, V,'. ' fz'VV -V*/* 1mM EHTOR LIST zn SREDNJEI ŠOLSKO DIIilŠTVO Št. 5.::: Letnik n. :::: Urejuje :::: flnton Breznik Oblastem odgovoren Hlojzi] Markež Za leto 1909/1910 y WVV^ yww vv v w v v wsi iSSl PPiP »Mentor« * 1909/1910 » IL letnik » Zvezek 5. Vsebina. — Študent naj bo ... (F. S. Finžgar.) (Dalje.).................97 Spomini z Libanona. (Dr. J. Ev. Zorč.).......................102 Jesenski listi. (Prof. Fr. Pengov.) (Dalje.).................108 Obup in tolažba. (I. Stenar.)................................111 Trd bodi, mož jeklen! (M. Stular.) (Dalje.)..................113 Navod za Sabovo igro. (Andrej Uršič.) (Dalje.) . . . . 116 Drobiž: Gregorčič-šaljivec. — Nekaj za zabavo in poduk. — Zbirka znamk. — NajmlajSi visokošolec. — čas žetve. — Koliko je budistov? — Število analfabetov med vojaškimi novinci po raznih deželah. — Kako so se Spartanci borili proti pijančevanju...................118 g? Lepa priložnostna darila. ...........kar je obče umno Dobro In poceni «* kupi le pri meni, kar je obči našle lepe anker ure od K naprej; srebrne cll.-i Največja ln najbogatejia tvorniSka zaloga. — Ure budilke od 3 K naprej j nlkel-iler-rei Miner ure uu .... rcm. ure od 7 K naprej; »rebrne anker-rem. ure od loTnaprej; diamantni prstan od tli K naprej; briljantni prstan od *0 K naprej. - Lep« novosti v kina- in pravem »rebrn po inilanih cenah. Naročajte novi cenik i koledarjem tud^po polti zastonj. - Siniterjtvl Hvalni stroji od no K naprej, tudi za pletenje (pouk brezplačen). Fr. Čuden, trgovec in urar v Ljubljani. Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne vsakega meseca in stane za dijake dve kroni, za druge naročnike štiri krone na leto. Tlak .Katoliške Tiskarne- v Ljubljani. Letnik II. List za srednješolsko dijaštvo. Štev. 5. F. S. Finžgar: Študent naj bo ... (Dalje.) Prva konferenca. Ko je razgrnil razrednik Valentin veliki katalog na kateder, je razred otrpnil. Kakor bi bil nastopil hipoma sodnji dan: Srca so se vznemirila, tiha. groza pričakovanja je dehnila po učencih. Pa je izpregovoril rusobradi možina bolj s sikajočim šepetom nego z gromom in rezal s čudosrepim akcentom kakor z britvijo po mladih srcih: »Sedaj vam pokažem duševne vaše fotografije . . .« Za trenotek je pomolčal in ošinil z resastim pogledom preko kataloga ves razred ter nadaljeval: »Kdor je zavozil napek, naj obrne. Sedaj je še čas. Kdor ne misli obrniti, naj prizanese nam in starišem in samemu sebi in naj ubere drugo pot. Repov, ki bi sc vlekli za razredom v križ in nadlogo, ne potrebujemo.« Tedaj je samo kratko pomežiknil preko katedra in oštrknil s Pogledom zadnji dve klopi. Kmetom in repetentom tam doli pa se je zgodilo, kakor bi jih kavsnila ujeda naravnost na sredo srca Nato je pa povzdignil glas za celo kvinu, ,.azsodll odloCno. lakoj izpofeika.«0 " " >""ve Molk ... Tak molk, da se je čulo brnenip i v. . z • iiinn u i napol otrple muhe, ki je v tem Jiipu prejadrala celi razred podolirorm i • . i < * čih učencev frčala granata g0ma’ kakor 1)1 glavami strme- 5a -OS- ln začel« sc je od A do 7\ brez prestanka in brez usmiljenja: vso po zaslugah. Francelj ni čakal dolgo svoje obsodbe. Še nikdar ga ni prešinilo in presunilo tako pereče, ko je začul svoje ime. Kakor bi se zdramil iz sladke omotice in bi v smrtnem strahu spoznal, da mu nekdo nastavlja nož na prsi. S katedra se je svetila konica tega noža in sunkoma zabadala z vsako besedo: Nravnost... latinščina ... nemščina ... računstvo pismeno ... zemljepis... Donelo je že tretje in deseto ime iz kataloga — pa Francelj-novega ušesa se valovi teh zvokov niso več doteknili. On je čul samo svoje ime in za njim petero udarcev, ki so kakor zbor peterih sodnikov pripravljali vrv za njegovo študentovsko smrt. V hipu se ga je polastil tak obup, da je brez pomisleka sklenil še tisto popoldne navezati culo in jo udariti peš proti domu. Ali predno je ta sklep utegnil dozoreli, se je pričelo izpraševanje vesti. Ponos je dvignil glavo in riiu pokazal njega samega — prejšnjih dni slovitega učenca. In sedaj — po par mesecih taka izpremomba! V trgu je sedel v prvi klopi tu v predzadnji; v trgu zapisan v zlato knjigo — tu pa v razrednico. Kje je krivda? Šiloma se je glasilo v vesti: Mea culpa — mea maxima... Ali kdo je sam sebi • st rog sodnik? In tudi Franceljna je ujezila ta splošna obsodba v vesti, da je vsega kriv sam. Lotil se je podrobnega raziskovanja posameznih »grehov«. »Nravnost«...? Ali ne sedim, kakor pribit? Pred poukom in med poukom... In na poti v šolo? Še po tlaku ne hodim, da ne napravim nerodnosti. Po sredi ceste je moja pot... Drugi kriče in se dreve... Kor sem šel bos in s cizo Jaki po sadje? Kaj če to? Kdo me jo videl, kdo sodil, da sem študent? Pohujšanja ni bilo, in latinskemu študentu nisem odjedol za las časti in spoštovanja... Če sem šol na mošt... Popolnoma pravilno to ni bilo ... če pa smem z očetom in teto in gospodinjo v gostilno — zakaj ne bi smel z Jakom. In mošt sem zaslužil... Torej kje jo moj greh? Da, obleko so drži. Klobuk jo (o napravil in golenice, pa hodnična srajca. Sedemkrat so se zaletavali vame gosposki — jaz som pa vrnil le enkrat; in glej, jaz sem umazan, grešnik — gosposki pa svetniki. O Jaka, ni jo pravico! l'o tem prevdarku so jo Franceljnova vosi glede tega prvega greha umirila. Dobro dosti jo pomogla k lomu tudi očetova razsodba, da je pravzaprav ravnal pa pravici, ko je gosposkim vrnil s škornjem nagajivost. In ob tej misli je spoznaval, da ima prav Jaka, ko trdi venomer, tla je ni pravico na svetu, in prav tudi Pepe socijalist , da so mora pravica izgrebsti... Latinščina.. Ob (oj jo pa Franceljnov razum kol zagovornik onemel. Držal je ukor vesti kakor s kleščami: mea culpa,—.mea maxima ... Zato je potrt sklenil, da se loti vadb in slovnice z vso vnemo in ne jenja prej, da zapre razredniku ob prihodnji konferenci bridko očitanje. Nemščina... Tu je jasno vedel, da nič ne ve. Torej je bil imenovan po pravici. Ali nekaj drugega ga je motilo in zagovarjalo nemški greh. Profesor Fran, mož visokorasel, raven kot sveča, odločen kakor bi prišel iz vojske — nekateri so celo trdili, da ima krogljo v nogi in da je res prelival kri za domovino — ta ga nemščine niti vprašal ni. Vprašal ga je sicer nekoč mimogrede malenkost; toda predno je Francelj s tenkim posluhom ujel od repetenta pošepetani pravi člen dotične nemške besede, se je že profesor Fran razsrdil: »Kako pa stojite? Kakor paragraf! Še za tolikanj ne boste nikdar, da bi dostojno krompir stražili pri vojakih! Sčdite!« Toro j je bilo grajano pravzaprav njegovo nemško stanje — ne znanje. In vnovič sta se oglasila Pepe in Jaka: »Ni je pravice na svetu. Izgrebsti jo bodo morale roke trpinov!« Računstvo pismeno ... Torej tudi ti, profesor Mihael! Ljubezen si mi obetal pri vsprejemnem izpitu — deliš pa batine! In zakaj? Zato ker je bila naloga tako smešno lahka, da je Francelj podprl s svojo matematično učenostjo obe zadnji klopi, zato se pa sam uštel desetkrat in pisal — komaj zadostno. In tako se je ustvaril narobe svet, da so njegovi učenci prebredli vodo, on, ki jih je vodil, je pa utonil. Tudi ob tej nezgodi se je izpametoval in sklenil, poskrbeti najprej zase, potem šele za druge. Zemljepis... Pri tem predmetu takisto narobe. Trdno zavest je imel, da tu ni lenaril in da stvar zna. Ali tisti parkelj! Njegov soseil v klopi, Štefan iz Komende, je namreč naredil parkeljna iz cofka Franceljnovega klobuka. Nato ga je z bučko pripel na hrbet prednjega učenca. Francelj mu je seveda kot dober sosed pomagal in pri tem rokodelstvu, ki ni imelo z zemljepisom prave stike, ju je zasačil profesor — in posledica je bila... neusmiljena dvojka. Z dvignjenim prstom mu je vest zapretila: tua culpa — tua maxima... Tistega dne so jo vrnil Francelj iz Sole čudovito resen. Nakoval )<• celo resto trdnih in dobrih sklepov. Le parkrat mu je »e prodrl spomin kakor »c zablisne v temni „„Ci __ spomln sv0b0d0i lla • ' “'•»« >mSmkc' Ah '° 80 MU bliski. Njihova lu< je zažarela kroa m*! ,r° *lllJ""Ju ~ ‘Muvnikn g„ je jela jermenietn 'k " ' J' ’ *a J,‘ nal>re?.eu in pripet na voz življenja z ji Mnenjem, katero se ne da Drotre-nii . -x t - minili v„, ........ , rgatl' Ce upre, zapoje bič. Iorej krog m krog. Čutil je, da je naprežen in jermen jem, katero se ne da pretrgati. Če napni.vse sile in potegni voz iz jarka Inštruktor. Vslcil domenka med očetom in Regino, bi moral pričeti po prvi konferenci Matevžek Franceljna poučevati. Po tehtnem prevdarku tistega večera po konferenci, se je sklenilo, da ga bo učil le latinščine in nemščine. Če jo izvozi v teh predmetih — dobro. Drugod si bo Francelj že sam pomagal. Začela sta takoj. Francelj je prišel v gosposko sobo, kjer je gorela lepša svetilka. Priči prve ure pouka sla bila Regina, ki je sedela pri peči v naslonjaču in Jaka, ki je žvečil trdo klobaso in drobil staro žemljo. Matevžkov obraz je bil kar izpremenjen. Moško je gledal skozi očala in govoril kratko in tehtno. »Kakor profesor«, je pošepetal Jaka gospodinji, ki je zadovoljno pokimala. Pričela sta z latinščino. Dolgo sta se pletla ob preparaciji za prihodnji dan. Zakaj Franceljnovo znanje je bilo kakor reta. Polno lukenj. Treba je bilo ponavljati, iskati besed, mlatiti sklanjo in tako-rekoč podirati vso stavbo dosedanje latinske vede in pričeti znova pri temelju. Dasi je bil Matevžek nervozno zadirčen — on učenjak petošolec — je Francelj udano trpel. Dobri sklepi, odkar so bili zvarjeni, so bili še gorki in so držali. Matevžek pa tudi ni še prej nikdar jedel »sladkega« inštruktorskega kruha, je bil novinec, in se ni mogel ponižati do globokega jarka, kjer je tičal revni voz Fran-celjnove latinščine. Govoril je mnogo z visokega olimpa, priganjal, , smešil — da bi pa pristopil in poprijel tam, kjer je bilo potreba, tega ni razumel. Ko sta dovršila »pensum« iz latinščine, je čas skoro pretekel. Matevžek je namreč vestno gledal na uro in se igral z njo. Zc to je Franceljnovo potrpežljivost spremljalo s hudo izkušnjavo. Da bi meril vse tako na minute, tega vendar ni potreba. Nekoliko ga je pa grizla zavist. Kaj bi kazal neprenehoma to uro! Saj vsi vemo, da jo imaš, je pomislil mimogrede Francelj. Tudi jaz ne bom brez nje, ko bom petošolec. In če jo pristradam ob suhem kruhu, imel jo boml »Ker je prva ura, naj bo. Pokaži, kaj je z nemščino.« Tako je milostno razsodil Matevžek, a Franceljnu se je krčila roka, da ni zlahka odprl knjige. Grozovito se mu je zdela za malo ta moškost. V obeli taborih je bila torej napetost velika. »Poslušaj! Jaz ti bom narekoval stavke slovensko, ti jih pa prevajaj v nemščino, najprej ustno, potem zapišeš, da sc privadiš izgovora in pravopisa.« »Tako, tako«, je zamrmral Jaka in pomeknil stol bliže. Zakaj tudi njega je žejalo po nemščini. »Voda šumi. Prevedi!« Die Wasser rauscht. i »Kako si rekel? Še enkrat!« D i e Wasser rauscht! »Katerega spola pa je voda?« Ženskega. »Gumpec! Voda je srednjega spola!« »Pa zakaj ? Pri nas je voda zmeraj ,ona’ ne ,ono\« Matevžek se jo ujezil in ga pograbil za uho. »Nemško vodo, nemško«, je mislil Matevžek, »ardičina«, se je vmešal v vodeni boj Jaka. Toda je že bilo prepozno. »Ubijal me ne boš! Oče te bodo plačali zato, da me boš učil, ne pa tepel!« Francelj je planil kvišku in srdito gledal Matevžka. Ta je zaloputnil knjigo in jo vrgel po mizi, tudi vstal — in zajokal. Regini je zastalo pletenje v rokah, Jaka je miril; »ne tak, ne tik«, toda inštruktor je jokal dalje in Franceljna obdelaval z gumpcem in kmetom, učenec je pa pobasal knjige in z odločnim: »Maram za tako cmeravega inštruktorja« izginil iz gosposke sobe. Tako je bil začetek tudi konec vseh lekcij. Priprega, katero je dobil Francelj, da bi okrenil na zavoženi cesti, se je odtrgala —, in je bil zopet sam s svojo nesrečno konferenco na dnu jarka. Jaka je našel Franceljna v sobi brez luči. Na skrinjici je sedel, glavo stisnjeno v dlani in je tuhtal. Jaka je prižgal svetiljko in sedel k njemu. »Ne tuhtaj, Francelj!« »Kaj bi ne?« »Zato, ker ni treba. Takole bova naredila: Jaz se bom učil nemščine s teboj. Vsak večer, magari do polnoči. 'Pudi latinskih besedi te izprašam. V knjigo bom gledal, ti pa iz glave.« Francelj ga je začudeno pogledal z velikimi očmi. >'I, saj res, Jaka! Samabova opravila!« »Sama, tako je. Vidiš, drugim študentom je laglje, nego tebi. Kar ne zna ta, zna oni, pa drug drugega uče, in nazadnje znajo vsi. Ti si pa sam, zato je težavna ta reč.« Francelj je pil gorko tolažbo iz teh besedi. Vsi dobri sklepi so Se vn°vič učvrstili, in takoj sta sedla k mizi ter se lotila nemščine. Ko j« prišel domov Pepe in nazadnje še Lah Julio, je vse jStI‘mel° nud nenavadno gorečnostjo novega učenca. Spočetka so se ‘ muzali in ga zbadali. Toda njegova volja je bila kakor jeklo, annadan sta se ubijala v pozne večere, da sta nazadnje nalezla i no veselje do uka Pepe — socijalist in Julio — večni ženin, ki je vsrei da bo dobil bogato nevesto. Lotili so se zaeno kar 1 r)ru,n‘etov. Kačunili so s Franceljnom, iskali zalivov in otokov po atlantu, zanimali se za živalstvo, učili se nemščine in znali celo kopo latinskih stavkov na pamet. Sadovi te mešane zadruge so se istinito pokazali. Francelj je redno odgovarjal zadostno — v latinščini je prevel, vprašan, vse stavke brez napake, sklanjal tri samostalnike brez izpodtike, da ga je zavidala vsa gospoda — kmetje so mu pa ponosno kimali. Ali kaj se zgodi? Vsak bi sodil, da je zaslužil izvrstno. Tak red pa korenito podpre človeka. Toda profesor Valentin je drugače sodil. Štefan, ki je imel sokolje oko in prepisal čez sedem klopi, če je bilo treba, je natanko videl, da je profesor v katalog zapisal samo 5 — to je: zadostno. Franceljna je to grozodejski razkačilo. Ali ropetent za hrbtom — Vih&r so mu rekli — ga je potolažil z jalovo tolažbo izkušenega študenta: »Fant, kaj bi se jezil! Ali ne veš, da nimaš kredita? Kdor tega nima, je zapečaten. Če tistihle eden tam spredaj samo zajeclja — ima že hvalevredno, ne zato, kor je znal, ampak ker ima kredit. Ti pa govori kakor živa knjiga, pa boš še zadostno komaj zaslužil. Kredit, ta je v šoli več vreden, nego vse znanje. Ampak to si tudi zapomni, da ga med repetenti v zadnji klopi ne boš užival vekomaj ne.« Ob tej razlagi se jo Franceljnu ukresal žarek nove luči. Zvečer je z ihto in jezo obrazložil to reč Jaki in pritrdil njegovemu refrenu: »Pravice ni!« (Dalje.) ^ ===& Dr. J. Ev. Zore : Spomini z Libanona. Tik pred oknom gledam oranže, ki so to leto že v drugič polne zlatorumonega sadja. Čez oranže mi uhaja pogled na morje, ki pljuska ob breg v daljavi komaj dveh minut. Sedim pri mizici ob oknu, otepljem komarje, ki se mi zde pravi potomci tistih egiptovskih komarjev, ki so pokorili trdovratnega Faraona; zbiram in zapisujem vtiske, ki sem jih prejel na svoji enajstdnevni poti po libanonskih gorah. Slika je čudovito pisana: Libanon sam, na strani proti Bejrutu gosto obljuden, poln vasi, letovišč, maronitskih samostanov in cerkva, porastel' z murvami, oljikami, smokvami, palmami, pinjami in vinsko trto, na nasprotni strani pa večinoma gol, raztrgan, razpraskan, deloma z večnim snegom pokrit; njegovi prebivavci po večini pač verni, pobožni Maronitje, nekaj zedinjenih Grkov in Sircev, poleg teh pa kakih 40.000 fanatičnih Druzov, ki imajo čisto svojo vero, in nemalo Metuolov, zagrizene mohamedanske sekte, ki se pričkajo z drugimi inohamedanci, da je naslednik Mohamedov Ali, ne pa Kalif Omar; orientalska noša, tako raznobarvna, živordeča, temnomodra, svetločrna, solnčnorumena, zelena v vseh niansah, tudi bela, v kolikor ni umazana, poleg tega pa drugače prikrojena nego evropejska; orientalski običaji, tako različni od naših in da ne pozabim orientalskih jedi, ki so mi največ preglavice delale. Vse, kar sem videl, slišal, doživel, je za Evropca tako novo, tako izvirno, tako slikovito, da je nemogoče podati popolno podobo v kratkem članku. Le nekaj kamenčkov z libanonske poti bom zložil v mozaik, nekaj iverov v spomin na cedre libanonske bom poslal v domovino mladim prijateljem. * * * Bilo je čisto slučajno. Poslovivši se v Bejrutu od tovariša, s katerim sva skupaj potovala iz domovine, sem stopil v napačen tramvaj. Ko povem izprevodniku, za kateri kraj želim vozni listek, mi pravi, da po tej progi ne pridem na zaželjcno mesto, pa dš, hitro voz ustaviti, da sem izstopil. Vrnem se par korakov nazaj, na glavno postajnico cestnih železnic, in povprašujem, po kateri progi pridem k »delegaciji« — tako imenujejo tukaj palačo papeževega delegata, ki je ravno nasproti zavodu redovnic sv. Karola Boromejskega, pri katerih stanujem. »V ta-le voz vstopite«, mi veli pol prijazno pol spoštljivo civilen gospod, oblečen sicer evropsko, le z rdečim tarbu-šem na glavi. Peljal se je on do iste postaje kot jaz in brž se je med nama razvil prijazen pogovor. Vpraša me, koliko časa že bivam v Orientu, s kakšnim namenom potujem, kako dolgo se nameravam muditi. »Fide, sed cui, vide« — to vodilo je za življenje sploh, na Potovanju pa še posebno potrebno. Ker za enkrat nisem vedel, s kom imam opraviti, sem mu odgovoril le napol: da sc ukvarjam s študijami; s kakšnimi, sem zamolčal. Ko je opazil mojo nezaupnost, mi je izjavil prav odkrito, z nekim veseljem in živim verskim prepričanjem, da je katoličan, zedinjen Sirec, kakor bi hotel reči, da se ž njim lahko razgovarjam o verskih študijah. Povem mu torej, da sem PHSel v Orient z namenom, da sc izpopolnjujem v svetopisemskem študiju. Hitro me vpraša, če poznam sirščino. Razložil sem mu, da •J1' treba na avstrijskih vseučiliščih za bogoslovni doktorat napraviti *zPit tudi iz starega sirskega jezika, da se pa že sedem let nisem več •avii z njim in ga torej mnogo pozabil. Nato mi živahno nasvetuje 1 1 VHuj za nekaj časa v seminar zedinjenih Sircev v Šarfe na Libanon. Predlog je bil zame kakor nalašč; želel sem priti na Libanon, '■ojega lepoto sveto pismo tako slavi, poleg tega pa bi pridobil glede (z,ka in prišel v izobraženo orientalsko bogoslovno družbo. Le en islek sem še imel: ali nimam pred seboj morda kakšnega napol-(o;> ^('gar odkritost in dobrohotnost je le navidezna. Vprašam ga šil *J ."ai uv,1°st i)o imenu. Izvedel sem pozneje, da je to eden najbolj-snsko-kaloliških mož v Bejrutu. Čisto slučajno je bilo: tramvaj sem bil zgrešil. Toda jaz, ki ne verujem v slučaje, sem hvaležno govoril z Davidom: Dominus regit me. * * * V neštetih maronitskih cerkvicah, kritih z ravnimi strehami kakor druge hiše v Orientu, raztresenih po gričih libanonskih še šte-vilnej« nego pri nas na Kranjskem in južnem Štajerskem, je zvonilo Ave Marija, ko sem se na večer naslednjega dne bližal na mezgu sirskemu seminarju v Šarfe. Libanonska dekleta so v celih trumah, prav kakor pripoveduje sveto pismo, ob solnčnem zatonu hitele k studencu po vodo s prstenimi vrči na ramah. Na terasi seminarja, ki je videti kakor trdnjava ali kak srednjeveški grad visoko gori v strmem bregu, sem zagledal velikanski križ, pripravljen za razsvetljavo in napol že razsvetljen. Po običajnem, jako gostoljubnem, ali to pot izredno kratkem sprejemu v »divanu«, v posebni sprejemni sobi, kjer se mora izvršiti v Orientu vsak sprejem, so me dobri gospodje nemudoma peljali na teraso, češ, da na Libanonu ni lepšega večera nego ravno nocoj. Bil je predvečer praznika povišanja svetega Križa. Sveti Križ imajo orientalci, kakor so mi pravili, v toliki časti, da bi tudi največji zlobnež ne izrekel o njem bogokletne ali kakoršne-koli prezirljive besede; da bi se nasprotno tudi mlačen kristjan s svojim življenjem postavil za čast svetega križa, ko bi se kak muha-medan predrznil ga sramotiti; da imajo orientalski katoličanje povišanje svetega Križa za tako velik praznik kakor Božič, Veliko noč in Binkošti, in da je na vsem Libanonu na predvečer tega praznika ni hišice, ki bi ne bila kolikor mogoče sijajno razsvetljena. Razsvetljava se je ravno pričela, ko smo stopili na teraso. Lahko si jo kdo v domišljiji naslika kakor najbajnejši prizor iz »Tisoč in ene noči«, pretiraval ne bo. Globoko doli ob morju lepo sirsko pristanišče Bejrut, na jeziku, daleč v morje potegnjenem, vse v lučih in lučicah. Od zaliva svetega Jurija naprej ljubko letovišče in morsko kopališče Džun, nekoliko višje gori zimska rezidenca maronitskega patriarha, velikanski kolegij francoskih lazaristov v Antttri, letovišče papeževega delegata, potem pa libanonske vasi, druga pri drugi, po gričih cela vrsta maronitskih samostanov in cerkvfi — povsod lučka pri lučki v vseh barvali, s katerimi se narava igra. Rakete so švigale, kakor bi se zvezde utrinjale, visoko nad morjem pa je plaval velikanski, bengalično razsvetljen balon. Zdelo se je, kakor bi se Libanon ta večer hotel kosati z bajno lepoto orientalskega nočnega neba: neštete raznobojne lučke kakor mirijade zvezdic, ki vse bolj živo migljajo nego pri nas, rakete zvezdni utrinki, krasota razsvetljenega balona se je uspešno merila z lunino svetlobo, morje ob libanonskem vznožju s temnomodrim nebom. Šarfe, po naše »lep razgled«, nepozabljiv mi ostane spomin na prvi večer, ki sem ga tam preživel! Kavno ko to pišem, vidim skozi okno par lučajev daleč pluti po morju poštni parnik avstrijskega Lloyda, ki se vrača z Orienta v lepo Adrijo. Na tujem se zaveda srce mnogo bolj domovinskega čuta nego doma; vse, kar je v zvezi z domovino, mu je milo, drago. Kako ljubo mi je šele bilo, ko sem našel v seminarski knjižnici v Šarfe sijajen dokument prave apostolske delavnosti naše vladarsko rodovine. Prvi evangelij, v sirskem jeziku tiskan, je oskrbel katoliškim Sircem član habsburške dinastije. Prepisal sem si iz uvoda dotično mesto in sporočam ga »Mentorjevim« bravcem doslovno: Div. Ferdinandi, Rom. Imperatoris designati, Hunga-rorum et Bohemorum Regis, Archiducis Austriae ac Burgundiae Dueis. Opt. atque Clementiss. Caesaris iussu beneficentiaque, Job. Albertus NVidmanstadius 1 nrise. Senator Regius et Austriae Orient. Provinciarum Cancellarius, M o se Meredinaeo ex Mesopotamia Catbolico sacerdote, multam operam et studiuin navante, lingua Syriaca et typis eius gentis ebaraeteres exprimentibus, praelo e.\cusorio transseribi curavit. V i e n n a e Austriacae XVIII. Julii M. D. LV.« Na potu k cedram sem čul iz ust maronitskega patriarha, ki me je z veliko gostoljubnostjo sprejel in prenočil zadnjo noč, predno sem dospel na cedrovo goro, nov dokaz, kako je naklonjena naša vladarska hiša orientalskim katoličanom. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand ima v letovišču 'Tivoli, nedaleč od Rima, svojo vilo. Vsako leto prosi patriarh, da bi smeli bogoslovci maronitskega kolegija v Rimu preživeti velike počitnice na lepi vili nadvojvoda v Tivoli, in blagi naš prestolonaslednik mu že več let nikdar prošnje ne odreče. Kako srečnega sem se čutil, ko sem to slišal, da s>no Slovenci pod žezlom take dinastije! »S habsburškim bo rodom vedno Sreča trdna Avstrije.« K cedram — nikdar je ne pozabim te poti. Dvomim, da bi bil že kak Slovenec pred menoj hodil ali jezdil ]>o njej. Baedeker to pot na ('Klrovo goro le kratko omenja in jaz bi jo ne priporočal nikomur, ki ni prav trdnega zdravja in ježe popolnoma vajen. Ko bi bil le nuPol slutil, kakšna je, bi tudi sam gotovo ne bil imel toliko poguma, (*11 M jo i)j| nastopil. Nadškof baalbeSki, ki pa ne stoluje v mestu ^ftlbeku, ker ima tamkaj le prav malo ovčic, ampak v skrajno sn 0mašni libanonski vasici v poslopju, ki je veliko slabše nego •»uiogo kranjskih župnišč, in stolnica njegova je bolj podobna hlevcu )0^ehemskemu nego škofijski cerkvi ta apostolski nadpastir, ki U(! j« sprejel prvi večer mojega popotovanja k cedram, sprejel s 5b (oliko ljubeznijo, kakor je gotovo na vseli svojih potih nisem našel nikjer, mi je rekel, da je to ena najtežjih pot, ki me čaka v Orientu. Štiri dni zaporedoma som jezdil, prva dneva po deset, tretji dan pet, zadnji dan devet ur, in po kakšnih potih! Preko gorskih slemen, čez 2300 m visokili, tik večnega snega, ki ga tudi orientalsko solnce v najhujšem poletju ne stopi. Ali toliko zanimivega in poučnega sem na tej poti videl in doživel, Libanon res od vseh strani tako spoznal, da sem zdaj Bogu hvaležen, da mi je poslal — zopet čisto po naključju — v sirski seminar v Šarfe šesti dan mojega onclotnega bivanja italijanskega jezuita, profesorja svetopisemskih ved, ki je želel dohiti tovariša za pot. k cedram prek gora. »Iustus sicut cedrus Libani« — te besede, ki jili tolikrat ponavljam v brevirju, bom zdaj lahko umel in prihajale mi bodo prav iz srca. C.edre rastejo tako visoko v gorah, da nobena druga rast ne seže tja gor in da je treba dokaj tfuda, da se pride do njih, pa so tako neomajno ukoreninjene, da že tisočletnim gorskim viharjem klubujejo. Slišal sem, da so najstarejše iz časa Salomona. Naravnost povem, da tega ne verjamem. Da jih je pa nekaj starih že dvatisoč let, sodijo učeni prirodo-slovci, in je torej ta ali ona že dvigala svojo lepo krono proti nebu takrat, ko je še hodila po zemlji Ona, katere prelepa podoba so cedre, blažena Devica Marija. »Justus sicut cedrus Libani«: tako vzvišen po svojih vzorih, tako večen po svojih načelih, tako neomaii-ljiv v viharjih skušnjav in težav je pravični, kakor cedra na Libanonu. * * * Večer pod cedrami — kako naj ga naslikam? Na vso trudnost sem hitro pozabil, čeprav moram priznati, da sem zlasti drugi dan na mezgu prav težko prebil. Pomladil sem se kakor otrok, splezal na največjo cedro, katere deblo meri v obsegu štirinajst metrov in pol, in tamkaj sem opravil brevir. Gotovo nisem še nikdar tako pesniško molil krasnih spevov kraljevskega pevca. Po opravljenih duhovnih molitvah sem pa pustil svojim mislim, da so mi uhajale kamor drago. Spominjal sem se Salomonovega templja, za katerega je bil tirski kralj Hiram dal libanonskih ceder; mislil na feničansko ladje, ki so jadrale v »Tarsis«, njih jambori so bili iz cedrovega lesa: mislil največ odkrito povem na Njlo, kateri polaga sveta Cerkev v usta besede: »Kakor cedra na Libanonu sem povišana«. V tem je solnce začelo zahajati. 3063 m visoki Dahr el-Godib, na, katerega je prislonjena ccdrova gora, je blestel v zadnjih žarkih večernega svitu. Že tako je rdečkast, ne siv; njegova barva, kakor sploh barva libanonskih goni, jo bolj prstena nego skalnata. Kamen, ki ga lomijo v libanonskem gorovju, se zlikan sveti kakor rdeč marmor. Videl sem, ga pri palači maronitskega patriarha, ki jo ravno prezidavajo, in patriarhov tajnik mo jo posebej opozoril na to. Zlati žar zahajajočega solnca pa so jo igral s to rdečkasto barvo, kakor bi liotel ovijati gorske velikane v škrlat vseh nians. In kakor za igračo je priplavala za trenutek lahka meglica pa pokrila zagorelo tisočletno lice Dahr el-Godib-ovo s tenkim pajčolanom. Jo je li posrkal zadnji solnčni poljub? Hkrati s solncem je izginila. Jaz pa sem splezal s cedre in zlezel v šotor pod njo. Prvič v svojem življenju sem v šotoru večerjal in prenočeval. Zdelo se mi je vse kakor lepe sanje. Kapelica pod cedrami je posvečena spreme-njenju Gospodovemu na gori Tabor in meni se je godilo tisti večer podobno kot Petru apostolu na Taborju. Živo so mi hodile na um njegove besede: Gospod, tukaj je dobro biti; kar šotore si postavimo. * * * Drugo jutro nazaj, ne več po isti poti, ampak na Baalbek, o čigar ciklopskih razvalinah sem že toliko slišal in bral. Tudi mnogo lažja je ta pot. Kdor se pelje po železnici iz Damaska v Bejrut, prav lahko obišče razvaline v Baalbeku in libanonske cedre. Tri dni zmudi za oboje. Najlepši prizor na tej poti je razgled s prelaza cedrove gore, 23-48 m nad morjem. Severno od prelaza vidiš tik pred seboj tri gorske velikane, visoke nad 3050 m: Džebel Makmal, Naba el-Miskije in Dahr el-Godib. Na jugu se dviga v oblake 2608 m visoki Sannin z večnobelim snežnim hermelinom krog pleč, z gorskim jezerom JammCme ob vznožju. Na zapad sega pogled prek krasnega letovišča lihdena, ki je res pravi »Eden«, pravi raj, tja do morja, do lepega pristanišča Tripoli. Na vzhodu se med Libanonom in Antilibanonom doli do vznožja veličastnega Hermona razteza prostrana, krasna planjava Beka., po naše: nižava, ki so jo Grki imenovali Celesirijo in je še dandanes zakladnica žita za vso Sirijo. V ospredju, prav pod prelazom, pa obstane oko na gozdiču libanonskih ceder, da se jih nagleda bržkone zadnjikrat. Lepše ne pregledaš »d nikoder Libanona z vsemi njegovimi tako raznovrstnimi krasotami. Na tem mestu razumeš, kar pravijo lepo arabski pesniki: da ima Libanon na svoji glavi zimo, na ramah pomlad, v naročju jesen, pri nogah pa poletje. In vendar — kaj je Libanon in vsa njegova naravna krasota v primeri z lepoto večnih gorš, na katere kliče Duh božji čiste, plemenite junaške duše?! Duši sc zahoče ob pogledu na prirodna čuda roke božje po tistih večnih višavah in rada bi kmalu zaslišala klic: »Pridi, nevesta, z Libanona! Pridi, da boš v e n č a n a ! « —(TrrsgerpT- s> Prof. Fr. Pengov : Jesenski listi. (Dalje.) Spoznali smo organizem in namen rastlinskega lista v glavnih potezah in vemo, da hranijo ravno zeleni listi, ki igrajo tako tehtno ulogo v rastlinskem življenju, v sebi razne snovi, potrebne za stavbo rastlinskega telesa. Nekatere teh snovi so bolj, druge manj važne za ekonomijo rastline. Vsak list tvori zase majhno delavnico, samostojen laboratorij z neznansko velikim številom retort, zabojcev in omaric, v katerih se nahajajo potrebne snovi, kemikalije in drugo. Vedi pa, prijazni bravec, da so vse te shrambice, ti reservoarji po posebnem omrežju takozvanih cevnih povezkov v zvezi s telesom rastline, torej pri našem drevju z deblom, mladikami ild. V jeseni stojijo naši ljubi znanci pred alternativo: Ali naj zavržejo vse te tisoče nežnih laboratorijev, katerih lahka stavba ne prenese stroge zime, ali naj zaženo proč te shrambe z vsemi dragocenimi zalogami? »Nikdar in nikoli«, se glasi odločen odgovor; in če bi bilo tudi dela čez glavo: dražestne zaklade si hoče rešiti drevo, rešiti kot zimsko zalogo, iz katere namerava v bodoči pondadi napraviti raznovrstne umetnine. Tako se začne jesensko izpraznjevanje listov in drugih zelenih organov pri drevju. Prazne stanice laboratorijev, nežne stanice kot take gredo seveda v izgubo, kajti ti trdi deli se ne dado več pretvoriti in raztopiti. Toda to izgubo lahko prenese umetna ta kemična tovarna, ker dobra narava, kateri žrtvuje drevo svoje liste, mu je obljubila, da mu pošlje prihodnje leto obilico novih anorganskih snovi iz zemlje in zraka, da si napravi nove stanice. Kakor hitro je dano znamenje v prvih solnčnih jesenskih dneh, se začne preseljevanje. Vsebina listnih retortic in omaric postaja vedno bolj tekoča in se pretaka po posebnih cevkah iz listov v lesne dele. Prva se pričenja pretakati prasnov ali protoplasma, sluz-nata, sivkasta snov, ki napolnjuje povečini zlasti mlade rastlinske stanice, dočim je je v starejših vedno manj. Ta plasma sestaja ponajveč iz beljakovin, ki se sedaj raztopijo, pustivši za seboj le veliko vodene tekočine. Za plasmo pride vrsta na k t o r o f i 1 11 a z r n c a. Ta so vkljub svoji maličkosti vendar le še preogromne skale, da l>i se mogle preriti skozi fine cevke povezkov, toliko manj, ker imajo te cevke premnogokrat poprečne preluknjane stene kot dno sila. Zato si list ne pomišlja dolgo, ampak zrna kar uniči in raztopi. Oh, kako škoda je te lepe zelene barve, toda nič ne pomaga, biti mora. Temeljna snov (substrat) se raztopi in priporoči za vselej, na zeleno barvilo pa, ki je sedaj brez varstva, se vrže neka kislina, ki je že davno čakala v listu te lepe prilike, in ta kislina izpremeni zeleni klorofil v rumeno barvilo ali ksantofil (xanthophyll). To je vzrok, zakaj da je glavna barva jesenskega listja rumena v najrazličnejših niansah. Res da imamo druge rastline — spomni se le na divjo trto (ampelopsis), ki ti tako prijazno odeva utico na domačem vrtu! — rastline, ki se ponašajo s žarečerdečo jesensko garderobo, slikajoč nam predčasno jesen na steno lope, kol da bi jo že komaj, komaj pričakovale. Ta rdeča barva pa nastane neodvisno od klorofila, vsled navzočnosti anthocyana, cvetnega in listnega rdečila, v svetlobi pri nizki toplini. Pri vrtni utici namreč lahko opazujemo, da ostanejo listi divje trte v senci še popolnoma zeleni, dočim so na solnčni strani že davno škrlatno zardeli; preiskava z drobnogledom pa nas pouči, da je v njih še vedno precej klorofila. Za listnim zelenilom pride na vrsto škrob, ki se nahaja deloma kot majhna jedrca v klorofilu, deloma pa samostojno v palisadnem staničju, gobastem parenhimu, največ pa ga je v vodilnem parenhimu cevnih povezkov, zvanem tudi »fibrovazalni konopci«, kjer se nahaja kot potujoča škrobovina. Slednjič se raztope tudi deli onih anorganskih snovi, ki jih nahajamo v pepelu sežganih listov in potuje iz listja v mladike. Med njimi so zlasti kalij in fosforna kislina, dočim ostaneta apnenec in kremenčeva- kislina v listnem mrliču. A ko opazuješ, dragi moj, tak izpraznjen list pod drobnogledom, tedaj najdeš v slanicah rumenkaste, oljnate kapljice; to so ostanki prejšnjega, zelenega barvila, ki se je sedaj izpremenilo v hypo-ehlorin. Zdaj pa nastane vprašanje: Kam pa so se izselile dragocene snovi iz listov? Odgovor se glasi: V najbližjo soseščino njihovo, v mladike in veje in popke, da jim služijo kot hrana v rezervi. Globoko doli v korenine in v deblo jim pač ni treba potovati, ker se tamkaj nahaja že od poletja dovolj teh snovi v zalogi. Tako n. pr. je ta proces v javorjevih koreninah končan že meseca velikega travna, dočim se v mladikah začne šele velikega srpana in traja naprej, dokler ne odpade vse listje. Celo drevo je pozimi takorekoč eno •samo veliko vojaško preskrbovališče in skladišče raznovrstnih snovi, kojim pomladi ni treba drugega, kot dovoljno množino soka iz korenin, da priklijejo zopet iz svojih grobov na dan kot nežni lističi, brhko cvetje, poredni brsti. Da hrani v resnici vsak delček vejice svoje rezervne snovi, lahko sklepaš iz tega, da odrežeš iz zimskega grma vejico ter jo postaviš v čisto vodo tople sobe. Posreči se ti, da pričaraš i/. dozdevno mrtvega lesa ne samo lističe, ampak tudi cvetje, da, celo mladike, četudi slabotne — cela pomladanska oaza sredi sibirske puščave svečana. Da ni v vejici rezervnih snovi, bi bile te tvorbe nemogoče; kajti iz same čiste vode bi ne mogle nastati. Les in korenine hranijo posebno škrob v sebi in ako preiskujemo z drobnogledom, najdemo škrobovino zlasti še v strženovih trakovih in v stanicah lesnatega parenhima, a to le v mladem lesu. Tudi stržen mladih vejic hrani večkrat škrob kot rezervno hrano, n. pr. hrastove mladike. Pa tudi beljakovin hrani zimsko drevje dovolj: skladišče za te pa so popki, potem kambij in pa phloem (ličje) lesnatih vejic. In sedaj, mili prijatelj, ko imamo razvozljano pred seboj uganko in razloženo blestečo krasoto jesenskega gozda, dolin in vrhov, se nam bo zdela mar sedaj ta krasota manj čarobna, bo mari kaj izgubila na vplivu svojem do najnežnejših strunic našega srčnega glasbila? — Menim, da ne; tla ravno nasprotno: mari ne tiči cel kosec poezije v dejstvu, da ozaljša ljubeča mati narava milijone svojih na smrt utrujenih otrok, potem ko so ji bili vrnili vse do zadnjega beliča, kar so imeli, še enkrat z blagoslavljajočo roko, predno se poslovijo od očetovske hiše? Mari ni tolažilno, da se vrši vsako leto siloviti proces umiranja tako neskončne množice organizmov v tako ljubki obliki svatovskega preseljevanja? Ali si moreš, mladi dijak, ki ljubiš s celo dušo malo pego zemeljske oble, zvano tvoj rojstni kraj, in objemaš z isto toplino srca tudi širši kos zemlje, celo slovensko domovino, ali si moreš, te vprašam, predstavljati tu zemeljski raj v bolj mični svetlobi, kakor je kristalna luč poznoseptemberskega dne? Le redkokedaj sega naše oko tako daleč po dolini, razločuje tako jasno črte gorskih velikanov, večinoma odete v lahen pajčolan iz tenčice. Kakšno nasprotje med ažurno modrino nebeškega svoda in med krasno opalizujočo galerijo pisane jesenske pokrajine! In vendar: kakšna ubranost in harmonija tiči v celotni podobi! Ne vlečejo nas več globoki, topli, včasih kar vekavi toni poletnega večera, ampak mika nas plemenitost zamolklih barv, v katere se v tem času ogrinja narava s toliko eleganco. Četudi pa blagodejno boža naše oko sočna to zelenje pokošenih travnikov, modro valovje gorskih hrbtov, okrove barve praznih strnišč, vendar pa vedno in vedno uhaja naš pogled le na jesenski gozd, na park pred hišo in na posamezne skupine dreves. Kot grozeči oblaki se kopičijo v njih vrhovi dreves, odetih v zamolklo rjavo rdečico, prehajajoč do najjasnejših rjavih tonov. Poznaš jih znanke bukev. Z brezštevilnimi plameni v bistrem rumenilu se košati med tovarišicami gaber. Solnčni dnovi lepe jeseni ne vztrajajo dolgo; megla in mrzli dež opominja, da pride kmalu čas popolne ločitve cvetlic in zelenja. Po polili in stezah leže listnate odeje, s katerimi si poigrava poredni vetrec in poplesava od časa do časa hudobni krivec v divjem vrtincu. V gozdu se ulega list na list, tvoreč na ta način vsako leto debelejšo plast, ki spodaj gnjije in daje izsesanemu podu nove hrane -- če ne pride gospodarjeva družina in ne pograbi tudi te edine hrane izpred ust lačnemu gozdu, ki peša vsled tega leto za letom, vedno bolj posnemajoč golo naravo skalovitega Krasa. Po pravici pa hitijo na travniku in na vrtu pridne roke, da spravijo skupaj čim več nastilja za živino in snovi za kompostni kup. Kajti tu nadomešča gospodar od časa do časa zemlji odvzeto moč z gnojnico in gnojem ali pa z umetnimi gnojili: Tomaževo trosko ali žlindro in kalijevimi solini (kajnitom). A brez števila listov odnese severnik visoko v zrak, jih podi brez miru po svetu in pusti slednjič pozabljene in zapuščene bogve v katerem kotu zemlje. (Dalje.) 1. Stenar: Obup in tolažba. Včasih se mi približajo trenotki zapuščenosti in osamljenosti. Zlobni in silni so ti obiskovavci, hujši kakor zlobni duhovi v Gregorčičem „Kesanju“. Tedaj začutim vso bridkost oslabele duše in polašča se me obup srca, ki se je naveličalo tavati od zmote do zmote. In z grozo se začenjam zavedati, da je zame ni hujše nesreče, kakor ta, če si moram očitati, da sem bil samemu sebi nezvest. Nekoč sem bral nekje stavek: „Sladko je grešiti." Tedaj sem se ustrašil tega stavka; a začel sem sam greh delati, ne iz zlobnosti, morda iz prevelike slabosti, iz samoljubja; kdo ve. Začel sem, in strah je začel izginjati, dasi sem bil tisti stavtk že zdavnaj pozabil. Kar se ga zopet spomnim — slučajno, bi rekel moderni pisatelj, a ne morem si misliti, da bi bilo to slučajno,- morda je bila to milost Usmiljenja — spomnim se tistega stavka, in vsa groza njegove vsebine se mi je režala v obraz — kakor Mefisto l'avstu. In ustrašil sem se še bolj kot takrat, ko sem zagledal prvič tisti stavek, ustrašil samega sebe. In v dušo se mi je zapičilo vprašanje: „Kje so tvoji ideali? Kje so tvoja načela?" „Die Ideale sind zerronnen" je zapisal Schiller. Morda se niti zavedal ni, da je v teh besedah izražena najhujša nesreča za mlado srce, a izrečena tudi najhujša obsodba mladega življenja. Ali niso ideali hrana naše duše, cilj koprnečega srca, vsebina našega življenja? Zato sem začutil vso praznoto srca, ko sem se tega zavedel, in v mojo dušo se je naselila žalost, ki me je gnala v obup. In preklinjal sem tisti stavek, pisatelja pa pomiloval: nesrečnež je, ako se tega zaveda, ako ne, ne živi človeškega življenja. ln iskal sem tolažbe. Zahotelo se mi je v naravo. Moderni svet se vedno bolj oddaljuje od narave, zato jo vedno manj razumeva in ji celo nasprotuje; dela ji silo ter jo izkvarja; v slasti in uživanju mu narava večne zadostuje. Njegove živce draži samo še to, kar je nenaravno ali protinaravno. A jaz sem včasih ljubil nepokvarjeno naravo; ljubil njeno pristno lepoto in priprosto resnico in upal sem, da tu najdem tolažbo svoji ranjeni duši in vsebino svojemu življenju; morda najdem tu celo svoje izgubljene ideale. Tako sem upal in se varal Našel sem jo res, lepo in priprosto-resnično kot včasih, a zdelo se mi je, da je nema in brezčutna. Resnična je in lepa, a mrzla in brez življenja. A jaz sem čutil, da potrebujem tudi gorkote, ne samo svetlobe. Ni me hotela ali pa ni mogla razumeti, celo posmehovala se je moji žalosti in mojemu obupu. Užaljen in še bolj obupan sem se obrnil, da ubežim zlobnemu zaničevanju ; a kam naj jo krenem ? Morda bi me umetnost rešila in dala mojemu srcu veselje in moji duši življenje. Umetnost? Da božja hčerka je, a kje jo dobiti? Kdo pozna njena pota? Nekoč sem slišal modrega moža, ki je rekel: „Umetnost Bogu služi, ali pa — oprostite — svinje pase.“ Premišljujoč to dvojno tako različno • službo, zaidem med elegantno oblečeno množico, in — pred menoj veliko, v renesančnem slogu zidano poslopje z napisom „gledališče“. Kakor avtomat sem prišel do svojega sedeža ter opazujoč arabeske in amorete na stropu pričakoval predstave. Kaj se je vprizarjalo, ne vem, zdi se mi, da je bila neka opereta. Vzdramil me je poskočni valček, ki ga je godba zaigrala. Ah, tako prijetni in sladki so bili.ti glasovi, v nadzemeljske sfere zaneso človeka, kakor na perotih ubeži umazani vsakdanjosti, hudim skrbem in morečemu obupu. Šel bi za temi glasovi celo večnost in se ne bi utrudil; naslajal bi se z njimi in vedno bi mu bili enako sladki. Zadeli so jo Grki s svojo pravljico o Orfeju, da so šle za njegovo glasbo živali in drevesa. In kaj čuda, če je modri Pitagora trdil, da je bistvo vseh reči harmonija. Da, ti glasovi! Ko bi le vedno trajali! A v tem hipu se zagrinjalo dvigne in prizor na odru — navaden gledališki prizor — me potegne iz sfere harmoničnih glasov v okolico umazane vsakdanjosti . . . Kupleti, objemanja in poljubi . . . Kaj bi dalje našteval; po prvem dejanju sem se znašel na samotm ulici, ln zdaj sem vedel, katero službo ima umetnost v tem hramu modric; . in to me je bolj žalostilo, kakor moja lastna usoda. In kam sedaj, sem se vprašal. Sem li sam med ljudmi tako nesrečen? Nikomur ni videti, da bi ga tri tak obup kot mene; urnih korakov in veselega obraza hite po svojih potih. Ali se pa morda ne zavedajo svojih zmotnih potov? V tem hipu začujem nežno-udane glasove, kakršne sem bil navajen včasih slišati v cerkvi. Zdelo se mi je, da prihajajo od daleč; a ko pogledam, vidim, da stojim pred visoko gotsko cerkvijo ; skozi okna se je videla m6dla luč. — — Ah, kje so časi, ko sem tako rad zahajal v to poslopje? Ni jih več in Bog ve, se li še kdaj povrnejo. Po tistih časih sem začel cerkve ceniti samo še po njihovi umetniški vrednosti; da bi bil pa to kraj, kjer človek najde mir utrujenemu srcu in zdravilo bolni duši, nisem več veroval. Videl sem jih pač, ki so iskali tu utehe in tolažbe, a jaz sem jo iskal drugod, v znanosti, umetnosti in v — grehu. A utehe in tolažbe do danes nisem našel, in - morda je nikoli ne bom. A čemu potem živim? Ali ni trditev stare filozofije, ki pravi: „Bolje je biti, kakor n e-biti," velika laž? V hipu so šle te misli mimo mene — in — hvala Ti, Vsemogočni, zanje — bile so moja rešitev. Stopil sem v cerkev. Množica me je čudno pogledovala, pričela se e razhajati. Kmalu je nastala v cerkvi tajnostna tišina, ki bi mi drugače razburjala domišljijo,£a danes mi je dela tako prijetno in domače, in toplo mi je bilo pri srcu. Zazdelo se mi je, da sem v domači hiši. Po večerji je vsa družina zbrana. Oče pripovedujejo o domačih dogodkih, ki se tičejo družine, materino oko se ljubeznivo ozre na nas otroke, ko nas oče odlikujejo s pohvalno besedo. Ah, sedaj vem, kako sem bil takrat srečen; kaj bi dal danes za tisto srečo! Za bogastvo vsega sveta je ne bi predrago plačal. In da me danes vidi skrbno oko očetovo? In da stopim pred milo materino obličje, ali ji ne bi oko potočilo solze za izgubljenega sina? Ah, oče, odpusti! n ti, blaga mamica, ne jezi se v grobu nad svojim sinom; glejta, padal sem in padal, a morda me je rešila misel na vaju. A še prej pa mi odpusti Ti, Oče na višavah, glej, saj molim svojega življenja „Confiteor“ . . . Vzdramilo me je rožljanje s ključi; cerkovnik je zapiral vrata. S polnim srcem sem še šepnil BCredo“ in odšel. In moja duša je bila polna nerazumljivega veselja. Od tedaj me neusmiljeni obiskovavci — trenotki obupa — več ne obiskujejo. Prepričan sem, da sem našel mir in tolažbo. 6. d2 - d3 d7 - d<> 20. d3 - d4 Ta8 - c3 7. Lel - r5 h7 - h6 21. e4-e5 Sf6 — h7 c) 8. Lg5-h4 g7 - g5 b) 22. Sh4 — f5 d) Dd8 - g5 9. Lh4 - g3 Sc6 — e7 23. Sf5 — dO c6 — c5 10. Dd 1 — b3 0-0 24. Sd6 X c8 Tf8 X c8 11. Sbl — d2 Sc7 — g6 25. c3 — c4 ! ? c5 X d4 12. h2 — h 4 »?5-g4 26. Lb3 - a4 La5 X d2 -f- 13. Ii4 - h 5! Sg6 - f4 27. Kcl X d2 Tc8 X c4 e) 14. Lg3Xf4 e5 X Opazke, a) Bolje igraš tukaj a2—a4 ali pa rokiraš na desno (0 0). b) Predrzno po navadi ali tukaj uspešno, c) Slabo bi bilo igrati SfbXh5 zaradi odgovora Sh4—g6. d) Beli bi bolje igral Sh4—g6, ker dobi ali pešca ali pa kvaliteto, e) Črni dobi partijo. Preti f4—f3-f-(odprti šah od dame g5) in tudi Tc4Xc2. Ako vzame beli Dc2Xc4 pa d5Xc4. Popraviti nam je tukaj malo tiskovno h i b o na strani 93., 10. vrsta od zgoraj dol: mesto v jame ima se glasiti vzame. Preidemo k drugemu započetku igre: dveh skakačev v za-potezi (Zweispringerspiel im Nachzuge). Kako se ima 'igrati, pokaže nam zgled, ki ga podamo v sledeči (7.) partiji, igrani leta 1891. Beli: Steinitz. Črni: Čigorin. 1. c2 — e4 e7 — eS 20. Dd 1 — c2 Dd8 X d4 2. Sgl —13 Sb8 — c6 21. Kel -fl f4 — f3 3. Lfl-ci Sg8 — 16 22. g2Xf3 e4 X f5 4. Sf3 — g5 d 7 — d5 23. Le2 X f3 Le6 - f5 5. e4 X d5 Sc6 — a5 24. Sc3 - e4 Lf5 X e4 6. Lc4 — b5 -f- c7 — c6 25. Dc2 - e2 Le4 X f3 7. d5 X c6 b7 X t>6 26. De2 — e6 -f- Kg8 - h7 8. Lb5 - e2 h7 - h6 27. Lb2 X d4 Lf3 X h l 9. Sg5 - h3 Lf8 - c5 28. De6 - h3 Se7 - f5 10. d2 — d3 0-0 29. Ld4 - e5 Ta8 — e8 11. Sbl — c3 Sf6 - d5 30. Le5 - f4 Sf5 — d4 12. Sc3-a4 Lc5 — d6 31.Dh3-d3 + Lhl - e4 13. Sh3 — gl f7 — f5 !! 32. Dd3 X d4 Tf8 X f4 14. c2 — c3 Lc8 - d7 33. f2 - f3 Te8 - f3 15. d3 — d4 e5 — e4 34. Dd7 X a7 ? c6 — c5 !! 16. c3 — c4 Sd5 - e7 35. Da7 - c7 Sa5 — c6 17. Sa4 - c3 Ld7-e6 36. a2 — a3 Tf4 X f3 !! + 13. b2 — b3 Ld6 - b4 37. Sgl X f3 Tfg X f3 + 19. Lel - b2 f5 — f4 38. Kfl - gl a) Lb4 — d2indob» Opazka a). Ako potegne beli Kfl—e2, sledi mat v dveh potezah. V štev. 3. smo obljubili, da prinese svečanova številka rešitev nalog. Vendar pa ne storimo tega danes še izven naloge 1., in sicer radi tega ne, ker si hočejo naši mladi šahovci še nekoliko »lomiti« glave pri njih. Da pa to nekoliko olajšamo, pojasnimo nalogo številke 1. Če dobro pogledaš nastav (pozicijo), uvidiš takoj, da napravi bela dama a8 mat črnemu, ako more priti na d5 (vzeti črnega pešca). Sedaj je isti zavarovan od črne dame hi. Potegneš pa Lg6— na e4, tedaj je pešcu (črnemu) vzeta pomoč dame hi in bela dama a8 vzame pešca d5 in postavi črnega mat: ker je zavarovana od svojega letavca e4. Ako vzame črna Dhl letavca e4, stisne s tem prosto polje kralju, beli potegne Tc3—c2 in črni je mat od letavca al; vzame črni s stolpom (turnom) Te2Xe4, sledi mat s Tc3— cl; vzame s6 Tf4Xe4, sledi mat s6 Sg7—f5; vzame li s skakačem Sf2Xe4, je mat Th3—d3; vzame s6 Sf5Xe4, je mat s6 Sg7—e6; vzame pa s pešcem d5Xe4, je • Prve tri poteze. mat z DaS—d8. Tako so možnosti zabranitve izčrpane, naloga je lorej rešena, ker na vsako drugo potezo črnega sledi Da8Xd5, in črni je mat. Poizkušaj pri drugih treh svojo moč! Prav vesel boš, ko zadeneš prvo potezo! Le obupati ne! Knji ž e v n o p-1. Že zopet je izdalo založništvo C. Briigel & Solin jako priročno knjigo: L. Bachmann: Schachjahrbuch fur 1909. Prav živo priporočamo knjigo v nakup, ker je — praktična za partije, naloge in končne igre, kakor tudi glede zgodovinskih podatkov. Izšla je v Ansbachu (Mittelfranken). — Znani šahovski mecen in strokovnjak za naloge Alain C. VVhitc izdal je zbirkot 100 nalog: Knights and Bishops (skakači in lctavci) v New Yorku: American Chess Bulletin, 150 Nassan Street. Prijateljem nalog zelo priporočamo. Drobiž. Gregorčič-šaljlvec. Da je znal biti pesnik OregorčiC včasih tudi šaljiv, nam izpričuje njegovo voščilo za god nekdanjemu sošolcu Joaliimu Jerebu, beneficijatu v Vrhpolju. Razglednica nosi datum 19. 8. 1905. in na nji sta napisana ta dva verza: Voščil sto Ti Joahim — Iz tovarne rim! Na to razglednico me je opozoril Anton Uršič, župnik in šahist v Št. Lovrencu, za kar se mu zahvaljujem tudi na tem mestu. D. O. Nekaj za zabavo In poduk. Marsikateri naših bravcev se je že ustrašil cele vrste števil, katere je imel sešteti ali izpeljati iz njih nova števila. Je v številih nekaj skrivnostnega, so kakor skrivnostna globočina, ki človeka vabijo. Ako se pa količkaj sprijaznimo se števili in se ž njimi natančneje ukvarjamo odkrijemo lahko marsikatero njihovih skrivnosti, katerim se moramo čuditi. Tako skrivnostno število je na pr. št. 9. Filozof Fontenelle,1 ki je dosegel lepo starost 100 let (1657— 1757.) si je s številko 9 izmislil sledeče zanimivosti: Ako množimo število z 9, dajo števila, ki jih značijo posamne številke produktove, skupaj Si šteta vedno multiplikatorla, t. j. Isti učenjak je iznašel tudi neko posebnost pri Številu 37. To število ima namreč lastnost, da pomnoženo s 3, 6, 9 itd. do 27 da produkt s tremi enakimi številkami, katere seštete dajo multiplikator. N. pr. 37 X 3 37 X f 37 X 9 111 222 333 (1 (2 (3 1 = 3i 2 = f») 3 = 9) Itd. Zanimivi sta tudi sledeči kombinaciji. Vzemimo za multipllkand po vrsti števila sesto-ječa iz številk, kakor sj vrste v dekadnem redu: 1, 12, 123, itd.; množimo jih se številko 9 in prištejmo vselej naslednjo višjo številko, pa dobimo vedno produkt samih enojk. I X H 2 = 11 12 X 9 - 3 - 111 123 X 9 -f-4 = 1111 123456-/89 X 9 4- 10 Itd. 1111111111. št. 9. Na pr. 2 X 9 3X9 4X9 18 27 36 (1 (2 (3 -8 = 9) -7 = 9) 6 = 9) itd. Ali vzemimo drugi vzgled: 21 X 9 = 189 (1 -f- 8 4- 9 = 18) (1+8 = 9) 22 X 9 = 198 (1 4- 9 4- 8 = 18) (1 + 8 - 9) 23 X 9 <= 207 (2 -f 0 + 7 = 9) itd. > Izgovori Fontnel. Slično lastnost ima tudi število 8, le da se tukaj prišteje zadnja šlevilka multiplikanda in da sestoji produkt iz številek, kakor se vrše v dekadnem redu in sicer obratno. Na pr. IX8+I=9 12X8 ) 2 = 98 123 X 8 -f 3 = 987 ild 123456789 X 8 + 9 = 987654321. Fontenelle je našel tudi jako zanimivo računsko uganko, ki je tudi v zvezi sc številom^. Obstaja v tem, da zamoremo že vnaprej, ako smo napisali kako večje število, povedati, kako svoto nam da to število, ako k njemu prištejemo še štiri druga števila. Stvar je torej ta: Napišem poljubno število in takoj določim vsoto štirih drugih števil, katera k prvemu prištejem. Pod prvo število napiše kdo drugi svoje število, tretje napišem jaz, četrto on, peto zopet jaz. Ako sedaj vseh teh pet števil seštejem, moram dobili vsoto, katero sem že v začetku uganil. Da bo ta uganka vsakemu jasna, oglejmo si jo na vzgledu. Vzemimo za prvo število 42331 in takoj si lahko na kakšen listek zapišemo vsoto 242329, katero dobimo ako po gori navedenem načinu prištejemo še 4 druga števila: Ko sem zapisal prvo število in določil vsoto, pišejo se daljša števila: jaz 42331 drugi 53817 jaz 46182 drugi 31243 jaz 68756 Vsota 242329 Kako rešimo to uganko? Treba je, da si zapomnimo dve pravili: I. Vrste številek se pišejo izmenjema. Prvo število volim poljubno jaz, toda druga števila, ki jih pišem pod vrste od drugega napisane, moram izbirati tako, da vsota mojih številek in tistih, ki jih je napisal drugi, da *ame 9. Toraj v našem slučaju: drugi je napisal: 53817 jaz dopolnim: 46182 99999 In ravno tako drugič: drugi piše: 31243 jaz: 68756 99999 Toda, kako morem že vnaprej določiti vsoto, ko so mi vendar popolnoma neznana -števila, ki se bodo še napisala? Tu je treba vporabiti drugo pravilo: Od prvega števila odštejem 2 in potem novemu številu, ki ga tako dobim, postavim št. 2 na čelo. Pri nas torej: prvo število: 42331 2 42329 Ako sedaj postavim 2 pred to število, dobim 242329, torej ono vsoto, ki smo jo po seštevanju vseh 5 števil v resnici dobili. Tako je, če imamo vsega skupaj 5 števil. Kaj pa če jih kdo hoče zapisati skupaj 7., ali 9? V tem slučaju se ravna ravno 'tako, samo da pri sedmih številih odštejemo in spredaj postavimo 3 namesto 2, pri 9 številih pa 4. Kdor ne verjame, naj poizkusi! V. H. Zbirka znamk. Dobra zbirka redkih znamk pomeni lahko veliko premoženje. Posebno se zanimajo za zbiranje obrabljenih znamk veliki prijatelji najrazličnejših športov, Angleži; že vedo zakaj. Kakor poroča neki angleški list, so v zadnjih 25 letih samo inozemski zbiratelji znamk izdali več ko 20,000.000. in to samo pri londonskih razprodajah znamk. Lepa vsota, kaj ne? Nakup znamk se ne obrestuje nič slabše kot nakup dragocenih slik; ako poznavatelj znamk o pravem času spretno dobi pravih znamk, dobi lahko za izdane stotake v kratkem času t*so" čake. Za neko zbirko znamk je dal nekdo pred 20 Irti 330 000 K, pred kratkim časom je pa bila ista zbirka prodana za nič manj kakor 590.000 K. Semintja se je že primerilo, da so večje zbirke že po nekoliko letih, po 8 letih, dobile dvojno vrednost. Kajpada mora imeti zbiratelj znamk, ki hoče delati z njimi kupčijo, precejšnjo mero potrpežljivosti pa vstrajnosti; vstrajnost pa se vedno poplača. Neki kupec, ki si je nabavil pred 37 leti malo zbirko za 13.000 K, je pred kratkim dobil zanjo okroglo 60.000 K, in neka druga zb rka, ki je stala pred 27 leti 7.200 K, se je prodala za lepo vsoto 80.000 K. Neverjetno je skoraj, kako visoko vrednost imajo nekatere zbirke. V Britskem muzeju hranijo slovečo zbirko znamk, imenovano Tapling, ki so jo cenili pred nekaj leti na dva mili|ona; danes, tako pravijo veščaki, je vredna tri milijone. Eno največjih zbirk te vrste ima neki M. le Nenoutiere de Ferrary v Parizu: vredna je baje 6 milijonov kron Pred dvema letoma je imel Rus Breitfufi zbirko znamk vredno en milijon kron. Zanimanje za ?birke znamk vlada celo v najvišjih krogih. Strasten znamkar je n. pr. princ Waleski. Kako obsežna ji njegova zbirka in koliko je vredna, se ne ve, a da mora biti sila dragocena, kaže le en slučaj. Pred 5 leti je bila naprodaj znamka za 2 Penny iz Mav-ricija. Nemški poštni muzej je ponujal zanjo malenkost 28.000 K, a princ je hotel na vsak način dobiti znamko v svojo last in je dal zanjo vsotico 29.000 K. No angleški princi si že lahko kaj takega privošči,o, naši dijaki pa so in bodo v tem pogledu bolj skromni. In ker zbiranje znamk ni obvezen in neobvezen predmet za šolo, zato bo za marsikaterega dijaka veliko boljše, ako ima veliko zbirko nemških in latinskih besed - v glavi seve — kot pa kako malovredno zbirko znamk. Ako pa se to zbiranje znamk vrši v gotovih mejah in tako, da dijak s tem ne zanemari svojih dolžnosti — torej o pravem času in z dovoljenimi sredstvi — lahko tudi s tem kaj dobrega stori. Najmlajši vlsokošolec je, kakor poroča „Stern der Jugend", VVilliam J. Sidis iz Brooklina v Massachusetts. Immatrikuliran je na univerzi v Harvardu. Dečko je sin poljskega zdravnika dr. Borisa Sidisa. Že pred dvema letoma je prosil za vstop, a ga niso spreieli, ker je bil še premlad, dasiravno je mogel dokazati zahtevano znanje in sposobnost. Nenavadno je nadarjen za matematiko, ki si jo je izbral za svoj glavni predmet. Vrhtega se bo posvetil še študijam modernih jezikov. Dovršeno je že izurjen v angleščini, francoščini, nemščini in materinem jeziku. Čas žetve je v raznih krajih naše zemlje različen, ker te ravna po klimatičnih razmerah dotičnega kraja. Saj je znano iz zemljepisja, da se menjava zemeljska nagnjenost do solnca. Po tej nagnjenosti se ravna gorkota na zemeljski površini. Čim bolj vertikalno je obrnjen kak del naše zemlje proti solnčnim žarkom tem več toplote dobiva od njega. Čim bolj poševno pa je obrnjena proti colncu, tem manj ujame njegovih žarkov in tem manj gorko je na njej. Ker se pa menjava položaj zemlje do solnca in s tem tudi gorkota na raznih krajih, zato je tudi Sas žetve na raznih krajih različen. Ni ga meseca v letu, ko bi ne bila kje na zemlji žetev. Januarja, ko je pri nas mrzlo, da kar hrešči in poka, imajo pšenično žetev v Avstraliji, Novi Zelandiji, v večjem delu države Čile in nekaterih krajih Argentinije v Južni Ameriki. Februarja, ko pri nas še medved spi ali se kvečjemu malo predrami in obrne na drugo stran, imajo veselo žetev v Vzhodnji Indiji in Gornjem Egiptu. Marca, ko se pri nas sneg taja, imajo žetev v Mehiki in po Antilskih otokih. Aprila, ko prlčenia pri nas brsteti, se pričenja bogata žetev na obrežju Egipta, v Siriji, na Cipru, v Perziji, Mali Aziji, v Indiji in na Kubi. Maja, ko pri nas ozimina ravno pošteno ozeleni, je žetev v Algeriji, v srednji Aziji, srednji Kini, na Japonskem, v Maroku, v Teksasu in Floridi v Ameriki. Junija je žetev v dolnje podonavskih deželah: Rumunijt, Bolgariji, v Srbiji, na Ogrskem, Turškem, na Grškem, v južni Rusiji, Italiji, Španiji, na Portugalskem, južnem Francoskem, v Kaliforniji in južnih deželah Zedinjenih držav ameriških. Julija in avgusta je žetev v naši državi, v Švici, na Francoskem, deloma v Italiji, v Rusiji, na Poljskem, na južnem in srednjem Angleškem, na Nemškem in po obširnih Zje-dinjenih državah. Septembra je žetev na škotskem, na Švedskem in Norveškem, v severni Rusiji in prično v Ameriki pospravljati koruzo. Oktobra se vrši še žetev na Škotskem, in pospravijo vso koruzo v Ameriki. Novembra žanjejo v severni Avstralij', v P«ru, in v južni Afriki. Dece ni b ra pa začne vihteti srp že v Čile, v državi Birma In v južni Avstraliji. Koliko je budistov ? Ni vendar vse res, kar je tiskano, mota vzklikniti, kdor zasleduje statistiko budizma, vere, ki bi jo mnogi naredili tako radi za največjo vero, ki jih svet sploh pozna. P. Wetterwald S. I., star, izkušen kitajski misijonar, piše: .Statistike, kijih delaio o budistih in konfucijonistih na Kitajskem, silijo k smehu. Izmed 400 milijonov Kitajcev (številka pa ni nikakor zanesljiva) je najmanj 300 milijonov takih, ki niso prav nič, t. j. ki ne verujejo prav nič določenega/ Zlasti starejše številke so brez vsakega pomena, ker jih pišejo etnografi in geografi popolnoma samovoljno v svoje knjige. Le par zgledov: Malte-Brun je naštel leta 1810. 150 milijonov, I. 1836. že 200 milijonov; HUbner okoli leta 1850. 500 milijonov, Petermann Isti čas 400; Spofford pa 1. 1881. samo 340. Tri leta pozneje jih je bilo po Rhys- Davidu 500 milijonov. Daniel poroča I. 1887 o 536 milijonih. Fournier de Flaix (1889), ki hoče biti natančen, pravi, da jih je 147,900.000. Pischel (1905) pa trdi, da jih je 510 milijonov. Krose pa je vso prejšnjo statistiko natančno preiskal ter doznal 1. 1903., da jih je ravno 120,250.000. Kdo sc ne spominja protestantovske propagande v Avstriji? S tisoči odpadlih katoličanov se kar igrajo, da bi z velikimi številkami pokazali, kako privlačno silo ima protestantizem. V resnici pa je stvar malce drugačna. Število analfabetov med vojaškimi novinci po raznih deželah. Kako slabo je še v nekaterih evropskih državah preskrbljeno celo za najprimitivnejšo^šolsko [izobrazbo, je razvidno iz statistike, ki jo je po uradnih virih objavila pred kratkim'nemška „Volksbildung“. Častno izjemo dela brez dvoma Nemčija, tako glede števila učencev (9% milj.), kakor glede izdatkov za šolske potrebščine (vsako leto okoli 250 milj. mark);‘zato ima pa tudi med vojaškimi novinci najmanj analfabetov, namreč le 0-05»/o. Za Nemiijo se vrste Švedsko, Norveško in Švica z 01 %; Danska ima tudi le 0-2% in Velika fBritanija samo 1%. Za temi pride Nizozemsko z 2*1, Francija s 4 in Finsko s 5°/0; precej daleč‘za naštetimi državami pride naša monarhija s25‘7°/0; še slabši v tem pogledu sta zibelki (klasične kulture, Grško s 30 in Italija z 31*3°/0 analfabetov. Ali kaj bo to v primeri z nekaterimi deželami, kjer več ko polovica vojaških novincev ne zna brati abecednika!^Na Bolgarskem na pr. je 52% analfabetov; Srbija in Rusija imata med voj. novinci 62%, Portugalska in Španska 70% in slednjič Rumunlja'celo 75% analfabetovi Iz tega uvidimo, da je najbolj preskrbljeno za šolsko izobrazbo v severozapadnih deželah Evrope, zakaj tu je približno le 2% analfabetov, potem pride zapad s 13/nato jugozapad s 30%, prvo mesto glede^anflfa-betov pa imajo in bodo brez dvoma Imele še dolgo dežele v vzhodni Evropi; tu je namreč še vedno kakih 55% analfabetov. Kako hitro se lahko stanje šolske izobrazbe izpremeni, pa vidimo na Francoskem. L. 1872. je bilo tam med vojaškimi novinci 19'13% takih, ki niso znali ne brati, ne pisati, I. 1890. je bilo za polovico bolje in I. 1905. se je število zmanjšalo za V* od 1. 1872. Kdaj bo slovanski vzhod tako napredoval? Kako so se Špartanci borili proti pijančevanju. — Dasi so bili špartanci pa-gani, so vendar tudi oni smatrali pijančevanje za neko zlo, za pregreho, ki jo je treba zatirati Borili so se zato proti tej grdi razvadi, seveda le z naravnimi sredstvi. Da bi se že mladim špartančkom pijančevanje do dna pri-studilo In da bi jih tako odvrnili od te pre- !'rehe, so jim pokazali kakega popolnoma pl-anega človeka. Samo pogled na pomilovanja vredno stanje takega nesrečnega človeka, je napravil včasih tak vtis na Špartanske otroke in jim tako pristudil pijančevanje, da to se celo svoje življenje skrbno izogibali te pregrehe. : Knjigoveznica „Katol. tisk. društva11 : s 5 v Ljubljani se priporoCa v izvršitev j |/4\| 3 s :: vsakovrstnih knjigoveških del:: [ Iffl 5 Knjižnicam znaten popust. Solidno delo — zmerne cene. S HIB S I. kranjska iovaraa oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja ni\Ai c unflDTMnNN priporoCa: akvarelne, tempera in dflsseldorfcke fiDULr nnUKimnnn oljnate barve v tubah za umetnike, skice, Stu-Mariiin trn l ■ if idi iDNA dije in dekoracijsko slikarstvo, kakor tudi vse ■Sum?« LjUBLjRNR v to stroko spadajoče potrebSCine. Uitanovljeao 1832. Zahtevajta cenike. prva slovenska veletrgovina z železnino in s poljedelski! stroji Fr. Stupica, Ljubljana Marije Terezije cesta štev. 1 priporoča bogato zalogo raznovrstne železnine, stavbnih potrebščin, sani, izvrstnih drsalk, motorjev, železnih blagajn itd« Ha|niž|e cene In soUdna postrežba I Fr.P.Zajte, Izprašal! optik, LjiMlaii, Stari (rg 26 priporoCa svoj dobro urejeni optiCnl zavod kakor tudi različne vrste naočnikov, SCipalcev, toplomerov. daljnogledov itd. Popravila oCal, SCipulcev itd. izvršuje dobro in cenol ■ Nlake cenet ■■■ Priporoči >• ■■■ Velika aalogat j trgovina s klobuki in čevl \ Ivan Podlesnik vL Ljubljana. Stari tra štev. 1 ■ ■ V zalogi Ima tndl ■ ib ■ telovadna Čevlje, ■ ■ hlače, arajcc, če- ■ 11 ■ pica, paaova, »na- J 1 g B ke za nnllorme ti , Julija Štor, Ljubljana PreSernova ulica St. 5. Halrctla zaloga te?l]e> *a flospodc, dame in otroke. — Športni čevlji lz najbolj slovitih tovarn. — Pravi golserskl gorski čevlji.||mm nnnnunnm Priporočljiva domača tvrdka I •* *H “Te Hajko Sušnik, umetni steklar v Srh ?,"prayUJV,im,tnovanl. cerkvi cnaJst novih oken. krasno in umetno v aotskem !fn ’ T.S|?oSno *adovol)nost in po zmerni ceni ter Je zato v svoji »troki vreden najboljšega priporočila. J _ Za stavbni odbor: V Šmihelu. IZavg. 1909. Frančišek Gabrftck, ftipnl upravitelj. tjftnnntt tjjjnn f\ftitt tun/tria, 11 Domača tvrdka I :: Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ni. 9 Najstarejia in največja trgovina z Ugotovljeno obleko. Velika zaloga srajc, ovratnikov in kravat za gospode. "■ «wtr»*i»l Milil h franki u rizpilifi. M Priporočava e« prte. duhovidnl v narodi« m Izvrtltev raznovrstne duhovniške obleke I* zajamčeno dobrega la trptlaega blaoa razne kakovoatl, katerega Imava prav mnogo 1v zalogi. Poitrezeva na telio z vzorci ter ava v stanu valed nakuoov»ni« J' "“»f""«* ‘f obllrne trgovine postreči z latlnlto dobrim blagom In natančno Iz-vr*ltvl|o po najnlZ|l c.“ V zalogi Imava izgotovljene obleke sa gospode, deCke, goap« In dakllc« po nafnovcjlem kroju In lepih vzorcih. P* Pr priporoča svojo bogato zalogo Šolskih In pisarniških pofrebSEln, kakor: raznovrstni papir, zvezke, noteze, razne zapisnike, kopirne knjige, Šolske in pisarniške mape, pisala, radirke, črnilo, gumi, tlntnike, ravnila, trikote, Šestila, barve, čopiče ter raznovrstne razglednice ln devodonallje. /s