorlcl: ulica CHosufe Casducd St 7, I. n. — Telet It 827. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Pismo iz Rima Dogodki poslednjih dni. - Odmevi Nln-čttevega ekspozeja v Skupščini.- Kolonizacija novih pokrajin- - Važna odločba kasaclfskega sodišča. - Automo-bilna dirka. (Od našega rimskega dopisnika.) Rim, dne 30. marca 1926. V nedeljo je praznoval fašizem sedmo obletnico ustanovitve prvega fašja. Največje zanimanje pa je vladalo seveda za rimsko proslavo, na kateri je imel nastopiti kot slavnostni govornik ministrski predsednik Benito Mussolini. Krona vse manifestacije je bil ravno Mussolinijev govor. Ni povedal sicer ničesar novega, a zato je bil tem bolj pomemben in značilen zaključek tega govora. ki obljublja italijanskemu narodu velike reči, ko napoči ona velika usodna ura, ki ne bije ob vsaki uri in ne na vseh urah. Kakšna bo ta velika ura, ni pač težko uganiti: ura imperija. Pač pa je uganka, kdaj bo udarila ta ura. — S ponedeljkom je prevzel ravnateljstvo in odgovorno uredništvo «Giornale d'Italia» dr. Virginij Gayda, s čimer je bil definitivno zapečaten prehod nekdanjega glasila italijanskega liberalizma v fašistovske roke. Čeprav poudarja novi ravnatelj v svoji izjavi, da bo smer lista odločno fašistovska m disciplinirana, ne bo mogel mnogo spremeniti na dosedanji smeri lista, ki je bila kot filofašistovska včasih bolj fašistovska nego ona fašist ovskih sto v. Pač pa bo najbrže temeljito spremenjeno dosedanje uredništvo lista, iz katerega so že izstopili razen ravnatelja Ve t tori-j a štirje uredniki. Polagoma bomo prišli tako daleč, da bo zadostovalo citati en sam časopis, ker bodo mnogoštevilni italijanski listi predstavljali v resnici en sam časopis v raznih, mnogoštevilnih izdajah z raznimi naslovi. t $ ? Nedeljska «Tribuna» prinaša dolg razgovor z on. Manaresi-jem, ki ie bil nedavno imenovan od vlade za izrednega komisarja državne ustanove za bojevnike (Opera Nazionale per i Com-foattenti). On. Manaresi je obširno po-jasnil uredniku rimskega lista one naloge, katere namerava izvršiti njemu poverjena ust'anova. Te naloge obstojajo v melijoracijah, katere hoče izvesti v bližnji bodočnosti vlada s pomočjo ustanove v južni Italiji, v PoadiŽju in v Julijski Krajini, katerim bo potem sledila kolonizacija notom bojevnikov. Posebno važne so one naloee v obmejnih kraiih, ker je tamkaj povzdig poljedelstva spojen z visoko akcijo čistega italijanstva. - ? V Poadižju bo izvršena meli j orači j a adiške doline od Merana do izliva Avi-sija in izsušenje močvirnatih krajev; zgrajene to do vasi in trgi za trajno bivanje delavstva in poljedelcev, in sicer prvotno za 600 družin. Čim bodo dovršene tehn. predpriprave, se bo takoj pričelo z delom, pri katerem bo zaposleno prvi čas okrog 1000 delavcev in kmetov. X)ozneje pridejo na vrsto melijoracije ozemlja med Meranom in Lavisem, za katere se že izvršujejo potrebni načrti. V Julijski Krajini bomo osredotočili svoje delovanje — pravi on. Manaresi — v Istri, kjer so, v ostalem, že v teku obsežna agrarna dela na obširnih posestvih, ki so bila nakupljena v okolici Pole. Ali tu je problem mnogo bolj obsežen, in to predvsem radi tega, ker se Istra nahaja v položaju, podobnem onemu, v katerem se nahajajo nekatere južne pokrajine. Zbog tega mora tvoriti predmet naše posebne in skrbne pozornosti, zakaj tudi tu sta povzdig in ozdravljenje kmetijstva tesno spojena z vprašanjem italijanstva in varnosti. Zatorej je tu tem važnejša naloga ustanove dati vzpodbudo za ona dela, katera smatrajo za potrebna in nujna prebivalstvo in vlada za dobrobit pokrajine, ki je bila morda še najbolj prizadeta od vojne. Evo, kakšen dobrobit se obeta našim pokrajinam! • • • Pretekli teden se je vršila pred kasači jskim sodiščem razprava preko katere ni mogoče preiti z molkom, ker je njen izid velike važnosti za veliko število Slovanov v Italiji. Zato je potrebno, da jo vsaj na kratko omenim, ker se je tudi naša «Edinost» že večkrat ukvarjala s tem vprašanjem. Mnogim iz našega ljudstva, zlasti onim, ki so neposredno prizadeti, je dobro znano, kakšno zmedo je povzročil zakon od 22. maja 1924, ki urejuje oziroma zamotava pravice do občinskih užitkov. Nekatere oblasti tolmačijo ta zakon na en, druge pa na drug način, skoraj vse pa večinoma v škodo našega ljudstva, ker mu naravnost odrekajo te užitke v korist države ali pa drugih javnih bitij. V četrtek pa se je vršila pied tukajšnjim kasacijskim sodiščem razprava, ki je precej razmotala ta zapleteni vozel in katere izid bo velikega pomena tudi za druge podobne slučaje. V katastralni občini Gropada pri Tr- stu obstoja občinsko zemljišče, do katerega ima izključno pravico 78 posestnikov. Pred dolgimi leti je bila pri urejevanju katastra in zemljiške knjige lastninska pravica do tega zemiii-šča pomotoma vpisana na ime trža&ke občine, v resnici pa ga je uživalo in ga še vedno uživa onih 78 posestnikov is. d. o. Gropada. Pred leti so ti nosestniki iz naslova priposestvovanja vložili proti tržaški občini tožbo na prepis lastninske pravice na njihovo ime. V prvi instanci je sodni j a tožbi ugodila, tržaška občina pa se je pritožila na drugo instanco. Še predno je prišlo do prizivne razprave, pa je izšel višje omenjeni zakon o občinskih užitkih, ki med drugim odloča, da naj se ukinejo tudi vsa že viseča sodna postopanja, ker spadajo po tem zakonu v delokrog javnega prava. Zato je prizivno sodišče v Trstu izdalo sklep, s katerim je postopanje ukinilo, ker se je izjavilo za nepristojno radi odločb novega zakona. Gropajcev pa ta nezgoda ni oplašila, ampak so vložili potom svojega odvetnika dr.a Čoka proti sklepu tržaškega prizivnega sodišča rekurz na kasači j sko sodišče v Rimu. V četrtek se je vršila« pred kasacijskim sodiščem razprava, katere se je osebno udeležil zastopnik tožiteljev dr. Čok. Ne bom popisoval poteka boja pred kasacijskim 'sodiščem, ampak omenjam samo — to pa radi mnogih podobnih slučajev v naših krajih, — da je k&sacijsko sodišče razveljavilo sklep tržaškega prizivnega so-'dišča, ugodilo tezi zagovornika tožiteljev, da je navzlic določbam novega zakona dopustno priposestvovanja na-napram javnim bitjem in da so radi tega v podobnih sporih, ker so zasebno-pravne narave, pristojna še vedno civilna sodišča. Odvetnik dr. Čok je bil upravičeno zadovoljen s svojo zmago, (katero sem pomagal proslaviti tudi jaz), ker je ta zmaga velikega pomena ne samo za njegove Gropajce, ampak tudi za premnoge iz našega ljudstva, ki se Še nahajajo ali pa se bodo morali spustiti v podobne spore. * a a Sam Bog mi je priča, da nisem bogve-kako navdušen za sport 4n zato še danes ne vem, kako sem v nedeljo zjutraj zašel na dirkališče v Valle Giulia, kjer se je vršila velika avtomobilska dirka za kraljevo nagrado. Pa mi ni prav nič žal, zaltaj tako zanimive dirke, kot je bila nedeljska, so silno redke. Dirke se je udeležilo z avtomobili raznih italijanskih in inozemskih tvrdk 17 dirkačev, toda le šest iz njih je vztrajalo do konca in prispelo na cilj. Ali glavni odločilni boj se je bil med strojem (avtomobilom) italijanske tvrdke Alfa-Romeo, katerega je upravljal "dirkač Brilli Perri, in med strojem francoske tvrdke «Bugatti», katerega je upravljal grof Aymo Maggi. Boj med tema dvema strojema in med tema dvema dirkačema je bil tako napet in tako dramatičen, da je napel celo tudi moje živce, ki se navadno ne navdušujejo za sport. Ves Čas dirke, skoraj do samega konca, je na čelu dirkačev rdeči avtomobil tvrdke Alfa-Romeo, za katerim sledi šele v drugi polovici dirke v kratki razdalji modrobarvni avtomobil tvrdke Bugatti, ki vedno bolj pospešuje svojo brzino. In baš ta del dirke je bil najzanimivejši, k^ndirjata eden za drugim dva tekmeca^Rtalijanski prvak Brilli Perri in nov konkurent za prvenstvo Aymo Maggi, Alfa-Romeo, izdelek italijanske industrije, in Bugatti, izdelek francoske industrije. Spredaj tekmec, ki je že skoraj od samega začetka napel vse svoje sile, za njim drugi tek-jmec, ki se je spočetka čuval in čim dalje bolj stopnjuje svoje sile. Zato se jnora prvi tekmec trikrat ustaviti radi pomanjkanja bencine in drugih defektov, drugi pa se nikdar ne ustavi, ampak dirja nepretrgoma proti toli zaže-ljenemu cilju. Poslednji krog. Rdeči avtomobil še vedno na čelu, ali v razdobju štirih sekund mu Že sledi modrobarvni Bugatti. Kdo, kateri pride prvi izza poslednjega ovinka? To je ono vprašanje, ki z vso strastjo pretresa vso gledajočo množico. Ni treba dolgo Čakati, čeprav se zdi mnogim cela večnost. Evo ga, prvi izza ovinka prihaja modrobarvni Francoz «Bugatti», ki 9 sekund pred Italijanom «Alfa-Romeo» prekorači cilj. Kriki strahu, bolesti in razočaranja iz množice, ki je bila prepričana o italijanski zmagi in zato hladen sprejem zmagovalca. Tempi o zunanji politiki Italije On. FariMcd ta set. ContarM - Zakaj je odstopil ContarM RIM, 2. Pariški « Tempe* se bavi v dolgem članku z demisijo glavnega fa-šistovskega tajnika on. Farinaccija in glavnega ravnatelja v zunanjem ministrstvu sen. Contarinija ter naglaša, da je Farinacci prevzel glavno tajništvo v fašistovski stranki v trenutku, ko se je notranja politika Italije nahajala v globoki krizi. Ta kriza je sedaj premagana in on. Farinacci odhaja. Toda mnogo jih je, tako komentira «Temps», ki vidijo v Farinacciju močno rezervo za italijanski fašizem. Prehajajoč k zunanji politiki Italije, opisuje imenovani francoski list delovanje senatorja Contarinija in dostavlja, da je bistrovidni Mussolini ob prihodu na vlado pustil tega moža na njegovem mestu, ker je v veliki meri pripomogel k rešitvi 'jadranskega vprašanja. Dokler ni bilo še rešeno jadransko vprašanje, radi katerega bi bile mogle nastati nevarne italijaosko-jugosloven-ske komplikacije, si je Italija pripravljala teren za zbližanje k Nemčiji, da bi na ta način tvorila močnejšo fronto proti Mali antanti. V zapadnih diplomatskih krogih so takrat večkrat na-glašali, da polaga Rim veliko važnost na spravo z Berlinom. Ko pa so se ustalili odnošaji med Italijo in Jugoslavijo in se je Italija prepričala, da se ji ni bati od strani Jugoslavije ni-kakega iznenađenja, je fašistovska vlada osredotočila svojo pozornost na nevarnost, katero bi predstavljala nemška hegemonija v osrednji Evropi za Evropo sploh in v prvi vrsti za Italijo. nedavne protiital. kampanje v Nemčiji. «Temps» pravi,* da senator Contarini nikakor ni zavračal te nove politike, ki je posledica italijansko-jugoslovensk. zbližanja; vendar pa bi se zelo težko prilagodil diplomatski obliki prvega ministra Mussolinija, ki vedno pove jasno in točno, kar misli. 2e ob priliki znanega krfskega incidenta v letu 1923 si je sen. Contarini vzel dopust, kar so nekateri krogi tolmačili, kakor da Contarini noče prevzeti nikake odgovornosti pred Družbo narodov za energične ukrepe Italije proti Grčiji. Kaj pa glede italijanskih odnošajev napram Nemčiji? Pretiravali so oni, ki so zatrjevali, da ni senator Contarini odobraval onega znanega Mussolini j evega govora glede meje ob Brennerju. Zatrjevali so tudi, da je ta govor nastal pod vplivom državnega podtajnika zunanjih zadev on. Dino Grandija. Dejsto je, da je Contarini že zapustil zunanje ministrstvo, medtem ko se položaj državnega podtajnika zunanjih zadev on. Grandija čimbolj utrjuje in da je Mussolini pripravljen uporabljati najenergičnejše ukrepe v zunanji politiki, kakor je to delal do sedaj v notranji politiki. Predvidevajo se — tako nadaljuje «Temps» — še druge izpremembe v italijanski diplomaciji. Tako na primer kroži že več tednov govorica, da bo sen. Scialoja, ki je igral tako važno vlogo pri locarnskih pogajanjih in na zadnjem ženevskem zborovanju, podal podal ostavko kot prvi zastopnik Italije pri Družbi narodov in da bo prišla na njegovo mesto neka oseba, ki ne priznava diplomatskih kompromisov je v zadnjem Času obnovil poglavar ri« fanske vojske. Peking — nevtralno mesto PARIZ, 2. Kitajska prestolnica je bila po posredovanju zastopnikov vele* vlasti proglašena za nevtralno mesto. Kitajske čete bodo morale .izprazniti mesto in na njih mesto bo stopila vojaška policija pod civilno komando, medtem ko bo mestna policija sodelovala s centralno stražo proti morebitnim poskusom sovražnih čet, da bi vdrle v mesto. V mestu se sicer sliši streljanje s fronte, vendar pa manjkajo znaki vsake resne akcije. Danes je izostalo telefonsko poročilo iz Jugoslovaje, ker je bila proga pretipana. Znano je, kako odločno je Mussolini! ter je prepojena s fašistovskim duhom povedal svoje mnenje Nemcem glede in s fašistovskim! metodami. Avareaou proti revolucionarnim novo ta rij am BUKAREST, 2. Ministrski predsednik general Avarescu je izdal proglas na državljane, v katerem zahteva od njih, da pomagajo vladi pri njenem delu, ter izjavlja, da ne bo uvedel v zakone države nobenih revolucijonarnih novo tarij, ampak samo tiste izpremembe, ki jih bo položaj zahteval. V proglasu je še rečeno, da se bo na vsak način ščitil javni red. _ Odprava samostanov v Rusiji MOSKVA, 2. Sinoda Žive cerkve je sklenila razpustiti ruske samostane in s tem odpraviti meništvo v cerkvi, priznani po drŽavi. Tak sklep so sprejeli že pred 3 leti, vendar so samostani v resnici še nadalje obstojali pod plaščem delovnih komun. Sedaj naj se menihi oproste samostanskega življenja in naj se posvete drugim poklicem. ruskih emigrantov PARIZ, 2. V nedeljo se bo otvoril tukaj ruski kongres, ki se ga bodo udeležile vse ruske politične stranke v emigraciji po delegatih. Računajo, da bo na kongresu preko 300 udeležencev. Na kongresu bo ustanovljena posebna ruska centrala, ki naj izdela program za narodno Rusijo, v kateri naj bi se združili vsi Rusi, ki hočejo osvoboditi svojo domovino boljševiške vladavine. Glavna razprava o fahrtffkacljski aferi BUDIMPEŠTA, 2. Usti poročajo, da se bo glavna razprava v falsifikacijksi aferi vršila pod vodstvom kurijalnega sodnika TorOljrja. Razprava se bo pričela zadnje dni aprila ali eventuelno 3. maja. Francoski delegati so izročili državnemu pravdništvu prošnjo, ki obsega 11 točk,* v kateri zahtevajo dodatno preiskavo radi fateifikacijske afere v razne smeri. Predsednik držvn. pravd-ništva je odstopil vlogo policiji ter označil vse točke, na katerih dopolnitev je pristal. * _ uništi ZAGREB, 2. Pred tukajšnjim sodiščem so razpravljali proti trem komunistom, ki so bili obtoženi po zakonu o zaščiti države radi komunistične propagande. Obsojeni so bili na 6 mesecev ječe. __ Aretacije komunist« t verni VERONA, 2. Policija je aretirala tukaj več socijalistov in komunistov. Pravijo, da so komunisti nameravali prirediti nekp zborovanje. O tej nameri pa je zvedela policija ter aretirala vse one, ki so prišli ob določeni uri na dogovorjeni kraj, da bi prisostvovali zborovanju. Razpust bologaskega dolavsk. društva BOLOGNA, 2. Tukajšnji prefekt je razpustil bolognsko delavsko društvo, ki je delovalo nad 50 let v dobrobit delavstva. NamHia LONDON, 2. Anglija Je v posebni okrožnici vsem državam, članicam Sveta Družbe narodov razposlala o-(krožnico, v kateri poudarja, da je treba v bodoče preprečiti, da bi skupščine Družbe narodov končale z neuspehi. Zadnji neuspeh je treba kolikor mogoče zabrisati« zato predlaga Anglija: 1. Nemčija naj se de facto smatra za članico Družbe narodov in članico Sveta. V vseh komisijah naj se Nemčija smatra za enakopravno članico z odločilnim ali vsaj posvetovalnim glasom. Anglija in Francija naj se zavežeta, da bosta vložili veto pri vseh instancah in organih Družbe narodov v vsakem vprašanju, v katerem bi veto vložila Nemčija kot Članica. Sveta v zastopnike velesil in zastopnike malih držav. Ugotovi naj se nov stvarni kriterij za odločitve, katere sile naj imajo v bodoče stalne sedeže Družbe narodov. _ Premogovna kriza v Angliji LONDON, 2. Posvetovanja med zastopniki premogovnih posestnikov in delegati rudarjev o poročilu premogovne komisije so zavzela zelo resen značaj. Voditelji delavcev so zapustili konferenco z vtisom, da bodo podjetniki svoje zahteve, ki so za rudarje nesprejemljive, hoteli uveljaviti v novi obliki. Voditelji rudarske zveze pa so izjavili, da so predlogi posestnikov nesprejemljivi. __ Roparski napad na ladjo LONDON, 2. Iz Hongkonga poročajo, da so kot potniki napravljeni morski roparji napadli neko trgovsko ladjo, ki je vozila na progi Shanghai—Kanton. Potnike, med katerimi je bilo mnogo bogatih oseb, so zvezali in naropali za 12.000 funtov vrednosti. Španski tisk za enettttno akcijo proti Abd E1 Krimu na maroškem bojišču PARIZ, 2. Abd-El-Krim izmenjuje na vsej francoski fronti čete plemen, ki so v zadnjem času odpadla od njega. Sicer se te izmenjave izvršujejo vsaj na najsprednejših točkah fronte rifanske vojske vsakih 14 dni, tako da se v pivih bojnih črtah nahajajo vedno sveže čete vstašev. V Fezu se nahajata pri poveljniku Rifancev 2 aeroplana in v coni plemena Targist velik top. Španski listi zahtevajo, da se začnejo voditi operacije proti Abd-El-Krimu z energijo po že določenem načrtu, ne da bi se pri tem jemale v obzir mirovne ponudbe, ki jih vedo van jih. Politične vesti NOVA ROMUNSKA VLADA IN BODOČA VNANJA POLITIKA ROMUNIJE Že dolgo je bilo jasno, da se doba režima liberalne stranke bliža svojemu koncu. Trajala je štiri leta. Dosedanji ministrski predsednik Bratianu je prošle sobote prečital v zbornici in v senatu kraljevo poslanico, s katero je bilo zasedanje parlamenta zaključeno in se v simslu ustavnega zakona odrejajo nove volitve. Kriza, v kateri se je že dolgo nahajala Bratianova vlada, je bila s tem formalno otvorjena. Voditelji opo-zicijonalnih strank — narodne, ljudske in kmetske stranke — so dobili od krone nalog, naj skupno sestavijo novo ministrsko listo in jo predložijo v odobritev. Ko se je to zgodilo, se je izvršilo imenovanje nove vlade, ki ji načeluje general Avarescu, vodia dosedanje opozicije. Značilno je, da sta v vladi Še dva druga srenerala. Razumljivo je, da se sedaj oglašaio razna ugibanja glede smernic, ki jih bo zasledovla nova vlada. -Za vnanji svet, a posebej še za Jugoslavijo in Če-hoslovaško, ki skupno z Romunijo tvorita Malo antanto, je vprašanje prvega reda, kake bodo smeri Romunije odslej na polju vnanje politike. Ostane li ta politika na črti Malega sporazuma v skladu z dosedanjima zaveznicama, ali pa krene na druga pota?! Znano je namreč, da se je v zadnjih časih v evropskem tisku računalo tudi s to poslednjo možnostjo. To pa posebno z ozi-rom na besarabsko vprašanje, ki je obenem tudi vprašanje razmerja napram sovjetski Rusiji. Širili so se glasovi, da utegne Romunija iskati stikov z Madžari z ozirom na poznano slavofob-stvo teh poslednjih, kar bi neogibno dovedlo do oddvojenja Romunije od Jugoslavije in Čehoslovaške in dosledno temu" do razpada Male antante v nje dosedanji sestavi. S tem bi se seveda Romunija tudi oddaljila od Pariza, kar bi zopet moglo povzročiti znatno spremembo v medsebojni igri evropskih političnih sil. «Prager Presse», glasilo dr.a Beneša, voditelja vnanje politike čehoslovaške države, prvačice Male antante, ne veruje v tak preokret v vnanj i politiki Romunije. Sklicuje se na soglasne izjave voditeljev romunskih opozicijonal-nih strank, da vnanja politika Romunije ostane nepremično na dosedanji črti, kar bi pomenilo — kakor naglaša rečeni list — zmago misli Malega sporazuma, Čigar konstruktivna misija se ima sedaj še poglobiti na gospodarskem in kulturnem polju. Razumevanje te misli da se je pokazalo tudi na Ženevskem zasedanju Družbe narodov. Romunija hoče tudi sodelovati pri sklepu balkanskega pakta kot posredovalka za poravnavo ^navzkrižij med Jugoslavijo in Grško. Bodočnost bo pokazala, ali so te nado praškega lista utemeljene, ali pa ni morda preoptimističen v svojih napo- DNEVNE VESTI Napad na upravitelja našega listaj šega mirnega ljudstva in posameznikov! Pomlad ie prlila •••• Ko se je sinoči naš upravitelj g. Hinko Pertot vračal domov, so ga v Barkovljah ustavili nekateri gosposko oblečeni mladi, „ ... . . „ J ... ljudje; med njimi jTtakoj spoznal dva Tretji mesec v letu xma že od nekdaj za-«mladeniča», ki sta znana kot vneta raz- grotovljeno pravico da sme človeka po-grajača. Vprašali so ga. da-li je on neka! te^iti Pa se je tudi letos prav pošteno povsem druga oseba. Ko jim je odgovoril, Posluži te svoje pravice: prve dni nam je da so itak med njimi nekateri; ki ga dobro Pričaral pravo pravcato pomlad Solnce je poznajo, so ga začeli zmerjati z znanimi, P™j*o nnliti^iiimi ivinvkami In k*»r aa ip zavaro-, CIOve*u zueio» ua Je zima res * zeia »io\ o. val proti takemu napadanju na cesti, so! [la !>° *V*rava kmalu zacvetela v svežem ze-ga začeli drug za drugim pretepati s pali- lei}Ju- d,a Je suknJa odslužila in da je marc fami, tako, dl se mu je ulila kri in da je Prmesel lepo vreme nezavesten padel na tla. «Mladiči» pa s tem še niso bili zadovoljni; okrog polnoči krenili so proti stanovanju g. Per to ta in pričeli med divjim kričanjem bombardirati hišo s kamenjem. Razbili so vrata in prebili streho. Skozi okna so prileteli v sobo do 15 kg težki kameni. Otroci so v nepopisnem strahu skočili s postelj in pričeli jokati. G. Pertot je zadobil precejšnje rane na glavi, rokah in bedru ter je moral radi tega poklicati zdravnika, ki mu je rane obvezal. Zločin je prijavil pristojni oblasti. Upamo, da bo oblast izsledila iii tudi kaznovala napadalce, saj so bile med njimi tudi nekatere dobro znane oeebe. Upamo pa tudi. 2. Odstrani naj se delitev članov da bo oblast ukrenila vse potrebno, da se A ušteli smo se, ko smo tako računali: «Ne bo šlo tako zlepa,» je menil marc; z burjo se je domenil in z mrazom, da sta nam prekrižala račune. Toplomer je takoj zlezel vase, potuhnil se je in skrčil ter nam kazal, da smo še v zimi. Le koledarju ni nič pomagalo: pomlad je oznanjal, pa se je človek tresel in zavijal v kožuh, ker mu je burja silila do kosti. Tudi marcu je odklenkalo: april ga je prepodil. Po dolgem času nas je solnce pobožalo. Pozdravljeno solnce I V naravo pojdi, ko utegneš! Navžij se »olnca, navžij se zdravja 1 Pomlad je prišla.. •EDINOST* V Trstu, dne 3. aprila 1926. •UGRABLJENE SABINEE«. ■ šča, je bil njihov trud zaman. V kratkem spi oino veselost povzročujeta v glav- Na velikonočni pondeljek ob 8.30 zvečer so bili štirje oddelki velikega skladišta v jiem dva človeka z Ajševice, nečlana ponovi «otaimca» na zeijo vsen usuo, ki ^ ~ jv r------ laniocnjega aru siva, ju »e pnamna-vijiiict, ti se radi še enkrat od srca nasmejali, «U- parniku, je kapitan telefoniral za pomoč okolici ^ urmdnika goriške grabljene Sabinke». To je delo, ki je dvig-1 na poveljništvo mestnih gasilce^ toalu: ."^ moreta ukiniti / ...----------i—i*«-* j----"»—-"i-J potem 9ta dospela na lice mesta dva oddel- fw"r, ^^ .. At% ka ognjegascev pod poveljstvom stotnika tudi kak ples in koga zapreti, ki da Bugliovatza. Ti so nadaljevali naporno ga-j smesta vse. Zadnjo nedeljo sta izzvala lo je delo, ki je trikrat napolnilo dvorano do zadnjega kotička, to je delo, ki je izzvalo burne aplavze ob koncu vsakega dejanja, pa tudi pri odprtem odru, skratka de-•lo, pri katerem se ne oddahne* ter padaš iz ■meha v smeh) — Pri tej komediji nasto-§>ajo najboljše igralske moči «Citalnice» In med temi v glavnih ulogah Sila, Silova In Terčič. Režira Terčič. Moderno inscenacijo je izdelal naš slikar Cernlgoj. DruitvM« vMtl M. D. *Višava» - Sonkontl priredi v nedeljo 4 t. m. običajni letni izlet, in sicer: na Bane, Trebče, Gropado, Padriče, Bazovico in nara j. Zbiralifiče na Konkonelju «Pod hrastom«. — Od bod ob 1. uri pop. — Turistično društvo pri Magdaleni priredi na velikonočni pondeljek 5. t. m. izlet na Socerb. Prva skupina odide zjutraj ob 8. uri izpred gostilne Kačun in pojde skozi Log, Boljunec, Kroglje v Sv. Socerb. Druga skupina odide ob 2. uri popoldne izpred gostilne eks Subietta pri sv. Ani naravnost na Sv. Socerb, kjer se snide s prvo skupino. — Odbor. — D. K. N. Tommaseo — Trst: Danes ob 10.30 zjutraj sestanek v novih prostorih via G. Zanetti I I. (v bližini novega sodišča). Potrebna je navzočnost vseh članov. — Odbor. SPORT Igrišče «Obzor« v Rocolu (Trattoria Nichetto) — S. d. «Obzor» - S. K. «Victo-ria - Sušak Na velikonočno nedeljo točno ob 3.30 popoldne se bo vršila toliko pričakovana tekma med gori imenovanima kluboma, katera sta se za to priliko dobra pripravila in stopita na igrišče v najlepši in najmočnejši formaciji. —- Tekma bo na vsak način zelo zanimiva, kajti vsi dobro poznamo «Obzor», ki Častno reši svojo nalogo, katera ni tako lahka, kajti «Victoria» je hud in nevaren tekmec, posebno če pomislimo, da je v zadnjem času potolkla mogočni sušaški «Orient», in sicer v razmerju 4:2. — Komu bo dana možnost zmage? To bomo videli! Zatorej v nedeljo na igrišče «Obzora», to je prilika, katere ne sme zamuditi nobeden športnik in nesportnik. Pred tekmo se bo vršilo tudi srečanje med drugo četo «Obzora» proti mladi toda močni četi M. d. «Mag-dalena». Omenjeno naj bo tudi, da bo za nedeljo igrišče v najpopolnejšem redu, saj delajo marljivi «Obzoraši» že teden dni z vso paro, tako da bodo lahko pokazali naši publiki, kaj zmorejo in kaj so v stanu narediti. — Zatorej podajmo se vsi brez izjeme v nedeljo na igrišče, da podamo z našo navzočnostjo S. d. «Obzoru» ono malo zadoščenje, katerega v resnici zasluži za k« obreioloe 71.—. VALUTE: Trst; 2. aprila. Avstrijske krone od G.0847 do 0.03Ć2 : dinarji od 43.io do 43.75; dolarji od ii 170 do 24.85; novci po 20 frankov od 93. — do 96 -funt šterling od 120.70 do UO.dO. 1'otrti neizmerne žalosti naznanjamo. <1ji je naša nadvse ljubljena mati, stara lKHti in taSča, gospa MAKiJ A 1ENCE (Markotva) danes, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. sakramenti, mirno v Gospodu za spala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil jutri, 3. t. m., ob 3.30 uri pop. na domače pokopa- je goveja živina v idrijskem okraju zmes llSČe. je bila Cociancicheva prepeljana v mestno bolnišnico. Iz triaškega življenja Velik požar na paraiku. Včeraj zjutraj okoli 5. ure je izbruhnil na velikem tovornem parniku «Maiella», zasidranem pred skladiščem št. 69 v prosti luki Duca D'Aosta nevaren požar. Že v prvib jutranjih urah je skupina delavcev in pomorščakov pričela razkuževati skladišča na parniku z žveplenimi plini. V to svrho je bilo razpostavljenih v podpalud-ju večje število majhnih ognjišč, na katerih je gorelo žveplo. Ko je bila razkuževal-na operacija v polnem teku, se je eno izmed teh ognjišč iz neznanih vzrokov prevrnilo. Tu moramo omeniti, da parnik rabi za prevažanje zmrznjenega mesa, radi česar so skladišča izolirana z debelo plastjo žgane smole in plutovine, ki je, kakor znano, slab prevodnik toplote. Ognjišče se Je prevrnilo tik te stene iz plutovine, ki je mahoma pričela goreti. Badi lahko gorljivega materijala se je ogenj naglo razširil. Delavci so se takoj lotili gašenja, toda ker so dušeči žvepleni plini in gost dim zelo ovirali dostop y notranjost skladi- ko Iz trlaSkft pokrajin* studeno pri pokojni. šolska mladina uprizori na belo nedeljo (11. t. m.) ob 4. uri popoldne v dvorani •Gasilnega društva« nastop * raznovrstnim sporedom. Med drugim so tudi «Skrati» in «Rajanje». Posamezne točke — kakor tudi odmore — izpopolni domači orkester. — je čisti dobiček namenjen šoli in je Ker je čisti dobiček namenjen P11 ki so bile pped časom na dnevnem redu v naši občini, so prenehale in to prav po zaslugi «EdiHQ8ti» in njenih tedenskih podrobnih poročil, radi katerih je v tej zadevi oblast energično nastopila in dosegla tudi popoln uspeh. Čast g. m ar eš jal u iz Šempetra, ki se je pobrigal za to. Izsledil je tatove. (Manj sreče je pa imel z dopisnikom.) Naš občinski odbor je zasadil okrog šole, in pred cerkvijo ter obči"«kim domom lipe. Drevesa bodo spominjala še dolgo let, da smo imeli občinski zastop, ki mu je bila olepšava in dobrobit občine zelo pri srcu. najrazličnejših pasem. O kakem zboljšanju pa v nekaterih krajih ni niti govora. Le v J občin Vojsko, Ledine, Dole in Godovičah so nekateri živinorejci spoznali, da je potrebno tudi v tem oziru napredovati, saj je v teh krajih živinoreja edini dohodek ter so tudi dosegli že lepe uspehe. Le škoda, da se dandanes živina, ki jo je v teh krajih v izobilju, radi prevelikega uvoza tako težko proda. Dočim so se druga leta živinski kupci kar trgali za našo živino, se danes ne oglasi niti eden, kajti živina se uvaža v vagonih čez Rakek ter polni potrebe Trsta iri drugih krajev. Tu bi morala vlada nekaj Ukreniti, ker drugače bo naš kmet izgubil vsako veselje do živinoreje. Ali ni res tragično imeti polno živine za prodaj pa nobenega kupca od nikoder, davke in druge .potrebščine je pa vseeno treba plačevati? Potem pa segajo ljudje tako strašno po gozdih, da je kar groza. Tu bi se lahko udarili dve muhi obenem. Sv. Križ pri Trstu, 2. marca 19'2<>. (870) ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA Globoko ginjeni po tolikih dokazih iskrenega sočutja ob času bolezni in o priliki nenadomestljive izgube nagega ljubljene ga in nepozabnega MBrkota Kavs-a izražamo tem potom svojo največjo hvaležnost in iskreno zahvalo čč. duhovščini, gg. pevcem, darovateljem vencev in cvetja, njegovim prijateljem in dekletom, g. di-dakt. ravnataelju, učiteljstvu in šol. mladini, kakor tudi vsem onim, ki so se potrudili in pripomogli za veličastno spremstvo ; Po končanem predavanju je g. nadzornik j k večnemu počitku; ^^ti pa še g lekar-priporočal navzočnim naj se v vseh ozirih narju G Simsicl.u, g. dr. Furlan u blan 'in r^.r^ it, r.n svnipfja tli- družini Godina in vsem onim, ki so mu !«j- se nadejamo, da privabimo z delom vse one, ki jim leži na srcu napredek našega naraščaja. Vesti Is Istra IZ OPATIJE. Kako doznajemo biti će 5/IV. Uskrsni po-nedeljak u Zori zabave sa predstavom i plesom. Vesti x OorlSkega LJUDSKO OLEDI66E - TRO. DOM Na velikenoftni pondeljek se na spiosno željo ponavi sijajna in zadnjič tako krasno Izpadla Molnftrjeva komedija v treh dejanjih «Vrag». Gotovo ne bo hotel nihče zaatnditt te zadnje prilike, da bi si ne ogledal te imenitne jgre iz svetovne literature. Opozarja se, da se igra tokrat ta igra zadnjič. Pri-vofičimo si torej prava daievne hrane in pristnega velikonočnega razvedrila! Pri predstavi za odrom svira orkester Glasbene Matice. Rotira g. Košata. Začetek tečno ob II. ari. ftohovski tarair v Gorici. Našim goriškim Sahistom je tiskarski $krat v včerajšnji «Edinosti» prav eno lepo zagodel. Kar na lastno roko in ne da bi se bil posvetoval z vodstvom in razsodiščem goriške tekme je izključil iz nje kar tri šahiste, to so gg. Kerševani (Pečka) z devetimi točkami od enajstih odigranih iger, Ličen z devetimi od tri in dvajsetih in Kom-janc z %% točkami od desetih iger. Čudno pri vsem tem je to, da je bil izpuščen pri tem eden izmed naših najboljših, namreč g. Kerševani, ki je bil lansko leto nagrajen e prvim darilom v mednarodnem goriškem klubu. Tiskarskega škrata, ki je sicer svečano izjavil, da ni izbiral med šahisti, marveč je vrgel iz tekme kar tri igralce, ki so se bili stisnili v eno vrsto rokopisa, je goriško poduredništvo vkljub temu prijelo za ušesa in tako upamo, da se bo razvijala tekma brez nadaljnih neljubih pripetljajev. _____ VOL6JADRAGA Čudne razmere Povsod je že vtikal naš železniški podnačelnik svoj nos. Nobena stvar v naši vasi mu ni prav. Obrnili smo se do njegovih kolegov železniških uradnikov z vprašanjem, kaj da pravzaprav manjka temu gospodu. Skomizgnili so z rameni. Sedaj preti "našemu prosvetnemu društvu «Pravica» z raznimi «prijazno-&imi». Hoče doseči, da bi nihče ne dal društvu v najem sobo. Kot nam je znano, so časi nasilstva že prešli in zahteva fašistovska stranka v tem oziru najstrožjo disciplino od svojih članov. Pa tudi naj elementarne jša državljanska disciplina in vzgoja velita, da komandiraj vsakdo v svojem področju in puščaj druge na miru. Vsako drugačno ravnanje je omejevanje osebne svobode — torej kaznivo dejanje, za katero se morajo zanimati tudi oblast-va, vštevši šempetrškega g. marešjala. OZELJAN Tu pri nas in v naši okolici postaja veselo. Smejemo se, ko smo v društvu, ali na cesti, ali kje drugje. Zadnjo nedeljo smo se smejali tudi v Šemp&su, smo šli tje na kozarec vina. To ljudstva izvoljeni občinski zastop v Vrtoj bi. Tudi mi stojimo pred «poteštatom». Mogoče nas loči od njega samo še par tednov, mogoče tudi kaj več. Imamo nekatere osebe pri nas, ki imajo mehko hrbtenico, ki so mnogo že Škodile našemu ljudstvu, ki bi pa kljub temu še enkrat rade osrečile naše ljudstvo. Z električno razsvetljavo imamo enake križe kakor prej z vojno odškodnino. Čakali smo nanjo, kakor čakamo sedaj na električno luč. Električni drogi 2e gnijejo, žica bo kmalu rjava, dobro da je še bakrena. (a tega prav za prav ne bi smel povedati javno, da ne opozorim s tem onih tatov, ki kradejo ob železniški progi od Šempetra pri Gorici pa do PrvaČine tako blago), in mi čakamo in si svetimo s svečami in po noči in v deževju gazimo blato kakor po galicijskih poljih, zato pa» elektrika, pridi, usmili se nas! AJISVIGA. Na velikonočni pondeljek priredi naše druStvo prvo javno veselico in sieer s sledečim sporedom: 1) Deklamacija, 2) Ipa-vec: «Cin, can, cvigudan,» poje mešani zbor, 4) deklamacija: biser in 5) in 6) dve enodejanki in sicer «Dve tašči» in »Zaklad". Po končanem sporedu prosta zabava, šaljiva pošta 11, d. Društvo se giblje še precej živahno in bi napredovalo vsekakor še bolj, ako bi ne bili med nami nekateri elementi, k skuišajo ovirati prosvetno delo. Zdravo in na svidenje na vel. pondeljek! DOM1VUE. Orana smrt otroka. V sredo se je Igral 3 in pol letni Vilko, vnuk posestnika Hrobata, s tem, da je skušal dvigniti leseno ploščo, ki je pokrivala straniščno greznico. Ko se mu je po velikem naporu posrečilo in je dvignil zapiralo, je omahnil in padel v greznico. Za njim se je plošča zopet zaprla. Deček je na ta način izginil in vsa vas je par ur iskala po-grešanega otroka, dele po dolgem iskanju se je tudi greznica odkrila in našel se je otrok. Bil je seveda mrtev. Izvlekli so otroka iz greznice, pilila je kmalu na to na lice mesta sodna komisija, ki je ugotovivši smrt dala prepeljati otroka ▼ Ajdovščino. Dogodek je presuniT vso vas. obračajo za pomoč in svet na svojega tu- . kajSnjega živinozdravnika g. dr. De Fran-1 »ali trpljenje med boleznijo, pesehija katerega dobro poznajo in pa urad- AJDOVŠČINA, 1. aprila 192»*. nika za kmetijski potovalni pouk g. dr. | ŽALUJOČI OSTALI Verbiča, ki jim bosta šla v vsakem oziru i drage volje na roko. Nato se je še razvil' \ JM Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijaieljem in znancem, naša nadvse ljubljena soproga, mafi, sestre da MARIJA STANIČ danes, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. sakramenti, mirno v Gospodu zaspal? Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboio, 3. t. m., ob 16. ujri, iz hiše zalogi v ulic! Milano št. 22, TRST, 2. aprila 1926. Štefan, soprog. Marija, Milka Veličkovič (odsotna), Pavla, hčere. Sala, (odsoten) zet. Karel, brat. Katarina, Justina Lehan, sestri. Anton, svak, vnuki in osiali sorodniki. Odlik. Pogrebno podi. Nikwo Impresa Corso V. E. III, 47, Trst V soboto 27. In v nedeljo 28: marra zvečer so priredili diletanti Kat. del. družbe HALI Od LASI KAPITALI, večji, na razpolago. Kupujem obširna zemljišča in hiše. Podrobne ponudbe pod «KapitaI» na upravništvo. 474 POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smllojod Trpoški sok izdelan v lekarni Castella-novicb, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich. 372 KLOBUKI po ugodnih cenah. Bogata w> bera. Corso Garibaldi 15. VINCE dobro vspju ugaja katerega po » eni v Trnovem Fr. Grilj prodaja. 4 73 IVAN KACIN, Gorica. P. Tommaseo 29 (Piazzutta), tovarna glasovirjev, harmonijev, orgel. ITglaševanje in popravljanje po najniž]ih cenah, zajamčeno. Prodaja na obroke. Cenik brezplačno. 3*-r> babica, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavetf Via Giulia 29. 290 NAZNANILO SI. občinstvu naznanjam, da sem prevzel ŽGANJARNO pri Sv. Jakobu, vogal ul. S. Marco. Bogata zaloga finejšib ter navadnih likerjev, bodisi na drobno ali v steklenicah. One zmerne ! Za obilen obisk se priporočani (869) tvantlt Joiko, lastnik. L* Zobozdravnik Med. U. dr. D. Sordoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcljoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (prej Via S. Sioianni) od 9-12 in od 3-7 321 J KRONE po L 2.10 komad Zlati, Irillaotc, platio. ZO kninske zlite komade kupuje in plačuje po najviijUi cenah Albert Povh — ur ar na Trat« via Mauini 46 ;<18 P O JULES VERNE: TEK (42) Skrivnostni otok Od severovzhoda proti severozapadu je bila obala zaokrožena in podobna potlačeni Crepinji divje zveri. Proti notranjosti se je obala dvigala ter se podaljšala v gorske sleme, Cigar središče je bila ognjeniSka gora. Od tu dalje je bila obala v smeri od severa proti jugu precej pravilna. Le v zadnji tretjini njene dolžine je bila podobna repu velikega Jurokodila. Ta rep je tvoril pravi polotok, ki je štrlel trideset milj daleč v morje. Skupaj z gori omenjenim jugovzhodnim rtom je zapiral široko odprti pristan. Najmanjša širina otoka, t. j. med kamini in pristaniščem na severni obali, je znašala največ deset milj, a največja dolžina, t. j. od kitovega žrela na severovzhodu pa do j-epaste konice na jugozapadu, ne manj od petdeset milj. Notranjost pokrajine je nudila tale pogled: Proti jugu, od ognjenika pa do obrežja, se je razprostiral gosto porastel gozd, severna stran oa je bila peščena in pusta. Cir Smith in njegovi tovariši se niso malo začudili, ko so zagledali jezero, ki je ležalo med njimi in vzhodno obalo in o katerem niso imeli do sedaj niti najmanjše slutnje. £ te višine se je gladina jezera videla tako nizka kakor morje, toda po nekolikem premišljevanju je inženir povedal tovarišem, da leži jezero najmanj tristo Čevljev nad morjem, zakaj planota, kjer se je nahajalo jezero, ni bila drugega kakor nadaljevanje obrežne planote. < Potemtakem bi bila v njem sladka vo-,da?» je vprašal Pencrofl. — Gotovo, je odgovoril inženir, ker dobiva vodo iz gorovja. — Jaz vidim tudi malo reko, ki se vanj izliva, je rekel Harberf ip pokazal na ozko strugo, ki je bržkone izvirala v zapadnen predgorju. * — Res je, je potrdil Cir Smith, in ker teče ta potofe v jezero, je precej verjetno, da ima voda tudi na morski strani svoj odtok. To pa bomo ugotovili ob povratku.« Ta mali, zelo vijugasti potok in že poznana nam reka sta tvorila vse vodovje otoka, kolikor so mogli opazovalci do sedaj ugotoviti. Ni bila pa izključena možnost, da so se v ogromnem gozdov ju, ki je pokrivalo dve tretjini površine otoka, skrivali še drugi gorski potoki, ki sq ae izlivali v morje. Rodovitnost obširnih zemljišč in bogato rastlinje zmernega pasu sta dokazovali verjetnost gorenje domneve. Severna stran pa ni imela nikakih voda, če se izvzaniejo nekatera močvirja, ki so se razprostirala na severovzhodu. S svojimi sipinami, ,>e-ščeninanii in nerodovitnostjo je tvorila pravo nasprotje z zemeljskim bogastvom (»-tale pokrajine. Sicer pa ni bil ognjenik baš sredi otoka. .Dvigal se je v severozapadnem delu vtoka in je tvorif oiejo rued dvema pasovopia. Jugozapadno, južno in jugovzhodno <> kitastega Žrela, ki je tvoril severovzhodni zaliv. Dobro uro so ostali Cir Smith in njegovi prijatelji na vrhu gore. Pred njihovimi očmi se je videl otok kakor reliefni načrt g svojimi različnimi barvami: zelenjem gozdovja, rumenjem peska in višnjevjein voda. Tako so dobili vtis splošne slike. Podrobnosti pod zelenjem skritih tal, senčnatih dolin ob vznožju gor in ozkih sotesk ob vznožju ognjenika seveda niso mogl' videti.