Posamezna številka Din 1. LETO I\ P»itnina plačsna t gotovini. ŠTEV. 105. LJUBLJANI, l Izhaja vsak dan opoldne, IrvzeBsSl nedelje in praznike. M-eseča^ naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—, Ksacslsen pelitifeR list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2B. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ST E V. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se n® vračajo. — Oglasi po tarlfu. Pismeni!)) vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. »Katoličani #kup!“ Tako se glasi novo bojno geslo SLS, ^ Sa oznanja nedeljski »Slovenec«. Novo geslo naj bo odgovor na proti katoliško kampanjo, ki se je pričela v zadnjem času in ki jo je »Slovenec« komnetiral kot delo framasonov, ki so sedaj na vladi. Mislimo pa, da ne more biti niti kan-i paragraf in niti »framasonska« vlada ovolj tehten vzrok, da je postal »Slo-' fnec« iz kliearja slovenske fronte oznanjevalec katoliške fronte. Ni namreč kan-telparagraf nobeno delo pravih svobodomislecev, temveč le plod želj politikov, ki morajo priznati, da s* snie*i privoščiti nii,n j11 Iu kai nai pravzaprav z i jim doseže**,? Ali inorda t0) da bodo 01 a i postati vsi Slovenci verujoči, če zmaga ^Slovenčeva« fronta, ali pa vsi brezverci, če zmaga nasprotna? Ali pa naj kljub kulturnemu boju ostane vse pri , starem in se samo predvojni boj med klerikalci in liberalci obnovi v novi obliki? Dvomimo, da bi se le en resen človek ogreval za eno teh možnosti. Naš narod hoče mir, ker le v miru more delati. In ravno danes je treba mnogo in mnogo delati. Kaj imajo ljudje končno od tega, če se prepirajo vsled tega, če hodi ta k maši ali ne. To je vendar stvar vsakega posameznika in stvar celote je samo to, da se zajamči vsakemu poedincu pravica, da bodo njegova verska čustva re-spektirana. ^ Niti ene pozitivne strani nam ne more oati kulturni boj, pač pa lahko poveča razdor med slovenskim narodom v tej nieri, da bo resno ogrožen njegov obstoj. *aj naj bo torej zmisel kulturnega boja? Pašičevci se približuje!® Mladi. Beograd, 10. maja. Danes dopoldne se sestane finančni odbor k seji, da pretrese poblastila, ki jih je prejela vlada s finančnim zakonom in ki jih je treba sedaj udejstviti. Za to sejo vlada veliko zanimanje, ker vladi še ni zagotovljena večina. Navzlic temu izgleda, da je vlada storila potrebno, da v finančnem odboru ne bo naletela na težave in da bo lahko izvedla tisto, kar potrebuje za izvršitev odredb finančnega zakona. V finančnem odboru se bodo radikali, kakor izgleda, prvi moment, držali precej hladno, posebno zato, ker hoče vlada preko finančnega odbora poskušati, da dobi vpogled v razpoloženje narodne skupščine. V ta namen so imeli radikali včeraj tudi nekaj konferenc. Šlo je zato, da se določi stališče, na katero naj se postavijo nezadovoljni radikali, ki so zastopani v j večini v finančnem odboru. Posebno je zabeležiti, da so Pašičevi radikali prišli v stik z nekaterimi umirjenejšimi radikali iz centra, ki gredo za tem, da se ure-de odnošaji med radikalnim klubom ih \icido, tako da bi se lahko ojačil vpliv radikalnega kluba v ^ vladi. Radikalski poslanci uvidevajo, da mora vlada že po svoji sestavi v enaki meri delovati neodvisno od kluba. Zato smatrajo, da bi bilo treba priti do kakega pomirjenja. Potem bi se tudi lahko občutilo, kako je vlada razpoložena napram zahtevam poslancev. Radikalski nezadovoljniki mislijo, da se mora klub z vlado poravnati in sicer zato, da jo pridobi za delo v narodni skupščini. Ti radikali tudi mislijo, da bi bilo potrebno, da narodna skupščina sprejme nekatere zakone, s katerimi bi se lahko potem stopilo pred narod. Sklicala naj bi se zato čim prej narodna skupščina, da se posveti delu. Misel o volitvah naj se pa odgodi. Pred narodno skupščino naj pride vlada z zakonom o izenačenju davkov. Če vlada dobi ta zakon, potem bi imela dobro parolo za asitacijo pri volitvah in bi z njo lahko šla pred narod. Hkrati pa bi splošnim državnim potrebam mnogo koristila. Pri teh razmerah izgleda, da bo v finančnem odboru danes precej pomirljivo in da vlada ne bo naletela na tiste težave, ki se jih je bala. Tudi pri drugih parla- UZUNOVIČ PRIPRAVLJEN SODELOVATI Z RADIČEM. Beograd, 10. maja. Vodstvo HSS je vsem pristojnim činiteljem v Beogradu poslalo zaključke, ki jih je sprejelo na svoji zadnji seji. Posebno je bila sporočena v Beograd tudi vsebina ekspozeja, la ga je imel pri tej priliki Štefan Radič in ki je natisnjen tudi v »Domu«. Na vprašanje novinarjev, kaj misli 0 teh izjavah HSS, je odgovoril bivši ministrski predsednik Uzunovič tole: »To stališče .je jako dobro in pametno. Mislim di ho Radič zavzel popolnoma pravilno stali šče. Moral pa bi tudi pri tem ostati in ne b! smel manevrirati tako, da bi kasneje ko pride čas za to, stavil večje zahteve’ Nikakor se ne sme vrniti k svojim starim maniram. « POVELJNIK OROŽNIŠTVA ODPOTOVAL V JUŽNO SRBIJO. Beograd, 10. maja. Poveljnik vsega orožništva general Tomič je odpotoval mentarnih krogih je opaziti precej po-mirljivosti. Kako se bodo radikalski nezadovoljneži držali kasneje, to je pa vprašanje. Sicer pa vlada vztraja na dosedanji črti. Demokrati vztrajajo še naprej na stališču, da je treba čimprej iti na volitve. Na drugi strani pa je skupina Vel je Vu-kičeviča glede priprav na volitve mnenja, da bi bilo treba dosedanjo situacijo še nekaj časa vzdržati. Včeraj dopoldne je odšel dr. Voja Marinkovič v Vrnjačko banjo. Kakor se do-znava iz krogov, ki stoje blizu Voji Marinkoviču, ta njegova pot nima samo namena, da minister poroča kralju o zunanji politiki, marveč je v zvezi tudi z notranjim položajem. Dr. Voja Marinkovič ima, kakor zatrjuje njegova bližnja okolica, glede notranje situacije svoje posebno stališče, ki je različno od stališča g. Velje Vukičeviča. Njuni stališči pa nista različni samo v načelnih točkah, kako naj se rešijo razne stvari, temveč Voja Marinkovič ima drugačno naziranje od Vukičeviča tudi v vprašanju spopol-nitve vlade. Voja Marinkovič bo zato še pred svojim odhodom v Prago pred klubom odkrito pojasnil svoje stališče. ^ V Vrnjačko banjo pa odide tudi Velja V ukičevič. Ta pot bo imela enak političen namen kakor pot Voje Marinkoviča. Vukičevič kot Marinkovič bosta pred kraljem zagovarjala vsak svoje stališče. Sodi se, da bo Vukičevič na svoji avdienci kralju predložil formalen predlog za spopolnitev vlade, tako da bo po njego-\em povratku v Beograd gotovo nekoliko aktualnih vprašanj rešenih. Kako bo spopolnitev vlade izgledala, se še ne ve. Vukičevič se še vedno bavi z mislijo, da spravi Božo Maksimoviča v kabinet. Sedanji dnevi kažejo nekako politično zatišje, toda v ozadju je dosti živo. Z raznih strani si prizadevajo pridobiti Veljo \ ukičeviča za eno ali drugo kombinacijo. Zanimivo je, da pašičevci kažejo pripravljenost, da se pomirijo, če bi Velja Vukičevič sprejel delovni program, ki ga oni predlagajo za narodno skupščino in ako bi vzel v vlado nekatere uglednejše elane iz vrst radikalskih nezadovoljni-kov. Seja vlade. v Južno Srbijo, kjer bo ostal nekaj dni. Z njim je odpotoval tudi načelnik oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu Žika Lazič, ki bo po povratku poročal ministrskemu predsedniku. GROF BETHLEN ODIDE V VARŠAVO. Varšava, 10. maja. Kljub službenim dementijem iz Budimpešte se potrjujejo vesti, da namerava grof Bethlen v zvezi s svojim potovanjem v Rim, oditi zdaj tudi \ \ aršavo. Tu pričakujejo njegovega prihoda sredi junija. Temu posetu se pripisuje velika politična važnost. Sodi se, da se bo ob tej priliki podpisala enaka pogodba o prijateljstvu, kakor je bila sklenjena*nied Italijo in Madjarsko. ZAGREBŠKI ITALIJANSKI KONZUL JE PREMEŠČEN. Zagreb, 10. maja. Kakor se doznava, je tukajšnji italijanski konzul premeščen iz Zagreba in zapusti te dni svoje mesto. Res je, slovensko ljudstvo je verno in volitve se skoraj obetajo. Nočemo misliti, da bi bil s tem v zvezi klic: katoličani vkup! Kadar mora narod braniti svoj obstoj, tedaj ne sme. načenjati najtežjih notranjih vprašanj, tedaj je sloga pogoj narodne zmage. Danes smo v takem položaju m če že ne iz drugih vzrokov, že za- radi prijaznosti našega zapadnega soseda. V takem položaju je celo klic: »Slovenci vkup!« ozek, kaj pa šele klic po katoliški fronti! Ali bi taka fronta mar mogla ustaviti boj, če bi ga pričel zapad-ni sosed? V čem je torej upravičenost novega gesla SLS? A g Beograd, 10. maja. Sinoči od 6. do pol 9. je bila seja ministrskega sveta. Na seji se je obširno razpravljalo o uredbi gle-j de tehnične sestave proračuna državnih I izdatkov in dohodokv na osnovi čl. 36. I finančnega zakona. Po daljši debati je bila ta uredba z nekaterimi manjšimi spremembami sprejeta. Finančni minister dr. Bogdan Markovič ni hotel dati javnosti po seji ministrskega sveta nobenega pojasnila o tej uredbi, dokler je ne bo pretresel tudi finančni odbor. To uredbo je ministrski svet takoj poslal finančnemu odboru. Prav tako je vlada včeraj razpravljala o uredbi glede delovanja, pravic in dolžnosti državnega odbora za varčevanje in o načinu izvedbe ukrepov za varčevanje v državni upravi. Tudi to uredbo je vlada z manjšimi spremembami sprejela. MALA ANTANTA BO RAZPRAVLJALA 0 MADJARSKEM VPRAŠANJU. Budimpešta, 10. maja. Beograjski dopisnik »Magyar Orszaga« piše v svojem listu iz jako dobro poučenega jugoslovanskega vira o delovnem programu ministrov Male antante sledeče: Agresivnost fašistične diplomacije zahteva rešitev povsem novih problemov za države Male antante. Rimska pot grofa Bethlena je zopet druga ožja vez in glavni tema konferenca bo položaj, ki je bil ustvarjen s tem potovanjem. Ker je bila vojna kontrola na Madjarskem ukinjena neposredno pred odhodom Bethlena v Rim, bo morala Mala antanta dobiti garancij, da bo Madjarska še naprej izpopolnjeva-1?. obveznosti, ki jih je prevzela z mirovnimi pogodbami. Tudi madjarsko kraljevsko vprašanje bo s tem v zvezi prišlo na dnevni red. ZA PREDSEDNIKA NAJVAŽNEJŠE POLJEDELSKE KOMISIJE JE IZVO-LTEN NAŠ DELEGAT FRANGEŠ. Ženeva. 9. maja. Po končani generalni debati se je v soboto zvečer uadalje-\ala seja, na kateri je bilo izvoljeno 12 podpredsednikov ekonomske konference. Nato so bili izvoljeni trije predsedeniki komisij, in sicer za poljedelsko, za industrijsko in trgovsko komisijo. Za predsednika največje in hkrati eden od glavnih komisij, to je poljedelske, je bil izvoljen član jugoslovanske delegacije, g. Oton Frangeš, vseučiliški profesor v Zagrebu. Izvolitev našega delegata v konkurzu od preko 50 držav ni samo do-, kaz, da se naši državi priznava glede i poljedelstva visok pomen med drugimi i Evrope, temveč je to brez dvoma tudi političen uspeh. MAKEDONSTVUJUŠCI VPADLI V~ GRŠKO OZEMLJE. Atene, 10. maja. Predvčerajšnjim so bolgarski komitaši prestopili mejo in so pokvarili na glavni železniški progi vec tračnic. Razvil se je hud boj, pri katerem je na bolgarski strani bilo nekaj mrtvih. Komitaši so se nato umaknili. STRIBRNY OSNOVAL LASTNO > STRANKO. Praga, 10. maja. Predvčerajšnjim so imeli pristaši poslancev Stribrnega in Trnobavskega, bivših članov narodne socialistične stranke, kongres. Na kongresu je bilo 712 delegatov iz vse države. Sklenjeno je bilo, da se osnuje samostojna stranka z imenom: Slovanska narodna socialistična stranka. LANDBUND VSTOPI V VLADO. Dunaj, 10. maja. S kmečko zvezo je bil v glavnem dosežen sporazum glede vstopa v vlado. Kmetje zahtevajo depolitizacijo uprave in vojske ter zmanjšanje števila uradništva. Jasno odrejena politika SDS". V ljubljanskem popoldanskem glasilu SDS čitamo v poročilu o političnem položaju tudi ta-le edinstven stavek: »Edino SDS, ki se ni nikoli potegovala za vstop v vlado in je vedno dosledno zastopala staliSče, da se naj razčisti položaj z apelom na narod, ni v zadregi in ima jasno odrejeno politiko.« Vajeni smo, da napišejo listi od SDS v slavo svoje stranke tudi najbolj gorostasne trditve, vendar pa je citirani stavek iz popoldanskega glasila SDS rekord v prazni samohvali. »SDS se ni nikdar potegovala za vstop v vlado...« Ali gospodje v resnici mislijo, da je izviren greh slovenske javnosti pozabljivsot? Kako in zakaj pa je vendar nastala SDS? Ali so se gospodje samostojni demokratje odcepili od demokratske stranke zato, da so šli v opozicijo ali zato, da so prišli v vlado? Vendar je jasno ko beli dan, da je SDS sploh samo zato nastala, da je mogla priti v vlado. Sedaj pa pride njih glasilo pa pravi, da je to edina stranka, ki se ne poteguje za vstop v vlado! V resnici: za poč’U Slovenska javnost pa dobro ve tudi druge stvari, kako se je SDS »branila« vstopa v vlado. Ljubljanski mestni odbor narodno radikalne stranke bi n. pr. mogel povedati, kako so odlični pristaši SDS hoteli postati njegovi člani, da bi tako postala SDS zopet vladna stranka. Zadnji »Odjek« in za njim zagrebška »Slo-bodna Tribuna« pa poročata, da je v zadnjem času cela vrsta slovenskih samostojno-demo-kratskih organizacij prijavilo svoj vstop v Davidovičevo stranko in da je bila od teh " sprejeta samo organizacija v Laškem, ki je dobro organizirana in ki šteje danes okoli 250 članov. Ali ni čudno, da se prijavljajo organizacije SDS za povratek v matico stranko šele sedaj, ko je demokratska stranka zopet v vladi? Pred kratkim je poročal »Obzor« in za njim tudi mi, kar ni bilo demantirano, kako je bil k Radiču poslan emisar SDS in mu ponudil sodelovanje, ker da ima Radič ideje, SDS pa je brez njih. Ali je bila morda tudi ta ponudba storjena samo zato, da ostane SDS sigurno v opoziciji? In čudno, da je bila tudi ta ponudba storjena ravno v trenutku, ko se je govorilo, da vstopi HSS zopet v vlado. »Edina stranka, ki se ni nikoli potegovala za vstop v vlado ...« Če je tako, kaj pa so delali te dni razni emisarji SDS v Beogradu? Ali so šli v Beograd samo gledat na uro, ali pa jih je prignala tja samo vroča ljubezen do naše pre-stolice? In kako to, da se ravno v trenutku, ko so ti emisarji v Beogradu, pričenja v Sloveniji velika akcija za napredni blok, ki naj se stvori pod vodstvom SDS in tako omogoči, da pride SDS pQtem naprednega bloka zopet v vlado? Eh, gospoda, če že mislite pitati javnost z neresnicami, potem delajte to vsaj malo verjetno ker da je SDS edina stranka, ki bi za vsako ceno hotela priti v vlado, je stara stvar in že več ko javna tajnost. Res pa je, da je SDS tekom zadnjega leta že opetovano zahtevala volitve in da je bil zlasti g. Pribičevič v tem dosleden. Ni naša navada utajevati resnice in zato tudi brez oklevanja priznamo, da je SDS v zadnjem času zahtevala volitve. Toda tudi tu je treba nekaj pripomniti, in sicer nekaj zelo bistvenega. SDS je zahtevala volitve, ker je to njen edin izhod, ker je že dve leti izključena iz vsake kombinacije, ker ve vsa SDS, da ne more priti v vlado, pa naj se ponuja radikalom, demokratom ali radičevcem. Zato pa zahteva SDS sedaj volitve, da varuje vsaj dobro figuro, če ji že drugega ne preostane. Je to samo nerodna repriza stare bajke o kislem grozdju in samo naivnež prve vrste ne vidi to resnice. Ze celo drzna pa je trditev o doslednosti SDS. Kje pa je vendar vsaj senca te doslednosti? V državno-pravnem oziru koleba SDS med integralnim jugoslovenstvom, to je skrajnim centralizmom, in pa med Marinko-vičevo decentralizacijo. Ce je opariti, da pri-hajajo v Beogradu v ospredje pasičevci in centralisti, potem se SDS tekoj spomni, da je centralizem pravvzaprav njena srčna želja, če pa je v ospredju potika sporazuma, potem se tudi SDS spomni, da bi kazalo ogrevati se za decentralizacijo. To se dogaja zlasti sedaj, ko je SDS že dve leti prisiljena bivati v opoziciji in ko skoraj mora nastopati proti I beograjski politiki. Pa socialni ali gospodarski program SDS! j Kje je tu samo senca kake doslednosti,_ če se I o programu sploh more govoriti. Na eni stra-! ni hodijo voditelji SDS na delavske majniške proslave, na drugi pa sede v upravnih mestih bank in veleindustrij. Na eni strani propaganda za delavsko stališče, na drugi strani pa propaganda za podjetniško stališče. In ta mešanica je socialni program SDS. V gospodarstvu še večja nesmisel. Vse gospodarstvo hočejo vpreči v strankarski voz, da je vsaka postaja te poti zaznamovana s kakim polomom. Kadar jim kaže, govore sicer tudi o potrebi samostojnega nastopa gospodarskih krogov, toda gorje tistemu, ki bi tak nastop tudi izvedel. . Niti glede naprednosti, kulturnega boja ni SDS dosledna. Na eni strani se predstavlja kot prvovrstna kulturnobojna stranka, na drugi pa je ogorčena, ker škof ne priporoča njenega časopisja. Kako pa je z naprednostjo in svobodomiselstvom SDS, pa vedo povedati najbolje tisti, ki so bili preganjani, ker so se postavili po robu zahtevam SDS. Vse mogoče čednosti ima morda SDS, toda da bi bila programatično dosledna, je bajka, da je ni večje. Če bi se že govorilo o do-, slednosti SDS, potem bi to bilo mogoče govoriti le o doslednosti, s katero skuša SDS na vsak način priti v vlado. Ta doslednost pa je tudi z ozirom na vso koncepcijo SDS logična, ker od vsega počet-ka je bila misel gospodov okoli SDS ta, na bodo pazili nad »nezaneslivimi« Slovenci in kot nagrado imeli v rokah vso politično oblast. In tu je bila SDS v resnici dosledna, če pa v korist in Čast Slovenije, Se pa drugo vprašanje. Zato pa, gospodje, če že hvalite svojo stranko, potem hvalite pametno, da ne bo vaših lastnih pristašev groza pred preveč jasnimi neresnicami! Fašizem prejemal denar od prostozidarjev. »Obzor« priobčuje daljši članek, v katerem objavlja nekatere interesantne podatke o sodelovanju fašizma in prostozidarjev v prvih letih fašizma. Podatke zato je dal »Ob-zoru« neki odličen italijanski emigrant, ki je imel pred leti vidno vlogo v italijanski politiki. Članek navaja med drugim: Leta 1914 do 1915 je bila italijanska Loža naklonjena intervenciji Italije v vojni proti centralnim velesilam, za kar je prejemala znatno denarno podporo od francoske Lože. Po končani vojni je italijansko prostozidarstvo spoznalo, da so mu sadove te vojne odnesli socialisti toliški demokrati. l‘ahlansk* ^Jlatere-stopila v stik s fašizmom, s pomočp l atprfi ga je hotela uničiti socializem in Ljudsko stranko, tako, da bi zopet postali prostozidarji gospodarji situacije. Italijanska Loza je podpirala financijelno tudi Mussolinija, v letih 1921. in 1922., pred »pohodom v Rim«, je dala Loža fašizmu po izrecnih izjavah velikega mojstra Domizia Toriggianija prek° štiri milijone lir. Še istega dne, ko so fašisti vkorakali v Rim, so dvignili cek za 3UU tisoč lir, izstavljen od Lože v Palazzi Uiu- stiniani. , , Ko se je Musolini dokopal do oblasti, je obrnil Loži hrbet ter spoznal, da jo mora na vsak način likvidirati, ker bi znala prej ali slej uničiti fašizem. Prepovedal je fašistom, da bi bili člani Lože; general Capello, ki je bil navdušen član Lože in ki je organiziral fašistovsko milico ter jahal Mussoliniju ob boku pri pohodu v Rim, pa se je raje odločil za Ložo in zapustil fašizem. Ko je Zaniboni zasnoval svoj atentat na Mussolinija, se jo obrnil tudi na ® materijalno Prvi denar •e rhiTeZaniboJi od čehoslovaškega sociali; it n W in te ria i n sicer 300.000 lir. Zaniboni pa je po nesreči stopil v stik tudi z Ricciotti-jem Garibaldijem, ki je bil ze tedaj fasi-stovski agent-provokater. General Capello je sicer vedel za nameravani atentat, toda razen njega ni vedel nihče drugi od prostozidarjev. Mussolini je vseeno dosegel svoj cilj, namreč da nameravani atentat pripise Loži in jo tako kompromitira kot avtorko atentata ter jo pod to pretvezo razpusti, hkrati s socialistično stranko. ' »Obzor« zaključuje svoje izvajanja: »Ako ie fašizem na tako podel način kompromitiral Ložo, lahko ravnotako jutri kompromitira druge, s katerim danes živi skupaj. V družbi poštenih ljudi se pravi temu — navadno — prevara in zločin. Politične vesti. = Izjava dr. Korošca. Dopisniku »Novosti« je izjavil dr. Korošec med drugim sledeče: »Po mojih informacijah je sedanja -vlada volivna, od katere pričakujejo vse stranke, da bo varovala svobodo volitev. Zatrjujejo tudi nam, da bodo prihodnje volitve v resnici svobodne in da bodo pravi izraz narodne volje. Ce se bo tako tudi v resnici zgodilo, potem bo naša opozicija popolnoma "lojalna. Po mojem mišljenju bodo volitve tako določene, da se bo mogla nova skupščina že sestati 20. oktobra. Zaradi tega bi mogle biti volitve najkasneje 20. junija. Volivna vlada pa ima tudi to nalogo, da vodi tekoče posle in zlasti, da izvede proračun Pričakujem od te vlade, da pri tem ne bo zapostavljala Slovenije in da bo zlasti likvidirala vse kredite, ki se v proračunu nahajajo za Slovenijo. Predvsem pa, da bo širokogrudno tolmačila kredite, namenjene za oblastne skupščine. — Glede izstopa SLS iz vlade je dejal dr. Korošec: .Naša stranka ni bila pozvana, da sodeluje "v novi kombinaciji. Razloga nam niso pojasnili, sigurno pa vemo, da so netočne klevete, ko da bi bili iz vlade izključeni zato, ker da tako zahtevajo zunanje politični raz- logi Kolikor sem jaz obveščen, nismo v vladi zato, ker to ni potrebno, ker je svobodi volitev v Sloveniji zasigurana. — Dr. Korošec e nadalje dejal, da SLS popolnoma odobrava našo oficielno zunanjo politiko ker ,e ta vodi v duhu pomir jivosti. in prijateljstva s sosedi. V tako težkih prilikah kakoi so sedanje, mora ves narod biti za oficielno zunanjo politiko. - 0 napredni fronti pa je dejal dr Korošec: Slišim, da se nekateri prvaki slovenskih strank prizadevajo, da napravijo fronto proti SLS. Prepričan sem, da se zaman trudijo, ker večina strank ne mara v to fronto, ker se je SLS da vzdr- žuje z večino strank dobre odnošaje in da podpira njih zahteve, smatrajoča se kot predstavnica slovenskega naroda, ki se mora kot taka ozirati na vse sloje. Iznenadilo nas je, da ona stranka, kateri nismo naklonjeni, skuša doseči fronto proti nam z raznimi klevetami in neresnicami ki so nedopustne tudi v politični borbi Tako se razširjajo glasovi, da je najvišji faktor v držav izjavil, da SLS ni državotvorna in da je v zunanji politiki nesigurna. Take klevete od-bjamo z indignacijo. Ustvarjanje napredne fronte je faktično poteza SDS, da bi mogla dobiti čim več glasov. Ker ne verujemo, da bi prišlo do te fronte, zato na njo tudi ne \ polagamo važnosti. Naše dosedanje delo j nam je pridobilo v vseh strankah številne simpatizerje. Že ta teden pričnem z volilno agitacijo po mestih, je dejal dr. Korošec. j — Neuspeh Pribičeviča v Skoplju. Pred ! hotelom »Balkan« je imel v nedeljo Pribi- j čevič v Skoplju shod, katerega se je udele-žilo okoli 1000 ljudi, od katerih je bilo, kar j je bilo opaziti, kvečjemu 100 ljudi njegovih ! pristašev. Pribičevič je v svojem govoru 1 ostro napadel vlado, da je čisto plemenska in čisto srbska. Danes ni v vladi Hrvatov, ko pa je bil on v vladi, so bili v vladi tudi Hrvatje. Vlada brez Hrvatov je separatistična vlada, proti separatizmu pa se je treba boriti z vso silo. Nato je govoril v slobo-domunosti in dejal, da on ni delal nezakonitosti, a vseeno nagnal separatiste pod zastavo vidovdanske ustave. Nato je opisal zgodovino sporazuma in ostro napadal Vu-kičeviča in Marinkoviča, ki da sta prišla v vlado brez odobrenja šefov strank in njih glavnih odborov. Radikali nimajo nikogar za sebe. V Egiptu je bolje ko v Jugoslaviji. Zahteva svobodne volitve in odločno izjavlja, da noče iti v vlado. Silno napada Radiča in vzklika, da imajo izdajalci kakor Radič in Plamenac prednost, dočim se njega kot nacionalnega človeka pritiska. Vsled ostrih napadov na radikale in vlado je prišlo na shodu do ostrih protestov in je moral Pribičevič z napadi prenehati. Nato je govoril o zunanji politiki. Nato sta govorila še Demetrovič in Božovič, nakar je bil shod zaključen. Shod ni napravil v Skoplju nobenega vtisa. = Vprašanje hrvatskih demokratov. Nastop prvega podpredsednika demokratske stranke dr. Krstelja se zelo mnogo komentira ter obstoja možnost, da si še več uglednih članov demokratske stranke osvoji njegovo stališče. Dr. Grga Andjelinovič je z nekoliko besedami izjavil, da se v principu strinja s stališčem dr. Krstelja. Kakor poroča sedaj »Obzor«, je dr. Ribar izjavil, da je prišel do zaključka, da je najbolje, če se sedaj ne govori o tem, temveč, da se vsa zadeva prepusti glavnemu odboru. Dr. Ribar je dejal še: »Dr. Krstelj je kot predsedmii ( glavnega odbora odlična osebnost in znan j politik. Zato se ne more iti preko njegove , izjave, ki je izšla v »Jutarnjem listu« in v i »Obzoru« kot preko kake malenkosti, o nje- ! govem odstopu v glavnem odboru pa se mora govoriti v prihodnji seji glavnega odbora. Pričakujem, da bo radi tega glavni odbor dem. stranke sklican in da bo to vprašanje načel sam šef stranke Ljuba Davidovič. Dalje poročajo, da so demokrati načeli tudi vprašanje o skorajšnjih volitvah. To je potrdila tudi odlična demokratska osebnost, ki je izjavila, da ne more nihče trpeti neravnotežja, kateremu so vzrok neurejene razmere v radikalni stranki. Demokrati imajo povolj-ne izglede za volitve in so zato točni glasovi, da zahtevajo demokrati razčiščenje situacije in čim preje nove volitve. Prosveta. SLAVNOSTNI VEČER AKADEMIJE TER NARODNE GALERIJE. Lepa in zanosna je bila včerajšnja prva manifestacija Ljubljane za slovensko Akademijo znanosti in umetnosti ter za Narodno galerijo. Udeležba je bila odlična in zlasti vsled tega, ker je bila vsa naša inteligenca in vsa naša prva družba skoraj polnoštevilno zbrana. Se bolj pa je uspel večer po vzorni vsebini sporeda. Žal, da je bilo tega nekaj preveč. Večer je otvoril g. dr. Lončar z vzorno sestavljenim govorom. Njegov govor m bil IT* femveč naravnost kulturni program slovenskega naroda za bodočnost. Vsak Slovenec bi moral poznati dr. Lončarjev govor in samo pozdravljati je, da izide njegov govor v posebni brošuri. V ponos vsem Slovencem bo ta govor, ker dokazuje, da smo Slovenci že stoletja kulturen narod in da to tudi ostanemo. Sijajno je uspel koncertni del večera. Skladbe Emila Adamiča, Škerjanca in Mihevca imajo naravnost reprezentativen značaj in Orkestralno društvo Glasbene Matice se je potrudilo, da je s krasnim izvajanjem skladb pokazalo vse njihove prelesti. Veliko je delo, ki ga vršijo agilni člani Orkestralnega društva in čas je, da Slovenci tega dela ne bi priznavali samo z besedami, temveč tudi z dejanji. Gospa Lovšetova in gospod Betetto sta bila sijajno disponirana in sta vnovič dokazala, da sta naša prva pevca. Gospod Levar je recitiral »Cukrarno« iz »Nine« in« Župančičevo dumo in dosegel, da je bil slavnostni večer tudi glede recitacije na višku. Vsa čast tudi g. Balatki za njegovo vzorno sprem-ljevanje solistov na klavirju. Večer je bil manifestacija kulturnega naroda za Akademijo znanosti in umetnosti in v tem je ravno njegov največji uspeh. Vsebina Beethovnovega »Fidelio«. Predzgodovina. Florestanu,^ prijatelju mi-listra, je znano zločinsko početje guvernerja Don Pizzarra. Ta pa ga da iz strahu, da bi ne izdal njegovih zločinov, po nedolžnem zapreti. Nihče, niti Florestauova žena ne je za Florestanovo bivališče. Vendar pa sl• > da se nahaja njen mož v državni J za_ in sklene, da ga bo rešila. Da bi P ? trdno zvedela za Florjanovose ^U s h'čerkom°paznika Rocca, da bi tako s pomol jo Marce lin i nega očeta mogla priti do iečeTu se začenja dejanje opere. Prvi akt. Dvorišče državne jetmsnice. K Marcelini, ki' opravlja domače posle, stopi Jaquino. Nagovarja jo, naj mu vendar že enkrat da na njegove snubitve povoljen odgovor. Zaman so njegove prošnje, zakaj Marcelina misli zdaj samo še na lepega, mladega fanta Florestana. Jaquino odide in Marcelina zapoje arijo. Kmalu se Jaquino z Roc- com vrne in tudi Fidelio pride nazaj, kajti imel je opraviti nekaj Roccojevih naročil. Paznik namreč misli, da je mladi fantič Florestan samo zato tako dober in marljiv, ker mu je Marcelina pri srcu. Ker je pa že davno opazil, da njegova hči rada vidi Florestana, jo obljubi Fideliu. Fidelio porabi to priliko in prosi, da ga Rocco nastavi za jetniškega ključarja. Končno mu Rocco ugodi. Nastopi straža in izroči guvernerju pismo, v katerem svari neki prijatelj guvernerja, da namerava minister posetiti jetnišnico. Pizzarro se boji, da bi prišlo neopravičeno ravnanje z njegovim smrtni sovražnikom na dan in poskuša pregovoriti Rocca, da bi spravil Florestana s poti. Ker pa se ta brani izvršiti umor, se odloči Pizzarro, da ga izvrši sam. Potem k° so vse osebe razven Pizzarra in Rocca zapustile mesto, zapove prvi Roccu, da izkoplje grob za Florestana. Komaj pa sta se oba odstranila, prihiti Fidelio. Fidelio, preoblečena Leonora je vse Pizzarrove naklepe slišala. Nastopita Marcelina in Jaquino in se pre-pirata. Pridružita se jima še Rocco in Fidelio. Ta pregovori paznika, da spusti jetnike za nekaj časa na dvorišče. Krasen z^ot jetnikov. Fidelio išče med njimi zaman svojega moža, kajti Florestana niso izpustili na prosto. Jetnike odvedejo v ječo nazaj. Drugi akt. Florestan sedi ves izmučen v temni kleti. Priklenjen na kamenito klop poje arijo, v katero je zlito vse njegovo gorje. Potem se onesvesti in v to strašno ječo prideta Rocco in Leonora. V grozi spozna Leonora v napol mrtvem jetniku svojega moža. Ko je Rocco, s pomočjo Pizzarra izkopal za Florestana grob, se pojavi Pizzarro, da bi izvedel svojo nakano. Že se zasveti bodalo v tiranovih rokah, ko plane Leonora k svojemu možu s krikom: »Ubij prej njegovo ženo!« Toda Pizzarro, ki je zdaj v dvojni nevarnosti, skuša zabosti oba. Leonora vendar izvleče bliskoma pištolo in se s tem ubrani strahopetnega morilca. Tu se začuje-jo trombe. Nastopijo vojaki in naznanijo prihod ministra. Florestan in Leonora sta rešena. ; Sprememba. Pred grajskim dvoriščem. T Množice ljudstva pozdravljajo navdušeno ministra. Ta izpusti po kraljevem ukazu vse jetnike. Tudi Florestana privedejo, ukJenje-nega predenj. V njem spozna n”?V?jerifVj)e jega prijatelja, za katerega je na že davno mrtev. Pizzarrojev zločin pi dan. Uklenejo ga in odvedo. Leonora razklene okove svojega ljubljenega v splošnem veselju se delo zaključi. 10 MAJ — NARODNI PRAZNIK V RUMU-NIJI. Danes slavi Rumunija svoj državni praz' nik. Deseti maj je eden najpomembnejši dni v rumunski zgodovini. Na ta dan se sla trije, za vso rumunsko državo važni dogoa • Desetega maja 1866. je bil svečano spre J v Bukarešti novoizvoljeni rumunski Kne Karol Hohenzolernski, ki je v katedrali m * parlamentu prisegel zvestobo državi in Sp?' štovanje njenim zakonom, da bo ščitil vej«’,a rumunsko ozemlje in da bo vladal kot kon-stitucionalni vladar. Rumunija se je tedaj nahajala pod turško suvereniteto, toda knez Karol je vedno nn-slil na to, da osvobodi svojo državo od turškega jarma in ji pribori samostojnost. Desetega maja 1877 je stopila Rumunija n strani Rusije v vojno proti Turčiji, panam pa je tedaj proglasil neodvisnost Kum J • Tako se je pričela rumunsko-turška v j • Končno je bil dne 10. maja 1. 1881 Karol kronan za rumunskega kralja postal prvi kralj te države. Njegova RIU, -bila napravljena iz turških topov, zapieuj nih v turško-rumunski vojni leta 1877 P“ Danes se bo državni praznik v Rumuniji proslavil zelo vidno, ker se slavi danes tudi petdesetletnica osvobojenja rumunske države. Splošno svečanost pa kazi nekoliko dejstvo, da tej proslavi ne bo mogel prisostvovati kralj Ferdinand — Osvoboditelj vseh, Rumunov. Radi tega danes ne bo velike vojaške parade v Bukarešti. NE POTUJTE V ITALIJO. Občinski svetnik mesta Duisburg £■ Heussler je odpotoval za velikonočne i čitnice v Italijo, kjer je bil v Moosu na Južnem Tirolskem aretiran, ker je baje g voril v Italiji sovražnem smislu. V goW* ’ kjer je baje razžalil Italijo, je bil edini S * j tako, da sploh ni bilo mogoče, da bi s■ politiziral. Karabinerji so ga prevedli Innichen, kjer je sedel dva dni v zapo Zahteval je, da naj mu navedejo vz^ njegove aretacije in da naj ga zaslišijo, pa mu je bilo odklonjeno. Iz Innichena J bil odveden pod strogim nadzorstvom v» zen. Tam so ga pustili stiriindvajset^ur^ sodnem zaporu brez vsake zjravii, lo niti dovoljeno, da bi si.^Ljno rabil. Po čeprav jih je radi bolezni j^ngno le pri-šestnajstdnevnem zaporu vprašal, kaj bo šel sodnijski uradnik ijj svobodo. Ko mu je storil, če ga izpust ijo^, da 0t)p0tuje takoj dr. Heussler od.8°k prekoračil že svoj do-domov, ker -^®jUS,tili, ne da bi ga kaj zasli- sUrl’ 0° intervencijah, ki sta jih napravila ' ister Stresemann in višji župan v Duj fsburgu zanj, ni ničesar zvedel, kajti v J! ' liji ni dovoljeno, proti vsem mednaroo® . določbam, da bi stopili inozemski konzu1 v stik 7. aretiranci tujih narodnosti. Kaj napravili fašisti z možem, če ne bi P°.s 0 dovala nemška vlada, to si lahko m Navedeno dejstvo naj služi v opomin onn -ki potujejo na izlete v Italijo. Dnevne vesti- ŽENSKA STRANKA. V Beogradu se je osnovala ženska stranka. Njen cilj” je priboriti ženi politične pravice, ker »je za kulturni, moralni in zdravstveni obstanek naše države neobhodno potrebno, ; da se udeležujejo tudi žene v polnem obsegu v organizaciji in življenju države«:, kakor pravi prvi proglas nove stranke. Proglas so podpisale številne in ugledne beograjske kulturne delavke, ki so s svojimi na univerzah pridobljenimi doktorati že dokazale, da smejo zahtevati besedo ne samo pri raznih dobrodelnih društvih, temveč tudi v političnem življenju. Na vsak način pa da smejo zahtevati za sebe vsaj to pravico, ki jo ima vsak analfabet. Toda kljub vsej upravičenosti bo morala Zenska stranka prehoditi še silno težko pot, 1prn° tela priti do cilja, ker je rafti o v milost’ Dflro ^konskemu načrt čim preje skupšči^ m da P‘'edl°Z1 1. Kongres zastopa načelo, da mesta kot samoupravne edinice ne spadajo v oblastno m srezko samoupravo, ker bi sicer nastala kumulacija avtonomnih nalog ter bi prišla mesta v samoupravne edinice z ožjim samoupravnim delokrogom kot ga imajo mesta, ki bi absolvirale finančno moč v toliki meri, da bi mesta ne mogla vršiti v zakonu jim odločnih nalog. Mesta žele kot neodvisne edinice sodelovati z oblastmi in srezi ter se združevati glede poedinih skupnih potreb na podlagi sporazuma kot svobodna samoupravna telesa. 2. Kongres je mnenja, da je treba disciplinarno in sindikalno odgovornost župana apram državi z zakonom določiti. Isto ve-n -, sindikalne odgovornosti mestnih uradnikov, če oškodujejo z zlonamernim nekorektnim vršenjem službe interese me-^La4Li)a poedine osebe, o. Kongres zastopa stališče, da je treba z zakonom odrediti, da mora biti v slučaju, ®e vzpostavi v smislu čl. 94. zakonskega načrta državna policija: 1. da policija zupanu na razpolago, kadarkoli jo rabi v svrho izročitve pristoječih mu nalog (čl. 105 načrta); 2. da ^sme mesto za poedine svoje Posle (n. pr. tržno in poljsko policijo) nasta-yitl svoje posebne policijske organe; 3. da je država dolžn.a nositi vse stroške za vzdr-zevanje državne policije, mesto pa da lahko samo po predhodnemu pristanku prispeva k stroškom za izvrševanje poslov krajevne policije primerno obsegu teh poslov. Dalje je treba v vsakem slučaju ustanovitve državne 'policije doseči popreje z dotičnim mestom sporazum glede prevzema perso-nala, poslopij, inventarja in odškodnine, ki jo ima mesto za to dobiti. 4. Kongres smatra za potrebno, da se izda tlr?PireHiin to P° zaslišanju interesentov v snm ustave zakon o gospodarstvu r uPravnih teles, da se tako zasigura gospodarstvo mest ter postavi njigova kre-dltna sposobnost na trdno bazo. b. Kongres mest ugotavlja, da se čl. 74. finančnega zakona za leto 1927-28 ne na-nasa nerazmerno in neupravično samo na testne uradnike in nameščence, temveč tu- i na občine, ker morajo nositi del davčnih remen, ki so bila naložena njihovim na-niescencev. Zato prosi kongres kr. vl^do, da naj predlaga sistiranje in ukinitev čl. 79. ter mestne nameščence kot organe javne uprave glede davčnih obveznosti iznači z državnimi uradniki in nameščenci. nar~ Komercializacija naših železnic. Ker ri bi n Promet Ri na višini, na kate- oral biti, je bil prometni minister v finančnem zakonu za leto 1927-28 poobla-v; ’ Ua Podvzame vse, da se promet izboljša. Na podlagi tega zakona je dobil pomočnik prometnega ministra Popovič nalog, da naj zbere gradivo za komercializacijo naših državnih železnic. Elaborat mora biti gotov do srede meseca junija, nakar se vrši v Beogradu v zadevi velika konferenca, h kateri se pritegnejo tudi zastopniki raznih gospodarskih organizacij. Nato bo izdelal ožji odbor, ki mu bodo pripadali najboljši prometni strokovnjaki zakonski načrt o komercializaciji naših državnih železnic. Komercializacija bo temeljila na zgolj gospodarski podlagi. Zakonski načrt mora biti izdelan najpozneje do dne 1. septembra t. 1. — Uradne ure v prometnem ministrstvu. Prosvetni minister je odredil, da bodo uradne ure v ministrstvu od 15. m4ja dalje od 7.30 zjutraj do 2. popoldne. — Strokovni izpiti v ministrstvu poljepri-vrede in voda. V ministrstvu poljeprivrede in voda se prično te dni stokovni izpiti za profesorje nižjih in srednjih poljedelskih šol. — Glavna skupščina Udruženja jugoslovanskih inžonjerjcv in arhitektov se bo letos vršila 12. in 13. junija v Zagrebu. Program je zelo obširen ter bo obravnaval izredno važna strokovna in stanovska vpra- šanja. Hkratu se bo vršil tudi kongres Zveze slovanskih inženjerjev. Zagrebačka Sekcija Udruženja bo obenem slavila petdesetletnico svojega obstoja z otvoritvijo lastnega doma. Natančen dnevni red bo objavljen v »Tehniškem Listu«. Člani se vabijo, da pri-glase udeležbo I. tajniku Sekcije Ljubljana ter navedejo, koliko rodbinskih članov bo z njimi potovalo. Podrobna obvestila se bodo še objavila ter se bo v svrho informacij sklical poseben članski sestanek. — Sekcija Ljubljana. — Šolski odbori. V soboto je stopila v veljavo nova uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole. Na podlagi uredbe se prične takoj z organizacijo teh odborov pri vseh oblastih in večjih krajih v državi.. — Stanovanje za premeščene državne uradnike. Po čl. 8. nov. k stan. zakonu z dne 15. maja 1925 dodeljujejo stanovanjska sodišča stanovanja le še državnim uradnikom, premeščenim po službeni potrebi. Seznam izpraznjenih stanovanj je na vpogled v sobi št. 2 pisarne stanovanjskega sodišča v Ljubljani med uradnimi urami, na kar se opozarjajo premeščeni državni uradniki, ki še nimajo stanovanj. — Delni odpis zemljiškega davka. Davčna administracija v Ljubljani je izvršila delni odpis zemljiškega davka s pribitki vred vsem barjanskim posestnikom, katerih zemljišča so bila ob priliki zadnje poplave poškodovana. Izkaz o odpisu je na vpogled na mestnem magistratu v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 13 med običajnimi uradnimi urami od 9. do 23. maja 1927. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na deski ljubljanskega mestnega magistrata. — Kuratoriju za slepce so darovali: Po 2000 Din: »Posojilnica v Mariboru«; po 1000 Din: »Zadružna gosp. banka v Ljubljani«; po 500 Din: »Mestna hranilnica Ormož« in »Hranilnica in posojilnica v Sevnici; po 400 Din: »Vzajemna zavarovalnica«, Ljubljana; po 300 Din: »Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani; po 250 Din: »Hranilnica in posojilnica Poljane nad Škofjo Loko«, »Hranilnica in posojilnica v Škocjanu«, »Mestna hranilnica Novo mesto«; po 200 Din: »Hranilnica in posojilnica v Braslovčah«, Ljudska posojilnica Celje«, po 100 Din: »Hranilnica in posojilnica Velike Lašče«, »Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Dol pri Hrastniku«, »Posojilnica v Rušah«, »Posojilnica za sodni okraj Velike Lašče in okolico«; po 50 Din: »Obrtno hranilno in posojilno društvo na Bledu«, »Posojilnica v Črnomlju«, »Kmetska hranilnica in posojilnica v Hočah,»Hranilnica in posojilnica, Hajdina, p. Ptuj«, »Okrajna posojilnica Ljutomer«, »Ljudska hranilnica in posojilnica Škofja Loka«, »Hranilnica in posojilnica Slivnica pri Mariboru«, »Posojilnica v Vitanju«; po 25 Din: »Hranilnica in posojilnica v št. Janžu na Dravskem polju«, »Hranilnica in posojilnica v Sv. Martinu pri Vur-bergu, »Hranilnica in posojilnica Dragatuš«, »Hranilnica in posojilnica Sv. Anton v Slov, goricah«; po 20 Din: »Hranilnica in posojilnica Vurberg pri Ptuju«, »Hranilnica in posojilnica Dravograd«; po 18 Din: »Kmet-sko-delavska hranilnica in posojilnica Teharje«; po 15. Dan: »Kmetska hranilnica in posojilnica, Ribnica,« »Hranilnica in posojilnica, Ribnica«; po 10 Din: »Hranilnica in posojilnica v Sv. Petru nižje Maribora«, »Hranilnica m porojilnica v Cerkljah«, »Hranilnica iil posojilnica v Velenju«. Kuratorij za slepce se darovalcem v imenu slepcev kar najprisrčneje zahvaljuje in priporoča za na-daljno naklonjenost. —■ Iz diplomatske službe. Poslaniški svetnik pri našem poslaništvu v Atenah R. Lu-kovič je premeščen k zunanjemu ministrstvu kot referent. — Iz vojaške službe. Narednik Mirko šušmelj je imenovan za podporučnika. — Upokojeni so: pehotni podpolkovnik Rudolf Fabianei, administrativni kapetani Dušan Po-ček, Fran Jerč, Josip Pelikan in Simon Divjak ter administrativni podporočnik Martin Cesar. — Usposobljenostni izpiti. Od dne 29. aprila do 7. maja so se vršili na državnem moškem učiteljišču usposobljenostni izpiti. Usposobljeni so bili: 1. za srbohrvaščino | na osnovnih šolah: S. Darina Konc, S. Emi-j lija Kuhar, Olga Madru in Vida Taufer. •— j 2. Za franooščino: Marija Hanuš in Amalija I Malenšek. — 3. Za osnovne šole: Va lentin Acceto, Ivan Bajec, Anton Belihar, , Srečko Berlot, Adalbert Božič, Alojzij Cot-man, Janko Čemet, Rudolf Fajon, Izidor Horvat, Janko Jankovič, Ivan Kadunc, Alojzij Koželj, Gabrijel Lumbar, Stanko Medved, Alojzij Nečimer, Franc Remškar, Franc Sevnik, Anton Šlibar, Maks Vilfan. — Milena Beg, Stoma Debeljak, Marija Dernovšek, Bogomira Dobovšek, Ana Dolenec, Marija Do v ja k (z odliko), Ljudmila ’ Glinšek, uJ.ga 'Jomsi, Gabrijela Gorjup, Vida Gu-stinčar-Klun, Angela Gradišar, Danica Habjan, Frančiška Hlebec, Julijana Karlov-šek, Irma Kuharič, Marija Kušar, Kristina Lavrin, Ruža Lenarčič, Niša Lipovšek Danica Mercina, Ana Modic, Rozalija Oblak, Marija Ogrizek, Lea Pavčič, Viljemina Pe-teca, Franja Pivk, Viktorija Poberaj-Vuga, Frančiška Poljanec, Danica Potokar (z odliko), Marija Rozman (z odliko), Mihaela Ražič, Marica Rupar, Gabrijela Siko-šek, Doroteja Skubic, Marta Steiner, Nada Šega, Vida Štrukelj, Ivana štrus, Ana Ter-pin, Frančiška Udovič in Ana Zidar-Bullin-ger. Reprobirani so bili 1 kandidat in 3 kandidatke. — Prepovedan nemški list. Notranje ministrstvo prepovedalo ;uvoz in razširjenje avstrijskega lista »Neue Grazer Tagbiatt«. Vzrok prepovedi je dejstvo, da napada ta list neprestano našo državo in našega kralja. — Kriminaliteta kot posledica spalne bolezni. Zdravniška veda je ugotovila, da povzroči spalna bolezen večkrat, da posta- ne človek, ki jo je prestal, trajno intelektualno manjvreden, dostikrat pa tudi zločinec. Tak zločinec pa pravzaprav ne spada v ječo. Zato se je pričelo v Angliji gibanje za zakonito zaščito takih ljudi. — Hudson Maxim, iznajditelj brezdinme-ga smodnika umrl. V New-Jerseyu je umrl te dni v starosti 74 let iznajditelj brezdim-nega smodnika Hudson Maxim. Hudson Maxini je bil prominenten inženjer in mož obsežne splošne izobrazbe. Njegov brat je iznašel strojno puško. Hudson Maxim ima velike zasluge za izboljšanje eksplozivnih snovi. Leta 1901 je iznašel maximit, pozneje pa nov tip torpedovke, ki jo goni eksplozivni snovi podobno kurivo motorit. Tudi na polju zrakoplovstva se je udejstvoval. Mož, ki je imel toliko smisla za realne stvari, je bil pa tudi pisatelj. Njegovi najboljši deli sta: »Znanost poezije« in »Filozofija jezika«. Hudson Maxim je bil nasprotnik vojne ter se je živahno udeleževal pacifističnega gibanja. — Sežiganje mrtvecev potom kislin. Kiev-ski profesor Favorski je iznašel metodo sežiganja mrtvecev potom kislin. Ko je te dni demonstriral svojo metodo pred kolegijem zdravnikov, je razkrojil kadaver kunca tekom 11 minut. —Poročena žena v državni službi. V angleškem parlamentu se je vršila te dni zanimiva debata o vprašanju, če naj se ženske v slučaju, da se poroče, odpuste iz državne službe ali ne. Diskusijo je povzročil iniciativni predlog poslanca Navmanna, ki je hotel preprečiti, da bi se ženske v državni službi, v slučaju, da se poroče, odpuščale. Predlog je bil odklonjen. Newmann je slutil to že v naprej. Dokaz temu je dejstvo, da je zaključil svoj govor s frazo, ki je izzvala v parlamentu precejšnjo veselost. Dejal je namreč, »da vendar ni nikak zločin, če se kdo poroči!« Ne\v-mannovo idejo je zagovarjala tudi lady Astor, ki je dejala: »Žena rodi lahko vsako leto dvojčke ter je za svoje delo kljub temu lahko bolj sposobna kot marsikak član parlamenta. Če je žena postrežnica ali pa dekla, ne reče nikdo ogorčeno: poročila se je, zato nima tu nič iskati, naj gre domov.« Ostudno je, da je prisiljeno toliko tisoč žen, da morajo delati izven doma, da prispevajo k stroškom vzdrževanja rodbine ter morajo vsled tega zanemarjati gospodinjstvo. Kljub temu pa srečamo vedno zopet moške, ki čvekajo v svoji neumnosti, da je mesto žene pri domačem ognjišču. Tip moškega, ki take stvari trdi gotovo ni tip moškega, s katerim more žena prijetno živeti, nasprotno, to so navadno možje, ki doma godrnjajo, drugje pa so veseli. Naravni instinkt žene je domače ognjišče; vendar pa se najdejo med ženami pravtako kot med moškimi, take, ki za domače ognjišče nimajo smisla. Te kreature že od narave nimajo instinkta na rodbinsko življenje. Lady je zaključila svojo govoranco z opazko: »Čim večji vpogled dobivam v javno življenje, tem bolj cenim domače življenje, toda to je moja osebna stvar in ne stvar parlamenta.« Na izvajanja temperamentne govornice je odgovoril poslanec Macquister, ki je dejal, da nalaga zakonsko življenje ženi take naloge, ki izključujejo vsako postransko zaposlitev. Pripomnil je, da se bodo našli, če se Newmannov predlog sprejme, možje, ki se bodo dali vzdrževati od žensk. — Povratek naših letalcev iz Bombaja. Predvčerajšnjim sta se naša dva letalca Son-dermayer in Bajdak vrnila v Beograd. Pričakovala jih je kakih 30.000 oseb broječa množica. Vlado je zastopal pri slavnostnem sprejemu sam predsednik Velja Vukičevič. Letalca sta bila spejeta z nepopisnim navdušenjem. Pretekla sta tja in nazaj vsega skupaj v 89 urah 14.800 km, na dan povprečno 1350 km. — New-0rleans rešen. Po poročilih new-orleanskega župana po zadnjih razstrelitvah nasipov ni za mesto nobene nevarnosti več. — Potres v Ameriki. V soboto so čutili v okrožju 100 milj v šestih mestih na poplavljenem ozemlju lažje potresne sunke. — Velik požar na Kainčadki. Iz Tokia poročajo: Pasažirji nekega japonskega parnika, ki je priplul iz Vladivostoka v Hako-date pripovedujejo, da je ruska državna tovarna konserv Ushamu na Kainčadki do tal pogorela. V plamenih je poginilo 28 japonskih delavcev, 54 pa je težko poškodovanih. — Največji mlin v Furlaniji pogorel. V P1**.1!!1 Caesutti v Cormaiie-u v Fur- laniji je izbruhnil te dni požar. Mlin, ki se nahaja v centru mesta, je največji v Furlaniji. škodo, ki jo je povzročil požar cenijo na 2 milijona lir. — Poizkusen samomor hčerke milijarderja. 20-letna hčerka ene od najbogatejših v Dienti (Uruguay) se je zaljubila v preprostega delavca, ki je bil uslužben na veleposestvu njenega očeta. Hotela ga je na vsa knačin poročiti. Ker ji stariši tega niso dovolili, se je zastrupila. Njeno stanje je opasno. Deklica bi imela v naši valuti nad pol drugo milijardo dinarjev dote. Ljubljana. 1— Umrl je včeraj v Ljubljani g. Oroslav Dolenc, hišni posestnik in trgovec. Pokojnik je bil dober narodnjak ter je vžival splošno spoštovanje. Pogreb se vrši jutri ob štirih popoldne iz Wolfove ulice 10 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi pokojniku lahka zemljica, prizadetim pa naše iskreno sožalje! 1— Mestni magistrat ljubljanski daje vsem interesentom na znanje, da se bo v nedeljo, dne 15. maja 1927 ob 2. uri popoldne vršila javna dražba košnje vseh mestnih potov in štradonov na Barju in sicer v gostilni Jakoba Vidmarja na Ižanski cesti. Vsakoletna običajna dražba v zadevi oddaje košnje mestnih potov in štradonov Trnovskega, Karlovškega in Poljanskega predmestja se bo pa vršila v pondeljek, dne 16. maja 1927 ob 2. uri popoldne v gostilni pri Koscu na Opekarski cesti. 1— Prvi let s pasažirji v Ljubljani. Poročali smo, da priredi ljubljanski aeroklub »Naša krila« 26. junija t. 1. veliki letalski miting, danes pa poročilo izpopolnjujemo v toliko, da vse, ki se za letalstvo zanimajo, opozorimo na to, da bo koncem pestrega in za Ljubljano gotovo povsem novega programa, izvajano letenje s prostovoljci izmed posetnikom mitinga, ki bi si želeli ogledati Ljubljano in bližnjo okolico tudi z ptičje perpektive. Kakor je bilo brez dvoma še pred par leti drznost vspenjati se v zračne višave, tako moremo danes z ozirom na silni razvoj tehnike smatrati potovanje po zraku za prav tako sigurno, kot je na primer vožnja z vlakom ali avtomobilom, ki sta povsem udomačeni prometni sredstvi. Tudi glede na ceno se našim prijateljem ne bo treba prav nič pritoževati, ker bo precejšnje število mest, ki se bodo v predprodaji vstopnic za letališče po onih cenah, ki se za stvar zanimajo, izžrebale in se bodo najbolj srečni med reflektanti dvignili v avijonu brezplačno, t. j. za ceno navadne vstopnice k mitingu. Žrebanje se bo vršilo le v predprodaji in sicer na ta način, da bo vsak imel pravico tolikrat poskusiti svojo srečo kolikor vstopnic si bo nabavil za aerodrom. Predprodaja vstopnic se bo vršila poleg Ljubljane tudi še v vseh večjih krajih v Sloveniji, tako da b°do tudi prijatelji letalstva na deželi ime- li priliko poskusiti srečo v kar največji meri. Člani aerokluba bodo imeli pri tem seveda prednost. Upisovanje se vrši še vedno pri tajniku dr. Rapetu v Kazini II. nadstropje. Pogreba zaslužnega planinca in triglavskega pevca župnika Aljaža se je udeležila tudi deputacija pevskega društva Ljubljanski Zvon z društveno zastavo. 1— Merkurjev jour-Six je v četrtek 12. maja ob 8. uri zvečer v kleti restavracije »Ljubljanski dvor«. Med drugim predava dr. Murnik o temi »Gospodarstvo in telovadba«. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. N 1 Kravate, ovratnike, naramnice, srajce, žepne robce itd. po solidnih cenah nri FRANC PAVLIN, Gradišče 3. 1— V Ljubljanico sta padla. V soboto se je igral pri Ljubljanici blizu cukrarne sedemletni učenček prvega razreda Marjauišča Marko Gjuran. Pri tem pa se je ponesrečil in padel v umazano vodo, iz katere ga je izvlekel upokojeni stražnik Marko Viiak. — Janez Hribar iz Bizovika se ga je v nedeljo pošteno navlekel ter je pri tem zamenjal pot na Sv. Petra nasipu z Ljubljanično strugo. Stražnik, ki je to opazil, je poklical na pomoč rešilno postajo, ki je pijanega Hribarja izvlekla iz vode. Mož je pozneje trdil,* da se bo v bodoče ponoči izogibal obrežnih ulic. 1— Poškodbe. Rus Vladiinirov se je v nedeljo popoldne v barakah na Masarykovi cesti sprl s svojimi sostanovalci ter pri tem udaril s tako silo slikarja Aleksandra Sa-novskega, da je ta omedlel in da se mu je izteklo levo oko. — Hlapca Franceta Bučarja na Laverci je v nedeljo udaril konj s kopitom po glavi. Bučarju je izteklo desno oko ter mu je počila črepinja. — Mestnega uslužbenca I. G. je neka družba v nedeljo ponoči pod Tran-čo pretepla do krvi in do nezavesti. Vse tri poškodovance so pripeljali v bolnico. 1— Kap je zadela v nedeljo na poti ua Sv. Katarino predsednika višjega deželnega sodišča dr. Babnika. Dr. Babnika so prepeljali v deželno bolnico na interni oddelek. Upati je, da bo bolnik kmalu okreval. 1 Vlomilčevo priznanje. O aretaciji nevarnega vlomilca Valentina Igliča smo že poročali. Pri zasliševanju na policiji je Iglič priznal, da je vlomil tudi v pisarno tovarne slamnikov bratov Kurzthalerjev v Domžalah, kjer je ukradel več dragocenosti uradnice Robasove, med drugim tudi srebrni molek, ki so ga našli pri njem pri aretaciji. DESETLETNICA TOPLIŠKE VSTAJE. V nedeljo se je vršila v Prokuplju desetletnica topliške vstaje. Dne 8. maja 1917. se je pričela znana topliška vstaja pod vodstvom Koste Pečanca, ki pa se je nesrečno končala. Zahtevala je dvajset tisoč žrtev, ki so padle na bojišču, oziroma so bile ujete. Proslava se je vršila zelo svečano. Najprej je bila odkrita spominska plošča, nakar se je vršila cerkvena služba božja. Proslavi je prisostvoval kraljev zastopnik Boža Terzič ter mnogoštevilne sirote padlih junakov dalje vojni minister general Hadžič, predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič podpredsednik dr. Subotič, tajnik Pavlovič m narodni poslanec Agatovič. Navzoča sta bila vojaška atašeja Francije in Čehoslovaške. Pri proslavi je prišlo do mnogih giuljivih prizorov. Spominsko ploščo je posvetil ob streljanju topov niški vladika Dositej. Nato se je razvila povorka skozi mesto, katere se je udeležila velika množina ljudi. Mnogo pozornosti je zbudila »komita Stojan«, — dekle, ki je komitašilo v vsem času okupacije ter izgubilo levo nogo v bitki na planini Kukavici. Pri svečanem govoru je zastopnik Narodne odbrane Džamonja nagla-al zasluge žrtev ter izročil lavorjev venec vojvodi Pečancu za grobove mučenikov. Govorili so še Marko Trifkovič, vojni minister general Hadžič, francoski ataše Deltete, če-hoslovaški vojaški ataše itd. Pri cerkvenem porostosu je vzbudilo pozornost sedem žen v črnini, ki so stale v nekem kotu. Bile so sestre junaka Siniše Stefanoviča, dijaka - narednika ter tehniškega pilota, ki se je avgusta 1. 1917. spustil s kapitanom Miličem z zrakoplovom na tla pri vasi Medvedje, okupirani od Bolgarov, ki pa je bil pri tem zasačen. Ker oba junaka nista mogla pobegniti s pokvarjenim zrakoplovom, sta ga uničila, sama pa sta bila ujeta in kasneje ustreljena. Velika pozornost se je posvečala tudi vojvodi Kosti Pečancu, ki je dospel 1. 1917 z nekim francoskim pilotom z zrakoplovom v okupirano ozemlje ter organiziral vstajo, ki naj bi bila v zvezi z generalno ofenzivo na solunski fronti. Toda ta ofenziva je izostnla, vstaja pa je bila zatrta v krvi, potem, ko so Bolgari zavzeli nekatere strategnično važne vasi. Kot je znano, so beograjski meščani prevzeli za svoje večje število otrok padlih žrtev ter jih vzgajajo sedaj v Beogradu. Stran 4. »NARODNI DNEVNIK«, 10. maja 1927. —OMB—WB—CTB—QUTW HT —B g———— bo——— Štev. 105. Šport. Kako jc Wagener porazil Breitentraettor- ja. Kakor smo že poročali, si je priboril 1. maja Wagener s svojo zmago nad Breiten-traetlerjem nemško boksersko prvenstvo. Wagener je bil 90, Breitentraetter 82 kg težak. V 1. rundi sta previdno otipavala, toda kmalu se je videlo, da hočeta oba borca boj hitro končati. Breitentraetter je zgrešil desni udarec, Wagener je nato udaril tri slabe udarce, četrtega težkega je Breitentraet- ter izborno prestregel. V drugi rundi so imeli gledalci utis, da hoče Wagener napraviti silen naskok. Toda predno je prišel do tega, je napadel Breitentraetter in udaril desno kolebko, ki pa je zgrešila cilj in Brei-tentraetterja je potegnila tako naprej, da je kontrirani desni udarec Wagenerja mimo želodca zletel na čeljust. Breitentraetter se je zgrudil in ni več vstal. Bil je izštet, dočim je občinstvo viharno vzklikalo novemu prvaku, ki so ga navdušeni gledalci nosili na ramah. BORZE. ! Ljubljana, 9. maja. (Prve številke povpraševanje, druge ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki.) Vrednote: ,investic.. pos. 84.50—85, Vojna škoda, 0—339, zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjska pos. 195—197, Merkantilna 99—100, Praštediona 850—0, Kred. zav. 160—170, Trbovlje 0—500, Vevče 130—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. Blago: Tendenca za les čvrsta, posebno za Zagreb, 9. maja. Devize: Amsterdam 22.7825 do 22.8425, Dunaj 800.5 do 803.5, Berlin 1350—1353, Italija 308.926—310.926, London 276.30—277,10, Newyork ček 56.75 do -56.00, Pariz 222.75—222.75, Praga 168.30 do 169.10, Curih 1094 do 1097. Curih, 9. maja. Beograd 9.13, Berlin 123.20, 'Newyork 519 in petnajst šestnajslink, London 25.2625, Pariz 20.38, Milan 28.45 (trdno), hrastove prage in brzojavne droge.- Žaklju- j Praga 15.40, Budimpešta 90.60, Bukarešta čenih 12 vagonov lesa. ‘ 3.28, Sofija 3.75, Varšava 58.12, Dunaj 73.175. Marcel Prevost Don-Juanke Komtesa se je nasmehnila. Žene, ki so ostale dolgo lepe in se naenkrat zaljubijo v mladega moškega, upletavajo v svojo pozno ljubezen globoko materinsko čustvo. Zadnje zdravnikove besede so vzbudile te mile občutke v Albininem srcu. Najrajši bi bila vzela tega_ .velikega dečka v svoje naročje; ga pestovala, tolažila in mirila. »Kako je prikupi ji v k si je mislila. — Nerodni niste nikakor ne, mu je odgovorila. Nasilni ste in nagli, in to je vse kaj drugega. Še manj ste pa dolgočasni. Nasilni ljudje človeka včasih lahko ranijo... (tu je za trenutek prenehala), ne dolgočasijo ga pa nikoli. Kar ste govorili o zakonih, je morda pravilno. Toda moški so ustvarili zakone in moški naj jih spremene ali odpravijo. Me ženske smo obsojene, živeti pod temi zakoni, ki pa nikakor ne morejo obremeniti naše vesti. Vedno smo se skušale braniti proti tem zakonom in iskale smo kompromis, da ne zapademo popolnoma moralnemu suženjstvu. V tem trenutku so se odprla vrata. Služabnik je serviral čaj. Pogovor je bil za nekaj časa prekinjen. Roger si je mislil: »Kar mi je Guilloux pravil o komtesi, je resnica. Hčerka plemenitaša je, ki se je učil slikarstva, in cestne dekline, ki je bila njegov model. Njena mladost je bila svobodna. Z osemnajstim letom je napravila sumljivo potovanje v inozemstvo z dvomljivo prijateljico, ! Henriguetto Dupont, ki se je nenadoma poročila z j bogatim grofom Angernyjem, ki je kmalu nato umrl... Kot vesela vdova je preživela nekaj galantnih let v Parizu in na potovanjih po Evropi. In to imenuje ona kompromis med zahtevami srca in socialnimi zakoni. Napram meni vsaj ne igra vloge poštene ženske. Pogumna pa je, in prav je tako ...« Take misli so mu rojile po glavi... Toda ni si mogel razložiti, zakaj mu je Albinina izpoved, tako pogumna v svoji diskretni obliki, tako globoko segla v srce? Ko je livrirani sluga zapustil salon, je Albina ponudila kozarec porta svojemu gostu in si nalila čaja. Banalne ponudbe in zahvale so si sledile, a medtem nobenemu ni ušla niti najmanjša kretnja nasprotnika. Roger se je naslajal na lepem obrazu, gostih laseh in snežnobelih ramenih in prsih komtese in na njenih krasnih golih rokah. Zaman je iskal kakega znaka starosti in to ga je skoraj dražilo. »Guilloux trudi, da si je dala od slavnega kurirga v New-Yorku izlikati obraz... če je to res, je možak naravnost mojstrsko izvršil svoje delo. Toda ta obraz je naraven. Ta ženska je samo krasen primer človeškega bitja, ki je porabilo vso svojo energijo in vsa sredstva, ki se dajo kupiti z denarjem, da ohrani svojo lepoto.« A Opazil je, da se ni dotaknila peciva in da ni dala sladkorja v čaj. »Z moderno higijeno je ženska, ki ima več kot štirideset let, kot tale, v stanu, da izgleda deset let mlajša. Tega prejšnji človeški rodovi niso premogli. Tako je razmišljil, a naenkrat je začutil kritični pogled Albine. Spoznal je, da je uganila njegove misli in sram ga je bilo. V njenih velikih rujavih očeh, ki so ga prijazno gledale, ni bilo niti zahrbtnosti, niti koketnosti, pač pa želja, da bi mu ugajala in si ga pridobila, kar napravlja, da se zreli ženski zelo mlad moški skoraj ne more ustavljati. Rogel je naenkrat občutil brezmejno srečo. Kako smešne so bile njegove teorije o sodobni družbi, kako majhen njegov ponos! Svojega položaja se je skoraj preplašil: Kako naj bi ugajal kot ubog, neznan in neeleganten zdravnik tej izredni ženski, ki je bila lepa in bogata in je kljub Guillouxovim obrekovanjem zahajala v najboljšo družbo ... Res je, da so Vaugreniera druge ženske že ljubile, toda teh ljubezni nikoli ni vedel ceniti.. - Prvič v svojem življenju je imel strastno željo, ugajati ženski in si jo pridobiti. Komtesa je predobro poznala moška srca, da ne bi vsega tega zapazila, in merila je vpliv, ki ga je ze imela na Rogera. O bodočnosti ni več dvomila. Vedela je sicer, da se ji bo nasprotnik upiral, a se bo vsakokrat ranil in se nato še bolj udajal njenemu uplivu. Kajti klub temu, da je hotel igrati vlogo sodnika, je Albina uganila, da je skrajno občutljiv. Spoznala je tudi druga nasprotja v njegovi naravi: temperament vernika in prepričanje nihilista. Proti taki naravi se ho morala boriti. Želela si je pa, da si ga ne pridobi s ooltenostjo, temveč da z žensko nežnostjo premaga njegovo divjost. (Dalje prih.) Kontoristinja samostojna moč, ve&Se knjigovodstva, korespois dence, stenopisja in str ■ jepisja, išče sluibe. Po nudbe prosi na upravr, lista pod značko »Ve J letna praksa«. Stavbena parcela z dobro obdelanim vrtom ob potu v Rožno dolino, Levčeva ulica, se proda Naslov v upravi »Narod nega Dnevnika«. POMLAD! Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, pali e, dežniki, kloti v vseh barvah, Sifoni, S lingen Škarje, noži, potrebSCine za krojače, čevljarje, kapelnike, fclvil|e tn sedlarje, Razna diSeča mila — samo pri Josip Peteline blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Ljubljana Najnižje cene. To Cm a postrežba. INKOVSC VJ r Iščem Naš predobri oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod Oroslav Dolenec svečar, trgovec in posestnik je danes, dne 9. maja 1927 ob pol 2. uri popoldne previden s tolažili sv. vere boguudano preminul. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 11. maja 1927 ob 4. uri popoldne od doma žalosti Wolfova ulica 10 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 9. maja 1927. Ciril, Jurij; Angela oiroci Dr. Ivan Merslavič zet Irena roj. Ružička sinaha vnuki in ostalo sorodstvo. Mesini pogrebni zavod v Ljubljani. MALI OGLASI Za vsako besedo se plaž* BO par. Za debelo tiskan® pa Din 1.—. Na proda] sta veliki makalasti palmi h Din 300,—. Naslov pove uprava lista. za 1. julij stanovanje, obstoječe iz kuhinje ter 1 do 2 sob. Plačam dobro Naslov v upravi lista. Premog - Čebin VVolfova l/II. - Telef. 56 Oglašujte v »Narodnem Dnevniku" Dve prazni stanovanji obstoječi vsako iz ene predsobe, dveh sob, ene kuhinje, kopalnice, sobe za služkinjo, jedilne shrambe in ostalih pritiklin, je oddati eno s 1. julijem in drugo s 1. avgustom t. 1.. v novi palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti. — Tozadevna po-' jasnila daje ravnateljstvo Vzajemne posojilnice. Carintko s*o*r©dniSkl in §p©dlcl|»ki bur«*M » GROM << „ Podružnico: Mar»»or, Jesenice, Rakek. ir.ntrmnlf*1 druIlM spalnih vos S. O. E. s« ekspr***« -.aeipprc poliijk*. TISKARNA MERKUR £t! ■ TRG.. IND. D. D. IISU« • * TELEFON. *T* Izdajatelj: Alek«wder žele.nikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za ti.karno >Merkur< odgovoren: Andrej Sever. V»i v Ljubljani.