MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uf*dnUktvo in uptava: Maribor, Gosposka ul. 11 ' leleton uredniitva 2440, uprava 346S lahaja rasen nedelja In praznikov vsak dan ob 14. url < Valja mesočno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po camiku > Oglase sDraiema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni ratun it. 11.406 JUTRA n jjef mtda **&uik&ski jouMstt V »Ponedeljskem Slovencu« od 11. maju 1936 je izšel pod napisom »SSK Maribor se je poslovil od svojega igrišča« članek, ki skuša v hujskaškem tonu zbuditi lic razpoloženje javnosti proti sokol-skenni društvu Maribor-matica. Ker vsebuje članek celo vrsto neresničnih trdi-•ev. smatramo za potrebno, pojasniti majorski javnosti zadevo novega sokoljega telovadišča v pravi luči. Sokol Maribor-matica je zaprosil mest-n° občino mariborsko že leta 1932., da Do poteku najemne dobe s 1SSK Mariborom da prostor v Ljudskem vrtu v na-Jem Sokolu Maribor-matica. 1SSK Maribor se je namreč že ob podelitvi velikih teniških prostorov v Ljudskem vrtu napram mestni občini maribor-sk- sam zavezal, izprazniti nogometno 'Srišče po preteku najemne dobe, to je koncem leta 1933. Zato je bil Sokol Maribor-matica upravičen zaprositi za prodor. Prisiljen pa je bil k temu, ker je niegovo dosedanje letno telovadišče le začasno, ker se ima preko njega po regulacijskem načrtu v doglednem času podaljšati Gregorčičeva ulica, ne glede na da je prostor za veliko število članstva in mladine kakor tudi za vežbanie lubkoatletkih panog premajhen. Izključo- 1,0 ie bilo, dobiti v območju društva, t. j. na levem bregu Drave, primeren prodor, ki že z ozirom na stotine dece, ki J^žba v Sokolu, ni smel biti preoddaljen. podlagi te prošnje se je pri mestni občini vršila anketa prizadetih društev z ^stopniki mestne občine, ki je uvazujoč te razloge, priznala upravičenost proš-n'e Sokola Maribor-matica. Pogajanja ®*ede prostora so se zavlekla do leta ^34., ko se je ined Sokolom Maribor-matica, ISSK Mariborom in mestno ob-k'no mariborsko dosegel sporazum, po katerem je oddala mestna občina maribor jska prostor v najem Sokolu Maribor-matica. igoi/- jviariboru pa je poleg drugih Rodnosti v kritje investicij priznala vso-0 Din 120.000.—. Docela neresnična pa !e trditev, da bi bil Sokol Maribor-matica Preiel kak znesek. Poleg teag se je ISSK . Priboru zagotovila souporaba prostora j? 31. decembra 1935. Na prošnjo ISSK pribora je podpisana uprava koncem 1. . 35. iz lastnega nagiba podaljšala ta rok 9 maja 1936, tako da se dosedaj ni ,0Slo pričeti s preurejevanjem prbstora. ; raina souporaba pa ni mogoča že za-tega, ker se mora prostor, da bo svojemu namenu, z napravo tekali-j'’?* kiišč !n drugih naprav preuraditi K° da se za nogomet ne bo mogel več ^rabl-ati. Ml ' teEa ,e ra/vicln0> da je k''° postopa-r‘? Kokola Maribor-matica vseskozi ko-ju. 110 in da je društvo šlo tudi ISSK priboru na roko, kolikor je bilo mogo-iin 1 s° pa t'^e °čitkov napram mestni , Mvi in > kulturno narodne sramote«, ki v lcm. da je dobil prostor Sokol in da So,Je s teni napravil dostopen stotinam mladine obojega spola, za siste-tlm^no telesno vzgojo ter ne le nekaj (j,! | Vn,'n za eno igro, pripominjamo še, kol J.0. sta' na tem mestu mariborski So-Du ’ t*0ni kot trajno svetišče naclonal* 1**"*«. kar je omogočila s svojo od-ii n Prejšnja mestna uprava, za kar hvii°>amo h,<: vst »arodni Mariborčani * uzni. Up>ava Sokolskega društva M a r i b o r-m a t i c a. kti/m ukot u Cmdm W ^r9W DUNAJ, 15. maja. Ogorčenje med Hajmverovci z ozirom na Schuschnig-govo kabinetno revolucijo ter izkrcanje kneza Starhemberga iz vlade, narašča vedno bolj. Včeraj so bila po vsej Avstriji hajmverovska protestna zborovanja. V Gradcu je prišlo do krvavih spopadov med hajmverovskiml formacijami in policijo. Vojaštvo in policija sta bila povsod v pripravljenosti. Hajm-verovske formacije so tudi prejete nalog k stalni pripravljenosti, pri čemer so dobile posamezne formacije strogo navodilo, da ne podvzemajo nikakšnih delnih akcij, ampak da počakajo na instrukcije, ki bodo sledile po Starbenber govj vrnitvi iz Rima. Hajmverovski funkcionarji so odložili svoje funkcije v Patriotični fronti in pozivajo vse člane hajmverovsklh formacij, da izstopijo iz omenjene fronte, ki da je sedaj postala zgolj Schuschniggova telesna garda. DUNAJ, 15. maja. V* splošnem se komentira v tukajšnjih političnih krogih položaj v tem smislu, da je sedaj nastaja še bolj zamotana in komplicirana situacija, Povdarja se, da je Schuschivgg ostal zmagovalec le radi tega, ker je imel za seboj generaliteto in vojaštvo, in sicer radi svoje parole, da naj bodo le vojska in eksekutiva nosilca oborožene sile v državi. Ta parola se je v vojaških krogih sprejela zelo simpatično, s čimer se je zaostrilo nasprotje med vojsko in hajmverovskimi formacijami. DUNAJ, 15. maja. Preje kakor se je Pričakovalo je prenehal v Avstriji dualizem v vladi, ki je doslej onemogočal vsako notranjo konsolidacijo. Sehusch-nigg je sklical nenadno sejo vlade, na kateri je zahteval od Starhemberga, da se Hajmverovci kot izključno militantna organizacija odrečejo vsakemu vmešavanju v nortanjepolitične prilike ter da se hajmverovske formacije razorožijo kakor so razorožitev že izvedli klerikalne »Sturmscharen« fn krščansko socialni »Freiheitsbund«. Dr. Schuschnigg ?e naglašal, da morajo biti v bodoči Avstriji nosilec obrožene sile samo vojska, policija in orožništvo. Knez Star-hemberg je zahteve odbil, kar je bilo zadnji povod za kabinetno revolucijo. RIM. 15. maja. Reuter poroča, da je izločitev Starhemberga iz avstrijske vlade zbudil v laških političnih krogih mučen vtis. Sintfe se fošisievski dmavui Štok RIM, 15. maja. Znamenja kažejo, da doživlja pakt o francosko-italijanskem prijateljstvu, ki sta ga sklenila Mussolini in La val dne 7. januarja 1935, svoj popoln brodolom, in sicer radi medtem izvršene aneksije Abesinije, ki je francoska levičarska vlada ne bo hotela priznati, ne samo iz zunanjepolitičnih razlogov, ampak tudi radi načelno notranjepolitičnih vzrokov, spričo katerih se obeležuje njeno nasprotstvo napram fašizmu, V tej zagati jadra Mussolini v nemško strujo. Kakor se zatrjuje v tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih, bodo že bližnji dnevi prinesli jasnost. Tudi se doznava, da se hoče Mussolini zediniti s Hitlerjem v avstrijskem vprašanju, če ne bi Francija hotela priznati aneksije Abesinije brez vseh zadržkov. Spričo tega bi Italija in Nemčija tvorili enoten fašističen državni blok od Severnega morja pa do Sredozemskega morja, ki bi si nadel nalogo, da vsepovsod paralizira politiko Francije in ostalih demokratično ustrojenih držav. Številni kurirji, ki se vozijo zadnje dni med Rimom in Berlinom, pričajo o predstoječem sporazumu med Mussolinijem in Hitlerjem. V Rimu ne prikrivajo, da bi Mussolini rajši ostal na torišču sporazumne politike s Francijo, ne bi pa niti za minuto pomišljal, da obrne Franciji hrbet in da stopi na stran Nemčije, če bi socialistična francoska vlada v zasledovanju ciljev, naperjenih proti fašističnemu režimu v Italiji, hotela obbrezuspešiti laško vojno zmago v Afriki. V tem slučaju bi Mussolini skupno s Hitlerjem pristopil k reševanju srednje- in južnoevropskih problemov. Italija odklanja v abesinskem vprašanju vsak kompromis in upa še vedno, da bo Francija pustila pasti angleške teze. V tem slučaju lahko računa Francija na novo priključitev Italije k fronti strezanske politike, v obratnem slučaju pa se bo Pariz znašel nasproti nemško-Iašketnu bloku. Btom sestavila ievtumska vtada PARIZ, 15. maja. DNB poroča: Predistinirani vodja bodoče francoske vlade Leon Blum nadaljuje svoje razgovore z raznimi osebnostmi. Včeraj je posetil bolanega zunanjega ministra Flandina v njegovem domu in bil z njim v daljšem razgovoru. Predsedstvo izvršenega odbora radikalno socialistične stranke je soglasno sprejelo poziv socialistične stranke za sodelovanje v novi vladi. I/ aaadfu furfestutsIuU (temtov - £ala LONDON, 15. maja. DNB poroča: »Star« obtožuje Lahe, da so bili udeleženi pri organiziranju in netenju nedavnih nemirov v Palestini, ob kateri priliki je poginilo večje število Židov. S podkupovanjem in raznimi drugimi sredstvi so sejali laški agitatorji pri arabskem prebivalstvu nejevoljo proti obstoječemu angleškemu režimu. Slične metode so se uporabljale tudi v Egiptu. N.J. Vel. KRALJICA MARIJA je sprejela v avdijenco 40 članic Zenskega prosvetnega in dobrodelnega društva iz Podgorice, Članice so bile pred tem na Oplemcu ter položile krasen venec na grob blagopokojnega kralja Ujedinitelja. BIVŠI DIREKTOR PRIZADA PRED SODIŠČEM. V Beogradu je bila te dni razprava proti podravnatlju PRIZADA dr. Cirilu Nem cu, in sicer radi tožbe borznega sen/ala Aleksa Mitiča. Dr. Nemec je bil obtožen radi nekega nepovolinega noročila. ki ga je dal o Mitiču. Sodišče pa je Nemca o-prostiio, ker se ni moglo ugotoviti, da li je obtoženi sam napisal to poročilo. NOVI ŠEF AVALE. »Samouprava« poroča, da je za novega člana v direktoriju »Samouprave« imenovan dr. Voja Janjič, in pri tem naglasa, da je bil te dni dr. Janjič izvoljen tudi za predsednika in šefa agencije »Avale«. DRUŠTVO SV. IVANA KAPISTRANA. V Zemunu se je ustanovilo društvo Sv. Ivana Kapistrana, ki ima namen, da s prostovoljnimi prispevki omogoči gradnjo rimokatoliške katedrale v Beogradu. Kakor znano je svojčas pričelo takšno akcijo društvo Sv. Vinka pod pokrovitelj stvom beograjskega nadškofa Rafaela Rodiča. Je pa ta akcija doživela neuspeli. Zanimivo in poučno, je, da je beograjski nadškof dr. Rodič izvedel za ustanovitev društva Sv. Kapistrana šele ob priliki svoje kanonične vizitacije po Sremu in Vojvodini. O MINIMALNIH DELAVSKIH MEZDAH se razpravlja te dni v ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja na posebni konferenci zastopnikov gradbenih delodajalskih iti delo jem alskih delegacij. LETALSKA NESREČA PRI GORICI. Agencija Stefani poroča, da je neko letalo, ki je spadalo h soriškemu aerodromu, treščilo včeraj blizu aerodroma in zgorelo. Pilot je bil na mestu mrtev. Študentje stavkajo Prejeli smo s prošnjo za objavo: Pod tem naslovom je prinesel Vaš ugledni list včeraj po »Del. politiki« posneto vest, da je izbruhnila koncem prejšnjega meseca na vinarski šoli stavka. Ravnateljstvo pripominja k temu, da mu o kakšni stavki na vinarski in sadjarski šoli ni ničesar znanega. Stavka se tudi ne more imenovati dveurna prekinitev dela pri učencih I. letnika, dočim so gojenci II. letnika svoje delo ves čas redno vršili, odnosno se udeležili predavanj v smislu urnika. Učenci I. letnika niso zahtevali zboljšanja hrane — ki je mimogrede omenjeno, tečna in obilna — niti niso zahtevali »enake razdelitve poljskih del med gojenci«, ker se vse to dejansko že izvaja, marveč so predložili neke druge zahteve, ki jih je pa moralo ravnateljstvo kot povsem neutemeljene in ker niso v skladu z določili hišnega in šolskega reda, odkloniti. Trije gojenci, ki so nahujskali svoje tovariše k nepokorščini, so bili v smislu skiepa profesorske konference izključeni iz zavoda in so morali šolo takoj zapustiti. Tako postopajo v sličnih primerih na vseh kmetijskih šolali in se bomo držali te prakse na naši vinarski in sadjarski šoli tudi v bodoče, kadarkoli bosta red in disciplina ogra-žena. — Ravnatelj Priol. k- K torkovemu literarnemu večeru Kratko poročilo o tej prireditvi je prineslo naše glasilo že v sredo. Danes nekoliko več. Po uvodnem govoru Jele Levstikove je profesorica Milica Ostrovsko v a v svojem globoko zajetem predavanju proslavila ženo-mater. Ker pa je ta večer potekel pod geslom >B e d n i mater i«, je vsa dobro pripravljena prireditev poveličevala ono mater, ki je kljub silni bedi rodila otroke v močni veri, da bo njena deca v bodočih lepših časih vendarle prišla do boljšega izdatnega kosa kruha. Ali ni to, kot najbližji živ primer, naša slovenska mati, žena kočarka, dninarica, trpinka iz delavskih vrst? Za vse svoje brezprimerne žrtve ne pričakuje, ne zahteva in navadno tudi ne dobi plačila, še priznanja ne. — V določenem redu je sledilo deset del iz našega slovstva, ki govore o materni ljubezni in odnosu med njo in njenimi otroci. Prof. Novak recitira odločno, realistično. Seliškarjevi bridko resnični Sedmorojenčki« in prelepa slika večera pred slovesom od matere, vzeta iz Cankarjeve zbirke »Iz mojega življenja sta dosegli svoj namen. — Godino v a se v deklamacije tako poglobi, da ji i ne samo podaja, ampak naravnost do-življa. Gradnikova nežna »Nezakonska mati«, Ine Slokanove pretresljiva »Moli tev« za vsakdanji kruh, Kristinina »Pro dajalka«, verna slika žrtvujoče se hčer ke in Klopčičeva »Mati mi piše« so v za misli Grudnove dobile prepričevalen iz raz. — Prav dobra recitatorka je tudi I v a n u š e v a, pri kateri ugaja zlasti glas in umerjenost. Seliškarjeva trpeča »Mati« in Klopčičeva »Umirajoča star ka«. podoba junaške žene, sta globoko vplivali. — Zelo občuteno, ' vendar pa brez pretirane, sentimentalnosti, je zna podati Jaroslav Dolar nedosežno lepo Cankarjevo črtico »Mater je zatajil« in prekrasno Župančičevo »Mati in sin« — Večer je zaključila prof. Ostrovško-va. — Umetniški uspeh je dosežen. Nas vseh dolžnost pa je, da zastavimo vse svoje moči v pomoč našim bednim materam, ki jih je pri nas tako veliko. Preteče nevarnosti v bodoči sadni kampanji Ob prihodu bana dr. Natlačena v Maribor ie Udruženje sadnih izvoznikov Dravske banovine v Mariboru predložilo g. banu sledečo predstavko: Lanska letina sadja je bila plasirana pri nekaj zadovoljivih cenah za producenta po članih našega Udruženja na raznih ino /eniških tržiščih. Radi znanih plačilnih težkoč, povzročenih po kliringu, pa grozi izvozničarjem direktna katastrofa, ker še do danes nismo prejeli od Narodne banke izplačanih dobroimetij, ki so bila vplačana suksesivno že pred devetimi meseci pri Narodni banki. V pičlih dveh mesecih bi morali pričeti z izvozom nove letine, ki bo po vseh prilikah ogromna in kakršne nismo imeli po zatrjevanju strokovnjakov že od 1. 1908. Enake rekordne žetve je pričakovati tudi v drugih državah, in sicer v Avstriji. Švici, Južnih Tirolah, Holandski, Belgiji in Franciji ter Romuniji in Bolgariji, ki so vse naše konkurentinje na inozemskih tržiščih. Naš kmet v bivši mariborski oblasti ima kot glavni vir dohodkov iz prodaje sadja, za katero se zadolžuje skoro vse leto pri svojem trgovcu, davkariji in drugje. Če se ne dosežejo za letošnjo kam panjo pri merodajnih oblastih potrebni ukrepi, ki bodo omogočili letošnji izvoz, je katastrofa neizogibna. Da se pospeši plačilni promet med našo državo in Nemčijo, je uvedla kakor znano, Narodna banka s 15. januarjem tega leta čeke, ki prosto notirajo na borzah. Ro.sledica je bil padec marke pri nas od 17.65 na 13 Din pri nadaljnjem konstantnem padanju, kljub dejstvu, da notira marka po curiški pariteti še vedno 17.92 Din, pri čemer se okorišča na škodo producenta, izvozničarja in narodnega gospodarstva edinole Narodna banka, oziroma njeni delničarji! Ker se pa bomo letos brez vsakega dvoma morali boriti s konkurenco gori navedenih držav, ki poznajo s a m o cu riško vrednost marke, bo iznašala razlika med našo ceno jabolk in jabolk drugih držav radi disparitete najmanj 10.000 dinarjev po vagonu. Da je v tem slučaju vsak izvoz nemogoč, ni treba še pose hej povdarjati in utemeljevati. Da preprečimo to katastrofo, ki grozi radi teh dejstev našemu kmetu in da se omogoči tudi eksporterjem jabolk obstanek, je edini izhod v sledečem: Kakor Avstrija, naj tudi naša država sklene kompenzacijski dogovor z Nemčijo za izvoz najmanj 1700 vagonov, kolikor znaša točasno kontingent po trgovin ski pogodbi, v približni vrednosti 70 milijonov dinarjev. Naša država ima zadosti potreb in povoda, da si nabavi industrijski material v Nemčiji, ki je glavni odjemalec naših agrarnih produktov in ne kupuje, kakor na žalost do sedaj, v pretežni večini v državah, ki nam konkurirajo na inozemskih tržiščih v naših produktih in s katerimi je vrhu tega še naša trgovinska bilanca pasivna. Povdariti moramo, da ima izvoz, svežega sadja pravico do favoriziranja, ki pa je mogoče edino le z zgoraj navedeno kompenzacijo. Izvažamo sicer tudi druge agrarne produkte, so pa to izven svežega sadja skoro sami taki proizvodi naše zemlje, ki pa ni majo v Nemčiji od strani drugih držav tako močne konkurence kakor jabolka. HUuiBeasitB ut movus V kakšnem jeziku bodo uradovali na obmei-nen kolodvoru Nocoj o polnoči so pričeli uradovati na mariborskem glavnem kolodvoru, ki se je spremenil v obmejnega, avstrijski obmejni železniški, policijski, carinski in veterinarski organi. Brez vsakih posebnih ceremonij se je izvršil prevzem obmejne službe na naših tleh. Vodstvo obmejne železniške službe je poverjeno g. Vodušku in bo stalno v službi na obmejnem kolodvoru po 30 avstrijskih železničarjev. Policijski obmejni oddelek bo vodil g. dr. Hans. Policijsko in revizijsko službo bo redno opravljalo 25 policijskih organov. Obmejni avstrijski carinski oddelek pa bo vodil g. dr. Sedlak. Carinsko službo bo po odrejenem turnusu o-pravljalo 20 carinskih organov. Skupno bo torej vršila službo na obm. kolodvoru nad 70 avstrijskih železniških, policijskih in carinskih orgajjov. Vsi pa bodo stanovali v Lipnici in S pil ju in se bodo dnevno vozili v službo. Uradni jezik mariborskega obmejnega kolodvora je naš uradni jezik. Vsi avstrii ski obmejni železniški, policijski in carinski bodo opravljali službo v slov. ali srbo hrvatskem jeziku. Pri uradovanju pa poslužujejo v pretežni večini tudi tiskovin naše železniške uprave. Vsi avstrijski organi so morali tudi polagati predhodno izpit iz našega državnega jezika. To pa mnogim ni bilo težavno, ker so mnogi uslužbenci po rodu iz naših obmei i>ih krajev. Liubezen in gosje perie Iz Trnovca pri Varaždinu jo je pred dnevi primahal v Maribor posestnik Valentin M. po raznih opravkih. Živahno mestno vrvenje in življenje je postavnemu možakarju bilo zelo všeč. Še bolj pa se mu je prikupilo, ko je v neki zakotni gostilni doživel veselo presenečenje. — Zgovorna ženska vroče krvi ga je zapletla v svoje mreže in Valentin je ves blažen pozabil na svojo domačijo. Pozabil je na opravke, pa tudi na večjo količino gosjega perja, ki bi ga moral po naročilu svoje skrbne žene spraviti v denar. Ko je Valentin prečul noč v sladki opojnosti in žejnih objemih svoje znanke, je drugo jutro sramežljivo zaupal zadevo z gosjim perjem. Znanka je bila ta- koj pripravljena vnovčiti gosje perje m Valentin ji je bil hvaležen. Vse, kar je veselega in prijetnega doživel v Mariboru pa se je bližalo h koncu, ko je naslednjega dne zaman nestrpno čakal na izkupiček za gosje perje in na svojo znanko. V neprijetnih občutkih je stopil na policijo in prijavil mučno zadevo. Detektivi so še isti večer poiskali gosje perje, ki je bilo vredno 1000 Din, in neko Tončko, ki si je hotela s perjem plačati veselo družbo, ki jo je delil z njo en dan in dve noči postavni Valentin. S težko glavo si je Valentin kupil vozni listek do Varaždina in med vožnjo mnogo misli! na svojo mariborsko znanko na gosje perje in na svojo boljšo polovico... 1 Novi vozni redi avtobusnega podjetja MP ■ Dne 15. maja stopijo vozni redi, na katerih manjše spremembe: mestne proge: na progi št. 1 (gl. kolodvor—kasarna kralja Petra) je na novo uvedena tura od večernega osebnega vlaka iz Ljubljane in Zagreba ob 22.20 gl. kolodvora s prihodi ob 22.27 na Glavni trg, 22.35 pred kasarno Kralja 3etra in 22.42^ nazaj na gl. kolodvor. — '»la progi št. 3 (Pobrežje) je odhod s Po-brežja-Stanko Vrazova ulica ob 7.09 s prihodom na Glavni trg ob 7.20 (popreje 14 in 7.25). — Na progi št. 4 (Tezno): odhod Glavni trg 7.07, prihod na Tezno .20, odhod Tezno 7.20 in prihod na Glavni trg 7.35 (popreje 7.07. 7.22, 7.25 in .40). Odhod Glavni trg 9.22, prihod ezno 9.35, odhod Tezno 9.37 in prihod ua Glavni trg 9.50 (popreje 9.37. 9.50, 10.07 in 10.20). Podeželske proge: znižane so cene na progi 8 in 9 (Celje) ter uvedeno večje število ret-urk. Na progi št. U (Radvanje, Limbuš, Ruše) je uveden ob sobotah in pred prazniki nov avtobus, ki bo odhajal z Glavnega trga ob 15.10, prihod v Limbuš ob 15.35, odhod iz Limbuša 15.35 in prihod na Glavni trg 16. uri. Nedelj- Mumi tiu Del za delom te velike države je zapadel v roke barbarom in zdaj je preostal samo še ta poslednji košček svobodne zemlje — Maroko. »Jaz naslednik Kabile,« je dejal stari kaid, »sem se boril pod vodstvom starega Hamida od Alukscmasa, očeta Abd el Krimovega proti tiranom in njihovim nasiljem.« • — Kaidova sinova iz Aluksemasa, Sa-hib in Abd el Krim sta bila že toliko stara, da ju je šejk poslal v Španijo na-obrazit. Ko je Abd el Krim položil maturo, se je vpisal na tehniško fakulteto madridskega vseučilišča, njegov" -brat pa se je dve leti pozneje vpisal na pravno fakulteto. Niti eden ni dokončal svojega študija, ker je za časa njunega bivanja na univerzi oče nenadno zbolel in sta se tako morala vrniti domov. Nekaj dni pozneje je izbruhnila svetovna vojna. — Abd el Krim je takoj prevzel oblast. Daši je bit velik prijatelj Španije, ic v duši zasovražil vse Evropejce in pripravljal načrt, po katerem je hotel osvoboditi vse severne afriške rodove od tujega jarma. Najprej se je javil kot do-brovoljec v špansko vojsko in ponudil 500 konjenikov, pod pogojem, da jim sine poveljevati. Dokler je Abd el Krim služil v Španiji, se ni niti ena naša puška sprožila na kakega Evropejca. Tako so Španci mislili, da v Maroku ne rabijo več vojakov, in pričeli so svoje posadke umikati v Evro-po. — Za časa službovanja v Španiji si je nedovršeni inženjer Abd el Krim vedel poiskati potrebne zveze tudi po drugih krajih Evrope. Našel je način za nabavo čim večje množine orožja da z njim opremi ves svoj narod. V mestu Molili tse je nahajala vojna pirotehnika, čigar poveljnik podpolkovnik Juan Francisco Gonzales, ki je bil nenavadno razuzdan vojak in polagal malo pažnje na vojaško kariero. Samo za zlatom je hitel in za ženami. Abd el Kirn se je z njim sprijateljil in često ga je vabil k sebi na dvor v Aluksenas. — Nekega dne mi je Abd al Kirn zaupal svoje razmerje s tem podpolkovnikom. Posvetovala sva so, kako naj skvariva tega človeka in ga podkupiva tega ugled nega vojaka, pod oblastjo katerega se je nahajalo vse kolonijalno orožje. Po dolgem premišljevanju sem predlagal Abd el Kirnu, nuj mi ga dovede v goste in našel bom gotovo način, da ga podkupim. DESETO POGLAVJE izdajstvo španskega polkovnika Juana Gonzolesa. Poletnega večera so dospeli gostje s svojim^ spremstvom. Z vsemi častmi sem jih pričakoval in jim ponudil na razpolago ves svoj dvor. Po obedu sem jih povabil na »hišiš«. Naš evropski gost. ki ni bil vajen tega strupa, je kmalu zapadel neki vrsti pijanosti. — Sedeli smo vprav okoli te male mize. Poleg mene se je nahajal kovčegpoln dukatov in dragih kamenov. V tem trenutku je vstopil konjenih in mi izročil pismo, ki sem ga pazljivo prebral in dejal: — »Ali hočeš odnesti to zlato svojemu gospodarju?« v veljavo novi • ska tura iz Ruš ob 17. ima prihod v Ma- so predvidene ribor ob 17.35 (popreje ob 17.40) ter ifflS zvezo z progo št. 1 na glavni kolodvor k osebnemu vlaku, ki odhaja iz Maribora proti Ljubljani in Zagrebu ob 18. uri. Proga št. 12 (Sv. Martin). Avtobus od- haja ob torkih, sredah in sobotah z Glavnega trga ob 12.20. prihod v Sv. Martin ob 13., odhod Sv. Martin 13.10 in prihod v Maribor 13.45 (popreje 12.45, 13.23-13.30 in 14.10). — Sezonska vožnja Ma-ribor—Hoče—Reka od 13. junija do 20-septembra: Proga št. 18. Ob sobotah * Maribor, gl. kolodvor 15.55, Glavni trg 16, prihod Reka 16-35, odhod Reka 16.50-priiliod glavni kolodvor 17.25 (popreje 15.50, 16.45, 17.35). Nedelje in cerkv-prazniki: Maribor, gl. kolodvor 5-40-Glavni trg 5.45, prihod Reka 6.20, odhod Reka 6.30, prihod glavni kolodvor 7.05 (popreje 5.30, 6.25, 6.30, 7.15). Zvečer: glavni kolodvor 18.40, prihod Reka 19.15-odhod Reka 19.30, prihod glavni kolodvor 20.15 (popreje 18. 18.50, 19 in 19.45)-Vodstvo avtobusnega prometa M. P' Maribor, Glavni trg 26 (telefon 22-75) izdaja- mesečne legitimacije za vse proge-sprejema naročila za izletniška potovanja v tu- in inozemstvo pod najugodnejšimi pogoji ter daje vse potrebne informacije. Hat* (tajdema? Šola »Glasbene Matice« priredi dancS zvečer ob 20. uri v »Unionu« drugi nastoP svojih gojencev. Nastopijo zrelejši učenci raznih razredov in oddelkov. »Glasben11 Matica« ne širi samo elementarnega gl*®' benega pouka, ampak vrši resno ume -niško delo med našim glasbenim naraŠČ** jem. Izobrazila je in poslala na konservatorije že veliko svojih najnadarjenejs1 učencev in vedno iznova dokazala, da J® vzgoja, ki so je deležni njeni učenci, tehničnem in muzikalnem oziru neoP°' rečna. Šolske produkcije so obračun voda; zato zaslužijo tudi pozornost in ‘e^ obisk s strani širšega glasbenega obČ|n' stva, ki vedno s simpatijami spremlja de lo našega pravega glasbenega zavoda- ^ Grajska klet. Ciganski orkester, dne''' no ob 20. uri. Sodeluje znana prvorazr® na pjevačica Božena Kostič. ki je dobf‘ prvo nagrado na tekmi v Beogradu-Danes pojedina raznih morskih rib-stilna Vicel, Rotovški trg S Opijem e&emtd mucuie etemmje Trije posestniki žrtev požarne kafastrofe « Zopet opravlja še neizsleden požigalec ‘n Piroman svoj svoj nečloveški posel n;i Dravskem polju. Zopet Rače. Nenadoma !e včeraj okoli 11. ure dopoldne izbruhnil Požar v stanovanjski hiši posestnika Ju-r'^av Lasiča, od koder so ognjeni zublji Prešli radi močnega vetra na gospodarno poslopje posestnika Antona Simoni-ca- ki se nahaja v bližini. Rački gasilci So takoj odbrzeli na mesto uničujočega Požara in se je le z največjim naporom Posrečilo, obvarovati dva metra oddalje-no stanovanjsko hišo posestnika A. Si- Tombola za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju se vrši v nedeljo 17. •Jfiaja ob 3. uri popoldne na Trgu Svobode- Porazdelili bomo ogromno število pasnih in koristnih daril. Del dobitkov Je razstavljen v izložbi tvrdke Wesiak. rosimo cenj. občinstvo, da pridno ku-PUje tomibolne karte v zavesti, da s tem Podpre delo za našo lepo mladinsko usta novo na Pohorju. — Žensko društvo v Mariboru. , V nedeljo, 17. maja velika gasilska tombola v Pekrah v novem velikem gostilniškem vrtu. Med več sto dobitki je Stavni dobitek Din 2.000. Po tomboli velika veselica. . Angleški krožek. V nedeljo 17. maja ■zlet v Falo. Marijo Puščavo, Št. Lovrenc. Odhod popoldne ob 1.20 z vlakom. , slučaju slabega vremena sc preloži iz-let na praznik Vnebohoda 21. maja. Putnikov izlet v Južno Srbijo. Od 29. ^aja do 4. junija priredi »Putnik« izlet v “Užiio Srbijo. Spotoma bodo izletniki obis *aIi Oplenac. Vozijo se deloma z brzo-vlakom, deloma z avtobusi. Izlet je lep in ZeIo zanimiv. Din 1225.—. Informacije da-le »Putnik«. A UtH Ut GMht Komisija banske uprave je tudi danes "adaljevala svoje delo glede raznih majorskih regulacijskih načrtov. Bila je ['ajpreje v Cvetlični ulici, nato na Aleksandrovi cesti in Zrinjskega trgu. Odprta noč in dan so groba vrata... * Dravski ulici št. 11 je umrl v 55. letu Trosti gostilničar Fran Mahnič. V Bar-Varski ulici št. 6 je preminila v častitljivi s|arosti 80 let zasebnica Terezija Zolen-^einova. V splošni bolnišnici je umrl v prosti 78 let vpokojeni železničar Aloj-Z|i Ravnik. Žalujočim naše toplo sočutje! Maribor živahno prometno središče. V |||»secu aprilu je dopotovalo v Jugo sla -'Jo preko severne meje skupaj 8953 o-in sicer 3500 Avstrijcev. 1513 Ceho-j°vakov, 333 Nemcev, 90 Italijanov, 3209 .^oslovanov in 308 podanikov drugih r^av. V istem času je odpotovalo preko 3?~erne ni e je skupaj 7843 oseb, in sicer J-<0 Jugoslovanov, 3014 Avstrijcev, 752 elioslovakov. 327 Nemcev, 104 Italija-v°v in 477 podanikov drugih držav. Naj-^ji promet je bil z Avstrijo, v tranzit-e^> Prometu pa z Italijo, j, ,®l'ka spomladanska vaja mariborskih , s»eev. v nedeljo 17. t. m. ima marinka gasilska četa ob 10. mri dopoldne vel*ko spomladansko vajo z vsem joSl .kim orodjem. Požarni objekt tvorijo vsi objekti tvornice Freund v Melju. amen nedeljske gasilske vaje je. da se p !l°vno preizkusi udarnost in strumna JPravljenost mariborskega gasilstva za Dri'Cai ve*’^e požarne katastrofe. Vaji sostvujejo vsi župni funkcionarji. ju asante ijčc protituberkulozna liga v , 1 riboru za nabiralno akcijo v Protitu- tm p-nem tednu' ki bo (,d 17- do 24’ ve' rijave sprejema upravitelj Steno- jutr' P^ZD, Marijina ulica 13. 1. nadst., * J. fs°l>ota) med 9. in 10. uro. novice. V nedeljo popoldne j)le a Plesna prireditev! S svojo lastno DlesJ10 SoI° prircdi priljubljena zagrebška 11^ ’;' Umetnica Mercedes Gorltz Pave-tereia .samostojen otroški nasitop, naka-fe)Člc ■ .oklx>K 25 otrok poleg drugih tiien,;1^V^a*0 Bayorjev deci prav pri-fnetnjf.la- ’‘Y**a s katerim je ti- ^Sneii0 * Z,e. v žagrebu žela izredno velik m 'ki je ugajal tudi odraslim. Z elementa in da se je preprečila nevarnost tudi za sosedna poslopja. Skupna škoda se ceni okoli 45.000 Din, ki je pa le delno krita z zavarovalnino. Vzrok nastanka ognja še ni pojasnjen. Zdi se. da bo gasilska četa v Račah tudi letos odnesla rekord, saj beleži sedaj že peto intervencijo in to samo v Račah, kjer je lani intervenirala v 14 požarnih slučajih, predlanskim pa celo v 16 požarnih slučajih. Včeraj okrog 9. ure je izbruhnil požar v stanovanjskem poslopju posestnika Ivana Rebernaka v Lobnici. Ogenj je v kratkem času vpepelil stanovanjsko po- istim sporedom nastopi Mercedes Goritz Paveliceva tudi v graškem gledališču, kar je torej vsekakor lep dokaz njene umetniško vrednosti. Začetek prireditve je Ob 15. uri. To je obenem letošnja zadnja otroška uprizoritev. Celjski brivci in iasničarji izstopili iz mariborskega Združenja. Iz mariborskega združenja brivcev in lasničarjev so izstopili vsi člani mesta Celja in okolice ter se včlanili v Združenju brivcev in lasničarjev v Laškem. Pri protituberkuloznem tednu v Mariboru sodelujejo tudi člani tuk. Zveze brez poselnih intelektualcev, ki naj se v svrho informacij glede sodelovanja zglasijo danes popoldne oz. jutri dopoldne v tajništvu v gradu. Kino-predstave velike važnosti! Občinstvo opozarjamo, da sodelujeta iz naklonjenosti v protituberkuloznem tednu v času od 17.—24. maja 1936 tudi lastnika kinopodjetii, v Mariboru gg. Julij Guštin in g. Gjuro Valjak v tem smislu, da se v korist tega tedna vso predstave v omenjenem času za 1.— Din podraže. Mariborčani, posečajte ..kino predstave vsi, kjer boste poleg razvedrila našli še notranje zadoščenje ter uspešno podprli protituberkulozno akcijo in azilski sklad PTL. Darujmo za azilski sklad v korist naših bolnih bratov-sester! Novice z Ljudske univerze. Danes v petek ob 20.15 se predvajajo v filmu najlepši in naj večji otoki našega Jadrana, Rab, Pag in Krk. Razen tega se bo še pokazal film o naših divnih »Plitvičkih jezerih«, ki predstavljajo pravi čudež narave, kot ga veličastnejšega ne najdeš kmalu na svetu. Uvodno predavanje bo imel g. strokovni učitelj Šumljak. Popoldne ob 4. uri je mladinska predstava z istim celotnim programom. Nočno lekarniško službo imata danes v petek Vidmarjeva in Savostova lekarna, jutri v soboto Sirakova in Albaneže-va. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi: Ponekod precej oblačno, temperatura le malo ispremen-jena. Vsa društva, ki bodo imela v protituberkuloznem tednu to je v časn od vštev-ši 17. do vštevši 24. maja 1936 kake prireditve, vljudno prosimo, da ne pozabijo na našo akcijo in azilski sklad PTL v Mariboru. Radi štednje in pomanjkanja časa, posebnih in pismenih prošenj liga ne bo razpošiljala, zato vljudno prosimo, da se uvažuje in upošteva naša prošnja, ki jo objavljamo potom časopisov. Poleg običajne vstopnine naj se v tem tednu pobira v korist tuberkuloznega gibanja še 1 Din za našo ligo. Poštne čekovne položnice Protituberkulozne lige v Mariboru se dobijo pri vratarju ekspoziture OUZD v Mariboru, Marijina ul. št. 13, nasproti sodišča, številka čekovne položnice pa je 11.615. Kdo bi se usmilil uboge reve Antonije Klampferjeve, stanujoče v Verstovškovi ulici na Pobrežju, ki jo je zavratna jetika priklučila na bolniško posteljo. Pred letom ji je jetika pobrala moža in otroka. Danes je brez sredstev in lepo prosi u-smiljsna srca naj ji pomagajo z majhnimi darovi lajšati hudo trpljenje zadnjih dni njenega življenja. Darove sprejema tudi uprava našega lista. Opozoritev radi obrtnih tečajev. Opozarja se ponovno na razpisale obrtne tečaje: avtogeno-varilni tečaj, knjigovodski tečaj, krojni tečaj za damsko kroja-štvo, učni tečaj za računstvo in geometrično risanje, tečaj izpitnih predavanj. Za, slopje z vsemi pritiklinami vred. Ogenj je uničil tudi vse pohištvo, kuhinjsko opravo, življenjske potrebščine, seno in poljsko orodje. Z velikim naporom so rešili domačini le živino. Gašenje požara je bilo silno težavno, ker ni bilo nikjer v bližini vode in ker so bili vsi goreči objekti iz lesa. Škoda, ki jo trpi posestnik Rebernak, znaša nad 25.000 dinarjev, in je le deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal se ne ve, domneva pa se radi tlečega trama pri dimniku. izpitna predavanja je priglašenih dovolj udeležencev in se bodo v prihodnjih dneh predavanja razpisala. Za ostale točaje je dozdaj razmeroma malo oglasov, očivid->no iz razloga, ker prizadeti ne čitajo časopisnih obvestil. Ako bi ne bilo v kratkem dovolj prijav, se bodo tečaji odložili na jesenski itn zimski čas. Kamenjan. Ko se je 18 letni trgovski pomočnik Anton Falež vračal domov v Rače. se je iz zasede usula nanj prava ploha kamenja in je Falež poškodovan ter ranjen obležal na cesti. Falež se zdra- vi v mariborski splošni bolnišnici, za napadalci poizvedujejo. Ljubeznivi možiček. Utrujen je prišel sinoči z dela občinski uslužbenec, stanujoč v Mejiti ulici, in se ni zmenil za godrnjanje in priganjanje svoje boljše polovice, da bi moral v gozd po drva. Za plačilo, ker ga je zmerjala z grdim lenuhom, jo je mož pošteno naklestil. Zena pa si je v svoji globoki užaljenosti poiskala pravico pri orožnikih, kjer je odločno zahtevala kazensko postopanje proti, svojemu ljubeznivemu možičku. 10 in 20 dinarski falziiikati. Danes dopoldne je prinesel na policijo trgovski pomočnik Oskar Potočan dobro ponarejen 10 dinarski kovanec. Poleg 20 dinarskih so se pričeli v Mariboru pojavljati tudi že 10 dinarski ponarejeni kovanci. Ljudje bodite previdni pri sprejemanju kovanega denarja! Ukradena zlata ura. Neznan tat je včeraj popoldne ukradel iz suknjiča, ki ga je imel obešenega v trgovini v gradu trgovec z leseno robo Josip Krabat, moško zlato uro z zlato verižico v skupni vrednosti 2000 Din. Krabat je opazil tatvino proti večeru in jo prijavil policiji. Aretacija nevarnega vlomilca. Orožniki so aretirali 251etnega delavca Ivana Končnika, ki je pred tednom vlomil v stanovanje posestnika Vinka Pogača v Gmajni pri Pamečah in odnesel razno zlatnino v skupni vrednosti 1500 Din. Ob aretaciji so našli pri njem zlato verižico, last Pogača. Izročen je bil sodišču. Vozne olajšave. Tenis ima tekmo v Zagrebu od 15. do 17. maja. Dovoljena polovična vožnja na železnicah od 14. do 20. maja na podlagi legitimacije K—13. Proslava 25Ietnice društva »Srpska majka«. Dovoljena polovična vožnja na železnici za delegate od 19. do 28. maja. V Bukarešti od 9. maja do 9. junija razstava Male antante. Na romunskih železnicah 50 odstotni popust ter gijatis romunski viztfm. pJtui&ke. Pred oltar. V cerkvi Sv. Petra in Pavla odnosno v proštijski cerkvi v Ptuju so se poročili sledeči pari: VJadimi Tušak, trgovec pri Sv. Antonu v Slov. gor., hr Katarina Rakuš, trgovka v Ptuju; Maks Murko krojač, in Katarina Juršič, zasebnica, oba iz Ptuja: Helmut Gotz, drogist, in Herta Šoštarič, liči trgovca, ^ oba iz Ptuja; Franc SakelJok, kolar v Šturmovcih, in Genovefa Bezjak, kuharica v Ptuju. Bilo srečno! Sokolsko društvo — predavanje. V soboto 16. tm. ob 20. uri predava v prosvetni dvorani »Mladike« društveni zdravnik Sokolskega društva g. Dr. Vrečko »O utr jevanju«. Ker je predavanje popolnoma interna prireditev, vstopnine ni. Dobrodošli razen sokolskih pripadnikov tudi Prijatelji 'Sokolstva! REPERTOAR. Petek 16. maja: Zaprto. Sobota 16. maja ob 20. uri: »Sveti Anton, vseli zaljubljeni patron«. Znižane cene. Zadnjič v sezoni. Nedelja, 17. maja ob 15. uri: »Otroška plesna prireditev zagrebške plesne šole Mercedes Goritz-Pavelie«. Ponedeljek, 18. maja: Zaprto. Torek, 19. maja ob 20. uri: »Tuje dete«. Red A. Kina GRAJSKI KINO. Danes zadnji dan veliki kriminalni film »ZASLEDOVANJE«. V soboto premiera velefilma »Neporočena žena«. V glavni vlogi naša rojakinja Angela Zalokar in veliki filmski umetnik Emil .fan-TiillgS. Kino Union. Od danes velefilin »Sto dni Napoleona«, Werner Kraus, Gustav Griindgens, Elsa Wagner, Peter Voss v glavnih vlogah. anonHHBHHmtmatammm, . Sa&o&skeimU Sokol, Maribor I. priredi v nedeljo veliko veselico na letnem telovadišču. Igrala bo godba »Drava«. Vstopnine ni! Sokol Maribor II, Pobrežje priredi v soboto 16. maja ob 20. uri v dvorani br. Renčlja opereto »Kakor -stari tako mladi« v treh dejanjih. Gostuje dramski odsek Sokola Studenci, sodeluje 30 oseb. sal. orkester »Drave« in pevsko društvo »Enakost«. Vabljeni so vsi člani in cenj. občinstvo. Igra je zelo zabavna. Pridite polnoštevilno! Suadua i* '*o SK LJUBLJANA PRIBE! V nedeljo 17. t. m. nastopi SK Ljubljana prvič izven Ljubljane, in sicer v Mariboru, kjer bo •nastopil v prvenstveni tekmi proti SK Železničarju. Za nastop novoformiranega kluba SK Ljubljana, ki je kakor znano nastal iz fuzije ASK Primorja in SK Ilirije, vlada v vseh športnih krogih naše banovine, posebno pa v Mariboru izredno veliko zanimanje. Nedeljska tekma SK Ljubljana:SK Železničar bo pravzaprav ognjeni krst SK Ljubljana, ki bo prvič od svojega obstoja nastopila proti močnejšemu nasprotniku. SK Ljubljana bo razumjivo poslal v Maribor svoje najboljše moči, pa tudi SK Železničar bo nastopil s svojimi najboljšimi igralci, tako da obeta nedeljska tekma biti zares zanimiva in napeta. Delegiranje sodnikov. Mladinsko tekmo Rapid:Železničar dne 17. t. m. vodi na mesto g. Berganta g. F. Nemec. Konstituiranje odbora MZSP. Na zadnji seji Mariborskega zimsko športnega podsaveza se je novo izvoljeni odbor kon stituiral sledeče: predsednik Gnus Miloš, I. podpredsednik dr. Lutman Stane, II. podpredsednik Aljančič Lambert, tajnik 'Konič Pino, blagajnik Golubovič Vekoslav, teh. vodja Forstnerič Vili, ^gospodar iKrajšek Janko. Ostali odborniki'so: Voglar, Fišer, Kebrič, Cvirn, dr. Kac R., kap. Ilič, Čerin, dr. Velker, Vezjak, Korbar, Gladnik in Vetrih. Okrožni odbor LNP, službeno. Razpored tekem za nedeljo 17. t. m.: V Mariboru na igrišču SK Rapida ob 9.30 prvenstvena tekma SK Rapid mladina :SK Železničar mladina. Službeni odbornik g. Stojjič. Na igrišču SK Železničarja ob 14. poskusna tekma SK Slavija tPobrežje) : SK Železničar rezerva in ob 16. prvenstvena tekma SK Ljubljana :SKŽelezini-čar. Službujoči odbornik g. dr. Glušič. V Ptuju na igrišCiu SK Ptuja ob 16. prvenstvena tekma SK Ptuj:SK Drava. Službujoči odbornik g. Nagelschmidt. Tajnik. 1S&K Maribor, lahkoatletski odsek prirejaj nedelj, dne 17. t. m. na stadionu SK Železničarja s pričetkom ob 9. uri medklubski lahko-atletski meeting za katerega so prijavili mariborski, klubi svoje najboljše atlete. Sodelovala bo tudi ekipa SK Ptuja. Program tekmovanja je zelo pester ter bodo nastopili senjo.rji, junforji in veterani. !fioniča, da ni postala žrtev ognjenega V Mariboru, dne 15. V 1936. 11 ur EMGeNIJ SABANOV: fhasiem\4e f&oOtsotfa RoBofo ROMAN Med tem se je spravila neka .pošast tudi iiad ogromni kip ustanovitelja drugega imperija in ga skušala dvigniti s podstavka, toda bil je vendarle pretežek. Zato so ji priskočile na pomoč druge in z združenimi silami je soha nazadnje le popustila. Ko je bila zvrnjena na tla, so jo pošasti — Bog si ga vedi čenvu — dvignile in odnesle divje tuleč dalje po mestu vse do cerkve sv. Petra, kjer so vdrle v stavbo in postavile, bronastega velikana — na altar. To jim je očividno tako zelo ugajalo, da so pričele divje plesati naokoli. Potem so — zopet Bog vedi zakaj —^ vizele kip in ga zopet vlekle s seboj, dokler se ga nazadnje niso naveličale ter ga vrgle v Tibero. V reko je pa padel tako, da sta glava in dvignjena desnica moleli iz valov in se je zdelo, ko da kliče potapljajoči se človek t»a pomoč in se še z zadnjimi silami upira smrti ter večni porabi. Človek, ki bi šel po na- nakljiLčju mimo, bi si morda celo domišljal, da sliši obupni: »Aiuto!« Podobnih čudnih pobalinstev so napravile gorile, a tudi druge pošasti še več. Kar na lepem so n. pr. porušile Beneško palačo in potem pretaknile vse po ruše vinah, med katerimi so našle tudi zelo veliko zastavo ter jo vihrajoče odnesle s seboj, kakorda so sedaj one naslednice rimskega imperija in vladarice večnega mesta. Da je bil prizor še bolj grotesken, je našla zaostala gorila nekod še neko črno čepico ter jo posadila na glavo tisti, ki je nosila zastavo. Pri tem so ostale neprenehoma kričale, da se je zdelo, ko da obhaja Rim novo veliko manifestacijo v proslavo kdo ve katere obletnice ali zmage. Ves dan je trajal divji hrup, zvečer so pa pošasti utrujene legle po tleh kar po ulicah in trgih ter pozaspale. Samo zmaj človek je bdel. Stopal je s svojimi ogrom nimi nogami po Apijski cesti in premišljeval. Zavojeval je Italijo, njeno središče, večni Rim in Vatikan, toda zadovoljstva ni čutil. V njem je bila kljub temu obupna praznina. Zmaj-človek je bil sredi svoje strašne in zmagovite vojske obupno sam. Ta svet živalskih velikanov mu je bil tuj. Ni se mogel zliti z njim v enoto enakega med enakimi. Novogvinejski zmaji, ki so imeli njemu enako zunanjo telesno obliko in so mu bili tako najbližji, so bili vendarle še vedno živali brez človeškega razuma, s katerimi se ni mogel sporazumeti tako, kakor si je želel. »Premagal sem velik narod, osvojil ob širno državo,« je premišljeval. »Pred menoj trepeče svet. Strašna groza se širi pred mojimi pošastnimi krdeli. Človeštvo gine, ali pa beži v blaznem strahu dalje, ne da bi samo vedelo kod in kam. Jaz pa sem sam na vsem vesoljnem svetu, kakor je bil Adam, ko ga je Bog ustvaril.« S povešeno glavo je stopal dalje po cesti, ki je videla v tisočletjih že toliko vojska in prizorov, toliko življenja in zgodo- vine, a še nikoli dotlej zavojevalcev v gro zotnih oblikah pošastnih živali. In premišljeval je naprej: »Kaj naj storim? Naj zaustavim vse te svoje črede in jih organiziram za novo življenje v osvojeni državi? Toda kako? Kdo me bo razumel? Ko bi imel vsaj same zmaje, kakršen sem jaz! Potem bi se morda dalo kaj napraviti. Toda z vseffl' temi tako raznolikimi bitji! Ne. to ni mogoče.« Postal je nemiren in nestrpen: »Kaj naj tedaj storim? Uničujem dali® vse, na karkoli naletim? Naj vihram preko sveta kakor mongolski Tamerlan? Dr. Servacij Evarist hoče tako. Njegova želja je, pokončati človeštvo. Bog vedi. zakai to hoče?« Novo vprašanje ga je nenadoma vsega zaposlilo. Nazadnje je pa razsodil: »Ne, tega ne vem, zakaj hoče človeštvo pokončati, toda dobro vem, da ne bo prav nobene škode, ako ga res uničimo, čemu bi še dalje živelo, trpelo, se mučilo? Torej naj ga res uničimo?« (Dalie sledi ) Jfl aiuUišUA Ut SMk Ljubezen in zakon pri divjakih Vse naravne dogodke si divjaška plemena razlagajo kot čudeže. V tem so divjaki morebit srečnejši od nas civilizirancev. Divjaki nimajo vere, a imajo strah. Tako izvirajo tudi neštete zapovedi in prepovedi, ki urejajo ljubezensko in zakonsko življenje primitivnih ljudstev, iz strahu, da bi njih kršitev kaznovale čudežne sile s strašnimi kaznimi, kakor s sušo, nevihtami, lakoto, potresom, boleznimi. Nam se zdi vse to »naivno« in vendar je v tej naivnosti modrost divjakov. Zakoni med sorodniki, tudi med daljnji-mi, in celo flirtanja bratrancev s sestričnami so pri divjakih strogo prepovedali^ Naravna ljudstva tudi ne bi mogla razumeti naše navade, da pošiljamo bolehne ali noseče žene v tovarne in pisarne. Divjaki takim "ženam ne dovoljujejo niti dela v kuhinji. To prepoved utemeljujejo z ražnimi mističnimi nevarnostmi, toda uspeli je ta, da obvarjujejo ženo in potomstvo težke zdravstvene škode. — Njih modrost gre še dalje. Pri divjakih tudi možu noseče žene ni dovoljeno, da ženo prav v času. ko je najbolj potrebna njegove pomoči. Takih določb civilizirani svet ne pozna! Primitivni narodi so v ostalem že davno rešili težaven problem *a ohranitev neke estetike in higiene v zakonu. strani pa je tudi včasih mož prisiljen, da prelomi zvestobo, na primer, če odhaja na lov, ali v vojno. Zakonolom naj ga v svoje dete« in Andersen-Meškovo pravljično igrico s petjem v 6. slikah »Mati«-— Visoka pesem materine velike ljube- teh nevarnih primerih obvaruje nevar- zni in žrtve do njenih najdražjih je zadi-nosti in mu poveča pogum. Nam se zdi | hala na sokolskem odru. Pretresljiva čudna takšna seksualna morala, a ven-1 igrica, prizorček, kakor vse druge do* dar se divjak očuva z njo nekih nevar- j bro izvedene točke sporeda, so segte nosti, ki nastajajo z odrivanjem erotičnih : navzočim do srca. Solznih oči so zapu-želja, ki vodijo do znanih nervoz, o ka- šČali dvorano s ponovnim spoznanjem v terih nam govori moderna psihoanaliza. Stari Grki so imeli za te odrinjene eroti- Namreč problem ločenih spalnic. Divja- tične želje takozvano Bakhovo noč, ko kova koča je dejansko razdeljena v dva $ta smela mož in žena po mili volji lomiti prostora: eden je za moža, drugi za že no. Vprašanje poročne noči, v kateri je morala mlada žena prestati težke duševne in telesne muke, je pri primitivnih svoj zakon, primitivna ljudstva pa imajo zapovedi, ki jim zapovedujejo isto. V seksualni morali primitivnih ljudstev se razodeva polno majhnih modrosti, ki ljudstvih rešeno. Pri nas ga sicer ni po- pa imajo veliko higiensko, socialno, bio-t.rebno reševati, ker se po navadi samo j loško j„ psihološko smotrnost. Ta smo-reši... Večina naravnih ljudstev pozna trnost nas preseneča tem bolj, ker je ni namreč neko dobo med poročnim dnem spočelo razumsko tehtanje, temveč samo in pričetkom zakonskih odnosov, kj tra- instinkt. In že Schopenhauer je nekoč ja devet dni, a tudi tri mesece. Civilizi- deial, da omogoča razum odločitev med ranec ne bi imel takega potrpljenja! Pojem zakonske zvestobe pa pri divjakih ni absoluten. Pri nekaterih primitivnih ljudstvih ni zakonolom samo dovoljen, marveč celo zapovedan. Če je ua pr. žena povila mrtvo dete, mora pripadati najprej drugemu moškemu, pred- različnimi možnostmi, da pa izgubi človek z njim nepogrešno sigurnost dejanja, ki je lastna nagonu. HGVitt no 1ahko obnovi odnose s svojim možem j Lepa prodava materinskega dne. Ze-bi se udeležil vojnih pohodov m nevarnih m moz-ima pravico zahtevati, da žena ■ io icpo in primerno je tukaišnjl Sokol pro lovov. I ako je mož prisiljen skrbeti za prelomi zakonsko zvestobo. Na drugi; s|avi, v nedejio materinsk‘j dan Bogat spored, ki ga je izvedla ob velikem odobravanju sokolska in šolska mladina, je Poletni v^zni red veljaven od 15. maja. Nocoj o polnoči je stopil v veljavo novi vozni red na naših železnicah. Na progah, ki vodijo tnifno Maribora ni bistvenih sprememb, izvzeniši nekaterih vla kov, ki so na novo upeljani. Vendar pa imajo nekateri vlaki, ki prihajajo in odhajajo iz Maribora nekoliko spremenjene prihode in odhode. Novi vozni red velja za poletni čas. duši: da močno čez vse, res je ljubeč® srce, nihče pa ne ljubi ’;o mati. Vlogo matere je čuvstveno in odlično odigrala s. podnačelnica Gašparičeva. Za uspelo prireditev se je z vso ljubeznijo do stvari zavzelo tukajšnje učiteljstvo. Obisk ie bil sicer lep, žal pa ne tak kakor je bilo pričakovati in bi bila prireditev kot taka zaslužila. Sokolska organizacija je vendar državna, zato nikakor ne kaže iijenil' prireditev omalovaževati. REPORTAŽA V ŠTEVILKAH. Labudar povzroči vsako leto v gozdovih ameriških držav nad 20 iniliiono'; dolarjev škode. * V dominikanskem samostanu na D«; najti hranijo zanimivo knjigo, v kateri so vpisana mena vseh menihov/ ki kedaj živeli v samostanu. Knjiga je visoka 120, široka pa 90 cm. Posamczt1' listi so tanke deščice, preoblečene s pergamentom. $ Knjižnica angleškega muzeja je nar vseboval srčkane deklamacije, petje, pri-1 večja na svetu. Šteje nad 4 milijone zorček Anice černejeve »Mamica išče knjig. Mali oglasi Odhod vlakov iz Maribora Prihod vlakov v Maribor Cas odh. | Vrsta vlaka v smeri Cas prih. Vrsta vlaka iz smeri 2.41 B 501 Ljubljana, Trst, Zagreb, Su- 2.55 B 502 Trst, Ljubljana, Beograd, ša!:, Split, Beograd Split. Sušak. Zagreb 5.10 P 515 Ljubljana, Zagreb 6.39 P 512 Ljubljana 9.45 P /619 Ljubljana, Zagreb, Postojna 7.50 B 510 Beograd, Split, Sušak, Za- 13.58 B 505 Ljubljana, Trst Zagreb, Su- greb, Ljubljana (15. VI. do šak, Split 15. IX.) 14.15 P 523 Ljubljana. Postojna, Trst 9.08 P 516 Ljubljana 18.00 P 525 Ljubljana, Zagreb 10.59 P 518 Postojna, Ljubljana, Zagreb 21.10 B 509 Zagreb, Sušak, Split, Beoj. 15.52 B 506 Split, Sušak, Zagreb, 'trst. grad, Ljubljana (15. VI. do Ljubljana 15. IX.) 17.29 P 524 Postojna, Ljubljana. Zagreb 21.4H P 527 Zidani most, Ljubljana 22.13 P 526 Ljubljana. Zagreli 5.33 P 1111 Murska Sobota, Kotoriba 6.39 P 512 Čakovec, Kotoriba 8.35 P 1119 Čakovec 8.54 P 1124 Kotoriba, Murska Sobota 11.48 P 1113 Murska Sobota, Kotoriba 14.21 P 1130 Čakovec 17.11 P 1115 Murska Sobota, Kotoriba 18.18 P 1126 Kotoriba. Murska Sobota 21.40 P 52T Čakovec, Kotoriba 21.37 P 1128 Kotoriba, Murska Sobota 4.36 P 9022 Ruše 5,32 P 9023 Ruše 5.44 P 9012 Prevalje, Velenje. Celovec 7.33 P 9011 Prevalje, Slovenjgradec ‘ 13.20 P 9014 Prevalje, Velenje, Celovec 12.26 P 9013 Celovec, Prevaiie. Velenje 14.28 P 9024 Ruše 16.52 P 9025 Ruše 18.42 P 9016 Prevalje, Celovec 20.30 P 9015 Celovec, Prevaiie, Velenje 3.18 l> I8S VVlen, Berlin, \Warszawa 2.19 D 187 Berlin, Warszawa, Wien 7.08 P 614 Št. Ilj, Wien 7.38 M9611 Št. Ilj (Samo ob delavnikih) 8.12 E 242 Wien, Praga (Od 15. VI. do 8.25 P 615 Wien, St. lij 15. IX.) 12.14 5 1213 Mlirzzuschlag, Graz, Št. Ilj 10.00 P 612 Št. lij, Wien 13.34 D 181 Praga. VVlen 13.05 P 622 Št. lij, Wien 17.42 P 611 Wien, Št. Ilj 16.15 D 182 Wion, Praga 20.41 F. 241 Praga, Wien (15. VI. do 15. 18.30 M9612 Št. Ilj (Samo ob delavnikih) IX.) 20.45 P 616 St. III, VVien * 21.28 P 613 \Vien, Št. Ilj Razno V nedeljo, dnu 17. t. m. bo OTVORITEV Stanovanie SOBO S HRANO in posebnim vliodom oddani. novega kegljišča in vrtna v<^- Vrhanova 28, pritličje, desno. sulica z godbo v gostilni Partlič, Zg. Duplek, pri mostu. 2377 SAMO 2 DNI! Narodna ročna dela sc prodajajo na stojnici Vodnikov trg. v petek in soboto. 2372 V nedeljo otvoritev krasnega GOSTILNIŠKEGA VRTA s koncertom v gostilni Kren, Pobrežje. Pristna vina, piSke, domače klobase, meso iz kible. postrežba točna. Se priporoča gostilničar Kle-tnenšak. 2370 DIN 20,— ženske jopice naprodaj pri Trpinu Vetrinjska 15. 2260 Slutbo Me POŠTEN IN ZANESLJIV INKASANT vešč svojega posla, sprejme Sc inkaso obrokov in računov 2—3 tvrdk v Mariboru in okolici, (jarancija na razpo* lago. Ponudbe pod »Siguren uspeh« na upravo lista. 2359 2376 Lokal LEP LOKAL na prometnem kralti se s I. junijem odda v najem. Uprava hiš Pokojninskega zavoda, Kralja Petra trg. 2331 Službo dobi Delo dobi prav dober KROJAŠKI POMOČNIK takoj pri li. Kodrič u, kfo-jaštvo. Koroška c. 47. Mar'* bor. _______________ JJll PRIDNO KUHARICO . z večletnimi izpričevali, opravlja tudi vsa druga sprejmem. Naslov v uPr?„ lista. Sobo odda 23t>' 9 Prazno, separirano. solu^n° SOBO v bližini parka oddani. Našlo v upravi »Večernika«. t\'ftibna n*«n«niU sc ne i«da aj Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljen soprog, oče, stari oče in tast. gospod ALOJZIJ RAUNIG upokojenec državnih železnic, v sredo, dne 13 maja 19,ob 17. uri po doi-gem, težkem trpljonju v 78. letu starosti 13ogu vdano preminul. Pogreb blagega pokojnika se vrši v petek, dne 15. maja 1936 ob pol 15. uri od mrtvašnice na Pobrežju. Sv, maša zadušilfca se Ivo brala v ponedeljek, dne 18. mala 1936 ob 7. uri v magdalcn-ski cerkvi. Maribor, dne 14. maja 19Jo. 2375 Globoko žalujoči zaostali. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni dei odgovarja SLAVKO REJA Tiska Mariborska tiskarna d d.. predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.