Po4tn! urad 9021 Celovec — Vorlagspostamt 9021 K!agenfurt tihaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt P. b.b. M Letnik XXX. Ceiovec, petek, 7. november 4975 Štev. 45 {4735) V koroškem ozračju nacionalizma in neonacizma ne prenesejo spomina na boj proti fašizmu „Pet:to padtih borcev na tem majhnem koščku naše zem!je je ogromen davek, ki smo ga koroški Siovenci p!ača!i za svobodo v borbi proti fašizmu med zadnjo :vetovno vojno," je poudari) predsednik Zveze koroških partizanov Karet Prušnik-Gašper minuii teden na poko-patišču v Št. Vidu v Podjuni, kjer je bita tetos osrednja svečanost v okviru poiaganja vencev na partizanska grobišča.________________ Ob tej priiožnosti pa je ostro obsodi) tudi najnovejši primer skrunitve spomina na boj prot) fašizmu, ki se je dogodit na cetovškem po-kopaiišču, kjer so .neznani storiici" ukradii in odnesti venca, ki sta jih za avstrijski državni praznik 26. oktobra potožiti pred spomenik žrtvam boja za svobodo Avstrije Zveza koroških partizanov in Zveza avstrijskih borcev za svobodo ter žrtev fašizma jKZ-Verband). .Kako si tahko raziagamo to barbarko početje, da niti na pokopatišču ni varen venec z napisom v siovenskem in nemškem jeziku, k) časti tiste borce, ki so žrtvovati svoje živ!)enje, da Avstrija tahko obsoja," je nagtasi! pred-!ednik ZKP. .Kje !o duhovni vodje te nazadnjaške, brutaine poiitike, nam je znano. Zato iz tega mesta z ogorčenjem protestiramo proti taki potitik! na Koroškem, ki dopušča čuvanje čtoveka proti čioveku !n naroda proti narodu; protestiramo prot) takemu rovarjenju, ki kati mir v deže!i!" _______________________________________________ ODLOČNO ODKLANJAMO VSAKO PREŠTEVANJE! .IrtMMiMUM^ m.J Koroški Siovenci vedno :pet odtočno in nedvoumno izpovedujemo, da brezpogojno odkianjamo vsakršno preštevanje aii ugotavijanje manjšine kot pogoj za rešitev odprtih manjšinskih vprašanj oziroma za izpoinitev tozadevnih obveznosti Avstrije iz driavne pogodbe. Proti nameravanemu „štet]u posebne vrste", ki v resnici pomeni ugoditev zahtevi nemških nacionaiistov po ugotavtjanju manjšine, sta se izrekii osrednji organizaciji koroških Siovencev tudi s posebnimi iepaki. V siovenskem in nemškem jeziku ZSO in MSKS poudarjata, da je takšno preštevanje nedemokratično, naperjeno proti manjšini in nasprotuje driavni pogodbi. Zato bomo koroški Siovenci, ki že 4500 iet živimo na naši zemiji, ob soiidarni podpori demokratičnih sii večinskega naroda preprečiti ugotavijanje manjšine! Izjava nove vlade V svotjem kratkem nagovoru je tovariš Gašper dejal, da baj siovert-skih partizanov proti tašizmu ni bi) samo obveznost in dolžnost do iastnego naroda in njegovega obstoja, marveč so biti ta bolj in njegove velike, dragocene žrtve dokaz intemocionaUzma, naš doprinos za osvoboditev in zopetno vzpostavitev demokratične republike Avstrije. ,V besedah se tega zgodovinskega dejstva, te zgodovinske resnice tu in tam spomnijo tudi tisti, ki so odgovorni za potitiko v naši državi. Toda v dejanjih zavirajo izvedbo čiena 7 državne pogodbe in s tem ne samo omogočajo, ampak celo podpirajo zapostavljanje tn zatiranje koroških Slovencev." Ob koncu je predsednik ZKP poudarit, da se globoko klanjamo spominu padtih borcev proti tašizmu, ki so darovali svoje mlado življenje za mir in srečnejšo bodočnost slovensko in nemško govorečih sodeželanov. .Oboji si želimo mir. Zato se bomo vztrajno in dosledno — kot so bili dosledni in stanovitni naši padli junaki — borili za mir in pravičnost, proti hujskačem in netilcem sovraštva." Ob spomenik so položili vence zastopniki Zveze koroških partizanov, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem !n jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu, svečanost pa so dopolnili s pesmijo domači pevci pod vodstvom Hanzija Kežarja. Vence so predstavniki Zveze koroških partizanov in jugoslovanke-ga generalnega konzulata položili tudi v vseh drugih krajih južne Koroške, kjer na 40 pokopališčih počiva 500 padlih borcev proti tašizmu. Ravno spomina na boj proti tašizmu pa v koroškem ozračju ne prenesejo, kajti to ozračje je ne-vorno zastrupljeno z duhom nacionalizma in neonacizma. Samo lju- dje, ki so zastrupljeni s takim duhom, so zmožni dejanj, kot smo jim priča na Koroškem. Naj bodo to skrunitve partizanskih grobišč, di-namitski atentati na partizanske spomenike, pogromi proti dvojezičnim napisom ali pa najnovejšat primera: odstranitev vencev pred spomenikom protifašističnega baja v Celovcu in grožnja .Schlagt die Tschuschen nieder!" na Kostanjah — povsod prihaja do izraza ista miselnost, povsod se kaže isto ogabno lice nacionalizma in neonacizma! Vzroke, ki so privedli do tega za našo ožjo in širšo domovino vse prej kot častnega razvoja, je treba iskati v dejstvu, da v Avstriji in še posebej na Koroškem vse do danes niso izpolnili obveznosti, ki jih vsebuje državna pogodba glede odnosa do nacizma. Nasprotno: ne samo, da sta obe veliki stranki naravnost tekmovali med seboj, katera bo pritegnila več ljudi z rjavo preteklostjo, marveč uživajo zaščito naj višji h političnih vrhov celo osebe, katerih rjava preteklost korenini prav v tistih najbolj proslulih farmacijah, ki so se .odlikovale" s strašnimi zločini nad borci in sodelavci protifašističnega odpora in nad civilnim prebivalstvom v okupiranih deželah ter še posebej pri iztrebljanju .manjvrednih" narodov in ras. Takoimenovana .afera Peter" je le najnovejše in morda posebno značilno, nikakor pa edino opozorilo, da je Avstrija v premagovanju preteklosti še močno v zaostanku in da še ni izpolnila svojega dolga do vseh tistih žrtev, ki so jih doprinesli njem državljani in pripadniki mnogih drugih narodov, da se je iz ruševin nacističnega raj-ha lahko rodila nova, svobodna in demokratična avstrijska republika. Ali se merodajni zavedajo tega dolga? Večkrat imamo vtis, da ne. Tako so na primer varnostne oblasti tudi pri polaganju vencev poskrbele za vzdušje, kakor da bi šlo za nevarno zaroto protidržavnih elementov in ne za počastitev žrtev boja proti tašizmu. Morda pa se za takšno .zaskrbljenostjo" skriva povsem določen namen: da bi se Slovenci na Koroškem počutili kot .tujci v domovini"? Na volitvah 5. oktobra izvoljeni parlament se je ta teden sestal na prvi seji ter izvolil svoje predsedstvo in posamezne odbore. Ta teden pa se je parlamentu predstavila tudi .nova" zvezna vlada (ostala je nespremenje- na), za katero je kancler dr. Kreisky orisal program za naslednja štiri leta. V luči vladne izjave, ki jo je kancler podal v sredo, bo zvezna vlada, ki jo na podlagi absolutne večine pri volitvah spet sama sestavlja socialistična stranka, v bistvu nadaljevala dosedanjo politiko. Od prejšnjega se novi vladni program razlikuje pravzaprav le v toliko, da se je vlada pri izdelavi smernic za svoje bodoče delo tokrat dosti bolj ravnala po vidikih, ki jih narekuje trenutni in — v kolikor je to mogoče predvidevati — nadaljnji gospodarski razvoj. Zato je v izjavi vedno spet zaslediti formulacije, ki kažejo v smer varčne finančne politike; reforme so predvidene samo tam, kjer jih bo mogoče izvajati brez večjih sredstev. Kancler Kreisky se je v svoji vladni izjavi dotaknil tudi manjšinske problematike. Dejal je, da si bo vlada prizadevala za nadaljnje izboljšanje odnosov z Jugoslavijo na vseh področjih, .pri čemer jo bo vodilo načelo, da je pogodbene obveznosti treba izpolniti in najti rešitve za tiste probleme, ki so v zadnjem času bremenili odnose med obema državama". Znotraj države .pa se bo zvezna vlada trudila zlasti za nadaljnje izvajanje določil državne pogodbe glede manjšin". V teh načelno brez dvoma pozitivnih izjavah bi lahko videli uvod v novo, obetajoče obdobje reševanja naših vprašanj — seveda če je kancler pri tem mislil na enaka merila, kot jih je nakazal v južnotirolskem vprašanju. Tam je namreč napovedal, da bo vlada .v sporazumu z južnimi Tirolci priganjala k ne samo vsebinsko zadovoljivi, marveč tudi h kolikor mogoče hitri rešitvi". Jugoslovanska priznanja avstrijskim borcem proti fašizmu fugostovanski vetepostanik v Avstriji inž. Gustav Vtahov je prejšnji teden na Dunaju stovesno iztoči! spominske medaije in piakete skupini avstrijskih dr-iavijanov, ki so sodeiovaii v osvobodiinem boju ju-gosiovanskih narodov. Odiikovanja je prejeio 26 bivših borcev, ki so se v okviru jugosiovanskih enot bori!) proti tašizmu, ter štiri vdove nekdanjih avstrijskih borcev v jugosiovanski narodnoosvobodiini vojski. šugosiovansk) predsednik Tito jih je odiikovai v znak priznanja in hvateinosti za deiei k skupni zmagi nad fašizmom, za zbiiievanje in prijateijstvo med narodi. Ko je izroča! spominske medaije in ptakete, je ve-ieposianik V!ahov izrazi) zadovoijstvo, da tahko v imenu predsednika Tita izroči odHkovanja nekdanjim soborcem proti fašizmu. Vese! sem, je deja!, da je avstrijska v!ada, čeprav z zamudo desetih tet, da!a sogtasje za to izročitev spominskih ptaket in tako po-kazaia pripravtjenost, da izkažemo priznanje tudi njenim državtjanom, ki so se skupaj z nami bojevat) proti fašizmu in njegovim pomagačem. .To si že!imo raztagati — kot je posebej poudari! ve!epos!anik Vtahov — ko! znamenje dobre vo!]e za nadatjnje po-g!ab!janje odnosov med našima državama in kot uvod v urejanje odprtih in nerešenih vprašanj iz državne pogodbe, brez česar se ne more razviti pravo in dobro sosedsko sodeiovanje." V imenu odiikovanih bivših borcev se je za priznanja predsednika Tita zahvati! sekretar CK KP Avstrije Erwin Scharf. Nagtasi! je, da razume ta priznanja tud) ko! odiikovanja, podeijena protifašističnemu odporu Avstrije proti nacističnemu režimu in kot priznanje detežu protifašistične Avstrije pri razbijanju Hitierjevega barbarskega in zatiratskega režima. Scharf je spomni!, da je bi! avstrijski boj za svobodo v okvirih narodnoosvobodiinega boja šugosia-vije organiziran po zasiugi pogumne pobude jugosiovanskih komunistov pod vodstvom današnjega predsednika Tita. .Zato imajo ta odiikovanja — je deja! Scharf — še posebno moratno vrednost, upoštevaje ugted in moč jugosiovanskega narodnoosvobodiinega boja in njegove zmage nad brutainimi metodami zasužnjevanja nemške vojne mašinerije in esesovskih enot." Ob koncu pa je Scharf opozori!, da so se iz skupnih citjev tovariškega sodeiovanja v boju proti Hitierjevemu režimu sp!et!e močne vezi spoštovanja in prijateijstva do narodov šugosiavije, .za katere žeiimo, da bi se izrazite tudi v odnosih med narodi Avstrije in Jugostavije." V KOROŠK! KMETUSK! ZBORNtC!: Siovenščina brutaino zatrta Ati je nacistično poveije „Karntner sprich deutsch!" še vedno veijavno? Za tistega, ki je morda verovat zagotovilom merodajnih dejavnikov na dezetni in državni ravni, da je Avstrija pripravtjena manjšinsko vprašanje rešiti širokogrudno in v duhu svojih obveznosti iz državne pogodbe, je moraio biti zasedanje koroške kmetijske zbornice minuti petek naravnost porazno: Kakor da bi še vedno živeti v dobi nacizma, ko je vetjato povetje „Karntner sprich deutsch!" in je bit tisti, ki se temu povetju ni uktonit, izpostavtjen najhujšemu nasitju, je bit poskus stovenskega zastopnika v zbornici, da bi za uvod svojega govora spregovorit nekaj besed tudi v materinem jeziku, bru-tatno v kati zatrt. V očitnem nasprotju z načeti enakopravnosti in demokracije je bito brezobzirno uvetjavtjeno naziranje, da je na Koroškem prostora te za nemški jezik. Do tega zelo zgovornega in za koroške razmere značiinega primera, kaiko enakopravnost obeh narodov in obeh jezikov v deželi izgleda v praksi, je prišlo ob nastopu zborničnega svetnika Toneta Krušica, izvoljenega na listi Skupnost južnokoroških kmetov. Ko se je hotel svojemu predhodniku ekon. svetniku Mirku Kumru (ki je odstopi! iz zdravstvenih razlogov) zahvaliti v slovenskem jeziku in se kot novozapriseženi zastopnik južnokoroških kmetov uvodoma predstaviti v obeh jezikih, „kakor se govori na južnem Koroškem v dveh jezikih", ga je že ob prvih besedah nestrpno prekinit OVP-jevski poslanec Deutschmann. Ni se oziral na druge zastopnike v zbornici, kii so odkrito pokazali, da ne soglašajo z njegovim ravnanjem; ni poslušal niti predsednika So-data, kii ga je skušal miriti; 'in predvsem se ni zmenil za opozorila zborničnega svetnika Krušica, ki je spomnit, da je v zbornici Priznanja bivšima borcem NOB V okviru pokrajinske proslave 30-ietnice osvoboditve v kraju Stienti pri Rovigu so bivšim aktivnim udeležencem odporniškega gibanja podelili spominska priznanja ANPI (zveze italijanskih borcev proti fašizmu in žrtev fašizma — op. ured.). Svečanost pa je imela še poseben značaj zato, ker je ob tej priložnosti tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu podelil spominske kolajne večjemu številu borcev iz pokrajine Rovigo, ki so se borili proti naci-fašizmu na jugoslovanskih tleh kot pripadniki jugoslovanskih in italijanskih enot narodnoosvobodilne vojske. Generalni konzul Renko je naglasil, da ni naključje, če se taka priznanja podelujejo istočasno, marveč je to značilno, saj so jugoslovanski in italijanski borci za svobodo že tedaj s skupnim bojem proti skupnemu sovražniku — fašizmu postavljali temelje današnjemu prijateljstvu, sodelovanju in razumevanju. slovensko govoril tudi njegov predhodnik Kumer — Deutschmann je bil slep in gluh za vse to ter je naravnost avtoritativno preprečil, da bi Krušic govoril v slovenščini. Ni bistveno, ali je Deutschmann zavestno lagal ali je bil samo preveč „v zaletu" in se zato ni spominjal resnice, ko je zanikal, da bi bil Mirko Kumer v zbornici kdajkoli govoril slovensko. Vendar je to dejstvo, ki ga ni mogoče spraviti 'iz sveta niti z opozarjanjem na poslovnik kmetijske zbornice, ki je v duhu koroške ,tolerance" seveda tako .demokratičen", da kot uradni oziroma poslovni jezik dopušča edinole nemščino. Ravno zato pa se je Krušic v svojem nastopnem govoru v zbornici ponovno — kakor pred njim že njegov predhodnik — zavzel za demokratizacijo te stanovske organizacije, tako da bi se slovensko govoreči kmetje v zbornici lahko ustno in pismeno posluževali tudi svojega materinega jezika. Pri tem se je skliceval na tako imenovani Hauerjev odlok z dne 19. 8. 1968, s katerim je bilo vsaj interno in začasno rešeno vprašanje slovenščine v upravi. Hkrati pa je poudaril, da bi moralo v tem smislu tudi zbornično glasilo .Der Karntner Bauer* vsaj glavne objave in najvažnejše članke objavljati tudi v slovenščini. .To gotovo niso zahteve, ki tj)ih ne bi bilo možno izpolniti," je naglasil zbornični svetnik Krušic, ,bi pa to bistveno prispevalo k utrjevanju zaupanja slovenskih kmetov v svoje stanovsko zastopstvo." Poleg tega je zbornični svetnik Krušic opozoril še na vrsto perečih problemov, ki tarejo predvsem malega kmeta na južnem Koroškem. Tako je opozoril, da je na Koroškem velik del kmetov zaradi neugodne strukture njihovih kmetijskih obratov prisiljenih, da najdejo dodatno zaposlitev in tako preživljajo svoje družine. Menil je, da bi morala kmetijska zbornica posvetiti večjo skrb prav skupini kmetov, in sicer ne samo na področju kreditov in subvencij, marveč še posebej glede strokovnega šolanja 'In neposredne strokovne pomoči, da bi jim tako olajšala preusmeritev In specializacijo njihovih obratov. Nadalje se je Krušic zavzel za ustrezno zavarovanje donosnih kmetijskih površin pred nevarnostjo, da bi se v čedalje večji meri uporabljale za potrebe industrije in urbanizacije, pri tem pa opozoril zlasti tudi na naraščajoče onesnaženje kmetijskih in gozdnih površin. Kot eno bistvenih vprašanj današnjega kmetijstva je poudaril potrebo nadaljnjih oblik kooperacije, ob koncu pa je zbornico pozvat, naij se odločno zavzame za ustrezno ureditev vprašanja cen kmetijskih pridelkov, ker le tako bo uspelo zagotoviti obstoj tudi malemu kmetu ter ga zavarovati pred odselitvijo v drug poklic. Na zasedanju kmetijske zbornice so z raznih strani osvetlili pereča vprašanja kmetijstva ter sprejeli vrsto sklepov. Med drugim je bil z večino izglasovan sklep o povišanju prispevka, ki ga morajo kmetje plačevati za svojo stanovsko organizacijo; pri tem pa je celo nemški tisk izrazil začudenje, kako je mogel za tozadevni GVP-jevski predlog glasovati tudi slovenski zastopnik (vse druge frakcije so predlog odklonile — op. ured.), ko pa mu je prav C*VP-jevski predstavnik preprečil, da bi se v zbornici poslužll svojega materinega jezika. Sploh je nad zasedanjem obvisela temna senca ravno zaradi tega ncijnovejšega primera koroške nestrpnosti. Deutschmann (le mimgorede: pri njem ne velja latinsko geslo .nomen et omen" — ime in znamenje, ali včasih že ime pove, kaj je kdo; kajti njegovo .nemško" pokolenje ne sega niti za eno generacijo nazaj, saj je v Grabštanju javna tajnost, da njegova mati sploh ni znata nemško!) je spet enkrat dovolj prepričljivo demonstriral tisto miselnost, ki jo je pri njem in njemu duhovno sorodnih opaziti še posebej od leta 1972 naprej, ko so nemški nacionalisti družno z neonacisti pri zloglasnem .Tatelsturmu" v blato poteptali načela zakonitosti in pravnega reda, načela demokracije in enakopravnosti, skratka vse tiste vrednote, brez katerih ne more biti mirnega sožitja in skupnega razvoja obeh narodov v deželi. Venem razkriva svoje skrivnosti Doslej je bil planet Venera še precej skrivnosten. Toda prejšnji mesec je sovjetskim znanstvenikom uspel prvi večji prodor v ta del vesolja in tudi Venera je morala začeti razkrivati svoje skrivnosti. Na površju Venere sta namreč prejšnji mesec mehko pristali kar dve avtomatski postaji — Venera 9 in Venera 10 — ter začeli oddajati na zemljo zanimive podatke. Obe postaji sta pristali na različnih mestih, oddaljenih 2200 kilometrov. Kraj pristanka Venere 9 je precej kamnit in divji, medtem ko je krajina, kjer je pristala Venera 10, dosti bolj "gostoljubna"; za oba kraja pa veljajo podatki: temperatura 495 stopinj, pritisk 95 atmosfer, veter pa piha s hitrostjo 3,5 metra na sekundo. Sploh so sovjetski znanstveniki s pomočjo obeh avtomatskih postaj odkrili marsikaj zanimivega v vesolju in porušili stoletne domneve. Prej so splošno mislili, da je površina zvezde ravna in da je peščena puščava zaradi uničujočega delovanja vetrov. Na podlagi podatkov, ki so jih prejeli z Venere, pa sedaj med drugim ugotavljajo, da so na planetu tudi mlade kamenine, podobne tistim, ki nastajajo na Zemlji po izbruhih ognjenikov. Prve raziskave Venere so v Sovjetski zvezi začeli leta 1961 z izstrelitvijo prve avtomatske vesoljske postaje z imenom Venera. Toda do samega planeta je v okviru teh podvigov pristala šele Vene-ra-4, in sicer — kar je dovolj značilno za tovrstno tekmo med obema velikima silama — le nekaj ur pred ameriškim Mariner-5. Pri sedanjem poskusu poudarjajo zlasti izredno natančnost celotnega poleta, prav tako pa tudi neverjetno ostrino posnetkov, ki so jih prejeli s planeta, oddaljenega več kot 300 milijonov kilometrov od naše Zemlje. New York pred bankrotom Naljvečje mesio na svetu — New York — je zadolženo čez glavo in se bo znašlo na robu bankrota, če ne bo v zadnjem hipu uspelo najfi rešitev. Kajti predsednik Ford je že zavrnil prošnjo, da bi zvezno vlada priskočila na pomoč mestu gigantu, ki bi za kritje odprtih terjatev 'in za normalizacijo svojega življenjskega teka potrebovalo najmanj 3,5 milijarde dolarjev. Ze/o očitni oTret na /euo, /?: sc je čo&aza/ pri /etošnjiž) KpravniA f o/itvai? v /ra/:;:, j c v dogajanje na odrn in še posebej za ^rdisami po/itičnega žitdjenja te po tradiciji močno ^rščans^f države vnese/ povsem nove e/emenie. 7'adi v desničarski/? stranka/? in prav tako tMdi v cerkveni/? krogi/? je zače/o prodirati spoznanje, da je .stare poti" konec in da se ko treka Msmeriti po novi poti. To pa predvsem pomeni, da v kodoče ne ko več možno de/ati po/itiko povsem krez in mimo komunistične partije, ki je pri zadnji/? vo-/itva/? osta/a /e se za nekaj odstotkov za vodi/no krščansko demokracijo — torej je posta/a jak-tor, ki m# ko pri kodočem ok/iko-vanjn po/itičnega dogajanja treka priznati ::srrezMo mesto i?: primerno mero sood/očanja. 5 takšnimi dejstvi se posekno težko sprijaznijo seveda v vodi/-ni/? cerkve?:?/? krogi/?, kjer ki se verjetno /ažje sporaz?cme/i s samim kedičem kot pa s kom?:nisti. Tep primer za tako domnevo je rimski kardina/ To/etti, ki je v nedavnem govor?: z ozirom na /o-ka/ne vo/itve, ki kodo v Rima pri-kodnjo pom/ad, skaša/ narisati na steno kadiča? kaj ki ki/o, če ki pri vo/irva/? zmaga/i kom?:nisti. A/eni/ je namreč, da večno mesto nikakor ne ki mog/o kiti t?:di .mesto koga" oziroma njegovega namestnika na zem/ji papeža, kkrati pa .mesto krez koga" oziroma mesto .rdeče aprave"; po njegovem mnenja ki med tema dvema mestoma najno nasta/ spor. Romanisti so na te izjave, ki jik je oceniti kot vmešavanje cerkve neprijetna zato, kakor pravi /ist, ker nam že/ijo odvzeti pravico, da kot pastirji cerkve opozorimo kato/ičane Rima na dos/ednost nače/, ki jik oznanjamo, a ki so nezdraž/jiva z marksistično doktrino, sovražno krščanski veri. .Ne gre za do/žnosti vernikov in cerkve o strinjanja z marksizmom," odgovarja Taigi Retrose//i Večno mesfo Rim „mesfo bogra" ab' „mesfo brez bogra" v predvo/i/ni koj, da/i ze/o preprost odgovor? v Rima je dovo/j prostora za novo presto/nico tako katc/ičanov sveta oziroma za .mesto koga", kakor tadi okčin-sko komanistično-socia/istično ?:pravo oziroma tako imenovano .mesto krez koga". Vsakdo je avtonomen in neodvisen na svojem področja, možno pa je tadi sode-/ovanje. Sicer pa kodo Rim/jani o te??: od/oča/i na spom/adanskik /oka/nik vo/itvak. Vatikanski /ist Osservatore Romano meni, da je ta po/emika .pričakovana in neprijetna" — v aradnem komanističnem g/asi/a Z7?:?ra, „še manj pa drži, da kar-dina/a Ro/ettija oporekamo pravico do tega, da o tek stvarek pove svoje mnenje na verskik, pa tadi po/ifičnik zkorik. Nasprotno, mi ki radi razprav/ja/i o tem, k tema ki /akko t.adi kaj doprines/i. Sporno je nekaj dragega." Cerkev se namreč vmešava v predvo/i/ni koj s tem, da poziva vernike na spopad med .mestom koga" in .mestom krez koga". S tem cerkev v kistva okranja versko vojno med strankami. To pa je napad na nače/a avtonomije :'?; neodvisnosti med cerkvijo in državo, med re/igijo in po/itiko. .Vprašanje tek odnosov je rešeno že /eta /946, ko so se Zra/i-jani na re/erendama izjasni/i za savereno repak/iko, neodvisno in avtonomno v odnosa na cerkev," pravijo komanisti. Pogrevati križarske spopade med cerkvijo in državo oziro??M okčino ki /e še pos/akša/e že tako težak po/ožaj g/avnega mesta Zta/ije, to pa ne ki k?7o dokro niti za cerkev, niti za Rim, niti za /ta/ijo. Nasprotno. Ko?nanisti menijo, da ki taka ok-činska aprava (komanisti in so-cia/isti — op. ared.j da/a mesta .več ag/eda"; aktivneje ki reševa-/a njegove prok/eme in ki/a v korist vsem, torej tadi cerkvi. Ne g/ede na podporo s strani vatikanskega g/asi/a mnenje kar-dina/a Ro/ettija ne smatrajo za sta-/išče vsega Vatikana. Tako je na primer torinski kardina/ Re/egrini še/e pred nedavnim izjavi/, da ni samo .pravica, marveč do/žnost" sode/ovati s tistimi, ki rešujejo skr-ki vernikov na socia/nem in gospodarskem področj?:. Ta izjava pa se je nanaša/a na novo okčinsko ?:pravo industrijskega Torina, ki je sedaj v roka/? komunistov in so-cia/istov. Zanimivo, da je prišlo do leh finančnih težav prav v času, ko je poslal newyorškii župan bivši .finančni minister" fega mesta Abraham Beame. Seveda so se problemi kopičili že prej, le da so jih reševali z vedno novim izdajanjem obveznic, ki so jih kreditni instituti tako širokosrčno sprejemali. Tako bi bankrot New Yorka imel lahko usodne posledice ne samo za 9 ameriških bank, ki so s krediti 900 milijonov dolarjev udeležene pri financiranju mesta, temveč tudi za 271 drugih bank, ki imajo 20 odstotkov svoje aktive naloženih v zadolžnice mesta New York, ter 56 nadaljnjih bank, ki imajo teh zadolžnic kar za polovico svoje aktive. Zupan Beame je hotel prvo rešitev poiskati v tem, da je odpustil 8000 policistov in 12 tisoč drugih uradnikov, katerih število je v zadnjih letih nenehno naraščalo in je preseglo število 300.000, pri tem pa so sevedo naraščati njihovi prejemki v povprečju za 9 odst. na leto. Odpustili so tudi 20.000 učiteljev in zaprti več bolnišnic. Vendar vsi ti ukrepi niso bistveno izboljšati položaja, ki je postal katastrofalen, ko so banke izjavile, da niso več pripravljene še naprej polniti sod brez dna. Tako so se v Nev/ Yorku in sploh v Ameriki' znašli pred usodnim vprašanjem, kako in kakšno zdravilo bi lahko poiskali za hudo bolnega bolnika. Kajti nevarni položaj Nev? Yorka ni le problem mesta samega, ampak se kriza prav lahko razširi najprej na ameriško, pozneje pa tudi na svetovno finančno prizorišče, kar bi lahko imelo nepredvidene posledice za nadaljnji gospodarski razvoj v najširšem mednarodnem merilu. Zato je nevarnost bankrota, ki grozi trenutno Nev? Yorku, hkrati tudi resna grožntja vsemu svetu. Torej je povsem razumljivo, da s čedalje večjo skrbjo spremljajo tozadevni razvoj tudi v mnogih drugih velemestih ne le v Ameriki, ampak tudi v drugih delih sveta, še posebej pa v zahodni Evropi. V Se naprej vso podporo boju koroških Siovencev za narodno enakopravnost Kakor srno v našem listu ie obširno poročati, je detegocija Ktuba dovensitih študentov na Dunaju meseca septembra med obiskom v Beogradu in Novem Sadu naveiata prve stike z Zvezo sociatistične mtadine Jugostavije. Na skupnem sestanku sta takrat obe organizaciji izraziti ieijo po tesnem sodetovanju in se tudi dogovoriti za deiovni sestanek, na katerem naj bi proučiti možnosti ter sprejeti smerniee tesnejšega sodetovanja med jugostovansko mtadino ter stovenskimi študenti v Avstriji. Do takega detovnega srečanja je prišto prejšnji teden, ko se je zastopstvo Ktuba stovenskih študentov na Dunaju mudito v Beogradu. O tem obtsku nam je ktub postat nastednje poročiio. Jugosiovanska umetnost prikazana na Dunaju V TMrzočnost: predstRvm^ov po/J.':'č?:cg^ fer d:p/omats^eg