Poštnina plačana v gabnvUA. Leto LXXm., št. 26(V Ljubljana, sreda i*. Cena Din 1.— Izhaja vsa.k dan popoldne Izvzemal nedelj« in praznike. — Inaer&tl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst A Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S, večji tnaeratJ petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« ▼elja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 6 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st_ 10.351. IX Kit 6/40-13 V IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA! Okrožno kot zborno sodišče v Ljubljani je vsled naredbe z dne 18. 10. 1940, s katero je bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 23. 10. 1940 javno pod predsedstvom sos. Breliha Ivana, v navzočnosti sos. Lcdcrbas Rajka in sos. dr. Felaher Julija kot sodnikov in n. p. Prijatelja Marijana kot zapisnikarja, v prisotnosti zastopnika ras. tožilca dr. Sviclja Antona, obtoženca in branilca dr. Krivica o obtožbi, katero jc dvignil zasebni tožilec Zajec Adolf zoper Zupančiča Josipa, zaradi prest, po čl. 52/11 zakona o tisku, in je po predlogu tožilca, naj se obtoženec obsodi v smislu obtožnice dne 23. 10. 1940 razsodilo tako: Zupančič Jože, sin pok. Antona in pok. Uršule roj. Zupančič, rk. vere, rojen 1. III. 1894 v Zavrtačah pri Višnji gon, stanujoč v Ljubljani, Kersnikova ul. 8, pristojen v Ljubljano, novinar, urednik »Slovenskega Naroda«, oženjen, brez premoženja, je kaznovan po zakonu o tisku, je kriv, da je v številki 97 v Ljubljani izhajajočega dnevnika »Slovenski Naroda z dne 27. 4. 1940 kot urednik na vederega lista na Jesti strani v četrtem stolpcu pustil priobčiti sledeči članek: »Učitelj pretepel kmečkega fanta. Novo mesto. 26. aprila. — Učitelj Zajec Adolf iz Cadreža jc napravil x družino izlet v okolico. Da bi ne delal nepotrebnih ovinkov po cesti, se je poslužil poljskih poti in končno rudi že posejanih in obdelanih njiv, po katerih je mosTco pešačil. Ko je šla vsa družina čez posejan« in obdelane njive, last posestnika Drenika iz Vinjega vrha pri Beli cerkvi, je stopil proti Zajcu domači sin Drenik Alojz, ki je Zajcu sreda hojo čez obdelane njive prepovedal. Kako si je Zaje to prepoved tolmačil, je razvidno najbolj iz dejstva, da je pobral v bližini kol. s katerim je začel neusmi'jeno obdelovati posestnfkoveca sina. Napadalec je Dren ikru priza-dej.il težke poškodbe na glavi, zaradi katerih je moral fant v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Tako pravi ena verzija. Ni pa seveda izključeno, da je bil učirelj g. Zajec primoran seči po kolu in da je ravnal samo v silobranu«. S tem je zakrivil prestopek po čl. 52/1 tisk. zakona, ker je priobčil o zasebnem to?ite'ju nekaj neresničnega, kar nre.cne škodovati njegovi časti, dobremu imenu in družabnemu ugledu in se vsled tega obsodi: po Čl. 56/2 t. *. t uporabo 8 71/5 kz. na 6O0.— din in 600.— din. sirupa j 1.20C.— din denarne kazni, plačljive v 8 dneh po pravnomočnosti sodbe in spremenljive ob neizterljivosti v 20 dni zapora; po čl. 62 t. z. na plačilo marertalne odškodnine v znesku l.OOO.— din zasebnemu tožilcu Zajcu Adolfu. plačljivo po cl. 40 t. z. t 14 dneh po pravnomočnosti sodbe; po čl. 63 t. z. pa, da mora na svoje srroSke dati oSiav-iti dispozitivni del re sodbe na čelu lista »Slov. Narod« in to v eni od prvih dveh številk, ki tzideta po dostnvirvi pravnomočne sodbe obtožencu. Končno se obtoženec obsodi, da mora po S 310 in 314 kp. povmici vse stroške kazenskega postopanja v 8 dneh po pravnomočnosti sodbe in stroške ev. izvršitve zaporne kazni, kateri stroški se izreko za izterljive ter da mora v smislu po 8 314 a kp. plačati povprečnino v znesku 500.— din. V Ljubljani, dne 23. okt. 1940. Prijatelj l. r. Brelih L r. OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI. Prvi razgovori Molofova v Berlinu Po nekaterih trditvah gre za razširjenje gospodarskega sodelovanja, po drugih pa tudi za ureditev raznih problemov na Bližnjem in Daljnem vzhodu Berlin, 13. nov. i. Včerai ob 10. le prispel s posebnim vlakom v Berlin predsednik sovjetske vlade in komisar za zu-nanie zadeve Molotov Po slovesnem sprejemu na oostaji kier ea ie pozdravil zunanji minister Ribbentroo se ie ob 11 odpeljal z več spremljevalci v novo kacelar-sko palačo kjer ie obiskal zunanjega ministra. Ob 15 ie predsednika sovjetske vlade sprejel ooelavar nemške države H;tler v kancelarski palači. Razgovoru obeh državnikov sta prisostvovala tudi zunanji minister Ribbentroo in pomočnik za zunanje zadeve Dekanozov. Molotovu na čast ie priredil snoči zunanji minister Ribbentroo v hotelu »Kai-^erhof« sprejem, katerega se ie udel^ž 1 vse spremstvo Molotova sovjetsk; poslanik Škvarcev z osebjem in vodilne osebnosti Nemčije ter narodnosocialistične stranke. Današnji nemšk' tisk prinaša obširna poročila o obisku Molotova v -Berlinu navaja vse podrobnosti in 3fJ*Tr?5 o^^^iva dejstvo, da ie ra7?ovor MoPJJova s Hitlerjem traial 2 in pol uri. Rusko uradno poročilo o sprejemu Molotova Moskva, 13. nov. j. (Tass). Sovjetsko uradno poročilo o obisku predsednika sveta ljudskih komisarjev in komisarjev za zunanje zadeve Molotova v Berlinu Ima naslednje besedilo: Zvečer 11. novembra je predsednik sveta ljudskih komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov prestopil nemsko-sov- jetsko mejo pri postaji .Malkinia. kjer so ga sprejeli zastopniki nemške vlade ter ga pozdravili. Pri sprejemu so bili šef zveznega štaba Hitlerjevega namestnika, vrhovni vodja SS Stenger in mornariški kapetan Stoeptiasius. 12. novembra ob 11. berlinskega Časa je tovariš V. M. Molotov prispel v Berlin. Hkrati s tovarišem Molotovom je prispel tjakaj tudi poslanik Sovjetske unije v Nemčiji tovariš škvarcev. ki je k sprejemu tovariša Molotova že prej odpotoval na sovjetsko-nemško mejo. V Berlinu je bil tovarišu Molotovu s strani nemških oblast ev prirejen svečan sprejem. Že dol gro pred prihodom vlaka na Anhaltski kolodvor so se tamkaj zbrali zastopniki nemške vlade, vrhovnega po-veljništva nemške armade, diplomatskega zbora v Berlinu, sotrudniki sovjetskega poslaništva In trgovinskega zastopstva v Nemčiji ter tuji in nemški novinarji. Peron je bil okrašen z zelenjem in cvetjem. Vojna na morju Podrobnosti o napadu nemške eklopnice na angleški konvoj na Atlantiku London, 13. nov. s. (Reuter). Admirai-liteta j-e objavila snoci komunike o napadu neke nemške vojne ladje na konvoj angleških trgovskih ladij na AtlantiKU pretekli teden. Komunike pravi med drugim: Sedaj je z gotovostjo znano, da so razen devet ladij vse druge iz konvoja, ki je bil napaden od nemške vojne ladje v noči na 5. novembra na Atlantiku, rešene. V tem konvoju je plulo 38 trgoviiiskih ladij, ki so vozile v Anglijo živež in razno drugo blago. Fina izmed ladij se je oddaljila od skupine. Nemci so v svojem uradnem poročilu objavili, da so bile vse ladje iz tega konvoja potopljene. To ni točno. Nasprotno je možno, da se je ie katera izmed devetih pogrešanih rešila, skoro tri četrtine ladij iz tega velikega konvoja skupno s 15O.0O0 prostominskimi tonami pa se je rešilo. Zato gre zasluga veliki spretnosti kapitanov ladij, ki so ob pričetku napada razpršili konvoj in se poslužili dima za kritje ladij, prav tako pa gre zasluga junaštvu pomožne trgovske križarke >Jabes Bav«. Točni podatki o spopadu pomožne križarke z na padajočo sovražno vojno ladjo še niso na razpolago, znano pa je, da se je >Jabes Bay« kljub slabši oborožitvi takoj spustila v borbo s sovražno vojno ladjo in je na ta način omogočila angleš-škim trgovskim ladjam, da so ušle pred napadalci. »Jabes Bay« je tudi še nadaljevala borbo s sovražnikom, ko je bila že precej poškodovana in je močno gorela. Skoro dve uri po začetku borbe so z drugih ladij opazili na pomožni križar ki eksplozijo. Admiraliteta objavlja z obžalovanjem, da je treba pomožno kri žarko »Jabes Bav« smatrati kot izgubljeno. 65 preživelih članov posadke se nahaja na krova neke trgovske ladje. Sorodniki žrtev bodo obveščeni, čim bodo imena žrtev ugotovljena. Admiraliteta navaja nato imena 24 trgovskih ladij istega konvoja, ki so sedaj ie varno dospele v luke. Nekaj ladij je še na poti. London, 13. nov. s, (Reuter). Kapitani angleških trgovskih ladij iz konvoja, ki je bil 5. t. m. napaden na Atlantiku, pravijo, da je napad 'izvršila najbrže ena Izmed žepnih oklopnic, bodisi >Admiral Scheert ali pa »Deutschland«, ni pa še izključeno, da je bila napadajoča ladja križarka tipa »Niirnberg«. Napadajoča ladja je bila opažena prvič zvečer ob nastopu mraka. Iz daljave 8 milj je začela ladja takoj streljati na največjo ladjo v konvoju. Streli so padali precizno in redno po pet naenkrat. Angleški kapitani sodijo, da so bile izstreljene granate iz 30 cm topov. Vreme za napad je bilo zelo ugodno in morje mirno. Napadene angleške ladje so se po navodilu takoj razkropile. Pomožna križarka »Jabes Bay«< (14.000 ton), ki je spremljala konvoj in je bila neprimerno slabše oborožena nego sovražna ladja, je takoj prešla v napad. Angleški kapitani pravijo, da ni dvoma, da so vsi člani posadke na pomožni kri žarki morali vedeti, kakšna usoda jih čaka. Kljub temu se je pomožna križarka borila do zadnjega in je streljala t vsemi topovi še potem, ko se je že potapljala. O 11 a w a, 13. nov. s. (Reuter). Na neki švedski tovorni ladji je dospelo davi v neko vzhodno loko 65 preživelih članov posadke potopljene pomožne angleške križarke »Jabes Bav«. »Bremen« potopljen? New York, 13. nov. s. (Reuter). Po zasebnih informacijah, ki so prispele v San Francisca, je bil nemški prek orno mik >Bre-men> baje že pred nekaj tedni v Kategatu potopljen od angleške podmornice in sicer 4 milje severno od otoka »Sjolandc. Gornji del ladje baje še sedaj gleda iz vode. General Antonescn na poti v Rim Bukarešta, 13. nov. AA. (Rador). Predsednik rum unske vlade Antonescu je na povabilo Miissolinija odpotoval snoči ob 20. v Rim. Rumunska delegacija bo prispela v Rim jutri zjutraj. Pri izhodu lz kolodvorskega poslopja sta bili razobešeni nemška In sovjetska državna zastava. Na ulicah v. bližini kolodvora se je že dolgo pred prihodom vlaka zbrala velika množica ljudstva. Točno ob 11. je vlak prispel na kolodvor. Predsednika sveta ljudskih komisarjev Sovjetske unije in zunanjega ministra Molotova so pozdravili nemški zunanji minister Ribbentrop, vodja vrhovnega povelj-ništva nemške vojske generalni marša) Keitel, vodja nemške delavske fronte dr. Ley, vodja nemške policije Himmler, vodja tiskovnega oddelka nemške vlade dr. Diet-rich. državni tajniki zunanjega ministrstva VVeizsacker. Bohler, Keppler, poslanik Rit-ter. mestni poveljnik Berlina general Sei-fert. berlinski župan Steeg in mnogi drugI Po izmenjavi pozdravov med tovarišem Molotovom in Ribbentropom sta tovari.* Molotov in Ribbentrop pregledala na kolodvoru postavljeno častno četo. Tovariš Molotov je nato v spremstvu g. RIbbentropa odšel v dvorec Bellevue. Ves tisk nemške prestolnice, kakor tudi province označuie soglasno prihod tovariša Molotova v Berlin kot dejstvo prvovrstnega političnrgra pomena. Tatakava odpotoval iz Moskve v Berlin Moskva, 13. nov. s. (Ass. Press). Novo imenovani japonski veleposlanik pri ruski vladi admiral Tatekava je odpotoval v Berlin. V tem vidijo potrdilo, da se razgovori Molotova v Berlinu res tičejo tudi japon-sko-mskih odnošajev. Revizija gospodarskega sodelovanja Berlin, 13. nov. e. (TJnited Press) Obisk Molotova v Berlinu se ie že dalje Časa pričakoval in ima nedvomno značaj formalne vrnitve dveh obiskov Ribbentropa v Moskvi v preteklem letu. Prvič ie Ribbentroo obiskal Moskvo v t-etiem tednu meseca avgusta, ko ie bil podpisan nem- ško-sovjetski nenapadaln: pakt drugič Da 28. septembra, ko ie bilo objivljeno nem- ško-rusko obvestilo glede medsebojnega konzultiranja Takrat sta šef sovjetske vlade in Ribbentroo podpisala tudi tako zvano obmejno prijateljsko noffodbo, s katero ie bila definitivno začrtana meia med sovietsko vlado in Nemci io. To pot bo vsekakor izvršena obsežna reviziia sovjet-sko-nemškega gospodarskega sodelovanja ki bo naibrže glavni predmet razgovorov, kakor vse kaže. To potrjuje tudi prihod dr. Karla Schnurreia. šefa nemške gospodarske delegacije iz Moskve v Berlin. Angleška tolmačenja Boston, 13. nov. s. Chrlstian Science Monitor komentira obisk Molotova v Berlinu in poudarja predvsem, da je pač s tem obiskom izginilo za AngUjo, za Zedinjene države in za Turčijo vsako upanje, da bi sa utegnila Rusija v sedanji vojni aktivno postaviti na njihovo stran proti Nemčiji. Po mnenju lista pa to za Anglijo ne bo prevelika izguba, ker so demokracije že itak močno pridobile s ponovno izvolitvijo Roosevelta v Zedinjenih državah in bodo morda pridobile še s spremembo stališča Francije. Glede predmeta razgovorov v Berlinu, misli list, da gre najbrže za načrt velike razdelitve interesnih sfer med Nemčijo in Rusijo. Nemčija naj bi najbrž kakor o priliki lani sklenjenega nenapadalnega pakta pristala na teritorialne koncesije Rusiji v zameno za povečanje dobav surovin. List pravi, da se zdi potovanje Molotova v Berlin na prvi pogled kot nemška diplomatska zmaga, toda spomniti se je treba, dn je z nenapadalno pogodbo, sklenjeno lani z Nemčijo, dosegla Rusija s pridobitvijo ogromnih teritorijev nedvomno mnogo večje koristi kakor Nemčija. Sedaj bo najbrže N^mči-fa ponudita Rusiji nove koncesije teritorialnega značaja, o katerih morda misli, da bi jih lahko pozneje umnknila. toda Molotov bo vsekakor previden in Ru-«dja se bo naibrže poslužila stare taktike, da bo Izmed ponnienega vzela ono, kar bo brez težav dosegljivo. List misli da bo šlo v Berlinu v glavnem za tri vprašanja. Predvsem se zanima Rusija za Dardanclc. Rusija Se vedno nima prostega izhoda s črnega morja. Poleg Dardanel igra tu vlogo tudi vprašanje Sueza in Gibraltarja, ki sta v oblasti Anglije, napram Rusiji pa na Bližnjem vzhodu Anglija po mnenju lista ni vodila nikdar preveč prijazne politike. Zato ie moeroče. dn bo pristala Nemčija na koncesije Ruslii glede Dardanel, Rusija pa bo kot proti- uslo^o jam^Ma za nevtralnost "Turčije. Druera možnost Vconeesij. ki bi jih napravila Nemčija Rusiji bi bil nemški pristanek na rusko pksrianzivnost preko Perzije k Perzijskemu zalivu S tem bi Rvsija prišla do Indijpkepa oceana, kar bi bilo velikega pomena za njeno pomorsko trgovino. Tretji predmet razgovorov razprave bodo najbrže rusko-japonski odnošaji. Obstoji možnost, da bi si Rusija in Japonska razdelili interesne sfere na Kitajskem, pri čemer bi Rusija nehala voditi Japonski sovražno politiko na Kitajskem. List misli, da je v nekem pogledu japonska ekspan- zivnosrt na Kitajskem Rusiji samo všeč, ker je s tem od vrnjena prejšnja nevarnost japonske ekspanzivnosti proti ruskemu ozemlju na Daljnem vzhodu. Obenem pa lahko tudi Japonska najde mnogo več koristi na Kitajskem, nego na ruskem Daljnem vzhodu. Veliko zanimanje v Turčiji Carigrad, 13. nov. e. Obisk Molotova v Berlinu predstavlja središče pozornosti turških političnih krogov In je zlasti zadnje tri dni sprožil razne verzije in ugibanja o njegovem namenu. Turški službeni krogi so mnenja, da predstavlja ta sestanek zelo pomemben datum v mednarodnem položaju, vendar so glede vesti, ki spravljajo tudi Turčijo v zvezo z njim. zelo rezervirani. V nekaterih političnih krogih smatrajo, da bo v berlinskih razgovorih Turčija zavzela posebno mesto in da bodo razmotrivali o njenem političnem položaju. Zanimivo je pri tem, da turški 1'sk ne objavlja o tem nobenih komentarjev, pač pa je mnenja, da bo vse, kar sc bo razpravljalo, nedvomno izrednega pomena. Francosko mnenje Vichy, 13. nov. s. (Ass. Press). Po francoskih informacijah imajo razgovori Molotova v Berlinu dvojni namen: 1 Poiskala naj bi se podlaga za politično in gospodarsko sodelovanje Rusije z velesilami osi na eni strani ter po možnosti tudi z Japonsko na drugi strani. 2. Proučile naj bi se možnosti za razširjenje nemško - ruskega nenapadalnega pakta za daljši rok in na širši osnovi. Švicarska mnenja Curin, 13. nov. i. (SDA). Švicarski listi objavljajo razne domneve glede ozadja potovanja sovjetskega zunanjega ministra Molotova v Berlin. Splošna sodba je. da se bodo obravnavala vprašanja velike da- lekosežnosti za bodoči razvoj evropske situacije, vendar pa ni mogoče trditi ničesar konkretnega, ker so tako v m prodajnih krogih v Berlinu, kakor tudi v Moskvi bili doslej skrajno rezervirani v pojasnilih berUnskega sestanka. »Tribune de Lausan-ne« smatra potovanje sovjetskega zunanjega ministra v Berlin kot znak. da se Rusija poslej priznava kot privrženka politiki držav osi. List se vprašuje, za kakšno ceno se je Rusija nagnila na stran držav osi ter sodi. da se ta cena imenuje Dar-danele. Verjetno je tudi, da bodo osrednja Azija in Bližnji vzhod proglašeni za sfero, ki se prepušča ruski eksp^" ; M. Ogorčene borbe ob albanski mefi Po atenskih poročilih so Grki odbili italijanski napad na makedonskem bojišču Atene, 13. nov. s. (Reuter). Po radnjih poročilih z bojišča so Grki konsolidirali svoje postojanke na levem krilu fronte v Epiru, kakor tudi v centru. Na makedonskem bojišču so poskusili Italijani narai. ki pa ie bil zadržan. Proti Korči dovažajo Italijani ojačenia vojske in težko topništvo z obale. V Epiru so dosegli Grki lokalni uspeh ter so zajeli 500 italijanskih ujetnikov in 350 mul. Italijanska letala so bombardirala nekaj vasi v Epiru. Med civilnim prebivalstvom ie bilo nekai žrtev. Grško uradno poročilo Atene, 13. nov. s. (Reuter). GrŠKi generalni štab objavlja v svojem 17. vojnem komunikeju: Število italijanskih vojnih ujetnikov, zajetih na Pindu. stalno narašča. Prav tako smo zaplenili zopet več vojnega materiala v eh vrst. med drugim 75 mm topove, večje število havbic, strojnic itd. Ujetih je bilo mnogo ranjenih italijanskih vojakov, za katere so bili odrejeni vsi potrebni ukrepi. Italijanske čete so nekai vasi na -Pindu. ki so jih morale izprazniti, popolnoma oplenile. Četa italijanskih vojakov albanske narodnosti se ie s častniki vred predala. Italijanska letala so včeraj bombardirala nekaj grških vasi in povzročila manjše število človeških žrtev Napadi angleških letal v Albaniji Atene, 13. nov. s. (Reuter). Angleški bombniki so izvršili včerai nove naoade na italijanske vojaške postojanke v Albaniji. Podrobnosti o teh napadih še niso znane. O napadih angleških letal na Drač in Valono v noči od nedelie na pme.^eliek ie bilo snoči objavljeno naslednje poročilo: V Draču je bilo uničenih več bencinskih skladišč in je bila luka od eksplozij bomb močno poškodovana. V Vaioni je bomba povzročila veliko eksplozijo v municij-skem skladišču. Tudi več zgradb in pomolov je bilo zadetih. Valoma ie bila napadena dvakrat in sicer prvič od grških, drugič pa od angleških letal. Z naše meje Z jugoslovensko-grške meje, 13. nov. e. Italijansko letalstvo je pokazalo včeraj zelo veliko aktivnost nad srednjim delom severne Grčije Solun ni bil bombardiran. Italijani so se omejili v glavnem na bombardiranje železniške proge Solun — Indomeni. Vrgli so bombe na železniško skladišče postaje Polikastron, ki je 57 km oddaljena od Soluna. Tri bombe so padle na skladišče in zažgale. Na ostalem delu bojišča so Italijani bombardirali Janino in še nekaj manjših mest in vasi v Epiru. Eno italijansko letalo se je spustilo tako nizko, da je letalec vrgel ročne bombe in streljal s strojnicami. Na Krf je padlo več bomb; ena je padla v bližino spomenika Capodi-striasa. Prizadeta je bila tudi znana jonska knjižnica. Angleško letalstvo, ki ima svoja oporišča na grškem ozemlju, je preteklo noč bombardiralo Valono in Santiquaranto. Včeraj dopoldne so italijanski letalci, kakor pripovedujejo potniki, ki so prispeli iz Soluna, zopet poleteli proti Solunu. Lokalni vlak Solun—Djevdjelija se je moral ustaviti na odprti progi In so morali potniki zbežati na prosto, vendar pa se ni pojavilo nobeno letalo in tudi ni bilo slišati nikakega streljanja ali eksplozij. Po kratkem postanku so se potniki vrnili v vlak, ki je nemoteno nadaljeval vožnjo k grško-jugoslovenski meji. Grško letalstvo je izvršilo izvidne polete nad Albanijo in bombardiralo Valono. kjer je bilo v pristanišču več ladij. Drugih važnejših dogodkov na fronti ni bilo. Angleška pomoč Grčiji prihaja dan za dnem. Poleg letalskih sil, ki že operirajo z grškega ozemlja proti Italiji, prihaja tudi velika množina municije, orožja in drugega vojnega materiala. Prav tako prihajajo velike množine živil za vojsko in tudi za prebivalstvo. Vse to blago izkrcavajo v raznih grških pristaniščih. Da se prepreči kopičenje živil, so oblasti pozvale prebivalstvo, naj prijavi vso rezervno hrano in naj se ne zalaga z živili nad potrebo. Prav tako so bili pozvani vsi trgovci, naj prijavijjo količine živil, ki jih imajo v skladiščih. Letalske izgube nad Malto Kairo, 13. nov s. (Reuter). Včeraj je bilo nad Malto zopet sestreljeno italijansko letalo. Po uradnih podatkih so angleški protiletalski topovi in lovci nad Malto doslej sestrelili že 28 italijanskih letaL nadaljnjih 22 pa tako poškodovali, da se najbrže tudi niso utegnila vrniti v svoja oporišča. An-1 gleži so v dosedanjem poteku vojne nad , Malto izgubili samo tri lovska letala, ven-j dar se je en pilot rešil. Skupno je imela ' Malta doslej 180 letalskih alarmov, v 74 j primerih pa je protiletalska obramba napade sploh preprečila. Turški bombaž na poti v Jugoslavijo Carigrad, 13. nov. AA. Jugoslovenaki trgovinski delegat v Carigradu je izjavil: Vsa količina bombaža, čigar nakup je bil pred kratkim zaključen, je prispela v Carigrad. Snoči je odplula rumunska ladja »S^iana« s tovorom 1083 ton bombaža vrste Akala in Jerli v Brailo, kjer bodo bombaž takoj naložili na jugoslovenske vlačilce, ki so brez dvoma že prispeli tja. Drugo partijo bombaža 1800 ton so natovarili na ladjo >Alba Julljac in se pričakuje, da bo ladja zapustila carigrajsko pristanišče v četrtek ali petek ter bo odplula v Brailo. Inserirajte v „S1. Narodu441 Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 13. novembra 1940. Štev. 260 razprodane pr.-d^tave VTIAVA zadovoljil občinstvo v vsakem pogledu. Soglusno je mnenje, da tako lepega umetni-nričajo, da je film ▼ MJrJ ▼ X\ škega dela že dolgo ni bilo v Ljubljani na kinematografskem platnu — V gl. vlogah: Emma Graroatica — Iss Pola — Ruggero Ruggeri itd. Obenem oredvajamo domači film Odkritje spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani ^klvoUtoJ?- K0RAJ2A VELJA!! Danes premiera zabavne filmske komedije s THEOM LLVGENOM KINO MATICA — Tel. 22-41 Predata ve ob 16., 19. in 21. uri. V glavnih vlogah še: Gustav Frtfhlich in Marija Andergut KOMIČNE SITUACIJE! SMEH! ZABAVA! Režija: Hans von VVolzogen OPASNE STEZE Bob je pravi kovbov z divjega zapada z vsemi vrlinami, ki odlikujejo te romantične junake:, hrabrost, moč, sigurna roka, plemenito srce in zdrav humor. Poleg tega svira Bob odlično na kitaro in ima lep in priljubljen glas, tako da je tudi kot pevec odličen umetnik. PREMIERA DANES! KINO SLOGA, tel. 27-30 Konference v Washingtonu Za povečanje pomoči Angliji in obrambo ameriških interesov na Pacifiku Washington, 13. nov. s. (Ass. Press). Tu je bila včeraj važna konferenca, ki so se je udeležili zunanji minister Hull, vojni minLster Stimson in mornariški minister Kdo?:. Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da se je konferenca bavila: 1. s povečanjem materialne pomoči An-gliji, 2. z ojačenjem ameriške vojske, mornarice in letalstva na FihpLnih v svrho obrambe ameriških Interesov na Daljnem vzhodu. VVashington, 13. nov. s. (Ass. Preas). Zunanji minister Hull Je imel včeraj daljšo konferenco z avstralskim poslanikom Casevem. Pozneje je Izjavil Casey novinarjem, da je v razgovoru s Hullom proučil položaj glede obrambe južnega dela Pacifika. Casev je dejal dalje, da se bodo pogajanja v tem vprašanju med Avstralijo in Ameriko nadaljevala v še večjem obsegu, ko se bo angleški veleposlanik lord Lothian vrnil iz Londona v VVashington. V zvezi s temi razgovori napovedujejo v dobro poučenih krogih, da bodo tudi pogajanja med Z edin j enimi državami in la-tinsko-ameriškimi državami glede akupne obrambe zapadne poloble v kratkem pospešena. Ottawa, 13. nov. s. (Reuter). Ameriški in kanadski delegati so tu včerai podpisali sporazum glede sodelovanla policije in imigracijskih oblasti obeh držav proti delovanju subverzivnih elementov ali tujih agentov. Zbližanje Zeđsnjenih đržav z Mehiko VVashington. 13 nov. s (Ass. Press). Ameriška vlada ie uradno priznala novo izvoljenega mehiškega predsednika Gama chia Obenem 1e bilo določeno, da bo novo izvoljeni podpredsednik Zedinienih držav Wallace prisostvoval slovesni zaprisegi novega mehiskeea oredsednika dne 1. decembra. V tem vidiio nov ooskuF Zedinjenih držav, da ustvarijo čim tesnejše stike z latinskimi ameriškimi državami. Velika Britanija In Irs Predlog za britanska imperialna oporišča na Irskem Ottawa, 13. nov. s. (Reuter). V kanadskem parlamentu ie snoči vodia konservativne stranke Hanson načel debato o vprašanju angleških mornariških in letalskih oporišč na Irskem Hanson je dejal, da ie odklonitev irske vlade, da bo dovolila taka oporišča Angliji, kakor tudi tolmačenje nevtralnosti s strani irske vlade ena največiih groženj za Anglijo v sedanji vojni. De Valera nudi s svojim stališčem v tei zadevi važno pomoč Nemčiji in Italiji. Zato bi bilo proti temu vsekakor potrebno nekai ukreniti. Kanadska vlada. je dejal Hanson. na i bi predlagala, da odstopa Irska dve svoji luki ob za pa 'ni irski obali Kanadi za uporabo vsem prekomorskim delom angleškega imperija. Prav tako nai bi za imperijalna oporišča Irska odstopila letalska oporišča ob svoiih južnih in zapadnih obalah. Hanson je predlagal, nai bi Kanada vsai poskusila postaviti tak predlog Irski, ker ie Kanada od nekdai z Irsko v oriiateliskih oclncša-jih. Obenem naj bi si zagotovila v tei zadevi tudi pomoč vlade Zedinjenih držav. Obnovljeni letalski napadi na Anglijo Snočnji napadi nemških letal na London so trajali več ur ter mo se proti jutru ponovili London, 13. nov. s. (Reuter). O napadih sovražnih letal na Anglijo preteklo noč objavljajo novinarske agencije naslednja podatke: Napad na London se je pričel zgodaj zvečer in je trajal brez presledka več ur. Protiletalsko topništvo je streljalo brez presledka. Nato je nastal daljši odmor, vendar pa so se napadi proti jutru ponovili. Zvečer so sovražna letala enkrat napadla istočasno lz Štirih smeri. Spuščenih je bilo zlasti mnogo raket na padalih. Drugod so bili izvršeni napadi na zapadni del srednje Anglije ter na severo-zapadni in južno-zapadni del države. V Liverpoolu je bilo vrženih več eksplozivnih bomb. Nekaj ljudi je bilo ubitih in ranjenih, zdi se pa, da škoda, ki je bila povzročena v Liverpoolu, ni poeebno velika. 15 bomb je bilo vrženih na neko mesto v južnovzhodnl Angliji. Več hiš je bilo razdejanih, dve osebi sta bili ubiti. Angleško uradno poročilo London. 13. nov. s. (Reuter). Letalsko in notranje rniinstrstvo iavliata v svoiem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražni letalski napadi na Anglijo so se preteklo noč obnovili. Jasna mesečina je omogočala večio letalsko aktivnost. Napadi so imeli doka i velik obseg in so veljali raznim delom države. Glavni predmet napadov ie bil zopet London, bombe pa so bile vržene tudi na srednjo Anglijo in pokra i ino ob reki Mersey. V Londonu so trajali napadi skoro vso noč. Povzročena škoda ie sicer razsežna, toda v primeri z obsegom napada najtežjega značaja. Na več točkah v Londonu je bilo več ljudi ubitih. V srednji Angliji in ob reki Mersev povzročena škoda ni velika in ie število človeških Krtov primeroma majhno. Angleški napadi na Nemčijo London, 13. nov. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji komunike: Preteklo noč so angleški bombniki izvršili več napadov na objekte v Nemčiji in zasedenih ozemljih. V Nemčiji so bil3 bombardirane tovarne umetnetta goriva in bencinska skladišča ter tovorni kolo-j dvori, ob obalah pa nemške invazijske lu-j ke, med njimi oporišče nemških podmornic v Lorientu. Weygand organizira v Afriki novo francosko vojsko Tolmačenje angleškega Usta o možnosti novega preokreta v francoski zunanji politiki Boston, 13. nov. s. Mnogo citirano glasilo I MCA Christian Science Monitor, posveča veliko pozornost dejstvu, da se general Weygand ni vrnil predvčerajšnjim iz Afrike v Vichv. kakor ie bilo v prvotnem programu njegovega potovanja določeno. List misli, da ima lahko dejstvo, ker je ostal nadalje v Afriki, zelo resno ozadje. Opozarja, da so Petain. Laval in Weygancr upali, da bodo lahko na podlagi sodelovanja z Nemčijo pomagali Franciji zopst k življenju na novi podlagi, doslei pa nem-ško-francosko sodelovanje še ni rodilo velikih uspehov. 1,800.000 francoskih vojnih ujetnikov je še vedno v Nemčiji v težkem položaju, polee tega Da ie položaj Francije, zlasti glede prehrane prebivalstva neugoden. Tako se je med francoskim prebivalstvom zopet pričelo pojavljati v vedno večji meri prepričanje, da lahko Francija samo z zmago Angliie zepet doseže svoio nekdanjo moč. To gibanje med francoskim narodom ie do mreni a liste tako močno, da ie prišla vlada v V*iehyju v težaven položaj. Ponovna izvolitev Fro-osevelta za predsednika Zedinjenih držav je tudi še utrdila vero v moč demokracij bolj nego kdaikoli prei. Medtem ie prišlo poročilo, da ie general Weygand. ki mu je dala vlada v Vieh/ju popolno politično in vojaško oblast nad kolonijami v Afriki, podal izjavo, da Francija ne bo odstopila niti ped: sveje zemlje, znano pa ie. da ie bale Nemci ia računala s sporazumom glede Afrike na taki podlagi, da bi Franciia odstopia nekai svojih koloni i Spanni In Italiji. Christian Science Monitor pravi, da ie Weygandova izjava, da Franciia ne bo odstopila kolonij, naletela na zelo neugoden sprejem v nemških krogih Hale je nemška vlada zahtevala, da naj se Wey-gand takoj vrne v Vichv in baje *e maršal Goring celo sporoMl Lavalu. da v nasprotnem primeru nada-levanis nemško-francoskih pofaianj ni možno. Weygand se za sedal kljub temu ni vrnil. Christian Science Monitor misli, da Živilski trg Ljubljana. 13. novembra Jutranji nalivi so preprečili večji dovoz živil na trg, zato je bilo dane* naprodaj znatno manj zelenjave, sadja ln perutnine kakor v soboto. Zato tudi ni bilo naprodaj na debelo zelja ln krompirja. Med tem ko ae cen« zelenjave ln sočivja še ne spreminjajo mnogo, se naglo podražil je jo jabolka. Na kmečkem sadnem trgu so naprodaj le jabolka — niti hrušk, zimskih vrat, navadno ni već — kostanj je že razprodan. Danes je bilo sadje najbr* nekoliko dražje tudi zaradi slabšega dovoza. Lepša zimska jabolka so se že podražila na 8 do 9 din kg, približno za dinar prt kg od zadnjega tedna. Meščani bodo v tej sezoni porabili mnogo manj sadja kakor prejšnja leta. Tudi dovoz grozdja v L»jub.jano je bil v tej jeseni mnogo slabši kakor druga leta. Zdaj je Ae naprodaj nekaj smederevskeg-a grozdja, ki pa je že slabo ohranjeno; prodajajo ga po 14 do 16 din kg. Posebno smo bili prizadeti zaradi podražitve jajc. Jajca pač spadajo med najvaž- nejša živila, kakor moka, krompir in mle-j ko. Vendar morajo ljudje čedalje bolj varčevati tudi pri jajcih. O enotnih cenah jajc ni mogoče govoriti. Tako prodajajo jajca v mlekarnah tu ln tam celo po 2.25 din. i med tem ko so na trgu po 1.5 do 175 din I nekatere dni, včasih jih pa gospodinja ne more dobiti izpod 2 din kos. Gospodinje se tudi premalo zatekajo v lokal tržnega urada, da bi ugotovile, ali so kupile sveža jajca ali ne. Tako ae dogaja, da marsikatera gospodinja ugotovi šele doma, da je kupila gnila jajca in jih celo plačala po 2 din. V teh časih ni malenkost, če moraš zavreči drago plačana živila. Natančna kontrola nad prodajo jajc ni mogoča, zato tudi skoraj vse prodajalke trde. da prodajajo sveža jajca, čeprav je res svežih jajc zelo malo naprodaj. Gospodinje si žele, da bi bile cene jajc maksimirane, saj bi pač ne smeli dopuščati, da bi se še nadalje po-d raž evala. Jajce po 2 din je vsekakor že najvišja cena tudi v primeri s cenami najbolj poćražerrih živil in zlasti v razmerju s cenami prejšnja leta. Upoštevati je treba, da so se jajca podražila za najmanj 100T. torej mnogo bolj kakor večina drugih živil. Stalni prodajalci sadja in sočivja na trgu tožijo, da je malo prometa tudi ob težkih dneh. I/etos so bili Se poeebno prizadeti, ker je Slo sadje mnogo manj v denar. Zelo se je podražilo tudi južno sadje ln zato ga ljudje seveda kupujejo manj. Najbolj so se podražile grške rozine, od 12 na 30 din Za vsak dinar mesec dni strogega zapora Surov in pobalinski napad na orožniškega kaplar]a Ljubljana, 13. novembra Nepregledna Je vrsta tatov, ki se morajo zagovarjati pred kazenskim senatom okrožnega sodišča. Dan za dnem Čitamo v listih o večjih in manjših tatvinah, prej ali slej padejo krivci pravici v roke in zaradi tega ln razprav proti tatovom ne kraja ne konca. Najhuje prede tatovom ki so bili že večkrat kaznovani, kajti po našem kazenskem zakoniku grozi kazen najmanj leto dni robije za tiste, ki so bili že dvakrat kaznovani zaradi tatvine ali vloma. Težino tega kazenskega določila je včeraj občutil Pavel Slapar iz Zlatega polja, star 33 let. Bil je že dvakrat kaznovan zaradi tatvine in je kljub temu šel in odnesel trgovcu Jožetu Cevou nekaj drobiža iz trgovine. Okradeni trgovec je trdil, da mu je zmanjkalo 25 din, obtoženec se je zagovarjal, da je odnesel trgovcu samo 3 din. Dodal je v zagovoru, da je bil popolnoma pijan in ni vedel, kaj dela. Sodišče Je upoštevalo razne olajeilne okolnosti in je Slaparju prisodilo 3 mesece strogega zapora, in sicer za tatvino 3 din, kolikor je sam priznal. Za vsak ukradeni dinar bo Slapar sedel mesec dni strogega zapora. Ce bi ne bilo olajšilnih okolnosti, bi moral prestati za 3 din leto dni robije, častne pravice je izgubil za leto dni. S KAMENJEM NAD OROŽNIKA Posestnik Generoso Zlatner iz Godiča je bil obtožen, ker je 10. avgusta s kamenjem napadel orožniškega kaplarja Jožeta Adamiča in mu prizadejal težko telesno poškodbo. Kamen, ki ga Je Zlatner vrgel, je zadel Adamiča v glavo in mu prebil lobanjo. Zdravniki so morali operativno odstraniti del prebite lobanje. P oškodovančevo življenje je bilo v nevarnosti in posledice bo čutil vse življenje. Zlatner je v preiskavi in orožnikom priznal, da je krivec, na glavni razpravi pa je iznesel nov zagovor. Trdil je, da je nedolžen in je celo imenoval nekega Janeza, ki je baje napadel orožnika in ga poškodoval. Kaplar Adamič je bil tisti dan na obisku v Zagorici. Nahajal se je v družbi Alojza Sitarja v gostilni Rode, kamor je prišel tudi obtoženi Zlatner. Ker se je Zlatner nedostojno vedel, ga Je gostilničar postavil na cesto. Zlatner se je takoj maščeval in je začel metati debele kamne v gostilno Ko je stopil iz gostilne kaplar Adamič, mu je priletel debel kamen v glavo. Kaplar je pod lučjo videl Zlatnerja, ki je kamen zagnal. Branilec je predlagal zaslišanje novih prič. češ da nikakor ni dokazano, da je Zlatner zagnal kamen, ker je bila noč ln je obtoženec sam navedel kot krivca nekega Janeza. Obtoženec je zločin priznal pred orožniki samo zaradi tega, ker se je bal. da ga n^. bi orožniki pretepli. Branilec je nami£ me|iicr! na možnost, da gre za maščevanje fantov, ki niso rada videli, da je kaplar Adamič govoril z domačimi dekleti. Državni tožilec je predlagal strogo kazen, ker napad ni bil samo surov, temveč tudi pobalinski. S kamenjem se napadajo smrkavci, ne pa možje. Razen tega je bila poškodba nevarna za poškodovanca. Senat se Je prepričal, da Je Zlatner kriv. Prisodili so mu leto dni za točenja. Zlatner kazni ni sprejel, državni tožilec je pa tudi prijavil priziv zaradi prenizke kazni. Mlinar Fran Ankerst, doma na Visočah. je bil obsojen na 5 mesecev zapora. Obtožen je bil. ker je 28. decembra lani v gostilni RihteršiČ udari] Dorotejo Dobravec z grlom steklenice po roki in ji prereza! žilo odvodnico. Dobravčeva Je zgubila mnogo krvi. Obtoženec ji je zadal poškodbo, ki bi bila lahko nevarna za življenje Doroteje Dobravčeve. Ankerst je zanikal krivdo. Rekel je, da je v gostilni nenadoma nastal pretep in je nekdo ugasnil luč. Tedaj je Dobravčeva zadobila poškodbo, toda storilec je bil kdo drugi. Priče pa so izpovedale drugače. Ni bilo dvoma, da je krivec Ankerst in ne kdo drugi izmed pretepačev. Državnemu tožilcu se je zdela Ankerstu pri sojena kazen prenizka in tudi zakon Je bil kršen po njegovem mnenju, ker je bil Ankerst obsojen po 5 182 k. z. in ne po 5 178 k. z. kakor je državni tožilec predlagal. Po sodbi senata je Ankerst poškodoval Dobrav-čevo iz malomarnosti. Zato je državni tožilec prijavil ne samo priziv, temveč tudi revizijo procesa. Z združenimi močmi ukradena suknja Ukradli in zapili so jo trije, pa jih je kmalu prijela roka pravice Ljubljana, 13. novembra Včeraj je policija polovila tri mlade postopače, Stanka, Boga in Ivana, ki so že zgodaj zašli na kriva pota. Dasi so stari komaj 20 let, imajo na vesti že mnogo grehov in pošteno delo jim sploh ne diši. V soboto so se, kakor že večkrat, zbrali pred Delavskim domom na Gosposvetski cesti, kjer so kovali načrte, kako bi prišli do denarja. Ugibali so in ugibali, naenkrat pa se je oglasil Stanko: »Jo že imam! Dečki, hej, preživeli bomo veselo nedeljo!« Imel je še toliko časa, da Je hitro razvil tovarišem svoj načrt, nato pa je pokazal na nekega Jožeta, ki je bil pravkar prikorakal po cesti in ustavil ga je. Stanko je dejal: Presneto, žejen sem, kaj bi ?e razgovarjali na cesti, stopimo v gostilno!« Sen,-eda tudi Jožeta ni bilo treba dolgo pregovarjati, stopili so čez cesto in že so sedeli pri litru vina. Razgovor je tekel gladko, uganili so to in ono, slednjič pa je Bogo izvabil Jožeta ven. kjer sta za trenutek postala. Ko pp. sta se vrnila, sta začudeno pogledala okrog sebe, kajti Stanko in Ivan sto. bila medtem že plačala račun in izginila, ž njrma vred pa je izginila tudi čedna Jožetova suknja. Bogo je menil, da sta tovariša najbrže napravila neokusno šalo, potem pa se je tudi on izgubil Jožetu izpred oči in jo ubral po ovinkih naravnost na Gallusovo nabrežje, kakor je bil dogovorjen s tovarišema. Stanko in Ivan sta bila med tem Jože tov o suknjo že prodala nekemu starinar j u ln dobila za njo 300 din, tako da je dobil vsak svoj stotak. Naslednji dan so napravili izlet v okolico, kjer so si privoščili v gostilni vsak svojo pečenko, zvečer pa so se pozabavali v me- stu in pognali zadnje dinarčke v neki bez-nici. V ponedeljek so se skrivali nekje v predmestju, v torek pa se je Bogo že spet prikazal pred Delavskim domom kjer se je sumljivo obračal okrog. Za njim se je pojavil tudi Stanko, — tretji pa je prišel stražnik, in sicer tako nenadoma, da sta zlikovca kar obstala kakor vkopana. »Sta že prava!« se je takoj oglasil za njunim hrbtom okrašeni Jože, zato je stražnik oba takoj uklenil in od vedel na stražnico. Stanko in Bogo sta na policiji brez obotavljanja priznala tatvino, nakar je stražnik poiskal nekje v mestu še Ivana, tako da se je trlperesna deteljica znašla v zaporu. Policija domneva, da imajo mladi zlikovci na vesti še več tatvin, zato jih še zesli£uje, potem pa jih bodo izročili sodišču. je morda to že znak v spremembi smeri francoske politike. Medtem ko bi odslej vlada v Vichyju še nadalje stremela, da v vsakem pogledu zadovolji Nemciio. bi Weygand ostal v Afriki in organiziral tam francosko armado za primer, če bd se pokazalo za Francijo kot ugrdneje. da se zopet postavi ne angleško stran. tSorzna poročila Curfh, 13. novembra, Beograd 10.—. Pari- 9-875, London 17.125, New York 431.125. Milan 21.75, Berlin 172.50. Posestne spremembe Ljubljana, 13. novembra. Posestnik Anton Codelli, stanujoč v Ko-rieijevem gradu, je prodal posestniku Vidu K o z n i k u. Sv. Petra cesta 58, parcelo v kat. občini Udmat v Izmeri 650 kv. m za 30.000 din. Posestnica Marija Lujiza Jurman. Tyr-ševa cesta 34, je prodala geometru Janezu Breskvarju, Cesta na Loko 28, par-celico v kat. občini Trnovsko predmestje v izmeri 73 kv. m za 28O0 din. Posestnica Ivana Fojkar, Dolenjska cesta št. 21, je prodala posestniku Jožetu P r e a 1 J u iz Železnikov dve parceli v kat. občini Trnovsko predmestje v 7 a 25 kv. m ln 7 a 9 kv. m za 31.000 din. Posestnik Andrej Grad, Vevče 50, je prodal posestniku Karolu Gradu, Vevče 80, parcelo v kat. občini Kašelj v Izmeri 53.81 kv. m za 10.000 din. Posestnik Izidor Florjančič, Poljane 4, je prodal nadzorniku finančne kontrole v pok. Ivanu Papežu. Ljubljana, Sveto-savska ulica 3, parcelo v kat. občini Glince v izmeri 660 kv. m za 10.560 din. Posestnik Jože Lenaršič. Vnanje gorice 27. je prodal posestniku Jožetu K o S 1 r j u, Korarje 83 narcelo v kat. občini Brezovica v izmeri *°75 itv. m za 7500 c"«n. Posestnik Frsnc Sever, fit. Jurij 23, je prodal delavcu Antonu č o š u, Mala vas 8, parcelo v kat. občini Ponova vas v izmeri 173S kv. m za 5500 din. Posestnik Fiaac Strekelj, Medno 4, je prodal Slovenskemu planinskemu društvu parcelo v kat. občini StaneŽiČe v Izmeri 103 kv. m za 1000 din. Posestnik Janez Kavčnik, Podpec 16. je prodal kamnosekov! Ženi in posestnlci v Tomafievem dve parceli v kat. občini Jezero za 15.000 din. Posestnik Miha Petrič, Guirdece 11. je prodal posestniku ln mesarju Antonu J a -k 1 č u iz Podloga pri Velikih Laščah parcelo v kat občini Ladišče v izmeri 11S9 kv. m za 9512 din. hq( e\nica KOLEDAR Dane«; Sreda, 13. novembra: Stanislav Koč tka DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Korajža velja Kino Sloga: Opasna steze Kino Union: Vdova Kino Moste: 2eni moraš oprostiti Razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. Ljudska univerza ln Prirodoslovno društvo: predavanje univ. prof. dr. Aleksandra Maklecova »Tisk kot vzrok zločina« ob 20. v mali Filharmonlčni dvorani Društvo »Pravnik«: predavanje univ. prof. dr. Metoda Dolenca »Kazenskopravna presoja podneta, nasnove ln pomoči ter sorodnih pojavovt ob 18. v dvorani Justlčno pnlače St. 79 DEŽURNE LEKARNE Dane«: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste —-Zaloška cesta 47. Vsi tožimo \>endar je trebi* včasih tudi priznati, da pri rt** Še n* hudo Ce je zavladala povsod velika draginja pa je \~saj še naprodaj precej blaga, ki ga nekateri kupujejo, kakor da je napot zastonj Toda dovolj je še drugih znakov k' kažejo, da preživljamo dobre čase. Doga t a se namreč, da nekateri kupci še nosijo zamenjavat blago. Naši trgovci so pa tudi znani po svoji ustrežljivosti ter vljudnosti. da že njihova ljubeznivost ustvarja med kupci — ki so pesimistično razpoloženi — iluzijo dobrih časov. To pravilo lahko dokažemo tudi z izjemo. Kupci se včasih zmotijo da so vsi trgovci tako uslužni, kakor jih k večina v Ljubljani. Te dni se je gospa ki ie vrnila blago v neki trgovini, prepričala, da je uslužnost res lepa čednost in dr fe ni mogoče pričakovati od kogar koli Trgovec jo je hladno zavrnil, češ da blagt ne sprejme. Gospa ga fe položila na produ jalno mizo, trgovec je pa pograbil za\*itek in ga vrgel kratko malo na cesto. Gospa fe za\*itek pobrala in ga zopet položila na mizo, a igra, nekoliko podobna bazeni, se je nadaljevala: zavitek je sfrčal trikrat na cesto, s čimer je trgovec manifestiral, da je kupčija definitivno sklenjena. Iz Kamnika i. j. ^ * *. " 4. XV. j. a. — Krajevni odbor Jadranske straže v Kamniku proslavi jutri, v četrtek svoj »Jadranski dan«. Popoldne ob 14.30 bo za šolsko deco v dvorani kina skioptič-no predavanje g. V. Pirnata: »Okoli domov JS na našem Jadranuc. Za vse ostale bo zvečer ob 20.30 v dvorani Narodne čitalnice s pestrim sporedom: pozdrav predsednika, pevske točke »Ure«, nastop PJS z deklamacijami in prozo in skioptično predavanje g. V. Pirnata: »Naši domovi na našem Jadranu«. Le svojo sveto dolžnost bo storil, kdor se bo udeležil proslave! — Čuvajmo naše morje! Iz Maribora _ O delu za Jugoslavijo je govoril v mariborski Ljudski univerzi pod naslovom »Jugoslovanski odbor in kriška deklaracija« minister dr. Bogumil V o š n j a k. Predavatelj, ki spada med najodličnejse Člane Jugoslovanskega odbora, je v izčrpnem predavanju orisal delo jugoslovanske emigracije ob ustanovitvi Jugoslovanskega odbora, boj proti londonskemu paktu in organizacijo jugoslovanske propagande v Inozemstvu; očrtal je prilike, ki so privedle do krfske deklaracije ta z raznimi osebnimi reminiscencami osvetlil'nekatera poglavja ob zori jugoslovanske države. Posebno zanimive so bile oznake tedanjih politikov: dr. Trumbića, Pašića, Hinkoviča. dr. Srskiča, dr. Zupaniča in še nekaterih. Predavanje sicer ni bilo bog ve kako obiskano (menda zaradi koncerta, ki je bil Istočasno), a poslušalci so predavateljevim izvajanjem temboli pozorno sledili. — Obrtniška združenja, ki so bila ukinjena, so dobila od mestnesra poglavarstva odlok, da v 15 dneh izpolnijo odlok o razpustu in d 3. izroče veg arhiv skupnemu združenju obrtnikov v Mariboru. Vsa ta združenja so svoj čas vložila pritožbo na unravno sodišče v Celju, ki je razsodilo n.iim v prilog In Je ta razsodba postala pravomočna. TTkinltev združenj le bila « to razsodbo imravnega sodišča razveljavljena. Prizadeta združenja bodo pač morala opozoriti mestno poglavarstvo, da je njegov odlok brenredm^t^n. TZPUSTT SE K F. P — Za bežio voljo, mož, kakšen vriSč pa Je tu ^a ^-rati? — Pravkar sem izpustil mačko. — Izpusti, prosima, se n iea rep. Štev. 260 »SLOVENSKI JfAR OD c, mk, IS. norembra 1940. Stran 3 DNEVNE VESTI —1 V«e nage cenjene inserente Obveščamo, lia sprejema uprava našega ll*>ta oglase v*ak dan do 11. o^mrliilce v nuJn-h primerih pa tudi do 11.30. Pripominjamo, da se oglasi v našem listu niso podražili. — Plačilni promet s Francijo obnovljen. Devizno ravnateljstvo Narodne banke je obvestiio vse x>oblaščene zavode za promet z devizami in valutami, da lahko zopet sprejemaio plačila v kliringu s Francijo. Ob izplačilih in vplačilih bodo veljali naslednji tečaji: l. za vsDic deutSChe VoIKs^vlrtachalt«, ki jo izdaja v Berlinu vseučiliški profesor dr. Heine Pun- ke, je posvečena vprašanju nove Evrope in priobčuje tudi članek našega trgovinskega ministra dr. Andresa o gospodarskih stikih meci Nemčijo in Jugoslavijo. Trgovinska pogodba, sklenjena 1. maja 1934 med obema državama, je bila izhodna točka za nacrtno ureditev gospodarske izmenjave med Jugoslavijo ln Nemčijo. Nas uvoz v Nemčijo se je v teh 6 letih znatno povečal, enako pa tudi uvoz iz Nemčije. Iz vidika nove gospodarske organizacije Evrope je treba naglasiti potrebo nadaljnjega industrijskega razvoja v Jugoslaviji. — Olajšava za inozemska industrijska podjetja s sedežem v Jugoslaviji. Ministrski svet je Izdal uredbo, po kateri so oproščena taks inozemska Industrijska podjetja ob prenosu svojih sedežev v Jugoslavijo. Uredba je bila izdana, na predlog finančnega ministra in njen namen je olajšati preselitev tujih podjetij v Jugoslavijo. * Tečaj za nemšKo stenografijo se prične v četrtek 14. t. m. Prijave bo sprejemal: ChristofOv učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni tečaj zvečer. (—) — Trgovinski sporazum med Švico *n Jugoslavijo. Ob koncu prejšnjega tedna so bila v zunanjem ministrst\-u končana desetdnevna pogajanja med našo in švicarsko delegacijo. Prišlo je do trgovinskega sporazuma ki bo pozneje Se izpopolnjen. Novi sporazum je del prejšnjih, blagovnih in plačilnih sporazumov. Plačilni sporazum ostane nespremenjen. Glede blagovnega prometa so pa določeni izvozni in uvozni kontingenti. Sporazum je bil uveljavljen že na dan podpisa 9. t. m. _ Slab izvoz puranov. Poročali smo že, da bi morali biti letos purani na domačih živilskih trgih cenejši, ker je skoraj povsem ustavljen izvoz. Prejšnja leta smo izvažali največ puranov v Anglijo. Iz samega Hrvatskega Zagorja so na leto izvozili nad 100.000 puranov, predvsem v Anglijo, precej pa tudi v Nemčijo, Švico in Italijo. Kmetje so preje'li za izvožene purane okrog 10 milijonov din, Na domačih tržiščih je bilo prodanih okrog 50.000 puranov. Zdaj so purani naprodaj v Hrvatskem Zagorju po 12 do 14 din kg žive teže. — Tvornica vagonov preide v domače roke. Skupina domačih gospodarstvenikov na čelu z Banovinsko hranilnico v Zagrebu se je sporazumela z glavnimi delničarji Prve jugoslovenske tvornice vagonov, strojev in mostov v Slavonskem Brodu glede nakupa delnic, ki so večinoma v rokah neke tuje finančne skupine. Skupina naših gospodarstvenikov je kupila od rumunske skupine Aušnic okrog 260 delnic, precej jih je pa Imela že sedaj Prva hrvatska štedionica. Tako je zdaj tvornica vagonov v Slavonskem Brodu prešla v domače roke. — Jugosloveni v Solrnu se vrnejo V Jugoslavijo. Nameščenci jugoslovenske cone v Solunu so bili uradno pozvani, naj se vrnejo domov. — Svet za gospodarsko politiko. Zadnje čase se vedno bolj čuti potreba po koordinaciji poslov v gospodarski politiki. Da. dobimo enotno vodstvo gospodarske politike, je trgovinski minister pripravil osnutek uredbe o posebnem svetu za gospodarsko politiko. Osnutek bodo proučili pristojni ministri in gospodarski strokovnjaki. — Iz »Službenega lista«. s-Službeni list kr. banske uprave dravske banovine-* št. 91 z dne 13. t. m. objavlja uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o uradnikih, uredbo o ureditvi blagovne prodaje, uredbo« o preskrbovalnih ustanovah, uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o gojitvi, sečnji, prometu in izvozu lesa domačega oreha, pravilnik o dnevnicah poštnih uslužbencev, ki spremljajo poŠto, pravila o obliki, sestavi in zaznamovanju steklenic in posod za točenje alkoholnih pijač in mleka in o mejah njih točnosti, naredbo o kontroli uvoza bombaža iz št. 31 /1 in 272 bombaževe preje iz št. 274 do 276 in fiocca w. w. iz št. 328 uvozne carinske tarife, sprememba navodil za izvrševanje uredbe o zaposlovanju tujih državljanov in pravilnika za uporabo te uredbe, carinjenje steklene volne za okras božičnih dreves, priznanje lesenih vreten in bobnov za zunanji zavoj, razširitev področja carinskega oddelka carinarnice I. reda Dravograd-Meža na Prevaljah in zvišanje cen konvam za petrolej. — Zdravniška vest. V Imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana dr. Miller-Petrič Gustav ln dr. Softič EŠref, sanitetni major, oba v Ljubljani. — Prošnja železniški upravi. Uprava drž. železnic je s 1. novembrom priključila zbiralnemu vlaku, ki odhaja iz Gro-suplja ob 18.14 proti Ljubljani, tudi osebni vagon, ki je predelan iz II. razr. v III. razred. S tem ie zelo ustreela potujočemu občinstvu in tudi vagon čisto zadostuje ob delavnikih, ko ni toliko osebnega prometa. Izkazal pa se ni tako i prvo nedeljo, ko se i e nagnetlo nanj toliko potnikov, da so bili natlačeni kakor sardine v SkatlL Zato prosimo prizadeto upravo drž. železnic, nai priključi k temu vlaku ob nedeljah večji vagon, da se bo občinstvo v njem vsa i lahko kretalo, sprevodnik pa opravljal lahko svojo službo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Kumbont, Rabu in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Dubrovniku 17, v Sarajevu in Splitu 16. v Kum boru 15, na Visu in Rabu 12, v Zagrebu 11, v Mariboru 10.2t v Ljubljani 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.2, temperatura je znašala 7.4. — Tatvina v Guncljah. V hišo gostilničarja Franca štruklja v Guncljah pri šent Vidu se je te dni vtihotapil tat, ki je vse prebrskal in odnesel moški zimski površnik, ponosen površnik, v katerem je bila tudi kolesarska knjižica, moder moški suknjič, športni suknjič iz sivega sukn^, par moških čevljev, dva para ženskih čevljev, nekaj cigaret in za okrog 50 din drobiža. — Pokolj med Kvartopirci. v torek »večer je prišlo v Ivančicu v 0OBPŽ do krvavega spopada med kvartopird. Sprla sta se Mehmed Kejo ln Nazif Sabanovič. Kejo je med prepirom potegnil nož in zabodel Nazifa v pred. Nazif je zbežal, Kejo je pa. planil za njim in gra zabodel še enkrat. Navzlic temu je Nazif skočil iz gostilne h konju in pobegnil. V trenutku, ko je hotel zajahati konja, ga je pa Kejo dohitel in zabodel še v stegno. Tedaj je pa Nazif potegnil samokres in na. mestu ustrelil Keja. Njeg^a so potem težko ranjenega in nezavestnega prepeljali v bolnico. 1 — Nesreče, Z Jezice so včeraj popoldne pripeljali v bolnico dva ponesrečenca, ki ju je podrl n*»ki avtom ob ili st. Prvega je avto podrl pečarja Mirka Oražma, ki se je peljal s kolesom po opravkih, druga žrtev pa je bil 131etni delavčev sin Janko Koman iz Male vasi. Oba ponesrečenca sta dobila, poškodbe po životu in po glavi. — Iz Lukovice so pripeljali v bolnico 261et-nega zagarja Antona Mava. ki mu je žaga odrezala prste na levi roki. — Strasna »mrt bolne starce. V IXi- brovniku je živela 81 let stara Luca Miha- Ievič. ki je bila zadnja leta priklenjena na bolniško posteljo. V ponedeljek proti večeru je prižgala svečo in jo postavila kraj sebe. Kar se je vnela obleka in hipoma je bila nesrečna starka v plamenih. Sosedje so opazili dim ln zaslišali krike. Prihiteli so in spravili starko v bolnico, kjer je pa še istega večera v strašnih mukah izdihnila. — Samomor zapuščenega dekleta. V vasi Kapeli sta se že dolgo ljubila 19 letna Marica Bednjac in 271etni krojaški pomočnik Nikola Sobolček. Od kar j« pa dobil fant službo v Beogradu, je začel dekleta zanemarjati ln njegova ljubezen se je ohlajala. Dekle je zelo trpelo. Končno je prišla vest, da se namerava Sobolček z drugo poročiti. To Je dekleta tako potrlo. da se je zastrupila z oetovo kislino, poleg tega si pa razparala trebuh, da je bila takoj mrtva. — Kupovale! radijskih aparatov, pozor! Radio aparat znamke Orion 150. šUricevni, številke 57046. ki je zadaj v aparatu in tekoče številke 4344, ki je vžgana spodaj v omarico, je bil ukraden Mar kič Ivani v Hrast jem 5tev. 7. gostilna »Pri Tinčku« v Ljubljani. Tat bo gotovo skušal aparat prodati za vsake ceno. Omarica aparata je iz orehovine. Na desni strani spredaj je skala postaj, na lervi pa zvočnik. Aparat je na tri gumbe. Ce bi kdo zalotil tatu, oziroma prodajalca tega radioaparata, naj ga takoj prijav^ orožniski postaji na Vevčah, pošta Devica Marija v Polju. — Prenovljena šola v Prekmurju. Prosvetni oddelek kr. banske uprave poroča da je bilo dne 19. oktobra t. 1. kolavdirano dozidano šolsko poslopje v Andrejcih, okraj Murska Sobota. Poslopje ima zdaj 2 učilnici, pisarno m manjše stanovanje za šolskega upravitelja. Stroški znašajo 75.000 din. Iz Liublfane —lj Naše Ljubljanske naročnike ponovno opozarjamo, da prizna naša uprava le plačila po naših inkasantih gg. Jožefu Vrabcu in Martinu Zabnikarju ali pa neposredno v pisarni uprave. Plačil potom raznašalcev uprava ne more priznati, in raznašalci tudi nimajo v nobenem primeru pravice sprejemati denar. —lj Zidarska d^la pri novi tržnici. Obrisi nove tržnice vzdolž Ljubljanice od Poga-čarjevega trga do zmajskega mostu se že jasno kažejo. Kamniti obodni zid ob Ljubljanici je že gotov. Od te strani bo poslopje nadstropno, ker sta klet ln pritličje nad zemljo. Ob Pogačarjevem trgu je sezidan tudi že del pritličja; tu je zidovje opečno. Za okna in vrata so puščene velike, obokane odprtine, tako da je polnega zidu malo ter delo zaradi tega hitreje napreduje. Ce bo vreme še nekaj tednov ugodno, bo tržnica še pred zimo pod streho. Potem bodo lahko delo nadaljevali, če ne bo iz- redno hudegra mraza. Prvotno so nameravali tržnico odpreti že o novem letu. Delo bi napredovalo mnogo bolj, a ga je slabo vreme aelo oviralo. Vendar pa smemo pričakovati, da bodo -v-saj spomladi lahko podrli stare mesarske stojnice. —lj Slava dravske stalne vojne bolnice. Dravska stalna vojna bolnica in bol ni čar-sita četa proslavita jutri slavo sv. Kuzme in Damijana. Služba božja z rezanjem kolača bo ob 10.30 na dvorišču bolnice na Zaloški cesti 29. —lj I*rvo letošnje predavanje Pedagoškega društva bo v ponedeljek 18. t. m. ob 18. uri v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi. Ob priliki 201etnice smrti našega pedagoga Hinka Schreinerja bo predavala ga. A. Oernejeva »O pomenu Schreinerjevega dela za slovensko pedagogiko«. Po predavanju se bo vršil redni letni občni zbor društva. Vstop prost. —lj Obrtniško društvo v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže pogreba za pok. Ivanom G j u d o m. frizerskim mojstrom v Ljubljani, ki bo v četrtek ob 15. z Zal, kapelica sv. Janeza. —lj Kako bomo pri«®lovaU na vrtu v»° zelenjad, ki je potrebna za dom, o tem bo predaval v petek 15. t. m ob pol 20. v deški ljudski soil v Sp. Šiški gospod inž. Ciril Jeglič, banovinski referent za pospeševanje vrtnarstva. Vsa druga navodila so priobčena v razglasniii omaricah. —lj Ljudska univerza, Kongresni trg, Filharmonija. D revi bo predaval v mali dvorani g dr. Aleksander Maklecov, profesor na univerzi v Ljubljani. Tema: Tisk kot vzrok zločina. Vstop prost. Začetek ob 20. —IJ Vae kradejo, železniškemu kurjaču Klobčiču sta bili ukradeni iz drvarnice v kleti dve delovni obleki, vredni 600 din. — Izpred neke barake na smartinski cesti je tat odnesel Fani Topčevičevi s kolesa usnjato aktovko, v kateri je Imela nekaj praznih vreč. — Polovico zunanjega okna je nekdo odnesel Iz pritličnega stanovanja Ivanki Dolarjev! na Tvrševi cesti 12 in ji s tem povzročil 150 din škode. — Izpred Severjeve trgovine na Goepoavetski cesti je tat ukradel Zdenki Kovačevi s kolesa 160 din vredno dinamo-svetilko. — V gostilni Lloyd na Sv. Petra cesti pa je nekdo ukradel Karlu štefku temnosivo suknjo, v kateri je Imel tudi 300 din. —Id NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —lj V Stritarjevi uilei st. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik In urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. 1. —lj Ocvrte p'š^e. porcija 12 din, pečen puran, porcija 14 din, v gostilni Lovšin. 467 n Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 13. novembra: Pohujšanje v dolini šentliorijanski. Red B Četrtek, 14. novembra: Revizor. Red četrtek Petek. 15. novembra: Skrivalnice. Red A Sobota, 16. novembra: Lepa Vida. Izven ★ Drama pripravlja ket naslednji novosti letošnje sezone mladinsko igro Burnetove »Mali lord« s Simčičevo v naslovni vlogi ter šaričevo v vlogi matere, Skrbinškom kot starim lordom, Drenovcem — advokatom Havishamom, Danešcm — trgovcem Hobbsom, Severjem — snazilcem čevljev Dickom. Slavčevo — služkinjo Marv, Ga-brijelčičevo — sleparko Mino, Presetnikom — Thomasom, Bratino — Hipkinsom ln Potokarjem — Wilklnsom. Režiser: prof. šest. OPERA Sreda, 13. novembra: Figarova svatba, Red sreda četrtek, 14. novembra: Carmen. Red pre-mierskl Petek, 15. novembra: zaprto Magdalenske ceste brez gospodarja? Izprehod po Jadranski, Žitni in Jezdarski cesti Maribor, 12. novembra. Obstal je na križišču Koroščeve ulice in občudoval, kako se že od začetka jeseni dalje igračkajo z okrasi zvoženih uličnih križišč. »Srečni Mariborčani! da si privoščite že kar okraske ob ulicah, katerih ena je lepša cd druge. Po takem — skoraj bi rekel — razkošju na cestah lahko sklepam, da je ves Maribor tako preskrbljen z lepimi cestami in ulicami, posebno pa ob mestni meji proti okoliškim občinam . . .« Prijatelj, če hočete spoznati pravi Maribor po njegovih ulicah in cestah, ne občudujte preveč tega razkošja in igračkanja ob naših promenacinih ulicah, marveč oglejte si na primer magdalensko četrt. Seveda ne le Ruško in Pobreško cesto, marveč pojdite tja gor proti Magdalenskemu parku, za katerim se dviga ponosna nova zgradba državne realne gimnazije. Od Ma-sarvkove ceste krenete ob jezuitski naselbini preko koroške proge in potem naravnost proti tonničarski vojašnici. Tu imate Jadransko cesto. Ce bi smeli fotografirati, bi vam svetoval, da vzamete s seboj dober aparat, zakaj hvaležnega dela za spomin na današnji čas bi našli tu v iz.obi.lju. Tako pa vam samo priporočam: obujte si čevlje, ko da greste v zadnjo in najbolj blatno hribovsko vas. In na gorjačo ne pozabite. Potrebovali jo boste za oporo preko neštevil-nih mlakuž, tudi če je sicer lepo in drugod suho. Posebno dobro si zapomnite tisti zadnji del Jadranske ceste, ki leži ob gostilni >Pri zelenem vencuc in se konča v Stritarjevi ulici s prehodom na Ljubljansko cesto. Od tu krenite na desno po Stritarjevi ulici ob že omenjeni novi zgradbi, a ko pridete do napisa Žitna ulica, poskusite, če pridete tu skozi. Ce se vam to posreči in niste utonili v blatu, pridete do Jezdarske ulice, po katere zadnjem koncu desno pridete zopet nazaj na Jadransko cesto. Za enkrat boste imeli tega sprehoda več ko dovolj. Pa svoje vtise kolikor mogoče verno opišite, posebno glede na vprašanje, če se vam zdi, da imajo te ceste in ulice v naši magdalenski četrti svojega gospodarja — namreč tistega, ki tako očetovsko skrbi za ceste v zgornjem delu Maribora in katerega luksuz občudujete. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ae priznamo. 50 PAR EN TL AN JE ažuriranje, vezenje zaves, pe-"ila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. wulijana«, Gosposvetska c 12 (n Frančiškanska uL 3. 4. L. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8 — din je še prilika, s celimi Trgovci! Dokler založite se OREHI IN MEDOM Dobite jih v M edarnI Ljubljana. Židovska ul. 6 TRGOVINA »EDO« ČEVLJI Prešernova 48 Vam postreže v modi, kvaliteti in po najnižjih cenah! Priporoča se EDO ČEVLJI 50 L. Posložite se malih oglasov »Slov. Narodu« Id so najcenejši! t'tlt..............rtlllll l T----r-lllll NASLA SE JE mreža od hladilnika osebnega ivtomobila znamke »Fiat« z ev. št. 2-2563 na progi Cerknica-Grahovo. — Dobf se pri Pavlu štirnu, avtoprevojaiku, Vrhnika. 2575 ZA VSAKO PRILIKO lajbeljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P K E S k E R 8v. Petra cesta 14 TAPETNIŠTVO Habjan, Igriška uL 10, vam oapravi ali popravi staro najceneje. 2434 * L NO fcOUK Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk Večerni tečaji, pričetek pouka in vpisovanje v petek, 15. t. m. od 6. do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 48-43. 2123 KU Pl M Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din BAKER, STARO GUMO vse kovine ter druge predmete plača najbolje »METALIA« — Gosposvetska 16, tel. 32-88. 2579 PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din PRODAM črno zimsko suknjo, dolg površnik in 2 klobuka št. 56. — Vodnikova c. 12/1. — Šiška. 2578 SUHE BUKOVE ODPADKE* bukova drva in premog ima vedno na zalogi VERTACNIK, Jenkova 7. 2584 POZOR1 Snežke, škornji ln galoše to de vedno v zalogi. Popravljam snežke, galože, čevlje itd., vsa popravila izvršujem hitro in najceneje. KLAVŽER, Vošnja-kova 4. 2586 UČENCA poštenega in poslušnega, 14 let starega, sprejmem takoj. Ponudbe poslati na Slava Gosti, trgovina mješovitom robom — Pregrada. 2574 To se lahko f ^Vam pripeti če se držite tegale presenetljivega novega recepta za lepoto Vsako dekle Je od nekdaj hrepenelo, da sliši opojno glesbo Sepetanih besed: »Obožujem Te!«: tudi Vi Jih lahko slišite — in sicer kmalu. Naglo lahko dosežete, da pride do izraza Va drežest. podvojena privlačnost — da bo Vaša ni anjost v resnici očarljiva, ker so znašli presenetljiv nov recept za lepoto. Ta recept bo tudi najtemnejšo, najbolj račka vo kožo na pravil sladko in žametasto mehko — ustvaril Vam do kožo, ki se je bo oo zmerom z užitkom dotaknil. Bleda, vela polt, polna zajedalcev ln peg. postane sveža, lasna in posebno draiestna že v nekaj dneh. Poslušajte ta nasvet dermatologa: »Predi- gerirane smetane ln oljčno olje imata izredno ugoden učinek ne lepšanje kože. Te sestavine ao. pomešane z drugimi, ki krepijo, nate za jo in hranijo kožo, vsebovani zdaj v dnevni hrani za kožo T oka Ion (v beli, ne mastni). V S dneh bo ta dnevna hrana za kožo Tokalon polepšale VaAo kolo v tolikšni meri. da kaj takega niti sanjali nista. Z dnevno hrano za kožo Tokalon so uspešni rezultati v vsakem primeru zajamčeni, sicer se Vem vrne denar.« Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 13. novembra 1940. Štev. 200 Konzumne zadruge Odpor gospodarskih krogov proti ustanovitvi predpisanih konzumnih pri industrijskih podjetjih Ljubljana. 13. novembra Ljudje so morda prezrli, da je bilo z ministrsko uredbo predpisano ustanavljanje posebnih zadrug pri podjetjih, ki zaposlujejo nad 50 uslužbencev; te zadruge bi naj prevzele nalogo preskrbovanja uslužbencev z življenjskimi poti-ebšcinamu. bile bi torei neke vrste konzumne zadruge, ustanove, kalcrsne ze imajo večja podjetja in ki s< znana pod imenom »tovarniški konzun. Namen uredbe ni bil slab. a tudi v tei primeru se sestavijaici novih predpisov ni so posvetovali s pristojnimi gospodarsv mi ustanovami Z ustanovitvijo preskrt* valnih ustanov pri podjetjih namerav. delavstvo in namesOenstvo zaščititi naglim naraščanjem draginje m jim Mmi gočiti redno nakupovanje najpotrebnej .. življenjskih potrebščin Vprašanje je veda, ali je to sploh izvedljivo pri sredn; n in manjših podjetjih, kjer bi se zadri: «e najbrž ne nv>gle založti z blagom take dobro da bi tudi njih ne potegnil v svo vrtinec proces draginje Tega zdaj ne moremo raziskovati Napacn*- bi bUo tudi za devo preveč posplošiti saj bi morda to m tam kazalo urediti preskrbovanie delavstva s takšnimi zadrugami kjer jih se ni mt-d tem ko bi bUo zopet drugje splo5.no škodljivo. Ze zaradi tega pa. ker 90 pokazal! na.*' gospodarski krogi takoj odločen odpOJ proti ustanavljanju preskrbovalinh zadružnih edinic pri podjetjih, dvomimo, da tw w te ustr.nove lahko koristno udejstvova Le četudi bi bile potrebne. Za njp bi pač mo-rali podjetniki pokazati prav tako prime' no razumevanje kakor delavci in name Sčenci. saj bi bilo neobhodno potrebno oho jestransko. povsem složno sodelovanje, sloge med ljudmi ni mogoča diktirati. Zbornica za TOI v Ljubljani je na slo vuna ministra za socialno politiko spomenico, ki jo je sestavila, čim je bila poučena o načrtu uredbe o potrošniških zadrugah p> I podjetjih. Med tem je bila uredba že izdana, vendar pa pričakujejo da se jim jo bo posrečilo razveljaviti vsaj za Slovenijo. ZTOI namreč v svoji spomenici dokazuje, da vladajo v Sloveniji posebne gospodarske m socialne razmere, različne od razmer v drugih pokrajinah države, kjer bi morda bila ministrska uredba koristna. Predvsem dokazujejo, da je industrija v rosi državi decentralizirana in da 937o in--Tri;skega delavstva Se vedno ni izgubio zveze z zemljo in kmetijstvom. Velika oeina delavstva se rekrutira iz vaških ob-'in. kar je zbornica ugotovila z anketo. )b tej priliki so tudi ugotovili, da so Številni delavci lastniki hišic ln njivic ali vsaj rtov ter da pridelujejo predvsem krompir • n povrtnino na svoji zemlji. Delavke v inogih primerih stanujejo pri svojih starin ali v svojih družinah, kjer se seveda hranijo Večja poojetja najemajo de-v ce izmed okoliškega prebivalstva, do r- .o'ižno 30 km daleč; delavec se vozi na -.o navadno s rx>seb«imi lokalnimi vlaki, avtobusi in zlasti s kolesi, saj nI brez po-iiena da bo Slovenija kmalu štela 200.000 kolesarjev. Tako zbornica dokazuje, da je struktura prebivalstva v Sloveniji precej drugačna in da v industriji zaposleno delavstvo se ni Izrazito industrijsko, povsem odtrgano od zemlje, to se pravi, da mu ni treba Kupovati vseh življenjskih potrebščin. Ra-een tega ae pa zbornica še sklicuje na Iz-iedno gosto mrežo trgovinskih obratov v dravski banovini, saj je okrog 10.000 trgovin; to je sicer paradoks: delavstvo ni tako navezano na trgovine, ker nekatera »vila samo prideluje, a le vendar toliko trgovin, kakor da morajo ljudje kupovati vse. Upoštevati je treba zlasti, da celo .v 7 trgovin prodaja živila. To se pravi, največ je trgovin z mešanim blagom ln opečen j. Povprečno pride samo 110 prebivalcev na trgovinska obrat, toda ne le odraslih; smemo računati, da odpade na tr-. vinski obrat povprečno le 30 družin. Promet teh trgovinic je seveda majhen. To dovolj jasno kaže. da ni več potrebe po Isbslfšaafs statistične službe pri ljubljanski železniški direkciji Ljubljana, 13. novembra Ljubljanska železniška direkcija si Je zadnje čase prizadevala olajšati ter pospešiti doio na postajah pri sestavljanju potniške in blagovne statistike. Posrečilo se jim je uvesti povsem nov način sestavljanja statističnih podatkov na podlagi zaključnega mesečnega računa. Z uspehom so lahko zadovoljni, saj si na postajah poslej orihranijo povprečno 90« o na času, a razen tega je delo zaradi poenostavljenja lažje. Tudi direkcija prihrani mnoro na času, okrog 80° o- Precej prihrani tudi na tiskovinah, celo 90 odst. Kaj to pomei i. sprevidimo že po tem, da bodo pr hranili na samih tiskovinah na leto okrog 14.000 c.in. na plačah pa 300 tifsoč din t j"»-sevati jc treba še. da bodo na p stajah prihranili na leto najmanj 80.00O delovnih ur. Tu -le na samo statistično službo ima novi način velike prednosti Zdaj lahko razčlenjujejo ves potnici promet v po-drobr.o.stih. na število potnikov, potniških kilometrov in oohodkov. Ta statistika vsaj približno omogočuje tudi ugotovitev, koliko potnikov se poslužuje voznih popustov. Značilno je, da znaša število potnikov na področju ljubljanske železniške direkcije na leto približno 1,200.000 več kakor jih je izkazovala doslej statistika starega sistema. Prejšnje čase so lahko račun potniških kilometrov zaradi kompliciranosti in obsežnosti sestavil samo enkrat na leto in tedaj je to delo zahtevalo 200 delovnih ur. Zdaj je potrebno za ugotovitev natančnejših številk samo 10 ur na dan. Glavna direkcija državnih železnic bo lahko dobivala podatke o številu potnikov, potn. kilometrih in vplačilih vsak mesec najpozneje do 20. v mesecu, med tem ko jih prej šele 25. Hitreje bodo zbrali letno statistiko. Poenostavljena bo tudi statistika o blagovnem prometu in v ta namen delajo poskuse na nekaterih postajah. Po novem sistemu bodo nekatere postaje prihranile na času 50 do 70°.0 na času in 90'r na tiskovinah, hkrati pa bo olajšano delo pri direkciji ter seveda tudi znatno cenejše. Pričakovat; smemo, da bodo tudi druge železniške direkcije kmalu začele posnemati našo ter uvedle njen izboljšani način statistične službe. To je tudi velikega gospodarskega pomena za vso državo. Gfera&sa dela pnrtitss&erfcslszne lige v Kranju V četrtek je Lt^ela občni zbor — Vseh preiskav je bilo 7385 Kranj, 12. novembra V četrtek zvečer je bil občni zbor kranjske Prot ituberkulozne lige, ki je prikazal ogromno delo socialno-karitativnega značaja, ki ga opravlja liga že več let pod predsedstvom agilnega zdravnika g. dr. Bežka. V uvodnih besedah je g. predsednik opravičil pozni datum občnega zbora, ki gre na račun pogajanj za predvajanje filma o dr. Kochu. Gotovo je resnica da bi se občnega zbora udeležilo mnogo več občinstva, če bi bil po njem predvajan film, toda nikjer ne najdemo opravičila, da je bilo na občnem zboru tako važne in uspešne socialne ustanove, ki šteje 506 članov, samo 16 ljudi. Na več mestih je g. predsednik v svojem poročilu, v katerem se je dotaknil mizernih razmer, ki v njih živijo varovanci lige, moral opomniti, da so teh razmer krivi naši ljudje, ki gledajo z brezbrižnostjo in malomarnostjo na življenjska vprašanja našega naroda, v čemer nas je potrdil tudi obisk občnega zbora. Ogromno delo v dispanzerju je opravljeno z natančnostjo in z uspehom. Vseh preiskav je bilo 7885, obiskov zaščitne sestre pri bolnikih pa 274. V tem letu je vodstvo dispanzerja prevzel po g. dr. Neubauerju njegov učenec g. dr. Grujič. Po njegovih besedah se bo s sistemaUČnimi pregledi učnega osebja, nameščenstva, delavstva vajencev itd. še nadaljevalo. Razumljivo je, da so potrebna za tako široko zasnovano ln odgovorno delo velika denarna sredstva, saj se liga ne omejuje samo na pregledovanje zdravih, ampak podpira tudi bolnike in jih zdravi. V veliki meri prispeva za vzdrževanje lige posebno kranjska občina, medtem ko so okoliške občine zelo skromne. Tudi industrija in OUZD prispevata velike vsote za protituberkuloz-no delo. a pozabiti ne smemo, da se tudi širše občinstvo oddolžuje, bodisi s članarino ali pa s prispevki ob nabiralnih dneh novih prodajalnah in razumljivo je, če se trgovci zelo boje ustanavljanja tovarniških prodajaln. Treba je se upoštevati, da pri nas posluje prav v industrijskih krajih že mnogo delavskih konzumnih in nabavljal nih zadrug in kmetskih zadružnih prodajaln. Anketa zbornice je pokazala, da je veČina delavstva, že včlanjena pri konzum-nih zadrugah in bi bilo že zaradi tega v mnogih krajih nesmiselno ustanavljati še konzumne zadruge pri posameznih podjetjih. Najboljša primer tovarniških konzumov nam nudita aprovizacijska konzuma Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah. Nekateri sodijo, da sta se ta konzuma zelo dobro izkazala ln hvali ju tudi delavstvo, predvsem zaradi tega ker kupujejo blago ceneje kak^r bi ga v trgovinah, saj ne plačuje niti režijskih stroškov. Ustanovi nabavljata življenjske potrebščine v velikih količinah in je blago že zato cenejše. Zbornica se sklicuje tudi na to, da so številna industrijska podjetja že na željo delavstva, povsod, kjer se je izkazala potreba, kreditirala nakup najvažnejših živil za delavce. Razen tega še opozarja da je bil nedavno ustanovljen Banovinski prehranjevalni zavod za preskrbovanje prebivalstva z najpotrebnejšimi živili; zavod ima tudi nalogo, da ustanovi svoje podružnice, kjerkoli bi se pokazala potreba po njih. Glede na vse to je zbornica izjavila, da v Sloveniji ni potrebe po ustanavljanju potrošniških zadrug pri podjetjih, češ vprašanje preskrbe delavstva z živežem je že zadovoljivo rešeno na zasebno pobudo. , i, , " ^ ,i '.'.'« .Ll. * i . • • Kakšno stališče zavzema delavstvo v tej zadevi, še ni znano. Zanesljivo je le, da je delavstvo zadovoljno s svojimi tovarniškimi konsumi, kjer jih ima. čeprav tudi te ustanove niso brez /seh pomanjkljivosti. v protijetičnem tednu- Ce bi primerjali ljudske prispevke z ostalimi, bi videli, da naš človek le še žrtvuje za potrebne akcije nekaj, a s tem ni rečeno, da se ne bi smelo žrtvovati še več in popolnoma onemogočiti zavratno uničevanje jetike med narodom. S pametnim gospodarstvom se je ligi posrečilo celo prihraniti lep znesek, s katerim bo mogoče urediti higienične prostore za bolnike ali pa vložiti denar v centralni sanatorij, ki ga bo verjetno gradil centralni odbor. Z željo, da bi mizerne prilike bolnikov, ki so za našo skupnost in čas sramotne, privedle v Ugo gros našega ljudstva, ki bi storilo konec uničevanju jetike, je bilo zborovanje zaključeno. Ženska hoja Nad polovico žensk hodi s konci nog naravnost naprej, okrog 41f/ć žensk ima konce nog med hojo obrnjene na ven in samo okrog 5% ima račjo hojo. Te podatke je zbral ameriški učenjak Franklin Hartfield iz Bostona, ki je opazoval 20.000 žensk v raznih krajih Amerike. Hartfield trdi, da so njegovi podatki merodajni ne samo za Ameriko, temveč tudi za Evropo. Po Hartfieldovem mnenju so hodili predniki človeka po vseh štirih. Njegove roke in noge so morale biti obrnjene na znotraj, ker je človek v pradavnih časih plezal po drevju prav tako kakor opica. Še sedaj vidimo pri novorojenčkih prizadevanje obračati noge na znotraj. Hartfield je skušal tudi ugotoviti starost ženske po načinu njene hoje. Ugotovil je, da obrača tri četrtine žensk v starosti nad 40 let, noge na ven. To pa ni odvisno od starosti, temveč od teže, kajti priletne ženske so večinoma debeluhaste. Kako nastane tornado Nekateri kraji Severne Amerike in Tihega oceana so pogosto izpostavljeni silnim viharjem kakršnih v Evropi sploh ne poznamo. Tornado, kakor se imenuje tak vihar, zapusti navadno strahovito opustošenje in povzroči ogromno škodo. Ena najvažnejših nalog meteorološkega odbora pri ameriškem poljedelskem ministrstvu je proučevanje in opazovanje takih viharjev. Nastanek viharja spada med najdramatičnej-še prirodne pojve. Nebo je jasno in ozračje mirno, ko se naenkrat vznemiri morje. Pozneje se prikažejo oblaki ln para na nebu. Solnce in luna dobita rdečo barvo. Zrak postane vlažen in zatohel. Barometer počasi pada in pade zelo nizko. Pripode se oblaki, ki povsem zakrijejo nebo. Vseh živih bitij se polasti nemir. Kar pridrvi vihar sam. Kakor orehove lupine poskakujejo na valovih največje ladje, na suhem se pa maje jo največja po- slopja v temeljih. Hitrost vetra narašča od minute do minute in doseže 2000 ali še več kilometrov na uro. Potem pa moč tornada popusti vlije se dež ali se pa nebo deloma zjasni, toda barometer se še vedno ne dvigne. Ta nemir pomeni, da je do ti čin kraj v središču tornada. Kmalu prihrumi tornado znova in sicer od nasprotne strani. Barometer se počasi dviga, kar je do- kaz, da je tornado prekoračil višek in kraj opazovanja je za njegovim hrbtom. Ta tipična oblika tornada nastane v gotovih delih Tihega oceana, v takozvanem tihem pasu. ki se ga lažje izogibljejo in ki leži med severnim pasom severnih pa satnih vetrov in južnim pasom antipasatnih vetrov. Silna viočina v tem kraju vpliva na razširjenje tornada. O debelih ljudeh in debelosti Debelost človeku sicer škoduje, da se pa ozdraviti Nemški raziskovalec A. Grafe pnobčuje v reviji »Deutsche medizinisehe Wochen-sehrift« zanimivo razpravo o debelosti in debelih ljudeh. Pri tem se sklicuje na obširno statistiko, ki so jo zbrale ameriške zavarovalnice. Iz te statistike je razvidno, da je povprečna dolgost življenja debelih ljudi 6 do 7 let krajša kakor suhih. 401et-ni debeluh ima trikrat manj upanja, da bo doživel 80 let kakor človek normalne teže. In kje tiči vzrok? Otežkočen krvni obtok, večji napor srca. ker zahtevajo kretnje težkega telesa več energije. Za-masčeno tkivo je tudi težje dostopno krvi. Polovica vseh debelih ljudi ima zato srčno napako. Pri debelih ljudeh se posebno pogosto pojavi povečani krvni pritisk, bolezni ledvic in jeter želodčni kamni, sladkorna bolezen, embolija in tromboze. Debeli ljudje so tudi col j podvrženi nalezljivim boleznim in manj odporni napram njim kakor normalni ljudje. Če se podvrže dobeluh operaciji je potrebna pri njih večja opreznost kakor pn drugih ljudeh Iz vsega tega sledi, da debelost ni samo lepotna napaka, temveč resno stanje tudi v zdravstvenem pogledu. Toda debeli ljudje imajo eno tolažbo. Debelost se da namreč zdraviti in ozdraviti, ce že ni napredovala tako daleč, da ostanejo po nji neozdravljive posledice. Toda zdravljenje je uspešno le, če najde debel človek v sebi za to dovolj moči Zdravje namreč pomeni popoln preobrat v načinu življenja in temu se Zal večina debelih ljući noče privaditi. Temelj vsakega leč en j a debelosti je jesti čim manj in varovati se vsakega sla-dokusja. Grafe pravi, da se je pokazala veljavnost tega načela med svetovno vojno, ko so morali mnogi ljudje tudi proti svoji volji stradati. Grafe je takrat pre-iskal nekatere posebno debele ljudi, ki so do konca 1918. shujšali za 75 ali celo 90 kg. V* normalnih razmerah se da izgubiti na teži največ 50 kg. Zdravljenje debelosti se prične z gladovanjem, ki ga dobro prestanejo tudi ljudje s srčno napako. Na srcu bolnim ljudem post vedno koristi. Važno je tudi, da ljudje, ki se hocVjo odkrižati maščobe, ne uživajo mnogo soli in ne pijejo mnogo vode. Telo ni debelo od maščobe, temveč tudi od tega. da se v njem nabira mnogo vo :c. V mnogih primerih je zato tudi treba jemati gotova zdravila, s katerimi se voda prežene iz telesa. V težkih primerih pripisujejo zdravniki tudi preparate za ščitne žleze, ki se odlikuje s tem da z njimi nn-ščoba v telesu zgori. Pitje vode v zdraviliščih ima samo ta učinek, da pospešuje prebavo, ne pomaga pn človeku odkrižati se maščobe. V nekaterih slovečih zdraviliščih ljudje sicer izgube na teži v prvi vrsti zato. ker se drže prednici nega načina življenja. Brezupnih primerov 'ebelosti sploh ni. So samo brezupni debeluhi, ki si nikakor ne dajo dopovedati, da ni dobro če preveč in predobro jedo. Prebivalstvo SSSR Revija >Wirtschaft und Statistik« priob-čuje obširno poročilo o prebivalstvu Sovjetske Rusije, razdeljenem po narodnosti, socialnih skupinah, starosti in izobrazbi. Na ozemlju Sovjetske Rusije živi 47 raznih narodnosti. Glavni del prebivalstva tvorijo Rusi, ki jih je 99.000.000 ali 59% vsega prebivalstva. Daleč za njimi so po številu Ukrajinci, ki jih je 28.000.000 ali 16%, dočim je Belorusov 5,200.000 ali 3°/o vsega prebivalstva. Ti trije slovanski narodi tvorijo torej nad tri četrtine prebivalstva SSSR. Izmed ostalih 47 narodnosti tvorijo skupino, ki šteje nad 1% vsega prebivalstva samo še Uzbeki, Tatari, Kozaki, Žid je, Azerbedžanl, Gruzini in Arme-ni. Nemcev so našteli 1,400.000 ali 0.8°/o. Po socialnem položaju je največ kolektivnih kmetov in sicer 75,600.000 ali 44.6 odstotka. Na delavce po mestih in po kmetih odpade samo 32.2%, na uradništvo pa 17.5%. Zelo zanimivo je tudi poročilo o spremembi socialnih razmer prebivalstva v zadnjih 10 letih. Zaradi industrializacije in kolektivizacije države se je dvignilo v letih 1928 do 1939. število delavcev in uradnikov od 17 na 49.7%* kolektivnih kmetov pa od 3 na 46.9%. Nasprotno je pa padlo število mdividualnih kmetov od 73 na 2.6%. Bismarck v sovjetski državni založbi »Sovjetska državna založba« je izdala pred dnevi prvi zvezek Bismarckovega aela »Gedanken und Eriimerungen«. Dnevni tisk Sovjetske zveze ie ocenil ob tej priliki tudi samo delovanje in osebnost Bismarcka. kar vzbuja v Nemčiji živo zanimanje. Ves ta razvoj se lahko smatra baš zato za oosebno značilen, ker ie razmerje med Nemčijo in Sovjetsko zvezo v zadnjem času dobilo značaj onega prijateljskega sodelovanja, ki ie za velikega nemškega državnika Bismarcka bilo eno glavnih načel njegove zunanje politike. Na osnovi svoiih bogatih izkušeni, ki iih je dosegel v svoji državniški karieri, je pustil Bismarck svojim nas.ednik^m v zapuščino nasvet, da med Nemčijo :n Rusijo ne more nikoli nastati potreba >b>-roženesa snorjada. »če Doložaia ne bodo pokvarile dinastične nerodnosti ali liberalne neumnosti«. Dejstvo, da se ie oozneie zaradi nekaterih storjenih napak stanje spremenilo, ie do nemškem mnenju eden najvažnejših vzrokov nemškega in ruskega zloma v svetovni vojni. Proučevanje zgodovinskih in geografskih osnovnih pravil, ki določalo nernško- rusko razmerie. ie privedlo do tena. da se ie lani postavilo to razmerie zoo.i na Bismarckovo osnovo. Novo BOdelovan ;e in prijateljstvo Nem.ije s Sovie sk - zvezo odgovaria naravnim zakonom zgodovine in geografije. Sovraštvo bi nebeni državi ne prineslo trajne koristi. Novi red v nemško-sovjetskih odnošajih. ki se 'e izvršil v Bismarckovem duhu. ie prinesel obema državama d osle i najve'io ko Nadaljnje poglablianie in izgradit teh odnosajev bi se moglo smatrati za 'zpolni-tev Bismarckove oporoke. (Euro; a S živice.) Nemški vojaki na obisku pri d >mnč!nih na Norveškem V VLAKU — To pa že ne gre. gospod, vi se peljete z brzovlakom, vozni listek pa imate za osebni vtlak. — Nikar se tako ne razburjajte. Recite raje strojevodji, naj voz: malo počasneje, pa bo vse v redu. STROGA GOSPODINJA J _Kaje v sobi ne trpim. Dva kadilca bi bila preveč. Tu že dovolj kadi peč. STRAnN A SMRT — Nikoli bi ne bila postala tvoja žena, če bi ne bil moj uboQ; Miho umrl. — Ah, kako stra:na ie smrt! Edmnnd O* Hara: 29 profesorja Morbidusa Roman — Delam pod tujim imenom v Russellovi tovarni. Bojim se, da sem že postal sumljiv. Na sledu sem razbojnikom, torej sem najbrž že v nevarnosti. Čez tri dni ob istem času vas zopet pokličem. Dotlej pa ... Ali me slišite ? — Slišim, kar nadaljujte. — Dotlej pa ugotovite prosim preteklost, gmotne razmere in sedanji poklic profesorja Morbidusa. — Prosim, ponovite ime, nisem razumel. Ime in naslov. — Profesor... — je začel Townsend. Kar se je zdrznil. Kratek pok mu je udaril na uho. — Halo, ali me še slišite, halo, halo! Na drugem koncu voda se ni nihče oglasil. Kaj je pomenilo to? Ali je bil pogovor prekinjen? Townsend se je ugriznil v ustnico in stopil zopet h krčmarju. — Bil sem prekinjen, — je dejal in se čudil, da je mogel to tako mirno izgovoriti. Prosim vas, pre-skrbite mi še enkrat zvezo. Debeluhasti krčmar se je odmajal v telefonsko celico, Townsend je pa sedel za okroglo mizo. Motril je dva gosta, ki sta bila pravkar vstopila in na nic ni mislil. Krčmar se je vrnil. — Vod je pokvarjen, — je dejal in skomignil z rameni. Townser i je samo prikimal z glavo. Vrgel je na mizo kovanec, potem je pa krenil na pot. Zopet je tekel po isti stezi nazaj in zopet je pogledal skozi špranjo v vratih, preden je vstopil v lokal. Vse v redu. Mož v kotu še vedno sedi, kakor je sedel in vendar Townsend ni mogel biti miren. Prekinjeni telefonski razgovor z New Yorkom se mu je zdel več nego sumljiv. Naglo je odprl vrata in skočil čez prag. Dim in vročina sta mu malone zaprla sapo, oči so ga pekle in za hip jih je zatisnil. Potem je pa zopet dvignil veke in se presenečeno zagledal v moža, ki je stal naslonjen na godbeni podij. Bil je mož v preprosti delavski obleki, kakor vsi drugi v lokalu, na obrazu mu je igral lahen smehljaj, ki ni mogel nikogar prestrašiti. In vendar je bilo Townsendu kakor da ga grabi ledena roka za srce. Mož, ki se mu je tako prijazno smehljal, je bil Strong. xvx Nobenega dvoma ni moglo biti. Ta obraz, te malone dekliško mehke poteze in nekoliko nakodrani lasje, vse se je bilo nepozabno vtisnilo Townsendu v spomin. Čudno se mu je zdelo samo to, da se je ta mož smehljal. Gledal ga je in se nedolžno smehljal, saj je moral tudi on nedvomno takoj spoznati Totvnsenda, Townsend je naglo razmišljal. In dočim je z naporom raztegnil usta v širok 3meh, so njegovi možgani mrzlično delovali. Da bi ga Strong ne bil spoznal? To je bilo neverjetno. V Townsendovem spominu je jasno živel pogled, s katerim ga je bil takrat o šinil Strong pri šefu policije. Niti misliti ni bilo mogoče, da bi bil ta človek pozabil nanj. — Prijetna svečanost, — je dejal Townsend in potrepljal Stronga prijateljsko po rami. Ne, dokler ni bil siguren, da ga je Strong spoznal, se ni hotel udatL Strong se je spoštljivo nasmehnil, kakor čisto trezen človek, ki noče razdražiti pijanca. — Da, prav prijetno, — je dejal tiho in kakor da je v duhu odsoten. Velike nedolžne otroške oči ima, — je pomislil Townsend. Toda temu se ni dal zbegati. Da znajo te otroške oči gledati čisto drugače, to je vedel on najbolje. Strong igra komedijo, o tem ni dvoma in bil je izreden igralec. Townsend se ie malone sramoval samega sebe, ko ie primerjal svojo igro z umetniškimi sposobnostmi svojega nasprotnika. — Pojdiva. tovariš, na čašo vina, — je zamrmral detektiv. — Zdi se, da si še povsem trezen. — Sai sem ,šele zdai čisto slučajno prišel, — je odgovoril. — Toda s teboi rad trčim. Townsend era je nriiel pod roko in ga od vedel k mizici. Kmalu sta živahno kramljala. Strong se je vedel tako naravno in neprisiljeno, da je Town-send vendarle jel dvomiti, da-li ga je spoznal. Kar mu je šinila v glavo misel, kako je mogoče, da se Strong sploh ne izda, da se zna tako dobro obvladati. Njemu, Townsendu, je bilo to srečanje s Stron-gom povsem nepričakovano, dočim je moral biti Strong po vseh znakih sodeč pripravljen nanj. On ga je bil najbrž že prej opazil in ga opazoval, toda kako to, da se mu ni umaknil. Tudi to je bila zagonetka. Saj bi ga mogel mnogo lažje spraviti s poti, če bi bil ostal skrit, ne pa da se mu je pokazal. — Ali že dolgo delaš tu? — se je informiral Town-send. potem ko je trajal pogovor že precej dolgo, da je lahko zastavil tako vprašanje, ne da bi se zdelo sumljivo. — Ne, — je odgovoril Strong mirno, — šele od včeraj. Pred dvema dnevoma sem bil še v zaporu. Te besede je izgovoril tako mirno, kakor da je zapor navadno bivališče poštenih in dostojnih ljudi. — V zaporu? — je vzkliknil Tovv-nsend ognjevito. — Gromska strela! No, pijva! Glavno je, da si svojo kazen odsedel. Strong je zmajal z glavo. — Nisem je odsedel, pobegnil sem. — Potem je pa pripomnil malone otožno: Sicer sem pa sedel čisto po nedolžnem. Neki podlež me je oklevetal. Townsend je naenkrat spoznal, da Strong namenoma vodi tak pogovor. boš — Taka podlost, — se je razburil. — Toda ti se š seveda osvetil temu podležu, fant moj! Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskamo Fran Jeran // Za upiavo in inseiatni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani