mali oglas velika prilo

"Mto	m ^o T



"SB

/AS SVE lov
IN VREDNOSTNE PAPIRJE

Gorenjska
Banka
%

Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 34 - CENA 300 SIT (16 HRK)
Kranj, petek, 30. aprila 2004
Slovenija bo jutri, 1. maja, postala polnopravna članica Evropske unije. Na Gorenjskem bo ob zgodovinskem dogodku več slovesnosti, osrednja bo
že danes na tromeji. Dr. Janez Potočnik, po rodu iz Krope, bo prvi evropski komisar iz Slovenije.
I
J
Kraiy - Ko so se slovenski državljani na plebiscitu 1990. leta z veliko večino odločili za samostojno in neodvisno državo, so s tem podprli tudi odločitev za evropsko pot. Ta pot prilagajanja skupni politiki in standardom Evropske unije se bo jutri, s polnopravnim članstvom v Uniji, končala, začelo pa se bo obdobje življenja v družini petindvajsetih evropskih držav in čas preverjaiya številnih ocen, kako se nam bo godilo pod evropsko zvezdo.
"Večjih šokov ne pričakujem, nekaj težav pa zanesljivo bo. Vsaka država, ki je doslej vstopila v unijo, je potrebovala nekaj časa, da se je popolnoma prilagodila novim razmeram," je ob koncu lanskega leta v pogovoru za Gorenjski glas napovedal dr. Janez Potočnik, tedaj
še minister za evropske zadeve, in poudaril, daje Slovenija veliko tega, kar je bilo treba storiti za vstop v Unijo, spremenila že v minulih desetih letih, še zlasti v zadnjih petih letih, ko je za-konodajno-pravni sistem pospešeno prilagajala evropskemu. Za državljane bo z jutrišnjim dnem novo to, da na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko ne bo več carinikov, ostali pa bodo še policisti. Večje spremembe bodo predvidoma čez dve leti, ko na teh mejah ne bo več nobene kontrole, in ob uvedbi evra. Podjetja, ki veliko izvažajo, so že doslej dobro občutila razmere v Evropski uniji, z vstopom Slovenije v EU pa bo tudi zanje pri trgovanju s partnerji iz držav članic EU manj administriranja. Slovenija bo v prvih treh letih dobivala iz proračuna Evropske unije na leto 90 milijonov evrov več, kot bo vanj prispevala, poleg gospodarske in finančne plati vstopa v EU pa je po-
Dr. Janez Potočnik
membna tudi politična. Evropska unija prinaša tudi varnost in stabilnost, to pa je Še posebej pomembno za Slovenijo, ki je geografsko blizu Balkana.
Na Gorenjskem ob doživljanju "evropske zgodbe" radi poudarjamo, da je prvi Evropejec Slovenije dr. Janez Potočnik po rodu iz Krope. Spretno je vodil ožjo pogajalsko skupino za pristop Slovenije k Evropski uniji, bil je minister za evropske zadeve, z vstopom Slovenije v Unijo pa bo kot prvi Slovenec postal evropski komisar.
Cveto Zaplotnik
Želimo vam prijetno praznovanje.
Gorenjski glas
■	; v

v-'.;
'J
ms-''

Članice Evropske unije ^m Nove članice Evropske unije
Slovenija - nova Članica Evropske unije
Malta
evropski poti
Slovenska pot v Evropsko unijo se je začela 1990. leta z odločitvijo državljanov za samostojno in neodvisno
državo, končala se bo jutri s polnopravnim članstvom.
Kranj - Držav^ani Slovenije so na plebiscitu decembra 1990. leta z veliko večino podprli osamosvojitev Slovence v tedanji Ju-goslavyi, skupščina je junija nasledi^je leto sprejela temeljne osamosvojitvene akte in razglasila neodvisnost, ki jo je bilo potlej treba braniti še v desetdnevni osamosvojitveni vojni. Odločitev za samostojno in neodvisno Slovenijo je bila hkrati tudi odločitev za evropsko pot.
Slovenija je že 1992. leta zaprosila za sklenitisv Evropskega sporazuma o pridružitvi. 10. junija 1996 je z Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, pc^pisala Evropski sporazum, j/^vnosti znan tudi kot pridružilve^i sporazum, ki je za končni clu pdstavil članstvo Slovenije v^vjropski uniji. Po podpisu sporazuma je Slovenija tudi formalno zaprosila za
članstvo v Uniji. Evropska komisija je julija 1997 v dokumentu Agenda 2000 dala ugodno mnenje o Sloveniji kot državi kandidatki, septembra istega leta je vlada sprejela strategijo vključevanja v Evropsko unijo. Naslednji pomemben datum je 13. december 1997, takrat je Evropski svet na podlagi pozitivnega mnenja Evropske komisije dal soglasje za začetek pristopnih pogajanj s Slovenijo in še petimi
državami. 31. marca 1998 so se začela pogajanja, za kar je vlada nekaj dni kasneje imenovala ožjo desetčlansko pogajalsko skupino strokovnjakov in za njenega vodjo dr. Janeza Potočnika. Pogajanja, med katerimi so določili pogoje, pod katerimi se Slovenija lahko včlani v Evropsko unijo, so obsegala 31 poglavij. Evropski svet je 25. oktobra 2002 tudi uradno ocenil, da bodo leta 2004 za vstop v Evropsko unijo pripravljene Slovenija, Ciper, Češka, Poljska, Estonija, Madžarska, Malta, Latvija, Litva in Slovaška. Na zasedanju v Koebenhavnu 13. decembra 2002 je s še zadnjimi finančnimi dogovori končal pristopna pogajanja z desetimi državami in
hkrati potrdil letošnji 1. maj kot datum vstopa v Unijo. Slovenski državljani so na referendumu 23. aprila lani skoraj 90-odstotno podprli vstop Slovenije v Evropsko unijo, 16. aprila lani so prihodnje članice v Atenah podpisale pristopno pogodbo, ob koncu letošnjega januarja jo je ratificiral državni zbor in s tem naredil še zadnji korak, ki ga je slovenska država morala storiti za vstop v Evropsko unijo.
Jutrišnji 1. maj j^ zgodovinska prelomnica za Evropsko unijo in za Slovenijo. Za Unijo je prelomnica predvsem zato, ker bo ta širitev doslej največja in tudi drugačna od prejšnjih, saj se bo tokrat širila proti vzhodu, z manj razvitimi državami, z osmimi
nekdanjimi socialističnimi državami in prvič tudi s slovanskimi narodi. Za Slovenijo je vstop v Evropsko unijo korak v okolje, v kakršno zgodovinsko, kulturno, socialno, geografsko in ekonomsko že dolgo sodi.
Cveto Zaplotnik
mSm
Jb
!Mli
un
(N
o
CN Ln
n o c^

VB-L£ASINQ. dOO Pot za Krajem 38. Kranj
^ o
N
O
O
(A i
iN:o:N?SiTLo:ß
I vV.
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
GORENJSKA V EU / info@g-glas.si
Petek, 30. aprila 2004
Mag. Anton Rop, predsednik vlade
je Evropa boljše življenje
Vključevanje v Evropsko unijo je po mnenju predsednika vlade eno tistih redkih dejanj, ob katerih Slovenci strnemo vrste in pozabimo na prepire.
Radovljica - Predsednik vlade mag. Anton Rop je v sredo v Linhartovi dvorani v Radovljici skupaj z gorenjskim poslancem Liberalne demokracije Slovenije v državnem zboru Jelkom Kacinom govoril o razvoju Slovenije in o veliki odmevnosti ankete Kako lahko izboljšamo Slovenyo v naslednjih desetih letih, ki so jo prejela vsa gospodinjstva. Na sedežu Liberalne demokracije Slovenije so že prejeli nad 7000 izpolnjenih vprašalnikov. Predsednik vlade je uvodoma govoril o pomenu skorajšnjega vstopa naše države v Evropsko unijo.
"Te dni me pogosto sprašujejo, kaj pomeni članstvo za Slovenijo, za navadnega Človeka. Ali se bo kaj pomembnega spremenilo? Moj odgovor je, da se po vstopu v Evropsko unijo ne bo zgodilo nič pretresljivega, saj so se Številne spremembe dogajale že v zadnjih desetih letih, ko smo se odločili za članstvo, in temeljilo spremenili način svojega dela, življenja in razmišljanja. Ko se danes oziramo na opravljeno delo, lahko ocenimo, da smo bili relativno uspešni. Tuji novinarji so še posebej pozorni na ravnanje državljank in državljanov Slovenije, ki brez posebne evforije odgovarjajo na vprašanja o Evropski uniji. Jaz jim pojasnjujem, da je zelo dobro, če so pričakovanja ljudi realna in Če se ljudje zavedajo, da je naša uspešnost odvisna predvsem od nas samih, saj nam ni bilo nikdar nič podarjeno. Boriti smo se morali v Avstro-Ogrski, v Jugoslaviji in kasneje, ko smo bili sami. Boriti se bomo morali tudi v Evropski uniji, ki nam ponuja nove razsežnosti in možnosti," je dejal predsednik vlade mag. Anton Rop.
Po sestanku je bil pripravljen posebej odgovoriti na nekaj vprašanj Gorenjskega glasa.
Predsednik vlade mag. Anton Rop
Gospod predsednik, kaj Vam osebno pomeni vstop Slovenije v Evropsko unijo ?
"Jaz sem zaradi tega zelo zadovoljen in vesel, da sem v Času vstopanja v Evropsko unijo predsednik vlade Republike Slovenije. Sem počaščen, da sem predsednik vlade države, ki vstopa v Evropsko unijo kot najbolje pripravljena med vsemi kandidatkami in ima vse možnosti, da je v Evropski uniji uspešna. To mi je velika spodbuda za nadaljnje delo."
Zastave in napisi
Ljubljana - Vlada je sklenila, da bo morala biti po 1. maju na sedežih državnih ustanov ob državni zastavi, ki ji pripada častno mesto, izobešena tudi zastava Evropske unije. Na mednarodnih, meddržavnih in maloobmejnih mejnih prehodih z Avstrijo, Italijo in Madžarsko bodo nameščene table, na katerih bo poleg znaka EU tudi napis Slovenija. Na meji s HrvaŠko pa bodo nameščene table z napisom Evropska unija.	J. K.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Zvesti naročniki
Med pismi, ki ste nam jih poslali najbolj zvesti naročniki Gorenjskega glasa, so tudi taka, iz katerih vejejo spomini na čase pomanjkanja, osamljenosti ali pa oddaljenosti od domovine. Na Čase, v katerih je časopis ljudem pomenil še veliko veČ kot danes. Neprecenljiv je bil na primer vojakom, ki so v prejšnjem stoletju služili vojsko večinoma daleč od doma.
Slavko Knapič je zapisal:
"Lep spomin na Gorenjski glas mi je ostal iz let 1958 in 1959, ko ste mi ga pošiljali k vojakom v Skopje. In še danes ga enako rad prebiram. "
Marko Dežman: "Vojsko sem služil v Uzički Požegi, kjer mi je bil Gorenjski glas edina zveza s Slovenijo in edini časopis, napisan v latinici."
Stane Beton: "Nekaj dni pred odhodom k vojakom v Osijek sem se naročil na Gorenjski glas in tam težko čakal na novice iz domačih krajev."
Lojze Krišelj: "Časopis me je spremljal pri vojakih, na delu v tujini in me ho tudi v bodoče."

Milan Hribar: "Gorenjski glas berem že zelo dolgo. Na moje ime je prihajal i' letu 1958 Skopje, kjer sem služil vojsko. Od tam so mi ga pošiljali tudi i- Egipt, kjer sem bil kot pripadnik enote JLA pri Organizaciji združenih narodov. Časopis mi je bil edina vez z domovino in domačini, saj sem tam v daljni puščavi vse zelo pogrešal."
Zanimivo - Gorenjski glas v Egiptu. Bo zdaj, v Časih globalizacije, združevanja v Evropsko skupnost, prostega pretoka delovne sile in vključevanja naših - zdaj profesionalnih - vojakov v mednarodne projekte še kdo z odhodom iz domovine pogrešal glas z Gorenjskega?
Petra Kejžar
V petek (danes) se boste na tromeji srečali s predsednikoma vlad Avstrije in Italije Wolfgan-gom Schiisslom in Silviom Ber-lusconijem. Bo srečanje zgolj praznično ali se boste pogovarjali tudi o resnejših temah?
"Srečanje bo posvečeno predvsem vstopu Slovenije v Evropsko unijo in celotni širitvi unije in je simbolične narave. Vsi želimo predvsem pozdraviti širitev in dejstvo, da bomo po novem v skupni družini evropskih držav prijatelji in partnerji. Takšna srečanja pa so vedno priložnost za pogovor o resnejših vprašanjih. Upam, da bova s Silviom Ber-lusconijem našla čas za pogovor o bilateralnem sporazumu o pretoku delovne sile, pri katerem se nekaj zatika, z Wolfgangom Schiisslom pa bova tudi ocenila, kako se rešujejo posamezna vprašanja, Še posebej problematika Radia 2. Pričakujem, da bova skupno ugotovila, da gredo stvari v dobro smer."
Državni zbor je moral zadnji mesec pospešeno sprejemati nekatere zakone iz evropskega paketa. Je sedaj dokončno razvezan ali je v njem Še kaj zaostankov?
"Vlada je tako, kot je obljubila, predložila v državni zbor vseh 39 zakonov. Lahko se zgodi, da bodo nekateri zakoni potijeni z nekaj-
dnevno zamudo. Tak primer, je zakon o dohodnini, na katerega je državni svet sprejel veto, vendar pričakujem, da ga bo državni zbor 6. maja znova potrdil."
Katere bodo glavne naloge po sprejemu v Evropsko unijo?
"Nič drugega kot uresničevanje sprejete zakonodaje, ki je v celoti usklajena z zakonodajo Evropske unije in je osnova za
učinkovito in uspešno delovanje. Imeti nekaj od Evropske unije, je naš cilj. Ta cilj pa je boljše življenje državljank in državljanov Slovenije."
Je mogoče vključevanje v Evropsko unijo šteti med dejanja, ki so strnila običajno politično sprte Slovence?
"Nedvomno. Cilj vstopanja je združil praktično vse politične
stranke in poenotil Slovenke -in Slovence, ki se zavedajo, da je naša prihodnost med najrazvitejšimi, najmodernejšimi in najbolj demokratičnimi evropskimi državami. V tem primeru ni alternative. To je naša pot, po njej gremo in bomo Šli."
Hvala lepa!
Jože Košnjek
Jelko Kacin, poslanec državnega zbora
Slovenija je v prvi koloni
"Evropska unija se je povečala in raztegnila čez celo naše ozemlje. Odslej sodimo v isto kategorijo kot članice Evropske unije, ki so v njej že desetletja. Ko bodo naši ljudje na letališčih prišli do mejne kontrole, bosta dve koloni: za članice Evropske unije in druge. Mi sodimo v prvo kolono, med Evropejce. Da smo to postali, smo v naših glavah opravili tako veliko prilagajanje, da se nam to sedaj zdi nekaj normalnega, nič posebnega. Za tiste, ki pa prosijo za začetek pogajanj, je pa to nekaj, o čemer lahko samo sanjajo. Mi smo za naše preoblikovanje potrebovali
sedem let. Ko leta 1997 nismo bili povabljeni v Nato, so nam v istem letu omogočili začetek pogajanj za vstop v Evropsko unijo. Evropska unija se je širila naenkrat, v paketu. Jaz bi bil vesel, če bi tudi Hrvati za enak korak potrebovali samo sedem let, vendar se bojim, da bodo potrebovali bistveno veČ. Zato prebivalstvo v južnem delu Slovenije še vedno ni v enakopravnem
Jelko Kacin
položaju, ker prostega pretoka blaga, storitev in delovne sile na meji s Hrvaško Še ni in ga še nekaj časa ne bo. Zato mora biti naš cilj, da bomo Članstvo v Evropski uniji izkoristili zase in za to, da bomo v Sloveniji živeli bolje, da se bo Slovenija hitreje
in enakomerneje razvijala zlasti na manj razvitih območjih. Pripraviti se moramo na velik turistični naval, ki se bo zgodil v dveh letih, saj ni naključje, da prihaja sedaj k nam nizkocenov-ni letalski prevoznik. Zanimanje za nas se bo povečevalo. Ljudje iz Evropske unije bodo obiskovali vse nove članice in Slovenija bo kmalu prišla na vrsto. Gorenjska ima zaradi tega velike možnosti za pospešen razvoj turizma. Ob sedanji kakovosti življenja se nam bo zdelo prav, da jo ohranimo, kar bo bistvena prednost pred drugimi državami članicami Evropske unije.
Ljudje se pri nas bojijo tujcev, tudi državljanov članic Evropske unije. Teh se nam ni treba več bati, ker imamo vse možnosti in priložnosti, da se dokažemo pred samimi seboj in pred drugimi. Jaz sem tega skupnega dosežka izjemno vesel, ki se ga moramo in smemo veseliti vsi
skupaj!

Jože Koši\jek
Lipa in koncert ob vstopu v EU
Zalog - Danes, v petek, ob 16. uri bodo vaščani Glinja, Cerkljanske Dobrave in Zaloga ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo pred cerkvijo v Zalogu posadili lipo. Lipo bo posadil cerkljanski župan Franc Cebulj. Ob tem dogodku bodo pripravili krajši kulturni program, opravljena bo tudi blagoslovitev lipe, dogodek pa se bo zaključil z družabnim srečanjem.
Cerkve - V nedeljo, 2. maja, ob 19. uri bo v župnijski cerkvi v Cerkljah mednarodni koncert moškega pevskega zbora Beeker Liedertafel Beek in mešanega pevskega zbora Zvon Heerlen z Nizozemske. Na koncertu ob vstopu Slovenije v EU in ob 850-letnici cerkljanske prafare bo nastopil tudi domači komorni moški pevski zbor Davorina Jenka.
Na koncertu bo prisotnih nekaj visokih gostov, med njimi tudi nizozemski veleposlanik Jan C. Heeneman in županja ■ nizozemskega mesta Beek Ar-manda M. J. Creners.
Za vas bele/imo čas!
GLAS
Zvonovi v pozdrav Evropi
Ljubljana - Generalni tajnik in tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje je sporočil, da bo Katoliška cerkev na Slovenskem zaznamovala pridružitev Slovenije k Evropski uniji z zvonjenjem ali pritrkavanjem, ki bo jutri, 1. maja, ob 12. uri. Z zvonjenjem, ki že od nekdaj zaznamuje slovenski krščanski in kulturni prostor, želi Cerkev na Slovenskem prispevati k praznovanju tega zgodovinskega dogodka. Ob tem poudarja krščanski izvor temeljnih vrednot združene Evrope, ki nas bodo povezovale tudi v prihodnje. J. K,
Dogovor o politiki plač podpisan
Vlada je ta teden sprejela dogovor o politiki plač v zasebnem sektorju za letos
Ljubljana, Krai\j - Dogovor je rezultat usklajevanja med socialnimi partneiji. Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, Gospodarsko zbornico in Združenjem delodajalcev Slovenije, plače pa se bodo uskladile tako, da se delavcem povečajo povprečne plače za znesek, izračunan iz dogovorjenega odstotka povečanja in povprečne plače v dejavnosti. Ta rešitev pomeni zmanjševanje razlik med plačami za manj zahtevna in najzahtevnejša dela zaposlenih, ki so plačani po kolektivnih pogodbah dejavnosti. Tak način usklajevanja naj bi veljal
in prihodnje leto.
do spremembe kolektivnih pogodb, ki bodo zagotovile, da se tovrstna povečanja vgradijo v nove plačne sisteme. Pri določanju elementov plačne politike so partnerji izhajali iz sprejetega Socialnega sporazuma za obdobje 2003-2005.
S sindikalne strani je sporazum podpisala le največja sindikalna centrala, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, drugi pa ne. Svet gorenjskih sindikatov, ki pripada Konfederaciji sindikatov 90, je dogovor o politiki plač sprejel z ogorčenjem, češ da gre za pomanjkljiv, nepopoln
in za delavce škodljiv dogovor, s katerim bodo spet deležni le drobtinic, hlebec pa dobijo tisti, ki imajo že sedaj pretirano visoke plače. ''Predsednik vlade Anton Rop je pred uradnim vstopom v EU in praznikom dela ter evropskimi in parlamentarnimi
4
volitvami potreboval vsaj navidezni uspeh. Pozval je vladni sindikat ZSSS in vladno Gospodarsko zbornico Slovenije, da na vsak način zapreta vedno bolj žgoče poglavje slovenskih plač in podpišeta dogovor,'' dogovor komentira predsednik SGS Jože Antolin.	D. Ž.
•s'
\ » «
r^n f' • "I • * «V
Petek, 30. aprila 2004
GORENJSKA V EU/ info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS ».S. STRAN
fj
Predpisani obseg deviznih rezerv je v slovenskih bankah višji kot v bankah iz držav Evropske unije. V takšnih okoliščinah izgleda konkurenčna tekma tako,
kot bi nekomu obesili mlinski kamen na noge in mu zapovedali, naj teče z nekom, ki takšnega kamna nima/' pravi Zlatko Kavčič, predsednik uprave Gorenjske banke,
in dodaja, da bi bilo evro najbolje uvesti že takoj po vstopu v Unijo in daje obdavčitev bančnih obresti za nacionalno varčevanje slaba rešitev.
Kaj vstop Slovenije v Evropsko unijo pomeni za banke, konkretno za Gorenjsko banko?
"Vstop v Unijo pomeni za banke potrditev popolne liberalizacije vseh kapitalskih in denarnih tokov. Slovenski bančni prostor bo postal povsem odprt za evropsko konkurenco, tuje banke bodo lahko poslovale pri nas brez posebnih ovir. Čeprav se v Sloveniji inflacija znižuje, je še vedno pomembno višja od veČine evropskih držav, še zlasti od Nemčije, ki je naša najpomembnejša trgovinska partnerica in s katero se tudi sicer radi primerjamo. Medtem ko je v Sloveniji triinpolodstotna, je v Nemčiji enainpoldostotna. To razliko je nekje treba nadomestiti, v bankah se kaže pri obrestnih merah, ki so zato, ker je vanje vračunana tudi inflacija, še vedno višje od evropskih. V prihodnje to ne bo veČ možno, obrestne mere bodo padle tako za posojila kot za varčevanje. Varčevalci bodo zaradi tega verjetno manj zadovoljni, tudi obresti za posojila bomo morali prilagajati konkurenci, posledica pa bo manjša obrestna marža, kot smo je bili vajeni doslej."
Slovenija bo postala odprta za evropsko konkurenco. Ali to pomeni, da se bo že zdaj močna bančna konkurenca še povečala ?
"V
"Čeprav so na Gorenjskem že zdaj navzoče skoraj vse slovenske banke, se bo konkurenca v prihodnje še povečala. Tuje banke, ki so doslej delovale v Sloveniji prek podružnic oz. pravnih oseb, bodo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo lahko nastopale neposredno, enako kot tudi slovenske banke na celotnem trgu Evropske unije. Problem je v tem, ker bo Slovenija po vstopu v Unijo še najmanj dve leti uporabljala tolar.
iz preteklosti v prihodnost, ob tem bi v bankah želeli le to, da bi politiki in tisti, ki dobro poznajo razmere v slovenskem bančništvu, pokazali več razumevanja, ne pa ustvarjali negativno mnenje o bankah. Če so kritični preprosti ljudje, jim tega niti ne zamerim, opažam pa, da postanejo kritični šele potlej, ko začnejo kritizirati tisti, ki naj bi dobro poznali razmere v bankah."
So banke, tudi Gorenjska banka, s svojo ponudbo že konkurenčne bankam iz Evropske unije? So jim, denimo^ konkurenčne tudi pri hipotekarnih posojilih ?
"Ponudba še ni povsem konkurenčna. Pri tem je treba upoštevati razlike v ekonomskem položaju držav, predvsem v inflaciji, pa tudi to, da imajo tuje banke dolgo, stoletno tradicijo in da izhajajo iz ekonomskega okolja, v katerem ni bilo tranzicije, množice stečajev podjetij in izgubljenih terjatev. Slovenske banke takšne tradicije nimajo. Po osamosvojitvi je bil bančni sistem nekaj let dokaj nestabilen, v urejenem bančnem okolju deluje šele slabo desetletje. V zadnjem času so pri ponudbi zelo hitro napredovale, pri tem moram še posebej poudariti razvoj poslovanja s karticami, elektronskega bančništva in vseh drugih oblik negotovinskega poslovanja. Večino bančnih storitev, po katerih je tudi največ povpraševanja na trgu, že ponujajo, ponudbo pa bodo morale dopolniti še s t. i. netipičnimi bančnimi posli, med katere sodijo tudi zavarovalniške storitve in hipotekama posojila. Za tovrstna posojila v Sloveniji nimamo ustrezne zakonodaje, največji problem pri tem pa je okorelost pravosodnega sistema. Ponujati hipotekama posojila je skoraj samouničevalno dejanje.
Leta 2007 naj bi tolarje zamenjali z evri. - Foto: Gorazd Kavčič
Ljudje bodo dobivali plače v tolarjih, tudi varčevali bodo v tolarjih, posojila pa bi radi v devizah. To dvoje zaradi omejitev Banke Slovenije pri gospodarjenju z devizami ne gre skupaj. Banke vseh zbranih deviz ne moremo uporabiti za kreditiranje podjetij in občanov, ampak jih moramo od 60 do 70 odstotkov namenili za zagotavljanje minimalne devizne likvidnosti in jih po nizkih obrestnih merah deponirati v prvovrstnih tujih bankah ali v vrednostnih papirjih Banke Slovenije. Zavedamo se, da mora vsaka banka imeti rezerve, vendar je predpisani obseg rezerv pri nas pomembno višji kot v Evropski uniji. V takšnih okoliščinah izgleda konkurenčna tekma tako, kot bi nekomu obesili mlinski kamen na noge in mu zapovedali, naj teče z nekom, ki takšnega kamna nima. To je cena za prehod
Če stranki damo hipotekarno posojilo in pri tem njeno odplačilno sposobnost vežemo na premoženje, ki ga zastavi, pričakujemo, da bomo lahko hipoteko unovčili takoj, ko posojila iz različnih razlogov ne bo mogla več odplačevati. Praksa je drugačna, postopki na sodišču trajajo dolgo, možni so ugovori in rubež premoženja pod hipoteko se nikoli ne konča prej kot v petih letih. V Gorenjski banki imamo primere, ko postopki trajajo deset let ali že dlje. V takšnih razmerah banke ne morejo dajati hipotekarnih posojil, ponudile pa bi jih, če bi pri nas imeli tak izvršilni postopek, kot ga poznajo v Avstriji in Nemčiji."
Bo vstop Slovenije v Evropsko unijo vplival na jamstvo bančnih vlog?
"Slovenske banke smo že pred leti uvedle zavarovalno shemo, na podlagi katere solidarnostno

Zlatko Kavčič, predsednik uprave Gorenjske banke - Foto: Tina Dok
jamčijo za vloge varčevalcev do določenega zneska. Ker so v Evropi različne zavarovalne sheme, se bo lahko zgodilo, da bo nemška banka ponudila varčevanje po nemški zavarovalni shemi, kar doslej ni bilo možno. Naj ob tem poudarim, da so slovenske banke vai^ne, kar Še posebej velja za Gorenjsko banko, ki na prvo mesto postavlja varnost, na drugo mesto donosnost in na tretje obseg poslovanja. To kaže tudi njen kapitalski koeficient, taje 23, medtem koje evropsko in slovensko povprečje od 12 do 14. Varčevalcem se ob prehodu v Evropsko unijo zato ni treba prav nič bati za varnost svojih vlog."
Obrestne mere pri bančnih vlogah se znižujejo, država pa bo po zgledu drugih evropskih držav obdavčila tudi obresti. Kaj to pomeni za banke?
"V banki se ne strinjamo s takšno obdavčitvijo vlog, kot jo prinaša novi zakon o dohodnini. Izgovarjanje, da bo pri obdavčenju obresti do leta 2006 veljalo prehodno obdobje in da se bo dotlej obdavčitev spremenila tudi v sosednji Avstriji, je sprenevedanje. Varčevalci ne bodo čakali na to, da bomo leta 2006 preverili, ali je zakon dosegel namen ali ne, ampak bodo reagirali takoj. Do leta 2006 oz. 2007, to je do vstopa Slovenije v Evropsko monetarno unijo, obresti ne bi smeli obdavčiti, tudi potlej pa bi obdavčitev morali uskladiti s prakso sosednjih držav - Avstrije, Italije in HrvaŠke. Čeprav ne verjamem, da bi Slovenci veliko denarja odnesli na Hrvaško, kjer obresti niso obdavčene, pa je tu Avstrija, ki ima bistveno drugačen sistem obdavčitve kot Slovenija. V Avstriji velja linearni način obdavčitve, in to 15 odstotkov od obresti za velike in male vloge, pri nas obresti do zneska 300 tisoČ ne bodo obdavčene, nad to mejo pa progresivno: Čim večji bo dohodek varčevalca, tem višji bo davek, predvsem pa bodo višji davek plačevali tisti v višjih dohodninskih razredih, ki imajo praviloma tudi višje prihranke. Ob tem se lahko zgodi, da bodo varčevalci z višjimi vlogami de-
nar selili tja, kjer je ugodnejša obdavčitev. Tisti, ki ob tem verjamejo, da bodo varčevanje domačega prebivalstva lahko nadomestili z viri iz tujine, razmišljajo kratkoročno. Varčevanje občanov in deloma tudi gospodarstva je že od nekdaj srčika bančnega sistema, zato obresti od tovrstnega varčevanja nikakor še ne bi smeli obdavčiti. Na to so opozaijali v Združenju bank Slovenije, v Banki Slovenije in tudi nekateri poznani ekonomisti. Politika je odločila drugače, s tem pa je prevzela tudi odgovornost za posledice."
Se bo denar iz bank zaradi nizkih obresti in obdavčitve obresti selil v tujino in tudi v vzajemne sklade, ki so v svetu dokaj uveljavljena oblika varčevanja ?
"Naraščanje zanimanja za varčevanje v vzajemnih skladih je bilo pričakovano, pri tem procesu je treba paziti na to, da ne bo prehiter in da ne bi oslabil bančnega sistema, saj izkušnje kažejo, da destabilizacija negativno vpliva na celotno gospodarstvo. Medtem ko so se banke že znašle v položaju, ko so morale obvladati finančno krizo (po letu 1990), se nobenemu vzajemnemu skladu doslej kaj takega še ni zgodilo. Če bi vlagatelji množično zahtevali izplačila vlog, jih morda kakšen vzajemni sklad ne bi zmogel izplačati. S tem ne želim nikogar strašiti, vendar bi se to lahko zgodilo, saj so likvidnostne rezerve vzajemnih skladov bistveno manjše od bančnih rezerv. Če kapitalski trg ob množičnih zahtevah vlagateljev za izplačilo denarja ne bi mogel na hitro odkupiti vrednostnih papirjev, ki jih ima vzajemni sklad v svojem portfelju, bi cene vrednostnih papirjev padle in na borzi bi prišlo do t. i. "črnega petka". Čeprav nekateri trdijo, da bi problem rešili z najetjem posojila, pa izkušnje kažejo, da ob krizah stvari niso tako preproste.
Kar zadeva odnašanje denarja v tujino, smo po letu 1990 to enkrat že doživeli, vendar pa nobena pametna ekonomija ne deluje tako, da bi spodbujala iznos privarčevanega denarja iz drža-

ve. Kot bančnik podpiram odprto gospodarstvo, vendar toliko odprto, da nam to ne bo škodilo. Ob tem bi se strinjal z nekaterimi, ki trdijo, da smo bili zelo uspešni pri pogajanjih za članstvo v Evropsko unijo, ne pa tudi pri pogojih za vstop.
Slovenija bo predvidoma v letu 2007 tolar zamenjala za evro. Tudi za banke bo to velika sprememba. Se na to že pripravljate?
Za Slovenijo bi bilo najbolje, če bi že takoj lahko prešla na evro. Najslabše je, da bomo tudi po vstopu v Unijo formalno še najmanj dve leti imeli tolar, vse pa bomo že izračunavali in preračunavali v evrih. Marsikdo se ob tem ne zaveda, da je inflacija naša sovražnica, a hkrati tudi zaveznica, ki pokrije marsikatere napake in slabosti. Z uvedbo evra bomo stabilizirali valuto, tečajnih razlik in tečajnih tveganj bo manj, prav tako pa tudi ne bo več skrivalnic za previsoko inflacijo. Vse napake bo treba plačati, plačilo pa bo prišlo v realno nižjih plačah, manjših dobičkih, propadu podjetij ... Četudi bi v Sloveniji hoteli uvesti evro takoj po vstopu v Evropsko unijo, tega ne bi mogli narediti, ker Unija ne želi sprejemati v svojo družino premalo stabilnih partnerjev in hoče, da smo vsaj dve leti v "čakalnici" za evro. Pri tem bo zelo pomembno menjalno razmerje med ev-rom in tolarjem. Izvozniki bodo ob tečajne razlike in če nimajo uravnoteženih izvozno-uvoznih bilanc, bodo posledice občutili v poslovnem rezultatu. Prav zaradi takšnih in podobnih razlogov bo ob vstopu v Evropsko unijo treba paziti, da ne bi ustvarjali prevelikih pričakovanj, kajti ta lahko rojevajo tudi velika razočaranja."
Varčevalci se verjetno že prilagajajo spremembam, saj po podatkih Banke Slovenije narašča varčevanje v devizah, še zlasti v evrih ...
"Devizno varčevanje narašča, vendar ne skokovito. Če je kdo previden ekonomist, so to varčevalci v povprečju, njihove reakcije so vedno logične. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje, ali se bolj splača varčevati v tolarjih ali v evrih. Jaz verjamem v stabilnost naše valute, zato se trenutno bolj nagibam k varčevanju v tolarjih, tudi obrestne mere so dobre."
Slovenijo so v zadnjem času pretresle nekatere finančne afere. Bodo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in s popolno odprtos^o bančnega trga tudi večje možnosti za finančne špekulante, prevarante, oderuhe...
"Tovrstnih pojavov bo več, kot jih je bilo doslej, zato bo treba biti previden. Slovenske banke so že doslej spoštovale predpise o zaščiti potrošnikov in so najemnikom posojil predstavile efektivno obrestno mero, ki poleg originalne obrestne mere vključuje tudi stroške odobritve in zavarovanja posojila. Nekateri drugi ponudniki, lahko bi jim rekel - levaki, teh predpisov niso spoštovali in so zavajali potrošnike, ki pa večinoma ne obvladajo zahtevnih in zapletenih matematičnih izračunov. Gorenjci smo v preteklosti imeli že več neprijetnih izkušenj, ena je Les banka, druga Slovenska hranilnica in posojilnica v Kranju. V Gorenjski banki smo zgroženi, kako neprofesionalno so poslovali v SHP-ju in kako
dolgo so oblastni organi čakali z ukrepanjem."
Ali bosta vstop v Evropsko unijo in večja konkurenčnost na bančnem trgu pomenila tudi večji pritisk na združevanje bank?
"V Gorenjski banki nismo toliko zaverovani vase, da bi večno branili samostojnost, ampak smo odprti za povezovanje, pri tem pa smo že večkrat poudarili, da se bomo povezovali le, če bo združevanje prineslo še večjo učinkovitost pri poslovanju in večjo varnost vlog. Se naprej želimo ostati uspešna in varna banka. Lani smo to nalogo dobro opravili, saj smo dodatno povečali rezerve, še izboljšali varnost in ob tem, ko so bile naše obrestne mere za depozite in posojila podobne kot v drugih bankah, ustvarili tudi nadpovprečni dobiček, ki je najvišji med vsemi bankami v Sloveniji in popolnoma v vrhu tudi v primerjavi z gospodarskimi družbami. V prihodnje bo tako izjemno ^dobre rezultate teže ustvariti, vendar pa jih tudi prihajajoča konkurenca na hitro ne bo mogla toliko poslabšati, da bi ogrozila kakovost poslovanja in varnost vlog."
Cveto Zaplotnik
IMGLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
Uredništvo
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar
Tehnični urednik
Grega Flajnik
Fotografija
Tiwa Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
Vodja komerciale
Mateja Žvižaj
Vodja marketinga
Petra Kejžar
.. _ _ *
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino.
Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o,, Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00. fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET. d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT. petek: 300 SIT; za april: 2.300 SIT, drugo četrtletje: 6.500 SIT. letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, polletni in četrtletni 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8.5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.



•.•sV
GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
GORENJSKA V EU / info@g-glas.si
Petek, 30. aprila 2004
Slovenščina
bolj
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bodo pridobili Slovenci v Sloveniji in na Koroškem. Zanimanje za učenje slovenscine se je povečalo. Vedno vec ljudi spoznava, da je
jezikovni konflikt po plebiscitu deželi škodoval, pravi dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij iz Celovca.
Odlično poznate politične in gospodarske razmere v Avstriji in v Sloveniji, saj kot predsednik ene od slovenskih organizacij na Koroškem sodelujete tako z avstrijskimi kot s slovenskimi politiki. Kaj bo pomenilo za Slovenijo in za Slovence na Koroškem članstvo Slovenije v Evropski uniji?
"To je zelo pomemben korak za Slovenijo, za nas Slovence na Koroškem in za celotno regijo, čeprav se v Evropski uniji avtomatično ne cedita med in mleko. Evropska unija pomeni predvsem več možnosti, v kateri veliki ne požrejo manjših, ampak hitrejši uničijo počasnejše. Zato imajo tisti z več vizije in več idejami več možnosti. Ker so Slovenci ambiciozni in pridni, sem prepričan, da se bodo v novih razmerah dobro znašli. Članstvo Slovenije v Evropski uniji pa je za manjšino pomembno predvsem zato, ker so nemške nacionalistične organizacije svojo politiko vedno utemeljevale z mejo na Karavankah, s prastrahom z juga. Zaradi bolj dinamičnega sodelovanja bo ta politika postavljena v kot. Mi na Koroškem to že čutimo. Že dejstvo, da bo slovenščina uradni jezik v Evropski uniji, vpliva na naraščanje prijav k dvojezičnemu pouku. Tečaji slovenščine, ki jih organizirajo zasebne ustanove, so dobro obiskani. Še posebno zanimiv je podatek, da le 20 odstotkov prijavljenih k dvojezičnemu pouku zna dobro slovensko, 15 odstotkov slabo, kar 65 odstotkov pa jih slovensko sploh ne zna. To je dokaz, da ljudje zaznavajo pomembne spremembe in se zaradi različnih razlogov, predvsem praktičnih, učijo jezi-
ka, ki je bil na Koroškem desetletja zaznamovan kot jezik kmetov, sedaj pa je postal eden od evropskih jezikov. Poznam primere, da se posamezniki, ki delajo v Sloveniji, jezijo na starše, ker jih niso naučili slovenščine. Zaradi tega dejstva se bo v prihodnjih petih ali desetih letih veliko spremenilo v glavah koroškega prebivalstva. Vedno več ljudi spoznava, daje obdobje nacionalnega konflikta po plebiscitu Koroški predvsem škodovalo in je tudi zaradi tega po razvitosti zadnja med avstrijskimi zveznimi deželami. Koroška bo napredovala samo v sodelovanju dežel na območju Alp in Jadrana brez nacionalnih konfliktov, za tako sodelovanje pa je potrebno tudi znanje jezika soseda. Če boste v Sloveniji pametni in ambi>
v v
ciozm m s spuscanjem v pnmi-tivne nacionalne konflikte ne boste ponovili napake Koroške, vas čaka obetavna prihodnost."
Slovenščina v Evropski uniji po Vašem mnenju ne ho ogrožena, V Sloveniji mnogi mislijo drugače,
"Ta problem je treba ocenjevati širše. V začetku je bila v Evropski uniji zelo močna francoščina, ki je danes še delovni in uradni jezik, vendar v Franciji govorijo tudi angleško. Francoščina in tudi nemščina v Evropi nimata veČ takšne vloge, kakršno bi radi imeli. Pred dvema letoma sem bil na simpoziju v Strasbourgu in tam mi je eden od udeležencev dejal, da bo Čez sto ali dvesto let večina od šest tisoč sedaj govorjenih jezikov propadla. Potolažil me je, da med njimi ne bo samo slovenščina, ampak tudi nemščina. Nemci in Francozi so spoznali, da
Priložnost za Avstrijo
in Slovenijo
Ana Blatnik iz Bilčovsa je prva slovenska članica
zveznega sveta na Dunaju.
Celovec - Ana Blatnik je znana koroška Slovenka. Rojena je bila pri Ogrisu oziroma Miklavžu v Bilčovsu. Njen oče Hanzi Ogris je bil kot eden redkih Slovencev poslanec v koroškem deželnem zboru. Ana je učiteljica na poklicni Šoli v Beljaku, podpredsednica Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in po novem kot prva koroška Slovenka članica zveznega sveta na Dunaju. Po zadnjih deželnih volitvah na Koroškem jo je za to funkcijo izbrala koroška socialdemokratska stranka. Srečali smo jo v celgvški kavarni Paulus, ki je priljubljeno shajališče Slovencev na Koroškem in vprašali za mnenje o njeni novi funkciji, položaju Slovencev na Koroškem in pomenu članstva Slovenije v Evropski uniji za Slovenijo in za Slovence na Koroškem.
/•t
Ana Blatnik
''Za članico zveznega sveta so me imenovali predvsem zaradi tega, ker sem koroška Slovenka in bom delovala predvsem na področju reševanja manjšinskega vprašanja, vključevala pa se bom tudi v razprave o položaju žensk, o reševanju socialnih, kulturnih in šolskih vprašanj, ki jih kol učiteljica zelo dobro poznam. Članstvo v Evropski uniji je za Slovenijo in za Avstrijo velik izziv in velika priložnost za še boljše sodelovanje. Ker bo slovenščina eden od
uradnih jezikov v Evropski uniji, se bo povečal pomen slovenščine tudi na Koroškem. Obe državi morata priložnosti, ki se ponujajo, izkoristiti. Veliko podjetij in podjetnikov v obeh državah že sodeluje, s članstvom Slovenije v EU pa ne bo več ovir za izobraževanje mladih v eni ali drugi državi, za izmenjavo dijakov, študentov, vajencev in tudi dvojezičnih učiteljev. Pri reševanju manjšinskih problemov nisem zagovornica načina, da se ena država vtika v notranje zadeve druge. Probleme slovenske manjšine na Koroškem moramo rešiti na Koroškem in v Avstriji in nikjer dru^e."	Jože Koši\jek
Dr. Marjan Sturm
raz;§iijenost oziroma velikost jezika ni več odločilna za njegov obstoj in daje treba biti pri ohranjanju evropske jezikovne kulture pozoren tudi do majhnih jezikov, med katerimi je tudi slovenščina. Pozitivno je, da so se morali tudi Francozi in Nemci začeti učiti druge jezike. Za slovenščino se ne bojim, če ne bomo zašli v zadrte nacionalizme, ki se pojavljajo tudi v Sloveniji, in če bo Evropa gospodarska in socialna uspešnica. To je osrednje vprašanje, ne pa prepiranje o zgodovini. Imam vtis, da imate tudi v Sloveniji včasih prastrah pred sosedi, s katerimi ste bili v konfliktih, in da vidite za vsakim grmom zaroto, kar jemlje veliko energije. Zgodovine seveda ne smemo pozabljati."
Dvojezičnost je že skoraj pol stole^a problem Koroške, Oblast je ne upošteva kljub odloč-
bam ustavnega sodiŠČa, Boste imeli Slovenci sedaj, ko bo slovenščina uradni jezik unije, več možnosti za uresničitev dvojezičnosti?
"V večini evropskih držav dvojezičnost za ljudi ni moteča. Nasprotujejo ji politiki, ki so obremenjeni s preteklostjo in so prepričani, da bi to škodovalo odnosom med ljudmi. Problem dvojezičnosti, še posebej pri krajevnih napisih, bomo rešili, saj tudi politiki sami v pogovorih na štiri oči poudarjajo, da so že siti stalnih prepirov o tem. Prožnejši bomo morali biti tudi Slovenci in sprejeti model postopnega postavljanja dvojezičnih napisov. Sporazum je pogosto težavnejši od prepiranja in vztrajanja za okopi. Za nadaljevanje prepira je na obeh straneh še dovolj streliva in vsak ima po svoje prav. Večina ima ponavadi legitimi-
stični odnos do zgodovine, manjšina pa heroičnega in mu-Čeniškega. Jaz izhajam iz zanimive družine. Dva strica, eden je , bil duhovnik, drugi pa ravnatelj gimnazije v Velikovcu, sta bila med plebiscitom za Jugoslavijo. Eden je moral zapustiti Koroško, drugi pa je umrl v koncentracijskem taborišču. Moja družina je bil pregnana. Sestra je v pregnanstvu umrla. Jaz te zgodovine nisem pozabil, vendar me ne obremenjuje. Tudi svoji hčerki sem povedal to zgodovino, vendar sem ji dejal, da živi danes za jutri. Problem bomo rešili, če se bodo združili pametni na eni in na drugi strani."
Ali ni čudno, da je sprejela Avstrija moratorij za zaposlovanje tudi za Slovenijo, čeprav po uradnih podatkih dela več Avstrijcev v Sloveniji kot Slovencev v Avstriji?
"Sedemletni moratorij je bil politično motiviran, saj realno do velikih migracijskih tokov med Avstrijo in Slovenijo ne bo prišlo. Slovenci nasploh nismo naklonjeni selitvam in poženemo tam, kjer smo se rodili in živimo, globoke korenine. Na Koroškem so plače za četrtino nižje kot na Dunaju, vendar Korošci množično ne bežijo na Dunaj. Prepričan sem, da bo čez nekaj let moratorij ukinjen, ker se bo izkazal kot nepotreben. Slovenija bo gospodarsko zanimiva za Korošce, ker ima boljše pogoje za razvoj. Za številne poklice bo postal ta prostor zanimiv in bo sodelovanje večje. Veliki sistemi pa so
med seboj vsa leta že sodelovali, ne glede na različna politična sistema v državah. Meja je ovirala predvsem manjše."
Kakšna bo v novih razmerah vloga medijev v Sloveniji in na Koroškem ?
"Pred leti smo razpravljali, kako bi tudi na Koroškem prejemali časnik Delo že dan po izidu. Danes to ni več problem, ker je zjutraj njegova vsebina že na Internetu in pri kavi že lahko preberem glavne članke. Tudi radijski program iz Slovenije lahko poslušamo v Celovcu. Seveda želimo še boljšo slišnost radijskih programov iz Slovenije in še hitrejšo dostavo časnikov iz Slovenije, vendar ne smemo zanemariti dejstva, da ima nad 60 odstotkov gospodinjstev na Koroškem intemetni priključek. Sodobna tehnologija omogoča vzpostavitev enotnega slovenskega prostora in tega nam nihče ne more preprečiti. To ni težnja po ustanovitvi Zedinjene Slovenije, s katero nekateri Še vedno radi strašijo po Koroškem. Združena Evropa drugače razumeva nacionalno vprašanje. Slovenci imamo svoj prostor delovanja v dveh državah, in to je naša prednost. Spremeniti pa bomo morali svoj značaj in se ne vedno imeti za mučenike, ampak izkoristiti prednosti, ki jih dobivamo."
Kako boste proslavili vstop Slovenije v Evropsko unijo?
"Zanesljivo se bom udeležil slovesnosti na tromeji in slavja v Ljubljani." Jože Košnjek
Kamnik je bil vedno
zazrt
Evropo
Kamnik je bil že v preteklosti mesto, ki je zaradi geografske lege dihal bolj po evropsko
Bogatite so ga gospodarske in kulturne povezave.
Kamnik - V zgodovini nekako zasledimo evropsko intonacijo Kamnika že v 15. stoletju, ko so v njem živeli grofje An-dechski. Bili so lastniki današnjega starega in malega gradu v Kamniku in Kamnik je bil takrat upravno središče Gorenjske in dobršnega dela Štajerske.
V	drugi polovici minulega stoletja pa je na evropske trge naravnano gospodarstvo v Kamniku in današnji občini omogočalo hitrejši gospodarski razvoj in številne kulturne povezave in krepilo tudi nacionalno pripadnost.
V	osemdesetih letih minulega stoletja so se začele različne medsebojne sindikalne povezave z mesti in kraji po nekdanjih jugoslovanskih republikah. Stik in kasnejšo vez prek meje pa je navezalo Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika, ki je bilo začetnik in pobudnik sodelovanja in podpisa listine o sodelovanju z občino Gendringen na Nizozemskem. Nogometaši pa so takrat navezali stike s švicarsko občino Kerns.
Razmišljanja o novih povezovanjih pa so potem nastala v samostojni Sloveniji in jih je spodbujalo uveljavljanje lokalne samouprave. Kamničani so navezali stike z občino Trofaiach na avstrijskem Štajerskem in z njo 1998. leta podpisali listino o sodelovanju. S tem mestecem v bližini Gradca pa so Kamnik
prepletu zgodovinski dogodki že 1916. leta, saj je bil del proizvodnje kamniške smodnišnice preseljen prav v ta kraj.
Sedemletno povezovanje in izmenjava medsebojnih izkušenj na Številnih delovnih področjih z občino Trofaiach v Avstriji pa je Kamnik spodbudilo, da se je občina potem prijavila na razpis za podelitev priznanj Evropske unije. Kot zahvalo in priznanje za širjenje evropske ideje in povezovanje med narodi so leta 2002 v Strasbourgu kot prva slovenska občina prejeli častno plaketo Sveta Evrope z obrazložitvijo, da je Kamnik pred tem prejel tudi zlato medaljo v tek-
movanju Entente Florale za urejenost mest in okolice, za kakovost bivanja občanov in obiskovalcev.
Evropska diploma pa jih v Kamniku ni uspavala, ampak spodbudila k novi kandidaturi in pripravi obsežne dokumentacije o širjenju evropske ideje in sodelovanju. In rezultat je tudi prišel. Odbor za okolje, kmetijstvo, lokalne in regionalne zadeve Sveta Evrope je Kamniku podelil že drugo nagrado in častno evropsko zastavo, ki jo je pred tem izmed slovenskih mest dobila le Ljubljana.
Slovesnost so v Kamniku pripravili 6. septembra lani, na njej
Lani sta župan Tone Smolnikar in predsednica odbora za podeljevanje priznanj EU Johanna Schicker na slovesnosti v Kamniku razvila častno evropsko zastavo.
pa je predsednica Odbora Evropske unije za podeljevanje priznanj in predsednica odbora za varstvo okolja in regionalni razvoj pri parlamentarni skupščini Sveta Evrope Johanna Schicker podelila in skupaj s kamniškim županom Tonetom Smolnikarjem razvila na slovesnosti v Domu kulture častno evropsko zastavo.
Takrat je poudarila, da je prispevek Kamnika k razvoju skupne Evrope izjemen in da Kamnik tako korak za korakom uresničuje sanje o miru in svobodi skupne Evrope. Med slavnostnimi govorniki je bil tudi minister za evropske zadeve Janez Potočnik, ki je potem postal evropski komisar. Kamniku se je zahvalil za prispevek pri vključevanju Slovenije v skupnost evropskih narodov. "Za nas, Kamničane, pomenita ta podelitev in priznanje nove izzive in obveznosti," se je zahvalil takrat župan Tone Smolnikar.
Prvi takšen izziv, ki so ga potem letos tudi uresničili ob občinskem prazniku, ko so hkrati proslavljali 130-letnico rojstva velikega Kamničana in Slovenca Rudolfa Maistra, pa je bil podpis listine o sodelovanju z občino Andechs na Bavarskem v Nemčiji. Tako je Kamnik Še enkrat potrdil svojo evropsko naravnanost in hkrati tiste zgodovinske korenine iz 15. stoletja. Andrej Žalar
Petek, 30. aprila 2004
GORENJSKA V EU / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
Boris Bregant, župan občine Jesenice in Franc Pfajfar, župan občine Žirovnica:
Pospešeno čezmejno sodelovanje
Boris Bregant, župan občine Jesenice: "Ko bomo priznani kot enakopraven in enakovreden narod, se bomo lahko enakopravno in enakovredno pogovarjali. Doslej to žal ni bilo vedno tako. Kjer so bili zelo dobri poslovni ali drugi odnosi, je to veljalo, sicer pa smo bili še vedno bolj drugorazredni kot prvorazredni prebivalci Evrope. Seveda bomo povabljeni k razgovoru, k poslu, vendar bo treba pokazati, da smo res taki, kot govorimo, da smo: pridni, pametni, bogati. Prednost je v tem, da bomo to lahko sploh pokazali.
Ob vstopu v Evropsko unijo imamo na Jesenicah kot prvi, ki jih Evropejci vidijo, nekaj veČ možnosti. Hkrati smo prvi, ki dajemo vtis o deželi, ne le po videzu, ampak tudi po obnašanju in zanimanju za spremembe. Prosto gibanje ljudi bo lahko prednost v tem pogledu, da bodo prišli tisti, ki imajo trg, ideje in denar, mi pa se bomo lahko vključili s svojim znanjem. Slabost pa je lahko v mamljivi ponudbi sedanje Evrope, ki bo marljive in sposobne z ustrezno nagrado zvabila k sebi. Tega dela se bojim. Že danes veliko ljudi opravlja obrtniška
Boris Bregant
in podobna dela v sosednjih državah, manj je intelektualnih storitev in zahtevnejših poklicev, denimo v zdravstvu, računalništvu. Ko bo meja odprta, bo manj ovir tudi za te. Zato je zame bistvena naloga dokazovati drugim Evropejcem, da se pri nas splača vlagati in zaposlovati naše strokovnjake.
Pričakovati je, da bo več ljudi potovalo. Tudi tu je priložnost za turistično in gostinsko ponudbo. Zamujena bo, če se ne bomo znali dobro predstaviti ali
Mag. Franc Ekar, župan občine Preddvor:
Domačnosti ne bo več
t	r ">3
"Proces prehoda Slovenije v Evropsko unijo smo načrtovali dlje časa, zadnje leto zelo aktivno. Dobre stike imamo tako z župani več obmejnih občin, celovško, železnokapelsko, s slednjo utrjuje odnose tudi vsakoletni maraton Preddvor-Zelezna Kapla. Letos smo ga prav v čast Slovenije v EU imenovali Maraton EU. Partnerstva s sosedi onstran meje so pogoj, da Slovenija postaja prepoznavna v EU in da se bo tudi v prihodnje v njej dobro usidrala. Zavedamo se, da Evropska unija ni Božiček, pač pa nam bo poleg prednosti prinesla tudi veliko regulative, česar pri nas doslej nismo bili toliko vajeni. Sedaj pa kake domačnosti ne moremo veČ pričakovati; Sicer pa v prihodnosti pričakujemo, da se bomo s sosedi bolj povezali pri popularizaciji in promociji turizma. Kraji na avstrijskem Koroškem z Vrb-skim jezerom. Preddvor, Jezersko, povezava teh krajev s kolesarskimi in pohodnimi potmi, vse to je dobra priložnost sedaj, ko med nami ne bo več meje. Občina Preddvor bo aktivna v mednarodnih projektih in upam. Mag- Franc Ekar da ji bo uspelo zagotoviti svoj
delež sredstev v njih. Gre v glavnem za ekološke projekte (kanalizacija, čistilne naprave), za zaščito narave v okviru evropskega projekta Natura 2000, za strategijo razvoja podeželja, kjer gre na eni strani za varstvo narave, na drugi pa za pozitivne demografske težnje."
Danica Zavrl Zlebir
se dogovoriti. Našo zaprtost bo treba pozabiti. Prvo spoznanje bo tudi, da naši ljudje, zlasti mladina, znajo vsaj en tuj jezik. Vse skupaj so priložnosti na realnih osnovah, vendar nam podarjenega ne bo nič."
Franc Pfajfar, župan občine Žirovnica: "S priključitvijo
k Evropi vstopamo v skupnost evropskih nđrodov, kjer smo pred leti že bih. Kasneje je zgodovina šla tako pot, da smo se izločili, vendar mislim, da dvomov ni več, ali je prav, da se vključimo v Evropo, ali ne. To pomeni določene prednosti, vendar moramo računati tudi na težave. Posebno v prehodnem obdobju do trenutka, da se bomo uskladili z navadami evropskih narodov, čemur so se Evropejci, ki so že v zvezi, v teh letih prilagodili. Prehodno obdobje nam lahko prinese še kakšno presenečenje, vendar sem prepričan, da kot prilagodljiv narod znamo iz tega potegniti dobre stvari.
Kar se tiče dosedanjega čez-mejnega sodelovanja, se mejne občine razlikujemo med seboj. Zirovniško občino loči od avstrijskih sosedov visoka gorska veriga, pa vendar je bila že v preteklosti obojestranska želja, da navežemo stike, in po prvem maju bo za to več možnosti. Občina je bila v preteklosti bolj
kmečko naravnana, opredeljena kot bivalno naselje sosednjih središč. Ko prehajamo v Evropo, vidimo nove možnosti v večji izmenjavi delovne sile, da sosednje pokrajine pridejo s svojimi predlogi in kapitalom ne le v središča, kot so Jesenice, Bled, Radovljica, Kranj, ampak
Franc Pfajfar
tudi v manjše obmejne občine. To bi prineslo nov zagon, ki bi se pokazal v naŠih razvojnih programih. Veliko damo na kulturno in turistično ponudbo, ki jo že imamo, bo pa treba še marsikaj narediti, da se približamo evropskim normam."
Mendi Kokot
Pavel Rupar, župan občine Tržič:
Zelo bomo previdni pri
tujih vlaganjih
"Tržiška občina je že doslej dobro sodelovala z nekaterimi evropskimi državami, denimo Francijo, Nemčijo, Avstrijo, zlasti na športnem in kulturnem področju. Zadnje leto pa se zelo intenzivno skuša vklopiti avstrijski kapital: zanimajo se za nepremičnine in različna vlaganja, pri čemer pa bomo zelo previdni, saj je včasih naravnost agresiven. Ne bomo sprejeli prav vsega, kar nam bodo ponudili. Kar zadeva nekatera tržiška podjetja, so že sedaj zelo vpeta v gospodarske tokove Evropske unije, kamor veliko izvažajo. Poleg tega pa bi si v občini v prihodnje želeli zlasti več investicij iz tujine na področju stanovanjske politike. Ponudba pa prihaja bolj z drugih področij, ki nas ne zanimajo toliko, vlagali bi denimo v Čistilne naprave. Ravno za to področje bi dejal, da je treba biti previden. Nekateri nas imajo prav za neumne: tako denimo ponudnik, ki za kubik čiščenja vode na Dunaju zaračuna en evro, od nas pričakiye 2,5
Milan Kocjan, župan občine Jezersko:
Sosedje od nekdaj dobro sodelujemo
"Sodelovanje med obmejnimi kraji je živelo že doslej, med Jezerskim in Železno Kaplo predvsem na športnem in društvenem področju, v preteklosti tudi na kulturnem, iz zgodovine pa poznamo
tudi gospodarske povezave, ki pa jih je bolj kot državna ovirala naravna meja, 350 metrov visoka višinska razlika med kraji na tej in oni strani Jezerskega vrha. Ob današnjih možnostih teh ovir ni več. Tudi doslej je bilo sodelovanje obmejnih krajev ob eni najbolj odprtih meja dobro, po novem, ko ne bo več carine in drugih omejitev, si obetamo še boljše. To si želimo oboji sosedje, kar se je pokazalo tudi v delavnicah skupnih projektov EU. Zavedamo pa se, da ne bo lahko. Z vstopom v Evropsko unijo bomo spoznali, da ne prihajamo v nebesa, paČ pa bo treba to sprejeti realno. Največ možnosti si obetamo od turizma:
mE'
Milan Kocjan
turisti, ki se ustavljajo na avstrijski strani, bi lahko prihajali tudi k nam in obratno, seveda ob dobro premišljeni skupni strategiji. Članstvo Slovenije v Evropski uniji je dobra priložnost, da^se že doslej dobri odnosi med sosedi še okrepijo." Danica Zavrl Zlebir
Jure Žerjav, župan občine Kranjska Gora:
Kranjska Gora je že
dolgo

evropska

Pavel Rupar
evra.

Kranjskogorska občina je turistična, obenem pa zgledno sodeluje z obmejnimi občinami v Avstriji in Italiji.
Kranjska Gora - Kranjska Gora že desetletja sodeluje z obmejnimi avstrijskimi in italijanskimi občinami. V Evropsko skupnost pa je občina, ki je izrazito turistična, vstopila že davno, saj prav iz evropskih držav prihaja v kraj največ gostov. Kaj župan obmejne občine pričakuje od vstopa Slovenye v ES?
bomo izboljšali kvalitetno sodelovanje nä tromeji - z obmejnimi avstrijskimi in italijanskimi občinami, s katerimi sicer že sodelujemo trideset let. Tako je zgledno tradicionalno sodelovanje gasilcev, gorskih reševalcev, športnikov s tekom treh dežel do tradicionalnega srečanja na tromeji, ki poteka že 25 let. Sam vstop Slovenije v ES nam bo prinesel to, da bo prehod dnevnih gostov iz Avstrije in Italije precej olajšan, manj bo obmejnih formalnosti ali pa jih sčasoma sploh ne bo več. Še pomembneje pa bo to za turiste iz Evropske skupnosti, saj zanje ne bo prihod v Slovenijo več prihod na tuje. Kar se tiče nakupa nepremičnin, pa menim, da je strah pred večjim nakupovanjem zemljišč odveč, saj so tujci v Sloveniji zemljo že zdaj lahko kupovali. Prav tako ne pričakujem, da bi cene zemljišč padle. Na turističnih območjih so cene višje in bodo višje kot drugje ostale tudi v prihodnje." D. S.
Jure Žerjav
"Za občino Kranjska Gora je vstop v Evropsko skupnost na simbolni ravni izjemno pomemben," pravi Jure Žerjav. 'Turistična Kranjska Gora z okoliškimi kraji se že desetletja na tem trgu mora potrjevati in dokazovati in vsekakor sodi v širšo Danica Zavrl Zlebir evropsko skupnost. Predvsem
Rateske citre v britanski prestolnici
Dolgoletna in priznana citrar-ka iz Rateč Danica Butinar bo
1. maja sredi Londona igrala na citre: v pozdrav Sloveniji, ki prihaja v Evropsko skupnost. To veliko čast ji je naklonilo društvo slovensko-britanskega prijateljstva, ki je v London na srečanje povabilo Še nekaj naših priznanih umetnikov. Danica se bo skupaj z njimi v Londonu mudila pet dni.
"Povabila sem bila seveda zelo vesela," pravi simpatična, vedno odprta in prijazna Danica. "Zanje sem že igrala in najbrž jim je bilo moje igranje všeč." Danica pa v svoji dolgoletni citrarski karieri ni igrala le v Londonu, ampak tudi v Švici, Berlinu, v
Prvega maja bo v Londonu v pozdrav Sloveniji ob vstopu v Evropsko skupnost na citre igrala Danica Butinar iz Rateč.
Lillehamerju, nenehno jo vabijo v sosednjo Avstrijo in Italijo. Da seveda ne omenjamo naših, domačih slovenskih nastopov na blejskem otoku in po Sloveniji.
Vsak protokol, vsak praznik je še lepši, kadar je na odru Danica s citrami. Tako sveža je v beli bluzi z ruto od narodne noše, nasmejana, naravnost srečna in tako blagoglasni so zvoki njenih citer, da bi jo in poslušal.
Začela je s petimi leti v Tamarju, kjer je bila njena mama oskrbnica. Nato so bile citre malo pozabljene, saj je imela družino in službo, po upokojitvi pa je spet zaigrala. Predvsem pred gosti v Kranjski Gori.
Kakšni poslušalci so? "Različni," pravi. "Angleži imajo citre zelo radi, italijanski gostje želijo, da zaigraš Še kakšno njihovo skladbo, slovenskim je najbolj všeč Cvetje v jeseni. Ko igraš, dobiš od hvaležnih poslušalcev veliko energije, energijo pa ti daje tudi samo igranje. Ni čudno, da me zadnje čase prosi kar veliko upokojenk, da bi jih naučila igranja, saj pravijo, da bi jih citre psihično umirile."
Danica je v minulih letih vodila pravo malo citrarsko šolo. Tri dekleta je naučila za nižjo glasbeno šolo, dve sla opravili štiri letnike glasbene šole, ena je na konservatoriju v Celovcu. Uči desetletnega vnuka Nejca, ki je
že pravi mojster. Učenja niko- buja. Dobro ve, da bodo mlada mur ne odreče, vsakogar spod- dekleta morda na srednji šoli
Danica Butinar z vnukom Nejcem.
pozabila na citre, a prišel bo čas, ko jih bodo spet vzele v roke. Nekaj bodo še znale, zato jim ne bo težko.
Le pri uglasitvah citer je malo nejevoljna. "Citre so zadnje čase komaj malo prišle do veljave, pojavili so se mladi citrarji, v glasbenih šolah pa uveljavljajo münchensko uglasitev. To mi ni najbolj všeč, sama imam raje dunajsko uglasitev. Dunajska je uglašena na valčke, bolj milo mi zveni, domače, medtem ko münchenska uveljavlja staro glasbo, narodne pesmi in nam ni tako blizu. Po mojem bi lahko učili oboje, vsak posameznik pa bi se potem odločil, kaj ima rajši."	Darinka Sedej
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
GORENJEC MESECA, SEDMICA / info@g-glas.si
Petek, 30. aprila 2004
GORENJKA - GORENJEC MESECA
MARCA 2004
»
Tokrat pa drugače
t --s;..	•... .	•	.
Anica Svetina
Egi Gašperšič
V	tretjem krogu sta si Anica in Egi zamenjala mesti. Anica Svetina je namreč tokrat do zaključka redakcije za petkovo številko dobila 31 glasov, Egi Gašperšič pa 68. Torej je v tretjem krogu zmagovalec Egi, vendar pa v skupnem seštevku po treh krogih vodi Anica Svetina. Skupaj ima namreč 239 glasov, Egi Gašperšiče pa jih je do zdaj zbral skupaj 158. Odločil bo torej zadnji krog, v katerem bomo glasove sprejemali oziroma upoštevali s poštnim žigom ali elektronsko poŠto do vključno 30. aprila do polnoči.
Anica Svetina je že dve desetletji povezana s človekoljubno dejavnostjo. Govori sicer brez dlake na jeziku, njen dom pa je vedno dom odprtih vrat. Sicer pa sta Rdeči križ in humanitarno delo drugi imeni za Anico Svetina. Neustavljiva je, saj ne pozna osamljenosti in nima časa za dolgočasenje. Na Bled je prišla iz Ljubljane zaradi in z veliko ljubezni.
Egi Gašperšič je konec marca dobil srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. To pa je le ena izmed nagrad, ki jih je za svoje delo na glasbenem področju doslej prejel doma in v tujini. Sicer pa je oče Jože zaslužen, da prav nobenega v družini Gašperšič v Kropi glasba ni obšla. Egijeva nagrada pa nedvomno ni zadnja, saj ustvaija naprej s podvojeno močjo.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj.
V	izboru sodelujejo v mesecu aprilu 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefon: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d. o. o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev.
V	Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Mirni Trebeč, Kajuhova 4, 4000 Kranj. Vrednostna pisma prejmejo: Pavla Zalokar, Spodnje Gorje 100, 4247 Zgornje Goije; Simona Pernuš, Srednja Bela 20, 4205 Preddvor in Štefka Tršan, Valbur-ga 42/A, 1216 Smlednik. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Neda Golmajer, Gubčeva 12b, 4240 Radovljica; Tončka Lipar, Krvavška 7, 4207 Cerklje; Aljoša Erman, Ovsiše 49, 4244 Podnart; Draga l\irk, Žirovnica 25, 4274 Žirovnica; Jure Česen, Pavšičeva 24, 1370 Logatec in Brigita Bremec, Blejska Dobrava 114, 4273 Blejska Dobrava (pri blagajni pokažite le osebni dokument).

r,
. vi:. - ■ .
SEDMICA
Dobro jutro, Evropa
Jutri bo Slovenija postala članica Evropske zveze. Dan je že vnaprej razglašen za zgodovinski. Ampak tudi 1. december 1918, ko smo se pridružili hrvaško-srbski politični destina-ciji, je bil zgodovinski. In 29. november 1943, ko so predstavniki jugoslovanskih narodov položili temelje novi demokratični (tako so takrat temu pač rekli) Jugoslaviji. Za slednjo nekateri še vedno žalujejo. Hočem reči, politične tvorbe nastajajo in izginjajo. So svojevrsten poli-
tični uroboros v smislu: moj začetek je tvoj konec.
Ergo, zgodovinski je samo narod. Slovenci, denimo, imamo svoje korenine v 7. stoletju po Kristusu. Kako dolgo v prihodnost bo naša zgodovina še segala, pa ni odvisno od relativno kratkotrajnih političnih zvez in oblik, od političnega okolja torej, temveč od naše notranje energije. Zato se mi zdi cirkus, ki nam ga za jutrišnji dan pripravlja državna in občinska nomenklatura, veliko pretiravanje. In zapravljanje denarja. Na to nekateri pomislijo samo v zvezi z določenimi referendumi ali papeževimi obiski - do česar imajo, se razume, vso pravico. Nekdo pač mora misliti tudi na finance.
Kot rečeno, naše preživetje ne bo odvisno od aktualnega političnega združevanja evropskih narodov, ampak od nas samih. To me skrbi. Prvi postulat preživetja je pozitivna rodnost. če se rodnost v Sloveniji ne poveča, je vprašanje, ali bomo doživeli konec stoletja. Seveda bi bilo brezupno in komično od vlade pričakovati, da bi mladino silila v po-
Venera Shop, d. o. o., Zg. Jezersko 82,4206 Zg. Jezersko,
redno zaposli osebi na delovnem mestu:
1.	Uvozno-izvozni referent - knjigovodja.
Delovno mesto je v Kranju.
Zahtevani pogoji: najmanj 5. stopnja izobrazbe ekonomsko-komercialne smeri, aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, poznavanje napredne uporabe orodij Microsoft Office in programov za trgovsko evidenco, najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delih, komunikativnost, samostojnost, vestnost in natančnost pri delu.
2.	Komercialist za veleprodajni program.
Delovno mesto je v Kranju in po terenu za Slovenijo.
Zahtevani pogoji: najmanj 5. stopnja izobrazbe ekonomsko-komercialne smeri, znanje tujega jezika, poznavanje dela z orodji Microsoft Office, najmanj pet let delovnih izkušenj v terenski prodaji, samostojnost in visoka motiviranost za delo, lasten prevoz. Plačilo je vezano na rezultate prodaje. Kandidatom ponujamo dinamično in stimulativno delo v urejenem kolektivu. Delovni razmerji bomo sklenili za nedoločen čas s šestmesečno poskusno dobo.
Pismene prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na: Venera Shop, d. o. o., Zg. Jezersko 82, 4206 Zg. Jezersko, v 15 dneh po objavi.
steljo. To bi bilo približno tako, kot Jiomoseksualce siliti v seks z nasprotnim spolom. Vseeno pa lahko vlada s svojimi mehanizmi vpliva tudi na večjo rodnost. Recimo, s konsistentno socialno politiko in z (nenavidez-nim) zniževanjem brezposelnosti. Ne iz ene ne iz druge nacionalne teme vlada ni opravila izpita. Da samomorov, še zlasti med mladimi, sploh ne omenjam.
Drugi postulat našega preživetja je jezik. Pa ne jezik mladih, ki komunicirajo v slengu, v katerem mrgoli angleških popa-čenk. Slovenskega jezika ne ogrožajo niti tuji nazivi firm in odurno slabi prevodi tujih prodajnih artiklov. Niti bahanje slovenskih politikov z znanjem drugih evropskih jezikov v inšti-tucijah EZ. Slovenski jezik je ogrožen na drugih in višjih ravneh ter od znotraj. Prvič. Slovenščina je ogrožena zaradi dejstva, da se otroci slovnico učijo iz besedil, namesto da bi se učili slovnico kot takšno. (Za to je odgovoren minister Slavko Gaber.) Drugič. Uporabniki slovenskega jezika posnemajo angleško zgradbo stavka in pravopisa. Recimo, uporabo velike začetnice. (Izvirni greh je internet.) Tretjič. Zaradi prezrtja in nepoznavanja pravil slovenske slovnice se v slovenska besedila vnašajo angleški vzorci. (Za to
v
je spet kriv minister Gaber.) Če-
trtič. Slovenska strokovna terminologija se ne razvija. (Za to so odgovorni rektorji univerz in predsednik SAZU.) Petič. Vlada škrtari pri denarju za izdelavo temeljnih, še manjkajočih del o slovenščini. Na primer eno-jezičnega slovarja slovenskega jezika, sinonimnega slovarja, slovarja novejšega slovenskega besedja, frazeološkega in va-lenčnega slovaija in tako naprej. Zadnji čas torej je, da se začnemo ukvarjati sami s seboj.
Marjeta Smolnikar
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
89.8
91.1
96.3
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora. si
BLEJSKI OTOK - RAZPIS ZA ODDAJO GOSTINSKEGA LOKALA
Iščemo najemnika za nedoločen čas za dejavnost kavarne v hiši in na ploščadi na otoku od 15. maja 2004 dalje. Pričakujemo ponudbe s ceno, ki vključuje lastno opremo. Prednost imajo ponudniki z gostinsko prakso. Pogoji: garancija - hipoteka za izselitev v primeru neplačila najemnine.
BDP, d. o. o., Župnijski urad Bled,
Riklijeva cesta 26. 4260 BLED
R A -N

C
CQ
f9
www.gorenjskiglas
s 1

i^r/
VS*"'.s — v ^X^N .<'<•
rs*
o
0 ^
M
3
1 6
Piše Milena Miklavčič
Usode

Ko se srce vname
Štefka je bila tisti dan kar naprej slabe volje. Premišljevala je, kaj se lahko zgodi doma, ko bodo otroci sami pripravljali kosilo. V mislih si je slikala najbolj drzne prizore, kako pozabijo ugasniti plin na štedilniku, zapreti vodo i-kopalnici ali - bognedaj - da pozabijo kljuČ v vhodnih vratih ključavnici. Prej, preden so se pripeljali i' Celje, se je že tako tresla od strahu, da jo je kar dušilo. Toda na srečo je imela vsaj njena šefica malo prisebnosti in pameti. Posodila ji je mobilni telefon, da se je na lastna ušesa prepričala, da je doma vse lepo in prav in da se svet niti slučajno ne podira, ker gre ona po svoje.
''To je bil zame velik šok. Po eni strani sem ugotovila, da so otroci samostojni in da se znajdejo tudi brez mene in v srcu mi je nehote zaglodal črviček ljubosumnosti. Ne potrebujejo me več, sem si rekla, in medtem ko sem si oddahnila, mi je bilo tudi hudo, ker sem se počutila odveč in nekoristno. Toda telefonski klic je bil zdravilen vsaj v toliko, da sem se pridružila drugim na avtobusu. Ko so začeli peti slovenske narodne, sem jim "posodila'' še svoj glas in nenadoma sem se zelo dobro počutilo," niza spomine Štefka.
Na enem od postajališč avtoceste so se ustavili na znanih kremšnitah. Mimogrede, ne da bi vedela kdaj, je k njeni mizi prisedel starejši moški, in kot bi mignil, sta se zapletla v pogovor. Povedal ji je, da je upokojen, vendar da se doma dolgočasi, ker nima kaj početi. Iz naključnih besed je kmalu ugotovila, da mora biti ali ločen ali pa vdövec, vendar se ga ni upala vprašati, da ne bi podrla zanimivega poznanst\'a, ki ji je postajalo vedno bolj všeč. Omenil ji je, da je včasih v Ljubljani po parkih sadil rože, da je 1)11 vešč v tem poslu in da so ga imeli radi, ker je bil nekaj posebnega. Štefka je vpijala njegove besede in vsaka izmed njih ji je bila sveta. Še nikoli ni imela opravka s prevaranti in lažnivci, zato jo je njen novopečeni prijatelj Jože lahko vrtel na ražnju kot mlado pečenko.
"Bila sem zmedena, smejala sem se tja v tri dni, zardevala sem in obnašala sem se v
vseh pogledih neumno, " je še zmeraj polna obtoževanj na svoj račun.
"Ko bi imela vsaj malo pameti v svoji puhli glavi, se to, kar se je, ne bi zgodilo ..."
Preden so prispeli do kmetije, ki so si jo nameravali ogledati, je bila Štefka že "kuhana in pečena". Jože se je prisedel k njej in ves Čas se je smejala njegovim šalam, sprejela je povabilo na kavo in kar je bilo najhuje: pozabila je na otroke, ki so bili doma sami.
Dan, ki ga je preživela, je bil zanjo eden najlepših v zadnjem obdobju njenega življenja. Še zlata sinova matura je za nekaj hipov utonila v pozabo.
"Zdelo se mi je popolnoma razumljivo, da na koncu sprejmem njegovo povabilo, da se
naslednji dan spet srečava," je nadaljevala Štefka. Čeprgv je rekla, da ni živčna, si je lomila prste in si gladila lase, toda kljub temu je vztrajno pripovedovala naprej.
Jože jo je začel redno čakati pred cvetličarno. Toda kdaj pa kdaj je šefica ni potrebovala in takrat je ostala doma. Seveda ji ni na kraj pameti padlo, da bi o tem razlagala še Jožetu. Dokler ni nekoč pozvonil na vratih. Štefka je bila šokirana in zmedena, ko mu jih je odprla. Niti v najbolj drznih sanjah si ni predstavljala, da že ve, kje stanuje. V isti sapi, ko ji je razlagal, kako se je zanjo bal in kako jo pogreša, ji je očital, da ga ne mara več, ker ga je pustila stati na dežju toliko časa.
Prvo, na kar je Štefka pomislila, je bilo dejstvo, da otrok, na sreČo, ni bilo doma. Povabila ga je, naj vstopi.
Ni mu bilo treba dvakrat reči. Obraz se mu je v hipu razvedril in bil je videti zadovoljen, zlasti še, ko sta prišla v kuhinjo, kjer se je svetilo od čistoče. Štefka je imela rada red in pri njej bi težko naleteli na nepomito posodo.
Ko se je Jože usedel, se je zdelo, da je pozabil na čas. Štefka je bila nekaj Časa vesela, da ji dela družbo, potem pa jo je začelo skrbeti, kaj bodo rekli otroci, če se slučajno nepričakovano vrnejo iz šole. Na v^t» možne načine ga je pregovarjala, da bi Šel z njo do trgovine in na "plac", toda zdelo se je, kot da je ne razume.
Zadovoljen je predel na stolu, popil že dve kavi, pojedel ves jabolčni zavitek, ki ga je hranila za posladek po kosilu. Od časa do časa jo je zaljubljeno pogledal in ji omenil, da si brez nje ne more več predstavljati življenja.
"Saj veš, kakšne smo ženske! Silno nam godi, če slišimo kakšno lepo besedo! Jaz pa sem bila sploh dovzetna za to, saj sem bila že vrsto let vdova. Moj pokojni mož tudi ni bil tak, da bi dosti govoril o ljubezni, zato se mi je srce kar tajalo, ko sem poslušala Jožeta. Takoj je opazil, da mi je všeč, in potem je šel v napad
•
z novimi topovi.
Pri Štefki je zanimivo to, da se zelo dobro spominja podrobnosti. Vsega, kar se je kdaj zgodilo, lahko določi do minute natančno. In tudi tega, ko jo je poskušal nerodno objeti in stisniti k sebi, ji je ostalo v spominu točno tako, kot se je v resnici dogajalo.
"Po eni strani se mi je zdelo božansko, po drugi strani pa me je motil ostri vonj po potu. Sama nase sem bila jezna, ko sem se vprašala, kdaj neki se je ta človek nazadnje umil. Potem me je i' trenutku postalo sram takih misli in tudi zato sem mu dovolila, da me je na koncu celo poljubil. Nič nisem čutila ob tistem dotiku. Nobenih mravljincev ali česa podobnega. Ko je hotel nadaljevati, sem ga prijela za roko in ga odmaknila od sebe. Ne morem, sem mu rekla, sin bo vsak trenutek prišel domov. Hehehe, samo čakala sem, da bo zaklel in me poslal k vragu, toda zadržal se je. Na srečo ni imel nič proti, da sva potem oba odšla iz stanovanja po opravkih ... "
Toda z njegovim odhodom avanture ni bilo konec. Nasprotno, šele začela se je. In z njo Štefkina kalvarija, ko ji je novopečeni "ljubimec" začel viseti na vratih ob vseh mogočih in nemogočih urah dneva. Ko jo je klical po telefonu, jo obiskoval v službi in jo zasledoval po mestu ...
(konec prihodi^jič)
Petek, 30. aprila 2004
GORENJSKA V EU / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Prost pretok delovne sile v Evropski uniji sicer načeloma pomeni, da se bomo lahko Slovenci zaposlovali v katerikoli od 25 držav članic, enako tudi drugi pri nas.
Toda v resnici spremembe dosedanjih režimov zaposlovanja še ne bodo tako hitre.
Prost pretok ljudi vsebuje prosto gibanje delavcev, priznavanje poklicnih kvalifikacij, koordinacijo sistemov socialne varnosti, državljanske pravice. Stare članice Evropske , unije so si že v predhodnih pogajanjih
starih držav članic EU, se bodo torej zaposlovali po pravilih, ki veljajo v tej državi, oziroma pod pogoji, o katerih sta se ali se še bosta dogovorili Slovenija in ta država v posebnih dvostranskih sporazumih. Slovenija si na-
tri odstotke. Kako se bomo torej Slovenci po 1. maju zaposlovali v starih državah EU? Ponekod bo mogoče vstopati na trg dela, če ne bo na voljo domačih delavcev, drugje bodo uvedli kvote za zaposlitev, spet drugje ne bodo veljale omejitve za deficitarne poklice ... Natančnejša pravila bodo jasna šele po 1. maju, kajti nekatere, države še niso izrekle zadnje besede. Za slovenske državljane, ki že delajo v kateri od držav članic, pa bo po 1. maju bolje. Tisti, ki imajo tam že sedaj delovno dovoljenje za 12 mesecev ali več, imajo tudi po preteku delovnega dovoljenja dostop na trg dela.
To denimo velja za Slovence, zaposlene v sosednji Avstriji, ki je našim državljanom izdala 7800 delovnih dovoljenj, od ka-
terih jih je tri četrtine tam že veČ kot leto. Teh uvajanje prehodnega obdobja ne bo prizadelo. Sicer pa sta se Vlado Dimovski in avstrijski minister za gospodarstvo in delo Martin Bartenstein prav pred kratkim dogovaijala o sklenitvi dvostranskega sporazuma s področja zaposlovanja, ki bi zagotovil boljši pretok informacij o stanju na trgu dela, prostih delovnih mestih, iskalcih zaposlitve in omogočil lažje zaposlovanje delavcev iz obeh držav v deficitarnih poklicih.
Sicer pa se državi dogovaijata tudi o sodelovanju v izobraževalnih programih, usposabljanju, pripravništvu in drugih podobnih vprašanjih, povezanih s skupnimi gospodarskimi interesi, zlasti na maloobmejnih območjih.
Slovenija po načelu vzajemnosti in recipročnosti enake ukrepe zaposlovanja, ki veljajo za nase državljane v kateri od teh držav, uvaja tudi za delavce teh držav. Ko govorimo o prostem pretoku delovne sile v novi Evropi, nas najbolj zanima, kakšne možnosti bodo imeli naši državljani drugje, zlasti v razvitejših državah, manj pa v državah, ki hkrati s Slovenijo vstopajo v EU. Med novimi članicami EU bo načelo prostega pretoka delavcev že veljalo.
Kako bomo morebitne delavce iz teh držav sprejeli v Sloveniji? Vzpostavili bomo ustrezne mehanizme za spremljanje dogajanja na trgu" delovne sile in za spremljanje iskalcev zaposlitve iz teh držav. Ti bodo morali imeti pri nas znanega delodajal-
ca ali pa dokazovati obvezna sredstva za preživljanje, kajti pri nas na zavodu za zaposlovanje ne bodo mogli prejemati socialnih nadomestil ali pomoči. Sicer pa bodo imeli delavci iz novih držav članic sedaj pri zaposlovanju pri nas prednost pred delavci iz "tretjih" držav. Staša Baloh Plahutnik pravi, da bomo v Sloveniji natančno spremljali trg delovne sile in skladno s potrebami določali letno izdajanje delovnih dovoljenj za delavce iz tretjih držav. Lanska kvota ni bila dosežena, letošnja pa je 17 tisoč delovnih dovoljenj. Glede pogojev za pridobitev delovnih dovoljenj pa po 1. maju v Sloveniji ne bo sprememb.
Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki
V nekaterih deficitarnih poklicih nikjer v Evropi ni težko dobiti službe, kar velja tudi za več poklicev v zdravstvu.
zagotovile, da bo na tem področju za nove članice veljalo prehodno obdobje, saj jih je bilo strah množičnega priliva delovne sile na njihov občutljivi trg dela. Prehodno obdobje je razdeljeno na tri obdobja, ki trajajo dve, tri in znova dve leti, kar pomeni, da bodo sedanje članice EU dve leti Še ohranile nacionalno zakonodajo na področju zaposlovanja iz drugih držav, nato pa se bodo glede na vplive na svoje trge dela odločile, ali bodo prehodno obdobje podaljšale ali ne. Še vedno torej ni enotnega režima, pač pa velja 15 različnih. Slovenski državljani, ki bodo iskali delo v kateri od
mreč prizadeva skleniti bilateralne sporazume z dosedanjimi članicami EU in tako svojim državljanom omogočiti dostop do njihovih trgov dela. Slovenija s svojo nizko stopnjo brezposelnosti ne ogroža nobenega trga dela, meni Staša Baloh Plahutnik, državna sekretarka za zaposlovanje pri Ministrstvu za aelo, družino in socialne zadeve. Tudi posebna raziskava Evropske komisije, ki je ocenila migracijske tokove iz Slovenije na tuje trge in obratno, kaže, da ne bodo ravno veliki. Odtok delavcev iz Slovenije utegne znašati komaj odstotek, priliv v Slovenijo pa naj bi bil od dva do
službo na južno
Ko je bil referendum za vstop Slovenije v Evropsko unijo, je Janko Šporar s Hrušice glasoval "za". In še enkrat bi, pravi, četudi je zaradi članstva v Uniji kot carinik zgubil službo v bližini doma in se mora že od oktobra voziti na
delo na južno mejo s Hrvaško.
A tudi na južni meji se zgodba s severne meje lahko ponovi, soseda Hrvaška si že prizadeva, da bi čim prej vstopila v Evropsko unijo. Kdaj se bo to zgodilo, je še velika neznanka, a vendarle: bojazen, povezana s službo, ostaja.
v
Janko Sporar je po poklicu strojni tehnik. Najprej je bil zaposlen kot konstruktor dvigal v ljubljanskem IMP-ju, a ker so takrat v podjetju predvsem na mlade zelo pritiskali, da bi delali v Iraku, je začel iskati drugo
službo. Koje 1982. leta carinska služba iskala carinike, se je javil in bil sprejet. Najprej je služboval na železniški postaji na Jesenicah, nato na vseh gorenjskih mejnih prehodih severne državne meje od Ljubelja do Rateč (le
Socialna varnost povsod zagotovljena
Prost pretok delovne sile v Evropski uniji predvideva tudi enako obravnavo vseh delavcev pri uveljavljanju pravic iz socialnih zavarovanj in drugih sistemov socialne varnosti v primeru, če se zaposlijo v drugi državi.
Ljubljana - Doslej so te pravice urejali medsebojni sporazumi o socialni varnosti in zavarovanju med državami, z vstopom v Evropsko unyo pa tudi za Slovenijo začne vezati posebna uredba, ki ureja te pravice in določa pravila koordinac^e med različnimi nacionalnimi zakonodajami držav članic na področju socialne varnosti, je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski.
Družine bodo imele pravico do otroških dodatkov ne glede na to, ali otroci živijo s starši v državi, kjer delajo, ali pa v domovini.
Kdor bo živel in delal v drugi državi Evropske unije, bo zanj veljala zakonodaja te države, omenjena uredba, ki za "stare" članice velja že od leta 4971, pa temelji na načelih enakega obravnavanja državljanov, izključne uporabe zakonodaje ene same države, pravilih sef>tevanja obdobij, preprečevanju prekrivanja dajatev in pravilu "izvoza" (izplačevanja) dajatev v drugo državo članico. Državna sekretarka Nataša Belopavlovič in vodja koordinacije Renata Cvelbar
Bek z ministrstva sta pojasnili, kako bodo lahko delavci migranti na teh temeljih uveljavljali posamezne pravice zase in za svoje družine. V zvezi z materinstvom vsaka država članica zagotavlja nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi poroda in varstva otroka v skladu s svojo zakonodajo. To pomeni, da denimo za slovensko državljanko, zaposleno v Franciji, velja francoska zakonodaja. Če je za pridobitev pravice določeno obdobje zavarovanja, se v to obdo-
bje šteje tudi doba, ki jo je posameznica pridobila v drugi državi. Družinske dajatve (denimo otroške dodatke) načeloma zagotavlja država, kjer je delavec zaposlen, in sicer v obeh prime- ■ rih: če otroci prebivajo skupaj s starši v isti državi ali pa imajo prebivališče v drugi državi. Če bi bil isti družinski član v istem obdobju upravičen do dajatev iz dveh držav, mu pripada dajatev države, kjer stalno prebiva. če bi bila nižja, kot če bi prebival v državi zaposlitve, dobi najvišji znesek, razliko pa plaČa država z nižjo dajatvijo. Pri pokojninskem zavarovanju uredba določa seštevanje zavarovalnih dob, pridobljenih v dveh, treh ali več državah. Na podlagi dobe, izpolnjene v posamezni državi, nosilec zavarovanja v tej državi odmeri in izplačuje svoj del pokojnine.
To pomeni, da ima delavec, ki je denimo delal v dveh ali treh državah, tri pokojnine, njihova višina pa je odvisna od časa zavarovanja v posamezni državi.
Pri nadomestilih za čas brez-
t
poselnosti velja, da se načeloma dodelijo po zakonodaji, kjer je posameznik izgubil delo. V primerih obmejnih delavcev je za nadomestilo pristojna država, kjer delavec prebiva. Možen je izvoz dajatve za tri mesece, vendar se morata o tem prej dogovoriti zavoda za zaposlovanje obeh držav. Tudi tu velja pravilo seštevanja delovne dobe, če je
za pridobitev dajatve potrebno obdobje zavarovanja. Pri zdravstvenih storitvah, zdravilih in pripomočkih velja, da jih zagotavljajo posamezne Članice skladno s svojo zakonodajo. Delavec je zdravstveno zavarovan tam, kjer dela, izjema pa so napoteni delavci, ki so zavarovani v Sloveniji, čeprav denimo delajo v Avstriji. Sicer pa bo po 1. juniju enotna zdravstvena kartica poenotila storitve v vseh državah članicah EU. Socialne pravice lahko delavci
migranti in njihove družine uveljavljajo bodisi doma bodisi v tuji državi, kjer je pač po njihovi presoji ugodneje. Obstajajo različne kombinacije, pravijo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer o tem v kratkem pripravljajo posebno brošuro. Porodniški dopust in prejemki v tem času pa so za slovenske matere zagotovo najbolj ugodni doma, kjer je od vseh 25 evropskih držav najdaljši porodniški dopust in ves čas stoodstotno nadomestilo. V evropskih državah pa je to zelo različno urejeno. Matere imajo ponekod sicer možnost tudi do triletne odsotnosti z dela in potem možnost vrnitve k istemu delodajalcu, nimajo pa celotne odsotnosti plačane, pravi državna sekretarka Nataša Belopavlovič.


Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki
na Jezerskem ni bil), priložnostno pa tudi na drugih. Najdlje, kar dvanajst let, je preživel na mejnem prehodu Karavanke, na vstopni kontroli na avstrijski strani prehoda.
Ko je slovenska politika kot svojo usmeritev sprejela čimprejšnji vstop v Evropsko unijo, so cariniki na podlagi izkušenj drugih držav že vedeli, da potlej na t. i. notranjih mejah ne bo več carinske kontrole in da za zaposlene na teh mejah tudi ne bo več dela. Prepričanje, da je državna služba varna, carinska pa Še posebej, je začelo plahneti. Na začetku so govorili o velikih številkah odvečnih delavcev, dvom pa je bil Še toliko večji, ker nismo vedeli, kako bo država reševala problem presežkov, pravi Janko Šporar in ob tem poudarja, da jih država ni pustila na cedilu - nihče v carinski službi ni ostal brez dela, vse pa
v
tudi ni idealno. Se najbolj zameri državi, da ni z dokupom let omogočila upokojitve starejšim carinikom, saj bi s tem izpraznjena delovna mesta lahko ponudila carinikom iz srednje generacije.
V jeseniškem carinskem uradu so presežek delavcev večinoma rešili z zaposlitvijo v generalnem in ljubljanskem carinskem uradu, v zaporih, davčni službi in drugih državnih organih. Nekateri cariniki, ki so jih razporedili na delo v ljubljanski urad, se morajo voziti na delo v Metliko, med njimi je tudi Janko Šporar. Ko sem lani poleti zvedel za odločitev, sem se najprej spraševal, češ - zakaj ravno jaz, zakaj ne mlajši ... Spremembo sem težko sprejel, še posebej zato, ker imam doma bolnega očeta, razlaga Janko, ki je 10. oktobra lani prvič odšel službovat na južno mejo. Odtlej se približno desetkrat na mesec odpelje s Hrušice približno 175 kilometrov daleč do Metlike, kjer je carinska izpostava ljubljanskega urada, nato še od dvajset do štirideset kilometrov do maloobmejnih prehodov Krmačina,
v
Božakovo, Krasinec, Zuniči in Sodevci. "V izpostavi nam gredo z razporeditvijo delovnega časa zelo na roke, tudi sodelavci
A
in šefi so nas lepo sprejeli," pra-
f9

V
vi Janko Sporar, ki priznava, da ni nikdar razmišljal, da bo kot carinik spoznaval Belo krajino in kraje ob slovensko-hrvaški meji. V slabih sedmih mesecih se je že precej navadil dela na južni meji, tudi vožnje, ki v lepem vremenu traja v eno smer približno dve uri in pol, precej dlje pa tedaj, ko je sneg ali megla. "Dokler bom zdrav, me ne skrbi, ne vem pa, kako bo potlej, ko bodo začele pešati moči. Bom zmogel tako delati do upokojitve?" je ena negotovost, druga je povezana z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. "Zdaj sem
Janko Šporar
star 46 let in imam 25 let delovne dobe, do upokojitve bom delal še približno petnajst let, v tem času pa bo HrvaŠka bržkone tudi že postala članica Evropske unije. Takrat se bo zgodba s severne meje ponovila, upam le, da nas država tudi tedaj ne bo pustila na cedilu," pravi Janko Šporar in dodaja, daje težko pri tej starosti razmišljati o preusmeritvi v drugo dejavnost, še posebej zato, ker zaposlenim v državni službi ni bilo nikoli dovoljeno, da bi se hkrati ukvarjali Še s kako drugo dejavnostjo.
Selitev s severne na južno mejo je povzročila tudi druge spremembe. Janko je za dolgo vožnjo s Hrušice v Belo krajino moral kupiti boljši avto, stroški za telefoniranje so porasli, družinske navade so se spremenile, manj je prostega časa ...
Cveto Zaplotnik


L'

GORENJSKI GLAS
STRAN
GORENJSKA V EU / info@g-glas.si
Petek, 30. aprila 2004
Slovenski izobraževalni sistem je primerljiv s skandinavskimi.
Pri reformi slovenskega izobraževalnega sistema so se strokovnjaki v marsičem zgledovali po skandinavskih sistemih - obvezni del izobraževanja imajo namreč urejeno podobno kot Slovenca. Izobraževanje v njihovih osnovnih šolah traja devet do deset let, podobno kot v Sloveniji, medtem ko morajo v drugih evropskih državah učenci najprej končati štiri- do šestletno primarno šolo, nato pa se morajo vpisati v obvezno nižjo sekundarno šolo. V nekaterih državah spada v obvezno izobraževanje tudi eno ali več let višje sekundarne šole, primerljive z našimi srednjimi šolami, v nekaterih pa celo del predšolske vzgoje.
V večini evropskih držav otroci v obvezno izobraževanje vstopijo s šestimi leti, v Severni Irski in na Nizozemskem celo s štirimi leti, na Cipru in v Liecht-nsteinu pa je denimo obvezna tudi priprava na šolo.
Obvezno izobraževanje se začne med četrtim in sedmim letom otrokove starosti in traja do štirinajstega ali petnajstega leta starosti, na Madžarskem celo do sedemnajstega. V Sloveniji, skandinavskih državah in na Portugalskem je obdobje obveznega izobraževanja enako osnovni šoli, medtem ko se na
v
Češkem in Madžarskem učenci po četrtem razredu že odločajo med nadaljnjim izobraževanjem v osnovni šoli in vpisom v "nižjo" gimnazijo. Druga polovica evropskih držav "stopnjuje" obvezno izobraževanje na primarno, nižjo sekundarno in višjo sekundarno stopnjo. Šole na primarni stopnji so primerljive z našima prvima dvema obdobjema devetletke, nižje sekundarno izobraževanje pa z zadnjim tri-letjem. "Izobraževanje je v vseh evropskih državah obvezno vsaj devet let, zato v nekaterih državah sega še v prvi ali drugi let-
nik srednje šole, na primer v Avstriji, Belgiji, Franciji, Italiji, Bolgariji, na Slovaškem in v Združenem kraljestvu. Najdaljšo obveznost, in sicer 13 let, je določila Madžarska," pojasnjuje Tatjana Plevnik z ministrstva za šolstvo, znanost in šport.
Pri štirih letih v "malo šolo"
V Liechtensteinu in na Cipru, do nedavnega pa tudi na Madžarskem, se obvezna vzgoja in izobraževanje začne že na predšolski ravni, podobno kot je imela Slovenija pred uvedbo devetletke obvezno enoletno pripravo na osemletno osnovno šolo. Zgodnjo zunanjo diferenciacijo pa poznajo na Slovaškem, Madžarskem in Češkem. "Tu imajo učenci po četrtem oziroma petem razredu možnost, da bodisi nadaljujejo šolanje v 'osnovni šoli' ah se vključijo v nižjo gimnazijo," je razložila Tatjana Plevnik. V Liechtensteinu so otroci, stari štiri ali pet let, na Cipru pa otroci stari pet let in pol, vključeni še v predprimarno izobraževanje. To pomeni začetno obdobje organiziranega poučevanja, ki je namenjeno vpeljevanju zelo majh-
Obvezno izobraževanje v večini evropskih držav traja devet let, najdlje na Madžarskem -13 let
nih otrok v okolje, podobno šolskemu. Namenjeno je postopnemu premoščanju razlik med domačim in šolskim okoljem. Vanj so vključeni otroci od najmanj četrtega leta do starosti, ki se zahteva za vstop v obvezno primarno izobraževanje.
Finska svetel zgled
"Anglosaksonski tip izobraževalnega sistema s tremi stopnjami v obveznem delu je najbolj razširjen v svetu in tudi zelo učinkovit, če ga merimo z udeleženostjo populacije v univerzitetnem izobraževanju," je raz-
ložila Tatjana Plevnik. Mednarodne primerj ave OECD (TIMSS, PISA) dosežkov učencev in dijakov pa kažejo, da so sistemi, v katerih ni zgodnjega ločevanja na poklicno in splošno šolo, zelo kakovostni. Kot svetel zgled Tatjana Plevnik pri tem postavlja Finsko. "Ne samo zaradi izobraževalnih izidov, ampak predvsem zato, ker se tam ne osredotočajo zgolj na rezultate izobraževanja, ampak bolj na učni proces, v katerem tudi s pomočjo ocenjevanja vodijo in spodbujajo učence k učenju ter razvoju in krepitvi njiho-
ve samopodobe. Poudarki v finski osnovni šoli so na krepitvi učenčeve samozavesti, prepoznavanju lastnih zmogljivosti, znanja in spretnosti, usposabljanju učenca, da bo znal graditi svojo samopodobo, spodbujanju k zastavljanju lastnih ciljev in uvidu različnih priložnosti.
Jasen in pregleden sistem
Učenec ali dijak sta v finski šoh vedno v ospredju. Njihov sistem je preprost, jasen, pregle-* den, daje dobre rezultate, v njem se učenci in učitelji dobro počutijo, našteva Tatjana Plev-
nik. "Finska je država, ki z velikim uspehom združuje zagotavljanje enakih možnosti za izobraževanje s kakovostjo sistema." Njihov sistem je zelo prožen, še dodaja Tatjana Plevnik. Občinam in šolam prepuščajo možnost, da prilagajajo urnike glede na specifične potrebe okolja, možnosti zaposlovanja in nadaljnjega izobraževanja. "S spremembami zakona o osnovni Šoli gre tudi naša država v to smer." Predmetnik v finski šoli je sestavljen tako, da so predmeti organizirani po področjih in tematskih sklopih. "Pri nas bi v tem primeru verjetno najprej morali premagali želje posameznih strok po samostojnih predmetih.".
Primerjava finske sheme celotnega izobraževalnega sistema od osnovne šole do univerze z našo pokaže precej podobnosti, pa tudi nekaj pomembnih razlik.. Njihov sistem, poudarja sogovornica, je zelo preprost in pregleden. "Med stopnjami in vrstami izobraževanja je mogoče prestopati in prehajati brez ovir in v vse smeri. Cilj je usmerjati in razvijati izobraževanje po načelih vseživljenjske-ga učenja in primerljivosti z učinkovitimi izobraževalnimi sistemi v svetu." Slovenski izobraževalni sistem je na po-osnovnošolskih ravneh notranje bolj razčlenjen, zapleten, slabše prehoden, redno izobraževanje je daljše.
Mateja Rant, foto: Tina Doki
Tinka Bizjak, vodja oddelka za obvezno zdravstveno zavarovanje na ZZZS, Območni enoti Kranj
Nujne zdravniške pomoči v tujini ne bo treba plačati, slednje bo storil ZZZS. Junija nova evropska kartica zdravstvenega zavarovanja.
Kranj - Dvainštiridesetletni Jože je del letošnjih zimskih počitnic preživel na smučanju v Franciji, ki se je zai^ slabo končalo, saj si je hudo poškodoval koleno. S smučišča so ga morali v dolino prepeljati reševalci. Ker pri sebi ni imel dovolj gotovine, so za plačilo zadržali i\|egove smuči. Po zdravniški oskrbi je morala Jožetova žena plačati račun, kajti šele potem so mu vrnili smuči in je lahko zapustil bolnišnico.
Nujne zdravstvene storitve je bilo doslej v večini držav treba plačati, kako pa bo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo (EU)? Bomo Slovenci morali tudi v prihodnje na potovanju imeti s seboj dovolj gotovine za plačilo nujne zdravniške pomoči, ali pa bo zdravstvena ustanova v tujini račun poslala slovenskemu zavodu za zdravstveno zavarovanje? O novostih po vstopu Slovenije v EU smo se pogovarjali 'S Tinko Bizjak, vodjo oddelka za obvezno zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Območni enoti Kranj.
Vstop Slovenije v EU bo prinesel novosti tudi na področju zdravstvenega zavarovanja. Povečalo naj bi se število držav, v katerih bomo Slovenci lahko uveljavljali pravice do nujnih zdravstvenih storitev.
"S 1. majem, ko bo Slovenija postala polnopravna članica EU, se bo zelo povečalo število držav, v katerih bodo osebe, ki imajo v Sloveniji urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, lahko uveljavljale pravico do nujnih zdravstvenih storitev v breme zavoda med začasnim bivanjem v tujini. Razlika ne bo v
obsegu pravic, slednji ostane enak, torej nujno zdravljenje, spremenil se bo način njihovega uveljavljanja."
Kako bomo lahko v tujini uveljavljali svoje pravice do nujnega zdravljenja in medicinske pomoči?
"Za to bomo potrebovali evropski obrazec E 111 SI, ki bo veljal tudi v državah, kjer so bili slovenski državljani doslej samoplačniki. Po 1. maju bodo brezplačno lahko dobili nujno zdravniško pomoč pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže, ker bodo z omenjenim obrazcem potrdili, da so v Sloveniji zdravstveno zavarovani in da je ZZZS plačnik storitev. Obrazec bo veljaven tri mesece, zavarovane osebe ga bodo brezplačno, vsaj tri dni pred potovanjem, lahko naročile na samopostrežnih terminalih in spletnih straneh ZZZS, dobile pa ga bodo tudi na območnih enotah. Če je potnik doslej potoval v države, s katerimi Slovenija ni imela sklenjenega mednarodnega sporazuma, je moral nujno zdravniško pomoč plačati sam, kol samoplačnik. To je veljalo na primer za Grčijo, Španijo, Portugalsko, po novem pa mu s

tem obrazcem takih storitev ne bo treba plačati. Zdaj se je razširil krog držav, kjer ne bo veČ samoplačnik, mednje sodijo tudi naslednje države: Ciper, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Latvija, Litva, Malta, Portugalska, Slova-
v	v
ška, Španija, Švedska, Islandija, Liechtenstein in Norveška. Doslej je imela Slovenija sklenjen tak dogovor z Nemčijo, Avstrijo, Belgijo, Italijo, Luxemburgom, Madžarsko, Nizozemsko, Poljsko in Veliko Britanijo.
Kako bo s plačilom nujne zdravniške pomoči na Hrvaškem ?
-"Za države, ki ne bodo vključene v EU, bodo še naprej veljali sporazumi. Slednje velja za Hrvaško, Makedonijo, Bolgarijo in Romunijo, kjer bodo veljavni sedanji konvencijski obrazci."
Po L juniju bomo v Sloveniji dobili evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Kaj nam bo slednja omogočala in kaj bo z veljavnos^o slovenske kartice?
Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja bo nadomestila obrazec E 111, zavarovanci pa jo bodo lahko brezplačno naročili po 1. juniju v izpostavah ZZZS in na samopostrežnih terminalih. Kartica bo veljavna tri mesece in bo potrjevala, da je njen imetnik v Sloveniji zdravstveno zavarovan, zato mu v tujini nujnih zdravstvenih storitev ne bo treba plačati, plačal jih bo ZZZS. V Sloveniji bo še naprej veljala slovenska kartica zdravstvenega zavarovanja."

'v ''/.v- •

t;,





Tinka Bizjak, vodja oddelka za obvezno zdravstveno zavarovanje na ZZZS, Območni enoti Kranj.
Našteto velja le za nujno zdravniško pomoč. Do kakšnih storitev bomo upravičeni brez plačila ?
"Obseg nujne zdravniške pomoči določi zdravnik, gre pa za nujne in neodložljive zdravstvene storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev in oskrbo ran ter preprečitev nenadnih poslabšanj kroničnih bolezni."
Ali pravice veljajo le za osebe, ki imajo v Sloveniji urejeno zdravstveno zavarovanje?
"Da, to je pogoj za uveljavljanje naštetih pravic, saj brez urejenega zavarovanja pravice in ugodnosti pri zdravljenju ne veljajo. Imeti morajo veljavno in potrjeno slovensko kartico zdravstvenega zavarovanja, brez slednje tudi evropske kartice ne bodo mogh dobiti."
Bomo pravice lahko uveljavljali le v državah EU ali tudi v državah evropskega gospodarskega prostora ?
"Pravico do nujnih zdravstvenih storitev bodo državljani Slovenije lahko uveljavljali tudi v državah evropskega gospodarskega prostora: Islandiji, Norveški in Liechtensteinu."
Ali novosti, kijih na področju zdravstvenega zavarovanja prinaša vstop v EU, pomenijo, da nam v prihodnje nujne zdravniške pomoči ne bo treba plačati in bo zdravstvena ustanova v tujini račun poslala ZZZS? Kaj pa v primeru načrtovanega zdravljenja in operacij?
"Da, storitev bo plačal ZZZS in nič veČ posameznik. Slednje ne velja v primerih, če gre posameznik v tujino na zdravljenje ali operacijo. Pravica do zdravljenja v tujini ostaja, ven-
yy

dar je treba izpeljati predpisani postopek.
Katere storitve bomo tudi v prihodnje morali doplačati in kolikšna bodo doplačila?
V Nemčiji je doplačilo za zdravniško in zobozdravniško oskrbo deset evrov, pri zdravilih in obvezah deset odstotkov vrednosti stroškov, kar je najmanj pet in največ deset evrov, nikoli pa več od dejanskih stroškov, bolnišnično oskrbo bo treba doplačati deset evrov dnevno, vendar največ za 28 dni v koledarskem letu, pri nujnih prevozih od, kraja nezgode do • najbližje javne zdravstvene ustanove pa bodo doplačila enaka kot pri zdravilih. Podatke o doplačilih nam pošiljajo tuje države; za Nemčijo so znani, za Italijo nimamo podatkov, v Avstriji pa je doplačilo za oskrbni dan v bolnišnici deset odstotkov
stroškov."
Naštete pravice veljajo le za javne zdravstvene ustanove. Kako bo s plačili storitev pri zasebnih zdravnikih v tujini?
"Pravice pri zasebnih zdravnikih ne veljajo, storitev bo treba tudi v prihodnje plačati v celoti, po vrnitvi pa bo zavarovanec lahko uveljavljal povračilo stroškov. ZZZS mora predložiti račune, zdravniško dokumentacijo, potrdilo o plačilu stroškov, zavod pa povrne stroške v višini opravljene storitve v javni zdravstveni ustanovi posamezne države in ne celotnega zneska."
Renata Škrjane, foto: Tina Doki
1..V .
Petek, 30. aprila 2004
OGLASI/ tnfo@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
H of er
sporoča
izvleček iz ponudbe
iSiVIANA torta
globoko zamrznjena, različne vrste, v zavoju 1.300 g
1.190
H of er
. J ' - -"i!
^ v/i
Vj__



€4,99

•f^wmi

I v

J'

1'
. 1 \ V

- -'i-

I ^.
> v
r
m ami C.
Rezano
v vsakem šopku je le ena vrsta cvetja, cena za en šopek

€2,99

TORTEN KON IG torta
globoko zamrznjena, različne vrste, v zavoju 700 g
s
SIT
951
€3,99

i :
i

t i
>
<
\ \ i .
J ;
i i
\ *
? , t
i '
'i
Salzburške Mozartove kroglice
v zavoju 340 g
SPRENGEL prvovrstne češnje
v zavoju 225 g
Choco Love
v zavoju 280 g

I bi k-
\ '».i» * /v,« v • '» ■ •

MOSER ROTH vrhunska čokolada
-temna čokolada ali -mlečna čokolada v zavoju 5 X 25 g
SfT
236
€ "iQQ
Merci
različne vrste, v zavoju 200 g
SCT
379
'p, .
me}y \ mercl



www.hofer.at
Hofer KG, A-4642 Sattledt, Hofer Straße 1
i
H
I i f
i \
Švicarsko drobno pecivo
različne vrste, v zavoju 100 g
CHOCEUR Orange ali Mints
v zavoju 300 g
srr
475
€1,99
SIT 284 Coconut-Kiss
v zavoju 150 g
€1,19
Hofer
Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracij s keg a materiala. Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij.
.ft.'

Vdihnite jo s polnimi pljuči, da si naberete novih moči!
5-dnevni polpenzion že od 40.500 SIT
«
7-dnevni polpenzion že od 56.700 SIT Cena vsebuje:
5 ali 7 poLpenzionov, neomejeno kopanje v hotelskih bazenih, posvet pri zdravniku, ena zdraviliška storitev, telovadba v telovadnici in v bazenu, zabavne prireditve in animacija.
UGODNI POPUSTI ZA OTROKE IN UPOKOJENCE
NOVO V MAJU
Popolnoma nov, čudovit termalni vodni park "Zora" z zanimivimi vodnimi površinami, prelivajočimi bazeni,
vodnimi atrakcijami...
(^erme (^polšica
Rezervacije, informacije: 03/896 31 02
Vse informacije od sedaj tudi na brezplačni tel. št.:
080 14 20


v
•s* -t
v •
C»

-S v

-.1 • %





b.
I» » '



v, im

» « « *

v;..

'4.
• . • A
f

•»♦-NJ ? . M



tff
r
I.

\
'A
mestne obdne Kranj
čestitam ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost in za 1. maj, praznik dela.
Mohor Bogataj, univ. dipl. org., ŽUPAN Mestne občine Kranj
, i


»H
u 'X')l
.i' .
S.'
J"




/
/
GORENJSKI GLAS • 10. STRAN
GORENJSKA/ info@g-glas.si
Petek, 30. aprila 2004
Blejske odpadke bodo po novem vozili na deponijo v Lenart. Uspešno ločeno zbiranje odpadkov. Zbirni center bo
stal dobrih 40 milijonov tolarjev.
Bled - Jeseniško deponyo komunalnih odpadkov Mala Mežak-Ija poleg radovljiške in bohii\jske občine zapušča tudi blejska. Blejske odpadke bodo po novem namesto na omenjeno deponijo vozili na deponyo v Lenartu. Podjetje Infrastruktura Bled je pred dobrim mesecem podpisalo pogodbo z lenarškim podjetjem Saubermacher - Letnik, ki bo od sredine maja skrbelo za odvoz in predelavo blejskih komunalnih odpadkov.
Blejska občina z zamenjavo deponije ni poskrbela le za dolgoročno rešitev odlaganja odpadkov, ampak tudi za cenejše odlaganje, saj jih je slednje na jeseniški deponiji stalo 33.000
tolarjev za tono odpadkov, za odlaganje na deponiji v Lenartu pa bodo za tono odpadkov morali odšteti 25.000 tolarjev, kar pomeni, da bo blejska občina letno prihranila okrog 25 milijonov tolaijev. "Odlaganje odpadkov na Mali Mežaklji je bilo za nas zelo drago, saj smo plačevali Štirikrat več kot na primer jeseniška in kranjskogorska občina. Zdaj bomo lahko takso za obremenjevanje okolja porabili za gradnjo zbirnega centra za odpadke, ki nas bo stal od 40 do 50 milijonov tolarjev, zgradili ga bomo ob centralni čistilni napravi na Mlinem, poleg tega pa bomo našim uporabnikom lahko redkeje višali cene odvoza ko-
munalnih odpadkov. Naše podjetje je na področju komunalne dejavnosti prav zaradi dragega odlaganja odpadkov na Jesenicah poslovalo z izgubo," je povedal. direktor infrastrukture Bled Mirko Ulčar.
Blejci so po zaprtju deponije na Črnivcu pred desetimi leti začeli odpadke voziti na Malo Mežakljo, kamor so jih letno prepeljali okrog 400 ton. Spodbuden'je podatek, da se količina
odpadkov v blejski občini po %
Ulčarjevih besedah zmanjšuje, kar je med drugim posledica ločenega zbiranja odpadkov, ki so ga Blejci dobro sprejeli. Infrar struktura Bled je v občini uredila 70 ekoloških otokov, to število naj bi v prihodnje še povečali, za poslovno stavbo na Bledu pa so odprli tudi zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. "Na eko otokih in v omenjenem centru smo lani zbrali več kot 100
Z zbirnim centrom in ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov so na Bledu za okrog 40 odstotkov zmanjšali količino odpadkov, ki jih morajo odpeljati na deponijo.
ton.papirja, 56 ton stekla, 8 ton plastenk, 45 ton gradbenega materiala in 4 tone akumulatorjev. Zbirni center je namenjen vsem občanom blejske občine, odlaganje odpadkov pa je brezplačno," je pojasnil Ulčar. Občani lahko v prostorih podjetja Infrastruktura Bled dobijo brezplačne vreče za plastično embalažo, omenjeno podjetje pa enkrat mesečno poskrbi za odvoz tovrstnih odpadkov. O poskusu
vnovičnega odprtja deponije na Črnivcu Ulčar meni, da bi si blejska občina, če se bo odločila za to deponijo, morala zagotoviti partnerski status, ne le statusa uporabnice deponije. Nespametno pa je po njegovem mnenju, da ima skoraj vsaka gorenjska občina svojo deponijo in da občine ne najdejo skupnega jezika za ureditev regijske deponije.	Renata Skrjanc,
foto: Tina Dok
Kdo bo skrbel za grobove
planincev?
Na dovškem pokopališču je dvanajst grobov, za katere
skrbi domače planinsko društvo.
Dovje - Mojstrana - Na dovškem pokopališču je 12 grobov ponesrečenih planincev - gornikov, ki so izgubili življenje v triglavskem pogorju, a nimajo svojcev ali skrbnikov, ki bi skrbeli za njihovo zadnje počivališče. Ponesrečili so se od začetka pa vse do sredine prejšnjejga stoletja, večinoma so tujci. Med njimi je najbolj znano ime dr. Klementa Juga, duhovnega utemeljitelja slovenskega alpinizma. Avgusta letos bo minilo 80 let od njegove tragične smrti v zahodnem delu severne triglavske stene.
Zaradi pietete in planinske tradicije je do zdaj za njihove grobove skrbelo Planinsko društvo Dovje-Mojstrana. Za to so porabili kar precej sredstev. Spomeniki so zdaj potrebni temeljite obnove, v društvu pa zanjo nimajo dovolj denarja. Zato je predsednik Planinskega društva Dovje-Mojstrana Miro Eržen naslovil na kranjskogorskega župana Jureta Žerjava dopis, v katerem prosi za pomoč. Meni, da bi vzdrževanje teh grobov lahko prevzela Komunala Kranjska Gora ali pa da bi Se uredilo enotno grobišče za vseh 12 pokojnih z novim spominskim znamenjem, ob tem pa bi morali dobiti soglasje širŠe slovenske planinske javnosti.
Naslednji problem paje postavitev spominskega znamenja vsem ponesrečenim s Triglavskega pogorja na območju ka-
tastrske občine Dovje. Posamezni svojci ponesrečenih si vedno bolj želijo, da bi planinsko društvo v Vratih uredilo skupno spominsko znamenje, ob tem pa so predlogi različni: nekateri bi spomenik postavili v bližini Aljaževega doma, tretji na pročelje kapelice v Vratih ali v avli bodočega planinskega muzeja v Mojstrani. V društvu niso navdušeni nad tem, da bi postavili znamenje v Vratih, saj bi bil to dodaten objekt za vzdrževanje, poleg tega paje polovico leta pot v Vrata zaprta. Zato so občini Kranjska Gora predlagali, da na dovškem pokopališču uredi skupno znamenje za vse ponesrečence s tega območja. Pokopališče bi tako postalo gorsko pokopališče kot v vseh alpskih deželah, ki so tako povezane z gorami, kot so kraji pod Triglavom. Darinka Sedej
Dražja pomoč na domu Izkopavanje bo plačal Elektro Gorenjska
Mestna občina bo plačala 52 odstotkov nove ekonomske cene, tako da delež za naročnike ostaja
nespremenjen: 1350 tolarjev na uro.
Kranj - V dobrih štirih letih, kar kranjski dom upokojencev slabotnim starejšim in bolnim ljudem omogoča pomoč na domu, se je obseg dela negovalk občutno povečal. Naročniki jih kličejo predvsem za pomoč v gospodinjstvu in pri osebni higieni, manj za t. i. družabništvo.
Zavod za varstvo kulturne dediščine in Elektro Gorenjska sta se sporazumela o času in plačilu
Aprila je Dom upokojencev Kranj ekonomsko ceno storitve pomoči na domu povečal na 2836 tolarjev, kolikor stane ura dela negovalke na domu, soglasje k novi ceni pa je prejšnji teden dal tudi svet mestne občine Kranj. Občina je namreč doslej pokiivala polovico cene, od aprila pa bo njen delež 52-odstoten, tako da cena za naročnike ostaja nespremenjena.
Cena storitve pomoči na domu je namreč odvisna od števila opravljenih efektivnih ur negovalke na domu na mesec. V skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen social-novarstvenih storitev je to 120 efektivnih ur. Občina pa lahko zaradi posebnosti območja dovoli tudi odstopanja od tega normativa. Zaradi geografske razdrobljenosti občine in narave delovnega časa negovalk bo le-
tos trinajst zaposlenih domskih negovalk lahko v povprečju opravilo le 108 efektivnih ur pri naročnikih, preostali čas pa bodo porabile za priprave in prevoze. Lani, denimo, so jih povprečno le 95. Na nižjo efek-tivnost je vplivalo več dejavnikov: visoka cena, nelojalna konkurenca tistih, ki tovrstno delo opravljajo na črno, pa tudi premajhna obveščenost ljudi. V Domu upokojencev Kranj so zato predlagali, da cena za naročnike tudi letos ostane enaka lanski, to je 1350 tolarjev, razliko do ekonomske cene pa v obliki subvencije pokrije občina.
Pomoči na domu je bilo lani deležnih 125 ljudi iz mestne občine Kranj, Šestnajst iz občine Naklo in trije iz občme Šenčur. Večina je starejša od 70 let.
Helena Jelovčan
Skupaj že 63 let
Goriče - Pred dnevi je praznovala 80. rojstni dan Slavka Konc, po domače Mihova mama iz Gorič. Vse najboljše, predvsem veliko zdravja, so ji poleg brata in sester zaželeli sinova z ženama, vnuki in pravnuka, še posebej pa mož Stanko, s katerim sta v zakonu že kar 63 let. Poročila sta se namreč maja 1941. Tako dolgega skupnega življenja v goriški fari in krajevni skupnosti ne pomnijo. Čestitkam se ob visokih jubilejih pridružuje tudi uredništvo Gorenjskega glasa.	H. J., foto: M. K.
arheološki izkopavanj na Lajhu v Kranju.
Kranj - "Ves Kranj je eno
samo arheološko najdišče, zato je spomeniško varstveno zavarovan in vsa dela, ki se tu izvajajo, morajo biti pod spomeniškovar-stvenim nadzorom," je uvodoma razložil predstavnik Zavoda za varstvo kulturne dediščine Milan Sagadin. Ko se je lani jeseni Elektro Gorenjska lotil zamenjave dotrajane kabelske napeljave, so že v soglasju zapi-
sali pogoje za primer morebitnih arheoloških najdb in pričakovanja so se tudi uresničila. Po odkritju štirih grobov so naleteli na prazgodovinsko plast in po ustavitvi strojnih del so ročna izkopavanja odkrila grobišča iz časa preseljevanja narodov, ki so sp izkazala kot eno n^ajbogatej-ših odkritij v Sloveniji in tem delu Evrope. Gre za grobova bogatih Alamank, v katerih so na-
Konec tedna - pot razgledna
Ko sem prvič slišal od starejših, da gredo zarana na prvega maja dan 'maja lovit', sem si predstavljal, daje maj zelen duhec, ki nagajivo poletava med krošnjami brstečih bukev. Leta kasneje, ko se je na praznični dan tudi naša druščina odpravila na Lubnik, sem ugotovil, da sta zelene barve 'ta zelen' in steklenica piva. V spominu mi je ostal tudi napovedani zmenek z ravnokar spoznano simpatijo, tam 1027 metrov nad morjem, ki je zaradi mene neslavno propadel. Ker smo fantje preveč občudovali zeleno barvo, sem na sestanek pozabil in še pred njenim prihodom skupaj z drugimi s pesmijo na ustih odšel v dolino. Ni treba poudarjati, daje bila simpatija z njene strani pozabljena, saj so jo videli, da se je vrnila v dolino, držeč se za roko z bolj resnim snubcem.
Še kasneje, ko je z nami ali Še z nami hodilo naše največje bogastvo, smo pričeli obiskovati Križno goro. Za poležavanje v travi so bila najbolj primerna 'Šatorska krila', izposojena iz opreme teritorialne obrambe. Nevedno smo uživali v lenarjenju tudi takrat, ko
v
je Sovjetom razneslo nuklearko v Černobilu in so nam kontaminiran travnato preprogo.
Zjutraj se odpravite iz Škofje Loke na Lubnik. Poti je kar nekaj, vendar si mi privoščimo 'klasično'. Čez Kobilo in skozi Gabrovo. Ob koči obvezen oddih, vendar malica ostane v nahrbtniku. Sledi spust v Breznico. Kdor ne pozna neoznačenih poti, naj se spusti po isti poti nazaj do križišča, nato desno in nad Breznico mimo samotne kmetije Zalubnikar navzdol do Sv. Tomaža. Pri cerkvici razvežite nahrbtnike in si naberite novih moči, kajti pot bo Še dolga. Sedaj pa odločitev: ali levo po gozdni stezi v dolino LuŠe ali po asfaltni cesti do mostu v Praprotnem. Takoj za mostom levo in po nekaj deset metrih po markirani poti na Križno goro. Daljša varianta nas popelje čez lesen mostiček, nato navzgor po poti, ki pozimi postane sankališče Mišouh, do Lavtarskega vrha, med cvetočimi narcisami do Planice in na Križno goro.
Vsekakor si vzemite v zakup, da pot še zdaleč ni kratka in nena-porna in da potrebujete obložen nahrbtnik, ki bo do cilja izgubil precej teže. Vi pa tudi!
Sedaj pa o letošnji kulinarični zadregi. Jutri bomo namreč z velikim korakom vstopili v Evropo. Kaj naložiti na kartonski krožniček? Čevapčiči, ražnjiči in pleskavice verjetno Še ne sodijo v Evropo. Kaj pa kranjska klobasa in kotlet? Pustite politiko in izberite tisto, kar vam srce poželi, hladno pivo in dvakrat prekuhani 'hudobec' sta pa tako ali tako svetovna.
v
Želim vam lepo praznovanje, vidimo se na Križni gori. Srečno!
Jože Oblak
Šli dve srebrni mini, dve zlati fibuli, zlat prstan, jagodno ogrlico, nože in drugo orodje, grobova pa sta tako ohranjena, da so lahko rekonstruirali celo nošo.
Na četrtkovi tiskovni konferenci so ob tem in javnih ugibanjih, kdo bo vse to plačal, predstavili sporazum med Zavodom za varstvo kulturne dediščine in investitorjem Elektro Gorenjska. Kot to zahteva zakon, je plačnik izkopavanj investitor. Sporazumeli so se, da dela ustavijo za šest mesecev in da Elektro Gorenjska plača izkopavanja v višini sedem milijonov tolarjev. Kot je poudaril predsednik uprave Jože Knavs, so v Elek-tru Gorenjska ponosni, da bodo zapisani pod temi odkritji, in že se tudi dogovarjajo, da bi v njihovih .prostorih pripravili raz-
stavo najdenega. Državni podsekretar z Ministrstva za kulturo
Silvester Gabrsček je ob tem
ugotovil, da so imeli arheologi v Kranju srečo, da imajo opravka s tako razumevajočim investitorjem, saj se pri plačilih takih del pogosto zapleta, marsikatera najdba se celo skrije, če je investitor zasebnik, pa celo odstopi od gradnje. Vsekakor bo treba zakon o varovanju kulturne dediščine za take primere popraviti. Predlagal je tudi, da se najdbe, ki se trenutno restavrirajo v Narodnem muzeju v Ljubljani, predstavijo v Kranju in ob tem organizira mednarodni arheološki simpozij, ki bi predstavil in uveljavil te pomembne ostanke frankovsko-alamanske kulture iz šestega stoletja v širši mednarodni javnosti. Štefan Zargi

Nov prevoznik, več gostov
Brnik - V sredo je na brniškem letališču pristalo prvo letalo niz-kocenovnega prevoznika EasyJet. Na novi dnevni liniji Ljubljana-London naj bi po oceni prevoznika letos letelo več kot šestdeset tisoč potnikov, sicer pa bo EasyJet na novi progi iz Ljubljane letel s 109 tisoč sedeži in približno 90 tisoč potniki letno. Izkušnje Easy-Jeta kažejo, da cenovno ugoden letalski prevoznik ne zmanjša števila potnikov drugim prevoznikom na letalskih progah, ampak skupni trg prepeljanih potnikov občutno naraste.	.
Tudi v Aerodromu Ljubljana ne skrivajo zadovoljstva zaradi pristanka prvega letala. Predsednik uprave Vinko Može meni, da bo nova Unija Ljubljana-London bistveno povečala število turistov, kar je tudi osnovni cilj družb, povezanih v konzorcij SPOT.
Simon Šubic, foto: Tina Doki
v sredo je EasyJet v Slovenijo prvič pripeljal britanske turiste.




"A
/C*
» • •
• «

/SI


v •


• L-:





. • ■ s:.:

Začimbe
• različne vrste 10 oz. 15 g
Oljčno olje
• ekstra deviško
0,75 1

-iiilHi?




765
713
Balsamico di Modena
• balzamični kis
0,51
Oljčno olje, ekstra
• hladno stisnjeno
0,5 1
A
832


i»*


-v«. - v .


i « .

Pesto alla Genovese
• bazllikina omaka z 29-odstotnim
deležem bazilike 180g
351ST
8,17 €/kg
0«€
ni
308

J ••


Mozzarella
125 g



srr
0,47 €/100 g


«■^iji'
r v



f . J i
/


g.

'Li
i"-' . • ,
. f
-f


t:-, :
m
tf'.'--
■ i
Mims
•e-




r.'t .« '. . . T














fri







EXTgA
fi
-f

«i
1
f«:.-«
m
■ M

• W

»t?



► - • -it-

J»

.»-»i

*» -



I. \ ^
9
'Jrt




- s:






5-

•-.i- .




-t
m;
I«




H»", •• .'.•*;_la
e;;





• •)•»




.f ♦


-•Vc:«.



U I-m
J.- :il

• ■■-■M
r^ -J
-■'-Wd



I.
/
iT








v	«-''i
SF3

/ 'f


" r

K •• •
.-i-^-'-iT


.•ji-vi
• • r. V.V*
. • '-'Kj-'A.-^ ' ' »

M



• I
—
Ititl





1'

At
I'
ir».

/ I
Cl'^an


•"'-J Si

rt-
> 'if- .
. I
,•, I',
•I -*





■ V'-?

t«


> -i




Bolonjska omaka
• omaka za testenine z mletim mesom
400 ml
o




testenine
• f
in
parmezan v kosih "ien





'mt






500 g




u

iic?

IP"




i
• t
. v

»i

^f-e-

S/T
0,70 €/kg
W.




s iT»
H'-.'.'


I. -
o












f 1
• -'V
tU*««


¥


C'ji


rpvT«


Paradižnikova omaka
•	originalni italijanski recept
•	gotova
500 ml
308
Tortelini
• z mesnim nadevom
250 g
210sn
3,52 €/kg



I



\
J
v gne:
jajčne testenine
J v I'







-•»T


•i — •



I, v^GHETr/








m
v-^j



. -k.-
- r-..'M'
a-


S.

>t 'I
iV

•N-
i. r

ii'if-
L. I
'»•.i










s':-r
•i-T.
> > • 'K-. w


ßif
1,98 «/kg
.... .1 -i.
• . -
: F



m»

««I«.
v
v.
•r
• L'
1 - ? «
7
» •



^v	•	i.
»« >

J>




s

'M,






i..'
.1




J



V







>*


!s?4rt;



s
I


Pasta A//'(/


•/.is
^ s
a'

W7


It
Mr d»

H

(»Icfirinv
'rt»,
t>k

* * •
v«
•»t*»/
PURI SELKZIQ\-47 J




-k >;


•Ž'

& I


r
s


I





•»I



I
^ A
/i
r|
r

rtv

v 4i
H

J* * *
in

'S»'



r ^





!
r
s


/
i?





dr'

a:

I
»>»

'-v/
» .

u

-v
V
m
K

««
V
4

f/
r4



\
'I 0


A

-/i

t
» I
t> •
Prodajalne Udi v vaši bližini: Klagenfurt/Celovec (4 x): Durchloßstr. t, Rosentoler Str. 83, Ebentaler Str. 164/Südring, August-Jaksch-Str. 48; Villach/Beljak (2 x): Mcrio-Gciler-Str. 21, Badstubenweg 89; Spittal na Dravi: Koschatstr. 39; St. Veit/Št. Vid na Glini: Lostenstr. 9; Graz/Gradec (6 x): Eggenberger Allee 6, Liebenauer Houptstr. 164, Karlauer Str. 26, Wiener Str. 196, Kärntner Str. 328, Triester Str. 426; Deutschiandsberg: Frauentaler Str. 73; Feldbach: Gleichenberger Str. 66; Fürstenfeld: Körmender Str. 15; Voitsberg: Conradvon-Hötzendorf-Str. 51; Uenz: Kärntner Str. 63.
Lidl Austria GmbH
Josef-Brandstätter-Str. 2B A-5020 Salzburg
Navedene cene vključujejo vse davke; pri nokupu v skupnem znesku nad 75,01 EUR ie moino vradlo DDV. Cene v SIT so zgolj informotivne in odvisne od menjalnih rozmerij; preračunane so po srednjem te(o u Banke Slovenije na dan 29. 4. 2004. Plačilno sredstvo so izki učno evri (€}. Dekoracija ni všteta v ceno. IzdetkI v akciji so lahko razprodani te prvi dan ponudbe, zato vas prosimo za razumevanje. Blago je namenjeno končnim potrošnikom in je naprodaj samo v običajnih prodajnih ko ičinah. Navedeno blago je lahko tudi v drugačni embalaži. Mogoče so tiskarske napake, zlasti pri cenah. Ponudbo veljo do izteka akcije oli razprodoje zalog.
www.lidLat www.lidl.si
Maestro
GORENJSKI GLAS • 12. STRAN
KULTURA / kavka@g-glas.si

Petek, 30. aprila 2004
Več
samozavesti, Evropa nas
čaka
Marko in Elena Hribernik o svojih evropskih izkušnjah
Krai\j - Kultura je bržkone med redkimi resorji, ki ob vstopanju v Evropsko skupnosti niso podlegli dolgotrajnemu prilagajai^u evropskim standardom in zahtevam. V Evropo bomo namreč vstopili s tako kulturno in umetniško popotnico, kot smo si jo v naši zgodovini pridelali in jo danes imamo. Pogovarjal sem se z dvema odličnima mladima glasbenikoma, ki sta Evropo že okusila. Markom in Eleno, bratom in sestro iz glasbene družine Hribernik.
Marko Hribernik (1975) je kot
Študent v razredu prof. Acija Bertonclja na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1997 za posebne uspehe na področju klavirskega poustvarjanja prejel študentsko Prešernovo nagrado, še istega leta je bil tudi sprejet na študij dirigiranja i' razred prof. Antona Nanuta. Leto kasneje je z odliko diplomiral iz klavirja in že naslednje leto zaČel Študij dirigiranja na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. V razredu prof UroŠa La-jovica je pred tremi leti opravil prvo diplomo, trenutno pa končuje magistrski študij orkestrskega in zborovskega dirigiranja. Dejaven je na komornem področju, kot solist je nastopal z raznimi orkestri (Orkester AG, Came-rata Labacensis, Slovenska filharmonija), iskan je kot korepe-titor, zadnjih šest let pa se intenzivno posveča dirigiranju. Redno
sodeluje z vodilnimi slovenskimi o rkestri (Slovenska filha rmon ija, Simfoniki RTS, Camerata Labacensis) in je umetniški vodja raznih pevskih in instrumentalnih ansamblov. Na Dunaju ga je kot uspešnega študenta univerza vključila v dva mednarodna projekta, in sicer sodelovanje na akademiji v Luzernu in v projekt novega Jordanskega simfoničnega orkestra v Amanu.
Zmotil sam vas med vajami za koncert, bržkone ob vstopu Slovenije v Evropo...
"V sklopu prireditev, ki se bodo zvrstile ob vstopu Slovenije v Evropsko z vezo Je slovenska država le spoznala, da se na ta dan nekoliko pohvali tudi z lastno kulturo, ki jo sicer bolj kot ne zapostavlja. Trenutno delujem kot rezidenčni dirigent Slovenske filharmonije, kjer me zaposhjo za določene projekte, tokrat pa bom v okviru 12. noči slovenskih skladateljev v
S
VENSKI
Pk
mesta Kranja
I oglejte si razstavljena dela in glasujte -ZA NAGRADO GORENJSKEGA GLASA.
Med obiskovalci razstav v okviru bienala, ki nam bodo poslali kupon z izborom najljubše kreacije, bomo 13. maja 2004 izžrebali tri nagrajence - prejemnike
likovnih del pp izboru Likovnega društva Kranj,;
UKOVNO DRUŠTVO KRANJ. SEJMIŠČE 4. KRANJ
(^IMiM©IEIIGLAS'OVALNI KUPON
Med razstavljenimi likovnimi deli na 6. bienalu mesta Kranj 2004 in med spremljevalnimi razstavami
mi je bila najbolj všeč stvaritev
•A
I »
(naslov dela in avtor)
Moji podatki
(ime, priimek, naslov)
Izpolnjen kupon prinesite ali pošljite na dopisnici na naslov; Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1,4000 Kranj.
Pravila nagradnega glasovanja so na voljo v Gorenjskem glasu, v oddelku za marketing.
Marko Hribernik, feto: Tina Dok
petek zvečer v ljubljanski SNG Operi in baletu vodil Komorni orkester Društva slovenskih skladateljev, sestavljen iz vrhunskih slovenskih izvajalcev.

Vaš študij na Dunaju se približuje koncu, razmišljate o vrnitvi v Slovenijo?
"V petih letih sem si na Dunaju nabral zelo veliko izkušenj, hkrati pa se je v meni močneje razvil duh zdravega patriotizma. Najbrž se mi tudi zato zdi zelo pomembno, da se po šolanju vsaj za nekaj časa vrnem v domovino. Sicer je včasih sUšati, da domov pridejo tisti, ki ne uspejo v tujini. Nasprotno, sam sem se za to odločil zavestno, saj je bistveno, da svoje znanje vlagamo v lasten narod, saj bomo le tako lahko kot Slovenci v Evropi in svetu lahko naredili več."
Se motim, če rečem, da ste pred petimi leti, ko ste odhajali na Dunaj, razmišljali drugače ?
"Ne. Kot vsak mlad glasbenik, ki se poda na pot v tujino, greš z željo, da bi se česa naučil in seveda, da bi uspel, prodrl na najpomembnejše svetovne koncertne odre ... Takrat ti je vseeno za domovino. Po nekaj letih izjemnih izkušenj, za katere bi bil doma zagotovo prikrajšan - tudi zato vsakemu mlademu glasbeniku priporočam, da poskusi v tujini - razmišljaš drugače."
Kakšna je vaša izkušnja Dunaja, izkušnja Slovenca?
"Na univerzi sem se srečal z mladimi glasbeniki z vsega sveta, ki so prišli z istim ciljem. Možnosti Slovencev so podobne kot možnosti glasbenikov drugih


narodnosti, seveda pa velja tisti kanček sreče, da moraš biti ob pravem času na pravem mestu. Mimo zaprtih krogov, kamor ne moreš, ne glede na kvaliteto, pač ne gre. Podobno tudi na raznih tekmovanjih ni vedno najpomembnejši kriterij kvaliteta.
Kakšen je torej vaš ^'recept"? Nam Slovencem se pozna, da takoj, ko pridemo čez mejo, izgubimo vso samozavest, ponavadi se imamo za majhne, nepomembne, neprepoznavne ... To sem ob prihodu na akademijo ob zelo samozavestnih kolegih opazil tudi pri sebi. Imamo pa Slovenci v sebi nekaj balkanskega, namreč to, da se zelo dobro znajdemo. Mogoče lahko z iznajdljivostjo nadomestimo pomanjkanje samozavesti. Nasprotno pa sem opazil, da so nekateri evropski narodi tudi mnogo bolj odprti od nas, Slovencev, ki tako neradi koga spustimo bhzu."
Nam bo z vstopom v EU lažje?
"V svetu moramo nastopati bolj samozavestno. Prepričan sem, da bo naša kvaliteta, ki jo nesporno imamo, dobila svoje potrdilo. In kot sem rekel, Evropa nima problema z nami, bolj imamo mi problem z njo. Upam, da bodo tuji umetniki še pogosteje gostovali pri nas, mi pa da bomo znah predvsem izbirati tiste, ki so zares dobri. Hkrati imamo Slovenci srečo, saj živimo na prepihu različnih kultur. V sebi imamo tako slovansko z vzhoda, kot germansko s severa, romansko z zahoda in balkansko z juga. če smo v preteklosti hoteli preživeti, smo morah jemati od vsakega nekaj. Mislim, da je danes to naša prednost. Seveda pa v prvi vrsti štejejo trdo delo, znanje in s tem kvaliteta. Sicer pa, saj je kar nekaj naših glasbenikov uspelo; če se omejim na zadnja leta, so to zagotovo Maija-na Lipovšek, Irena Grafenauer, Primož Novšak, Igor Ozim ..."
Pa vi? Mislim na nekoliko bolj oddaljeno prihodnost...
"Za zdaj želim tudi doma čim več delati, dirigirati, ob tem pa seveda končati študij na Dunaju. V kratkem z ženo pričakujeva hčerko in nekaj časa bomo zagotovo ostali doma. Seveda pa je prihodnost Še dolga. Sicer pa sem zelo prilagodljiv in sem prepričan, da Evropa in svet ostajata odprta. Pustimo času torej čas."
Elena Hribernik
Elena Hribernik (1977) je po
treh letih v razredu pri Michaelu M. Koflerju z odliko končala študij na Mozarteumu v Salzburgu, dve leti kasneje je na Visoki šoli za glasbo v Miinchnu pri prof Andrasu Adorjanu z odliko dosegla drugo diplomo, od leta 2001 pa je na podiplomskem študiju pri omenjenem profesorju in Philippu Bouclyju. Je večkratna prvonagrajenka na tekmovanjih v Sloveniji in na mednarodnih tekmovanjih v tujini. Solistično je nastopila že z več slovenskimi orkestri, tudi z orkestrom Slovenske filharmonije, na salzburškem Mozartwoche, s priznanimi glasbeniki v Miinchnu ...
Imate še v spominu svoja raz^ mišljanja, kot ste odhajali na šolanje v Salzburg in nato v München ?
"Po srednji šoli sem uspešno opravila sprejemne izpite v Mozarteumu. Predvsem je bil to zame velik izziv in končno uresničena velika želja. Imela sem dobro šolo v Sloveniji, a želja po spoznavanju nečesa novega in namen, da se bolje izšolam, vzpostavim stike s tujino in se vpeljem v širŠe glasbene kroge, me je napotila v Salzburg in nato v München."
Kako se kot Slovenka počutite v tujini, od ponedeljka naprej pravmprav v isti državi?
"Kakšne veČje razlike ne čutim. Na začetku sem se res počutila tujko, drug jezik, drugačne navade in predvsem mentahteta, a po sedmih letih sem se Avstrije, Še bolj pa Nemčije tako navadila, da bi lahko ostala tu za ved-

no. Večkrat sem dobila občutek, da smo Slovenci za Nemce (ne vse) stopničko, dve nižje. Iz pogovorov sem izvedela, da velikokrat zato, ker nas mnogi še obravnavajo kot ljudi iz stare komunistične Jugoslavije. Osebno se vstopa v EU veselim, in tudi če se bom vrnila v Slovenijo, nameravam obdržati stike s tujino."
Gkde na to, da se v Miinchnu šolajo glasbeniki iz vsega sveta...
"Naša šola je internacionalna, študenti smo navajeni na to, in ne bi mogla govoriti o kakršnihkoU razlikah. Mislim, da je bolj od posameznika odvisno, kako te obravnavajo. Res pa je, da vsak rajši vidi svojega ob svojem, to velja predvsem ža delovna mesta, angažmaje. Vzdušje je sicer malokrat sproščeno, smo konkurenti in vsi hočemo isto."
Vam, mladim, koristi tradicija slovenskih glasbenikov na akademiji, če omenim le Ireno Gra-fenauer?
Ne vem, če imamo kakšne koristi od prejšnjih slovenskih glasbenikov na akademiji. Vtem poklicu je vsakdo svoj, vsakdo sam zase. Vsakdo se mora sam dokazati, pokazati svoje znanje, doseči uspehe, biti osebnost ... Tu ti nihče ne pomaga. Jaz pravim, treba je imeti srečo, ob pravem času moraš biti na pravem mestu, in kariera je pred teboj."
So Evropejci, glasbeniki, profesorji, organizatorji koncertov odprti za glasbenike iz tujine?
"Vsakdo rad posluša lepo muziciranje ali na odru gleda zanimivo osebnost. Seveda so odprti za vse. Je pa odvisno od tebe samega, kako daleč boš prišel. Ob tem pa so pomembne tudi prave zveze, prava poznanstva in mogoče nekdo, ki je vpliven in se postavi zate. Brez tega, tudi če si glasbeni genij, ne prideš daleČ. Zato je treba iskati in vztrajati."
Boste v prihodnje iskali priložnost v širši Evropi ali se boste vrnili v Slovenijo?
v
"Ze od vsega začetka me vlečejo čustva nazaj k mojemu narodu, na drugi strani pa so tu še vedno ambicije, kijih gojim že iz otroštva in sijih želim uresničiti. Mislim, da jih v svoji rodni Sloveniji za zdaj Še ne morem uresničiti, brez njih pa zame ne^gre."
Igor Kavčič
TISOČ LET BLEDA
Blejski zbornik 2004
(odlomki)
VI. del
Martin Šolar
Varava in njene vrednote
Bled - podoba iz narave
Narava
Naravo je težko opredeliti. Narava so vode, gozd, gore, močvirja, morje z vso svojo vsebino in še mnogo drugega. V strogem smislu bi lahko naravo opredelili kot celoto živega in neživega, ki je nastala neodvisno od človeka.
Naravne vrednote
Pojem naravna vrednota je bil v sistem varstva narave vpeljan z Zakonom o ohranjanju narave. Njegov 4. člen določa, da so naravne vrednote vsa naravna dediščina na območju Slovenije. Gre za redke, dragocene ali znamenite naravne pojave ali druge vredne pojave, sestavine oziroma dele žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajino ali oblikovano naravo. Zlasti so to geološki pojavi, minerali, fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemni kraški pojavi, podzemne jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike le-deniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jeze-
ra, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi.življenjski prostori.
Varstvo narave
Varstvo narave so dejavnosti in ukrepi za ohranjanje in razvoj naravnih dobrin od biološke raznovrstnosti rastlinskega in živalskega sveta do varovanja naravnih vrednot s habitati in krajino vred.
Zavarovano območje
Zaradi učinkovitega varovanja, upravljanja in doseganja drugih ciljev zavarovanja lahko skupaj ležeče ali funkcionalno povezane naravne znamenitosti skupaj z deli nerazglašene narave ali naravne dediščine povežemo v smiselno zaokroženo območje - zavarovano območje narave.
Vrednote narave kot osnovno merilo za razglasitev in ustanovitev zavarovanega območja
V razmerju človeka do narave ločimo v grobem vsaj tri razvojne dobe. V davni preteklosti je naia-va, posebno divjina, odbijala in nadvladovala človeka. Človek sije mnoge naravne pojave razlagala mistično. V novem veku, predvsem v humanizmu,
se je v človeku vzbudilo sprva še neopredeljeno zanimanje za doživljanje narave. Tretje obdobje se je začelo na prelomu 18. in 19. stoletja, ko so v času razsvetljenstva, romantike in prebujanja narodov vse več pozornosti namenjali naravi in pokrajini.
S spoznavanjem narave pa so se ljudje začeli zavedati tudi ogroženosti narave oziroma je bilo proučevanje narave izjemno pomembno za raziskovalno delo in nova naravoslovna spoznanja. V drugi polovici 19. stoletja, ko so v Evropi popisovali naravo in pripravljali velike evidence naravnih vrednot, so se pojavile tudi pobude za zavarovanje posameznih, predvsem rastlinskih vrst. Ideja o zavarovanju nekaterih vrst in tudi območij je izhajala na eni strani iz ogroženosti, na drugi pa iz
Bled - podoba iz narave. Razen otoške cerkvice ni videti sledov človeškega delovanja.
izjemnosti oziroma redkosti. Hkrati so v Zdtuže-nih državah Amerike začeli ustanavljati narodne parke. Tako je bil leta 1972 ustanovljen prvi narodni park na svetu - Yelowstone (Grazzini 1993). Pred njimi so bili predvsem iz znanstveno razisko-valnih pobud ustanovljeni naravni rezervati. Narodni parki v Severni Ameriki so bili zgled in spodbuda za podobna prizadevanja drugod po svetu.
Evropa jih je najbolj potrebovala in jih v začetku 20. stoletja tudi začela ustanavljati. Ideja o varstvu narave in o nujnosti ohranitve njenih ogroženih delov je starejša od samega "nastanka narodnih parkov, vendar je vse do prvih ustanovitev narodnih parkov ostajala v krogu razsvetljencev in daljnovidnih posameznikov. Prav narodni parki pa so idejo varstva narave najbolj neposredno približali širši javnosti, zato so še danes simbol naravovarstvenih prizadevanj.
Uresničujejo željo po "izgubljenemu raju", vanje se ljudje zatekajo, da doživijo naravo v njeni prvobitnosti, ki jo sicer vsakdanje življenje vse bolj od-tujuje. Parki omogočajo obiskovalcem uživanje naiavnih in kulturnih vrednot ter telesno in duševno sprostitev v naravi. Mnoga območja v preteklosti so bila razglašena za parke preprosto zato, ker je bila pokrajina lepa inje na pobudnike naredila izjemen vtis. Danes so politični, upravljavski ali znanstveno raziskovalni pristopi k izbiri in ustanovitvi pokrajine za zavarovano območje narave različni. Utemeljeni so z raziskavami ter vsesplošnim naravoslovnim in družboslovnim poznavanjem območja, metodologija pa se Še naprej razvija. Temelj za razglasite v in ustanovitev zavarovanega območja so vrednote narave.
!
Petek, 30. aprila 2004
RADIJSKI SPOREDI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 13. STRAN
PETEK, 30. APRILA 2004
SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav. Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice, 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živa-i, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbi 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbi 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Kultura 19.30 Vasovanje s Podokničarjem 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava - ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno: pred vstopom v EU - oddaja slovenskega uredništva BBC-ja 9.00 Gorenjec, Gorenjka meseca 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrirkek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: koralni kalcij 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri
10.45 Oglasi 10.50 -12.30 Spremljamo srečanje naTromeji 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih: odštevanje do vstopa v EU - Tromeja 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Dr. Petek: Obraba kolčnega sklepa 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar na obisku: prebavne motnje pri govedu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Koroški Slovenci: Marjan Veliko, vodja slovenskega programa ORF Koroška 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.25 Napoved oddaj čez dan 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.15 Bodica tedna: o obešanju zastav 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke: Lokvanjev vilinček in rečni kamen 20.00 - 24.00 Čakamo 1. maj in Evropo! v živo program z oglašanji do polnoči 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LA-TERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 V svetu filma 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz-UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Car-
pe diem 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 16.30 RGL-ova popotovanja 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvesth la 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo nä obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene žeje 10.20 Tretja mladost 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja - nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Podobe onkraj: Vedeževalka iz tarot kart v živo 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program
SOBOTA, 1. MAJA 2004
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: Evropa 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 zgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo: prvomajska budnica 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Slovenec sem in živim v EU (oddaja BBC-ja) 9.30 Kulturni utrinek 9.40
Oglasi 10.00 Aktualno: prvomajske slovesnosti na Gorenjskem - oglašanja 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim-dobim 13.00 Aktualno, Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Koroški Slovenci, Andrej Mohar, urednik spletnih strani si. programa ORF Koroška 14.15 Voščila, oglašanje s prireditev ob 1. maju 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motorci 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno: reportaža tromeja 2004 17.25 Napoved oddaj čez dan 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Oddaja o modi, ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 EPP 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke: O konju, ki se je bal vetra 20.15 Mozaik Slovenije 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 9.00 Aktualno - delavski praznik 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna sobota 18.00 Desetnica - lestvica popularne glasbe 20.00 Iz sence na sonce 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Znova: Glasbeni gost 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna
kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih estvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivost 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, za danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne: Pogovor s poklicnim vojakom Slovenske vojske Miho Bricem 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
NEDELJA, 2. MAJA 2004
SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
RKRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novi-
ce 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasrčkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP
14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Zdrav način življenja, ponovitev 6.15 Pravljica za otroke: Lovilec sanj 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: kuhajmo z restavracijo Donna v Kranjski Gori 10.25 Obvestila 10.30 Novice, vreme Robert Bohinc 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljska reportaža: tromeja 2004 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.05 Povoščilih Poglejska cerkev. Gorje 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 14.45 Bodica tedna, ponovitev 15.00 Dobri ljudje 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Popevka tedna 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.05 Nedeljsko popoldne 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Koroški Slovenci 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje 19.25
Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbena gve-rila - oddaja za mlade 21.40 Oglasi
RSORA
7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za
dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30_Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodnozabavni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne: Nesreče s kmetijsko mehanizacijo 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
PONEDELJEK, 3. MAJA 2004
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Mise dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: džamija DA ali NE 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Helios 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Kaj bom, ko bom velik 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Večer zimzelenih melodij 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Koroški Slovenci 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo: Zanimivosti, ki jih moramo vedeti o hrani 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kul-
turni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Koroški Slovenci 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na gorenjskih cestah 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja: Alpski večer 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja - ansambel bratov Slatinšek 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 -obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni
TOREK, 4. MAJA 2004
pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3, Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora -RADIO TRIGLAV
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost župan občine Škofja Loka 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Unichem 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Na potep z Mercator-jem 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Mali oglasi 12.15 Rabljena vozila 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek: Semenarna 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan
18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Z Arturjem skozi igre življenja 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV NA OBISKU V BEGUNJAH
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Gibljive slike: Unhartova dvorana Radovljica 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13,00 Aktualno 13.25 Napoved oddßj čez dan 13.40
Oglasi 13.50 Na potep z Mercatorjem 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno, prosta delovna mesta 15.00 Big bang 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno, Kvizko-teka 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Pop abeceda 18.25 Obvestila 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Radio jutri 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.00 Lestvica izpod Trh glava 20.15 Glasbeni večer po izbonj Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 22.40 Oglasi 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Govorica jezika in telesa 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica -Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 15.00 Novice in dogodki, šport
GORENJSKI GLAS • ^4. STRAN
RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas.si
Petek, 30. aprila 2004
15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30-Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kuttumi utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa
6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2.4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.001. in 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence
Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašen-ki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne: Podpis sporazuma o pravici do uporabe blagovne znamke Iskra 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opol-dnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z varni Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
SREDA, 5. MAJA 2004
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Računalniška oddaja 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12,40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek: Varujmo zdravje 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Štiri tačke 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.45 Kultura 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.30 Zadetek 20.00 EPP 20.10 Posebna z Mirkom 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV Stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestita 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.20 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet: 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek
9.40 Oglasi 9.50 Založba Rotiš predstavlja 10.00 Olimpijski kotiček 10.20 Ceste, vreme 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Zlata kočija, formula ena 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Glas ljudstva 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi T7.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Moda in čas 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Maja Ambrush Hoja 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.25 Radio jutri 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.42 Oddaja o resni glasbi, ponovitev 20.00 Pot k svetlobi in zdravju, Anton Hladnik 20.40 Oglasi 21.40 Oglasi 22.00 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Gorenja vas-Poljane 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva
13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15Voš-čilo PR(I)-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na. obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
čila in Vaša pesem 18.15 1 .-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30
Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
Za vas v kinu
Piše: Dominik Frelih
ZBIRALEC ŽIVLJENJ
kriminalka, grozljivka
Priporočamo ogled nad 16 let. Dolžina: 103 min Režija: D. J. Caruso
Producent: Mark Canton, Bernie Goldmann Scenarij: Michael Pye, Jon Bokenkamp Igrajo: Angelina Jolie, Ethan Hawke, föefer Sutherland, Olivi'er Martinez, Gena Rowlands, Tche-ky Karyo
Illeana Scott (Angelina Jolie) je tokrat forenzicna kriminalistka iz FBI, ki jo pokličejo na teren, kjer gre za skoraj nerešljive primere. Tako se zgodi tudi v Montrealu, ko najdejo truplo na gradbišču. Malo prej pa prestrašena mati pride na policijo povedat, da je videla svojega sina, ki bi moral biti Že več let mrtev, živega. Njen sin je zelo nevaren. Agentka Scott uporablja nenavadne metode, da se dokoplje do rezultatov, teh metod pa lokalna policija ne sprejema najbolje. Vendar se izkaže, da je skrivnostni morilec zelo pretkan in inteligenten. Morda celo bolj od Scottove. Napet triler se poigra s celo vrsto elementov, ki so sestavni del človekove osebnosti. Travme iz otroštva, ki lahko odločilno vplivajo na razvoj odraslega, neverjetna inteligentnost in premišljenost morilca ter pretirana samozavest agentke. Angelina Jolie se zadnje čase več posveča inteligentnim filmom, ki niso tako kristalno prozorni kot Tomb Rider. Vlogo odigra še kar v redu, saj niti ni tako zelo zahtevna. Zgodba je napeta in nepredvidljiva. Vmesni začasni razplet je narejen kar v redu, čeprav malo preveč naivno, da bi verjeli, da bo to tudi zares konec. Režiser uporabi strašljiva presenečenja na nekaterih mestih zelo prepričljivo, kar naredi film rahlo grozljiv.
KOLIČINSKI POPUST
komedya, družinski
Priporočamo ogled nad šest let. Dolžina: 98 min
Rezija: Shawn Levy
Producent: Michael Barnathan, Ben Myron Scenarij: Frank B. Gilbreth Jr., Ernestine Gil-breth Carey, Craig Titley, Sam Harper, Joel Cohen, Alec Sokolow
Igrajo: Steve Martin, Bonnie Hunt, Piper Pecabo, Tom Welling, Hilary Duff, Kevin Schmidt
Tom in Bonnie Baker (Steve Martin in Bonnie Hunt) sta neobičajna starša moderne dobe, saj imata kar 12 otrok. So velika in srečna družina. Oče je nogometni trener, mama pa postaja pisateljica. Naenkrat oba dobita življenjske priložnosti. Tom kot trener na veliki univerzi, Bonnie pa bo založba izdala knjigo. Preselijo se v mesto in lepo hišo, kjer pa otroci niso več srečni. Komedija se neobičajno loteva družinske problematike z močno nadpovprečnim številom otrok in s tem tudi težav in zabavnih trenutkov. Steve Martin je zagotovo glavna zvezda filma. Pooseblja resnost, modrost, ambicije in družinsko sproščenost. Težko bi ustvarjalci našli boljšega za to vlogo-
Otroci so izbrani posrečeno, od barbikaste Hillary Duff do povsem neznanih petletnih navihanih dvojčkov. Zgodba je poučna, zabavna in presenetljivo povsem življenjska. Bolj mah je klišejskega. Element pretiravanja in nekako okrogla številka 12 dajejo filmu občutek megalomanskosti, ameriškega pretiravanja, hkrati pa Še bolj poudarijo sporočilo. Prepletanje vrednot glede prioritete osebnih kariernih ambicij ali pa življenja v družini in zanjo bo mnogim gledalcem dalo snovi za razmislek.
MAČEK V KLOBUKU
avantura, komedija, družinski
«
Priporočamo ogled nad pet let. Dolžina: 78 min
Rezija: Bo Welch
Producent: Brian Grazer
Scenary: Dr. Seuss, Alec Berg, David Mandel,
Jeff Schaffer
Igrajo: Mike Myers, Alec Baldwin, Kelly Preston, Dakota Fanning, Spencer Breslin, Amy Hill Conrad in Sally Waiden sta otroka, ki nista preveč socializirana. Mamica dela cele dneve in prepuščena sta varuškam, kipa ju ne obvladajo najbolje. Tako se nekega dne pri njima pojavi ogromen maček, ki ju namerava prevzgojiti. Mike Myers je v vlogi mačka upodobil junaka znamenite otroške knjige Cat in the Hat iz 1957. Velika uspešnica v ZDA pri nas ne pomeni dosti in temu primerno neumen je tudi film. To ni kak Obuti maček ali podobna evropska ideja pravljice, pač pa odštekana konfuzna zabava, kiji nasedejo lahko le čez lužo.
ČETRTEK, 6. MAJA 2004
SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora -RADIO TRBOVUE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva-citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9,50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 1145 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Kontaktna oddaja s poslušalci 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV Stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, jutranja uganka 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je
novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja: zakaj je pomembno prenehati kaditi 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno, Zakladi ljudske modrosti 9.15 Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Gibljive slike, kino Železar Jesenice 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Mavrica, oddaja o kulturi: radovljiški muzeji na gostovanju na Irskem 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25-Ob-vestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.10 Kamen spotike 13.25 Napoved oddaj čez dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.10 Vreme doma in po svetu 15.00 Aktualno 15.15 Voščila 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Novice OOZ Jesenice 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Kako je prav 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzeleni četrtek 20.40 Oglasi 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet (psihologinja), ponovitev 22.40 Oglasi
RSORA
6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London-BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio da-
nes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Van-dranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MH 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLova tema 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poro-

Petek. 30. aprila
CENTER: amer. glas. kom. ŠOLA ROČKA ob 16. in 18. uri, amer.-avstral. erot. trii. NA ROBU STRASTI ob 20. in 22. uri; STORŽIČ: amer-kanad. krim. grozlj. ZBIRALEC ŽIVUENJ ob 16. uri, amer. epska pust. drama HIDALGO ob 18. uri, nem. drama ART PETEK: SOLINO ob 20.30; RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA: druž. dom. film PETER PAN ob 16. uri, rom. kom. PRAVZAPRAV UUBEZEN ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA: kom. SCOOBY-DOO 2 ob 18. uri; ŽELEZAR JESENICE: akcij, film TORQUE: DIVJI V SEDLU ob 18. uri, drama ZGUBUENO S PREVODOM ob 20.
uri.
Sobota. 1. mala
CENTER: amer. glasb. kom. ŠOLA ROČKA ob 17. in 19. uri, amer.-avstral. erot.- trii. NA ROBU STRASTI ob 21. uri; STORŽIČ: amer.-kanad. krim. grozlj. ZBIRALEC ŽIVUENJ ob 17.30 in 22. uri, amer. epska pust. drama HIDALGO ob 19.30; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA: druž. dom. film PETER PAN ob 16. uri, rom. kom. PRAVZAPRAV UUBEZEN ob 18. uri. drama 21 GRAMOV ob 20.30; ŠKOFJA LOKA: avant. film .EXTREME OPS ob 18.30, drama ČLOVEŠKI MADEŽ ob 20.30; ŽIRI: amer. rom. kom. UUBEZEN JE LUŠTNA STVAR ob 20.30; ŽELEZAR JESENICE: drama ZGUBUENO S PREVODOM ob 18. uri, akcij, film TORQUE: DIVJI V SEDLU ob 20. uri.
grozlj. ZBIRALEC ŽIVUENJ ob 16. uri, amer. epska pust. drama HIDALGO ob 18. in 20.30; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA: druž. dom. film PETER PAN ob 16. uri, drama 21 GRAMOV ob 18. uri, rom. kom. PRAVZAPRAV UUBEZEN ob 20.15; ŠKOFJA LOKA: kom. SCOOBY-DOO 2 ob 18.30, avant. film EXTREME OPS ob 20.30; ŽIRI: amer. rom. kom. UUBEZEN JE LUŠTNA STVAR ob 18. in 20.30; ŽELEZAR JESENICE: akcij, film TORQUE: DIVJI V SEDLU ob 18. uri, drama ZGUBUENO S PREVODOM ob 20. uri.
Ponedeljek. 3. mala
CENTER: amer. glasb. kom. ŠOU\ ROČKA ob 18. uri, amer.-avstral. erot. trii. NA ROBU STRASTI ob 20.30; STORŽIČ: nem. drama SOLINO ob 19. uri, amer. epska pust. drama HIDALGO ob 21. uri.
Torek. 4. maja
CENTER: amer. glasb. kom. ŠOLA ROČKA ob 18.30, amer.-avstral. erot. trii. NA ROBU STRASTI ob 20.30; STORŽIČ: amer. epska pust. drama HIDALGO ob 18. in 20.30.
Sreda. 5. maja
CENTER: amer. glasb. kom. ŠOLA ROČKA ob 18.30, amer.-avstral. erot. trii. NA ROBU STRASTI ob 20.30: STORŽIČ: Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA: grozlj. GOTHIKA ob 20.30.
Nedelja. 2. maja
CENTER: amer. glasb. kom. ŠOLA ROČKA ob 17. četrtek. 6. maja
in 19. uri, amer.-avstral. erot. trii. NA ROBU STRASTI ob 21. uri; STORŽIČ: amer.-kanad. krim.
ŠKOFJA LOKA: rom. drama PREKO VSEH MEJA ob 20.30.
Petek. 30. aprila 2004
KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si
GORENJSKI GLAS - IS. STFRAN
Prvomajske novosti pri potovanjih čez mejo
Od jutri naprej bodo slovenski državljani lahko potovali v države Evropske unije le z osebnimi izkaznicami. Zdaj veljavni slovenski osebni, avtomobilski,
t t

Kra^j - Po 1. maju bo slovenskim državljanom z veljavno osebno izkaznico omogočen vstop in prebivanje do 90 dni v vseh državah Evropske unije pa tudi v državah evropskega gospodarskega prostora: Islandiji, Norveški, Švici in Liechtensteinu, Gre za prednost, ki gre novi članici Evropske unije, čeprav praktiki svarijo, da je v ogib morebitnim nevšečnostim za potepanja po Evropi vsaj še nekaj časa pametno imeti pri roki tudi veljaven potni list. Osebna izkaznica, ki je docela usklajena z evropskimi predpisi, na podlagi meddržavnih sporazumov zadošča tudi za potovanje na Hrvaško in med turistično sezono v Črno goro.
Tudi potnega lista, nepogrešljivega na potovanjih v t. i. tretje države, samo zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo ne bo treba menjati. Velja do datuma, ki je zapisan na dokumentu. Na novo izdan potni list pa bo nekoliko bolj "evropski" od sedanjega. Nov bo na njem simbol unije, v kazalu, denimo, pa bodo poleg jezikov držav članic Evropske unije vse države morale dodati tudi slovenski naziv za rubriko, zaradi česar bo potrebna sprememba resolucije o enotnem formatu potnega lista. Več sprememb pa se pri potnem listu obeta v prihodnosti. Slovenija je ena od 27 držav, katerih državljani lahko potujejo za 90 dni v ZDA brez vizuma. ZDA pa so določile rok, to je 26. oktober, ko bodo morale te države začeti izdajati potne liste z biometrič-nimi identifikacijskimi podatki o lastniku. Na posebnem čipu bo shranjena digitalna fotografija lastnika in verjetno tudi digitalni zapis prstnih odtisov. S tako izpopolnjenim potnim listom bodo državljani 27 držav lahko potovali v ZDA brez vizumov, s starimi potnimi listi pa brez vizumov ne bo šlo več. Sicer pa tudi na splošno vstop Slovenije v članstvo Evropske unije v ničemer ne posega v zdaj veljaven vizumski režim.
tem ko bodo veljavna prometna dovoljenja veljala še naprej. Zamenjati jih bo treba ob prvi spremembi lastništva ali ob kateremkoli registracijskem postopku, ki vpliva na podatke v prometnem dovoljenju.
Z uredbo sveta Evropske unije bo Slovenija uskladila tudi registrske tablice. Nove tablice bodo vsebovale razpoznavni znak unije z dvanajstimi zvezdicami, znak države članice, v našem primeru SLO, v modrem polju in registrske oznake, sestavljene iz registracijskega območja, grba in največ šestih črk in številk.
v
Že izdane registrske tablice bodo ostale veljavne tudi po 1. maju, z evropskimi jih bo mogoče zamenjati na posebno zahtevo lastnika, ob spremembi lastništva motornega vozila ipd. Nalepka SLO na vozilu oziroma priklopniku z zdaj veljavnimi registrskimi tablicami bo v državah Evropske unije potrebna še naprej, z novimi tablicami pa bo potrebna samo še v t. i. tretjih državah.
Obrazec vozniškega dovoljenja bo Slovenija uskladila z določbami evropske direktive eno leto po polnopravnem članstvu v Evropski uniji, torej maja prihodnje leto. Vendar pa zamenjava že izdanih in veljavnih dovoljenj tudi takrat ne bd obvezna.
Novi obrazci prometnih dovoljenj
Po 1. maju bodo na novo registrirana motorna vozila dobila nova prometna dovoljenja na obrazcu Evropske unije, med-
Evropska orožna prepustnica
Lastniki orožja z veljavno orožno listino bodo po novem za lovsko orožje kategorij C in
Sopotnica na motorju umrla
Milje - V torek, 27. aprila, ob pol devetih zvečer se je na regionalni cesti Kianj-Preddvor ria Miljah pri Visokem, v bližini nekdanje picerije, zgodila smrtna prometna nesreča. 40-letni M. P. z Visokega je z motorjem vozil od Britofa proti domu, z njim je bila 22-letna E. Z. iz Hotemaž. Ko je na Miljah iz desnega ovinka pripeljal na ravni del ceste, je prek levega smernega vozišča in asfaltnega uvoza k stanovanjski hiši zapeljal na debelejšo plast gramoza, od tod na neutrjeno bankino in nato po dobrih devetnajstih metrih čelno trČil v betonski temelj z leseno ograjo.
Po trčenju je voznika in sopotnico vrglo z motorja. Drsela sta po travi in na drugi strani zadela v betonski temelj ograje. Sopotnica je vanj udai ila z glavo in na kraju umrla, huje ranjenega voznika pa so reševalci odpeljali v klinični center.
«»,
>>




H«1

P

s . . .«■»


J

« I


J K

• »k


t v


\ -i > .



T v^

w

L * . '.Ve

v t*', cwti




S'»I


«-
»i

• i-N -


r
frm

' • ^	- • • . <	V	• ^ L.	*

V .
Kraj prometne nesreče sta si ogledala tudi dežurni preiskovalni sodnik in državni tožilec. Odredila sta strokovni pregled za voznika, izvedenski pregled motornega kolesa in dodatne forenzične preiskave zaradi ugotovitve uporabe varnostnih Čelad.
H. J., foto: Tina Doki
orožni dokumenti veljajo še naprej.
Nadzor potnikov na notranjih mejah Evropske unije po 1. maju ostaja nespremenjen. Foto: Tina Doki
D ter športno orožje kategorij B, C in D lahko pri upravni enoti na območju stalnega bivališča zaprosili za izdajo evropske orožne prepustnice," s katerimi bodo lahko potovali znotraj Evropske. unije, vendar se bodo morali izkazati z vabilom za udeležbo na lovu ali športnem tekmovanju. Za nekatere vrste orožja pa bodo morali lastniki poleg evropske orožne prepust-' nice dobiti tudi posebna dovoljenja držav članic Evropske unije, ki bodo dovoljenje vpisali v listino kot zaznamek.
Za nakup orožja v Sloveniji oziroma v Evropski uniji ter za vnos orožja kategorij B, C, in D bo potrebno nabavno dovoljenje, dovoljenje namembne države članice EU in dovoljenje za tranzit držav članic EU. Dovoljenje za prevoz orožja znotraj EU ali prek zunanjih meja bo
moral trgovec pridobiti za vse vrste orožja, dolžnost priglasitve velja tudi na zunanji meji unije.
Tujci, ki nimajo bivališča v državah članicah Evropske unije, bodo za prenos orožja prek državne meje potrebovali dovoljenje države, v katero prenašajo orožje, in dovoljenja vseh držav članic EU, prek katerih bodo potovali. Orožje bodo morali-prijaviti na zunanji meji, kjer bodo ob izpolnitvi vseh pogojev dobili dovoljenje za prenos orožja. O vnosu bo Slovenija obvestila državo, kamor je potnik z orožjem namenjen.
Tujci v Sloveniji
S polnopravnim članstvom Slovenije v Evropski uniji bo Slovenija začela uresničevati predpise glede prostega gibanja.
KRIMINAL
Tat s kančkom poštenja
V
Skofja Loka - V ponedeljek dopoldne je neznanec v pisarni enega -od škofjeloških podjetij ukradel denarnico, ki je bila na mizi. Denarnico je kasneje odvrgel v poštni nabiralnik v Medvodah, kjer sojo našli in vrnili lastnici. V denarnici je bilo vse, razen denarja.
Mobitel v garderobi
Tržič - Iz garderobe tržiške telovadnice je nekdo v ponedeljek zvečer ukradel mobilni telefon philips 630 z imei številko 352759004058942. Lastnico je olajšal za 40.000 tolarjev.
Vlomilec na Črnivcu
v
Črnivec - Neznanec je skozi vhodna vrata vlomil v gostinski lokal
v
na Črnivcu. Odnesel je za približno 200.000 tolarjev cigaret.
Denar in LCD monitor
Krai\j - V noči s torka na sredo je nekdo vlomil v gostinski lokal v Poštni ulici. Iz predala točilnega pulta je vzel denar, z mize pa LCD monitor. Lastnika je oškodoval za okioglih 100.000 tolarjev.
Mavčiče - Po podobno robo se je med 26. in 28. aprilom namenil vlomilec v skladišče KGZ Sloga v Mavčičah. Tudi škoda je podob-. na. Odnesel je denar in osebni računalnik.
Lažna obvestila o zlorabah plačilnih kartic
Kraiy - Na spletnih straneh Visa International in Master Card so objavili opozorilo o pojavu lažnih obvestil o zlorabah plačilnih kartic fizičnih in pravnih oseb. Lažna obvestila so posredovana po
elektronski pošti imetnikom plačilnih kartic, kijih opozarjajo, daje
_ •
bila ugotovljena zloraba njihove kartice. Da bi preprečili nadaljnje zlorabe, prosijo imetnike kartic, naj sporočijo svoje osebne podatke, številko kartice in PIN-kodo. Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da za zdaj še ne vedo za primer, ko bi bilo lažno obvestilo poslano na elektronski naslov državljana Slovenije oziroma da bi bil kdo oškodovan. Ne glede na to pa opozarjajo vse imetnike plačilnih kartic, naj morebitnim takšnim obvestilom ne nasedajo in naj ne posredujejo svojih osebnih podatkov in podatkov o svojih plačilnih karticah na kakršenkoli elektronski naslov.	H. J.
vstopa in prebivanja državljanov držav članic EU. Ti bodo po L maju lahko vstopili v Slovenijo z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom. V primeru, da bodo prišli zaradi zaposlitve, študija, samozaposlitve oziroma naselitve, bodo morali najkasneje v treh mesecih po prihodu pri upravni enoti zaprositi za izdajo dovoljenja za prebivanje, do pridobitve tega dovoljenja zanje velja dolžnost t. i. policijske prijave. Za tujce iz t. i. tretjih držav še naprej veljajo nespremenjene določbe zakona o tujcih.
Mejni policisti ostajajo
Drugače od prostega pretoka blaga med članicami Evropske unije prostega pretoka ljudi 1. maja še ne bo. Nadzor ljudi nad vstopi v Slovenijo in iz nje bo na mejnih prehodih z Avstrijo, Italijo in Madžarsko enak kot doslej, na njih bo nadzor ukinjen šele po letu 2006, ko bo Slovenija izpolnila vse pogoje schen-genske konvencije oziroma tehničnega sporazuma za opravljanje nadzora na južni - zunanji
meji Evropske unije s t. i. tretjimi državami.
Policisti torej tudi po 1. maju na notranjih mejah med državami Evropske unije še ostajajo. Na vseh večjih mejnih prehodih, tudi gorenjskih, bodo postopno vzpostavljeni posebni pasovi za potnike iz držav članic unije, ki bodo omogočali hitrejšo pretoč-nost prometa. Na Gorenjskem so štirje cestni prehodi, po en železniški in letališki ter sedem planinskih mejnih prehodov. Največji prehod je Karavanke, prek katerega potuje več kot polovica od približno šestnajstih milijonov potnikov na leto.
Za gorenjske policiste je pomembna zlasti meja z Avstrijo. Po protokolu o policijskem sodelovanju, ki vsebuje Štiri glavne cilje sodelovanja, je prvi cilj t. i. optimiranje mejne kontrole na prehodih z Avstrijo. Pomeni, da bo potnik preverjen samo enkrat. Zato se bodo na Korenskem sedlii in na Jezerskem slovenski policisti pridružili v skupni kontroli .avstrijskim na njihovi strani, medtem ko bodo na Karavankah in Ljubelju mešane vstopno-izstopne kontrole na obeh straneh predorov.
Vseh 91 kilometrov "zelene
«
meje" z Avstrijo bodo policisti z obeh strani nadzorovali izmenično po sistemu Šahovnice, ki ga prakticirajo že od letošnjega februarja, hkrati opravljajo tudi skupne mesečne poostrene nadzore na mejnih prehodih. Po ratifikaciji pogodbe o policijskem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo pa bodo policisti obeh držav lahko sodelovali v skupnih akcijah v uniformah, oboroženi in z določenimi pooblastili tako v Sloveniji kot v Avstriji. Četrti cilj protokola pa je trilate-ralni center v Thörl Magleru v Avstriji, v katerem bo po pet predstavnikov slovenske, avstrijske in italijanske policije izmenjevalo operativne informacije, pomembne za delo vseh treh policij pri odkrivanju in preprečevanju nedovoljenih migracij in varovanju državne meje.
Helena Jelovčan
1000
BJnfiD
Z OKa*
LET
VKAHS

5 I > D
Vsal^an do nedelje, 9. maja
Festivalna dvorana od 12. do 18. ure
Razstava slovenskih rezbarjev in Društva žena in deklet na vasi
m
0
1 m
E a>
S □
Petek, 30. aprila
Velika Zaka od 21. ure dalje
PREDVEČER VSTOPA V EU - KRESOVANJE NA JEZERU
Za program bodo poskrbela kulturna društva občine Bled. Kres na splavu si bo mogoče ogledati sede s tribun. Priporočamo podloge za sedenje.
Sobota, 1. maja
Jama pod Babjim zobom od 9. do 16. ure
Tradidonalni pohod v Jamo pod Babjim zobom, v letošnjem letu pod geslom vstopa Slovenije v EU in tisočletnice Bleda Plamna Zajavornik ob 10. uri
Pohod proti Blejski koči na Lipand in na Mrež'ce, kjer bodo udeležena ob 14. uri izobesili blejsko, slovensko in evropsko zastavo.
Nogometni stadion od 17. ure dalje
Koncert ob vstopu Slovenije v EU
Sobota, 8. maja
Športna dvorana ob 20. uri
ALPSKI VEČER
Goren|ska Banka
GLAS

GORENJSKI GLAS «16. STRAN
NOMINATOR / gorazd.sinik@g-glas.si
Petek, 30. aprila 2004
* * i *

"-V .

Gorazd Šinik
nominator,
Sprašujem se, kakšen je pravzaprav moj odnos v "tem trenutku'', trenutku postavljanja od nečesa in "vstopanja" nekam. Imam mar tremo? Splet podzavestnega in zavednega. Me daje "evropski cirkus" ali res samo zavedanje, da pišem zadnjo številko pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Emotivno zavedanje. Ja. Vsekakor pa za vse nas velika stvar. Zelo Velika!
In v takem trenutku, če temu neponovljivemu dogodku lahko sploh pripišem "takem", je fino prebrati, kaj si o nas, o Sloveniji, mislijo drugi. Pred dnevi je v 18. številki Sterna, največje nemške tedenske revije, izŠla 20-stranska reportaža o Sloveniji v seriji z naslovom "Das neue
Aleš Kristančič in Jani Bavčer
Europa" - Nova Evropa. Pripisali so nam naslov Vzorčna državica in namenili svojim bralcem, revija ima naklado 1,381.077 izvodov, skoraj toliko kot nas je volilnih upravičencev, nekaj dvostranskih fotografij. Med sijajno panoramsko sliko Pirana, jeruzalemskih vinskih goric, Ljubljane se bohoti tudi odlična panoramska slika pogleda z Vogla na Bohinjsko jezero s kuliso Julijcev. Ne poza-
bijo omeniti atraktivnega tisočletnega Bleda, NUK-a in Plečnika, poeta dr. Prešerna, ob katerega zapišejo še "Ein Trinker ...", Gorenja, Portoroža, Milana Kučana in vinarja Aleša Kri-stančiča - Movia. Spet on, bi lahko rekli. Na srečo in veselje imamo v Evropi že kar nekaj priznanih in uspešnih. In v Evropi jih poznajo. Tudi Aleša Kristančiča, ki pa se tokrat ni dal slikati, vsaj tako zapiše pisec reportaže, ker je odhajal kupovat nove tri hektare vinograda. Zdaj že vemo, da jih je kupil, zato je bil pred dnevi sproščeno nasmejan v družbi Janija Bavčerja, svojega "hišnega" grafičnega oblikovalca. Janiju se v teh dneh v glavi plete ne samo, kje bo dočakal Evropo, tudi sam je že del nje, predvsem pa Aleševe nove etikete za tretjo linijo vinske ponudbe in bližajoče se volitve v evropski parlament in še naše parlamentarne volitve. Jani BavČer bo s sodelavci soustvaril podobo Združene liste. Oba, Aleš ih Jani, bosta današnji petek preživela, seveda v spremstvu številne družbe, med Goriškimi Brdi in Novo Gorico. Na zdravje!
Barbara Dmač
Da nam v Evropi že zdaj zaupajo, se je kazalo zadnjih dobrih deset let predvsem v poslu. Družba G Trade iz Celja že nekaj časa zastopa in trži francosko legendo in velikana Hermes, letos 164 let staro družinsko firmo, ki jo vodi že peta ge-
neracija. V 13. nadstropje poslovne hiše družbe BTC so nas povabili na "ples z zvezdami". Sredi dopoldneva. Predstavili so nam nov hišni vonj, parfum Eau des Merveilles, in kot nam je povedala "brand manager" -
Snežana Knežević
produktna vodja za Hermes, Kranjčanka Snežana Knežević, je nov vonj posvečen ženskam, ki sanjajo s široko odprtimi očmi in vidijo zvezde v siju dnevne svetlobe. Odlična predstavitev, podprta z bogato zgodovino firme, ki je zaslovela v letu 1837, najprej s konjskimi komati in sedli, kasneje še z usnjenimi izdelki visoke kakovosti, dekami, poslikano svilo, kravatami, in parfumi. Samozavestno, ob podpori francoske zgodovine in bogatega jezika, so soustvarili jezik, poln emocionalnega opisovanja vonjav, občutenj in fantazij. "Magični sij, ki povzroči, da nasprotja za-žuborijo," je del "šarmantne alkimije", medtem pa smo vonjali na leseni palčki tri različne vonje, ki sestavljajo dišavo, namenjeno ženskam od 30. leta naprej. Vonj lesa, spomin na ocean in blišč ozvezdja. Vmes hrastovina, vonj konjaka, ladje,
natovorjene z začimbami, grenivke, indonezijski poper. Gredo se izjemno zares, kar ponazorijo z izredno dovršenim in premišljenim konceptom embalaže in oblikovano stekleničko, spremnim sijajnim katalogom.
Snežana je, oblečena v belo, kot je narekoval stil predstavitve, v pasu pa je imela Hermesovo svileno ruto, testni papir odiŠavi-la tudi Barbari Drnač, ki sicer že nekaj časa sodeluje z družbo Uroša Godca, direktoija G Trade in ljubljanske Drogerije. Premišljena, a vidno navdušena. Med klasiko in nečim novim.
Vesna Kaićić
Uroš Godec in Barbara Drnač
morda v razumevanju žensk. Trouble - je ženska, ki živi sproščeno, ki obožuje in raziskuje prepovedano. Je privlačna, polna strasti, slavi žensko, ki v sebi nosi ljubko, skoraj motečo privlačnost. Zahtevajo pozornost in razvnemajo. Joj!
Težave, haha. Podobno nagovarjanje, če še dodamo, da je barva parfuma rdeča in simbol kača - baročna ekstravaganca -barva strasti in skrivnosti.
Vse to sta nam tokrat zaupali v dvoje. Barbara Drnač, tokrat v črnem hlačnem kostimu z vpad-Ijivo rdečo svileno bluzo, in
Veljko Karaš in direktor Rašice Matjaž Pust.
Uroš Godec se je pred petimi leti "proslavil" s Hermesovim Rocabarom, moško kozmetiko, ki je dobila ime po konjski odeji - rocabar. Predstavitev si je omislil na Brdu, kjer smo se ob konjih in lepotah gradu spogledovali z zgodovino in modo.
Veljku Karasu lahko za poznavalce pripišemo Impakta, za nas, Gorenjce, pa, da z investicijo prihaja na Bled. Zelo koristno. Zaradi podobnih bo šlo vse hitreje. Veljkova legendarna je:
"Postaraš se, ko ti zmanjka denarja". Nič emocij, kaj.
Zelo hitro; dinamično, angažirano trenutno živi tudi pevska zvezdica Pika Božič, ki je prišla na lastni koži preverit vonj Trou-bla. Za hrbtom "ji je dihal", tokrat prijazno, Bojan Požar, pisec Bulvarja v Novicah in življenjski sopotnik Barbare Drnač. Bojan je dober pisec, zajedljiv, ciničen, z "veliko jajc" in je znan po tem, da ljubi Gorenjce. Fajn fant, dokler te ne objavi.
Bojan Požar in Pika Božič
Veljko Karaš, Matjaž Pust in Uroš Godec
Tako. Imamo vse, da smo še bolj evropski, haha.
Postavljanje je del vsakdanjika, del življenja. Jočemo in se smejimo. Velikokrat ne vemo, kaj bi raje. Tokrat smo se nasmejali. V družbi Merkurjevih marketinga-ric Romane Zorman in Barbare Zmrzlikar se je prav počasi začel poslavljati Tomaž Gruden, legenda Gorenjskega glasa. Ja, prišel je njegov čas, čas odhajanja v "penzijo". Zaslužen po-
VRTIMO GLOBUS
Kim Basinger za zaščito živali
Petdesetletna ameri-ška igralka Kim Basinger je v dobrodelne namene prodala zaročni prstan, ki ji ga je podaril nekdanji mož Alec Baldwin. Basingerjeva in Baldwin sta se poročila leta 1993, a se je zakon pred dvema letoma končal z ločitvijo. Diamantni prstan je bil prodan za skoraj 60 tisoč dolaijev, kupil pa ga je neki trgovec z nakitom z Beverly Hillsa. Basingerjeva, velika ljubiteljica živali, je izkupiček od prodaje prstana namenila organizaciji za zaščito živali, ki v Kaliforniji upravlja zavetišče za ostarele cirkuške živali, kot so levi, medvedi in sloni.
Jamie Oliver v šole
Britanski kuharski mojster Jamie Oliver, ki je s svojo "Kuhinjo do naz'ga" poslal znan po vsem svetu, bo začel snemati novo nanizanko "Šolski obroki". Jamie pravi, da je hrana v šolah vse bolj nezdrava, zato bo s svojo novo nanizanko skušal otroke odvadili pic in čipsov in jih navaditi na zdravo prehrano. Šolsko kosilo je za nekatere otroke edini normalen dnevni obrok, zato je zelo pomembno, kakšen je, dodaja Jamie. Novo nanizanko bodo snemali v šoli Kidbrooke v Greenwichu, kjer bo pripravljal šolska kosila in svetoval kuhinjam po vsej državi, kako naj izboljšajo šolske obroke.
Zaskrbljene ženske težje zanosijo
Ameriški znanstveniki so v raziskavi o stopnjah uspešnosti umetne oploditve ugotovili, da skrbi zaradi zdravja, dela ali finančnih težav ženskam
v
otežijo možnost, da bi zanosile. Ženske, ki so bolj srečne in sproščene, hitreje zanosijo, saj v njihovih jajčnikih dozori 20 odstotkov več jajčec kot
pri ženskah pod stresom. Prav tako imajo zaskrbljene ženske manjši uspeh pri umetni oploditvi. Strokovnjaki zato svetujejo ženskam, ki imajo težave s plodnostjo, naj pozabijo na skrbi.
Glasovni lifting
Ameriški zdravniki so predstavili nov lepotni poseg, imenovan "glasovni lifting", ki je namenjen vsem, ki želijo imeti mladosten glas. Tako kot celo človeško telo tudi glasilke z leti postajajo šibkejše. Za približno 17.500 ameriških dolarjev zdravniki s pomočjo posebnega reza v predelu vratu vsadijo ali z injekcijsko iglo skozi usta vbrizgajo maščobo, kalogen ali posebno substanco za ojačitev kosti in po dvotedenskem počivanju lahko pacient spet normalno govori, vendar z
nekoliko spremenjenim glasom. Nad novim posegom so trenutno najbolj navdušeni radijski in televizijski napovedovalci, igralci, politiki in prodajno osebje.
v
Se preden smo končali dopoldanski ples z zvezdami, nas je Snežana povabila na teraso 13. nadstropja, nam dala belo-oranžne balone, pisala in nam velela, naj si omislimo željo in jo z balonom spustimo v nebo. "Naj živi San Trope" je napisala kolegica: "Ej, da nauš kaj pi-sou," me v smehu opozori, medtem ko sam premišljujem, kakšno željo naj bi imel. Opazim, da premišljuje tudi Vesna Kalčič, do pred kratkim dopisnica Dnevnika iz Avstrije, zdaj pa urednica Nike. Vesna je bila v študentskih časih "soustvarjal-ka" v takrat nadpopularni plesni skupini Krik, ki je poplesavala v Podarim Dobim, na obalah takratnega nam skupnega morja, s kranjsko Modrino pa so se Kri-kice podale tudi v Avstrijo.
Ko si je Vesna, včasih Vaupo-tič, odločila dodati priimek Kalčič, je z družino preživela lep kos življenja na avstrijskem Koroškem, zdaj, ko gremo še mi proti severu, se je odločila za Ljubljano.
V Ljubljano, k Francozu, v restavracijo Chez Eric, ne na slastno francosko kuhinjo, temveč v goste še enega francoskega kozmetičnega velikana Bouchero-na, nas je povabila podobna ekipa. Kot bi se mudilo tik pred zdajci. Ne, le evropska kampanja se začenja enako. Boucheron, tudi to znamko zastopa Uroš Godec, nam in vam, ženskam, predstavlja Trouble. S francosko izgovorjavo, nikakor ne angleško - težave so torej v izgovorjavi in
Romana Zorman, Tomaž Gruden in Barbara Zmrzlikar
Snežana Knezevic, v izjemni črno-rdeči večerni obleki, s spetimi lasmi. Kot narekuje Boucheron. Vse se je dogodilo pod budnim očesom zadovoljnega
Uroša Godca, ki sta mu ta večer družbo delala podjetnik
Snežana Knežević
koj. V vseh teh letih je Tomaž preživel veliko oblik časopisa, njegovih šefov in različnih nalog. Dolga leta je bil uspešen tržnik, včasih bi temu rekli komercialist. Sam pa bi doživetja v njegovi prešerni družbi lahko opisal v manjšem priročniku. Tudi z navodili za branje. Morda bi mi lahko bili v pomoč Romana, vodja tržnega komuniciranja in diplomantka na ALU in pomočnica direktorja marketinga v Merkurju, ter Tomaževa "sofa-ranka" Barbara, ekonomistka in absolventka podiplomskega študija komunikologije na FDV-ju. V kateri gostilnici smo se nasmejali Tomažu, ni niti važno. Važno je, da smo se. Ob okusnem vinu in pomenljivi debati. Naj bo takih čim več, tudi v EU.
Hanif Kureishi: "Pomislil sem, kakšna zmešnjava je bilo vse skupaj in kako bo zdaj gotovo vse čisto drugače."

Petek, 30. aprila 2004
RAZVEDRILO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
GLÖSA
Isti čoln, različni veslači
J
Ob evforiji vstopa Slovenije Evropsko unijo, prekipevajočem navdušenju, ki naj bi prevevalo vse naše žitje in bitje, se človek
vpraša, ali nismo res malo mah-
t
njeni na raznorazna praznovanja. Neka imaginarna država pravno formalno ali politično-gospodarsko vstopa v EU, narod pa na glavo od veselja? Ali nam ni to rahlo i' gene položeno, da se raznežimo tisti hip, ko kdo reče, da gremo na lepše? Ja - seveda. Brž po pražnje oblačilo, po sprehajalno palČico, ta lepi šal za vrat, ta bela srajca, kočija in gremo.
Znabiti, da nam je tudi minulih krvoločnih petdeset let pustilo kakšen pečat: neskončno in vzneseno rajati ob partijskih in drugih obletnicah, oefih, prvih majih, devetindvajsetih novembrih, sindikalnih piknikih. Skratka radujmo se ob dnevih, ki jih servira oblast. Tesno se strnejo narodove vrste ob raznih političnih praznikih in raja se do jutra in še Čez.
Dobro - človek razume narodovo osamosvojitev, ki je pač res nekaj enkratnega. Malo pa se kakšen razumnik, še bolj pa evroskeptik, le začudi, kako je
HOROSKOP
TANJA in MARICA - 090 43 77
ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min


a
m
Oven (21. 3.-21. 4.) Na čustvenem področju se boste odločili za napad in samozavest vam ne bo delala preglavic. Za tem vam sledi mir in harmonija in seveda težko učakana ljubezen. Skrbi vas, da ste zapravili preveč denarja, a to vas ne bo pripeljalo do težav.
Bik (22. 4.-20. 5.)
Včasih pride trenutek, ko se je treba komu zaupati: morda to res ne reši trenutnega problema, a velikokrat pomaga že to, da nas nekdo posluša. Ne boste se več bali lastnih besed in misli: pred vami so srečni dnevi!
Dvojčka (21. 5.-21. 6.)
Brez večjih težav boste prišli do zelo dobre novice. Sem in tja se bo pojavila kakšna mala težavica pri sami realizaciji. Uspeh je stoodstotno zagotovljen. Kmalu boste povabljeni na daljšo pot, kateri se ne boste mogli izogniti.
Rak (22. 6.-22. 7.)
V prihajajočem obdobju se boste morali kar večkrat prilagajati. Tako na delovnem mestu kot med svojimi najbližjimi. Nikar tega ne vzemite preveč za hudo, ampak za občasno orožje proti hudi jezi oziroma prepirom. Imeli boste malce denarnih skrbi.
Lev (23. 7.-23. 8.)
Vse obljube, ki jih izrečete, tudi izpolnite. To pa vedno ne velja za druge. Razočaranje, ki ga boste občutili zaradi neizpolnjenih obljub, vas nekaj časa ne bo spravilo nazaj na noge. Na čustvenem področju boste deležni pohval, ki vas spravijo v boljšo voljo.
Devica (24. 8.-23. 9.)
Na zunaj boste kazali vesel obraz, a znotraj vas bo razjedalo tisoč in več vprašanj. Resnica, ne da je boleča, a nekaterih dejstev si ne boste mogli priznati. Vrteli se boste v krogu, a že z začetkom tedna se bo pojavil nekdo, ki vam bo z veseljem pomagal.
Tehtnica (24. 9.-23. 10.)
Življenje se vam bo postavilo na pravi tir in končno boste postali dovzetni za nove stvari. V ljubezni boste v križišču, a z odločitvijo raje ne hitite. Počakajte najprej, da vam nasprotna stran pove svoje želje in pričakovanja.
Škorpijon (24. 10.-22. 11.)
Uradna pošta vam bo prinesla dobre novice. Na delovnem mestu ste potrebni podpore; dobili jo boste od tistih, od katerih boste to najmanj pričakovali. Cilje, ki si jih boste zastavili v naslednjih dneh, boste uspešno dosegli.
Strelec (23. 11.-21. 12.)
Dogodke boste komaj sproti dohajali. Še dobro, da ste takšen karakter in ste sposobni biti na dveh mestih hkrati. Poslovna poteza se vam tudi v prihodnosti izkaže kot zelo dobra. Na čustvenem področju pa boste prišli do novih spoznanj.
«
Kozorog (22. 12.-20. 1.)
Še nekaj časa boste brezglavo tekali naokoli in vsepovsod iskali rešitve in izhode. Vse tisto, kar vas čaka, bo prišlo samo od sebe, zato svoj dragoceni čas raje porabite za druženje s prijatelji, saj se morate razbremeniti.
Vodnar (21. 1.-19. 2.)
Dogodki vas bodo začeli prehitevati in komaj boste kos sprotnemu dogajanju. Marsikaj, kar vam je do sedaj ostalo skrito, se bo pokazalo. Zelo prijetno boste presenečeni tudi zaradi financ, saj imate v mislih kar grozno sliko. Torek bo vaš srečen dan.
Ribi (20. 2.-20. 3.)
Spoznali boste osebe, ki vam bodo v bližnji prihodnosti lahko pomagale v starih finančnih težavah. Tudi pri sami službi bo prišlo do pozitivnih sprememb, imeli boste tudi možnost zamenjave. Končno boste prijateljem izpolnili obljube.
TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA!
narod na nogah ob čisto navadni formalni pridružitvi v EU. Kaj pa je EU drugega kot administrativna t\'orba? Po vseh hribih se leta, povsod se kuhajo go-laži in kurijo kresovi, v Bruselj peš nosijo zastave, kipe na bruseljskem trgu odevajo i' slovenske narodne noše in Še in še. Buf! Prava norija, prava eksplozija - še dobro, da kdo ne poči od navdušenja.
Ne gre za to, da ne bi smeli biti navdušeni, veseli, zadovoljni, radostni. Kar Evropejcem, tistim ta bogatim, ki nas že zdaj jemljejo kot prvovrstne reveže in rajo in nikoli enakovredne -saj so takoj pogruntali, da bo šlo za Evropo dveh hitrosti - na kraj pameti ne pade, da bi se česarkoli veselili. Ne gre samo za njihovo davno spoznanje, da je EU tudi kaj drugega kot le golo navdušenje, veselje in bo-gast\'o. Države z dolgo državniško tradicijo sicer globoko spoštujejo svojo domovino in njeno zgodovino, ne skačejo pa od veselja, če se njihova država formalno kamorkoli politično ali gospodarsko priključi. Pa kaj? To je čisto pragmatična zadeva.
V tej luči je prav zanimivo, kako so Nizozemci, ki bodo I. junija prevzeli krmilo EU, nagovorili svoje državljane. Vlada je za ta prevzem krmila vrgla v javnost naslednje sporočilo ali slogan: "Evropa, še kar pomembna zadeva."
Z,
JežeŠna! Kva je pa zdej to - poreče evforični Slovene, ki še posebej v teh dneh kar ne more razumeti, da nekdo v letu, ko se EU širi na slavnih 25 članic, sploh izusti tak povprečen in nič navdušujoč slogan! Pa je še kako razumljiv: nizozemska vlada je pametna vlada in pozna razpoloženje državljanov. Ne draži jih s kakšnim nespametnim Evropa daj in za vedno ali praznik enotnosti ali kaj vem kaj še vse.
v
Kakšne enotnosti pa? Se v praznikih in sloganih smo dveh hitrosti, pa ne bomo v čem drugem!
Nizozemce kot druge premož-nike v EU skrbi njihova prihodnost, skrbi brezposelnost, terorizem, ne pa neko vključevanje novih. Kako pa bomo sploh veslali, če bomo vsi: tako enotni v duhu, a tako različnih mišic, v enem čolnu? Zato se pojavlja vprašujoč slogan: Isti čoln, različni veslači? In spet in spet prihaja na dan razmišljanje našega evroskeptika, spoštovanega dr. Mencingerja, ki že leta in leta ponavlja, da se nam nič lepega ne obeta. Njegove primerjalne analize z bivanjem Slovenije v SFRJ in analize z bivanjem Slovenije v EU niso nič kaj
prijetne ...
Se najbolje pa se je te dni odrezal jutranji napovedovalec na radiu, ki je ob napovedi oddaje Kako bomo kupovali avtomobile v EU, sam v brado zamr-mral: "Na puf - kako pa ... "
Darinka Sedej
Lučka Mužerlin se že dalj časa ukvarja z orientalskimi plesi, na območju Maribora pa pripravlja tudi plesne delavnice "s plesom do sebe." Foto: Janez Pipan
ŠTIRI TACKE
Na Gorenjskem pred 100 leti
J 1
u . ^ ' *
Andraž Kalamar
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 23. do 30. aprila 1904
Bohinjski predor bo kmalu končan
__ _ ^
Bohinjska Bistrica, 25. april 1904 - Železniški predor med Kranjsko in Goriško v Bohinjski Bistrici bo zagotovo prekopan sredi prihodnjega meseca, so zagotovili na železniškem ministrstvu. Ob tej priliki se bodo ob več kot šest kilometrov dolgem predoru vršile velike slavnosti in svečanosti, h katerim bo prišlo iz Dunaja mnogo visoke in imenitne gospode, več ministrov, vojvod in drugih pomembnežev. Zadnji strel dinamita v predoru bo verjetno zažgal sam železniški minister. Že v začetku naslednjega meseca pa naj bi bil prekopan tudi 240 metrov dolg predor v Bohinjski Beli.
Vabljeni v Vintgar
Vintgar, 28. april 1904 - Nastopil je pomladni čas, narava seje zbudila iz spanja in vabi na prosto. Ob tem moramo izletnike spomniti na^ izlet v Vintgar, ki je lani postal izredno priljubljena izletniška točka.
In to po pravici! Nikjer ni več naravnih krasot na kupu, kakor so tu.
k
Videti jih je treba! Pa tudi druge zanimivosti so, poleg naravnih. Ako začneš pešpot na železniški postaji na Javorniku, si lahko ogledaš grede priti Dobravi kako gradijo železnico. V Vintgaiju pa si moraš ogledati električno napravo in poslušati njen hrup, najbolj zanimiv pa je ogled gradnje predora skozi Vintgar in Holm. Koncem tesni se v restavraciji, ki se odpre v nedeljo 1. maja, okrepčaš z jedjo in pijačo, da se oddahneš in poživiš za nadaljnjo pot proti Bledu.
Svet pred sto leti
Lepa vzgoja bodočih nevest
Norveška - V nekem okraju Norveške imajo zanimivo in za mlade fante koristno domačo navado, ki dovoljuje zaroko le dekletom, ki znajo dobro kuhati, peči, šivati in plesti. Mladenke, ki se želijo poročiti, morajo to znanje predstaviti starejšim vaškim ženam in te ocenijo, ali so zrele za možitev. Radi te navade v ondotnih krajih ni nobenega dekleta v dobi 15 let, ki ne bi dovršeno obvladalo vseh teh umetnosti. Fantje, ki se hočejo tam oženiti, so lahko gotovi, da dobe ženo, ki je iz vseh gospodinjskih del že opravila izpit s pohvalo. To pa je tudi razlog, da so med Norvežani dekleta iz teh krajev zelo zaželene neveste in zato med njimi skoraj ne najdeš neporočene mladenke.
VIR: Goreiyec in Slovenski narod (April 1904)
UUBO DOMA. KDOR GA IMA
Nujna veterinarska pomoč
Kranj - "Naš eno leto star nemški ovčar je v noči na nedeljo nepričakovano začel umirati. Zato sem v nedeljo zjutraj poklicala dežurno veterinarsko ambulanto, če bi mu lahko z injekcijo skrajšali muke. Dežurna veterinarka me je zavrnila, da zaradi tega pred ponede^kom ne namerava priti v ambulanto, in naj mu damo lekadol, da bi ublažili bolečine," je bila zgrožena naša bralka Barbara Kumer iz Škofje Loke.
Zato se sprašuje, kaj je sploh definicija dežurne pomoči. V nedeljo opoldne, ko jo je na njeno vztrajno prigovarjanje dežurna veterinarka le naročila, je bilo namreč že prepozno, je še dodala. Svojo plat zgodbe je predstavila tudi v nedeljo dežurna veterinarka Jasna Kopač Dolenc. "Prvi klic sem prejela okrog 6. ure zjutraj, ko meje ženska zaprosila za evtanazijo njihovega psa. Opozorila sem jo, da je cena, če to opravimo v dežurni ambulanti, za polovico višja. Pri tem sem dobila občutek, da je ženska precej razočarana zaradi take cene, zlasti ker bi morala psa tudi pripeljati v Kranj, zato sem ji svetovala, naj najprej poskušajo izničiti bolečino, sicer pa naj se ob 12. uri oglasijo v ambulknd. Nekaj kasneje sva se spet slišah. Odločila se je, da bo raje poskusila pri bližnjem veterinarju. Ker se potem ni več oglasila, sem sklepala, da ji je on pomagal," je pojasnila Jasna Kopač Dolenc. Za pojasnilo glede nujne veterinarske smo prosili tudi eno od društev za zaščito živali. Povedali so, da veterinarski kodeks določa, da mora veterinar v takem primeru nujno pomagati. Vendar, dodajajo, je treba upoštevati tudi, da dežurstvo ponavadi pomeni zgolj enega človeka, ki je zato tudi zelo obremenjen, samo po telefonu pa je težko presoditi, kaj je zares nujno.	M. R.
Ana Bester
Prehrana mačic
Vse mačke so mesojede, vendar če želimo, da bo naša mačka zdrava in živahna, ji moramo dati uravnoteženo in raznovrstno hrano.
suhe hrane. Vsi trije tipi so preprosti za pripravo, vendar je dobro, da niso edini vir mačje hrane. Zaželeno je, da mački kdaj ponudimo tudi svežo hrano. Konzerve ponavadi vsebujejo meso, ribje soli, pospeševalce želatiniranja, vitamine, barvila, vodo in včasih žita. Mesna osnova so lahko ribe,
Prvo pravilo pri prehranjevanju mačke je raznovrstnost. Potrebuje proteine, maščobe, ogljikove hidrate, vitamine in minerale in zato je prav, da njen meni vsebuje meso, ribe in zelenjavo. Če je mačka zdrava in jo hranimo z raznovrstno hrano, ne potrebuje dodatnih vitaminov in mineralov. Če pa" v naš dom pride izbirčna muca, je najbolje, da zdravo prehrano vpeljujemo tako, da nekaj tednov uravnoteženo hrano dodajamo postopoma. Danes se veliko ljudi odloča za že pripravljeno hrano, ki jo lahko dobimo v obliki mesnih konzerv, sočnih izdelkov in
piščanci, govedina, kunčje meso ali drobovina. Suha hrana vsebuje žita, ribe, meso, kvas, vitamine, maščobe in barvila. Če hranimo mačko s tovrstno hrano, ji moramo vedno zagotoviti zadostno količino sveže vode. Sočni izdelki pa vsebujejo meso, sojo, maščobe, vitamine, sredstva za konzerviranje, barvila in še nekatere elemente. Navadno ima zadnjo besedo o tem, katera hrana je najboljša, mačka. Vendar je nikar ne spremenimo v razvajeno in nezdravo muco s tem, dajo neprestano hranimo z njeno najljubšo jedjo. Poskrbimo, da bodo obroki raznovrstni in uravnoteženi, saj ji bomo le tako zagotovili zdravje in vitalnost. Pa še to, nič ni narobe, če mačka včasih je travo ali plevel. Trava mačkam koristi, saj vsebuje nekatere vitamine, pomaga pa ji tudi izbruhati nezaželene snovi, npr. dlako.
>
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
ZGODBA / info@g-glas.si
Petek, 30. aprila 2004
Vključitev
EU je
bila
nasa
najboljša odločitev
Dan pred vstopom Slovenije v združenje evropskih držav je prav, da pogledamo v največji oglas za združevanje - Republiko Irsko. V 30 letih so se
iz revne države prelevili v deželo blaginje.
Carlow - Delegacija iz Škofje Loke se je pred dobrim tednom odpravila v Republiko Irsko, natančneje v Carlow. Pred slabim letom sta mesti začeli sodelovati zaradi organizacye Specialne olimpiade, ki je lani potekala na Irskem, letos pa v Slovenci.
Ce pri nas vstopamo v Evropsko unijo pod sloganom "Nova zvezda Evrope", za Republiko Irsko prav gotovo velja, da so zvezda že dalj Časa. Irci so z novim položajem zadovoljni, znanje pa so pripravljeni deliti tudi s kandidatkami. In tu gre iskati razlog za obisk Bojana Starmana, podžupana Škofje Loke za gospodarstvo, Irene Mrljak, direktorice Razvojne agencije Sora, Boruta Bajžlja, podpredsednika komisije za mednarodne odnose in Andreje R. Megu-Šar, koordinatorke za mednarodno sodelovanje občine. O rezultatih je še prezgodaj govoriti, velika želja oblasti v Carlowu pa je pobratenje med mestoma.
A najprej nekaj o Irski. Otok Irska je ločen na dva dela; večji del otoka sestavlja 26 okrožij Republike Irske, manjši pa je Severna Irska (šest okrožij) kot del Velike Britanije. Republiki Irski vlada parlamentarna demokracija, od skupno 5,6 milijona prebivalcev otoka pa v republiki prebiva približno 3,9 milijona ljudi, med njimi prevladujejo mladi - več kot polovica prebivalstva je mlajša od 30 let. Temperature na otoku se gibljejo od pet stopinj Celzija pozimi (sneg je redkost) do 20 stopinj poleti. Republika Irska pozna dva uradna jezika: znano je, da govorijo angleško, sporazumevajo pa se tudi v irščini (gaelic). Dvojezičnost je obvezna na vseh dokumentih, uličnih in prometnih znakih. Angleško znajo govoriti prav vsi Irci, medtem ko želi vlada irščino s posebnimi ukrepi ohraniti in okrepiti.
Okrožje (območje) Carlow je drugo najmanjše od šestindvajsetih v republiki. Leži jugoza-
Joe Watters
k
hodno od Dublina, na zahodu jo od sosednjega okrožja Ladis loči druga največja reka Barrow. Ob njej se je skozi stoletja razvijalo mesto Carlow. Škofja Loka je po velikosti zelo podobna mestu, okrožje pa škofjeloškemu območju. Mesto šteje 21 tisoč, celotno okrožje pribhžno 40 tisoč prebivalcev. Okrožje je primarna lokalna oblast in daje mestu razvojne možnosti. Mesto okrožju plačuje razne usluge, kot npr. za požarno varnost, vodovod, kanalizacijo in podobno. Čeprav gre za dve ravni politike, sta instituciji zelo povezani. Svetniki v mestnem svetu so lahko tudi svetniki okrožja Carlow. Od okrožne uprave mesto uporablja tudi vso tehnično pomoč, mesto pa "skrbi" za skoraj polovico ljudi v okrožju. Mesto naj bi počasi izgubilo moč, a bo hkrati ohranilo svojo politično pot in skrbelo predvsem za promocijo gospodarstva, kulture in turizma.
Slovenija je Irski po mnenju Carlowčanov močno podobna. Tako kot Irci smo tudi Slovenci
Kajenje strogo prepovedano
Pred komaj tremi tedni je na Irskem začel veljati strog zakon o omejevanju kajenja. Ta govori o popolni prepovedi kajenja v hotelih, sodiščih, javnih upravah, podjetjih ... ter pubih. Predvsem pubi so doživeli največji udarec, saj se je število gostov v zadnjih tednih močno zmanjšalo. Brez očitajočih pogledov lahko Irci sedaj kadijo le še v svojih stanovanjih in hišah. In kazni? Od 150 evrov kazni za kajenje na sodišču pa vse do 3000.evrov kazni za kajenje v knjižnici.
bolj in bolj prepoznavni in močnejši na pohtičnem in gospodarskem področju. "Priključitev Evropski uniji leta 1973 je bila za Irce najboljša odločitev, saj imamo izredne ugodnosti na vseh področjih," pravi direktor območne uprave Joe Crockett. Pred vstopom je bila Irska revna kmetijska dežela. V 70. letih so se začeli bolj ukvaijati s proizvodnjo in začeli moČno napredovati v primerjavi z drugimi državami EU tako na političnem, kulturnem kot gospodarskem področju. Prej so bili zelo odvisni od Londona, danes pa sta njihova partnerja Bruselj in New York oziroma so postali ena od najbolj odprtih držav na svetu. Pred Irsko sta v naslednjih dveh letih dva velika izziva: poslovanje prek intemeta ter tekma s Kitajsko.
V Carlowu so zelo zadovoljni tudi z delom naše veleposlanice Helene Drnovšek Zorko, ki se je sestala tudi s škofjeloško delegacijo. Ker je na Irskem že veliko Poljakov in Čehov, nas je zanimalo, koliko Slovencev dela na Irskem. "Žal na Irskem ni veliko Slovencev. Po nam znanih podatkih na Irskem delajo le programerji ljubljanskega podjetja," nam je odgovorila veleposlanica, ki pozdravlja sodelovanje med Škofjo Loko in Carlowom.
Carlow je pomanjšana oblika Irske
O napredku, preteklih dosež-kih, o načrtih mesta Carlow smo se pogovarjali z direktorjem mesta (town manager) Joejem Wattersom. "Število zaposlenih je danes največje v zgodovini mesta. Močno se je izboljšala infrastruktura mesta, kar praktično pomeni, da ljudje želijo živeti v mestu in se ne selijo več v Dublin. Imamo boljše povezave tako na cesti kot železnici. Mesto je veliko pridobilo tudi na področju izobraževanja. Imamo
dve visoki šoli, ki izobražujeta na univerzitetni ravni, vpisanih je 4500 študentov in prinašata velik dobiček. Študenti plačujejo šolnino, od njih živijo restavracije, pubi, trgovine, starši študentov so v mestu kupili hiše, se selijo k nam. To je eden od večjih potencialov v mestu in ga zato zelo podpiramo. Prej smo vsi študirali v Dublinu in Cor-ku," zadovoljno pove Watters.
Meni, da so ljudje v vseh teh letih precej bolj samozavestni, a se tega ne da meriti ne videti. V zadnjih letih investirajo v boljše življenje. Zgradili so park na nekdanjem smetišču. Investicija
Ali se spominjate Ann? Nasmejana Irka, gojenka Delta centra iz Carlowa, je v Škofji Loki odprla Specialno olimpiado, takole pa se je nasmejala skupaj s podžupanom Bojanom Starmanom. Delta center, kjer pomagajo otrokom s posebnimi potrebami, je sodobno opremljen, zunaj pa rastejo številni vrtovi (prek 30), ki jih bodo čez leto dni predstavili svetovni javnosti.
je bila vredna prek tri milijone evrov in si je pred desetimi leti ne bi mogli privoščiti. V zadnjem desetletju se je moČno povečalo število ljudi, ki so sa-mozaposleni, služijo le z lastnim delom in pametjo. Ob vstopu v EU leta 1973 je imela Irska 57 odstotkov povprečja evropskega družbenega bruto produkta, sedaj povprečje presegajo za 20 odstotkov (120 odst.), v nadaljnjih treh letih naj bi ta zrasel na neverjetnih 145 odstotkov.
Nedvomno je republika dosegla razvoj, ki ga zmore malokdo. Vendarle pa, ali takšnega razvoja ne bi mogli narediti tudi brez vstopa v EU? "Ni razumno, da bi lahko tržili proizvode v Evropi brez vstopa v unijo. Irska bo v prihodnjih letih začela tržiti tudi pri vas. Mislim, da te svetovni trg kmalu izvrže, če nisi zraven. Ne moreš ne iivažati in ne izvažati. Močna Evropa proti močnim ZDA bo vse bolj pomembna. Mi smo že od vsega začetka črpali iz evropskih skladov in od vsega začetka imamo zaradi tega vehke koristi," odgovaija Watters. Največji vpliv Evrope zaznavajo v nacionalnem izobraževanju, ki se je začelo spreminjati v 60. letih prejšnjega stoletja. Irska vlada je pred leti določila tudi pametno politiko davkov, saj ima Irska še danes najbolj privlačno davčno politiko v Evropi, predvsem za ameriška podjetja. "če-prav bi lahko nekateri proizvaja-
li v državah s cenejšo delovno silo, se ne preselijo zaradi ugodnih davkov," zatrjuje Watters. Davek na dobiček znaŠa na Irskem 12,5 odstotka, pri nas je 25-odstoten. Poleg teh vzrokov pa ima Irska ugodno geografsko lego, kot nam je zatrdil sogovornik pa Irci sedaj želijo v deželi živeti in delati, preseljevanja ni več.
Od 1. januaij^ letos pa vse do konca junija Republika Irska predseduje Evropski uniji. Irci tega dejstva ne ocenjujejo kot znamenje moči, ampak bolj kot možnost za opozaijanje na svoje probleme, ideje, priložnosti. Brez predsedovanja vseh teh zadev ne bi mogli niti primemo predstaviti. Kako bo EU vodena v prihodnje, se vsaj v Carlowu ne obremenjujejo. Kdorkoli že bo predsednik Evrope, bo moral biti predan vsem, že pred imenovanjem pa bi moral biti pomemben in močan. Nikakor pa v tekmi za predsedniško mesto ne sme zmagati denar, še pravijo v Carlowu.
Škofjeločani so si v mestu ob reki Barrow ogledali številna podjetja, videli, kako lahko trgovski center oživi mesto, spoznali, na katerih področjih si lahko obetajo pomoČ iz evropskih skladov, kako deluje razvojna agencija, spoznali delovanje okraja in trgovinske zbornice. Zelja Ircev je pobratenje obeh mest, a hkrati dodajo, da mora želja in korist priti z obeh strani. Kot prvi možni korak navajajo izmenjavo Študentov, Joe Watters pa dodaja: "Če bi mi o Evropi vedeli toliko, kot veste vi, bi bili prav gotovo kralji Evrope. Mi smo bili pravi vajenci v primerjavi z vami."
Boštjan Bogataj
Opravičilo
v članku z naslovom Utaja kulturne dediščine (Gorenjski glas, sreda, 28. aprila 2004, stran 14) sta dve netočnosti. Povojni minister za znanost in kulturo dr. Jože Potrč ni oče poslanca združene liste Mirana Potrča, Zoran Polič pa ni oče igralca Radka Poliča. Obema prizadetima se opravičujem.
Marjeta Smolnikar
Pise Miha Nagllč
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
577
Jožef Levičnik, nadučitelj in pisatelj
Ste zanj že slišali? "Slovenci ne smemo iti mimo groba mota, kije ves živel za božjo čast in za izobrazbo našega naroda. Od navadnega orglavca se je povzpel do nadučitelja in do znamenitega kulturnega delavca. Ta mož je bil JOŽEF LEVIČNIK, rojen v Železnikih nad Škofjo Loko 6. aprila 1826." V znameniti železnikarski družini. "Njegov oče je želel, da bi se tudi Jožef posvetil višjim študijem, kakor so se jim posvetili drugi sinovi, in da bi se mu ne bilo treba ukvarjati z železno trgovino. Jožefov najstarejši brat Jernej Levičnik je bil doktor modroslovja in dekan v Šmohorju v Ziljski dolini na Koroškem. Drugi brat Jurij Levičnik je dosegel čast okrajnega sodnika v Škofji Loki. Tretji brat Peter je umrl kot deželnosodni svetnik v Celju. Četrti brat Franc je župnikoval pn Mariji
Devici v Polju blizu Ljubljane, Naš Jožef Levičnik, najmlajši te rodgvine, pa se je kot drugoŠolec gimnazije vrnil domov in pomagal očetu pri trgovini z železnino."
Pa je kljub temu našel pot iz "železnine" v bolj duhovne sfere. V glasbo: ''Ker ga je veselila glasba, se je začel leta 1842 učiti orglanja pri slavnem skladatelju in stolnem pevovodju Gregorju Rihar-ju v Ljubljani. Kmalu se Je toliko izvežbal, da so mu prvič zapele orgle v Železnikih na velik Marijin praznik 15. avgusta 1843. Vneto je poučeval pevce in pevke, sam zložil nekaj nabožnih pesmi in orglal nad 65 let." V šolo: "Vsled tnalega števila učiteljev na Kranjskem, mu je prigovarjal takratni župnik v Železnikih Blaž Krsnik, naj se poprime učiteljevanja. Ubogal je župnika in dobil dovoljenje, da se lahko doma pripravi na učiteljski stan. Skušnjo je dobro dovršil na učiteljski pripravnici v Idriji ter postal leta 1855 pomožni učitelj v Železnikih. Pozneje je dobil stalno naduči-teljsko službo in deloval do umirovljenja leta 1903. Bival je vedno v svojem rojstnem kraju ter poučeval mladino skoraj pol stoletja. Rad je pripovedoval, koliko izobražencev je izšlo iz njegove šole. Med njimi je bilo 22 duhovnikov. " Na županstvo: "Jožef Levičnik je bil pa tudi dvakrat izvoljen za župana v Železnikih. Nobenega truda se ni bal, da je le ustregel ljudstvu. Težko bi se izraču-
nalo, kolikokrat je v županskih poslih premeril pot iz Železnikov k okrajnemu sodišču v Škofjo Loko ali k okrajnemu glavar-sti'u Kranj. Njegovega marljivega poslovanja niso prezrli na najvišjem mestu. Cesar Franc Jožef ga je v pripoznanje zaslug odlikoval s srebrnim križcem s krono. Pa tudi papež Pij X. mu je kot odličnemu katoličanu in apostolski stolid verno vdanemu učitelju leta 1905 podelil križec 'Pro Ecclesia et Pontifi-ce' (Za cerkev in papeža). Levičnik se je po pravici ponašal s to častjo, zakaj redki so, ki jo prejmejo."
Bil je tudi publicist. "Najraje je pošiljal svoje spise 'Zgodnji Danici'. Prvič se je oglasil i' imenovanem cerkvenem tedniku leta 1853. V njem opisuje vneto delovanje Blaža Krsnika, takratnega župnika Železnikih. V sledečih letih se kar vrstijo njegova poročila, podpisana z imeni: Jožef Levičnik, Jožef Laicus, Jožef Železnodolski ali rodoljub Podratitovski. Ratitovec je namreč visok hrib nad Železniki. Zadnje čase pisateljevanja či-
Plavž v Železnikih
tamo njegov podpis: Višji učitelj Jožef Levičnik." V nadaljevanju našteje Lavtižar njegove najboljše spise, kijih ni malo. V njih največkrat popisuje svoja romanja in potovanja, zgodovino Železnikov in razne druge reči. "Pisal je prav domačo in krepko besedo. Od časa do časa nas razveseli njegovih sestavkih kakšna samorasla oblika."
In kakšno je bilo slovo od tega izjemnega moža ? "Levičnik je bil precej velike in sloke postave, rdečega lica in v starosti belih las. Dne 8. januarja 1909 je zatisnil v svojem rojstnem kraju trudne oči k večnemu počitku, star 82 let. Vsi domačini, ki so bili pri njegovem pogrebu v Železnikih - tudi postarani možje in priletne žene - so bili njegovi učenci in njegove učenke. Le tisti, ki so prišli iz daljnih krajev. pa tudi teh ni bilo malo, niso bili iz njegove šole. V spremstvu več duhov-nikov ga je pokopal njegov rojak Tomaž Potočnik, župnik z Breznice na Gorenjskem. Marsikdo sije otrl hvaležno solzo za tnožem, ki mu je bil velik dobrotnik."
> s
Petek. 30. aprila 2004
GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
zbornica
v
ze
Evropi
Teden dni pred vstopom Slovenije v EU je Obrtna zbornica Slovenije postala
UEAPME
Ljubljana - Po desetih letih sodelovanja kot pridružena članica je Obrtna zbornica Slovenije konec preteklega tedna postala polnopravna članica evropskega združenja obrti in malih podjetij, ki združuje 11 milijonov obrtnikov in malih ter srednjih podjetnikov. To se je zgodilo na tretjem vrhu te organizacije v Luksemburgu, kjer so ocenili položaj obrti, malih in srednjih podjetij ob širitvi EU.
V ponedeljek je generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije dr. Viljem Pšeničny na tiskovni konferenci pokazal Certifikat o polnopravnem članstvu Obrtne zbornice Slovenije v UEAPME, ki ga je dobil konec preteklega tedna v Luksemburgu na tretjem vrhu tega evropskega združenja obrti in malega podjetništva. Za slovensko obrtno zbornico, ki predstavlja skoraj 50 tisoč obrtnikov in malih podjetnikov in je v tej organizaciji kot pridružena članica aktivno sodelovala že deset let, je bil to pomemben dogodek, omenjeni vrh pa je obravnaval in sprejel poseben memorandum o zahtevah evropske obrti, malih in srednjih podjetij do prihodnjih poslancev in nove evropske komisije. Pod geslom: "Lizbonski cilji in boljši ekonomski rezultati se lahko dosežejo, vendar mora Evropa sprostiti potencial rasti malih in srednjih podjetij," so po mnenju udeležencev sprejeli korenito spremembo v filozofiji zahtev te organizacije, ki temelji na dejstvu, da je v EU prek 99 od-
stotkov malih in srednje velikih podjetij, ki zaposlujejo med 60 in 70 odstotki vse delovne sile, zato morata prihodnji evropski parlament in evropska komisija sprejemati zakonodajo, ki bo prijazna do malih in srednje velikih podjetij. Za velika podjetja pa naj se v zakonodaji delajo izjeme, kadar je res treba. Če Evropa želi rešiti svoje gospodarske težave, mora spremeniti način razmišljanja. Napačno je, da se zakonodaja pripravlja le za velike; načelo "začni razmišljati o malem" (think small first) mora postati princip novih evropskih institucij.
Memorandum UEAPME opozarja, da morajo biti sprejete rešitve prijazne do majhnih, zmanjšati je treba birokratske ovire in podpreti dobre prakse. Opozarja na dosežke in nekatere pomanjkljivosti delovanja dosedanjega Evropskega parlamenta v odnosu do malih in srednjih podjetij, na nujnost pospešitve dokončnega oblikovanja evropskega notranjega trga z enotnim trgom storitev, skupnim evropskim davčnim prosto-
rom in odpravo ovir ter stroškov pri čezmejnem poslovanju. Evropski parlament naj si prizadeva za bolj skladno evropsko gospodarsko politiko, izboljšanje zakonodaje s ponovno oceno sprejetih direktiv in ukrepe za bolj učinkovito ponudbo storitev za splošne potrebe. Predvsem pa naj Evropski parlament prispeva k najboljšemu možnemu poslovnemu okolju za mala in srednja podjetja, za izboljšanje njihove dostopnosti do finančnih sredstev, za boljše pogoje za inovacije in za mobilno ter dobro usposobljeno delovno silo. Preprečiti je treba dodatna bremena, ki se nalagajo s socialnimi in okoljevarstvenimi predpisi, in se zavzeti za prožnejši trg dela.
Na Obrtni zbornici Slovenije ugotavljajo, da so zahteve memoranduma povsem skladne z njihovimi prizadevanji. Ta dokument bodo predstavili upravnemu odboru, ga objavili v reviji Obrtnik, o njegovem uresničevanju pri nas pa spregovorili tudi na Dnevih obrti maja v Portorožu. Pred bližnjimi volitvami v Evropski parlament bodo primernost kandidatov ocenjevali tudi po odnosu do vsebine memoranduma, saj si želijo take predstavnike, ki bi bili pripravljeni lobirati za njegovo uresničitev.
Štefan Žargi

■YvV-

£
C
?
C
5

.'.P'


'V






♦ . ♦J.	v



<* i
Gremo kresova!.
Vsem sodelavcem, kupcem in poslovnim partnerjem žeiimo lepe prvomajske praznike.


A	^

i J:



• ^ ^ ♦
« . » «g ♦ '	>
) r
(
2
10 «
Ü
4
d «
o
•O
</)
s
t-§
Sava Tires
OOOD/VEAR


Evropo bomo ujeli v desetih letih
Ce bo Sloveniji uspelo obdržati višje stopnje rasti, kot so dosežene v EU, naj bi povprečje družine evropskih držav dosegli v desetih letih. Sedaj zaostajamo za četrtino
Ljubljana - Na dan pred vstopom naše države v Evropsko unijo smo se odločili, da objavimo nekaj najpomembnejših ugotovitev iz Poročila o razvoju 2004, ki so ga pripravili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj in ki ga je slovenska vlada obravnavala v začetku tega meseca. Omeiyeno poročilo je zanimivo, ker kaže naše dosežke v primerjavi s skupnostjo držav, v katero bomo jutri vstopili, njegov osnovni namen pa je sprem-^anje uresničevanja Strategije gospodarskega razvoja Slovenije, ki je bila sprejeta v letu 2001. Zanimivo bo namreč, kako bo vstop v EU vplival na naš razvoj.
S pospešeno rastjo do povprečja EU
Poročilo o razvoju 2004 ugotavlja, da se gospodarska razvitost Slovenije vztrajno povečuje, med najpomembnejše premike pa kaže šteli zniževanje inflacije, omejevanje plač v javnem sektorju, uravnoteženo plačilno bilanco države, predvsem pa višjo rast bruto domačega proizvoda za 1,7 odstotne točke. Sicer upočasnjena gospodarska rast je vplivala tudi na gibanja na trgu dela, kjer sta se rast zaposlovanja in upadanje brezposelnosti ustavili. Sloveniji je uspelo v zadnjih sedmih letih razvitost povečali z 61 na 69 odstotkov povprečja evropske pet-najsterice in v letu 2002, če upoštevamo kupno moč, je že
dosegla 76 odstotkov povprečja. Izračuni kažejo, da bi lahko Slovenija v desetih letih dosegla povprečje razširjene Evropske unije. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so razlike med regijami v Slovenije veliko manjše kot v Evropi. Osrednjeslovenska regija že dosega 94 odstotkov povprečne evropske razvitosti.
Vse bolj so pomembne storitve
Manj ohrabrujoči so podatki o nacionalni konkurenčnosti, saj se je ta, po izboljšanju v letu 2002, lani poslabšala in Slovenija je na svetovni lestvici držav padla z 28. na 31. meslo. Kot glavni vzrok nazadovanja ugotavljajo poslabšanje kakovosti poslovnega okolja, znižala pa se
Laze 18a, 4000 Kranj
ČIŠČENJE
DOSTAVA KURILNEGA OUIA
1
je tudi ocena zahtevnosti poslovanja in strategij podjetij. Gospodarska struktura Slovenije se postopoma približuje strukturi razvitih gospodarstev, saj se zmanjšuje pomen kmetijstva in industrije ter povečuje pomen storitev. V predelovalni industriji je prestrukturiranje še prepočasno, zlasti v smeri tehnološko zahtevnih dejavnosti.
Znanje je pogoj za nadaljnji razvoj
Podatki iz analiz dosedanjega razvoja kažejo, da so bili po letu 2000 doseženi pozitivni premiki pri izobraževanju, vlaganjih v raziskave in razvoj ter pri uporabi informacijsko-komunikacij-skih tehnologij. Za družbo, temelječo na znanju, ki postaja poleg krepitve konkurenčnosti gospodarstva, učinkovitosti države, uspešnega vključevanja na trg EU ter regionalno in prostorsko uravnoteženega razvoja najpomembnejši cilj razvojne strategije, bodo potrebni še doslednejši premiki, predvsem pa večja učinkovitost. Če se po vlaganjih in izobrazbeni strukturi število raziskovalcev približuje razvitim, pa po rezultatih Še močno zaostajamo.
Infrastrukturo kaže privatizirati
Eden od strateških ciljev slovenskega razvoja je prilagoditev gospodarske infrastrukture za učinkovito preskrbo gospodarstva z energijo, učinkovit promet, telekomunikacije in komu-
nalne storitve. Po letih upočasnjene gradnje so se investicije sicer povečale, pri čemer se privatni kapital še ne vključuje. Liberalizacija in privatizacija sta v teku, vendar po zaslugi rigidne države prepočasni, zato še ni bistvenih učinkov pri kvaliteti preskrbe in povečanju konkurenčnosti.
Nasploh ni mogoče dati pozitivne ocene učinkovitosti države, saj se sodni zaostanki, ki so pomembni za gospodarstvo, povečujejo, slabo je urejeno področje uravnavanja konkurence, na področju upravljanja ekonomskih virov pa so se razmerja pri industrijski politiki poslabšala. Kljub reformam za učinkovito organizacijo delovanja države so mednarodne ocene slabe.
Smo energijsko potratni
Podatki o odnosu do okolja kažejo, da smo načelo okoljsko trajnostnega razvoja nekoliko zanemarili. Za Slovenijo je še vedno značilna visoka energetska potratnost, veliko škodljivih izpustov v okolje, velik delež "umazane" industrije in z gnojili intenzivno kmetijstvo. Med pozitivne dosežke pa lahko štejemo delež obnovljivih virov energije, manjši delež cestnega prometa in rast ekološkega kmetovanja. Z uvajanjem taks za onesnaževalce ter subvencij za varčevanje z energijo, urejanjem komunalnih naprav naj bi se odnos do okolja izboljšal.
Štefan Žargi
Slovenija v številkah pred vstopom v EU
Kazalniki razvoja Slovenije v letu 2002	SLO	EU
1. Gospodarski razvoj		
Bruto domači proizvod na prebivalca	69	100
Rast bruto domačega proizvoda	2,9	
Stopnja brezposelnosti	6,4	7.6
Stopnja zaposlenosti	63,4	64,2
Delež prebivalcev z vsaj srednjo izobrazbo	78	68
Raziskovalci {na 1000 preb.)	4.6	5,7
Izdatki za raziskovalno dejavnost (v % BDP)	1.57	1,98
Produktivnost dela (v % BDP na zaposlenega)	3.5	0.7
Raven produktivnodsti	46,6	100
Stroški na enoto proizvoda (rast v odstotkih)	-1.2	-0.4
Delež proizvodov visoke tehnologije (v odstotkih)	16,5	29
Delež investicij v BDP (v odstotkih)	22,6	19,4
Tuje investicije (odstotek v BDP)	16,5	32
Bilančna vsota bank (odstotek v BDP)	86,4	270
2. Okoljski razvoj		
Energetska poraba (v tonah na enoto BDP)	336,7	194
Obnovljivi viri energije (delež v porabi)	11.2	6,2
Delež cestnega v blagovnem prometu	60	85,2
Poraba umetnih gnojil v kg/ha	142	124
Posek lesa v primerjavi s prirastom	37,3	58
3. Socialni razvoj		
Pričakovana življenjska doba (ženske)	79,6	81,6
Pričakovana življenjska doba (moški)	72.1	75,5
Umrljivost novorojenčkov (na tisoč živorojenih)	3,8	4,5
Gospodinjstva brez delovno aktivnih (v odstotkih)	8,7	9,6
Tveganje revščine (po socialnih izplačilih)	12,9	15


ECO OiL^
04 531 77 00
UGODNI PLAČILNI POGOJI
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
VEČ ENERGIJE ZA ISTO CENO.

GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
FINANCE, PODJETNIŠTVO / info@g-glas si
Petek, 30. aprila 2004
Se Vodi
res obetajo spremembe?
Družba, ki na Jesenicah že 14 let steklenici kakovostno karavanško vodo, po finančnih kazalcih zadnjih petih let ne vidi iz dolgov. Sledili smo napovedim, da se ji obetajo
lastniške spremembe in sveži dotok kapitala, vendar ta trenutek vodilni v družbi niso bili pripravljeni povedati skoraj ničesar.
Jesenice - Največ, kar nam je uspelo izvedeti pri direktorju družbe na Jesenicah Janezu Pušavcu, je bilo, da nas je prek tajnice po informacije napotil k yub\janskemu odvetniku mag. Gorazdu B. Južini. Ko smo poskušali pri lastniku podjetja Depal iz Ljubljane Pavletu Derati izvedeti, ali sprememba lastništva drži, nas je tudi on poslal k mag. Južini, čeprav je bilo na Jesenicah že slišati, da je oziroma bo novi lastnik družbe.
Kot novega predstavnika družbe smo ga prek elektronske pošte vprašali o lanskih in trenutnih poslovnih rezultatih družbe, o morebitni spremembi lastništva, urejenosti listin za izkoriščanje vodnega vira, lastništvu blagovne znamke in načrtih, kako bodo reševali podjetje, ki se duši v dolgovih. Deloma nam je odgovoril samo na vprašanje o spremembah v zastopanju družbe: "Med podatki, ki v danem trenutku še niso vpisani v sodni register, so pa v postopku vpisa, je sprememba dela članov nadzornega sveta družbe, in sicer se je zamenjala članica nadzornega sveta, ki jo imenujejo delavci, in sem bil namesto dosedanje članice gospe Gorjupove imenovan jaz." Mag. Go-razd B. Južina je še dodal, daje energija vseh v družbi sedaj usmerjena v pospeševanje proizvodnje in prodaje, kar je v prvem in bistvenem interesu družbe. Bo pa, če bo napoved zdržala, več pripravljen povedati sredi maja.
Na Registrskem sodišču v Kranju so kot lastniki za zdaj Še vpisani finančna korporacija Sicurainvest (vpis novembra 1999) s 146,436 milijona vložka ter Rajko Žumer, Darko Burja, Marjan Grilc in Andrej Sever (vpis marca 2000) vsak spo 14.000 tolarjev vložka.
Finančni kazalci
Od kranjske izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve
i i

1, ^ i

3f ; ••
U 3 A
■ ''k.i;- ^ V ■' ^^
s .
y •
/ s

\
s
X
t ♦
r
f
« i
\ .

« "V
•AV. .


A
v

/

•K.
t'

v K : ^.''•'fki.i*-■ ■ ■
Voda Juliana
(AJPES-a) smo pridobili podatke o boniteti poslovanja in plačilni sposobnosti Vode Juliane, ki potrjujejo, da je njena poslovna uspešnost in finančna stabilnost zelo slaba. Zdi se, kot bi zadnjih pet, šest let družba umirala na obroke, kljub kakovostnemu vodnemu viru in uveljavljeni blagovni znamki. Najbližji bilančni podatki so sicer za leto 2002, ko je čista izguba znašala nekaj več kot 411 milijonov tolarjev, v kapital pa so zagrizli za okoli 703 milijone tolarjev.
Za lani so na voljo zgolj podatki o prometu na poslovnih računih družbe, po katerih stroški poslovanja presegajo prihodke. Tudi za prva dva meseca letošnjega leta finančni podatki niso spodbudni, saj izdatki, dobrih 54 milijonov, presegajo prejeta sredstva na račune - nekaj manj kot 50 milijonov tolarjev. Stroškov iz poslovne dejavnosti je bilo za 44 milijonov tolarjev, prihodkov pa za nekaj manj kot 30 milijonov tolarjev. Poleg tega so v zadnjih šestih mesecih sto dni imeli dospele neporavnane obveznosti in ob pridobitvi bonitetnih podatkov za 5,445 milijona tolarjev izvršljivih sodnih odločb.
V povprečju so lani zaposlovali 48 delavcev. Podatkov o povprečni mesečni bruto plači na zaposlenega za lani še ni, v letu 2002 je znašala 185.335. Tudi ne vemo, koliko redno delavci prejemajo plače. Je pa za lani značilen podatek iz poročila območne organizacije Rdečega križa na Jesenicah, ki navaja: "Marca smo pomoč nudili delavcem družbe Juliana, polnilnica Jesenice, ki so se znašli v hudi socialni stiski. Bone za nakup prehrambenih izdelkov v skupni vrednosti 170.000 tolarjev je prejelo 34 delavcev."
Voda Juliana potrebuje svež kapital
Pogledali smo še finančne kazalce podjetja Depal, ki je registrirano za notranjo in zunanjo trgovino ter finančni inženiring. Po bonitetnih podatkih so sicer poslovno uspešni in finančno stabilni, vendar z zelo skromnim letnim prometom za sanacijo Vode Juliane. Lani so imeli za 45 milijonov priUvov in za 44 milijonov izdatkov. V prvih dveh me-
secih letošnjega leta pa 3,5 milijona tolarjev prihodkov in 4,9 milijona tolarjev izdatkov, tako da so porabili večino sredstev, ki so jim na računu ostala ob zaključku lanskega leta. Lani sta bila v podjetju zaposlena dva delavca.
Povprašali smo Še tri banke, ki naj bi bile menda pripravljene vlagati v družbo Voda Juliana. V Gorenjski banki so take informacije označili kot povsem izmišljene in neresnične, iz BankAus-tria-Creditanstalt pa so sporočili, da v skladu z bančno politiko in spoštovanjem zakona o poslovnih in osebnih podatkih ne posredujejo podatkov o svojih strankah. Factor banka na naše poizvedovanje ni odgovorila.
Družba Voda Juliana bo morala poleg sanacije finančnega poslovanja urediti tudi dovoljenja za izkoriščanje vodnega vira. Po Zakonu o vodah je za posebno rabo vodnega vira, kar izkoriščanje v komercialne namene nedvomno je, treba pridobiti vodno dovoljenje ali koncesijo in tudi plačevati koncesijske dajatve. Po navedbi službe za stike z javnostjo pri okoljskem ministrstvu družba Voda Juliana take koncesije nima.
In vendar je stekleničenje pitne vode bodoča poslovna priložnost
To na Gorenjskem za zdaj ugotavljajo
kar v treh občinah. Na Jesenicah so Raz-
«
vojni agenciji Zgornje Gorenjske (RA-GOR-ju) že poverili nalogo, da razišče nove vodne vire izpod Karavank, ki bi bili primerni tudi za zagon polnilnice pitne vode, hkrati pa kot rezervni vir k obstoječemu vodovodnemu omrežju. ■Po besedah jeseniškega župana Borisa Breganta sedanji vodni viri za trenutno rabo občini zadoščajo, saj se po-
raba pitne vode celo nekoliko zmanjšuje. "Nove vodne vire pa iŠČemo iz varnostnih razlogov. Zaradi tega spremljamo vse druge vodne vire, med katerimi so nekateri, ki bi bili lahko komercialno uporabni, če se izkaže, da so količine zadostne inje kakovost vode primerna. Po zakonodaji je tako, da je en vir, na primer karavanška voda, lahko samo pod enim imenom. Četudi ni polno izkoriščan, in se zato o karavanški vodi ta trenutek ne pogovarjamo."
V tržiški občini je Izidor Jerala iz oddelka za okolje in prostor potrdil, da so že raziskali dva vodna vira zelo visoke kapacitete in izjemne kakovosti, ki sta v Podljubelju in nad Lomom. V načrtih imajo tudi izkoriščanje za stekleničenje pitne vode, vendar je gradnja objektov zelo draga, kar bi morda rešili z več investitorji. Pogovarjajo se tudi o pridobitvi koncesije, da bi del vode izkoriščali v komercialne namene, del pa za preskrbo prebivalstva. Ker ocenjujejo, da bi bil vložek v ureditev vodo varstvenih območij, gradnjo trase za pretok vode in drugih objektov več sto milijonov, bodo verjetno za sredstva kandidirali tudi na razpisih iz kohezij-skih skladov.
Kakovosten vodni vir imajo tudi v Bohinju. Leta 1992 so bile narejene raziskave tako imenovane vode tunela-rice, saj je izvir približno na sredini železniškega predora med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom. Kot je povedal Franc Langus, vodja režijskega obrata Občine Bohinj, je od začetka bilo nekaj interesa za izkoriščanje, sedaj pa je projekt nekoliko odložen. Prav tako je v Nomenju zasebnik naročil analize tamkajšnjega vodnega vira, vendar dalj od tega ni prišel.	Mendi Kokot
kupujejo stare hiše
Med tujci, ki na Bledu in v Bohinju povprašujejo po nepremičninah, je po izkušnjah blejskega Maklerja največ Angležev. Zanimajo se predvsem za stare hiše, preuredijo jih za preživljanje dopusta, pri tem pa jih letalski prevoz do bližnjega Celovca stane toliko kot le malo boljša večerja v londonski restavraciji.
Bled - Slovenija se je s sprejetjem t. i. Španskega kompromisa v Evropskem sporazumu o pridružitvi zavezala, da bo držav-yanom iz držav članic Evropske unije, ki so vsaj tri leta stalno prebivali na območju Slovenije, zagotav^ala pravico do nakupa nepremičnin, vendar le ob izpoli\jevai\ju pogoja vzajemnosti oz. le za držav^ane tistih držav, katerih nepremičninski trgi so pod primerljivimi pogoji odprti tudi za slovenske nakupe. Ministrstvo za pravosodje je po podatkih iz letoši^jega marca prejelo 184 vlog tujih državljanov za ugotav^ai^je vzajemnosti, od tega 170 iz držav članic Evropske unije.
Obstoj vzajemnosti je ugotovilo v 49 primerih, na podlagi izdanih vlog pa se je v zemljiško knjigo vpisalo 13 tujih državljanov. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bo pogoj vzajemnosti pri nakupu nepremičnin prenehal veljati, dobri poznavalci razmer pa kljub odpiranju nepremičninskega trga zaradi visokih cen nepremičnin pri nas ne pričakujejo velikega povpraševanja tujcev. Slovenija je v zadnjem delu pogajanj z Evropsko unijo dosegla zaščitno klavzulo, na podlagi katere bo državljanom iz držav Evropskega gospodarskega prostora (države članice Evropske unije, Islandija, Liechtenstein in Norveška) omejila nakupe nepremičnin. če se bo izkazalo, da bo povpraševanje tujcev po kmetijskih zemljiščih, gozdovih in počitniških hišicah povzročalo motnje na domačem trgu ali bi jih utegnilo povzročiti, bo v skladu s to klavzulo lahko zahtevala omejitev njihove pravice do nakupa vse do 1. maja 2011.
Na Gorenjskem so v očeh tujcev za nakupe nepremičnin najbolj zanimivi Bohinj, Bled in Kranjska Gora z okolico, dolina Radovne in še nekatera druga območja. O tem, kolikšno je tuje povpraševanje in kaj zanima
pred-vsem tujce, smo se pogovarjali z Borutom Kordežem, direktorjem in solastnikom nepremičninske družbe Makler Bled, ki trguje z nepremičninami predvsem v zgornjem delu Gorenjske.
Koliko ste ze doslej trgovali s tujci?
"Tujci so po načelu vzajemnosti doslej lahko kupovali nepremičnine pri nas, vendar je bil postopek za to dolg in zapleten. V Maklerju smo do konca speljali le enega, trajal je leto in dva meseca, kar je za posel občutno predolgo; pri drugem postopku, ki smo ga že tudi začeli, pa si je kupec vmes premislil. V nekaterih primerih smo problem rešili tako, da so tujci pri nas ustanovili podjetje, to pa je lahko kupilo nepremičnino."
Iz katerih tujih držav je največ zanimanja za nakupe nepremičnin?
"Najbolj se za nakupe zanimajo Angleži. Naša pokrajina in ljudje jim očitno ugajajo, poleg tega so v Angliji nepremičnine občutno dražje kot pri nas. Cene so v primerjavi z našimi na podeželju dvakrat višje, v mestih pa je razlika Še večja."
Je morda razlog tudi v tem^ da Angleži prevladujejo med gosti nfl Bledu ?
"Dobra reklama za Bled, Bohinj in druge gorenjske kraje je bržkone tudi posledica množičnega obiska gostov iz Velike Britanije. V Vili Bled so bili že pred leti gostje, ki so želeli kupovati nepremičnine pri nas; zanimanje pa je poraslo tudi po tem, ko je britanski novinar Bled v besedi in sliki lepo predstavil svojim bralcem. Angleško povpraševanje po nepremičninah pri nas je spodbudila tudi pocenitev letalskih prevozov, saj je z letalsko družbo Ryanair možno za ceno malo boljše večerje v Londonu prileteti v Celovec, odtod pa je le Še slabi dve uri do Bleda, Kranjske Gore, Bohinja."
Po katerih vrstah nepremič-'nin največ povprašujejo?
"Večinoma se zanimajo za stare hiše, ki jih potem obnavljajo, pri tem pa, se mi zdi, tudi močno uživajo. To je povezano z njihovo tradicijo, saj tudi doma na novo gradijo bolj malo, ampak obnavljajo predvsem staro. Na Gorenjskem jih najbolj zanima Bohinj, ki je za vse, ki so navajeni življenja v velikih mestih, pravi raj. Tudi promet, ki ga na Bledu in v Bohinju v turističnih konicah občutimo kot velik problem, je zanje mačji kašelj. V nasprotju z Avstrijci in Italijani so bolj odprti, lažje se prilagajajo našemu okolju, z njimi je veliko lažje poslovati, so tudi bolj zaupljivi. Ko pridejo prvič, si vse ogledajo, drugič se zanimajo za cene, ob tretjem obisku že hočejo zvedeti za pogoje nakupa."
Bodo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo postopki trgo-


V
/ *
Borut Kordež
• v •
vanja z nepremičninami preprostejši in tudi krajši?
"Dober teden pred vstopom (pogovaijali smo se prejšnji petek - op. p.) še ne vemo, kako bo po 1. maju. Mnenja so različna: predvsem mlajši nepremičninski posredniki trdijo, da bo trgovanje povsem prosto, spet drugi menijo, da bodo Še vedno ostale nekatere ovire. Če bi bil promet povsem prost, bi bilo dobro za nepremičninske posrednike, vprašanje pa je, ali tudi za Slovenijo."
Verjetno tudi na Bledu večin^ sko mnenje ni najbolj naklonjeno prodaji tujcem ...
"Na Bledu že Ljubljančani niso dobro sprejeti in tudi nihče drug, ki poskuša kaj spreminjati, ni najbolj zaželen. Nekatere skupi-

Vi se tujcev ne bojite?
"Dosedanje izkušnje, ki smo si jih pridobili pri trgovanju s tujci, so dobre. Nepremičnine kupujejo ljudje, ki se pri nas želijo celo zaposliti ali si urediti le počitniško bivališče."
So tujci nezaupljivi, so morebiti celo seznanjeni z našimi nepremičninskimi aferami?
'Angleži so zelo zaupljivi, verjetno zato, ker pri njih doma nepremičninski trg dobro deluje, brez zapletov, in ker imajo tudi z nami dobro izkušnje. Kar zadeva odgovornost nepremičninskega posrednika, je velika razlika. V Angliji in še v marsikateri drugi državi posrednik, bolje rečeno mešetar, le "spravi skupaj" kupca in prodajalca, vse nadaljnje postopke pa prepusti notarju oz. sodniku. Pri nas mora posrednik vse speljati od začetka do konca, pri tem pa je tudi njegova odgovornost večja.
Se po vstopu Slovence v Evropsko unijo bojite takšnih mešetarjev tudi v Slovenyi?
"Teh me ni strah, bolj se bojim kapitalsko močnih tujih nepremičninskih družb, ki bi nepre-

mičnine same ali prek družb v Sloveniji kupovale na zalogo."
So cene nepremičnin v Sloveniji primerljive s cenami v Evropski uniji?
"V sosednji Avstriji, na primer, so približno za 15 odstotkov višje, v Angliji, kjer razmere najbolje poznam, so zelo visoke. Pred kratkim sem se pogovarjal z Angležem, ki je eno-sobno stanovanje v Londonu prodal skoraj za 300 tisoč evrov oz. po osem tisoč evrov za kvadratni meter."
Kolikšne pa so cene nepremičnin na Bledu ?
"Cene so visoke, ker je povpraševanje veliko večje od ponudbe. Ni stavbnih parcel, ni novih gradenj. Cena parcele je najbrž že sto dvajset evrov za kvadratni meter, najbrž pravim zato, ker že dolgo nismo nobene prodali. Za stanovanje je treba odšteti od 1200 do 1500 evrov za kvadratni meter, za enodružinsko hišo od 40 do 50 milijonov tolarjev. V Bohinju je cena zelo odvisne od tega, kje je nepremičnina oz. koliko je oddaljena od jezera."
Cveto Zaplotnik
• •
ne nasprotujejo vsem spremembam v kraju, pri tem pa se ne zavedajo, da blokirajo razvoj."
Draiyi naftni derivati
Kraixj - V torek so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov. NeosvinČeni 95-oktanski motorni bencin seje podražil za 2,7 tolarja, s 192,6 na 195,3 tolarja za liter, 98-oktanski bencin pa za 2,9 tolarja, s 197,4 na 200,3 tolarja. Za dizelsko gorivo je po novem treba odšteti 173,1 tolaija za liter ali 2,3 tolarja več kot pred podražitvijo. Cena kurilnega olja je "poskočila" s 94,8 na 97,4 tolarja za liter. Podražitve bi bile glede na cene nafte na svetovnem trgu in tečaj ameriškega dolarja še višje, če vlada ne bi znižala trošarine.	C. Z.
• —. •
t»
Petek, 30. aprila 2004
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
Slovenija predlaga, da bi v skladu s sprejeto reformo skupne kmetijske politike Evropske unije sedanji način izplačila različnih subvencij postopoma nadomestila z enotnim
SAJ	KVaMa^	A	Wa
(kombiniranim) plačilom na kmetijo in na površino.
Breznica - "Slovenija je pri pogajanjih za kmetijstvo med vsemi desetimi državami, ki bodo 1. maja vstopile v Evropsko unijo, dosegla največ. Tudi v uniji bodo težave za kmete, a le kdaj v zgodovini jih ni bilo. Je bilo morda našim staršem po drugi svetovni vojni lažje, kot je nam danes?!" se je vprašal Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na pogovoru o reformi skupne kmetijske politike in problematiki prireje mleka, ki ga je zbornica skupaj z jeseniško izpostavo in kmetijsko gozdarsko zadrugo Sava Lesce pripravila v sredo na Breznici. Med udeleženci, pozdravil jih je tudi ži-rovniški župan Franc Pfajfar, zaradi lepega vremena ni bilo veliko kmetov, tematika pa je bila za sedanji čas nadvse aktualna.
Kot je dejal državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc, bo pristojnost za kmetijsko politiko s 1. majem prešla s slovenske države na Evropsko unijo, Slovenija pa bo potlej kot članica lahko soodločala o tej politi-ki. Vse, kar bo želela in hotela narediti, bo morala storiti skupaj z Evropsko komisijo in preostalimi štiriindvajsetimi državami, pri tem pa ne bo veliko dosegla, če bo šla "v spopad" z Brusljem. Evropska unija je lani septembra sprejela reformo skupne kmetijske politike, ki predvideva z začetkom prihodnjega leta ali po dveletnem prehodnem obdobju leta 2007 prehod na plačila, ki ne bodo več odvisna od pridelave. Unija je potlej na pritisk nekaterih članic in zaradi bojazni pred prevelikim znižanjem pridelave popustila in dopustila, da bodo članice del neposrednih plačil še vedno lahko izplačevale glede
Del udeležencev pogovora o reformi skupne kmetijske politike
na pridelavo (pri poljščinah do .četrtine, pri drobnici do polovice itd.). Reforma predvideva dve shemi neposrednih plačil, po prvi naj bi kmetijska gospodarstva dobivala enotno plačilo, glede na izplačila subvencij v določenem (referenčnem) letu, po drugi naj bi uveljavili enotno regionalno plačilo na površino. Da bodo kmetje lahko uveljavljali ta plačila, bodo morali kmetovati v skladu s pravili dobre kmetijske prakse in s petimi okoljevarstvenimi direktivami, ki naj bi jih unija začela postopoma uvajati že prihodnje leto. Slovenska država predlaga Evropski komisiji, da bi v Sloveniji postopoma uvedli kombiniran sistem plačila na kmetijo in na površino. Če bi se odločili le za enotno regionalno plačilo na površino, bi to pomenilo veliko '^erazporeditev denarja od močnih, intenzivnih govedorej-skih kmetij k ekstenzivnim z ve-hkimi površinami zemljišč.
ski zbornici Slovenije, se je število kmetij v zadnjih treh letih zmanjšalo za desetino oz. približno za devet tisoč, število goved je v tem obdobju upadlo za štiri odstotke, dve petini kmetij
v
pa sta opustih prirejo mleka. Se
Branko Ravnik
Cena mleka nižja od povprečja EU
Kot je povedal Branko Ravnik, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko gozdar-
TVgovanje z lesno biomaso prek spleta
Kranj - Na spletnem naslovu http://ove.borzen.si sta sredi meseca začela delovati informacijski spletni portal in aplikacija za trgovanje z lesno biomaso. Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije pri ministrstvu za okolje, prostor in energijo, ki je v okviru projekta Odstranjevanje ovir za povečano izrabo biomase kot energetskega vira financirala pripravo portala in aplikacije, naj bi tako olajšala dostop do informacij o ponudbi in povpraševanju po lesni biomasi in prispevala k večji preglednosti trga. Na portalu bodo objavljali ponudbe in povpraševanja, tržne cene, novice in drugo. C. Z.
več pove daljše primerjalno obdobje: pred 19 leti je mleko oddajalo 58 tisoč kmetij, zdaj ga še okrog 12 tisoč. Tisoč mlečnih kmetij je bilo v zadnjih Štirih letih v prestrukturiranju, v posodobitev in povečanje zmogljivosti so vložile kar 15 milijard tolarjev. Odkupna cena mleka je v Sloveniji nižja od povprečja držav Evropske unije, sicer pa je različna tudi v Članicah unije. Nekoliko višja, nad 30 evrov za sto kilogramov mleka (s 4,2 odstotka tolšče), je v Franciji, na Švedskem, na Irskem in na Danskem, najnižja pa je v Veliki Britaniji in na Nizozemskem. V prihodnje, do leta 2009, se bo
cena predvidoma rahlo znižala,
Z mehanskim 'glavnikom' nad plevel
Pragersko - Na posestvu Perutnine Ptuj v Pragerskem je bil v petek v organizaciji dveh tehnoloških centrov in Združenja za ekološko kmetovanje severovzhodni Sloveniji organiziran zanimiv prikaz strojev za mehansko zatiranje plevela. To je v ekološkem kmetovanju poleg kolobar-jenja edini dovoljen način.
Glavna zvezda predstavitve je bil mehanski česalnik (štrigla) znanega avstrijskega podjetja, ki pripet na traktor z vožnjo skozi njivo na plan spravi plevel, ki nato v večini propade. Ker ni agresiven, ga je možno na primer pri pšenici uporabiti tudi večkrat, seveda pa ne na začetku rastne dobe. Večja previdnost je potrebna tudi pri okopavinah.
Cena ni nizka: že šestmetrski zložljiv hidravlični česalnik stane okrog 750 tisočakov. Upoštevati je treba tudi porabo goriv in olja, izrabo gum, saj je šele šest ponovitev enakovredno enkrat-
nemu škropljenju. Rešitev je v solastništvu več kmetov, kar pa omejuje dejstvo, daje učinkovitost največja v ločno določenem obdobju in pogojih oziroma v veliki meri odvisna od tipa prsti in njene vlažnosti. Pri peščenih tleh je ta tudi do 80-odstolna, večja je tudi, ko in Če je zemlja bolj suha.
Tudi za nekmetovalce pa je zelo zanimiv t. i, ekološki steber, ki .s kombinacijo ultra- in infrazvoka, tona in vibracije odganja škodljivce v zemlji in nad njo (ptiči, voluharji, miši, srnjad). Energijo za delovanje dobiva od sončnih cclic.
na 27 do 29 evrov za sto kilogramov, kolikor je tudi sedanje povprečje za Slovenijo. Kmetije so se med vlaganji v prirejo mleka precej zadolžile, zato bi jih znižanje odkupne cene finančno močno prizadelo.
Nepotrebna veterinarska spričevala
V razpravi je bilo shšati različna mnenja in stališča. Priznani strokovnjak in rejec dr. Anton Dolenc je ugotavljal, da je v Franciji cena mleka visoka zato, ker so tamkajšnji dobro organizirani kmetje dosegli, da cena surovine v končni ceni izdelka predstavlja od 66 do 70 odstotkov, medtem ko pri nas le okrog 45 odstotkov. Vse sedanje članice Unije z izjemo ene imajo zaradi lege ob Atlantskem oceanu bistveno boljše geografsko-klimatske pogoje za pridelavo
krme in zato tudi za 30 odstotkov cenejšo prirejo mleka. Da bi jim bili slovenski kmetje enakovredni, bi morali dobiti za liter mleka sto tolarjev, je dejal dr. Anton Dolenc in se zavzel za ukinitev veterinarskih spričeval, ki naj bi ob dobrem registru živali postala nepotrebna. Emil Peternel, direktor KGZ Sava Lesce, je povedal, da bodo na posestvu Bled zaradi denacionalizacije in interesa blejske občine verjetno morali dolgoročno zmanjšati prirejo mleka ter jo povečati v Poljčah, ob tem pa naj bi del zemljišč in kvote oddali v zakup članom. Jože Sku-mavec, direktor KGZ Gozd Bled, je med drugim ugotavljal, da so pri trgovanju z govedom cene izjemno nizke, Štefan Dežman, predsednik gorenjskega združenja ekoloških kmetov, je dejal, da bi na Gorenjskem potrebovali tudi svetovalca za
Dr. Anton Dolenc
ekološko kmetovanje, Martin Zupane iz Bohinja pa je vprašal, kako naj kmetje v strnjenih bohinjskih naseljih povečajo
• •
v v
gnojisca m gnojne jame.
Cveto Zaplotnik
%
Denar za gnojne jame
Kmetije bodo letos prvič lahko uveljavljale podpore za prilagoditev gnojnih jam
in gnojišč evropski nitratni direktivi.
Kranj - Slovenska država in Evropska unija (EU) bosta letos v okviru Programa razvoja podeželja 2004-2006 finančno podpirali izvajalce standardov Evropske unije na področju varstva okolja, dobrobiti živali, varstva kmetijskih rastlin ter varnosti in zdravja pri delu ter tudi (investicijsko) prilagajanje kmetij tem standardom. Pri varstvu okolja gre za uresničevanje nitratne direktive oz. smernice Eli o varovanju voda pred onesnaževalcem z nitrati kmetijskega izvora, pri dobrobiti živali pa za prilagoditev obstoječih hlevov ekološki reji živine (po letu 2010 bo dovoljena le prosta reja).
Vladna uredba o plačihh za letošnje ukrepe iz programa razvoja podeželja razlikuje med plačili za izvajanje EU standardov in med plačili za pokrivanje stroškov pri naložbah za prilagoditev standardom. Za izvajanje nitratne direktive je še veČ pogojev: letna količina uporabljenega organskega dušika na kmetiji ne sme preseči 170 kilogramov na hektar, gnojišče oz. gnojna jama mora biti zgrajena vodotesno oz. tako, da ne predstavlja vira za onesnaževanje podtalnice, zmogljivost gnojišča ali jame mora zadoščati za več kot pol leta, zahtevano pa je gnojenje na podlagi analize tal in v skladu z dobro kmetijsko prakso. Za izvajanje standarda zdravstvenega varstva kmetijskih rastlin je več pogojev, med drugim dokazila o pridobitvi znanja iz fitomedicine in uporaba pregledanih (certificiranih) škropilnih naprav, za izvajanje standarda varnosti in zdravja pri delu pa je treba pridobiti izjavo o varnosti z oceno tveganja za delo na kmetiji, usposobiti delavce za varno in zdravo delo ter zagotoviti zdravniške preglede za zaposlene na kmetiji.
Pri naložbah za prilagoditev nitratni direktivi je treba upoštevati predpisane pogoje za izvajanje standarda, hkrati pa investicijo končati v treh letih. Pri naložbah za prilagajanje standardu za ekološko rejo živali so
naslednji pogoji: kmetija mora biti vključena v kontrolo ekološke pridelave in predelave, naložbo je treba končati v treh letih, po končani naložbi je treba upoštevati predpise o ekološki pridelavi in predelavi ter za to pridobiti certifikat. Kmetije, ki investirajo v prilagoditev standardom EU, morajo izvajati dobro kmetijsko prakso, to pa med drugim pomeni obremenitev do 2,5 glav velike živine (GVZ) na hektar.
Plačila za Izvajanje standardov in investicije
In kolikšne so denarne podpore? Kmetije lahko pridobijo na leto največ pet milijonov tolarjev denarja, pri tem pa se plačila za izvajanje standardov EU in za standardne investicijske stroške seštevajo. Plačila za izvajanje standardov je možno uveljavljati vsako leto, plačila za investicijske stroške pa v triletnem obdobju. Za izvajanje nitratne direktive znaša letos na živinorejskih kmetijah plačilo 66.500
tolarjev na glavo velike živine (GVZ) in na poljedelskih kmetijah 25.000 tolarjev, za zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin 43.200 tolarjev na kmetijo, za varnost in zdravje pri delu pa 250 tisoč tolarjev na delavca, zaposlenega na kmetiji. Poglejmo še letošnja plačila za investicijske stroške! Za gradnjo gno-
jišča ali gnojne jame znaša 154.300 tolarjev na GVŽ, ven-
v
dar največ do 1,9 GVZ na hektar kmetijskih zemljišč v rabi. Za prilagoditev hlevov ekološki reji za krave molznice je podpora 210 tidoč tolarjev na stojišče, za plemenske svinje 90 tisoč tolarjev in za druge živali 60 tisoč tolarjev na stojišče. Kmetije, ki že izvajajo standarde EU, bodo do plačil za izvajanje upravičene pet let, in sicer v prvem letu do stoodstotne višine, drugo leto 80 odstotkov, tretje leto 60, četrto 40 in peto leto 20 odstotkov. Kmetije, ki bodo investirale v prilagoditev ekološke živinoreje, bodo do plačil za investicijske stroške upravičene tri leta. V tem Času in v naslednjih dveh letih ne bodo mogle pridobiti plačil za izvajanje tega standarda, lahko pa bodo hkrati uveljavljale plačilo investicijskih stroškov za urejanje gnojišč in gnojnih jam ter za ekološko kmetovanje v okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa. Neuradno je že slišati, da se bo vladna uredba še spremenila, s tem pa morebiti tudi pogoji in zneski plačil.
Kmetija, ki bo uveljavljala plačilo za izvajanje oz. prilagajanje standardom EU, bo do 15. maja morala oddati na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja zbirno vlogo, najkasneje do 31. avgusta pa na predpisanem obrazcu še zahtevek. Kmetija, ki bo uveljavljala plačila za standardne investicijske stroške, bo morala do konca leta poslati agenciji dvojnike računov ter tudi kopijo gradbenega dovoljenja, če površina gnojišča presega 60 kvadratnih metrov in prostornina gnojne jame 150 kubičnih metrov.
Cveto Zaplotnik
Uroš Brankovič
Preklopite na PLIN. Preklopite na PETROL
PortAto^za ml
InlOfMG^ it ItMMid ItMW
ftnlftlnl »ii^ii MHBiBBlinl sL
^nVmm WIM JDDUiDlBiv
PUH
EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66
k s' . •
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
PREHRANA
Petek, 30. aprila 2004
KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN
Kuhajmo po evropsko
Za vas izbira Danica Dolenc
Nisem verjela, da nas bo tako vrtoglavo zavrtel tale prestop v Evropo. Predsednik vlade v svoji anketi sprašuje celo, ali smo že pomislili na to, kje bomo pet minut pred polnočjo zadiyega aprila, da bomo točno ob polnoči slovesno stopili v Evropo. Kot da bi bilo silvestrovo in bi morali odpreti šampanjec! Jaz ga ne bom, me vse skupaj prej skrbi kot veseli, sem pa za to, da kaj dobrega skuhamo po evropskih receptih.
in ga medtem neprestano mešamo. Med kuhanjem in mešanjem mu primešamo parmezan in 25 g surovega masla. Kuhano polento nato za dva centimetra na debelo razgrnemo po pekaču in pustimo, da se popolnoma shladi. Zrežemo jo na primerne kose, ki jih nato pečemo v pekaču na vročem maslu, tako dolgo da po obeh straneh porumene.
Andrej Šegš
Vsaka dežela ima nekaj svojih dobrot, ki jih je treba poznati in posnemati. Zakaj pa ne? Zato bo nova evropska kuharica, ki jo ima v tisku naŠ dunajski kuhar Andrej Šegš in ima naslov Slasti evropskih kuhinj, še kako prav prišla vsem tistim gospodinjam in gospodinjcem, ki se radi
lotevajo česa neznanega, a zagotovo dobrega. Naj bo tudi današnji tedenski jedilnik evropsko obarvan.
juho, solimo, dodamo očiščene in na kocke zrezane paradižnike in papriko. Skuhamo v pokriti posodi, odstavimo, z vilicami razrahljamo in na lahko zamešamo vanj preostalo surovo maslo.
Pečena polenta po italijansko
Za 6 oseb potrebujemo: 250 g koruznega zdroba, 1 I vode, 75 g surovega masla, 40 g na-ribanega parmezana.
Koruzni zdrob postopoma stresemo v vrelo, osoljeno vodo
Švedska jabolčna torta
Recept iz kuharske knjige Andreja Šegša Slasti evropskih kuhinj.
180 g moke, 120 g masla (margarina), 50 g sladkorja, 2 rumenjaka, 1 vanilin sladkor, 50 g naribanih mandljev; 750 g jabolk, 70 g marelične marmelade, 1 limonina lupina, sok limone, 30 g sladkorja; sneg 3 beljakov, 120 g sladkorja.
Iz moke, masla, sladkorja, rumenjakov, vanilin sladkorja, naribane limonine lupine in naribanih mandljev na hitro zgnete-mo gladko krhko testo in ga postavimo za pol ure na hladno. Testo razvaljamo, ga položimo v tortni model, porežemo robove.
Iz preostalega testa naredimo dolg svaljek, ga namažemo z beljakom in položimo na rob testa.' Vse skupaj pečemo v pečici, razgreti na 200 stopinj C. Na svetlo pečeno testo, še vroče, namažemo marelično marmelado (30 g). Napol dušena jabolka odcedimo in nadevamo na z marmelado namazano testo. Preko jabolk nanesemo snežno maso in pečemo pri 160 stopinjah C, da sneg zlato porumeni. Snežna masa: beljake stepemo z eno tretjino sladkoija v trd sneg,
kateremu na rahlo vmešamo še
«
preostali sladkor. Jabolčno torto ponudimo toplo ali hladno.
Oslič po angleško
Jogurt rešuje prebavo
Riž po portugalsko
Za 6 oseb potrebujemo: 300 g patnanskega riža, 1 sesekljano čebulo, 6 dl čiste juhe, 100 g surovega masla, 2 sveži rdeči j)apriki, 2 do 3 paradižnike.
Čebulo opražimo na 50 g masla, primešamo riž, zalijemo z
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: francoska čebulna juha, pečenka Štefani, pečen krompir, solata. Švedska jabolčna torta; večerja: sirov narezek, zrnat kruh, sadna kupa.
Ponede^ek - Kosilo: krompirjeva juha z gobami, sirovi štruk-Iji, sadje; večetja: pečena polenta po italijansko, zelena solata.
Torek - Kosilo: oslič po angleško, kuhan krompir, motovileč v solati, puding; večerja: riž po portugalsko, glavnata solata s šunko.
Sreda - Kosilo: segedin golaž, pire krompir, sadje; večerja: omleta s pehtranom po chartre-sko, motovileč v solati.
v
Četrtek - Kosilo: porova kremna juha, pečen piščanec s francosko solato, sadje; večerja: črn kruh, namaz z maslom in lososom.
Petek - Kosilo: zelenjavna juha z ovsenimi kosmiči in kislo smetano, postrvi na žaru s krompirjevo solato in majonezno omako; večerja: kaša s slivami, čaj
Sobota - Kosilo: smetanova juha z beluši, dunajski zrezki, pražen krompir, mešana solata s fižolom, jajcem in rukulo, jagodne rezine; večerja: zakrknjena jajca z drobnjakovo omako, regrat z motovilcem in fižolom v solati, zrnat kruh.
Za štiri osebe: 4 osliče, 80 dag krompirja, 10 dag surovega masla, 1 limona.
Ribe skuhamo v ribjem zavret-ku, to je v vodi, ki smo ji dodali dišavnice za kuhane ribe, ali pa kar v malo osoljeni vodi, v katero kanemo nekaj kapelj kisa. Kuhane ribe dobro odcedimo, pustimo, da se voda vsa odteče. Če želimo, jim slečemo kožo, lahko jo pa pustimo. Serviramo na plošči, okrasimo z limono in peterŠiljem. Zraven damo raztopljeno surovo maslo in slan kuhan krompir.
Švedska jabolčna torta
Omleta s pehtranom po chartresko
8 jajc, 25 g sesekljanega peh-trana in nekaj obar j enih listkov pehtrana, sol; 40 g surovega masla
Razžvrkljanim jajcem dodamo ščepec soli in sesekljan pehtran ter spečemo 4 omlete, ki jih nato zvijemo, denemo na ploščo in okrasimo s pehtranovimi listki. Zraven prilijemo malce soka telečje pečenke. Omlete lahko ponudimo s solato, zeliščno skuto ali tudi male koščke telečje pečenke.
Poln živahnih bakter^ in koristnih, skoraj istih snovi kot v mleku, ki so za človeški organizem lažje prebav^ive, pomaga ustvariti zdravo Črevesno floro, ki je bistvenega pomena za dobro počutje. In dolgo življei\je, bi pritrdili v nekaterih ljudstvih sveta.
Ni jasno, koliko časa ljudje že jemo jogurt, vendar naj bi ga veijetno tako dolgo kot mleko, saj je jogurt njegov naravni produkt, ki nastane v določenih pogojih in določenem času. Za številna ljudstva sveta je jogurt izredno cenjena in zdrava hrana, ki zaradi svojih učinkovin ugodno vpliva na celoten organizem, s tem pa tudi na daljše življenje. A danes je v primerjavi s tradicionalnim življenjem vse preveč motečih dejavnikov, sploh pa umetnih snovi v prehrani, ki preprečujejo, da bi se jogurt "izkazal" v vsej možni moči. Kljub temu je njegova pomoč izredno dobrodošla, saj naj bi pomagal vzpostaviti še tako porušeno notranje telesno ravnovesje.
Jogurt vsebuje vse hranilne' snovi mleka: laktozo, mlečno kislino, proteine, maščobe, kalcij, fosfor, železo, vitamine A, D in C, riboflavin in nian-cin. Glavno vlogo ima mlečna kislina, ki pospešuje peristaltiko črevesja in omogoča večjo sposobnost vpijanja kalcija in fosforja. Kakovostni so proteini, ki so tudi v ostalih fermentiranih mlečnih izdelkih. Lažje so prebavljivi kot tisti v navadnem mleku. Zaradi hranilnosti, lahke prebavljivosti in sposobnosti živih bakterij, ki pomagajo črevesni flori, porušeni zaradi jemanja antibiotikov, ponovno vzpostaviti naravno stanje, ga v bolnišnicah radi dajejo bolnikom, zelo priporočljiv pa je tudi za dojenčke, ko prehajajo z dojenja na gostejšo prehrano.
Ljudje s Kavkaza, za katere vemo, da zaradi kefirja živijo
Kozarec jogurta, cenen in lahko dosegljiv vir proteinov, je rad poudarjal Gandi.
zelo dolgo, verjamejo, da jogurt, začinjen s česnom, učinkovito zdravi tuberkulozo; da začnejo lasje zopet rasti; da si, zaužitega pred popivanjem, prihranijo "mačka" in da deluje kot afrodiziak. Sodobni zdravniki menijo, da pomaga pri zdravljenju nekaterih ustnih vnetij, kozmetičarji pa, da je učinkovito sredstvo za nego las in kože: če ga v lasišče vtremo po šam-poniranju, se lahko znebimo prhljaja; če ga neposredno iz lončka namažemo po obrazu, se koža očisti in osveži; maska iz dveh žlic jogurta in malo kvasa pa je učinkovita za nečisto, mastno in mozoljavo kožo. Ko se maska posuši, jo oluščimo z obraza kot peeling. Učinkovitost jogurta je res velika, a za trdne rezultate je pomembno predvsem redno uživanje.
Katja Dolenc
Številne kombinacije primernih velikosti
Podjetje Kroj je ob nedavnem odprtju novih prostorov modno revijo, na kateri so pokazali oblačila za letošnjo pomlad in poletje.
Modne so turkizna, bež, oranžna, roza, rdeča, modra in oljčna barva, etno, črte in tiskano blago.
Škofja Loka • Na mini modni reviji, ki je ob prestrukturiranju Kroja pospremila na pot nove skladiščne prostore in prodajalno, je bil predstavljen del Krojeve bogate ponudbe oblačil. Kroj vsako leto razvije dve obsežnejši kolekciji, ki sta zasnovani tako, da imata šest do sedem barvnih tem. Serije so manjše, z osnovnimi in spremljajočimi barvami, sledijo modnim smernicam in pokrivajo Široko paleto oblačilnih artiklov, ki se med seboj lahko kombinirajo vse leto. Za pomlad so pripravili kombinacije hlačnih in krilnih kostimov ter različne komplete v sestavi lana, viskoze in najlona: na primer bluza ali suknjič v topli rjavi barvi, ki ga je možno nositi z dodatkom pletene vrvi-
Turkizna je hit letošnjega poletja.
ce v pasu tako s krilom kot s hlačami. Kombinirajo se lahko tudi samo zgornji deli, ki so na-
rejeni iz naravnih materialov: svile, viskoze in bombaža. Prevladujejo elegantne športne kombinacije, tudi v črni barvi in z vzorci v zlati barvi.
Topla oranžna barva je bila izbrana za oblačila v stilu folklore. Pri kombiniranju ji pomagata rjava in rdeča. Videz ročno izdelanih tkanin, etno tisk in sproščeni kroji dajejo vtis preprostejše in prijetnejše mode. V Kroju pravijo, da letos v garderobni omari ne sme manjkati belo-modro-rdeča kombinacija, ki jo navdihuje jahting moda, le da so tkanine bolj elegantne, kroji pa preprosti. Glavno vlogo ima vzorec črte.
Za visoko poletje so tkanine nekoliko bolj prosojne in zračne. Prevladuje ekril, svetlo modra in
barva
ele-
Petra Brecelj
Primož Gorjanc
Finančni svetovalec Podjetja in zasebniki Poslovna enota Kranj Rožna ulica 44, Šenčur Telefon: 04/251 94 83 info@sparkasse.si
Več na www.sparkasse.s)
Zanesljiva dobava obratnih materialov ter ustrezna količina zalog sta bistveni za nemoteno poslovanje vsakega podjetja. Kärntner Sparkasse je partner, ki vam s kreditom za obratna sredstva zagotavlja varnost poslovanja, ki jo potrebujete:
individualna višina kredita čas odplačila do 5 let višina obresti prilagojena višini izplačanega zneska brezplačno svetovanje na sedežu vašega podjetja
Naši, zaupanja vredni strokovnjaki, so vam vedno na voljo.
SBVRKASSE
Moderna evropska banka
naravne spage v gantnih in športnih modelih. Turkizna je modna barva letoš-njega poletja. Modeli v enobarvni in bombažni tkanini se dopolnjujejo z vzorcem morskega sveta v čisti svili. Poleg osnovnih kolekcij so pokazali tudi slavnostno, ki je osnovana v enotni črni in rdeči barvi s svetlečimi vzorci ali aplikacijami Swarov-ski. Obleke sta osnovali kreator-ki Petra Brecelj in Maja Zavrnik.
Petra Brecelj, trenutno edina Krojeva kreatorka, je na modni reviji povedala, da za kolekcijo že pred ogledom materialov na specializiranih sejmih v tujini na podlagi trendov naredijo okvirno barvno sliko, nato pa skupaj s komercialno službo pregledajo osnutke in ocenijo, kaj bi bilo zanimivo za trg. Nato Petra naredi skice, modelarji pa kroje. Petra spremlja proces izdelave do zaključka. Izbira tudi gumbe in vse druge dodatke.
"Ko bomo v Evropski skupnosti (ES), verjetno ne bo tako preprosto, ker bo konkurenca še večja/' meni Petra, ki smo jo povprašali, kako naprej po vstopu v ES. 'Trudimo se, da smo
v
dovolj v koraku z modo. zdaj delamo precej za Nemčijo in Rusijo, kjer sprejemajo kolekcije take, kot so. Verjetno se bomo morali pri celotnem procesu še bolj truditi. Trudimo se. da delamo modne stvari. Trg je pokazal, da k nam prihajajo ženske, ki ne morejo najti oblačil zase
Črte so zopet modne.
pri Številnih tujih firmah, ki imajo zelo majhne Številke," ugotavlja Petra. V ES bo to verjetno ena od prednosti domačih modnih proizvajalcev, na kateri lahko gradijo prihodnost.
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Etno v številnih kombinacijah
I •
CM
<Q
O
O O
CM
a
(0
O
CO
o
H
Ui

0
O D
O -I ■O
.— C
CO >o
o X)
■■go
o
«<0 CO
cc
to
■Ö
CO
«0 O
M 0
CO
a:
to
C ■D
03
>W
CO"
ir
o5
co~
DC to
CO GC
to
Ü c
CD
XJ CO
■O
CQ
"D
CO
CO CO
N >ü	O
C 'CO	\
1=« CO
p	CO
O	C
N	—
s iS	-
0	o	\
-9
N 2	CO
CO O	-
^ Q. o
a D	o
2 «	o
1	S
Q. 3	o
CO Ȇ >C0
f (D
N
CO O) O
C
JI}
g
o <0
(0 'O
»CO *
£
N CSJ
CO ^ O) C
(D .b
18 a o
a
BS. S
CO O
O- s . o
C\J ,
CO
liJ
o
KO
O
O
o
CO
LU
S
CO
< z
m
lU CO
03
Q.
liJ
cc
o	»
a	CO
^	§
CO	^
N	C
^	CO
=	o
to	<D
0)	C
E	>0
o	JD
"S	O
CO
^	o
o	o
il
O	CD
-9	LO
2	.
o	>15
Q. _
3 CO
CO cc N ^
to C o -o
E CO o
TJ _
Sis
v 9 -o jj
o io
CO
>o
>co • ^^^
£
0) N
CO O) 0) C
I
to
-D
CO
o a
CO $2 N C
-, «CO
CO d)
E o ■o
CO
<D
C
>o
o
o8
0	^
1
N
60 ^ s
m o -I LU
LU cc
o
IS
< ^
LU <f
< t
SI I
o Q £ 2<_ o z ^
N
LU s LU
Q <N ^ - "
(O ^ < UJ <>ü
_ ^ lU
CD o
< - z ^ <
ciSJOm
s
S'N ^ cc
<CQ s LU Ott
C H
Kl o
z pr;
o o
o
o o =
O
P S
o
o.
LU
CO >ü »CO
£
0) N
CO D) d) C
X] g
to
o
5 §
o o
-J s $
CO 'Ü 'CO
£
0
N
CO
01 <D C
n
g
to
o
o a
CO »Ü »CO
CO
cc
Ȇ n
O
CO
5 »(O
'CO
CO GC
ü5
»CO
CO
oc
to
TS CO
"D
CO
»CO
co"
GC to
c
•D
CO
»CO
CO"
cc
"co
'CO
CO
cc
to
»CO
CO
cc
■o
CO
TJ
CO
"O
CO
^ o C
C D) C
GC CO
CO O)
o
o

'O
o
CO 0)
i" -8° CO ^ C ^
° £ ■o ^
o ?
CO	o
NJ	Ü
Ü-
to	0
O	C
£	»Ü
o	n
^	o
o	o
■I S"
E C
o ^
O I 0 00
O
Si
\ CO
CD N =
5 C
—	CO 1- 0
5 £
—	O
CO
to
o
o a
CO N
CO Ȇ
»CO «
II
N CO
0	XJ
1
>C0
CO
a
0
CO
o
CM
o
s?
<
CD 'Ü o
o
O

<
CO
o
a.
O
(O
o
N
Ü
<
(OCO o LU
aS
< o
o
-1 2<
cc
LU
S <
i< < z
cc
o
LU
>C0 <
>o
CD
O
CO
O
O.
o
Slu
'(O LU
a.
CO
o 0.<
s ^
<o
g 0. D
o r^'ü
CC'O 7
o-o m
S>co Ü I- O
Z <
CO Q LU
O N
3o
± C5 — O
CC
a
cc o.
CO 0
£ o
"D
CO C
o
CO
o
^ s	-Q
a ^	o
o 3	^
CO to	s
> i§
> C	CVJ
0 o	\ Ž "C
CO	O
CO Ȇ
>W p ^^^
E 0 N
CO O) 0 C
n
I
o5
o
5
o a
CO N
O
o	o
g	«
o	^
cvj	o
^ "O
03	O
£1 O
0 C
■D CO
O C
S O) o ^
O
to N
O o "Ö £ CO »ü
C n
o o
CO C'
s o
o
CO 'O
£ 0 N
CO O) 0 C
n
g
to
o
Si . CO "O
o £ S C
■■K o 0) ^
"O
g o
o C s CD
o m
CO
»o
'CO
£ o
N Ü
co-B
CT "Tn
giS
-Q o g
CO
ȟ
CO p
o o
CO^ N C
o o o
CSJ
CO 0
E
o 00
C
o Ö o
o h-
CO
»o
'CO
■ WBP k
E 0 N
CO O) 0 C
n
g
to
o n
2 o a
CO C
N --
^ »to
= o ■o o
X
CO 0
£ o 0
TJ C CO »o
C n
o O
0	^
2 CO
O c\j
1
CO 'Ü ^CO
£
0 N
CO
01 0
C g
to
O
2 o o.
CO
N	g
3	CO
5	"O
^	£
0	Q
E
o
"D
CO >o
C ^
O o
o
2 o a
CO N
iS
to 0
£ o ■o
CO
0
C §
0 >ü
a
0 CO
CO ^
o 'O o
CM f C N
O CO CO »o
0
~ TJ ~
CO O C 0
'n ° §
£ o
žf 0 ^
IS
E g
C
N P 0
£ CO CO
o a
o a
o
CO
.2. CO
CO
CO
•ö
CO 'K
Q. 0
II
CO
U)
0
.22,
o ®
CO
CO
CM
O ^
2 <y>
o lO
s
CO
oc
LU N LU
<

>ü CQ
O
O
o
CM
SŠi
„S
O CO H OC LU LU
N
S"
I?
LU
0!u
^ z
CO o
CCS
^ o N ®
LU <
>ü CO
S3
PJ LU cc
bo
N
LU
Z O
'J;? K oO
o cc < o.
OQ
o z o
s < LU g H CC
P CO Q.
DC ± ^
E < <
o-Z
>o g-
3LU
oo oo
o
u
CO
o
O.
LU C
O o
oo
<
o o
CO o
8o
c>J ^
oo
tj o J o
z<o o<
LU
o
o CO
«L o
LU < -I O
^O
CO
4s-





m
< 3
m
D
3
O
o
s
LU lU CD
ill O <0
Q
O
CO
0
Z
?
CO
Z)
««
<
1 CO
ž
03 D CL LU
o:

LU
>>co
o 5
«g
So
<
Q. CO LU CC
E
o 0
« N
CO O) S 0
O C
""-I 0 2 CO CO C
CO N
0'
I ^^pB
C
0 g
0 0 »N
3
£ o
< CD
O O
O
o
£ "O
g y -
S o
9- -O
CO 03
CO ^ C C
£ "5
^ CO 0 "O 'O 0
CO ^
N O-._r CO
It
•ts CO C CO N
0
CO
N
CO C
CO • ^^^
CO
o
C g
to
3 $
žl O CO
CO C
M
> 0 0 0
I
'N
O
S
c;
£3
O
0 »o o
»CO Si
o E
CO "O
0	o
1
CO
o a
o o
cg
CO
2 CO
E
cd
0
C TJ
'0'
CO CO
0
i
a 3
»u
o
CO O) 0 C
Si g
to
-6 -g) 6 ffl ^ o C o — > .5
o §>€52
^ 0 > C C o
A
O
>0 Ȇ o w
o a
o "O o
■S ■0'
2 s'3
o CO
^ g 'o-
CO P
N _CÖ
■ A*
00 0
£
o
TJ CO
CO ?
^ o
0 >
TJ
i
. -ö CO
0 0 O
»FT CO Ü 0 CO >
^ C C o o o ^ »CO
CO "0 t"
^^ o g >ü
C p 3 O ^ w
£ o ^
o "O 0
0
^ CQ o
"o 6 Ji d)
0
'O
CO C 0
CO
CO
o
0 0
0	O
C	.
'O	^
^	2
O	CD
o	>0
"O	Ä
CO	o
CC	.
0

o o h.
3
'Ü CO
CO
N CO
CO 0 CO
E
o
T3 CO C
0 .b C 'O 0 ^ ^
O 0 O >ü
"o
^ CO ^ C
0
« -S «
m
CO o
CO
o
CO
N
0 >
CO
N
ro §
CO
CO "o	'N
>o —
>co c\i	>0
S O	^
^ S	O
0 c\i
CO	-
^ ^ ^ 0 ^
O CO
CO
£ N 3
0
co\£ »Ü
0 C
»O Si
o
1 CO
o CO
CO
o
C
■o
3 Si
o
o.
TJ
^ O
> "c? iS
O
CO »Ü »CO
o
O) N
E
0 o
N ^
CO 0
E
o
"O
CO C
CO
0 C C
CO	0
o	C
s	o
CO
CO
cc o g
C Ć0
S!
0 o
■o
o
Q.
N
4
CVJ
O
o
OJ
2 Si
£
S
o
C
00 CM
0 C "D
N
'Ö) O
0
0 jc' CÜ •D o 0
^ O. £ u- ^CO lü 0 Ö? ^ C 20
o <D m
0	S
U
" ^ S
1	o; ,
< iS 0
0 Ȇ
tD>N o
CO ^^ .E 0
0 'O C
Ä
»o o ^
-Q " O O « ^
SO ^ CO
ž iS 'c*
-§ I P
S CO
o
CO
CO T>
CO CO
to N co' o
^ CO CO o
6 O)
cb
CO N
3
. CO 'N N
o £
O
0
£
0
C §
0
"cO
■o
CO
CO
I
ȟ s^
o
2 > U) I
o
a 05
. CO
c
0
1	MM*
C 0
£
CO
'O
»CO ■ ^^^
£
0
N
CO CO
0
CL >
I
1	^
0 ^
'CO
5 £ Ž
I I
C "O — 0
0 5 § ==
S
»ŠT 5
0 —
Et
O CO
C ^ 0
O
CO
CO N
j-r ^
E I
N CO
.b CO .b €0 3-^
O ^ -D O) CO ^ O
= CO ^ iS 0 ^ C .(O
CO
~ cn
N _ p ^
s 3
C C — "0
iS 2 0
£
o
0
'O Si
o
>C0
o
TJ
o X
^ 0
0 o > -TT
TJ N
CO
CO 0
o o
g
CO 0
'O Si
O
CL '5 .S
0 0
0	C Ü
'O	C
S	O
T3	i C
O	0) 0
0
X)	'O 0
'O	Si C.
o	o 'Ü
Ȇ o
S
o
CO
cc
CO 00
CO 0
£ o
'CO ._ f f- C
o iS
s «
0 o
_co
»N
= n:
CO "t CO
'Ü o a:
o
'O
CO
CO Ü p 3 0, C
-Q ^
'O 2
o o
TJ
'O C
2 0
"0 N O ^
CO ^
»I
CO
TJ O
O •O
CO
CC
0
Ȇ Si
0 Ȇ
f- »CO
0:8 i - n N
^ a-c
^ N C
:= 0
0 'O
iS
Q. £
0 to
»N _3
CO
äs
CO g
> O CO Si »N »o
C o
0 C
'o' 2
to S
•C CJ
CO
■Q "2 o iS
TJ
O s
iS
s s
CO ^
O
Ž i CO
N
CO
cg
So ^	o
O "čo'	CO
CD
N	flC
CO	2
3	S
o a
CO 0
O-
CO
C
§ to
0 CO
. TJ 'O O
0
fs
0	o
^	ö 'S
0
0	C
^	-i
W	TJ
■D o
O O-
S3 N
N 0
0 •N
C
Ȇ Si
O
CO
Ȇ
»CO t
£
0
N
CO
Ö)
0
C
g-
»g o >
CO CO
»o
O o
iS
O)
o
C TJ CO
»CO
CO"
J -D
■o
CO 0
»CO
CO
cc
to
C TJ
CO
»CO
CO
cc
"co
»CO
CO"
cc
CO
'CO
co" oc
to
■o
CO
TJ
CO
^ Cl'CO
3 - a
CO 'Ü JCO
E 0 N
CO O)
o o
■9
o
5 o
CO
'Ü
o
CO
E 5 g =
o
0 CO
s^
o
CO N
= 0
CO o CO 0 ^
N
o 3
CO
CO ^
'Ü C
»CO >ü Si
£ o 0 --N CO
CO o
2 ^
o .
?! CO
T3 CO
D i:
»CO
co' cc
"55
C •D
CO
I
TJ
CO
t: CO C 0
CM
CO 'O
'CO #
■
1
0 N
CO O) 0 C
Ii
o -SŽ
X) T3 CO o
o Q-
Q. 0
3 C
CO 'O N ^
o
N N
£ o
= 'S ^ g
CO ^
CO 0
CO 0
. o
TJ
CO
rt
CO 1-0 .
E .to o
ol 0
o CL
=	o
CO	o
0	o
E	^
-8	CM
CO	I:
C
o	d
C)
o	o
o	c\j
CO
CM
0 o §2
Is
o o ^ o
o CVJ o CO
CO 'Ü »CO
Ig
N
o)45 0 I
II
CO Ȇ
oO
Si p
2 o
CO ^
N C
= o o
CO o
F \ o CO
■o H
CO
08
J^ o
o CM
s?
CO »ü »CO
¥ 0 N
CO
O)
0
C
Si
I
to
o
Si CO
CO
Ȇ
»w « ^^^
£
0 N
CO O) 0 C
Si
I -
to o
o B
Si 0 CO»N
o a
= -co
CO "c
N 0
o 0
sS
to
0 o
£ 0 o C
IS
0°
v O)
o ^
^ g o ^
CO _
2 CO
o o>
o o o
o o
o CD
CO
>0
;C0
« ^MM
E
0 N
CO O) 0 C
Si
g . to
o s.
n u
0	^ a ^
3 0
CO C N »o -J -Q
1	o
CO
CO _
o
^	O)
o	O)
s	^
o	h-
C
>ü
o
CO »Ü »CO
E 0 N
CO U) 0
Si g
to
o
XI
CO
k
o a
CO
N .
= O) g LO
o 00
»CO
co" cc
to
C TJ
2 D
CO »Ü »CO
CO o
d) CO ȟ 1-o
X	T-"
>0 ^
Si
o to
CO Ȇ
»CO
0 »CO
0	č
1
£
0 N
CO OJ 0 C Si
š 00
o
Si
2 o a
=» CO"
CO s
N <
3 « 0
^
0 CO
E 0
o C
0°
^ O)
o
s ^
o O)
•=. o
"i" o
0 ^
^ C CO — O) 0 0
n
2 0
s "Čo"
■CO
CO
o
Si
2	B
o to a OJ
3	> CO C
N -o
3 2
0 12 E I
o
-o 'O
CO ^
C o
g ^ g •-dE
Ȇ ^ N o - 3
Oiš^
. CO
"S i
CO > >ü
č	a,
o	s
CO	C
N	0
k-	Si
0	'Ü o
0
(3

0 o
CO o- .
m o
is -Q
E
o
o
CO
^ ^ 'CO
-o CO
0 E
o
TJ
■o
2 CL
CO
CO Ü
CO
»Ü »CO
0 C
CO • ^^^
■ MM
Si TJ
o a
N
> 'Ü »Ü o
^ CO
»N
o £
o
CO C
»o
Si
o « t o
CO
■o
C
>ü <
o "S
0 <ž E CO
o C
o p
s	CO
a	-o
JZ	co"
£	I
73	C
o	o
CO
d) <1) ^ ^ ž o ^
a C Ȇ
m 2
^ o. o
2 g-TJ
CO CO CO
CO C C
0 o
■2 O)
0 E 0
■g Q £ E . 0 0 0-^
E '3 g
0 'Ü ^
0	^
CO O-TJ 0 CO 0 ® 0 g
1
Q, ^
CO C o 0 0 "O
T" N 0
fe ^ s


»N s
m £
0 L! o
D)
CO
0
1 .a
o -S
TJ ^
> o
v o.
CO 'CO
I o
o.
C 0 3 C
il 0 o
0 ^ CO
E
o
CO
B CO
CO N
s iS
C CO
CO
2
£ o
CO
O)
0
s	N
^	o
5	CO
^	>ü
CO	JCO
■o
CO
E O)
§
o ^ CO
g i o ž
» 0
CO C
Ȇ
CO 0 CO
£
o >0 "C' 5
w o
CO g ■o ^
al
3 o
•c o.
^ CO .g, 0 o p
0	a
> -o	N
0 o	CO
CO o	^
i 'S .2
0 CO
ai
«5 "2
^ CO
73 0 C
o CO 0
CO -C O) -C
§ CO
0
»N 0
CO 0 'Ü NJ
'CO m t g
N iS
. CO
s CO
00 C
N CO
CO "O
N N
.CO H
s ^
O) Si
o ._
a Si
CO
N
X)
2 o a.
3
CO 'Ü
'CO •
£ 0 N
Si
C CO
o
o
■55 0.
g Cli
.CO 0 0
' g C c^
o o
CO C
o 0 a
CM
CO ^ »CO Ü »CO
CO CE
to
TJ
CO
CO 'Ü
»CO ■
£ 0 N
CO O) 0 C
n
I
to ~
o 1
Si 73 JO 0
o a
CO N
0 CO
0 C
>0
Si
o
5 CO
o o
73 1=. CO >
Si 0
o
> Si
CO o 0
t ^
s o
CO g
O) -n
g «
Ć0 C
"S CO
o
2 CO
Q. »"cO
of
I
co' cn
to
'N
o E
F 6
o
o _
s CO
o Ü
CO 0
£
o
"2 O) g O)
C o-^ 0> 0>
(D ^ CM
CO o CO
CO
N	CO
i	i -
to	o	C
-8'"i	$2
SI	C
o	>	o
C TJ
2 s
CO 'O
E
0 N
CO O) 0 C
X} g
00
o
Si
2 o a
3
CO N
»o
Si
o
CO Ȇ
»CO k
1" 0 N
CO O) 0 C
Si g
to
o
Si
2 o
Q.
6
0
CO
N
CO »Ü «CO
£
0
N ^
CO CVJ
O) o 0
£ Š-S
C CQ .X
i!
B	s
£	'N
s-
CO	n
c:	CO
2	"O
■s	s?
p
CO 0
£ o
TJ CO C
0
2
o m
E C
CO 0
£ o
73 CO
C o o o
TS
o rt ID
o
Ji
o ■o
0
1
o'"co
0 3 »NT
C OJ o
>0 s £
^ 'S
5 X)
^ s
z ^ s
N 0
£
s
o a
2 o
Q.
§
0 'Ü
iS o.
"čo
O)
iS
CO C
o
CO

o
CO
0
g
CO C\J ^ \ ^ ^ s
c^ s (i>
CO o C TJ
a
73
o
0	^
1	2;5
.g- E
o. o «
CO E
O) — . 0
E SŽ
0 r^ N C
o E
0 ■5
o o
O) 3
CO
Petek, 30. aprila 2004
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
Tj-
o o
CM
o
CO
I
CM
>co
LU CO
LU GC
o
(3
CO LU
Q
/
f
2 55
O)	CO
iS	"d
73	CO
o	N
o.	CO
CO
C	ž
.2.	o
•C	OJ
g	3
2	Sä
o-	CO
ii	o
0	to
TJ	o
CO
C ^
9 CO
o § a o
0 § "S 'S
2 CO
a
o C
"ör 0
"SI
w iS
o C
Q. 0
0 E
CO 3
•S o
s
f N
s
2 5
CO
o
C >
o
CO
0 a
0
1	^^^
E
2 0
"cO
0 »Ü »CO
t ^^m
E 0 N
0 « ^^^
E
2 0
to
0
«Ü o
£
Si
p
0
2 o
to
o
CO CT 0 C
0
'Ü o
E
XJ
o 0
<0 o a
to
o
C Si
E
0
£ CO
'Ü
»CO *
£
0 N
o
Si 2 CO £ 2 'n
o
00
o
C
St
E
0
E
o g
CO	CO
O)	N
o	0
I-i
§	^
G)	^
o	^
"O	0
»Ü ■O CO
o 0
> E
5 "g
•= o
£
0
C
o
•Ü CO
0 CO
CO
£ 0
C
CO f ^^^
C
CO C7>
iS >
CO C
CO C N •C
CL
73 0
0 C
o a
CO ' ^^^
C
CO >
0 Ȇ
iS a
0 z
to g
a
o
CO Ü3 CO CO ^ »Ü
C 0 C
CO o
£ 5
N
>0 o
o
TJ
0 CO
CÖ
.s
• «
0 C
I
a
CO 0
*
C TJ
0
CO CO
C >
CO C 0
0
TJ
N a
0
I fliM^k >
o
o "So
2 a
£ 0
'čo*
0 C
'O 0 CO 0
E
to o
C
TJ 0
o a.
0 • ^^^
3
o CO
o
U)
o a
CO -s?
£ 0
čo*
CO
C
CO 'O CO
Si
o
TJ
CO 'O C
o
CL
0
0
1 §
o
C CO
o o
CO
'"S
•M
TJ .2,
JO 0 £
o
CO
o a
to
o
C
Si
E 0
£ CO
o
z
CO CO
o
z
CO
0
C
§
s
a
CO
0
C
>
CO
'0
TJ
0
C
§
0
1 o
N
*
6 C
. 3
Si ^
r- 0
CO —
C 0
• *
§ 0
%
o
m c:
g 0
lil ^ CO ^
c^ -o o
II
A
'C $
CO F
■S t
o
Si
N
t
E 0
2 o
E
■C Q.
■D
o
CO
2. CO
Si CO
£ 0
o «
a ^
3 C
11 s«
£ ^
«.s
Si
CO p
C 0
0 N Ȇ 0
JS. JO
O) ^
B C
JO 0
o i= o §
Q ž
I
'CO 3
•o
0 >M
I-s
N 0
-
C CO CO
CO p >
CT
o
o 2
• •
0
0
LU
'Ü o
d o
lU
Ȇ z
s
LU
z
o
o
z
lU
oc o.
CO	s
0	CO
1	§ 0	.CO "D	0 0
C ^	^ CO"
^	C ȟ
0 Ȇ
CM
• •
- o
go
s o <fi o
a c:
a
C
o
Ä CO
o o
CO o.
o
CL 0
0 ."S
"čo* s?
73 ^ TJ _
o .tr
S-l
a
6 c))
o. 2
CO o. CT •=
0 §
N o
0 CO
p o
i" o CO
o. o
C CO
Ü5
a
o
CO
o
C
73 0
£ 0
£
CO
C
§
o
CT
0
Q.
CO
E
g
■Rj
o >
0 t5
73
2 CO
§ i Q. 2
TJ Q-
o =»
CO 5 ft
0 o
Si CO
"S o
s e
i' o 'CO"
CO 0
"O CO
> 'O N >C0
CO i=.
iS 0
CO N
o
Si
CO
o
0 w
CT 0
CO
£
o
CO CT 0 N
o
2 Q
N CO
— o
0 CO
CO CO
I ^^m
a
Si
2 o
E
CO
a
0 C
0 »o
.g > »CO
CO 'O
N 'CO £
•D	<D 0 £ N
üi
a
CO CT 0
C >
o
CO
0 'O
'CO	'ü
!=•	XI
E	o
0	CO N
CO	>N
I-	o
2	£
.. CD
'ü o
£
Si
o
0 >
TS
CO C .iü.
o
C 0
"0 73
s
0 'O
in
CVJ
CO
CO
.2. ö 0
t- CO
0 0 N
o
£ X}
o
0
0
- N
o
CO
2 Q.
0 CO
o
CO
o a
0
^ CO ~ C
CO
E 'ü
o o
CT £
N h CO o
V ^^^	_
0 'cÖ*
CO C CO 3 C N
CO 3
C C CO Q. o 0 »CO 0
§ i 2 ^ -Ii 'a
"ö a .2, . a CO CO CT . I I t CM , , , , CO
CO
B co
f-i «g
■cö g i
0	ž
oT
io "O
CT TD
1	I
0 .Si - 'Ü
M
o o « • » •
0 0
'O 'O
M
-S
o o
T-^ CM
0
'Ö Si
o 0
'Ü o
£ Si
o
d) £
73 0
dj
N ■=
»o
o o
o .22 ■fö' "o.
0 a
2 o a
3
o "0
Q. 'ct
3
0	0 CO
CO	o
0	to
CO
e'
o
■o o
£
0
2 a
o
CO
o a
CO
o I
■8 I
o CO
o
73
s
0" §
CO
N
o
CO
o a
o
CO C
o

CO
E Iq
0 CO
CO
o a
3
o
CT
N
CO CO 0 ^
I s
-23 E
o ^
CO CO
0 o
^ XJ
o "
Iis
»CO i k-
3 "O o
£ CO
0 N p
^ 0 a
CO W NJ k-
.g ^
^ 0 ^ £ .Ü CO
.0 .J-
"ČO* Q.
o
Q.
»CO
E§ > 2 E
•5 o £
CT 0
^ i T3 T3 CO
0 ^ C
o ^
a o
•C w 0
CL -s -a
'O
0 »o
o
CM
0
CO « ^^^
C
2 o
o
CO
£ 0 C TJ CO
C .s 0 SI
■ o CO a
^ C
CO TJ
to
'ČO*
C
0 a
t ^^m
to *
0 >
0 C
»o
CO N
o
73
o
CO
o
LO
I
CO
o
CO
o • •
CO
0 ■ai
ll CO C«
o %
TJ C
o .0
CT -n 3 Q.
C o 0 .
^ £ E
1.1 ^ CO o. 73
> "S
-^g
0 ^ -•S O-^
0 o 2
o to CO n o TJ
° a 0
dTJ o 00-^
Ji CO £ CO CT 0
^ i š
lli t5 o s ^ o
t5
ii: 'Ü > CO w .
C N C
'Ü "O o 0 i o a o
0
E 0
CO
o o
CM
iS
•C
a
CO
o uS O)
o
CO
0 NJ 0
s
CO 0
NI C 0 CO
Ü n CO
o ^
CO
a
'N
0 'Ü
C\J
g
2 O
i« € I
^	0 CO
•s. CO CT N
iS	D
"5
o	0
Q. CO
o
g	E
0 C TJ
^ .22. in
E
0
čo"
CO 'Ü JO
a
2 o
to
o
CO
CT
0
o
CO
o a
o
73
'oT o
CO
0 N 0
C
E
0
ćo"
a
CO §
0 0
CO C C ;o
CO o
i g Ȇ C
2.3
CO 2
g' 2 C o.
.9> C
"5 3 Ć0
W 2
CO CT 0 C
O) 0
> X3 Ć0 -D
-1 — o
0 Q.
3
Ȇ CO
■s '5-
o -o
•= o § ^
o
CO d
CO
CT*^
Is
o C
a E
CO CO
C o
0	0
■p ^
C o
^ "S 0 ^
•č? o
C CO §
JO 0
o. "čo"
CO C
'O
'W _
1	s = 0
0 N
Ü CO č
i g 0 3
r
« ^^^
C
2 o
o
I

CO CT 0 C
■o
CO
C .2.
to 0
CO
ž >
o
§
TJ 73 0
TJ 73
2 CL
0
- o Q_
CO
to
3
o
CO
73 2
s
i 2 o
TI
N X
0 o
CO
0 C
C 0
»o «o
Si
o CO
Ii
iS CO
CO o
CO Jo
0 CM
cvJ
o 5
CM CO C CM
o
o
o.
CO
CO
0 C TJ
"0*
CO
CO
g o -a
I o ^
CO
0
»
CO
JO
o
»CO
CO C
s
C
CO
o
CO
TJ g
CO
N
CO
CT
0
CT
o
TS CO
CO
CO
s
2 0 N 0
s.
o
'öjS
jg CM "O
o »CO
a .
0
g
0
1 Si
o
N
■r- CD
o \ 'Ü O) Si
CM o
oT t5
^ s
o 12
CO . C
to 'O
. -O 0 o
CO
*
2 o o \
o CM
6=F
CO
CO
o
CT
O)
05 ^
0
2* a
CO
o o
CM CO
dj
>
o "co
•D
o
Q.
C
0
I t
jQ
o o
C
•D
CO
o
C
Jco
•5
N
o
"6 *
3
J*:
co
3
o
C
>0 0 CO 0
£
'O »CO
Si
2
o a
0
0 CO -C
C .0
CO .-CO
	C
	0
z	>0
z	CM
s	CVJ
lU	
< z	
> LU	
CO	
0	
LU	
OC	
CO	
<	
	
<	
OC	
0	
Q.	
D	
• >	
o
>(0
(Q
C >
o
C
(O
o
(Ü •Ö
0 >
(D
N
1	s > 0
o.
lU £ CQ -lig
<05«
(O ^ 3 0
CÜ is
II
(O
ts
"D 0)
C
(D >
o
C 0)
£
6 C
X2
o
CO N
X3 2
a 0
C
•
0 • ^^^
C
CO >
0 .jM
-o
s
CO
N
0	_
CO	CO
-	>
0
0	o
to	^
2	a.
C1	o
1	I
0	i
CO	^
s
^	>
CO	o
.b	(O
1	2 C	r*
0 'cö*
C	C
.N	g
co	w
o
Si
2 o d
0 CO
co"
'O • ^^^
£ 0 N
CO N
C
0
*
n o
0
Q.
0
1
C
o
TJ	CO
'C	>
n	0
^	«N
CO	-D
z	y
CO	>
73	C 0
CO
o >
E 0
'cö*
C
N
• ^BV
CO
s g.
1 £ o 0
"O N
11 w -s 0
C55 O.
lU
o '<0
lU
N
<
QC
o
K
(O
o
cc
Q.
o
(O
o
o.
LU
<
o
fi
CO 0
Se
.CS. o
0
CO
CM
JO
o 00
'CO CM
CO
s
CO
0 N 0
CO
o
CO 0 73 -p
CO CT N KI
3 u."
•55 0
J. C
B -S
•5 >to
iS 0
Ii
C — ž
« CO
CO k TJ p
2-g a TJ
N CL
s
2 0 N 0
C	.2,
0	0 -o
E	o
p	C
o	OJ
o'8
o
C
>0 « ^^
C
0 Ȇ
cd
CM
o ■Ö
CO N
0 CO Si
E 2 0
.3>
s CO > CT CO TJ
"O
o o
o t) g
Q.
I
C
CO
0 CO
CO o
o 8
2 C
o. CO
m 'CJ
CO C CT o 0 ^
o
-D
:si 0
5 o
C
Si
o
o. ^
C tO	o
CO o	o
■o	C
CO « ^^^
C
2 o
o
CO
0 >
£ 0 C
TJ CO
CO
o
0 CO
3
£ 0
2* a
CO
o a
to
f
0 C
'Ü CO N
a
0
CO CO
'CO
C
CO
• ^^m
Q.
CO
N
jO
ž o
CT
3
0 CO
2 o
to
2 o.
CO
CT
0
o
CO
o a
0 C
CO
s
m	o
Ln	s
9-
o	CO
C^	cd
CD	T-
o	.
..	o
CO	^
^	CO
0 N 0
0 •55
6.-S
0
■s o
o a
C 0
— c:
3 0 CT Ü
0 o
CO
Si CT o JO
«o
CO Q.
CT 0 CO Si
o
B
0 73
2 a o
CO"
x> 0 CO
o
o
CT
o
73
o
73
o
CT
o o.
CO CO 2 g
cd
o
o o «
^ o p
m
0 2 O) C a ^
CO	o
0	CO
CO	o
"	s-
-s	s
1	8 CO	3
C	CO
£	I:!
v	0)
ri	"O
p CO 0)
^g
.2. « o
^ a
V-" >
o 0
II
C a
^ CO o 3
00 CO
o N
o- 0
CO CO
CT 0 «>
s 2
N C 0 CO
Ü
0 o C
5 CO
o =
CO
a
»N
B C
C
s ^ 0
= 0 CO 'CO
CO C
iS -o > 0
I"
s; s
a ^
s OJ
0 o
CO p ^
^ CO
2s
CT }=
o
i C
£
0
"č? C
0 £
2 X)
73
0 CO
N
73
o
0
'CO
o
> CO
0 ^ •= s "co £
N 73 0 0
'S w
CO _ 0 0 'N
§
o
a
0

£	'Ü
0	$
čo"	^
C	CO
.	N
CO
o W it: 0
0
"0"
'to
ž 05
73
2 CO
3 Q. o
m f:
Q. D W
O O) g-
3 CO <D ST § CO g 3
■P g üi
^ Z ^
r N • •O •=: D
O O.
< O« Ö)
5' o g
D § D 03 3
.T o» i.
0) "O ^
3	N
i	S-
o
3	§
®	m
CO	w
S:	O-
03	O
O	2
Ö	S"
N	O CL CT
S
3
<D
O O
al
§ I
C7
(D
0
O CD
O
3
o
5 ^
a>
o ®
< w
Fe
03RI
== ^ o
W. CÖ "D
2 (B
a
(D
W =: <D (t>
O O
3
O' §- a
' ^ N "O 2 03
o «3.
T 0) T
^ O
^ a
K o
il
w« w o« o
05 O CD
P
M
O-
<0 o
S ^
<D Sk.
I| il
~ (Q r"
«
3 CD S"
W N" S
g to g'
I Q. CD
< Ä-Ö
D to O
O. ^ C
03 to Q,
o' ^^
< CJ) < to ' ^ . O: o
<D 3
N g CL
C " CD w N C
cq
O ^ CD
O
O«
cr
CD
o a
CD
D.
D to Q.
o 3
CD
F
n'
K
CD	(D
■o w	Q.
s o	o
s	CO
M-	o
to
o
8 9.
CO«
o«
CD
CD CD
to
Q.
to
03,
o
N
o a
o
to o
to
CD
•o
03
CD "0 5. CD
(D <B 'S ' <
o- N.
fis
CO to '
o <. TJ
g^ ? ČB "" o' o
o g.
o
o« cr
co<
o o
CO
to ^ < CD
I &
^ CO to
o rr-
i-3 =
CD
čd
CO
N to
CD
■Ö	N)	to
&	C»	B
o.	o.	8'
3.	CD	W
o	3	Q.
to	o
0)	N	CO
:3	o	o
--	oy
IT	r /-N
> I
CO
•vi
O
O Q.
O
O«
w	N
3	C/)
CD	N
O	g
C
"0	3
to	2
g,	o
K.	ÖL
N	m
03	iS.
N	®
CD	c;i
3	a>
čoJ	c>
"	to
g	N
^	CO N
a.	CD
(D	-«vi
CJ ^^ k
to' 3
CD
a
o
o o«
O"
®
o a
o
r^ to" g
O) 2. 3
R ^ S« S: s
CO
o< s ®
CD ^ <
05 -t to ^ 03 <
N a 3
o 2. o
9
o
S W 3
52.' CD
N 03
o
CO
CD
CD
S- o
?r o
o Q.
3 -
CO
o cr
<D
CO
T3
<d'
<D
C0< <D
to CD "m-
rt s. S3 -s- ? S
CO
O
CO "Ö O O. to
Ö)
ft' 3 5 CD
Si CO
^ O
0	(Q
1	fi) <3 ^
N« 3_ to
to Ä a to
C s.
CO ĆD
-D -<
čB o
o. ^
^ to
o < §
o a
3 g..
ĆB $ §
c> o
CD O.
to
o
o ^^
CD ^ "— "D
to o
to g" to o o
^to o
TT Q.
— 05
o 2
to
^ s	g
3	3
o	CD
3	öS
o	w
5	P
O) ■
« o C
3 o< CO
§- o. o
® CO o
•g- ^ 9:
=?. T3 C0<
O O S'
O- hO
CD (D
2. to cr
CD to
CD o
3 ®
CD
to "O
o. g B' to
cr
to
a
o
3
a>
CO
CD
N -i §
al O'
o p 3 to.
o' to • o<
to 3
to o.
o
3
CD CO
CD
Ü1
a cr
3 to
<t> s
CO
s: a
g o
# Ö C o<
w 5"
CD
o
Q.
o
' O
o o
CD 3
I
O
CO
CD
3
CD
¥ ?
xi to
O §
O
o
CD
O«
E ®
S" 8-
C
N §■
Q. 2.
03 O 3 to
CD N to

2.9
o
9-0
o Q. Ä-
to hO
o o
CO
CO«
CD
"ö
o
■CJ
s
CD
ĆB
s
N g
(B
o
o.
o
o
o«
O"
•CD
o a
o
N	CO
C	=
CO	o ^ ?
•	to
N
ro ■
o o«
CD
n'
ČS
S
o
o
o«
cr
N to
S
XJ
o
3 to
CO to
o -o
CO o
2 O-9: S"
CO« (Q
O« —
CĐ 3 0 o;
o o
o s
O" CD
C •5-
o. CD
Q. 3
2. Ć0' C O
CO o CD
O. M m
o CD Q.
O N CD O« C ^
crcQ "CJ 2. 3
5 g CD Q. ^ Q.
P.l.TJ CO o' O 9 il (D
< 3 £
■5 o cd"
2! CD
3" N 3
O to 0)
<
C O -
CO o
03 o« s cr
— (D N 1
K» CT
CD =:
CD
C
Q.
3
O«
3
TJ
B
•D
O
a
3 TJ
-i
CD O g §
S" CO
i ^
§ §
CO s
S" i:^. 2-
-i S čB g"
g' WO • ^ f
2. -r ffi §.
"D
O
a
to CQ
Q. O
CO O
cr
C Q. 3
» ■
03	W
^	9
o	<
ix-
o	~	^
CQ.	^	C
=?:	CD	§
O	3	«=5
a	CD	to
o	C	ro
o« "O	o
to	o	o
o	S	CO
cr	^ 3
o	o	o
3* <	=5
m' CD	O
5	O« W
03 Q
II
CO« T
P' o
CO
" io
If S
O Q.
a
iE
to
2. CD
(Q to
o 3
C
cd' g-3 °
N O« C/5 D" N to
N-
o
CÖ §
o 3
<D
hO
CO
o
TJ O (D O
O
O« TT
(D TJ CD N« 3__
■ö" CD N
(D
to 3
m'
T3
I
3
CD (Q to
O
s
to TJ
o
(Q
03
N' N'
TJ i».
Rn
to CD
3 3
CD to
•D O O 2.
Q. Ä
to
3	o
03	Q. to
Q.	cr -
0	o«
1	§
cp	^ cr
N
-nJ ■
o«
CD
to N
CO
CO
3 3
o CD
w 'S*
o 5 p
o« —
CD 3
o
-I (Q
Q.
^ CÖ	03
.. §	o
Q 03	Q.
ĆD	~
'S	=
P	to
03"	Q.
CO	^
o
o«
CT CD
o o 3 Qf
-•SS"
CD Ä -
Q. CD 03 to
Q.
to
B
CO«
3
CD •D
ČB
Q. •D
co'
CD
"O
O
_ a
to 03* to CO. Q
o
CO • "O
o
(Q to
o
o 3
Q. to
to CO
S
CD
03 0<
2. CD
C
N
to
ct> ■p§
to
I
fS. p g
to
N —. TJ 3
co' r3<
r- g
o CD -
CD < 2.
cd'
3"
TJ
ČB
a
CO
CD
to o
cö" to
^ CD
CD CD
O
3
CO 03
a!
• CD "D ^
Ul = i
o« :r
5 g
a i:?
CO« _
o
O.
_ o
03 o«
z cr
^ CD
CD o
o. o.
■2. o
§ g
to ■ ĆD co
52. N o« to c;) cr
19«:
o a
o o o to 2
"■S
o ^
-X 03
(D 3 —
3 O)
03 cn
co •
-	TJ
co ČB
T3 s
o
K	to
CD	o.
ii
co«	o
o«	co
3 to
TT	o
S	O-
Q	r^
I I
CO
o
hO N
o.
3 CD
K "ČD
CD 3
3 =5 5
Ž N a Čo« co g o« N 3
- 00 (D 3 Jjk co
to ■*_ =
O
CD 2	N
CD CD' -L
^ TJ	'
S-	O
CD' ?
hO
co
O
o g-
cd'
0
1	^o
<p B
2. Č -s- ', 3
CO
M ^
Ä ii. CD^ (D
T to
3 cn 03 ro
I
Q.
_ o
00 CO
• o
o« ^
CD c'
3 3.
iP
p o TJ
il co 9
to	3
ro	to
o	3
o	to
co	ro
Q.	o
to	o
a CD
0 3-
Ö o' t^
to CD -t X to
o 3
C
3 =
to
CD
CD
0
a
1
o a
ß o g
o cr
CD
S =3
O 9-Ä.
	•
N	
Q.	
C	to
N<	<
0 ■	3 0
	co
	0
	CL
	CO«
	0«
	0
	^^^ •
	0
	CT
	0
	CT
	C
	a
	N
	to
	3
	0.
	co
	
	CT
	3
	0
	CO
	to
	0
	CT
	
	to
	<
	3
	to
	<
	to
	3
	to'
	3
	0
	O.
	0
	0«
	to
	3
	to'
CO
o a
o o« a
CD
ä
to CD
ČD
2! o.
to' S<
a O o cr
o
o« 3
O" to
co
CD
CD ■
I
s.
cr
CD
s
•D
CD
Q. ČD
^ g
< S
S. D
(D (Q
o ®
o TT
O« 03 CT 3
CD g
O CO
3. o«
o g
o< o e o
§ 3 O
O
n O 2 CT
CT O«
Qt 5-to
CD o
CO«
CD
CO
o
ČB
co«
CD 3 CD
O t-
CD O 3. CO
to
C
N
3 W
Oä
O" (Q
o
3 3
03 to
S? O
03 C Q. O«
f	i-
g	O
'	O
CD	3
W	CD
3	2:
to	CD
o	3
CT	to
o« ^
S
03	O.
CD
5"
TJ O
S 9:
< O
■D§
£ ' 03* "O
§ ČB
C' S: to CD (Q
' to o. -to 3
— Ä
o.
o
o o« cr to
N
O
9
Cl co
03	Ä
3	O C
03
g	< ĆD
m	3 O.
"	to <D NO..
CD	03
3
N to
o o
CD
to TJ
o
N
o s
o
JS. o
o CO "o'
S S g-
CD
C
čo to co
O
cr
2.
03
to 3
® co
cr Ä
• •
O to
03 3
O. ^
O — to
3
CD
CO
cr
Q: 03
a
CD CD 2.
TJ 3
O s
cr
o«
H O« CO« 3' 5' to to
TJ
o CO
N- I
'S §
03 O.
2. čo«
3- O« Q.®
o n"
©'S
o« g
CT &
to CT
0 a
TJ
1 to
to
CD g
3
CD CO to
CD
CO
to hO
co
co« to o« 3
to "č" ■ - ^ o«
2 ĆD
o. o 3
co co to to
o CD
CO (O =r. 03
o to 3 co
CD 3 ii'
o« to
to
co CO'
o o ^ cd' pa-
TJ
3
cd
TJ
o
cr
C
CL
CD
3
N
CD
3
o	3
o	Ö3
3	«
ČB	C
cd'
Ö CD
N« 3
■ O
^^^^ I
o
CD
o g
N«
CD Ö
= 3
CD CD
CD =
O
a
CD
N to
CO
o 9.
co« o« to
CD
3.
^ si n
to o 2
o. ®
to
3 to
-o
o
co CQ.
O
N ■Ö O
O
cr
O
cr
o«
3
to
t 3
co
CD
to JB.
o« 3
5' g 0)
C0<O toL CT
O c^' o
o
s
ĆD 9-
?
O
7
to
O to
a o
o ^ o«
? CT to 0
o §
3 %
CD O to
S'B.
CD T-
to o.
to' n'
TJ O
a
g;
to"
co
CD CD
as
3 3
o § •g- o
-t	^
g	2. d o
o	o«
o
3
to o
(O
S
o.
e
w v
o cd'
O CD Ö. "O
I" O
n' 2"
CT £ o 9-
CT O 3 TJ
^ O
iS^li- i si"
m ___ ^ ffl ^ 3^ ^ _
EH co
O
cr
o to 0 -
s to
CD to
CO«
o«
•D
O
B.< 2.0 to
to o
CQ
o W
i.': o
CO
to M
o O-
y to
to ^^m I
3
to a
S	w
o<
o	03
Ö	s.
3
o
ČB
o-
3 to
0 o.
T3
1 to
n'
TJ O O.
CO O
to
TJ
o to
3 TJ
CQ
o
CO
TJ O Q. to
2. CD
'm
to S'
5 CD ^ CT
P
CD .
3 CD O 3
TJ ^
iT O ^
Q. O
g-Š
o TA ^
s: ^
co to
to
a o
C«
il -g
s R
CO §
o
i. ^
• 3 "O to
o co
co-^ 0
2: 0' 2 3
0 »
3 S
C CT
to o
CÖ'
o 3
to o 5
3	3
03	^
N	03
0	O
3
CT to <. 3 3 J^
0 CT O
O
55
0
0 N«
CO
TJ to CO O
O. O
O S2.
iE
DJ 0
TT- O 3
o
CO
o o.
a o
o o« o-
o.
to
S"
0
N
to M
1
to o
(O
o
0 co
o o 0
to
a 3
o
co
N
•O
o o.
a TJ
2. B o <
o« 3 cr o
& o
o 2
o
^ "O
to o
0 CT
CO« 0
^	o
o.	3
to	o«
Ä	03
to
2. 0«
o. ^ lj: ^
T3
o
CO
5"
TJ
pr
N to
o o.
3
0
C (Q
CXI
o
o«
TJ O C7
a o
o
o«
C TJ
ČB
o.
■g
co
o
^ 0
3 0 CD ^
TT g;
o o a ^
^ ČB g g-
0 ^
C CQ
to
a
o
3
0
co
a 3
O to
0'
TJ
ČB
a
to (O to
to
o o.
TJ
S
N TJ
o a
o
Q. < -x
O 0
N« 0
N
to
^ §
9: O
o I
to TJ
o
to
N
t: o
22. 5
g; to'
N
(O
0
p
3
1
0
o.
0
T- 0 •=:
O CO
D. O
to S o
9-	co
co«
o«	rj-
0	N
C o
(O o.
o g"
Ii
O
a. o
o
o«
O"
to
a o
o
O'
cr
o a
o
o o
I
co o
0 I
TJ
I
CO g
CT
TJ O CJ
a
3
o 0
CO
TJ
3
O
CO CO
o
3"
0 0
TJ O
3 g
0
0. 0 3 0
3
T5
1. o o
o.
o
3 to o.
o
3
0
CO
to ČD
o o.
T3 O
C0_
O
3
0 3
0' 3
0
TJ O
CO
O
0 CT
3
to
Si
2. o
o
N
O.
0
3
O
CO
§ ČB
D.
3 0 CO
S
to
a
C
to O"
o
S
o.
f^«
S to
q TJ
O	g.
O O.	3
2" CT	^
0 03*	to
3	a
0	o
3 o.	3
o	0
o	52.
C^'	ŠT
cr	to
3 0	-g,
to o	to
00-5
<	«=.
to "	^
to TJ
CÖ 0
o>" o
Qi
0 3
o 3
N CO N
Q0 U
0
1
3 0
3 0 o.
■o o
co §
3
0
TJ
O <
č3«
MMi »
3
0 **
3
03 2. O
0	o 3
1	s B'
CO
CO«
o« CO to
to o
co«
3
O
o o.
3
0
0' 3
0
(D
to 3
to
o.
o
3
0 Ž2.
to to
o.
to
C "D
O
03 C
§ ^ 3 a
03	o
== S
o	o« 3
^	i 0
0' o-
3	Q.
o
M
« 0
co«
o« 03
co N -h to o
3 a
to 3
TJ
=. 03
cr
to
0
(D
3
co
TJ to a
o
s
N« CQ co
O« 2 S"
3 o« < _ 03
O
O«
CO CO
C o to =
s ^ - Ć0 0 ^ -
3 9
N 0
3
3
to o
3
o Ä n 2
' TJ
3 3
a 3
W co "O
^ CO CQ
Ä. CO
to o
(D to
0 3
o
Qi
0 3
to 0
TJ O
O
■O
O«
O
CO
§ E
3
o. to
a to" o ^
o
O'
0 0
to' 3 to' 2
o 0 i
0	g:
03	to
0	w' 0
CO
O
TJ O
3
0
to
m 0
sr to
g	I
to	i
3	to
0	3
CQ	0

CO
S" s:	5-
^ -rr	^
03 CT
3.	to
o "O	2.
CD J»	s
" T3	o o
CO
I
3
to
co g
CT 0
9 f^
N
CD
O
CO
o
0 3
w« o«
N« 0
03-
C
<	—
3	CQ.
o.	0
3	a
o	0
ČD	3
3	03
0	3
co
g	o
CT	§
%	O
^	TJ
S	i
3	3
o« <
TJ
-D
O O
• CO o« N 0 W
3
NCT
c^ 9
N co«
00 0 <
to
o 3
3
03'
N to
3
Q.
w' o
to o 3
3 to'
<	co
3	S
CD	0
^ Q.	3
to
CQ
0 0
CO 3 to
3 o cr
0 0
o o< 0
2. a
0
TJ
0' 3
0 0
o -o
3
o 3
o 3
N CL
C (D
3
0 0
0 to
2. o
3
CT §■
S"	C?
0	—
05	0
O	<
3	ro

0 o
03 O
si
03 0
O 0 3
to o
(Q to
3
0
3 ä: rrt o
CO
O
3 to (D
3 £.
03' N)
3
O« Ö i:
to
o
TJ
s-p 3^ CT a
o
o ^ 0
0 3
o co
0
co
= co to g
to ?
C TJ
3
O
CO
0
CO CO
1
v
N CÖ'
3
9.
o' o.
N
O
(O
o
3 to
TJ
o o.
03
CO
to
3	S'-g
i	3-
S"	g. to
g	o« •• O
0
(Q to
o
3
3
to"
0 3
o
ĆD
0 3
3.
co
3
Q. t
to
i. 5'
^ 3 o o
n«cQ
TJ
g
0 3
2
0 3
to
"O 2
o
(2 to g
o 0
3 S"
s J to 3
S
5 S"
3 o
N« O •
O" 3
2	ČB
03	N«
3 0-
3 —
o« 3
N ^ to o"
co " o CT O
ÄT3
g i Ei
0 P CQ ^ to 0'
S 2
0
3 to	to
g čB"	3
^ ^	0
m	co
i® co	?r
T O	C
g oE
CT	g
0	CO
TJ O
O
3 0
0

to ^ "O 0
3
0
co« 0
■o
o
to
co«
P ä
i	° C
=	5
03	O.
3	a
O	to
CD	o
3	3
§	3
3	N«
0	0'
Ž- N
0	03
0	CT
■Ö	0
O	5
CO	o
o	w
o
TJ
3
o. 2.
ČD*
CO g
3
o
CO
o 9.
co«
O« 0
0'
N«
0 <
O
a
o
o«
o*
CO«
to
co
o to
to
^3^

o
0 TJ I a O ?
0 o.
1
C Q.
TJ O
N)
cn
N
3
O' to
TJ
3
3
o
CO M (D
O a-
to
o
3
o o
^ 0
03" cr
i 9 ^

==• TJ
O. 3 2. o.
o 2. o« =
2: TJ g
0' 0- 3
o	°
w	3
S-	^
TJ	to
§	g
CO

i	a
13
(D	(D
P	O
N	S
§	C
3	CT
^	o
o: 2
p	o
CL
to 3
to
^ o- Ä 0.« g 03' 3. CT
<	cr 3
3 C 03
Ä o ® H 2. ^
E 2-
— s o«
<	3 to
o
rr ^ 3
T 0 to
I I
CO
-nJ
0
hO 3
1 0
O.
O.
to
co
o 3
0
co 0 3
9
o ^
< B'
^ 2 co
= o
X
co«
il
a. Ä: 0 a
I
o.
o
o
o«
cr
o o.
Ü. o
to 3
m' S N« p ™ Q. O" w
3 g o TJ
§ 13 s
E
2. "" 0
N«
0
to a
S ^
o S
o <•
cr •
C
2. ^ N čT-i
i
to i
0
to
0
co
o
0' to
? CD
to D"
s 3
0 o 3 O:
0 to
.to CO
O 0
0 CO
0 cr
co« 0
o« CD to
o
3
E ^
o 5
3 to
o
co
2. 2 0 0
0
N« to'
0 3
3
® N
o § 3 co«
0 0'
03 N
O. 0
CO« O«
3 0
to
I •	•

O CO
o i
y "O
'S' CD O
0
O 3
C- S' 2: 0
< o
3 0
T- o
N to
o
3
T
0
3
?
03
<1 3 CD
2 = Q.
3 O O -
a
to
?
3
3 (O
S« to
0 o o s.
2" CD
cd' ^
sg
f s.
s ?
o
co
o
3
O
O"
O' to
S 3 CD s 3
cr
o
3
0
o 3
C
"D
O
co
i: to co« 5"
0
"0
to
0 o 3
T3 to
i« to s
o o 3
o
TJ
3 3
0
0
a ® o D.
. 2 C CĐ 2'CÜ ^ _
3= 9 0'
It
i I
co« 03
03 <
- CT.
g S
čB" C2.
i: 5«
2. 3
0	0
J?
1	I
0
O	§
cr	2.
^	to
2!	co
o	o
—.	3.
S.	g
03
O	O
co	CT
O	2!
cn	3
^	to
'S-	CO
®	s
N	CD
03	—
CQ	>
a
to o.
0 03 0 §
3
MiA I
I
O tt
i'cL
T to
CD
C 3
00
"O S"
c^ 2.
0> CO
o
2.
O O
3
0
s o.
z: o g " CT
^ Ig
N 2:
CO to N co
CO« 3
0 CO
2 0
0
TJ
o

'S 3
to
a p
O
o
w 0
O 9-< 0
o
to TJ
3. 3
3 I
o g
N« 5
3 O
O co
Ä CO
TJ
00
o
to
3 0
CO
to 9.
co« o«
03
TJ to
..g TT cr
cr T3 3
co«
o« to
o
_ co
C ^ -^TJ
a §
o o o« 0 to -
0	C.
•Ö	CD
9	O)
^	o
co«	•
3'	O«
0	0
N	3
§	N
3	co
N
co«	co p«
K ^
Ü. C
aCT
to 5 3 o o w
2. ?
11
o —
N O. CD CT
3 2!
Čo: to
2' N
p o
o 9: a o
3 to
3 o
O'

N <
O
a
o <
o o.
o. 2.
o 3
C. -V
co O
čo«
0
O«
CO
0' §
TT 3
c?i
3' » il
3 E
03 O O. CO
g ČD*
i 3
CO
to 3
0 3
0
3
0
0 3
o
TJ
CO« O« to
■o =• =:
g 0
0
O.
C
(O
03 CT 1 &
E
w to co
o
3 ^
to
o. pr
0 co<
to	g
0	=
3	O
CD	3
to	u
CO	O-
0	o
3	3
to	0
^	co
0	s
CT	C
o	■
cr	TJ
3
o	3 g
0 0
3.
O«
CO
o
3 to co«
0
to <
3
to
o.
to
to
a 3
2. o
o co
o« o
to o.
- CO«
s <
N 2 to ^
o o« cr
TJ
o
(Q
03 o<
cn
P	o
^	to
o<	co
jjj
0" N O N
cog o •
TJ
g
3 co« cr r-
03
C
i: CD
to o.
o
co to
3 {
o 3
0
N«
0' 3
to o.
C
(Q
C
I
co d-3 0 \ CD O to hO
N
l< •=: 0 CO« 3
O« =>
T3 TJ O
0 O
N
CT K
to S o« 03
to g 0

o =r.
oE
co "
s
a 3
9 9
to 3
to
o u-
3 o
o«
to'
o
TT to
o
cr
3
o
o«
to
to
co
o
0
TJ
3 3
0'
1
O« to C S.
0' c=
3 N
CD CO
ES
3 t
0 tf co ^
s cjy
o C»
g 2: o ®
hO
o o
" S ^ f'
S C
2! 2-
to N
O ^
cr w
o« CT
3' 0 to 3
CO g
io
E 9: ^ g-
S: ^
CD" O
0
3 <
to a
N 'S' CO 5
N 3
CO 2
-Sj CO <
0 N "D ^ O
03 O.
C M:
3 §
CL 2.
< & t s
II
=3 9 to <
o CD
3 3 0 to
= E Wg to
to
to
Ci
a 0
03 CO
b co.
^ 0 to' 0)
N
0 0
(O "O to 3.
3 a
3
N« O to' -o 03 o
CO to
3
0
N
CL O
O 0 O ä
E'S
0 0 ^
O
0	CO N to
1	i
3 N 0
to
a
to o M
CT <
o o.
co
o
TJ
o
o
X to
3 3
Eo
0 2!
05 ^ ii
O
N
9 ® 2
5 CT
a o
— co
o S"
g' o-
o' 3 s- o
Ei
3	CO
03	TT
°	I
CO«	— 0
0 T3
O O
3
o 3
to ■g
D. QJ
3 ^ o 3
- 03
to ct o" cd
2. g 3 §
§■1
to 0
0
o 0
S-o' i
K 5" 5 0—0
— OCT
•=: a O co« o ^
o- sr
0
O
3
to
o. 3
to o
I
CÖ'
3
0
o	j
^ S
ä cd
S	5
3	3
F3" C
•d	3
g
O. 03
g; g
to' w
co 0
co to
0 o.
2. 0
čd"
(o 03
O
3
3
to' T3
O
0
(d
3
to tj
0
to'
^005
CO
to 3
hO
D
m
co
O
o
J3
m
co m
co-
hO
I
CO
o
ro o o
GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
Petek, 30. aprila 2004
to
O (d 0
N to
tj
3
3
0 to
0' 3
0
3
3
0 co to
3 0
to'
co
c
T3
I
o
O*
<
0 n 3
O
CT CO
O co
0
1 o
n
3
3 to
n
0
3
w« o« to
0
3
3
co c o cr
o CT
TT o
§E
E.
0 ^ 3. "o
to
<	N
18.
o	Ä
_	0
to cd
0 O.
0
S
a
N« 0
š 3
to' tj
o
co
O §
0 (O to
tj
3
co O
3
3
O
3
co
o
cr
to o a-
o« 0
O Ä co
o
tj O
tj O
c _
CO g-
to (T
0
tj
0
I»
E §
£2. g
1	^
2	cd 0 _
(O 03
03	CO
tj ?
3
co
5 §
3 w'
03, CO
0	O
3
3 ?
0' < =3 Ä
m M
1	ž i, S
I
o«
to
co
n to
ii 0
o.
<
§ 2. 3 's;'
3
o
CO
cr
to
0 o co
s
to
m 0
3
(O to
co
0
tj O
w o
O 3.
00
3 to
03
(O
to 3
to' v
o.
O
o o«
a
o
cr
03 o
cd "o
§ 3
«=• co
to 0'
co
i "O
?-9
o<
3
0
0 N 0
3
o
co
tj
o
CO 0 o*
3
3
co
0
tj
o 3
T3 3.
O« 0
3
0
co« 3"
o
3
B 0'
3
3
»
3
0
N to
tj
o
CO.
o
0 tj
3
o
3
N 0
3
CD
2: 0
3C0«
o«
o
to o.
o o
c
T3
9
C0< 03
3 O
03 cr
ä o« •
3
CO
Ot
mm*
O
3
&
o'
3
3
3 0
i 0
O
7
d. ol O O
■ O
O«

T3	O
O	O
o	-a
3	3
3	I
o	to
o -
N
3
3 to
0 3
o« 0
co tj O O (o O
5 CT < ^0 2.
i:3'CT
O
CO
CO ä
2 cd
3r 0
Ä.	O
^	§
to	2
^	o'
0	3
CO	to
5	cd
^	(d
3	03
Ii
— O
3 n«
C^' S - 5
O. O 0
ct 3 3
03 -
i 0
I
CO
0
3 to
0 o.
3 0
0 3
3 o
CT a
3 0
8
II
N
N 03 m JZ.
..i
s
to 3
0'
CO
to 3
0
■D P\to
o
N
3
3 to
N 0
3
Ć0« o« 0
o
CL CL to
to'
3
to tj
3
0
(O to
< o
S Ä
B ^
F--o
o
co O
0 co to
_ to
o« o to
- 0
tj
o o
tj
3
co
•o
3
S
9
o.
0
o
o
co O
3
to
I
to
3
0 3
0
o
n
^^m I
3
3
to
Ca>
O
o
o o« fi>
3 <
(fit ■M«
3
<D
0
1	-
Oc C 3
3 •O
O ä
^ 8 0
o cr — o« "D
3' 3
to M
o ?
n« o
3 n
m 3 0 03
S CT
2. 3 Ä 0
• tj
c
CO
CO
0 •o
o a
T3 §
0 o.
3
o
3
cr
3
g
0 o. 0
03 O
I'd. S o
2 CT
§• ^
to' (o
ci> S
ct o o a q- 03
0
cr £
0*
tj O
CO.
O
I
3
B 0'
3
0	Ä ^
3	a N
to	2' N
CT
^	o I
^	O I
to 0 3
Ä'co 0 to
= tj
o.
o
o o« 0
^ g CO
^ s 0
03 ^ co
^ i < O CO O-
CT 03 o
oi^ t
N < 0
d to 03
m CO CO« 2 -
o' ^ p 0 3r -o 0
z: g co 0 co. 0
o "
R
3
0
0 3
^
w to
0 co co
0 o.
■o
3 _ 3E
0 O
Ä CO
O o o. o. to
0'
co
0
co
i, 3 0
0 3
I
o
CT co'
3
0
3
B 0"
3
3
0
■0
o
cd
O
a
CT
0
o« 0
0
n
^^^^ I
1
3
o
3
tj
9
fi)
to 3
0
0'
3
3 0
(O 0)
to n
3
0 to'
Z >
O
o
a
o >
m
> m
o
O
5
o
m
z
m
z >
m S
m
o
tj
3
03
o
IT
o«
3
CO
S"
c
■C3
0 O
n 3
S B
CD m'
N CD
— 3
^ o
o N
E3
3
o to
g E
3
co
s <
3
to
to tj Š g
O 9 CT S
o« 2
0
g ^
S 3
n to'
0
3 §
N —
0 3
co« o« 0 to
o 0
11 3
o o
Ü. s 3 B.
to 0
3
o
co
g
SL »
n 0
3
w« o« 0
to 3
o
3
CT
o
0
c tj O
3
CT to' "O
o
CO.
o
0 (d to
tj
3
CO
5"
3
to
n 0
3
čoJ o« to
co
I
o
n
I ^
0
i to
<!> I ii
i i 3 ^
N
(d
B 2: 3 ^
C S
0-	<
CO 8
to
= to 3
.to. to 0" o.
3
1-i o
s a
^ o« 0 CO 0
to
S
3
0 co 0
s
SI f^
Ä ^ P
O 0
3
o
3 to _
c ®
E S
CT 0
^M» V
a-D N E.
3 I
•=• 3
CO« —
o« tt
"I
to 0'
3
3
w "O	3
o	to
O q-	m'
^ 3	3
CT 2

o 3 O ®'
fi
3
.to 0
3
3
' co	o
a 3 o	^
2 S:	o«
(O ^	3'
1 3 g	g
§ 2, to	53-
o.
o
(d O
0 3 0
3
o
tj
3
to
a 0
to
■D
o
co
o o.
CT
0 3
o
a
o
(D §
o
o. 0 3 0
3
3
TT C
3
0
C
CO
T3 O
CO
O CT
E
CO.
o
0 CD to
N to
0
a	~
3	0
--	CD
S.	to 3
C5	0
O
o. a
to
T3
o
co
o
to o.
CD
0
CD to
N 0
3
Ä.T3 0 O
3 3
3 CT
g
to
to
TJ
i ^ 5. o
0 to
TJ
0
co
1
o a
iB. CT
3
_ CO
9 9
o. 3
s
03
CT V,
3
co 0
? 3
3
< o
2:E
CT 3
to to
o'
<E
2. 3
^ t
i % 0 —
o
CO
3"
to
N 0
3
o« 0
CT O
•a
3 0'
3
co« o« to
E o
S i. (2
o
CO
to CT
o
CO to
I
N
to 0 to
co
co« Ä o«
to 03
3 ^
o to
to o
to' o. to
o
N
to co
CT
3
C
CO
0 3
i. 3
co to
d
to 0 to to
o
3
to
to
o to
3 CT
C« 3
^ 2 to ^
O- 9
o tO
o S"
o« 2
W i.
■ • o o.
CT
O <
0
3
£3
0' 3
3 o
CT
O
CO
O
Q.
CT
O •tf
3
0
CD
0 O. 0
3 to
CT
9
03
-o
CD 2
N co
O
o
£3 0 3
0 CT O
CO
3
a
2. ci
3
_ to
w 0 o N
3 n' o a
CL to
a to'
J
o 0-
co CT
§8 3 O
CO p
O« 0
O
CO
CT CT _ O. O ..
Eg 9
O
CO
CL
3
^ to
2: O
a
CT
° i O« 0
0 CL
= 3
O« ^
S
CT _
3 ĆD
CT O (D
to CJ 3 CD
B. 3
0 §
0 to
o«
0 3
to CT
OT *
CT
co'
3
P 0
3
0
0 <
CT O (D O CL
CL O 0 2:
i 8.
8 » CO <
^ CT ID
CD ä
a g
0 E
io
0.(9.
O CD
O« 2-
= 0
t" 3 •zt to
3 0 ^
to
co s.
s M g
S CT 2. to
3 2
CT
3
CO
3
O
CD §
Z
to CT
a§
o 5
to 0
•• co 3 to
§ 8 0 O
O. 3
o N to
CL
g.
o o« 0
0
N
3
3 to
3' o
N CT CD 2:
Ii
CO«
o«
- CT
1
3
3
0 3
to'
CT
3
9.
o
(D 0
o
CD
o
CO
CT
O
O.
to
T
O
CO« CT O« = to ^
- • 0
o O:
S" O
O« {Q
3' 0
P 5-
co
CT
3
3
I I
CT CT 3. 3. CT CT
Ö O i ^
to to
to
to to CT CT
3 3
a a
o o
CD (D 0 0
o o
Ä o 3 Q.
to a
to 3
2, 3

CO« 3
O
3
.to 0" 3
3
»
3
0
N to
CT O
CO §
0 CT
3
CO
O
3
N 0
3
I
CT
O
CO
O
C
o
El-0
CT
o
CO O
O
CO
O
3
3 =•
N 0
3
Ć0« o«
to Sß.
O CT
O«
3
0
CT
3
CO
O
3
W u. o
to co «i- s-
•o N
O o
CI
CO
3 o
0 CT
3 3 B o
C ^
• 0'
3
3
0
CT
O
CO
O
CL
CT
0
0
I
CO CO
CT
o
(5 3
0 3
to
B o«
o* to
og
o '
c^' K
0 to
=5 TT O« to
S ^ 0 (D to
0'
CT
to" 3
0'
3
3
to
T5 O CD O
a
CT to
CO
o
CL CT
o
š CL 3
3'
3
I
N
O
a
CT
o <
0 a
o 3
0
CO
3 0
CT
CO«
^^m V
O
o.
0 3 0 CD to
0 to
0
3
3 0
CT O
(D
O
a
CT 0
o« 0
0'
CT to
B
CO
CO	to
R	i
s	o
§	^
'i
3	S,
O	S"
<D
=r	o
0	2
3	i
0
0'
3
to
o« 0
0" CT to
0 -3
0'
3
to
N
to 3
0
a
g_
o
O'
0
3
o« to co
N
to to »
0 3
3
0
CT
O
(O
O
O.
CT
0
CO«
O« to ■ Š
a o
co
CT
0.
0
o
CO
0
o
co
CT
o
CO
o
g
to o.
a
2. 0
K'
0 3
o
0
CT
1 CT
to
o a a
CT O
O. CT
IS U
0" 3
Q: 0
CO o CT
3 CT 3
o. to CO ^ ~ ^
i
§ i a CT 0 CT 0 3
P 0 -
o
CD 0
C CT
3
o« 0 3 O
S
N to
0 3
CT O
CO.
O
CT
3
o
3
0
CT
9
ro •
TI
0 3 0
to 3
0*
3 tt
0'
3
3
0
(O fi)
3
N
3
-4 0 N .2.
to
^ 3
e 55'
S W to
< o
to CT
o. 3
o
co
CT 2.
^ 8
to
o
(D
0
0 o.
3
0'
3
o CD
O 0.
to
0
CD to
M
CT
s' g
o a
D.
O
CT O
CO
O
to 3
a
2: to
hO
g« 0
o 3
co,
0' 0
0
(N
U
to
3
to 3
a to
o
CT
o«
^^m %
3
CO
0 (D
to
g
o S"
I I I
0< O' o*
® o o
03 o
2. S- 2.
o C ^ ^ o to
to -o &
o o co
a co <
Ö g.5.
? 0
<	0	to
o-	o	co
Š	S" 3
CD	2. CD
CO« CT
O« ^-3
3
I I
o« o« 0 0
0" 0'
3 3 to to o« o«
a- a-
§ §
to to 3 3
to to co CT
S ^
0 3
3 9 0 g
O- %
o s
5-P
o« 0
3
co
co« 0 0'
0.«
to 3
0
3 0
0 o
CT O«
^^m «
3
CO J-
0
3 to
CT
3
a
o
CD
N« C
CT to 3 to
to ^ to =: to W D. CD
2^1 3'co w
^ o
N. 3. (D
O O« o to to a
3 r^ CT
^ i- ^ CD p CO
03 ^ 0
g to to o< «
03 cr
' o
o. m
o § 3 ^
o
co
0 ^ o. ?
so 0
i i o ®
CO CT sr. o
CO
o
o
3
^^m i
CT O
g
a g.
o
co o«
o g
-■ 2' ■D S
O
CO
o
CO
o
CL
CO
3
tH
U
to a
9
o« 0
o ^ o« to 0'
^ 3
P 3
(O to
to CT
o« o
CD (O • O CL CT to
CO 0
S
I
Ö" 3
03 CO
0 3 0
u
0
a
o
o
o«
0 3
s-
w
o« 0
to o
D.
o
0 CL
9
co
8 3
I§
ö>; s
o< g
< 3
s®
0 3
3 3
o
CQ 0
O
3. <0*
0'
N to
O
a a to
o
•o o
5"
"O
o
tfl
o o
O) »
o«
0 3
< 0«CT CT ^ M'
0	CD C
C« 3 ' 0 0
2" N 0 to
i-'R
g a
1
^ o ii
T3 Tri
3 0
CO« O« to
TJ
o
TJ
to
0'
3
. N 0 to
a
o
a o
o o« 0 0
S. 3
o«
3 to
3 co
g o.
2. o = 3
N« to
'S s
to o«
to 0
3
0
(D to
0 to
N
o
CO co« O O« O« to 0 — to
B
to o
-' 3
< Ä CT 0 o g
a ^ 3
to 3 CT
P O
3
CT
c5'
n"
O«
3
O
CO
to
a 3
o
N
a o
o o«
■o o
CO
o o.
CT
0
o« 3 0 ^
N 0
II
čo^
o« to
CT
MHi »
O
3
o
CD O O« 0
O
a a to
o« 0 0 w
CD 3
3 2,
u
N to
3
0
t N
O.
C CD
^^m »
3 o
CT
O« *
3
CO
O« 0
CD
3
C
7:
C
a CT
3 to
N« 3
0
.to 0" 3
3
<
CT O
CT O
N
0 J.
w« o« 0
3
0
3
0 3
I'
3
0 3
to «g
I
CO to
3'
03
3 to
0'
3
o 0
o
3
to 3
to 0 3
o
to §
g'
o
3
03
O.
0
CT
O
CO
O <
O g N
3 to
0'
3 o a
B to'
o 0
3
0
i; CD to
N CT
^ 3
cn w o o
" S
o
(D
O to < w
C
. N 3
B 0
3 o a to
to
o 0
3 <
CT O
a 3
£3 0' 3
.a
CO 0
3
0
a
to 3
B 0
3
co
o
co. to B
C
o a a to
CT
o
co
o
CT
3
Ž2. o
B o«
3 Z
B. to
g 3
3 g.
3 ®
•=: C
W«TJ O« O to ^ to
co S-
to N
3 0
P
co CO«
to' 2' m. 0
^ B
O« — 0 CO
0 to 3
52. 0
to 3
3
0
to' co«
w co
3
0
CT
0 3
' CO
< CT CT O 3. CO
3 c:^
i & o
TI O
0 O.
2: ~ ■
§	g-
o. —
o	o
CO	o.
s. CD
§	0
0	to co
to	0
3	to
^	-
0
3
o =
CT ^
0 g. Ö.S
0
to
0
co
3
o« to
to "n
03
o
3 o
C
o
3
co
o
N 03
0 T
co 3
to
N
0
C
to
cg
to co
to
co
3 0
to ^ 0
o o
a 3 o B 0
3 o a to
CT
O _
CO to
C CO
0 CD
CT O (O O
O to
g- o
3
to o.
CT to
03
o
CT
3
to ^ co
o 2 CD
CO {Q to
CO
o 0
a CT
a o
iS. co 9.
a g.
o
o«
CT
o
co
o §
0 3
o
co
CT 3
CT
3	a
CO	to
o	3
S
<	i
CT	3
O	5r
CL	^
3	3
^	0
0' CO
3	3
0
0 N
CO
9
CO
aCT to 3
3 3
0 T'
to a
E
CD 0
S.
CO« 0" CO,
0
N to
o. g.
o o«
0 3
o«
to
co
C71
0.« 0
o
CL
O
a
o o«
Z
o 3
co
0"
CO 0
N 0
3
o« 0
to
o
o« 0
O
O O. D. to
B co'
3
3 0
CT O
CO
3
a
o ^
2 CD
^3
I
O.
g.
o
o«
to
o
o o.
CT
o
0 a
CO
0
CT
p
3' cß 0 o.
'S 3
3 B
S. g" o 3 0 §
==• 0
3 (Q
O < ^
0 ^ N 3
BS
CO to
O
N
3
3 to
CT
o
0 3
03 3
0
0
3
VS^Bi I
1
CT O
O
a
CT
§
0 a
CO-
hO
I
co
o
hO
o o
o
m
co
o
o
m
co m
co 3
•M
CO
C
s
LU CO
UJ
oc
o
o
CO UJ
G
o o
CVJ
o
CO
I
C\J
<0
<
<
LU
(O (O CO (O CO	c/>
O O O O O	O
C C C C C	C
•D "D -o T3 "D	-D
0 O 0) O <D	0)
> ^ ^ ^ >	5
">.9	-«P
o^ o^ o^ o^ o^	o^
O O O O O	O
LO lo lo lo 10	m
o o o o o	o
•D "O TJ "O -o	-o
>co
3
Ol
CD N
a
a.
LiJ
cc
o
o
■Ö
§
Ö)
s
I ^^m
C >
£ a
CO ž
F* 'CO
S 2
£ o->
S
o	i
B	<D
®	>
E	2
3	a
0)	Z Ȇ
0	s >	g
m	5
ž	"č"
C	0
g	£
1	S
a	o
I	I
g)
0)
č* o
<
s
ž o
O
ÜC Q.
LU
S
I ^^m
C
s
£ a
I
2
I
01
2 <

Ü
CO -O O) — 0) Ö) 3
i CO
•• ® «3
o>
CO —
g'CO
o: i
I
(O N W
d)
»O Ü •=.>M rr
O)
I-
O CO
a Ü
O
o CO . ■
-Q "O -n
O -
q >ü
CC
C ^
O -fe
CO
6 6 C CO
o
"5 .a
a
Š ^ CO <D CO —
•i'8
E =5 w o
Z «
N
O ^
Q) N E CM &0
"O
u	3 ^
O -5: ^
CO ^
o o	N "
0) CO	®
>	CO
aco 'fe*^
« IS	^ O)
® -o
= E >ü
>C0 C	^
'•5 <D	o
s ro	w
W .	C
o	■;;;
C Tj-	®
ĆO «5	C
(D »o
'8
O :9
CO	OC
<U ri 1- O
CO
o _
CO
• CO .
"5 fe
CO
0
C "D
1 o
2	»2 •	P CO CO	
0 a	« ^^m C	CT 0	
co	"5		
"C			
	0 »N P	g	•
co ■C		0. •	P C co
co		3	co
i CC
s
(3
O
o
oc
Q.
LU
<
O TJ
0
1	"
0
N
§
S
C C/) CO ^
1	"O
%
CO
B
a>
■o
%
'CO g
CO ^
O
o o
TJ
LU
CC CD
O!
N <
O
LU
LU
Q
0
01 oc
CO
o
o
p
o E
N
O
0) TJ
£ TJ
g s
q O)
N >
S,
•o g'
Ä >5
<
oc
o
o
oc
CL LU
<
gc Ü
<
o
CO
'S"
LU
O!
LU

• mk
O
^ o
I?
00 ^
^ E
CO
• •
E
O)
(O
<0 Q
Ü
CO £ CO
C "D TJ ^ O §
CO > TJ CO
a> o
T3
LU »NI
X
o
u.
Si
a
<
i
0
CC 0.
1
CO
t

0) <0
»o o
£ 0) »N 0 •O 0 CO
CO
£
0
1
D "0
E
C CO
0
"O
%
5
>co g
w
o o
O
•o
o £
2
O) g
a
CO
o
C CO
to 'Ö)
Ö)
0	0
^	C
^	O
B	a
o	o
■o	TJ




C
0
Ji: CO
"S £
P
O) ■;=
P
ai?
č E 0 0
■e 2
o CO
N
CO N
N
O
C •CO 0 Q. CO D
O
a
CO >Ü n o
b
2Ć0
o o
3 O
S o
CO o
o o
>co ^
'81
p >(0 w »p«
0	5 a >
1
i

CL D O Z
LU <0
O
CO
ct
o z
LU
<0 <
Z
o m O
o
>o
iO
u
CO
CO C
ȟ
o 0
•»J
o
a
«1o 3
Ȇ
0 a
CO
o o
CSJ «
Q.
CO
cvi
CSJ 0
0 TJ
>co —
0 C
0 CO
>ü C CO
O «
3
CO
o5
CO C 0
>ü
a
0
T3
cd
1 CO
3
CVJ »ü — C O) <J)
iS »CO
T» O Q.
CO X)
o
0
0 C
'Ü o
0 C
2 V>
0 a
CO
CO
g
O ^
0 3
w 'Ü
5 0 ^ C
C 'O
o 0 ^
2 S
C -o
o o
C
0
ž
CO
C
CO
cg
O)
o
CO
CO C N
W 3
a 'O

0 oc>co
(O
a <0
o d)
O) ^
o >
N o
d) »"co
v*
TJ
CO D)
a; °
CO
CO N
3
'Ü O C
"O -
"O ^ C ^
CO CO
CO 0 ü
CO
CO
CO
c 2
as 0^0
CO
I
»CO
0
C
1 CO
■o
0"
'Ü »CO
1 g
a o
_c
CO
00
CO"
0
C 0
ȟ
1 a
CO
O)
ffi
JQ
CO
o
C "ö
0
•g Č CO
"D
§
2 Q.
o
C
"co
TO
CO N
CO C
0 » B^B
s
CO
»N CO
O C
TJ <0
O E
CO p
CO £
O) ^
o-to
N
O
s
CC 2 Q
o
p CL
a LU >
>0
o UJ
0 »N ^ 0 ^
2 o
I
co T>
CO
;= 0 o ^ ^ S
'Ü O cd .0
— 3
Ü "O C 2
0 co
»Ü o ■g ^
s o
Q. —'
D 5
0 .3
CO J.
co •=
o
TJ O
ilS
o. S.
^ O)
o co
C
co
C 0
0	n £
•=	co
o
§	9
S	=
^	>
0) E
jO
C*
(D
S ><0 0) a
<0
o
Q. >
O
E 2
o
a
<0
<5
C
o
II
« C
o 0
a,</)
« .i >
'O fe
o 0 E C o
s
O C (O
o
tf>
o 5
-o
tf)
(5 ■o
N
O D)
=5 .s
2 a
o
co co
N
a o
o
o
c^
8

o O O -o
I
0 »o
TJ CO
^00
0	^ N CO Q. 5
co O ^ TJ o O
§ P
it o
1	I
d) 6 m ^
§ 5
0 ^ a 0
8 E
o. C
0 :=.
SÄ
it O
5 i
£ ^
2 uT O) 3 g »O
Q. S
O<0
Ȇ ^
0	C
0
CO co
il ^ CO
C "O
1	N
> O g O)
o. E
E §
0 -ž
■t- co
co S
Ȇ o
£ o a
0
1 E
2
O) g
a
0 «^^^
C
=> 0
0
»o
C
»o c\i
i
»N
CO Ȇ O
TJ O
CO
1
CO O)
B
N
O £
2
O) g
a 0
CD f 2
•
Ü C
co
o
co
q	s
'O
0	O
00	"O
T3	O
0	O
•-	i
0	3
E	N
■O	C
o	a
0
co
1
co
TJ
N
O
u>
I
co
'S £
0 o> o
0 C
o a o a
3
£
0
2 a
o a
C
TJ
O O)
3 ^
O
a ^
g s
§ o

0 E
$	co
Ž
5	o
0	T3
'0	o
:=	O
CO
CO
1
T3
2 co
CO
»o «
a
N
p
p B ^
<D "D
O. w .a
N
0 TJ O TJ
Ȇ C 0 <0
co
C
»o
O
> p
0 ^ I0 > •=
TJ O
fe Ȇ >
C o 0 9- a
N .tJ d)
2 0 2 . w co
'Ü o
Ž = co > co
a 2.C5 3 a -D
0 Ü
co
1 g
a
co
I ^^^
0 £
^	o
co .
-C- 5
co Z
S ^
>co co
0 TJ
O. co
W 'Č
0 N C C
co —
— 5
o > > s W 0
-h "O ^
o .0). g « -5 "i
•= £ £ £ co co
2 Ö) O)
0) p p
2 o. a Q. . .
iS
0
co
i 0
>N 2
o
.N
CO O) 0
0 C
■S
o
N
• ■M
CO
N
O
a
0
■a
Se
W o
co ^ •p »Ü
- ffi <1>
5 s E ^ 0 i
co »co ^
b 0 ^
co n — ^ § g
E
2
O) g
a
I
E s €
2 S.-g
e 2 E
a a ^
C 0
'Ü k
co
O)
0
C
•
p co
'C
a
O)
o ■a
2 o.
co
C
'O
2 co 0
O)
TJ
co g
3
O
I
I
oc
TJ
CO C
2 M
2 0
N
I
CO O) 0 C
I
o
o
TJ
CO
E g
'n
o
C
Ȇ co
C
N
O
CO
co co
£
co
iE
■i a
i S
O. 0 m C
s. N
Be
s
C
0
'O
o
C
0
TJ
O
Ui 0
C
i CO C
Ü
T3 0
CO
0 O.
1	S
Q. <D
•C co o. O)
»Ü g o > £ o
p 0
CL TJ
co
C
E 0
0
co
O
C
g
0 TJ
E
2 Ui
o
o a
0
e o.
co
■Q o
»o
- § 0 E
Ü co
o o
'S o
co co
C "R co
o
C T3 0
O)
O
S
U)
o >
co
b 5
S g
o
a o
0
'O
cd
0
'O
00
£ 1 C iS
iS >
co o
•-I
o g
.2, > co co
N 'S
O ^
rs CO
0 £
£ ^
CO
"co o > 'ČS
0 i" Ȇ i
I-
Q. co
o
■D O
S
co
I
a
o
co
2 a
co
O)
0
n
»o
o o
TJ
£
0 « ^^^
C
5
0
»co
TJ
co
C
o
N
TJ CO
CO
I
CO N
CO
N
_ E
0 Ȇ
^ -i-D) CO
CO "D
~ CO
a
co
C* 2
»
Ü C
co
2 o
E co
a
co cö"
o.
o
co
o
73
0
»Ü ■g
•5 co C
2 g 3
0
co TJ ^ Ö) 0 E
iž M .0
s s i"
C >
a C
O
- C C
5 0 £
ž »o co « > g
^ 2 ^ 0 o. o
o 0
3
M ® E
S
0 E
11 s
> a
i
1
■8
1
co
TJ
2 CO
co
C
N 0
E
co co
o a
a
o
i	^
2	0)
a p
=	a o
co	w
O
O
5 J.
? i ^ a o
0
E
0
o S
co co
o
co
3 0
Ȇ
i 0
ž ^^ 2 —
>ü E XI 0 o
o >
S" ^
> 0
0 Ȇ
co JCO co !q
O" P
Q Q.
»N 0 CO
2 a
0
C
t
0
1
co
3
CO T>
0 £
■C C S
ro _co C
C rt
>320
.-E co -C •p O) 0
S E 0
N "S > C 5 C
s
03 "O
E 2
co
E
£
0

co
I
C 2 Ü
co
o
co
žog 'O E
co £
2
O) g
a
0
'Ü
O)
o
Ü
TD 0
CO
O Q.
O 00
2
0
C
co
C
1	^^m
O
co
g
0 »O
c>
co >
co
0 C
2 a
co
2 a
co
O)
0
E
0 • ^^^
0
a
co
co
■> »co
2 0
o C
0
■C fe
a o - O
o r^^
E S
0	co
Q. §
0 Č "O
§ co
1	-
co ^ o o
CT C\J
C 2
m S SS ^
I0 N
S* »O 0 0
E M ^ 0
CO ==
CO
U)
»CO ^
0 c
a
co ^ o =
>i ii
0	^i«
co	g
§	co
^	N
CO
O 0* 5"
co
TJ N
C o
— TJ
g <D
^ m g
C TJ
0
■ ■
i
CC <
LU
NI
co
C
g 3 6 'O
'CO £
0) 0 a»co
8 g <u n
'50 ^ i
g
a >
o 0
u
G
LU □
O
o. <
o
co co
N >
0 to O
2 S
co S

CD
O o: o.
LU
0
C
0
E
co
C
.« 0 TO »Ü
o "O
o o
> TJ co
O
<
O
CO 'Ć0
0
'O
o
0 • ^^^
•
£
2 a
0
1
i
N
^
O
10
O T3
CO
N
1 CO
C
2 o
<3 3
co
s
£ 0
C TJ CO
CO » ^^^
O
o a
C
co
TJ
TJ 0
CO CO C
"co
0 >
0 C
'Ü CO
N
2 o.
C S 3
•N
O O
CSJ
'č. a ^ co
o ■
\ CM CVJ CVJ
Ii
»CO Q
I
'C
o
CO
0 . . C
J. 8 ž
co "O
a P o >
o o co
o o TJ T:
• •
LU
LU
OC
O
i s i
s N «
■N <
0
0 ► N
0 CO
C C 0
<D CÜ
a E g
g II t nI
C 'F N
g 0 E
a »w o
N o.
co
CO
I §
Ü co
1 >
a 0
p "co
b T>
^ 2 -o
0 Q.
O) 5 a C
O
O oc
CL LU
Ü
O
co
s
co O
C TJ
0
O LO
o
T3
0
C 0
E
0
co
0
1 a
i 0
I
C
CO >
0
I
C
0
£
0 co
0
1
Petek, 30. aprila 2004
GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
o o
CSJ
o co
I
CsJ
•co
LU CO
LU
OC
O
(3
CO LU
Q
<0 C 2 55
o
co
C
o 2 "čo
s
o
C
2 a
T3
2 CO
N
CO
CO
n o
N
0 Ȇ o cn o
E
O) o
E
0
0
o a
o a
E
0
TO* C
CO
o
g 0 O. iS > 0
2	'č* o
"So	ž
o	2
co
£ 0
čo*
co •o
- TJ
2 o
s 0
>o.
9 S,
k CT a o
Ä £ CT ^
0 o
d) T3
11
a's
ri N
12 0 0
CO > C Ä
'Š o.
g °
^ 0 0)
^
"O CO
Ji
cg 0
> Ö) co Sf ^
B 0 i 5
0 E
c^
0 co
2 a
o
o 5
čo § 2 Š
č 5 o .a
co
Ü o
E
o
co
co Ȇ co
N
CO N 15
0	<D
"I
'Ü CO
1
»CO 0
CO
O
a 0
2 N
2 E
CT.E
»o .Si
O C
co ^ o co
o I 2
_ a
g ®
E CT
S g
si
2 8
0	o.
0 0 »O »O
1	I
CO 3
'Čo' »o 0
co	>
>	o
^	0
^	n
e	g
.a-ö
3 g	2
.<2>
^^	i
^ 0	cg
E «	0
0	Q	"O
1	g .S»o	E
I
'O
0 >
"c?
o
TJ
CO CO »O
0 'Ü O
O ■O
co
N
E 0
'čč"
co
co
C
co
a 3
»N
0 C
E
E 0
C TJ O
2 o
co
o
co
CT 0
O
CO
O
Q.
O
'ČO* TJ TJ O
CO
CO P O CT
TJ
2 a
o a
0
£ •C
a
g
ES..8
0) ■ ^Mte
0
£ 0
co"
CT S
g R 0 >
CO
a
3
»N CO
>o o
"O
o 2i
8'E
o. co
" s»
o
C :=
"S 'O 0 o
OT O
o N C O
II
te iS o
N
O
t i a
C ^
if 1
.N .CO
co S
O)
o
C 0
Ȇ CD
CO co
2	C
i I äs
^ CT 0 O
'ČO* "O T3 0 TJ O
3	'ct
S « g =0 S o
i co
o a
C
0 Ȇ o
o
73 0
O
a
0
co 0 E
2* a
co
co
T3
a
40	C
^	co
-	a 6
0	Ä g	£
2	o.
a	-
3	C
1	s
•o	s
^	0
O	C
ž	i
C
co
«
a
E
0
t
C 2
t
N N
0
•O
%
1
O
"co g
a
i co
o a
o
'čo* ■o •o o
co
N CO
■5.
co
	0	
.p p	E co	
p C >	0 C	
0		
'g*		
	E	
co	9	
C	p	
5		
co n	E	
0	i	
co		
CT	•C	
C	a	
co	co	
i	co	
	C	
a	co	
3	'P	
co	»co s	0
CO		>
C	p co CT	CO « M^M P
	0	CO
0	C	>
• ^^^	>	0
	co	C
Ju •	%	TJ
		■p P
	co	(
S.	TJ	C
co	2	TJ
C	co	E
0 §	>	0
		co p
CO a	C 'Ü	E
S	co	»55
	C	'čo*
t	C	
§	0)	JC A ^^^^^
co		
	'O	
co
a 3
'N
0 C
0 ^
CO
0 C
»o o
3 C 0
£
o n
TJ
o
CT £
E 0
co"
0 'co*
TJ TJ O
"5)
E
"O
2 a
0
• •
co g
a
£ 0
C o
.E w
CO o
C a
0 o ||
.<2 a
o.
C
»CO
F O 5 O-co <0
E
o <0
>0 ■
£ 0
N
0
'(Ö •O 10 O
0 a
o «
0
Q.
01
s
I
a
co co >Ü
0
ti ^ s
co 0*^
C 0
'O 00
E 0
cö"
C

0
0
TJ
%
0 CO
n
TJ
3
C
o a
co
t
C 2 n
N
'ct
TJ
o a
co
C
£
0
'čo*
o
'cö*
TJ ■O O
0 CO
CO Ȇ
£ 0
N
0 a
o n o
TJ
CO N
Ȇ
0 >
'Č0'
CO Ȇ
0 Ȇ o
o
a
0
E 0
co"
C
o 'co"
TJ TJ O
0
0 CO
CO »Ü »CO
£
0
N
0
.	O
2	"co
o	g
to	Q. g
Q. >
co	O O) co
0	o
2 o
co g
a co
CT
0 §
o Ć0 o a
o
n
TJ
3
C
o a
»N
o
•C
a
J
T3
S
0 E
2 a
co
IS t "Ö
co o
m O)
eI
0
'čo* -S C 0 > "O
o %
TJ O O C
N '9
0 co
CfS
»o »co
E
0 N
CO
n co
co
o
C
n
E
0
£ co
iS
co
C
co
2
0
CO
a
co •Ü >co
1
0 fsl
0 « ^^^
C
5 0 »N
C 0
Ȇ O)
Ž
10"° o N
0 ^
o -o
CT 0
O
a
» #
co
C
co a
3
>N
£ o a 0
co co 0
C
Ȇ
fS
0 CO
n
TJ 3 C
O
a
co
C
2 f ^^m
XU
N
0
a
p
co
o o.
t 2
T3
0
1 CO
^ 0 ^ -OT ^ CO
CO
O
co "ÖT
TJ
p
iS -Jž
1 iS
s 0
of
TJ .CO
CO
a
s
0
1
C
o
a
N
n
T3
C
R.2
o £	C
te »co	»o
g 0	co
t 5	O)
■a	0
0 '.p
CO
0 O
"co 5
r: CO
— a
O O CO
s ^
co
•Ö
0
ž o
3 5
C
o a
_ 0
M o co ■
N
co
o a
C u C .iü
0
co
g
o a
Q. CT

Ii
R-f
co o N 2
č z ^
oi ES
E «5 0
o g"
o E
0
C 2 n
N
CO
N
2
g C
£
0
1	^^^
C
co
O)
co
N CO ■O
co
C 0 C
E
C
I
co
N Ä 1=
»CO
•5
I
E	CO
co	co
C	Ȇ
I	I
0 I ^^m
O Ui
0
Q.
1
g
co
co
S > -
0	^
o" p a a
1	I
"O ®
o
"Ö N
.0
s %
0 O C -C
0 a
Ie
"'S g
o -0 S ^
CT 3 0
g
0
O CT
^ S
"O .2. "O "5
o g P ^
Q. O
fS
co
C 0
Ȇ
CO CT 0
co
I
V)
TJ O
CO CT 0
t
C
»CO
"2" a
0 '0"
C
"čB
o
CT
o a
0 Ȇ
o	»čo
o	P
•o	€
g	E
o
C
o
0 C N 0
N 3
0 « O £ O ^
Q. »O
0	O
1	I
CT O
CO
«
a
£
0
C 2 n
N NJ
0 T3 0
.š
0 CO
'O
»CO « ^^^
£
0
N
O
'cö*
TJ ■O O
CO N
CO
a
c^
co
C
co
C N C
a o co
cb	TD P	
CT	■	
£ 0	»co 'g*	
co		
C	t	
'O		
	0	
0	E	
>	co	
>	0	
co	C	
	■ M^p	
P		
co U)	E	
C	p	
	g	
>		
2	E	
a	C	
3	>	
co ^	co • ^^^ k ^^p	
co	a	
C f	co	
Ȇ		
n	C	
p	»p	
0	co C	
		
	C	k
	0	0
B	'ČO* »p	2
p		co
p	• IMP	n
	0	0
co C	p	§
	C « ^^^	0
0 co		C TJ
>	2	■p
CO		P
a	co	C
co		TJ
č E
>30 Ć0 = « co O
2	o.
>	o
C	"0
0	C
"O	^
0
>	0 co	co
C	0
0	Ui
:r	o
o
T? CO
£ g
'n
ffi o Z o
>C0
E «
TJ
m .2,
M
CO
co co Pco .
2 p C ^ 0
N 3 a
2	u §
"co ® ^
3	p x:
0 co ^ ^
co co
o TJ C
>	o
g	0)
co	o.
co	co
C	"S
co	^
C	o
ig	CO
o	CO
o	s
Q. CO
P
C 0
Ȇ p
a 0
co
p	a
a	N
'C	2
,0.8
co	p
s	Ö
d,	o
co	^
£ 0
'Čo*
C >
0
TJ T>
P %
£
T>
2 Q.
0
Ȇ S 'CO
co :=.
CO 0 C N
0 P il} ^
II »a
>C0
C
> o. m «
I
9
^
T3 3 C
P
a
'S
ri 3 ?= N
CO 0 CO 'S?
a
«
-
>M «J
»o >(_) > »co
£12 co
co
I ^^^ß
a
lE Ž
CO N
I ^^^
O CO
0 'co"
TJ
0 »Ü »co
CO 0
C C
C
C	co
co	^
^	E
P	0
^ £	E
o	2
i I M^h
■C
a
S
£
0
N
0 CO
CO
CT
0
P
O. . co "D
^ i
£ S p ^
a 0 tii •č'
p 2 N
p C
2 Ȇ ~ o
O
CO C 0
'Ü
CO
O)
0
E:« C 0.2.-2 ^
-I
T3
CO
I
55
■o
p
CD
N
0 CO
Ä o
•Si	Ž
0	O CT	co P	CO
a	C
1	I
co
N
S >ü I
-8 B
. co
iS t
TJ
l!Pl
-C ^ O
as
I I
a p
T>
I
co
C
'O 0
TJ
m
0 • ^^^
3
0
E
« t		ij
0		P
# P		P
CT		
P Q		p
0 C		CO TJ
00 p C		5 P
TJ		P
2		CT
a		3
		0
0 • ^MM C		C »P
TD		n
0		0
CO CO C		3 £
P		2
'0*		CT g
3		
* C		a
p		£
a		0
N	P«	C
•	3	t
	'ćo*	
S
I ^^p
a
a 2 -č?
0 • ^^^
C
§
p
co p
a
f3 fS
3
TJ §
CO
N
CO
♦J- 0 CO
0 Ä P .2.
s
co
C 0 C
£
0 Ü
Ć0
2 N a P
d) N CT 3
P
CO
I
a
0
r
a ■p
p 0
C
0
"co *
555
co Ü
0	.2,
CT "0	"
P ©	CO
a g	C
p	0
_ co*	:=
E £	CO
0 CO
0 CO
P
a
N
0
s
co
s
0 C 0
'co
§ p
0
? iS 2
9 a
§ co co co
'S*
TJ >0
c\i
p 0
T3
r
a
TD p
p > 0
2. 5 0 C
n 0 N 0
CO
P
C
CO
C p
I
»co
H
a o
d) co
T5 0
E
3
TJ 2
E 0
C
"co p
a 0
co
«
P
CT
P
a
co p
C TJ
2 a
C
0 •o
0 g
i co
TJ P
a C
C XI
a p
ii -i 2 o
0
TJ
0 g
C 0
i
a 3
co
^ Ȇ > p
o 3
cg >co
»i co
0 t: a
TJ p
0
C
0 "co
»w p
a p
"ar
»co p
a p
o. p
C
0
Ȇ g
p a
•C
a p
TJ
TJ p
0
co >
0
o «
g
a 0
CT p
5
0
co p
"Ć0
"a g
co
»CJ p
p
■o
o
o
ar
E
0 Ȇ
co Tf m
C	_
»co	^
'0	.Ü
>	n
0 co
0 Ui
O
0
0 a
co
a
p
C
co co
'O
i
a
0
Ö C)
g 2 N 0
N 0
P
N
3 0 OT C
a »P
6 p
U)
0
CT
P
•5
0
0
a
co
•C
a p
C
co co Ȇ
i a
2 a
TJ p
co «^^^
w
E
co
co
CT 0
CO
t
a
i a
o N
— co p .
Q- '5
a
»Ü §
§ TJ
iS 0
p a
N
0 £
..ii.Si
O^ N
O-g OJ"
X 2 'O
P »co 0 :=<
S 2 £
co . o
P o N
"S « -g p
a O. P
0 co 52
~ £ ® p
TJ 0
co
a
N p
p
co
C 0
s
I ^^m
a

CO CT 0 C
š
O
'Čo p
^ P
0
1	^^^B
P P
a p
2
0
£
a Ü
> p
^ P
•Sili. a .2, E «5
£ 0
PN© ž 0
^ E
I 5 ■i«: p co C
^ g .0 ^ 0 ^
"O 'O p
m - C
te iS
P £ 0
CO ^
£ CO w
P
co C
8 »Ö
d)
C >
p
co p
a
co
CT
0
0 'Ü 'CO
£
0
N
P
C
CO .
P »o P
£
0
N
CO
C >
co 00 co
C
co
"D
'iS
N 0 C
CO
1 co
TJ
2 a
E
0 'co*
s
2 0
N 0
^ co iS
N
0 'co'
■D TJ P
CO
Ü
0
£
TJ
2 a
Ȇ 2 O
co —
2 s
a.g
co -Q O) P
c\i
i-6
a o
0
»p p
N
CO
E
a
co
0 "aT
C
co co
I i
55
g §E
e B
o ^ a jz
.bi C
3?-S
2
a 3
s
p p
OT -O
O. -
rs
co 2
CT«
0
CT CO
S
>
a
co
CT 0
C
g
0
>
P CT P
a p
I ČO
co
C
Ȇ
o
0 '3 «
TJ P g Q.
CO CO
P O) Q.
co
CT 0
CO
E 0 Ü C
0
'N 0
0 T>
3
E
0 §
0 • ^^^
3
TJ 0
. TJ CO P
^ a
ž g p
CT P
a
co
0 p N
S CO
O a
■o C
te
— o
P O-
> B
I-g
ig ^
•1!
co
T3
0
0
B 15 ••
« to
P O
•2. co ^
• «aw
£ 3 p
<i> co
T3 0
E
3 TJ
2
E 0
C
to p
a
0
co ■p"
CT P
a
co p
C "O
2 o.
0
TJ
1 co
C
co
o5
■o p
E "S
0 »o
p
0>
»co 2
'0 .N > ^
co
n •p
p
CT p
a
0
C
0
co
»
0 co
CT CO
2
N N
0 C CO CO
CO ^ 0
0
CO
0 C
»o p
3 C
0
E
CO
co
Ui
0
C
co
TJ
N
CO p
C
•Ü p
E
p
C
s 2
a o-p
Ü.

E
TJ P
Ui
O CL
6 Ui
o.
Q,
CO
0 O)
P
»P O
N
0
0 a
co
a p
C
S
co »p
p
i a
2 a
"O
p
co
E g
I^^^^^
0
E
,2.5
co p
11
p"-23
07 co
s
a
p 0 a'P
N P 0 -g
I
a
0
•C
co g
co
CT 0
CT CT Q CO
? "O
,ia
P CT P Q.
P
'0
CO
a
i	a ■g
—	co
p	»
CL >
0
I
P
CT
P
a
^ 2 2
co
C
S '-B
CJ N •i
0
1
■o
0 p
«J	^
o o.	p
> 0	TJ
Ä -S	o
w	g
p	E
6
a
0
C
E
0 co"
co
TJ TJ P
P
CO
CO p
0 'Ü
g
co p
a
0 co
0
'55
£
p
co co Ȇ
C
0 »p
p p
TJ
co
N
'ČO
0 »CO*
5
0 CT
3 •p
«
"ČO
> co
g'
0 C C Ž
52 -S.
co # £
co 0 C p
co
TD p
9} •
9. C
a co
<D o.
0
0
»N . > o
ro B
I" li
0 g
■3 co
TJ P g Q.
W CO P P) O.
p ^^p
N
»N 0
S
E p
a 0
6
co
■Ü co
"O 'P
p o
p "S
ii E 3 a
I 2 ^
iž co iS ^
>	co
CT 0 C C
2 0
X) »O
N 0
- -I
0) C
S
as
I °
CO — CT S
C 0 CO C
♦5 P
CO
P ?
C
»p
p
i|
>	^
CO "D p p
CL CL
0
E
co
11 0 "
•= co
as
l D
co g
~ p
co »o co
C
N
3
P
0 CO
a"§
N W CD P
C CO
B co co -p
I?
a s
3 £
C
•;= a
£
co
co Q S ^
P co 2 co
0 p
co

»O p
TJ P
C
P
TJ
2
a p
CL
p .0
TJ P CT P
a
co p
C TJ
2 co
co 0 co
C 01
J- Ö> f §
co "D
C o
E li. m co
0-°
E	.2.
0	0 •c-o
co	p
p - § <D
o CT
a.a
co i
CT £ 0 0
r s ¥
1« o o
«s C
E	co
C co a TD
_ CO
5 =
0 iS
.r 0
>0
cb
2
a p
co
IM
CO C
0 • ^^^
z p
co
P
a
co
co
o co 00 co
TJ
p
CT p
a
o 0"
E
»co
3
P
a
co
2 0
CO CT
2'
P
05 g
a
co
CT 0
p
co p
a
N
»
co
" ^ co
= r Ȇ
i
0 m
^ -"S Q TT
n i
0
^	£
0	co
E	0
C	C
o. co
>	a
1
> E
0 C iz
0	co
£
1
a
> TD
I I
0
TJ «
1Ö 3
co

<0
-2 g p >
a co 3
^ TD
'c -22 C co
0 — •čo* .Si
C C
C
£
0
'Ćo*
C 0
1 0 CO
2 a
t
TJ CO
S

< •
"D
O
o
(J)
"D
J3
m ■n
SI« TI
■D 3)
>
C >
O)
ĆD 00 O
•O
3
o
o
CO ®
N«
CD
fi)
O« =
C "n 3
og g; i:
CD
O Q.
O
a
CD
CD
N CD
Čo
E
N
D)
O — o CD
O cd"
CO 3
CO ^
o
ö> M'
^ O-
CD
D S.
-O
O
S
C
o<
CD
3 o<
C
I
CO
ro
W O
m
C/)
o
CD
CO
t^^m I
o
^^^^ I
13
w
CD
N) ■
Ql
CD
CO
ĆB
o.
CO
ĆD
4:^ •	«	4:^ CO	4:^ co ■
-nI	-nI	ro	ro
	-nJ		
4:^			4».
Cß ■D
S
3
CD
CO ®
N 03
O«
fi)
o<
TJ
3 S
O« C D {U
O
C
o«
D
(D
CD
N
O čo
N
O
O
N) O O CO
O
^ ^ ^ ^ ^
CO ro o
m
o
C/) C CO ^ ^
i
S §
m o 5 2 w
CO
C
o* <
CD O
'S'
O
H
CD
N
CD
^ i C/) ®
^
O O O O
CO ro O
m
C/)
m
X
5 N Q} Q.
Q: K.
o. N
o
3 2
0) 03
O' (Q O
"D 2
3. Q)
S C
O T
o>
go
o o
o 3
? CO
CD o
Ä 3.
- Z
CD
00
03 D
O
g
3
ro
o«
CD
co"
I
3
is:
03
S ^
<D —
< N
N » 03 T3
§ S
O 5
3 3
o g
3
O
CO
go
O o
O +
4:^
ro
4:^
CO
N D)
O«
CD 03
a
C
o«
3
O
3
S
Oc C
CD
® Š co CjO
o =
"O
0
1	O
% O
fi) I-
Oc ^
3
(D
03 Q CO o
l. § p?
ro fl>
O g
o ^ ' p
^CD o CO
- c>
co CD
co
ro
o	O
a	2
3	-CD
3 O
CJl S
O ___
o
N
Ö) O
N
0) &
O N)
O O co
CD ■
03 ■Ö
S"
ro
O
o
co
"O
ĆB
o'
3 03 3 O 03
ro
co ro NJ 0<
5' CD
ro 03 ^
cd' S" =■
o
CT
o<
CO
co
CD
CO
CD
o §
7 o
«
-nI
CD
CD CD
S
O
S
H -nI
CO
-nI CO
■nI "D ->l ^ -NJ
CO J] ro ro ro
o m o
■Nj
N)
5 Zi Ii
^ S čo
-nI -NI -NI
ro O
CO
^ 3 "O
i
C« Z 2.
CD ~ ® ? CS.
3 o TJ -r
3 i 03
3^ o o
^ N
m
t) H -D TJ -D
^ or O X O O O
^ o Q.Q.Q.
Q. >
2 o
N
O.
C (O
CD
^ — O m
MM •
cd'
n'
o. o
3
03 O«
o o
Q.
"D "D
S S
Q. a
^ 03
o' cd'
^ g
3 Ö
« (Q
CO«
O«
O Q.
•Ö
5
o.
03
cd' o
co
>
T) Z' T O-
O
T3
-^J	-NI	->1
m O O	O
y c;i 4ii.	co >
u
3.
O
a
o o.
03
3 0) 3 O'
CO
S
o.
co CD
O
a
o
a &
CD
a
(O
03
co
S"
ĆD
S ^ ^^
S CD	CD
3__N<
-i!
03	?
sj W	03
2. p"	Q. CD
13 03
3D a o«
xg i
o s: ^
o
co
o
			co			4^	ro	4^	4:^
	0)		cn	ro	0 A	CO M	0) A	0) ^	0)
b)	■	cn	00	CJ>	9 -nI	M 4».	-nI	CD	CD
-nI	-nI	0	a>	co	-si	0	cn	0)	<y>
-nI	0	0	ro	05	0 00 0	0 CD	CD	ro	ro 0
CD
3
03 CD
3.
M
3
CD (O
03 "Ö
3
s<
CD 3
03'
CD
CD -Pt
oooooocDr.5
CD
N
CD
Čo
CD
0) •Ö 3.
03
ro
O
o
4^
i2' ĆD
03 • •
45»'
0 CO
1
0
ro
1
o
	N«
	C
	■Ö
	to
	3
^^m t	0
to*	O"
3	0«
^ 3	
0	CD
0	^
to'	CD
3	N
	<D
	Čo
	
03
O
a o
N 03
O« 3
CD <
O
'S'
03 CO
CD
a
a p
3
■D
O
O O"
i:
03
a
3
CD
3 <
CD
CO
C
o
o
ĆB
co'
CD
Q. O
O O.
O
a.
"D
čB
3
S«
CD 3
03'
Oo O O o g
3 03
■D
ČB
3
o
03 N<
(g O-
o
o
3.
e
CD
O
-vl O H CO
S ^ 5 ^
o < C OO "O
z o> cjII ^
to 2 T3 -o
g OOO
o- ? s s
o 5 3
o o.
CD
-nI
O +
-nI
-nJ
O +
O.
O
U-
o<
CD
-nI
ro
-nI CO
S
					00	cn	0)	0
	cn •	-nI g	00 •	-nI ■	00 •	cn »		CD
Oi	00	-nI		CD	cn	0	bo	-nI
00	00	•nj	cn	CD	CD			-nI
0	0	cn	0 0	co		ro	-nI	CD
0
5
(O
^^m v
01 CD
3
O Q.
O
S
O
co
S"
3
CD
O
3
CD
CO
"D
Ć5
3
CD 3
cd'
<D
co ■
c>
CD
o
pB^» I
s
CT
CD
03 -o
CD' O
I S
CD 03
i-N
fi 3 ^
5' •D S5.
■D
Č3
CD
a
■Ö 3.
O
a
o a
o o 9: 5
03
o
Q.
O- C
o-g
Q. 03
§"3
■O
o
•Ö
o
CO 03
3
CD
N
•m-
s o
CD 03 o W 0< 3
|§ I
T 03 2.
a 2 "0
n S
S-c ^
Ö 3 ^ 03 3-03
• - ^ -O
" S R ? ^

m
co 33
m
D
co
5
a
3
CD CO
Q.
CD O CD
3
C
03
ro o o
co
O)
ro
co
r?
3 03
"D O Q.
CO
■g
3 03
o
3 O
>
o
"O
s
S
o«
CD
S"
ro
o
o 4^
>

O >
■O
7}
O
Ö §
O
o
o
o
§
CO
o o«
CO
§
>
o
m
+ X
O)
ČD 00 O
'f O ®
o. 3
co =•
03 CO
CD CO
O
3
O
O« O
co
« o
S-
Ii
o« -? to
3 o
s o.
co, JJ5 O. w
t s
(D
to N CO 3
CD 3 w CO
o
co«
o.
CD,
■D
S
o«
C 3
to 3
to
X X
m
O
a
0
1
m
I
X
a> ro .
I
Oi
ro
ro
CD
X
+ DG
m
+ m

>
>
o-
o
co
E
ts
U
CD O
ro
o
o 4^
co
ĆD
3
o a
o
o 3
co ^ ®
C a
S %
0) % o
8 co 3 "O 0
o i
§ 3
CD O*
2 ®
|g
CD Q.
M«
r* to
o
o 5
S^ S < g'
g ^ g-o
CD O«
to
• •
0
Q.
1
CD
O
N
CD
7
cn o
O a
■D
to o«
to Q.
o
3 to o« o
(O to
Q.
o
CQ to
cn cn
O
a
■D
o-o
o
o >
<D
o*
Q)
to
ro o o
co
•o
ČB
cd'
co 5-
P O
co« ^
r* o
. TT
P-Ö
3
S. 5' to to
O o
O" to 0< 3-
5 "P
CD C
-Ni ^
O 4^ O CD
O 05
O)
to CD Q.
O« CD
3
(O C
■o o
s
o«
C 3
0}
o
a-
o<
MM«
3
O
CD	to
o	g'
CT	§
C
w	O
^	S"
CD	CD
N O
O O
O
ro
O)
O) \ to
"I
c;i (Q
CD
o -
-nI -
CD
CD
O
O
o CD
g« CD
3" co CD
05
03 co« a r^
Š ^ co <0
3 CD
O
CD
N
CD
O
<D N <D
O
N
0) ®
O
ro O
o
O cn
oa
F o
D S. O
C N Q to
^ o
K'
cn 2
o š
cd'
cn o
O D
O O
F^« Fj« > >
m m
"oi o o
000000
o
co ^
C TJ
^m •
3 to
•D
o
Q.
CO
JD >
O
-g 3
to §
3
5
•o
S
03
o«
CD to ro
O
o
O
30 >
>
co
o
3
CD
S"
ro
to 8 CD 45^
ČB C
co 2.
S --®
Qb co
i i
o ro
0
1	o
•i-P
CD
CD CO«
CD O • O
« s
ro -p co
r*- o
co -
o o
fO ■
co to
o
CD o
o CD 00
Is
o \
ro CD
- CD
cn -
^ -nI
ro CD ^ 00 ro'
CD
• ro
§ s to
o ^
3 CD 0> -
O cn
.— CD
to \ §
^ CD
cn
O; CD
-nI
-i o
\ to CD o
ro to
y g
co-6
^ i cn s.
-nI
^ 2. cn —
Z)
P Cg.« p
co
CD ro
CD CD
O) co
13 J3
"O m
4^ 4^ ^ ^
ro O
4:^
g

3 s:
> X
o
m co
■nS
VJ«> -D
O co
O
tJ
R §
to o
sr to to
ČB ®
o. TT
CO to
9 s: to
co 6 ^
O
to 3
to
"D O
co o
to"
> TJ
O
CO
O
4:^ o
4:^ +
D -NI -Nj	-NI
>	cn cn	cn
Z	o
>
"O -r
O?
CO-Ö
o 2.
TJ -D
5 S
• As
-nI
cn
-o -o -Ü
33 J) X
m O rri
>
r- r- ®
to
13
O
5
N
3 to w
I
Ti 3,
I
O
a
CD CD
N«
CD
m
o >
to "D co
O 9
iS š
rn ^ o«^
to
to
to to "D O«
g to*
co a to
O« 2 O'
m
co ■o
33
m
•v
m g
o
CD
a
CD, "0
® s
N« W CD P
igis
2
OD
m
CD
co
I
o
m
co
X D
m
-nJ
cn o
•Nj
cn
n		TI
SJ	<	v
m		m
-nJ
cn ro
4^
O) 00
00000
4^ 4^ 4^ O) O) O) O O 00
o 0} o-
z >
R
m 33
(/> ^
P
N
O ^
C.
m N
m
X
(/)
o
c;i
N
R
m
X
co
s
o I -D m -o O C O
co LIJ<co Q m O

co
"G 3
"O
O
a
co
•g 3
to E
3
5
CD to ro
O
o 4^
Ä
ti
m



"O
s
o«
CD
33 >
O
>
O
X
m
3D
m
>
O
N< 00
CO
B
o
m
co
o o
X
m
co m
CO'
ro
I
co
o
ro o o
4^
GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
Petek, 30. aprila 2004
X
X
s
B
O
o
SI-
= !8 + X
m
+ m
3
co to
00 >
CO
>
m
>
>
o-
I
X
ro ro
I
ro
ro
i. S
o
B. C
o -g
"D S
8 š § =
3 ^
•0
^ I
o to
co (Q
o
3
•D
ČB
a
CD
o a o.
cd'
"D
o
co
o
Š CD CO to
rsj 2 o
3 s g
— 9 to co« to 2
"D to
o«
to CD
3
0 a
o
(O to
o
K-
Ü) cr
3
B' IQ
3
^ O-
Sg &
co o
9 to 7
•D
0 O.
to (D
1
(D (D to
U >4
•g
s'
o 9.
o
o«
cn cn
o
O o.
•D
to
o«
to
o.
o
3
to o« 0
(O to
Q.
o
(O to
cn cn =
O O
O O
T3 -D
Q« O-O D
O O
O Q > >
C?
cn
o
cn o
§5!
o D
O
D
O
3 to o«
CD g
Q. O
N«
CD
š 3
"čd"
SJ« i
o
0
1
m m
o o
000 000
co
C
73
^^m «
3
■D O
CO
■g 3
to §
g
CD
i-n' to o,
to'
ro
O
o
co
O
X >
o
>
o
X >
>
"O
to 3
to
o'
o.
o
3
o«
3 to
O
CD
3 O CO Q-
^ O.
CD ^
U
& CO
o Ö
CD "O O
CO
I
CO
■D
O «
O
■D
O (O O
CD Q.r^ a CT ^ 3 O O
O 3 CO
CO to 5"

o
o*
o«
3
CO
S"
C
•o
co CD
"0 5
co
o
s <
o o
o« to
•o	-o
2	o
(D	a _
2	to to
P	to
CD (O to
O
O Q.
a to
to to a "O
sa o
o "O "O 3
3
g-E
•0 91 to o
3 -o
cn
CD
K ž
s 3
01
• t
o =
o.
o -
So
? D.
S« 2. ?
>

"O ^ 45»« 33 4i. 4:». 4^
13 rn ro O
i §

ODO
> m >
co
D
m
T
\ IT
> ■D
4:^
4^
Ql
CD
S
O*
to
> CO
I
TT
o-g o 3
n'
3
to
«i X-Ö
m
2 I
5 F3-
00 2. m CD
to to "ö
£ co
5
o.
CD. CD
N«
CD
m
■D
o
tfi
o ■o
(D
O
a a to
o"
•o o
o <
3
< TI
Z O
g?
^ m
O
o
o >
m
■D
O
co
•o
o
(f>
o o
3 to
(D*
3
X X
o
co
H
O
X
o
N
m S
C
co«
o
-Vj -NI -NI
cn cn cn ro o
> Ü S-
CO
o
O
> ■O
O co
o
£= ? to' to
■nI
cn
X ^ "D
X > X
m T) m
C
•o
3
3
CD
"D "D
S B
m rr
>cö> < <
575.
4^
■v -o
0 + 0
N
3 to
co
to to ■o o«
M» » ^M*
to
co o. to
irr
m t m"
to
X ■		'V
		
co		[Ö
7	1	
I		X
0		
m		
n		
	<	
m		
		
m B
o
^^m >
"čd'
CD "O
® S
N« W
CD
CO
o
CJl
00000
D <
O
s
3 to
C
3
CD
3
o.
o
3

O o
" to
co
CD
CD
3 o
ČB
o
a
a
to
(D
to
CD
3
^ i ^ o o -P» S S
	N	N
	to	to
	TT	
	0	TT 3*
„	3	
	0	CD
	3	»
	•	CO
		to
		N
		CD
		3
		ČO«
		0«
		to
		<
		
		
		0
		N
		CD
		3
co •		«
0«		0«
		to .
CD		
3		
		co
		0
		
		
		
		to
		#a to
		0
		"D
		ČB
		d
		o
		o"
		3
		to
		co
		
		to
		a
		3
		0
		N
000
i
-nJ
t) cn "O
0^0
+
co
o
-NI _
cn X
5
>
co
"O
3 to
■D
o o.
co
C
•o
3 to
5
CD
F3'
to
o
^^m » to'
ro
o o co
OD
S g
< fS
^ s
s 0; Ž2, to
^ s
» Z
I
3
to N
o (D C 5
co«
o« to
to
CD
^ CD
0
o.
^ o-
3
Ö5" o
"D
o
N
MM •
O. to
to co o
N CD
3
o« to
g' o
"D
ČB
a
?
X >
O C
■n
z >
o«
X
m
X
m
>
0
N<
01
X X
o
o-
co
■D
X
m co
rr rr
X
Z >
4^ CO
CO O
0 O
4^
ro
ro
Ji. ^ ^ ^
^ o
^ o ž w ro
m ^ m
co co
o
o
to
co C
AAA I
3
(O
to 3
co
to z a
-n to Cfj o
X co
0 |l
81
01
CQ
1
C?
O
o«
Q. O
3
o«
to to 3 3
co co
s ćB"
3. 3.
3 -O
CD O
■R g
^ CD
Ii
CO
C
CD 3 O
o'
m o O
o
X
^ o
CO ®
-n m
X
4^ o
^ -p»« 4^ 0000
CO ro O
X N m O. O« g.
3 S to to o« CQ
o
■0 "V
t o«
rr,
C ^ o>
go
O o
s s
3 JO w to
o 3
o 3
? co
co 5"
co
co
ČB
o.
co ĆD
o =■
3 3

Ö'S.
iä to to
s ^
< N N to
to ^ o
20
O o
s
o +
4^
08
I o
3 a
^ co
§ i O
co
CO
o ^
o $
II
o
š 3
o
CO
4^
ro
4^
CO
to 3
■0 0	3 to	•0 0	
CO cr CD	3 CD 3	CO §	"D 0 CO
3	CD		0
Š-	3	M	<
		to	3.
0 a	U		TJ
•	•0	to	s co
	0 CO	CO	S"
0 a
CD
1 o
co
to 3
o
co CD
to sr
CO« CD
'E
■D
3
co
o
co
0
■D
1
o
3 to
(O
03
o.
cr
(D
3
to o
CD
o to
(D
3 o
cr
C
to 3
CO § co CD
£1) O
CD
M
O
3 .to
o
a
CD
=5	o
to	a <
CD	to O« §
"Ö	O
S	Ä
co	—
o	z.
3	CD
co N
CD 03 < TJ
to g
3 to
3 CO
■o to
ČB o-
o
N« CO 3 CD
O CO«
9: CD
C w "D to
o s.
B'
3
to 3
CD
3
B'
3
to
u
■Ö o
o
CD
Q.
0
1 O
co
N
CD
3
čo«
o« to
ro «
CD 3
N
CD ^
X
p
CD
to — 18 al
II i
'S' Q)
(D ^
= I
O
2. 0) raf
= « o
Q.
C/) X
g-
CD -
S- «
3
O
co<
CO "O
r
o 3
co
CD
a
ll o o'
< to o«
m
O O
O O 03
m

o 3 o
S: N« CO
3 "
CD
i. o
CD C
•O
o
s
CT
CD
o'
O cr
o« »
3 to
?
s ^^
S to 3
i: 3'-o
COi § (S
O« 3 O
< g"! 3 CO O.
to CD O.
O. O. B.
to = CD
3' - <
i oi S" i 3
^00
C cp <
• • I I
o«
CD
s
o
to 3
co č?
o a
N
a
C
co
+ 's;
to
3
co
^^m I
C
o
o
o a a to
to' 3
■D O
</>
O <
3
S
CO
-nI
ro
H -NI -NI
5^0
■D -NI -Nj -NI
33 ro ro ro ^ ^ m N) o T3
-NI -VI
CO
-nJ -NI -NI
ro O
CO
iS X X
z 2.	Ä
— CD	CD
5 a a
X o	o
13 T
m
2 o o o o a a a
"2 I
oS
N
CD
to o
cd'
n'
o.
o
3 to
o«
^000 Q a a o.

000
Q. a o.
to to to
CD CD CD
>
■o 3 &
X g s: T o
O
-
— -o
£ 5
S S 3 0
Ä (O
co« o«
o
co
3
O
o
Q.
O O. .to
CD
g;
to (D to
to 3
o«
co
o.
co
CD
O ĆD
1		ro	co	CO		co	—L		00		00		ro	co	0	4:^	4:^
ro	ro						00		00						ro		a
cn	co	00	co	^ OJ	b	CD	^ 00	bo	co	C3)	• 0	ro	CD	CD	cn	-si	-nI
co	cn	cn				CD	CD	ro	CD	00	-nI	00	cn	4^	(Ji	cn	cn
cn	0	0)	CD	CD	0 cn	CJ>	C3)	4^		00	0	co	4^«		-nI	00	co
cn
CD
3 S.
CD ^
3.
to 3
CD CO to
■o
ČB
3
o
N«
CD to
cn cn
00 co C3) cn o o o co co o
O	d C
CD	^ Q.
g	^ 2.
^	CD CD
3	_. N«
m	3
to
Nj
3
C7 to
M to
o a
CD 2
-nI	-s| -nI
m O	O O
O cn	CO >
0
1
3 to
■o
3
o
N« ®
-nI
O
■nI D
O > O <
O-
O« O O o
3
^ to X o. o« to
< o. to

O
O
3 to
a o
o o.
o a
•0
čB
3 o
N« 0 3
to"
cr
to'S-(D (D
O
3 CO
S"
3.
Z
CD
Ol pvl
co Ć0 cn O) co -nI
co
-NI N
o -
to 13
X
m ^
o?>
g o
o 3
o a
CD
iS
iS
O o + +
-nI
O
O*
O« CD
-nI
ro
-nI
CO
S
o
-NI C3> o 4i.
cn Ž 3 O
O) CD tn o
o
o^cocoococnocoo)ro
2: CO 3
co
3 X to
CD co
i O
o cr
o«
3
CD
O
^ o
o
O <
3
N
(D
3
o< <
3 to
o"
3
CD
N
CD
Čo
S"
3
to
g
p
CD p
ČB
a
3
CO
CD
t
O.
3
CD
ĆD
to ■0 3.
to
ro
o o
co
•o
(D'
o co«
CD _k
Čo co
TT
S
2. 00 S
CD
CO CO
=? ro
"O
o a
to co
t
N
to
TT
O
3
to
o
"D
o
co
o
s	I
s ^ to
o	• •
O
P	CO
to	^
X3	co
3: CJl
to	<
ro o
o
o
to
o a
o
o O o
R 5'
CD
2. o W ro
o ro
CD
co<
co to
š-to
ts
u
O'
CD <
CD to.'
o
co
3
a
to 3
•D
O
O
cr
1:
co
2: CD
3
ro ? -D
2-cd?
ro co
o
ro 3'
ro co
o co
• o o« Ä
CD O 3 to
CO
s
C
to
to
a 3
CD O
7 7 Ä
N« C
"O
to
F O
§ E
o
to" CD CD
Čo
E
to
o. 3
CD
3
š co
O
o 3
"čo"
TT
CD
CO
C "D-
3
"0 O Q.
CO
TJ
I
3 to
CD to
ts
u o
to ro
O
o
co
>
S
z
o >
X X
o
o
T.
o
o
a
o
o
s
s
m
>
o
a 3
CD 00
D.
(D O (D
3
cr to
ro o o
co
O)
cn ro
co
o
o« CO
X
s
-n
>
z
o
m «
I
X
ro
čn co cn
co-
ro
I
co o
ro
o o
O
m
co
o o
X
m
co
Ts
m
03 3
cn
Petek, 30. aprila 2004
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
kolesu
KOŠARKA
■ Če se je leta 2001, ko je karavana kolesarjev na dirki Giro d'ltalia kar sedemkrat v eni etapi prevozila schengensko mejo, zdelo, da je to poseben izziv, pa bo letošnji Giro prva velika športna prireditev po vstopu naše države
v Evropsko zvezo - Še prej Po Sloveniji.
Kranj - "Leta 1994 je bil Giro za Slovenijo velik športni, organizacijski, medijski, promocijski, turistični, menedžerski in tudi politični izziv. Na samem začetku novega tisočletja je Giro pri nas v vsej svoji veličini in enkratnosti. Prepripan sem, da v letu 2001 kolesarji še zadnjič vozijo po ozemlju pridružene članice EU. Prihodnjič bodo etape Gira v Sloveniji vozile po ozemlju EU," je ob zadnjem obisku velike karavane kolesarjev leta 2001 napovedal predsednik etapnega organizacijskega odbora Jelko Kacin. Njegova napoved se tri leta kasneje uresničuje. Ko bo letos 23. in 24. maja kolona kolesarjev vozila po Sloveniji - tokrat bo to na Primorskem - bo slovensko mejo resnično prestopila brez meja. Posebna etapa, ki bi to poudarjala, ne bo več potrebna. "Osnovna naloga organizacijskega odbora bo mdi tokrat zagotoviti popolno varnost kolesarjev in preostale karavane na naših cestah ter gledalcem omogočiti kar najboljše za spremljanje žlahtnega boja kolesarjev zlasti ob mestih, ki bodo štela za Lovoriko Slovenije in leteči cilj - Inter-giro v Portorožu. Projekt Giro d'Italia bo v Sloveniji gostoval le tri tedne po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, zato želimo s
tem projektom promovirati dru-
«
gačen režim prestopanja meje z Italijo," pred letošnjo prireditvijo poudarja Jelko Kacin.
Domžalčani v polfinalu
Domžale - Minulo sredo je ekipa košarkarjev Heliosa v tretji odločilni tekmi četrfinala l.A SKL premagala ekipo Krke z rezultatom 84 : 77 (60 : 60, 35 : 45, 21 : 24). Varovanci trenerja favorizirne Krke Petra Skansija so sicer začeli solidno in povedli, vendar pa so domačini' ob hrupni podpori nabito polne dvorane zmogli preobrat in se na koncu veselili zmage in uvrstitve v polfinale, kjer se bodo pomerili z ekipo Pivovarne Laško. Prva tekma bo na sporedu 5. maja.
V. S.
KARATE
Lejla je bila najboljša
Kranj - Na največjem mednarodnem karatejskem turnirju v Evropi, na katerem je nastopilo okoli 1700 tekmovalcev in tekmovalk in je pred dnevi potekal v Čačku v Srbiji, je uspešno nastopila tudi članica Karate kluba Shotokan iz Kranja Lejla Ašanin. V kategoriji Članic + 58 kilogramov je premagal vse konkurentke in osvojila L mesto.	V. S.
TENIS
Maja 2001 je Giro d'ltalia potekal tudi po gorenjskih cestah, letos pa bodo kolesarji pri nas vozili zgolj po Primorski. Zato pa bosta gorenjsko kolesarstvo na njem zastopala Andrej Hauptman (na sliki ob intervjuju na Bledu) in Tadej Valjavec.
Sicer pa se bo letošnji Giro d'ltalia začel že 8. maja v Genovi in se po tradiciji končal 30. maja v Milanu. Etapi, ki bosta v Sloveniji potekali 23. in 24. maja, bosta dolgi vsaka po 32 kilometrov, večji del pa bosta speljani po turističnih krajih slovenske obale, vrhunci (leteči cilji) bodo po besedah tehničnega direktorja etap v Sloveniji Franca Hvastje na novem viaduktu Črni Kal, v Sečovljah, Pbrtorožu, Piranu, Zusterni in Kopru, kolesarji pa bodo zape-
ljali tudi skozi Luko Koper. Na Giru naj bi nastopilo tudi osem slovenskih kolesarjev, Gorenjsko pa bosta zastopala Andrej Hauptman in Tadej Valjavec.
Še pred startom Gira v Italiji pa bomo imeli tudi Slovenci svojo nacionalno mednarodno etapno dirko, dirko "Po Sloveniji". Ta se bo začela 4. maja v Izoli in se po 995 kilometrih končala v Novem mestu. Kolesarji se bodo na svoji poti zapeljali tudi prek meja do sosednih držav, na Gorenjskem pa jih pri-
čakujemo v soboto, 8. maja, ko bodo štartali ob Baškem jezeru v Avstriji, se prek Ljubelja pripeljali v Slovenijo, v Tržič in do Kranjske Gore ter se povzpeli na Vršič, kjer bo cilj kraljevske etape. Med ekipami na dirki bodo nastopili tudi kolesarji kranjske Save.
Vilma Stanovnik
V Portorožu pravi teniški spektakei
Portorož - Prvi krog elitnega ženskega tekmovanja za Fed cup med reprezentancama Slovenije in ZDA je uspel na vseh področjih. Tako organizacijsko kot tudi tekmovalno, saj so se naša dekleta favoriziranim nasprotnicam veČ kot odlično upirala. Le malo je namreč manjkalo, da do odločitve dvoboja ni prišlo po igri dvojic, ki so bile s slovito Martino Navratilovo že same po sebi prava paša za oči. Prav tako je na stran prirediteljev stopilo tudi vreme, ki je zadnji dan celo postreglo s pravi spomladanskim soncem.
Po porazu naših igralk bo žreb 4. maja v Londonu določil nasprotnice za obstanek v elitni druščini. Možne nasprotnice slovenske izbrane vrste so: Avstralija, Belorusija, Bolgarija, Brazilija, Kanada, Hrvaška, Češka, Estonija, Nemčija, Indonezija, Japonska, Slovaška, Švica, Tajska in Ukrajina.
Na koncu omenimo še rezultat: ZDA-Slovenija 4:1. REZULTATI: T. Pisnik : L. Raymond 7 : 5, 7 : 5; K. Srebotnik : V. Williams 1 : 6, 2 : 6; T. Pisnik : V. Williams 3 : 6, 1 : 6; K. Srebotnik : L. Raymond 7 : 5, 3 : 6, 4 : 6 DVOJICE: Srebotnik/ICiižan : Ray mond/Na vrati-lova 1 : 6, 6 : 1, O : 6.
Barbara Mulej
Trojna zmaga Gorenjcev
Zmago na VN Šenčurja je slavil domačin iz Luž Matej Stare (Perutnina Ruj), za njim
sta se uvrstila Savčana Vladimir Kerkez in Rok Jerše.
Andreja Koblar se vrača
Na seji zbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije so predstavili predlog za sestavo reprezentanc v novi sezoni - V reprezentanci znova mamica Andreja Koblar.
Zmagovalna trojica velike nagrade Šenčurja: na sredi zmagoslavje Mateja Stareta, na levi Vladimir Kerkez in na desni Rok Jerše.
Šenčur - Kolesarsko društvo Šenčur je v torek organiziralo šesti kolesarski kriterij za veliko nagrado Šenčurja, s katero se je uradno začela kolesarska sezona v Sloveniji. Zmagovalci dirke so ves Čas vozili v ospredju, glavnina s profesionalci na čelu pa jih nikakor ni mogla ujeti.
Stare, Kerkez in Jerše so tako vodili skoraj vso 72 kilometrov dolgo dirko. Nabirali so si prednost in točke. Seveda glavnina na trojico ni gledala brezbrižno.
prvi je napadel Martin Hvastja, vendar mu ni uspelo. Sledil je napad drugega profesionalca Andreja Hauptmana, pridružil pa se mu je tudi Boris Premužič in kolesarji Perutnine Ptuj. Kljub naporom jim ni uspelo ujeti najboljših, nasprotno, na približno polovici dirke je trojka Stare, Kerkez in Jerše prehitela glavnino.
Dosedanjim zmagovalcem, Boštjanu Mervarju, Rajku Petku, Zoranu Klemenčiču in v zad-
njih dveh letih Dejanu Podgor-niku, seje letos tako pridružil še domačin Matej Stare. Stare je med vodilno trojico najbolj pridno nabiral točke inje zmago osvojil že pred koncem dirke. "Taktika je bila sicer drugačna, a se je dirka začela razpletati sanjsko zame. Vedel sem, da sem močnejši od Savčanov," je presrečen povedal zmagovalec Matej Stare.
Med starejšimi mladinci je zmago slavil Simon Špilak (Radenska Rog) pred Savčanom Vanjo Piljojčičem, tretje mesto pa je dosegel Jure Žagar iz Krke. V kategoriji mlajših mladincev je zmagal Blaž Furdi (Krka Novo mesto), srebro je osvojil Maks Polič (TBP Lenart), tretje pa Urban Jerkič (Nova Gorica)
Boštjan ßogataj, feto: Tina Doki
Krai\j - Čeprav je od zaključka biatlonske sezone minilo komaj mesec dni in so tekmovalci še na zasluženem počitku, pa so se pred dnevi že zbrali člani zbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije ter po analizi minule sezone predstavili predlog za sestavo reprezentanc in program dela za sezono 2004/2005. Velikih sprememb v primerjavi z minulo zimo naj ne bi bilo, le da naj bi se Al in A2 reprezentanci združili in trenirali skupaj. Glavni trener ostaja Čeh Tomas Kos, njegov pomočnik bo Sašo Grajf, vodja servisne službe Boštjan Lekan, zdravniki pa dr. Bojan Knap, mag, Nada Kozjek in Robert Hajdinjak, psiholog Matej Tu-Šek, svetovalca za strelstvo pa Robert Tržan in Janez Bohinc. Člani A reprezentance naj bi bili v novi sezoni: Janez Maric, Marko Dolenc, Janez Ožbolt, Matjaž Poklukar ter med ženskami Andreja Mali, Tadeja Brankovič, Teja Gre-gorin, Dyana Grudiček in An-
dreja Koblar, kije lansko jesen postala mamica, pozimi pa je že pridno trenirala in tudi že tekmovala.
V B članski vrsti so: Martin Ponikvar, Danilo Kodeia, Klemen Lauseger, Jože Poklukar, Gregor Brvar in Lucija Lari-si. Njihova trenerja bosta Tomas Kos in Uroš Velepec, ki bo še naprej tudi trener mladinske reprezentance. Člani mladinske reprezentance so: Klemen Bauer, Peter Doki, Andraž Šem-rov, Matej Brvar in Aleš Gre-
gorič. Šolo teka na smučeh bo vodil Matej Kordež, trener bo Robert Sitar, pomočnik in serviser pa Anže Globevnik. Direktor reprezentance bo tudi v novi sezoni Jure Velepec, koordinator pa Matej Oblak. Sicer pa naj bi reprezentanti posamične priprave na novo sezono začeli že po prvomajskih praznikih, prve skupne priprave pa jih čakajo 17. maja, ko se bodo zbrali na Pokljuki.
Vilma Stanovnik

it


V ^







M


4'
^ S.
Šernek tretji v Italiji
Kraixj - Mladi kolesarji Save so minuli konec tedna uspešno nastopili na dirki v Italiji. Na 24. dirki za Trofeo della Resistenza je med sedemdesetimi kolesarskimi upi tretje mesto osvojil Tomaž Šernek, Blaž Žnidaršič pa je bil 15.
Mlajši mladinci Save pa so bili zadovoljni tudi z uvrstitvami na uvodni dirki sezone v soboto v PirniČah, kjer je sta se izkazala zlasti Sebastjan Bauman in Žiga Premužič, ki sta osvojila tretje in peto mesto.	V. S.
^rv


Hfe

J
EVROPA,
m	PRIHAJAMO
u^'i^M	30. april ob 18. uri
KRANJ, Slovenski trg
ALFI NIPIČ in njegovi muzikanti
& AVSENIK TERCET
www.mladim.org/eu
O:
Z^kOd ^iac M Kran.
Vabila, prireditve
S kolesom v EU - Kolesarski klub Sava in Lokalna turistična organizacija Kokra iz Kranja bosta v nedeljo, 2. maja, pripravila množično kolesarsko prireditev pod geslom "S kolesom v Evropsko skupnost". Štart bo ob 10.30 na Slovenskem trgu v centru Kranja, cilj pa ob Planšarskem jezeru na Jezerskem. Skupna dolžina proge je 37 kilometrov. Predprijave sprejemajo pri Kolesarskem klubu Sava Kranj po faxu: 231 21 78 ali elektronski pošti kksava@s5.net ter na dan prireditve od 8. ure do 9.30 na startu na Slovenskem trgu.
Prvomajski nočni turnir v malem nogometu - V športnem centru Protenex v Šenčurju bodo jutri, 1. maja, z začetkom ob 19. uri pripravili prvomajski nočni turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo še danes po telefonih 041/945 399 ali 251 92 06.
Skupščina žirovskih skakalcev - Predsednik upravnega odbora Smučarskega skakalnega kluba Alpina Žiri Andraž Kopač je za petek, 7. maja, povabil na skupščino kluba. Začela se bo ob 19. uri v gasilskem domu na Dobračevi v Zireh. Poleg poročila o delu in načrtih je točka na dnevnem redu tudi razglasitev Športnih dosežkov in podelitev nagrad najboljšim tekmovalcem ter zahvala delavcem v klubu.
Prvomajski malonogometni turnir v Dražgošah - Športno društvo Dražgoše bo jutri, 1. maja, organizator tradicionalnega prvomajskega turnirja v malem nogometu.
Nogometni spored - V ligi Si.mobil bo ekipa Domžal v nedeljo ob 16.30 gostila ekipo Kumho Drava. V 2. SNL bo ekipa Supernova Triglava v nedeljo igrala doma, kjer bo ob 16.30 gostila Izolo Ar-geto. V 3. SNL - center bo ekipa Jezera Medvod že danes ob 16.30 gostila Kamnik, ekipi Slovana in Bleda Slaščičarne Šmon pa bosta v Ljubljani igrali v nedeljo ob 16.30. Jutri, v soboto, ob 19.30 bo srečanje Avtodebevc Dob - Zardica Rondo Nautilus, preostale tekme pa bodo na sporedu jutri ob 16.30. Pari so: Jesenice-Kalcer Vodo-term Radomlje, Factor-Britof, Radio Krka-Velesovo, Alpina Žiri-Šenčur Protect GL.	V, S.
r: 1
GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
OGLASI / info@g-glas.si
Petek. 30. aprila 2004

Nič več spenjanja in sortiranja papirja, saj Canon iR1600 dela vse to nannesto vas Atoje le ena njegovih odlik.
Hi s-
i
K
Odslej ne potrebujete več tiskalnika in fotokopirnega stroja posebej, saj vam iR1600 nudi oboje. Kot fotokopirna naprava iR1600 izdeluje slike n besedila v ločljivosti 1200x600 dpi, kot tiskalnik pa dosega odličnih 2400x600 dpi. Še več, koje povezan v omrežju, lahko vsakdo nanj tiska s svojega delovnega mesta, natisnjeni dokumenti pa se ne bodo pomešali, saj jih iR1600 sortira in celo spne. iR 1600, kot pove že ime, tiska s hitrostjo 16 strani na minuto. Ne zavzame veliko prostora, četudi tiska na papirformata A3.
A
J
you can
Canon
www.canon.si


OFFICIAL PARTNER

t

M
.k
t a


J-V-"-' 'i«
m



v



t- MP.Ti.:
SE
6
dni
'30. aprila 2004
*
i



10
mladih
»I- i.-i. uuij wwMitQden-xnladih.com

iš
The Stroj, Panda Gušti&Polona/ Alya
Hip hop festival:
Inspectah Deck Wu Tang Clan]
Bolesna braća, Košta, Kocka Magnifico, Hladno pivo, Soul Fingers
Zijah Sokolović 10
Patetico, Duble truble
Duo Silence in Rožmarinke, 12
The Drinkers,
Zablujena generacija
Neca Falk
Zoran Predin, Slovenski oktet
Elvis Jackson,-
Bambi Molesters, Fake Orchestra
Gibonni,
»J-


orytiuzalor toorguuzatar giivni madtitiu pokron<«ii

tbMtki ttrm
VMoc^icf 71 konc^ng n« («rjdu KhisKm^ SOO mt
K^kup rno^en na Sludent^Krm s^rv^sj i muk aU pred koncertom
Vstopnice fi koncfrt Cib^tnnl I.$00 ^lt/pifdpiod.i;a. 2 OOO/na dan kftn<frt4 Vstopnice V orcdprodiji f>(udcntvki tcrvi^ Cmok m AliQitc^ Mut(< shop
' .J.




i.
Opel. Nove ideje» boljii cnrt
t .
1 -r

rt '
ir

V
'« -
«
c t
\

ic -


.v' '

Nova Opel Astra. Ko verjamete svojim očem.
Ne spreglejte: Astrd ponuja dinamično interaktivno podvozje IDSPlus, stikalo SportSwitch zo še hitrejše pospeševanje, motorje ECOTEC z močjo do 125 kW
(t 70
in je edina v svojern razredu opremljena s sistemom dinamičnih
žarometoV^AFL). izkoristite ekskluzivno ponudbo paketov dodatne opreme in ugodnosti,po sistemu Staro'za novo ob pričetku prodaje nove Astre.
®
Rodio Triglav
Prvi 9IQ/ GerenJ/ko'^ Prvi 9lQ/ck OorcnJ/ke
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Imate priložnost postati soustvarjalka/-ec mozaika zanesljive, dinamične In k strankam usmerjene zavarovalnice, ki uspešno deluje v slovenskem prostoru od leta 1991.
nov izziv!
v razvejano mrežo poslovnih enot po Sloveniji vabimo prodorne, odločne, urejene in k uspehom naravnane
t
ki boste s svetovalnim delom na terenu tržili naša zavarovanja predvsem na področju GORENJSKE.
Če izpolnjujete pogoje:
vsaj 5. stopnja izobrazbe
2 leti delovnih izkušenj
vozniški izpit "B" kategorije,
poznavanje uporabe orodij MS Office okolja
in ste samostojni, iniciativni ter komunikativni, se lahko pridružite sodelavkam in sodelavcem v urejenem in prijetnem delovnem okolju.
I
Ponujamo vam možnost:
izobraževanja,
dokazovanja svojih sposobnosti, plačila glede na uspešnost,
samostojnega organiziranja delovnega časa.
O vsebini dela lahko več povprašate po telefonu 04/281-70-15.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. Koper, poslovna enota Kranj, Kidričeva 2, 4000 Kranj. Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 8 dneh po sklenitvi pogodbe z izbranimi kandidati.
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
Petek, 30. aprila 2004
KRIŽANKA / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 29. STRAN


1	T4*




i--:



% •


. > - •••
...»
w -.

Art
•S 'v

1
'-.v i:







B-



'.v







J --
. I


i
i
—. tŽi-
•Al''

.-V


<9




SkV
•.'S ^





• -vT-O
V"



-s

t-: .snvo




•i'
v


-•T.

-








••C';






t-.


-i

»iiia,::; Nagrade:
M:




't ;
• f .
A .



• « •
V —
v -^M
•,5



-ši



1. nagrada:
nagradni bon v vrednosti 10.000 SIT
S. nagrada:
nagradni bon v vrednosti 7.000 SIT
3. nagrada:
nagradni bon v vrednosti 5,000 SIT Tri nagrade prispeva Gorenjski glas.
Rešitve križanke [nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO] pošljite na dopisnicah do srede, 12. maja 2004, na Gorenjski gtas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.
Rešitve
križanke LES 3
1.	nagrada: nagradni bon v vrednosti 10.000 sit prejme NADA KOLMAN,
Begunje 16, 4275 Begunje
2.	nagrada: nagradni bon v vrednosti 7.000 sit prejme TEJA TRILAR,
Zasavska 44, 4000 Kranj
3.	nagrada: nagradni bon v vrednosti 5.000 sit prejme DAMJANA ŽIVALIČ,
Praše 19, 4211 Mavčiče
Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo:

m

-Ji t-Ä

1 .


I-
v


li-" ? ♦	V
^	a: ♦ ^
A. -i»








^jNf^ siuaiiä Dbi^^ do^ietno jamatvo za bt>l^:zahtevna ^zriwafi» tovrstne fslmtw^w^	£l

••--•'-ft.




*« • « « • •
. I
i
t •

- '-»v

• f
--	i MR

. -u
V fXK^tju "GOJZAR^difwq^
kar nam je bäo tudEU^blo prt id^Sä^^fltil^
do^sdno t^i^Riplipaim^f^ mater^lov, z tossvl^ilzkimii^ kakmrnt^w^L^^
sledel^m sotfobiiM trendt^
vzdržHivo	bi za liir^^^^^tt
• -s-




Vi


V . "i n


4
i-




37-48

F. «-.CT-'



• - r»
e-



? .
I •

. 9
1

ROBERT POGAČAR,
Bohinjska Bela 47, 4263 Bohinjska Beia;
MARIJA ZORMAN,
Kovorska 68, 4290 Tržič in
BOJAN CUZNAR,
Upce 62,
4273 Blejska Dobrava Nagrajencem čestitamo!





v

-
-ff
tkko kot 8tai##eHN5tri ti^^	daiMlH
nemo potrebain in	iM^ir Mli^^ JM p
leto ved, zato iföa mpäete
• . • ■• 1! ' - •• .
gorenjski glas

aiov: gov^-iuhtf;^:|ffive}^ semi .kroma; z -
f
f»>
• .1
prebivalec slovaške
ft S « 9
I *


ee iBjfi^ jßr^m in |o i^i^m
vam Altären /iüMM
r-
l^'Ärr-tv..-.. ....... .. i
" i.

r.

motnja, hiba
.i:-



M sršen

model vozila seat-


■ - • - ■ 1 »•■•
gorenjski glas



-^ V'V-v. v-

v i
. 1





> ir

. s*?

•k ••
•••vv'i "«'A.''»
i
.V
t J


K


otoSka
država v srednji ameriki'



/
' C"'
^ • • I
X.
pisana tropska papiga
t ••




•• o'

. ..
'.••V , .'i -v
•'V ■
V V

•i
govedo z velikimi rogovi


•4






1«
'•M.''..
-•J- '
if-'
i



ciu strelcev

SI
žitna plesen
4 ,
pristaš babtistov
T
leis
ä'^iööiatn 4. Älazini^ttg
...
t - ,«. .
.•v •

•• - - i - le«
i

vzor, malik

'V




fc.-.

sonja nef
tT'-S-:.
-'v
i.'
'V.':

teža ovoj nine

gorenjski glas

pr-.vu^
. . '.

igralec zalokar

••'ft-
«V-






37-



razsežnost predmeta


f

šelhaus edi

s-'
trk karambol

k. -
gorenjski glas


-J ^ N


mlečni izdelek
ff


-
»



javna organi-zacua


it«







'' * •
\

>


. «
\
\
prebivalec amerike
.« 'i' ■


\
- i-

m.
m
Cl-'--'
.vv;-

v





rečno mesto, kjer voda dere
<.


'ij.
alberto tomba
•i* :
model obutve sponzorja
muslim. žensko ime
kavboj-ska vrv
brezbarvni plin
ženski lik iz gr. mitologije
oto pestner
laneno predivo
lukav severni franciji
končna šolska zabava
i
diamant v carskem žezlu
avar
češka pritr-dilntca
muslim. moško ime
I
lidua osterc
am. pevka (diana)
ameriško brenkalo
najemna ustina za letalo
razmnože valni del rastline
oseba, ki nosi očala (žarg.)
enigma
tropsko drevo
grški bog vojne
starogrški junak
model vozila kia
fr. sku-dateu (edouard)
pesniška duša
letovišče v švici
nepo-memben človek
X ♦ . ♦ »♦. X

' ' • r.
topničar




•' r:- V:, .

- . t r-
•' ' * ;

. . •


h« - . ^^ ^^ ^^



r.- v
. 1'


-^f .v


\V
f. •• •
f'r
\
velika, pevska gusbena skupina
otroški cuceu
etilni alkohol
leopold vehovar
nebeško bitje
sladilo
nace junkar
letovišče pri kopru
rt v južni španiji
prašičje maščobno tkivo
zvuača
kmečka lopa, kolnica
ikaros (krajše)
nepravi oče
akadem, ariadna, lugano, orlov, ženeta
pesem hvalnica
murnu podobna žuželka
igralec furijan
prizorišče f-1 v belgui
1
8
15
22
živinorejska farma
potep
jadralni padalec krau
našaast-rologinja (meta)
rimski hišni bog
gorenjski glas
model obutve sponzorja
am. ploš-činska mera
mesto v
rusul
japonska nabiralka biserov
model obutve sponzorja
nekdanja županja potočnik
10
16
17
23
25
26
podob nost
bolgarski politik (stojan)
11
18
etbin kristan
natrij
kožna razjeda
pripadniki ilirov
12
19
severnoafriška zver
sovjetska vesouska sonda
i!
gorovje vi mjanmaru
velika japonska luka
13
20
14
21
24
27


* «^B


GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
OGLASI, KAŽIPOT / info@g-glas.si
Petek, 30. aprila 2004
NEPREMIČNINE
Cesta maršala Tita 86. 4270 Jesenice Tel.: 04 586 33 12 GSM: 041 673 048
Na območju Jesenic - Slovenski Javornik, gradimo 12-stanovanJski objekt.
Na voljo so:
4 X dvosobno stanovanje s kletjo (faktor), 45,50 m2. Cena: 11.000.000,00 SIT
4 X dvosobno stanovanje s kletjo (faktor), 55,50 m^. Cena: 13.600.000,00 SIT
4 X trisobno stanovanje s kletjo (faktor), 70,00 m^. Cena: 17.400.000,00 SIT
Zaključek gradnje in prevzem stanovanj je predviden konec meseca avgusta 2004.
TLAKOVCI PODLESNIK
Maribor, Dupleška 316, te!.: 02/461 47 95. faks: 02/450 38 70 SEDAJ TUDI V LJUBLJANI - Industrijska cona Stegne
VSI IZDELKI SO -00 RAZLIČNIH IZDELKOV ^^^^^^^ ^^ IZ PRANEGA PESKA	RAZLfCNJH IZOELKOV. ATESTIRANI
SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE
nr
i
3
o
Topruška uiica 5. L^jana. www.lnz-Karantania.ä UBKMMRMM«
Delovni čas:
od 8.-19. ure, sob. od 9.-13. ure
Vodopivčeva 16, Kranj (pod Jelenovim klancem), tel.: 04/236 47 70
Več kot 74 vrst kuhinj
30% TOVARNIŠKI POPUST
bela tehnika: ARISTON, BOSCH, SIEMENS, BLANCO ^ popolna prilagoditev vašim meram
SPECIALIZIRANA PRODAJA KUHINJ
IZ UVOZA
Od 30. aprila do 30. maja VAM PONUJAMO BON V VREDNOSTI
50.000 SIT
Velja pri nakupu lesenih delov kuhinj PROVENZALE, GIANA in
TIDRA v vrednosti nad 500.000 SIT.
AVTO KADIVE€
Šenčur, tel.: 04/ 279 00 23
NOVI pooblaščeni prodajalec in serviser
®
Wodid Tfi^lciy
Rxin Tn^äv Jesoniee. «Lo«^ T?g Tonea Čiiana 4.4270 Jesece
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8' Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101.1-Bohinj
AVTO MOČNIK, d.O.o.,
Kranj, Britof 162, 4000 Kranj,
telefon: 04/204 16 96
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Parada starodobnikov
Naklo - Moto društvo Oldtimer Naklo vabi jutri, v soboto, v Naklo na prireditev Razstava in parada starodobnikov Naklo 2004.
Slovesnost v Gorjah
Gorje - Krajevna skupnost Gorje v sodelovanju s Kulturnim društvom Gorje organizira v nedeljo, 2. maja, ob 15. url krajšo slovesnost ob postavitvi nove informacijske table, s katero bo zaznamovano arheološko najdišče Po-glejska cerkev.
Spominska slovesnost
Begunje - V torek, 4. maja, na krajevni praznik Begunj, se bo ob 16. uri v graščinskem vrtu s ku-turnlm programom začela spominska slovesnost, posvečena osvoboditvi jetnikov iz zloglasnih gestapovskih zaporov.
Tretji mali frankofonski dan
Kranj - V Prešernovem gledališču se bo v torek, 4. maja, ob 14. uri začel Tretji mali frankofonski dan, srečanje osnovnih šol, kjer se poučuje francoski jezik.
Za otroke v knjižnicah
Kranjska Gora - V knjižnici Kranjska Gora za otroke pripravljajo danes, v petek, ob 16. uri pravljico Čira-čara muc.
Ob 1. maju in vstopu Slovenije v EU
Kranj - Prva majska prireditev bo v Kranju zaznamovana z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost in se bo odvijala na relaciji Kranj-Jez-ersko in Železna Kapla-Jezersko: tj. prireditev S kolesom v EU, ki bo v nedeljo, 2. maja 2004. Štart bo ob 10.30 na Slovenskem trgu. Kokrica - Turistično društvo Ko-krica vabi vse krajane na kresova-nje, ki bo v petek, 30. aprila 2004, ob 21. uri na športnem igrišču.
Cerklje - AMD Cerklje organizira 1. maja tradicionalno Prvomajsko parado v počastitev praznika dela in vstopa Slovenije v EU. Začetek bo ob 9. uri pri gostilni Bavant v IDvoriah, nato bo parada krenila po vaseh občine Cerklje in se za konec ustavila na pristajališču jadral-

V SLAŠČIČARSKI DELAVNICI KRANJSKI KOLAČEK V KRANJU
zaposlimo
w v
SLASCICARJA ali KUHARJA,
NA GORENJSKEM IN V LJUBLJANI
zaposlimo
PRODAJALCA SPECIALISTA
(prodaja svežega mesa; poklic: kuhar ali mesar).
Pisne ponudbe pošljite v roku 8 dni na naš naslov: ŽIVILA KRANJ, d. d.. Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo in z veseljem vas bomo povabili na razgovor.
nih letal v Gradu. Organizator vabi k udeležbi z vozili, zaželene so zastave .
Sveti Duh - Športno društvo Polet od Svetega Duha prireja danes, v petek, 30. aprila, že enajsto tradicionalno prvomajsko kresovanje poleg nogometnega Igrišča v Go-rajtah. Kresovanje se bo začelo ob 20. uri. Zabaval vas bo Štrio Jemc.
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice sporoča, da je Koča na Golici od 30. aprila stalno oskrbovana (GSM 041/735 911). Danes, 30. aprila, vabijo na kresovanje na Golici.
Jesenice - Kinološko društvo Jesenice vabi danes, v petek, v Up-ce na tradicionalno kresovanje s srečelovom. Glavni dobitek je pečen odojek! Začetek kresovanja bo ob 19. uri na vadbišču v Upcah (Blejska Dobrava 160). Zabava nas bo Duo Melody. Dovje - Mojstrana - Turistično društvo Dovje-Mojstrana vabi da-
nes, v petek, 30. aprila, ob 20.30 na kresovanje na Podih v Mojstrani. Hkrati boste lahko pozdravili Evropo pri nas. ' Konjeniški klub Špik obvešča, da bodo ob vstopu Slovenije v EU s pomočjo kolegov iz Italije In Avstrije izvedli prireditev Konji brez meja. S konji se bodo v jutranjih urah jutri, v soboto, 1. maja, poda-i na pot proti Bistrici na Zllji. Bivši mejni prehod Rateče bodo preja-hali ob 8. uri. Pot jih bo vodila prek Trbiža, na cilju pa jih bodo ob 13. uri pričakali avstrijski kolegi na prireditvenem prostoru ob Gostilni Alte PostvZiijski Bistrici. Kranjska Gora - Kresovanje se bo pri hotelu Lek v Kranjski Gori začelo danes ob 20. uri. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi danes, v petek, 30. aprila, na tradicionalno kresovanje pri Valvazorjevem domu pod Stolom.
Nadaljevanje na 31. strani
OBČINA RADOVLJICA
Občankam in občanom radovljiške občine želim prijetne prvomajske praznike in vsaj kratek oddih na praznik dela, ki ga bomo letos z novim
vzgonom praznovali ze v Evropski uniji.
Janko S. Stušek ŽUPAN
Občina Radovljica, Gorenjska c. 19, Radovljica


.v; i



»K
iT/



K
* .



Praznični obratovalni časi
	prodajalna	sobota, 1. maj	nedeja, 2. maj
CERKLJE	HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10		8. do 12. ure
KRANJ	MARKET Pri Nebotičniku, Bleiweisova cesta 7 a	0. do 24. ure	0. do 24. ure
	MARKET Trg Rivoli, Ulica Janka Pucija 7		8. do 21. ure
	MARKET Planina center. Ul. Gor. odreda 12		8. do 11. ure
	MARKET ČIrče, Smledniška cesta 138	•	8. do 11. ure
	MARKET Maistrov trg, Maistrov trg 11	1 ^	7 do 11. ure
	MARKET Begunjska, Begunjska ulica 4		7 do 11. ure
BITNJE ,	MARKET Bitnje, Zgornje Bitnje 265		8. do 11. ure
BRITOF	MARKET Britof. Britof 313		8. do 11. ure
BRNIK	MARKET Bmik, Zgornji Bmik 114		8. do 11. ure
GOLNIK	MARKET Go nik, Gonik 56		8. do 11. ure
NAKLO	MARKET Naklo, G avna cesta 32		8. do 11. ure
PREDDVOR	MARKET Preddvor, Dvorski trg 3		730 do 11. ure
ŠENČUR	SUPERMARKET Šenčur, Kranjska cesta 3		8. do 11. ure
TRSTENIK	MARKET Trstenik, Trstenik 8		8. do 11. ure
v v TRZIC	MARKET Tržič, Trg svobode 20	«	8. do 11. ure
RADOVLJICA	SUPERMARKET. Cesta Staneta Žagarja 1		8. do 12. ure
BLED	SP Center 1, Ljubljanska cesta 13 a	7 do 12. ure	7. do 12. ure
	MARKET Milno, Mlinska cesta 1		8. do 11. ure
JESENICE	SUPERMARKET Koroška Bela, C. Viktorja Svetina 8a		8. do 11. ure
KRANJSKA	MARKET Budlnek, Borovška cesta 74	8. do 13. ure	8. do 12. ure
GORA	MARKET Vitranc, Borovška cesta 92	8. do 13. ure •	8. do 12. ure
	SUPERMARKET Kranjska Gora, N. Slavka Čemeta 33		8. do 11. ure
MOJSTRANA	SUPERMARKET Mojstrana. Trig avska cesta 28		8. do 11. ure
ŽIVILA KRANJ, d. d.. Cesta na Okroglo 3, Naklo
CESTNO PODJETJE KRANJ, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d
KRANJ, JEZERSKA C. 20 *TEL.: (04) 280 00 00 • TELEFAX: (04) 204 23 30 • www.cpkranj.si
Čestitamo

Petek, 30. aprila 2004
HALO - HALO, KAŽIPOT, MALI OGLASI / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS • 31. STRAN
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti • do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica tel.: 04/53-15-249
Trst, 5.5.; Madžarske toplice 3.6. - 6.6., 24.6. - 27.6., 1.7. - 7.7.; Banovci - Ljutomer: od 23. 4. do 26. 4.; Lenti 15.5.; Pelješac ekskluziv od 10.6. do 17.6.; Medžugorje od 6.5 do 9.5;
G LASOV KAZI POT
Ob 1. maju in vstopu Slovenije v EU
Žirovnica - Občina Žirovnica in Konjeniški klub Žirovnica prirejata kresovanje ob 1. maju in vstopu Slovenije v EU danes, v petek, ob 20. uri na prostoru KK ob Cesarski cesti pod Breznico. Nastopile bodo skupine KD Dr. France Pre=-šeren, sledil bo pozdrav župana in razvitje evropske zastave, nato pa bodo prižgali kres. Zabaval vas bo Gorenjski kvintet. Jutri, v soboto, 1. maja, ob 10. uri bodo predstavniki PD Žirovnica na vrhu Stola slovesno razvili evropsko zastavo ob vstopu Slovenije v EU. Ob 12. uri pa bo že tradicionalno prvomajsko srečanje pri domu ob izviru Završnice v organizaciji PD Žirovnica. Kulturni program bo izvedla mešana vokalna skupina KD Dr. France Prešeren Žirovnlca-Breznica. Tržič - Danes, v petek, 30. aprila, se bo ob 16. uri na platoju ob mejnem prehodu Ljubelj začela osrednja prireditev Dober dan, Evropa, ob vstopu Slovenije v EU. Prireja jo Občina Tržič. Lesce - Klub Leski Centraši vabi danes, v petek, krajane In okoličane na predpraznični pohod do planinske postojanke na PoljškI planini pod Begunjščlco. Odhod bo izpred gostišča v Dragi ob 15. uri. Vabijo tudi na kresovanje z bogatim kulturnim programom, ki bo od 19.30 dalje pred restavracijo Center v Lescah. Za razvedrilo bo poskrbel ansambel Vita. Štefanja Gora - Turistična kmetija pri Mežnarju vabi na družabno prireditev pohodnikov na Štefanjo Goro, ki bo jutri, v soboto, 1. maja, ob 14. uri. Najzvestejšim pohodnikom bodo podelili poka-e, zlate značke in majice. Organizirajo pa tudi kresovanje, in sicer danes, 30. aprila, ob 21. uri na travniku poleg kmečkega turizma pri Mežnarju na ŠtefanjI Gori.
slovenski strani s podobno na avstrijski strani Karavank, kjer sode-ujejo ljudje Iz občin Beljak, Šentjakob. Bekštajn in Rožek. Verigo bodo ljudje sklenili v nedeljo, 2. maja, prireditev se bo začela ob 8. uri. Od 11.30 do 12. ure bo pregled verige in potrditev morebitnega svetovnega rekorda. Ob 12. uri se bo začel pohod do mesta slovesnosti pri podrti /Vnnahuette, ob 14. uri pa sveta maša v treh jezikih z zgodovinsko zamenjavo majic. Veriga ljudi se bo na slovenski strani začela na Belci pri Mojstrani, na odseku gozdne ceste na Kepo. Vabljeni na postavitev svetovnega rekorda!
Izleti
Veriga ljudi prek Karavank
Občine Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Radovljica in Bled organizirajo povezanost verige ljudi na
Pohod na Bukov vrh
$
Poljane - Turistično društvo Poljane organizira tradicionalni pohod na Bukov vrh. Zbor bo 1. maja ob 10. uri pri Žagarju v Hotovlji.
V	Terme Banovci
Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje obvešča, da imajo še nekaj prostih mest za letovanje v termah Banovci, in sicer od 11. do 14. maja. Pohitite s prijavami pri Janezu Levstiku po tel.: 031/813 106, kjer boste dobili tudi vse podrobnejše informacije.
Po Koroškem
Kranj - Komisija za rekreacijo, šport in izletništvo Društva diabetikov Kranj vabi na izlet po Koroškem, ki bo v soboto, 8. maja. Odhod avtobusa bo ob 8. uri z avtobusne postaje v Kranju (mesto št. 1). Prijave do zasedbe avtobusa, najkasneje do 6. maja, zbira Irma Zupan po tel.: 031/343-171.
V	Volčji Potok
Kranj - Kolesarska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na kolesarski izlet, ki bo v torek, 11. maja, s startom ob 8. uri Izpred društva. Vožnje, po zahtevnosti precej težke, bo za sedem ur in po
Praznična srečanja
Kranj - Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko že drevi, 30. aprila, vabi na srečanje občanov Tržiča in Borovelj na Ljubelj in tudi jutrišnje prvomajsko srečanje italijanskih, avstrijskih in slovenskih delavcev na tromeji bo potekalo v duhu priključitve Slovenije Evropski uniji. Gorenjski svobodni sindikati organizirajo še dve prvomajski prireditvi. Na Križni gori bo jutri tradicionalno prvomajsko srečanje: nastopili bodo Mestni pihalni orkester iz Škofje Loke, Plesno navijaška skupina Cvetke in igralec Iztok Drabik, za zabavo bodo igrali Frajkinclerji. Slavnostni govornik bo škofjeloški župan Igor Draksler. Tudi na Poljanah nad Jesenicami bo govornik župan Boris Breganl. V programu bosta nastopila Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora in Plesna skupina Mažoretke Partizan Jesenice, v zabavnem programu pa Obvezna smer. Tudi dreviŠ-nje kresovanje na Viru pri Domžalah in jutrišnje prvomajsko srečanje v Kamniški Bistrici pripravljajo svobodni sindikati. Svet gorenjskih sindikatov pa ob prvem maju vsako leto vabi na Sv. Jošt nad Kraljem. Drevi bosta kres in og-
njemet, za mlajšo generacijo, ki se običajno udeleži prireditve na predvečer praznika dela, pa bo igrala skupina Golden Eye. Prazničnemu pozdravu bo jutri dopoldne na Joštu sledil zabavni program z Nušo Derenda, Sašom Hribarjem in Yuhuban-do.
V	Kamniku bodo po sobotni slovesnosti in nocojšnjem kresu v Termah Snovik 1. maja tradicionalno proslavili s srečanjem pri domu v Kamniški Bistrici.
V	Komendi bo osrednja slovesnost tako ob vstopu v Evropo kot za prvomajsko slavje danes zvečer na Ki iškem gradu.
Podobno nadvse slovesno bo nocoj tudi na tradicionalnem velikem srečanju ob kresu v Goričanah v občini Medvode.
V	občini Vodice pa bo osrednje srečanje nocoj ob 21. uri na Kopitarjevem trgu pred cerkvijo sv. Marjete v Vodicah. Nastopili bodo člani kulturnih skupin društev upokojencev, Prosvetnega društva, Mešani pevski zbor Biser, Plesna šola Klub Kubu, vodiškj pritrkovalci, gasilci, godbeniki in skupina D'organizators. Po končanem programu bo udeležence zabaval ansambel Braneta Klavžar-
Ja.
__ v	v
D« z« ž«) Z«
LomnJavornik-Bela peč-Tič
Kranj - Društvo upokojencev Kranj, Planinska sekcija, vabi v četrtek, 13. maja, na izlet na relaciji Lom-planina Javornlk-Bela Peč-Tič. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijavite se v društveni pisarni do srede, 12. maja.
V Terme Moravci
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na kopalni izlet v Terme 3000 v Moravcih. Izlet bo 26. maja, odhod avtobusa pa ob 6.30 izpred hotela Creina. Prijavite se na društvu!
Z avtobusom v Avstrijo
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na avtobusni izlet v Avstrijo, In sicer 19. maja z odhodom ob 5.50 iz Hote-maž, ob 6. uri iz Preddvora, ob 6.05 z Bele. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v sredo, 12. maja, ob 16.15.
V	spomin na Lojzeta Urbanca
V	nedeljo, 2. maja, bo II. planinski pohod na Kriško goro v spomin na Lojzeta Urbanca. Zbor bo ob 9.30 pred gasilskim domom v Goričah oziroma okrog 10.30 v planinski koči Gozd.
Na Štefanjo Goro
Preddvor - Društvo upokojencev Cerklje organizira srečanje pohodnikov, ki bo v torek, 4. maja, ob 11. uri na Štefanji Gori pri Mežnarju. Na srečanje vabijo tudi po-hodnike iz društev upokojencev Preddvor in Komenda. Odhod preddvorskih pohodnikov bo ob 9. uri (zbirališče v Tupaličah pod češnjami) ali ob 9.30 iz Možjance.
Po Vojskem
Kranj - PD Iskra Kranj vabi na planinski izlet Iz M-programa, na izlet po Vojskem, prostrani planoti. Izlet bo v nedeljo, 16. maja, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju. Predvidene je šest ur lahke in zmerne hoje. Prijave zbirajo do srede, 12. maja, na običajnih mestih.
Predmeja-Kucelj-Vrtovin
Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski pohod Predmeja-Kucelj-Vrtovin v Vipavski dolini. Pohod bo v torek, 4. maja, odhod avtobusa pa ob 6.
MALI OGLASI
201-42-47 201-42-49
8
fax: 201-42-13
Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 14. ure in za objavo v torek, v ponedeljek do 8. urel
DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ere.
APARTMAJI -PRIKOLICE
PAG - METAJNA. oddam apartmaje in sobe. V 00385-98/445-107 in 00385-53/667-222_
OTOK PAG . Mandre; oddajamo počitniške apartmaje 50 metrov od morja, ff 00385-21/470-407, 00385-91/561-59-
06__4944
Oddam opemljen APARTMA na Krku. tP 041/390-422. 25-11-808	5393
POREČ - aparma za 2-3 osebe od junija do septembra oddam, v 01/50-74-286, 031/423-342	5394
uri 2 avtobusne postaje Žirovnica in bo ustavljal na postajah do Begunj. Prijave sprejema Draga Turk, tel.: 580 15 84.
V Benečijo
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi 6. maja na Izlet na Ivanac v Benečiji v Italiji. Prijave v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do zasedenosti mest v avtobusu, ki bo ob 6. uri odpeljal izpred Hotela Creina.
V Terme Olimia
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na kopalni Izlet v Terme Olimia, in sicer v sredo, 12. maja, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Hotela Creina Kranj.
Na Notranjsko
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet na Notranjsko, ki bo v torek, 18. maja, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do petka, 14. maja, oz. do zasedbe mest v avtobusu.
Na Blegoš
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v nedeljo, 9. maja, na planinski izlet na Blegoš. Tura je primerna tudi za manj izurjene planince, saj tehnično ni zahtevna. Odhod na izlet je ob 7. uri izpred hotela Creina. Hoje bo približno za štiri ure*in pol. Prijavite se lahko v pisarni planinskega društva do vključno četrtka, 6. maja, oziroma do zasedenosti avtobusa.
Struška In Veliki vrh
Kranj - PD Iskra Kranj prireja v soboto, 8. maja, izlet na prostrano in odmaknjeno Struško v pogorju Karavank in na njen najvišji Veliki vrh. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina v Kranju bo ob 6. uri. Prijavite se lahko pri vodnici Bredi Pire (070/485 882) in na običajnih mestih.
Potepanje po Krasu
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 9. maja, na zanimiv Izlet po krožni poti Lačna-Mllni-Lačna. Zborno mesto bo na parkirišču Mercator center (vzhod). Pot je dolga sedem ur, a nezahtevna In prelepa. Ker pa ne bi radi preveč obremenili samotnih poti, je število prijav omejeno na osemnajst. Obvezno sporočite svojo udeležbo, pripišite tudi telefonsko številko: Tatjana Hribar, gsm 041/971 537, tatjanah-ribar@slol.net, pisarna društva ob sredah od 17. do 18. ure. Poslovni center Planina 3, Kranj, do vključno četrtka, 6. maja.
Obvestila
Zdravljenje in izlet
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj, Begunjska 10, obvešča člane, ki so prijavili za se-
APARATI, STROJI
MOTOKULTiVATORJI - FREZE Labin, Muta BCS, profi vrtne kosilnice Harry, na-hrbtne motorne kose profi Active. Na zalogi še vsi modeli in rezervni deli. AGROSERVIS Vode Maks, Osredke 44. 1262 Dol pri Ljubljani tt 01 /563-93-20	5264
Prodam BAZEN za mleko 200 I, stabilen, tt 031/467-007	5337
Prodam samonakladalno PRIKOLICO SIP 17 m3, s hidravljičnim dvigalom grebena. » 051/41-77-62	5340
VILIČAR Litostroj 3.5 t disel, starejši, velika kolesa, nove gume. 9 25-22-575 5345
Prodam TROSILEC Tehnostroj 4500 kg, cisterno Creina 4200 I. IT 031 /670-645
Prodam OSOVINO za cirkular. rabljena kolesa za viličarja in elektromotor. ® 513-
71-41	5404
Prodam PUHALNIK. tt 595-81-57 5407
Kupim KOSILNICO Bećes 165 rotacijsko, prodam SIP roto 165 rotacijsko. B' 01/36-12-749_^
MOLZNI STROJ, star 4 leta, prodam. V 574-68-20	5439
Prodam AKSO za traktorsko prikolico z 20 eolskimi gumami, varnostni lok za traktor Univerzal in trobrazdni plug. tt 041/756-
76 0	6453
GARAŽE
Oddam GARAŽO iz pocinkane pločevine, tt 031/334-767	5390
V Šorlijevem naselju oddam GARAŽO v najem. 15 25-31-502	b440
demdnevno zdravljenje v Izoli In za enodnevni kopalni izlet Portorož Bernardin za dne 28. maja, da že sprejemajo vplačila, in sicer vsak ponedeljek od 9. do 11. ure ter v torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 202 34 33.
KRCNE ZILE-S
Dr. med Jan Zimrtiermann, NaGriću lljzola
Brezplačno kopanje
Šmarješke Toplice - Poletna kopalna sezona v Zdravilišču Šmarješke Toplice se bo letos začela jutri, v soboto, 1. maja. V Krkinih zdraviliščih ta dan ponujajo obiskovalcem brezplačen vstop v vse zunanje bazene. V novem Wel-ness centru Balnea v Dolenjskih Toplicah se bo kopalna sezona začela v četrtek, 22. maja. Tudi tu bo ta dan za obiskovalce zunanjih bazenov vstop prost.
Planinske postojanke
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica obvešča, da je Valva-zorjev dom pod Stolom od 23. aprila dalje oskrbovan. Jesenice - PD Jesenice obvešča, da je v soboto, 24. aprila, začela redno obratovati koča pri izviru Soče. Koča na Golici pa bo stalno oskrbovana (GSM 041/735 911) od 30. aprila dalje. ■ Slovenski Javornik-Koroška Bela - Planinsko društvo Ja-vornik-Koroška Bela obvešča planince, da bo Kovinarska koča v Krmi odprla svoja vrata jutri, v soboto, 1. maja.
Bohinj - PD Bohinj Srednja vas obvešča, da bodo: koča na Uskov-nici, koča na Vojah in koča pod Bogatinom odprte vsak dan v času od 24. aprila do 2. maja. Koči na Uskovnlcl in na Vojah bosta potem odprti ob koncih tedna v mesecu maju, kočo pod Bogatinom pa bodo še za nekaj časa zapril. Škofja Loka - PD Škofja Loka bo odprio 24. aprila kočo na Blegošu, ki bo odprta do 2. maja vsak dan, potem pa ob koncih tedna do junija. Križe - PD Križe bo redno oskrbovalo od 24. aprila do 2. maja kočo na Kriški gori. Tolmin - PD Tolmin bo odprlo kočo na planini Razor od 30. aprila do 2. maja popoldne. Seveda bodo v tem času odprte tudi vse koče, ki so odprte čez zimo po režimu sobota-nedelja-prazniki.
Fitofarmacevtska sredstva
Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj vabi na obnovitveno usposabljanje za prodajalce fitofarma-cevtskih sredstev s temo novosti na področju varstva rastlin, ki bo v četrtek, 13. maja, ob 16. uri v prostorih šole. Prijave sprejemajo po tel.: 04/280 57 00 ali 04/280 57 20 do 30. aprila.
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-kranj.sl
Mtdd -»ski servis KfBftj. đ.0.0,. Gregorćičeva ul 8, Kranj
GR. MATERIAL
Prodam 1000 kos rabljene betonske folc opeke in 700 kos špičaka. IT 23-32-400
5356
Prodam ELEMENTE za proti hrupno ograjo. tr 202-63-39 zvečer	sseo
STREŠNIK Bramac klasik črni, betonski blok 30. prodam, tr 040/354-108 5405
Prodam BELO MIVKO cca 1,5 m3. 325-
22-086	5415
Prodam dobro ohranjene ŽLEBOVE in platno za baldahin, ir 256-58-22 5428
Prodam GAŠENO APNO po nizki ceni, cca 400 kg. V 232-67-38	5435
Prodam rabljen STREŠNIK ŠPIČAK 500 kom, cena simbolična. TP 031 /619-629
5443
HIŠE KUPIMO
Kupim STANOVANJE ali HIŠO v Kranju z bližnjo okolico, ff 041/681-510 5243
HIŠE PRODAMO
HIŠO energetsko varčno za 15.950.000 SIT, 120 m2, možnost kredita. Dodatne inf. n 01/428-93-99 ali 051/347-477
»()lzb*rl.«l	3964
v Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem. « 040/537-387 »Qiib^i.ti
Visoko pri Kranju prodam starejšo HIŠO na parceli 800 m2. W 20-41-778 5367
ŽELEZNIKI - ZALI LOG, stanovanjsko hišo III. gradbena faza, parcela 560 m2, ob glavi cesti. TP 041/271-583 »QubwJ.tJ 5406
Predavanja
Bled - V Hotelu Astoria na Bledu bo vsredo, 5. maja, ob 20. uri odprtje razstave in predavanje z diapozitivi o živalskem in rastlinskem svetu Zgornje Savinjske doline.
Kranj - V nizu avdiovizualnih predvajanj Osupljive najdbe, ki potekajo v banketni dvorani Hotela Creina v Kranju, bo jutri, v soboto, ob 10. uri Skupinsko proučevanje Svetega pisma ter predavanje: Evropski uniji spodletelo, nebeškemu kraljestvu uspelo! Predaval bo pastor Janez Börse.
Koncerti
Cerklje - V nedeljo. 2. maja, se bo ob 19. uri v župnijski cerkvi v Cerkljah začel mednarodni koncert, na katerem bodo nastopili pevci MPZ Beeker Liedertafe Beek in MePZ Zvon Heerlen z Nizozemske ter pevci MPZ Davorina Jenka Cerklje. Koncert v vstopu Slovenije v EU sodi v vrsto prireditev ob praznovanju 850 -letnice cerkljanske skupnosti.
Šenčur - KD Pihalni orkester Občine Šenčur vabi na prvomajsko budnico po vaseh občine Šenčur. Budnico bodo začeli 1. maja ob 6. uri v Šenčurju in nadaljevali v vaseh Hotemaže, Visoko, 01-ševek, Luže, Srednja vas, Voklo, Voglje, Prebačevo in Trboje.
Razstave
Jesenice - Danes, v petek, 30. aprila, bodo ob 18. uri odprli razstavo ročnih del članic krožka KD Svoboda Tone Čufar Jesenice.
Zgornje Gorje - Domačini in turisti, ki se bodo ta dan mudili na oi> močju Pokljuke, vljudno vabljeni k odprtju razstave fotografij vseh cerkva, kapelic, razpel in drugih znamenj, ki jih je na območju župnije Gorje pripravil Ciril Velkovrh. Prireditev bo v nedeljo, 2. maja, ob 11. uri pred obnovljeno kapelico sv. Jurija v Zgornjih Gorjah.
Kranjska Gora - V Galeriji Radman bodo danes, v petek, 30. aprila, ob 19. uri odprii razstavo Bonija Čeha in Vinka Tuška. Razstavo si lahko ogledate do 15. junija.
Predstave
Kranjska Gora - Jutri, v soboto, se bo ob 20. uri v Ljudskem domu Kranjska Gora začela gledališka predstava Izganjalci hudiča.
Lom pod Storžičem - Dramska skupina Kulturnega društva z Brezij bo v nedeljo, 2. maja, ob 18. uri gostovala v Kulturnem domu v Lomu s komedijo Vaja zbora avtorja Vinka MÖderndor-ferja.
Prodam polovico starejše takoj vseljive HIŠE z vrtom na Posavcu. H 041 /209-066 »3izi>Mi.«j	5434
Prodam HIŠO v Struževem, staro 30 let. parcela 535 m2, plin, nova streha, vseljiva junija, cena po dogovoru. ® 031/813-091
ŽELEZNIKI, prodamo starejšo hišo, ki stoji na 5346 m2 zemljišča, 200 m2 bivalne površine. stara 100 let, podkletena, visoko pritličje, 1. etaža ter neizdelana podstreha, vseljiva takoj. CENA: 13.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel.: 04/23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
PODBREZJE, na 1000 m2 zemljišča prodamo nedokončano dvodružinsko hišo, ki ima stanovanjske površine 600m2, stara 7 let, 1/2 hiše je podkletena v pritličju pa se nahaja gostinski lokal, v 1.etaži je novo izdelano stanovanje v izmeri 200 m2 ter neizdelana mansarda, balkon, CK-olje, tel.priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 50.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04/23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo na Tavčarjevi ul., 130 m2 zemljišča. 100 m2 stanovanjske površine, v pritličju poslovni prostor, v zg. etaži trisobno stanovanje, neizdelana podstreha, tel. priključek, prevzem možen takoj. CENA: 22.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel.: 04/23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
Tominčeva 2 4000 Kranj - StfažiŠće Ii. 04/231&600, fax; 04/2315-601
041/774-101

POSREDOVANJE. ZASTOPANJE. PfiODAJfl

GORENJSKI GLAS • 32. STRAN
MALI OGLASI / info@g-glas.si
Petek, 30. aprila 2004
iZDGPi.8i
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. •
^^ ^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Gorenjski glas, d.o.o., Zoeova 1, Kranj
ŠENČUR, prodamo novo dvodružinsko hišo na 1200 m2 zemljišča, stanovanjske površine 520 m2, v celoti podkletena, v pritličju so bivalni in spalni deli s kopalnico, v 1. etaži so spalni deli s kopalnico, balkoni, terase, kritina je glazirani bobrovec, CK-olje, vsi priključki, možnost poslovnih prostorov (avto salon, zobna ordinacija ...) ter možnost nakupa 4000 fn2 zemljišča neposredno ob hiši, prevzem po dogovoru. CENA: 140.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel.: 04/23-80-430. 04/23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net
PREDVOR - BAŠELJ, prodamo manjšo enodružinsko hišo, ki stoji na 306 m2 zem-jišča, stanovanjske površine 125 m2, v celoti podkletena, pritličje, 1.etaža, CK-olje, hiša je na robu vasi, urejena okolica, vselji-va po dogovoru. CENA: 32.130.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000.00 SIT in 40.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04/23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
domplan
družba za inženiring, nepremičnine, urtianizem in energetiko, d.d. kranj, bleiweisova 14
tal.; 041/647-433
STANOVANJE PRODAMO
•Stražišče pri Kranju, v 75 let stari hiši, obnovljeno manjše 2S. pritličje, izmere 45,2 m2,12.9 mio SIT;
•	Kranj. Planina I; 3S; VII. nadstr.; izmere 83,8 m2; starost 25 let; cena 20 mio SIT; •dvosobno - Planina lil., VII. nadstr., izmere 62,5 m2 . starost 17 let, cena 16,5 mio SIT;
STANOVANJE ODDAMO V NAJEM
•Kranj, Planina L, 2 S + 2 K, II. nadstropje. 88,60 m2, starost 27 let, najemnina 75.000 SIT/mesečno; •Trboje, I. nadstropje v celoti, 160 m2 . staro 24 let. za skupino do 10 ljudi, cena 100 tisoč SIT/mesečno + stroški;
•	Kranj. Planina III., enosobno + k.. II. nadstr., 52.3 m2, starost 19 let, cena 60.000 SIT/mesečno;
HIŠE - PRODAMO
•Šenčur, starejša kmečka hiša, tlorisa 163 m2 in gospodarsko poslopje 198 m2, na parceli 822 m2. starost 200 let, cena 24,5 mio SIT;
•	Šenčur - visokopritlična. tlorisa 132 m2 + prizidek 35 m2. na parceli 390 m 2, starost 10 let, cena 54,5 mio SIT;
•bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12« 11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT;
•	Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejša, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovan-jski objekt, staro 40 let, 28 mio SIT;
•Brezje nad Tržičem • vas Leše - starejša kmečka, na parceli 80 m2 , staro 50 let, 7 mio SIT; •bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 * 9 m2, na parceli 685 m2. stara 9 let, 74,6 mio SIT •bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša, tlorisa 2 » 70 m2 , na parceli 360 m2. novogradnja, cena 43 mio SIT;
•Golnik, IV. gradbena faza. tlorisa 3 * 100 m2. na parceli 700 m2, starost 8 let. cena 29 mio SIT;
HIŠE - ODDAMO V NAJEM:
•Trboje - dvonadstropna. I. nadstropje v celoti. 160 m2, starost 24 let, za skupino do 10 ljudi, cena 120.000 SIT/mesec;
TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS - PRODAMO
•	Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi -gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 10.847 m2 (v celoti zazidljiva, možnost dodatne izgradnje), starost gradnje: od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio SIT; POČITNIŠKI OBJEKT - PRODAMO •v Bohinjski Bistrici; enonadstropni s 27 ležišči, svojo kuhinjo; tlorisa 129 m2; na parceli velikosti 1478 m2; starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54 mio SIT
POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO
•	Kranj, Planina III., v trgovskem centru Spar, I. nadstropje, 147,30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 29.8 mio SIT;
•Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2. terasa 297 m2, starost 38 let, cena 63 mio SIT
•	Kranjska gora, IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2. star 13 let. 26 mio SIT;
•Kranj, Planina I. prodamo ali oddamo v najem, izmere 44.80 m2, star 24 let, adaptiran leta 1990, cena 9 mio SIT aH najemnina 83.600 SIT mesečno.
POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO:
•Primskovo v Kranju, dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parcsli velikosti pribl. 1000 m2; enonadstropni objekt, leto izgradnje 1980, mansarda izdelana v letu 1995, l16,5Tnio SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947.23 mio SIT; •Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2. na parceli 1010 m2, leto prenove 1962.120 mio SIT
POSL. PROSTOR: ODDAMO V NAJEM
•Čirče pri Kranju, pisarniški prostori, izmere 80 m2. stare 22 let, 112.000 SIT mesečno in skladišče 50 m2,cena 35.000,00 SIT/mesečno; •Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere pribl. 40 m2.116.500 SIT mesečno; •v bližini ceste Kranj-Škofja Loka, 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2. starost 3 leta, za pisarne ali trgovino, cena za pisarno 1.430 SIT m2, za trgovino 1.90^SIT/m2 + stroški:
•	Kranj, Planina L, oddamo ali prodamo, izmere 44.8 m2 , starost 24 let, adaptirano 1990, najem 84.000 SIT mesečno, za prodajo 9 mio SIT
PARCELA - PRODAMO
•Kranjska gora • Podkoren, v izmeri 2500 m2 , cena 14.500 SIT/m 2;
•Hrastje. za poslovni objekt. 846 m2 . komunalno opremljena, cena 22,5 mio SIT PRODAJA LASTNIH STANOVANJ V NOVOGRADNJI NA PLANINI - podrobne informacije o še prostih stanovanjih na tel. 041 647 433 • možnost ogleda na internetu; domplan.si
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVUATA ZANESUlVOST IN USPEH.
v
Prodamo hišo Kranj - Cirče. Hiša je stara 10 let, ima 160 m2 tlorisa (k + p + m). Potrebno je narediti fasado. Celotne parcele je caa 300 m2. Cena: 35 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si
n _—- [T . — -	www. toka sp.si
üi/fi)üSBl nepremičnine
pt'>mpi ^ i)ef)ienHPnit»mi
Fajfar Janez s.p.
Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka,
tel.: 04/50-60-300, 041/647-547
RADOVLJICA: Na sončni parceli, 700 m2, prodamo do lil. faze izdelano hišo, 200 m2, zanimiv razpored, kvalitetna gradnja. CENA: 31.000.000 SIT, K.R. NEPREMIČNINE, Lesce, d. o. o., Begunjskac. 2, Lesce, tel.: 041 /436-544, wvw.kr-nepremicnine.si
BLED: Prodamo 49 let staro lepo ohranjeno hišo, 210 m2, mirna lokacija, ravna in sončna parcela v izmeri 960 m2, bližina centra, možnost postavitve še ene hiše. CENA: ugodno 46.000.000 SIT, K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d. o. o.. Begunjska C. 2, Lesce, tel.: 041/436-544. vww.kr-nepremicnlne.si


. A mikeco.si
I/.____d.o.oN/
I
JESENICE: v vrstni hiši prodamo dvoinpo sobno stanovanje v pritličju, 107 m2, pred 5 leti prenovljeno (Inštalacije, lastna CK, podi) + neizdelana mansarda 107 m2, manjši vrt, parkirišče. CENA: ugodno 14.700.000 SIT, K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d. o. o., Begunjska c. 2, Lesce, tel,: 041 /436-544, vwvw.kr-nepremlcnine.si
NAKLO; 260 m2, stara 23 let, mirna lokacija, parcela 724 m2, dvostanovanjska. CENA: 38,7 mio SIT. SVET RE, d. o. o., Ljubljana,-Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000.
PREDDVOR-Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 28 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva. CENA: 36 mio SIT, SVET RE, d. o. o., Ljubljana. Enota Kranj tel.: 04/28 11 000,
ALBIS, d.o.o.
Savska cesta 34, ¥sBn\
m

z
-v

PRODAJA m DODAJA POSLOVNIH PROSTOROV VINDUSTRUSKO OBRTWI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA PVIH POSLOVNIH PROSTOROV

Podrobne Infonnacije o prostorih po tel. 041/426 898
ŠENČUR - Sajevčevo naselje; 260 m2, I. 1985, blejski jurček, ohranjeno, funkciona-no, mirna lokacija, novejše naselje, vsi priključki, parcela 510 m2, lahko dvodružln-ska, ugodno. CENA: 40 mio SIT SVET RE, d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000.
KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mlo SIT, SVET RE, d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000.
ZBIUE; 360 m2,1. 1994, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT, SVET RE. d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000.
SP BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT, SVET RE, d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj te 04/28 11 000.
Nudimo ugodne kredite do 6 lel na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit ni ovira. Tel.: 02/25-24^26. gsm 041/750-560, 041/331-991.
Prodaja vozil NUMERO UNO. Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22. 2000 Maribor
PREDDVOR - okolica; 300 m2. I, 1999, uksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mlo SIT, SVET RE, d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj,
tel.: 04/28 11 000.
'
KRANJ - Britof: stan. hiša v III. gradbeni fazi na parceli 281 m2. stan. površine 224 m2 v treh etažah, cena 19 mio SIT, primerna za poslovno dejavnost, K 3 KERN, d. o. o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
KRANJ, Vodovodni stolp - na odlični lokaciji poslovno-stan. hiša (klet, pritličje, nadstropje in Izdelana mansarda), vel. 9 * lOm, parcela 730 m2, stara 50 let, obnovljena pred 10 leti. cena 61,2 mio SIT. K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051/320 700
KRANJČANKA
www.gorenjskiglas.si
Gorenjski d o o . Zoisova \ K'arij
v
KRANJ. Sorlljevo naselje: zelo lepa vrstna hiša, klet (135 m2), pritličje (135 m2 + zimski vrt) in mansarda (80 m2), parcela 500 m2, popolnoma obnovljena leta 1997, cena 57,1 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04 202 13 53, GSM: 051/320 700
JEZERSKO: stan. Hišo, staro 40 let, vel. 12 ^ 8m, delno obnovljeno, na parceli 489 m2, v hiši se ne proda soba s sanitarijami z ločenim vhodom, cena je 22 mlo SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53, GSM: 051/320 700
DOM
nepremičnine
04/202-3.V()(). 041/333-222
4
l).imj;ma KraulK^ecr ^.p.. Slriiarjcv.i 4. Kranj
www.doni-ncpremicnine.com
BRNIK: hiša s stan. površino 120 m2, gosp. poslopje na parceli 370 m2, staro 100 let, obnovljeno 1992 leta, cena je
20.2	mlo SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53, GSM: 051/320 700
GORICE pri GOLNIKU: stan. hiša stara 43 let na parceli 729 m2, vel. 9 x 9 m, cena je
26.3	mlo SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53, GSM:
051/320 700
BRNIK: stan. hiša s površino 120 m2, z gospodarskim poslopjem na parceli 502 m2, staro 100 let, obnovljeno 1992 leta, cena je 24,8 mio, SIT K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12. Kranj, tel.: 04/202 13 53, GSM: 051/320 700
Sorica -ob cesti Podrošt-Petrovo Brdo prodamo stanovanjsko hišo z garažo, velikost zemljišča 1634 m2, primerna tudi za vikend.Objekt zgrajen teta 1977 z 110 m2 stanovanjske površine, leži na lepi mirni lokaciji. Ogrevanje ck na plin. Cena 23 mio sit. Loka nepremičnine, Fajfar Janez, s. p., tel.: 041/647-547
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA, pomoč za vse šole, priprava na maturo irv izpite. Enačba -izobraževanje, Resnlks.p., Milje67, Visoko tt 253-11 -45 ali 041 /564-991 4917
EZOTERIKA knjigi OD PREBUJENJA VE-SOUA DO PREBUJENJA ČLOVEKA in SKRIVNOST UNIVERZALNEGA ZNANJA IN VEČNE MLADOSTI ugodno prodam, ff
031/225-870	5454
KOLESA
Prodam moško, žensko, fantovsko, dekliško in otroško KOLO - ugodno. ^ 252-14-81
KUPIM
BAKER, ALUMINIJ, ROSTFREI, ALU in BA-KRENI PROFILI ter KABLI, odkupujemo in odpeljemo, plačilo takoj, g 031/711-248
Kupim leseni SOBNI WC. S 202-44-58
Kupim OPEL KOORSO CASUTRONIK ali katero podobno vozilo za invalide z avtomatskim menjalnikom ali kolo tricikelj. v 232-
65-94	5362
Kupim CEPILEC za drva. iT 040/738-830, 256-00-84	5386
Kupim ZAZIDUlVO PARCELO v okolici Škofje Loke oz. Kranja za ugodno ceno. ® 041/613-877	5412
LOKALE ODDAMO
Oddam ali prodam TRGOVSKI LOKAL 30 m2 v trgovskem centru Deteljica, Bistrica pri Tržiču, ff 041 /735-882	5366
ODDAMO poslovni prostor v KRANJU, Vrečkova 3, Planina, zgrajen 1977, površine 50 m2 in kleti površine 114 m2, cena najema pritličja: 8 EUR/m2 (1.904,80 SIT), cena najema kleti: 3 EUR/m2 (714,30 SIT) Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiv^/eisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
ODDAMO poslovni prostor v ŠKOFJI LOKI, Kapucinski trg 7, zgrajen 1977, v I. nadstropju poslovnega objekta 27 m2, cena najema: 6 EUR/m2 (1.428.60 SIT), Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
ODDAMO poslovne prostore v RADOVLJICI, Gorenjska cesta 16, prenovljene 1982, v 2. nadstropju 259,06 m2. v tretjem nadstropju 95,92 m2. cena najema: 6 EUR/m2 (1.428,60 SIT), Gorenjska banka. d. d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
ODDAMO poslovni prostor - lokal v KRANJSKI GORI, Borovška cesta 95, prenovljen 2003, v Izmeri 26,30 m2. cena najema: 7 EUR/m2 (1.666,70 SIT), Gorenjska banka, d. d., Kranj. Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
NEPREMIČNINE
«5745444. BLKi) phkši:KN{A \ :>{)
LOKALE PRODAMO
RADOVUICA: Prešernova, 23,52 m2, I. 1990, pritličje, primerno za trgovino ali mirno storitveno dejavnost, takoj vseljivo. Cena: 8.200.000,00 SIT, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, tel.: 04/537 45 16, www.alpdom.si
RADOVUICA: 50 m2. pritličje, lasten vhod, dva prostora, čajna kuhinja, sanitarije, za mimo storitveno dejavnost (trgovina, advokatura, računovodstvo ...), novogradnja, vseljivo novembra '04. Cena v aprilu: 399.910 SIT/m2, ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, 04/537 45 15, www.aipdom.si
DRUGO
▲
nepremičninska družba
loman d.o.o., Zevmkova 11. Kranj. PE Mladinska ulica 2. Kranj,
tel.: 04 236 28 90, 04 236 28 91. gsm: 041 347 323 e-maM: lonian@volja.net
LESCE, posl. cona VERIGA, prodamo posi, halo 10,28 X 10,32 m, cena 13 mlo SIT oz, po dogovoru. J&T, Šiftar J., s. p., Radovljica, tel.: 04/531 44 24, 041/703 839.
.....

>\......



«üm'k.C: i%i i ru
.Vrisna jfmrt^tim.t^
Ha skali 4, 4000 Kranj
Te^,: 04 23 63 38S GSM; 041 860 938
www.tridaneprenitcnine-ij.si
LESCE; V centru prodamo pribl. 60 let star, delno obnovljen poslovni objekt s cpri-bl.. 200 m2 up. površine. Odlična lokacija s pripadajočim večjim parkiriščem (250 m2). CENA: 59.000.000 SIT, K.R. NEPREMIČNINE, Lesce, d. o. o.. Begunjska C. 2, Lesce, tel.: 041/436-544, vww.kr-nepremicnine.sl
KI^NJ - Primskovo več poslovnih prostorov v 1. nadstropju objekta, v Izmeri od 30-150 m2, staro 4 leta, cena 142.800,00 SIT/m2, 42,7 mlo SIT, K 3 KERN, d. o. o.,
Maistrov trg 12, Kranj, te 051/320 700
202 13 53,
KRANJ: poslovna stavba (ni podkletena) v izmeri 354 m2, parcela 1.914 m2, zgrajeno delno leta 1960 In delno 1980, cena 50,0 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
KRANJ: oddamo 50 m2 v pritličju v mestnem jedru za 100.000,00 SIT, obnova pred 4 leti, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
družba za gradbeništvo, inženiring, trgovino
Stara cesta 2. 4220 Škofja Loka
ATELJE ŠKOFJA LOKA, LOKAL GORENJA VAS, STANOVANJA ŠENČUR, STANOVANJA ČRNUČE
04/51 92 600 stanovanja@sgp-tehnik.si www.sgp-tehnik.si
PRODAMO poslovni objekt v KRANJU, Prešernova ulica 6, prenovljen 1990, v izmeri 1462,49 m2, na 1184 m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 975.448,60 EUR {232.254.311,70 SIT), Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiv/eisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
PRODAMO kočo dr. Janeza Mencingerja na KOBLI, prenovljena 1989, v izmeri 349,88 m2 na 3299 m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 215.220,60 EUR (51.244.024,90 SIT), Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleivi/eisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
PRODAMO poslovni objekt v ŠKOFJI LOKI, Šolska ulica 6, zgrajen 1959, v izmeri 610,79 m2, brez zemljišča, z najemnikom, prodajna cena: 395.010,00 EUR (94.051.881,00 SIT), pripadajoče zemljišče, veliko 2153 m2, prodajna cena: 173.618,00 EUR (41.338.445,80 SIT). Gorenjska barh ka, d. d., Kranj, Bleiv/eisova cesta 1. 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
PRODAMO počitniški objekt v TERMAH ČATEŽ, zgrajen 1990, v izmeri 46,9 m2 in 45 m2 dvorišča, prodajna cena: 42.911,50 EUR (10.217.228,20 SIT), Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
PRODAMO ALI ODDAMO poslovni lokal v HRUŠICI. Hrušica 71/f, Jesenice, zgrajen 1986, skupne Izmere 63,97 m2, prodajna cena: 45.146,90 EUR (10.749.476,90 SIT), cena najema: 7 EUR/m2 (1.66,70 SIT/m2), Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
PRODAMO ALi ODDAMO triplex garažo na JESENICAH. Titova cesta 68, zgrajeno 1971, v Izmeri 11,76 m2, prodajna cena: 4.229,50 EUR (1.007.044,00 SIT), cena najema: 4 EUR/m2 (952,40 SIT), Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisova cesta 1. 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
Qlpdom
inženiring d.d
n M fi
3 O
t« •
NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE
m B
H
o s
LESTVE vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22. « 01/36-11-078	4920
Pletem po naročilu iz vaše ali svoje volne. O 57-43-156, 040/460-620	5387
PRIDELKI
Prodam nebalirano SENO in dobro uležan hlevski gnoj. Bodešče 17	5237
Ugodno prodam sadike celoletnih vrtnih debelih JAGOD in plemenske zajkle. tP 255-14-87	.	5267
Prodam 500 kg jedilnega KORMPIRJA kondor, tf 041/971-508_5348
Prodam SILAZNE BAL£ v foliji. 0 2041-271
Prodam JABOLKA idared, krmilni krompir in desire za sajenje. Jerala, Podbrezje, tt 530-66-44	5376
Prodam domače očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom. ff 041/515-867 5384
MAKLER BLCD d.o.<i
PRODAJA NEPREMKSNIN
4260 bled, IJubljmvska cesta tel: 5767-600, 041/647-974
KROMPIR jedilni desire 600 kg in krmilnega 200 kg, prodam. ® 23-10-268, 041/595-355_5392
Prodam SENO. Bukovica Đ 031/245-415
Prodam KROMPIR primeren za sajenje desire in asteriks ter krmilni krompir. H 040/522-070_^
V	Kranju prodam KORUZNO SILAŽO. IP 040/640-803	5437
Prodam preko 100 oglatih BAL SENA in OTAVE. TS 50-71-012	'5456
PODARIMO
Podarim štiri VRATNA KRILA. O 51-21-
92 0	5396
POSESTI
V	Kranju prodam 2,5 ha njive in 5 manjših parcel, skupaj cca 2 ha - gozd. v 051/302-006	4993
LANCOVO prodam večjo zazidljivo parcelo, možno tudi več manjših, v 031/451-
822_52^
Zalog pri Cerkljah - prodam zazidljivo parcelo 970 m2, sončna, mirna Izredno lepa okacija s čudovitim razgledom na Krvavec, priključki in asfalt do parcele, dokumentacija urejena, tr 041/832-982 »3izberi.«i
5307
Kupim gorsko KMETIJO - GOSPODARSKO POSLOPJE lahko v slabšem stanju, tt 040/851-555	6336
V	najem vzamem OBDELOVALNO ZEM-UO. ® 041/342-350	5449
PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom, CENA: 7,5 mio SIT. SVET RE, d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000.
KRANJ - Strahinj; 750 ali več m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu, cena: 20.000,00'SIT/m2. SVET RE. d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000.
BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega, cena: 11,9 mio SIT, SVET RE. d. o. 0.. Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000._
TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu, cena: 3.540,00 SIT/m2, SVET RE, d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000.
AMBROŽ pod KRVAVCEM - stavbna parcela za počitniško hišico 375 m2, cena 4,4 mio SIT K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53, GSM: 051/320 700
T
NEPREMIČNINE
Šiftar Jure s.p.
Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2. 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24,
041/703-839
TRŽIČ: stavbno zemljišče 8.665 m2 za poslovno dejavnost, po 21.420,00 SIT/m2, možna delitev na manjše dele, K 3 KERN, d. o. o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 04/202 13 53. GSM: 051/320 700
NAKLO: 1000 m2 stavbno zemljišče, delno v bregu, cena 14,3 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel,: 04/202 13 53. GSM: 051/320 700
Škofja Loka-Bukovščica: prodamo na lepi mirni lokaciji posestvo s starejšo kmečko hišo ter 7,1 ha zemljišča v enem delu delno gozd, delno kmetijska zemljišča. Lepa sončna lokacija.dostop urejen Informativna cena 25 mlo sit. Loka nepremičnine. Fajfar Janez, s. p.. tel.: 041/647-547
GORIĆE - LETENCE. prodamo vikend parcelo, 870 m2, prepis možen takoj. CENA: 13.145,00 SIT/m2, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj,tel.: 04/23-65-360, agentkranj.nepremicnine^net
KRANJ - HRASTJE. IND.CONA, prodamo 628 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo poslovnega objekta, lepa In ravna, vsi priključki na robu parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 17.700.000.00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel.: 04/23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
fiostilna pri Boitlus, Bernik Jožefa, s.p., Križna gora 8/A, Škofja Loka VAS VAffi u KRESOVAIME na »IIŽIII BORI dne
30.4.2004 ob 19. uri. Zabaval vas bo ansambel Tihojla. 1. maja od 11. - 20. ure igra ansambel Fantje z vasi. Odprto imamo tudi na praznični torek!
liPO VABUENII
RADOVUICA - CENTER, prodamo 2110 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo večjih stanovanjskih objektov, vsi priključki na parceli. CENA: 37.500.000,00 SIT, AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel.: 04/23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000.00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel.: 04/23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
P'Orrwt f rtftj^rprtiićrimamj
Trg Svobode 6, 4290 Tržič, Slovenija
tel.: 5964-550, 5924-300
primm.trzlc^lol.net, http://a9«nclJa-primo.$l
KRANJ - VELESOVO, prodamo 4000 m2 zazidljive parcele, izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno-stanovanjske hiše, na robu vasi, prevzem možen takoj. CENA: 90.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04/23-65-360, agentkranj.nepremlcnlne.net
PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica, ki je na robu stavbnega zemljišča. elektrika In voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel.: 04/23-80-430, 04/23-65-360. agentkranj.nepremičnine.net
ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK. prodamo 1192 m2 zazidljive parcele nahaja nad OMV-jem v Šk. Loki, predviden zazidalni načrt, sončna, ravna, prevzem možeh takoj. CENA: 24.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04/23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
nepremičnine, d.o.o.
Pod PlevM 42, Sk. Loka, tel.: 5II-04-20, Ö41/425-380
BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel.: 04/23-65-360. agentkranj. nepremičnine, net
NEPREMIČNINE
V NEPOSREDNI BLIŽINI KRANJ kupimo do 2000 m2 parcelo, ravno, sončno, ne v bližini večjih industrijskih objektov za gradnjo individualne hiše. AGENT KRANJ, Tav-čarieva ul. 22, Kranj, tet.: 04/23-65-360. agentkranj.nepremlcnine.net
POZNANSTVA
POMLADNI VETER - vabimo Gorenjke, mlajše in starejše, ki želijo spoznati novega moškegaz redno vezo ali občasna srečanja, da pokličete ff 031 /612-541 ali 031 /597-621 od 9. ure dalje, tudi ponoči, ali pišete SMS. veselimo se sodelovanja za vami!
5382
POMLADNI VETER - Gorenjka srednjih let, preprosta, želi spoznati primernega nevezanega moškega. Gospodje prosimo pokličite « 090/54-24 ali 090/54-25 (186 SIT7min) od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni tudi drugi gospodje, veseli vas bomo!
5383
RAZNO PRODAMO
Ugodno prodam žensko POROČNO OBLEKO št. 44 In PRALNI STROJ Gorenje. V 041/315-609	5049
Prodam ZAKONSKO POSTEUO, pol-kavč. elektro motor 2.6 KW 2800 obr/min. tr 041 /884-279	5352
Prodam 1000 lltersko plastično CISTERNO in dva soda 130 I. tr 051/322-848
5358
KOTEL za žganjekuho 50 I, cisterno za olje 3000 I. tr 040/249-449	5361
KROMPIR lanski uvoz, zgodnje in pozne vrste za sajenje prodam, kupim še dobro ohranjen 100 I kompresor, tr 25-71-084
5372
Za simpbolično ceno prodam ŠTEDILNIK Gorenje 2+2. dve napi in 2 otroška kolesa.
P 23-25-823_^
Prodam vrtno KOSILNICO, vhodna vrata macesnova, masivna, tr 031/378-946
5388
Petek, 30. aprila 2004
MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 33. STRAN
Prodam POLICE za tekstilno trgovino. ®
040/765-212_^
Poceni prodam veliko AGAVO. ® 514-13-
53	5416
Prodam SADIKE zimzeleni pušpan za okras ali živo mejo. Đ 051/339-785 54i8
JAGNETA za zakol in semenski krompir prodam, ff 51-88-112	5419
Prodam AVTO OLDTIMER R 10 in obža-gan les . ® 518-14-15	5421
Tri navadna rabljena VRATNA KRILA in zakonsko posteljo z jogijem prodam. ® 031/742-207	5431
Prodam KRAVO in kosilnico Bećes ze hribovit teren, ff 59-57-169	5433
TELESKOP dol. 15 m in hruševo žganje prodam. Bašelj 2, ® 031/699-145 5469
STANOVANJA
ODDAMO
Oddam 1,5 sobno STANOVANJE na Planini III. ® 041/544-667 »3lzberi.8l 5357
Planina - enosobno stanovanje 41 m2, 3. nadstropje v nizkem bloku, najemnina 60.000,00 SIT, predplačilo. Pianova.nepremičnine, Špela Škofic, s. p., Tominćeva C. 2, Stražišče, 23 15 600, 041/774 101
RADOVLJICA, center, Iss, 41 m2/l., oddamo, 52 000,00 SIT/m. Takoj vselji-vo. J&T NEPREMIČNINE, Šiftar J., s. p., Radovljica, 04/531 44 24, 041/703 839.
STANOVANJA
KUPIMO
Kupim STANOVANJE ali HISO v Kranju z bližnjo okolico. V 041 /681 -510 5244
KRANJ - okolica, kupimo več stanovanj različnih velikosti za nam že znane stranke, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04/23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - Zlato polje, nujno kupimo 2SS + 1 ali manjše 3SS, lahko tudi Gradbinčeva jama. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.; 04/23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - Šorlijevo naselje, nujno kupimo 2SS + 1, ali 3SS, bivalne površine 60 m2 ali več, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, za nam že znanega kupca, kupimo!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04/23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
STANOVANJA NAJAMEMO
KRANJ - oddamo 4 SS 87 m2 v hiši, v 8. nad., cena 83.300,00 SIT/mes, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
KRANJ - oddamo 4 SS 115 m2 v hiši, v 2. nad. (mansarda), obnova I. 91, cena 95.200,00 SIT/mes, 2-mesečna varščina, K3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
STAN, OPREMA
Prodam 6 KUHINJSKIH STOLOV 'S 041/73-92-90	5306
SPORT
Ugodno prodam nov ORBITREK PLATINUM. ® 20-41-507	5422
STORITVE
GRADBENIK REXHO d.n.o., Adergas 13, Cerklje, IZVAJA OD TEMEUEV DO STREHE, OMETI FASAD IN NOTRANJI OMETI, KAMNITE ŠKARPE, UREJANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČA, -ff 041 /589-996 329
ATRU stanovanjska zadruga, z.0.0.
ZE Ljubljana. Vojkova 63, Ljubljana
01/530 92 92,041/329 179
IHIJ
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE
KRANJ okolica, smer Škofja Loka, samostojna 2-stanovanjska, I. 1971, prib 220 m2, 10 X 11 m, parcela 901 m2, dve garaži. CK olje, tel. Koda H-206. Cena 42.000.000 SIT
RADOVLJICA hiša dvojček 280 m2 parcela 573m2 I. 1970 lepo
vzdrževana. Cena 44.840.000 SIT
k
ZA ZNANE STRANKE KUPIMO VEČ HiŠ NA GORENJSKEM IN V UUBUANt - okolica
vabljeni na: www.sz-atrij.si
Izdelava podstrešnih stanovanj in predenih sten po sistemu knauf, montaža strešnih okenj welux in polaganje laminatov, izdelujemo tudi brunarice in nadstreške. ® 51-86-055, 041/765-842, Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Poljane	3737
KROVSKO - KLEPARSKA dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji.Brežnjak Zvonko s.p., Šinkov turn39. Vodice, V 040/75-42-86	3968
Zaključna dela v gradbeništvu (knauf, fasa-derstvo, slikopleskarstvo, adaptacija stanovanj) - MAVRICA, Maja Zupane s.p.. Vrtna pot 9, Šenčur, ff 041/350-161 Gorazd, 031 /678-706 Darko_^
Imamo zidarsko in fasadersko skupino. Delamo hitro in kvalitetno, ff 041/288-473, GradbenišWo Gashi in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj	404i
MISO, s.p*
C. St. Žagarja 44, Kranj 04/232-66-12, GSM 041/681-510
www.info@miso-sp.com
* MONTAŽA IN SERVIS SENČIL: • ROLETE * ŽALUZUE' LAMELNE ZAVESE - MONTAŽA ' TALNIH " STENSKIH in * STROPNIH OBLOG
-	suhomontažna prenova oken In vrat
-	polaganje vseh vrst iaminatov, itisonov In toplih podov
• polaganje, brušenje In lakiranje vseh vrst parketov
-	montaža in servis novega oz. obstoječega pohištva
ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s.p.. Nova vas 15 a. Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste ELEKTROINSTALCIJ-SKIH DEL, g 041/760-616_^
Kompletne adaptacije stanovanj in kopalnic, vsa keramična dela, slikopleskarstvo, polaganje laminatov In ostalih oblog, ff 23-81-900, 031/379-256, Benjamin jagodic s.p.. Zlato polje 3 c, Kranj	4328
SLO - DOM zaključna dela, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešji in adaptacija stanovanj, laminati,' okna, vrata, strešna okna Velux. Pleskanje in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko s.p., Suška cesta 28, Škofja Loka, ® 513-40-83, 041/806-751_^
Izdelujemo VRTNE UTE, garaže, nadstreške, klopi in mize iz lesa. ® 041/714-781, Šoštarič & Co d.n.o.. Krakovska ulica 26, Voglje, Šenčur	4571
STROJNO
IZDELOVANJE estrihov
kiemenc. Pokopališka HK Makio
teh: 04/25 718-13 041/632-047
Klemene Vhidifnir s.p.
TLAKOVANJE dvorišč, parkirnih prostorov, kompletni izkopi, odvozi, nasipi, priprava terena za asfaltiranje ter izdelava in obnova kanalizacije. ® 202-57-69, 041/711-842, Milutin Bijelič s.p., Struževo 28, Kranj
4689
Nudimo vam MARKIZE, brez stroškov prevoza, po meri, konkurenčne cene, npr. osnovna markiza 400x195 + enostavna montaža + DDV 8,5% =89.404 SIT Role-tarstvo Berčan, Mala vas 3a, Lj.-Bežigrad, g 01/565-32-32, 041/630-700 4986
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter,s.p., Senično 7, Križe, ® 5955-170, 041/733 709, ŽALUZUE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVG KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje,- svetovanje, montaža in servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU!
5106
Projektiranje in montaža objektov po sistemu TRIMO - garaže, delavnice, poslovni prostori, prekrivanje streh.
VSA SLIKOPLESKARSKA DELA,
barvanje napuščev, kovinskih konstrukcij, barvanje fasad, izdelava Demiti^sad (Oub, Baumit).
Tel.: 031/567-374, KO. REJA. IMEX, d.0.0.. Stegne 25, Ljubljana
CENTER GLORIJA ZA DIAGNOSTIKO, PREVENTIVO IN TERAPIJO (alternativne oblike zdravljenja). Nove metode diagnostike ter nove metode za izboljšanje zdravja. Pregled in svetovanje, opravljan dr. med. znanosti. NOVE TEHNOLOGIJE d.o.o., Trdinova ul.8, Ljubljana Đ 01/23-01-245
5308
BYTYQI IN OSTALI, GRADBENIŠTVO d.n.o.. Glavni trg 14, Kranj. Izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije in novogradnje, tt 041/760-614, 20-27-031	5349
Sprejmem vsa gradbena dela z materia-om ali brez. Đ 031/442-779, Kolgeci Niha s.p., Struževo 3a, Kranj	5365
GORENISKA
www
gorenjskiglas
s I
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč. Izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tt 01/839-46-14, 041/630-751, Adrovič & comp, d.n.o., Jelovškova 10, Kamnik 5451
STANOVANJA PRODAMO
Prodam STANOVANJE v Tržiču, Trg svo-bode, 100 m2 bivalne površine, opremljeno, CK, telefon, cena po dogovoru. V 031/878-483	5192
AGENT KRANJ, d. o. o.. Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj z števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon. Na razpolago še nekaj stanovanj od 25.73 m2 do 57,26 m2. ki bodo vseljiva 30. aprila 2005. Cena za m2 znaša 1.400 EUR/m2 x prodajni tečaj BS + obvezen nakup enega parkirnega prostora 4.000 EUR x prodajni tečaj BS. Cene že vključujejo DDV {8,5 %}. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel.; 04/23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
STRAŽIŠČE, prodamo garsonjero s pripadajočim vrtom in parkiriščem, 33,38 m2, stara 40 let, pritličje, ogrevanje - elektrika, vsi priključki, brez balkona, kuhinja, vseljiva po dogovoru. CENA: 9.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj , 04/23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
KRANJ - OKOLICA, NUJNO KUPIMO VEČ GARSONJER RAZLIČNIH VELIKOSTI ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, NUJNO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04/23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje 43,70 m2, 2. nadstropje/7, staro 18 let, JV-lega, kuhinja z belo teh., balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: -13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj tel.: 04/23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - PLANINA I, prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 54,10 m2, staro 29 let, 11. nad., balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04/23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - OKOLICA, KUPIMO več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04/23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, 3. nadstropje/12., staro 30 let, balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 15.500.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04/23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
KRANJ - PLANINA 11, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 96,60 m2, pritličje, 2 x atrij, vsi priključki, staro 22 let, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04/23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah, 85,70 m2, staro 4 leta, mansarda,
vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 23.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.; 04/23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - PLANINA Iti, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom,75,40 m2, 6. nadstropje/8, staro 22 let, balkon, vsi priključki, vseljivo junija 2004. CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel.: 04/23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ, ENOSOBNO Cesta 1. maja, 36 m2, obnovljeno 2000, cena 10,9 mio SIT, NEPI, d. o. o., Škofja Loka, tel.; 041 425-
380
KRANJ Planina 11. ENOSOBNO 43 m2, staro 20 let,cena 13,5 mio SIT NEPI, d. o. o., Škofja Loka, tel.: 041/425-380
Prodamo 2-sobno stanovanje Kranj - Zlato polje - 2. nad. od štirih, Ima 46 m2, je popolnoma adaptirano z ogrevanjem na električne radiatorie. Blok je star 40 let. Cena: 14,5 mio SIT Oglaševalec: INF-ING, d. o. o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04/236-2730, 041/429-330, www.inf-ing.si.
ITD -h d.o.o.nepremičnine
Stovenskf trg 8,4000 Kronj
teiyfax:2366^70, 2366^77
GSM:041/'^5-296 E-MA/L'ltd.nepfemicfflne@ s/o(jier
PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS. DEUWIO ZANčSUlVO, HITRO IN UGODNO.
Goreniski glas, d o o., Zoisova 1, Kranj
2-sobno stanovanje - Kranj - mestno jedro, v pritličju novejše (12 let stare) večstano-vanjske hiše. Stanovanje ima 64 m2, potrebna so finalna dela. Cena: 14 mio SIT. Oglaševalec; INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730. 041-429-330, wvwv.inf-ing.si
1 - sobno atrijsko stanovanje 42,7 m2 -Kranj - Planina II. Bloki so stari 22 let. Stanovanje je popolnoma na novo renovirano. Cena: 14,5 mio SIT. Oglaševalec: INF-ING, d. o. o,, Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04/236-2730, 041/429-330, www.inf-ing.si.
ZASIP: 2 km od Bleda, novog rad nja-sed-merček. prosto še: 91,04 m2 v podpritličju, 3ss s teraso (281.680 SlT/m2) in 45,45 m2 v pritličju, Iss z balkonom (331.980 SIT/m2), vsi priključki, vselitev: julij 2004, več info na www.alpdom.si ALPDOM, d. d,, Radovljica, Cankarjeva 1, tel.: 04/537 45 15, www.alpdom.si
ZG. GORJE: 45,9 m2, večje Iss v 2, nadstropju, popolnoma obnovljeno pred 7 leti, mirna okolica, bivalna kuhinja, soba, sanitarije, etažna CK, shramba, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 SIT, ALPDOM, d. d. Radovljica, Cankarjeva 1, tel,: 04 537 45 16, wvw.alpdom.si
ZAPUŽE: 46 m2, 2ss v 2. nadstropju, I. 1999, zastekljen balkon, klet, vsi priključki, individualno ogrevanje, takoj vseljivo, vsa nova oprema. Cena: 17.000.000,00 SIT ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, tel.: 04/537 45 16, vww.alpdom.si
ZG. GORJE: 55,85 m2, večje'lss v 2. nadstropju, I. 1935, predsoba, kuhinja, soba, sanitarije, shramba, klet, drvarnica, etažna CK. Cena: 9.500.000,00 SIT ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, tel.: 04/537 45 16, www.alpdom.si
RADOVUlCA: 78,28 m2 in 79,25 m2, dve večji 2ss s kabinetom, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica. wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04, cena v apri-Iu/m2: 361.585,00 SIT, več info na wvw.atpdom.si ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, tel.: 04/537 45 15, www.alpdom.si
ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3ss v 1. nadstropju, mirna okolica, I. 1999, balkon, klet, individualno ogrevanje, delno oprerpljeno (predsoba, spalnica, kuhinja, kopalnfca).
Cena stanovanja: 24.700.000,00 SIT, oprema po dogovoru. ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, tel.:04/537 45 16, www.alpdom.si
BLED: 90 m2,4ss v 1. nadstropju, obnovljeno 1987, balkon s pogledom na grad, klet, drvamica, garaža, vrt, etažna CK, vsa oprema, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000,00 SIT -znižano ALPDOM, d. d,, Radovljica, Cankarjeva 1, tel.: 04/537 45 16, vww.alpdom.si
RADOVUlCA: 105,36 m2 in 105,91 m2, 3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, balkon, galerija, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04, cena v aprilu/m2: 361.585,00 SIT, več info na wvw.alpdom.si ALPDOM, d. d., Radovljica, Cankarjeva 1, tel.: 04/537 45 15, wv/w,alpdom.si
Stražišče, garsonjera - 35 m2, hiša 50 let, pritličje, obnovljerno, vrt. Cena 9 mio sit. Prodam. Pianova nepremičnine, Špela Škofic, s. p., Tominčeva C, 2, Stražišče tel.: 23 15 600, 041/774 1 01
ZG. GORJE, 4ss, 77,7 m2/l., obn. 1. 1935, klas. kurj., cena 12 mio. SIT, J&T NEPREMIČNINE, Šiftar J., s, p., Radovljica, tel.: 04/531 44 24, 041/703 839.
ZAPUŽE; Prodamo zelo urejeno dvosobno stanovanje v izmeri 46 m2, 11. nadst., zastekljen balkon, kvalitetno v celoti opremljeno, starost 4 leta, mirna lokacija. CENA: 16.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce, d. o. o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel.-; 041/436-544, vww.kr-nepremicnine.si
HRAŠE; V prizidku starejše obnovljene hiše prodamo v bistvu novo dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 55 m2,1. nadst, starost 4 leta, lastna CK. CENA: 12.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce. d. o. o., Be-
gunjska c. 2, Lesce, te vww.kr-nepremicnine.si
041/436-544
KRANJ - Planina II; 89 m2, trisobno. 7, nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored, blok star 23 let. CENA: 18,5 mio SIT. SVET RE, d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000.
KRANJ - Planina 1; 88 m2, 2 + 2-sobno stanovanje, 5. nadstropje, staro 26 let, po sobah parket, dva balkona, takoj vseljivo. CENA; 18,5 mio SIT SVET RE, d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000.
KRANJ - Planina lil; 88,10 m2, nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno 3-sobno stanovanje z garderobno sobo, 4, nadstropje, staro 16 let, takoj vseljivo, oprema v ceni. CENA: 22,5 mio SIT. SVET RE, d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000,
KRANJ - Drulovka; enosobno stanovanje, I. 1990, 39,29 m2, 1. nadstropje, kuhinjaz opremo lahko ostane. CENA: 13 mio SIT. SVET RE, d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000.
__9 v
TRZIC - Deteljica; enosobno stanovanje, 39,41 m2, 1, 1976, 7, nadstropje, nova kopalnica, zastekljen balkon. Hitro vseljivo. CENA: 10,6 mio SIT SVET RE, d. o. o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000.
RADOVUlCA; trisobno stanovanje. 70,22 m2,1. 2000 v celoti adaptirano, lepo ohranjeno, balkon in nadstrešek za avto. CENA: 22,4 mio SIT SVET RE, d. o. o., Ljubljana. Enota Kranj, tel.: 04/28 11 000.
Corona, d.d., Reteče 4,
4220 Škofja Loka
Vabi interesente za
NAKUP POSLOVNIH PROSTOROV
pisarniških, proizvodnih,
4
skladiščnih, primernih tudi za večje poslovne dejavnosti s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči, ter urejeno infrastrukturo
Zo dodatne informacije In dogovor o ogledu lahko pokličete po telefonu
04 5114 173 ali 04 5119 106
ZELEZNIKl; dvosobno stanovanje, brez opreme, prazno, pritličje, staro 34 let s pokritim balkonom, vsi priključki. CENA; 12 mio SIT SVET RE, d. o. o., Ljubljana, Eno-ta Kranj, tel.: 04/28 11 000._
KRANJ, Planina I - 3 SS 77,8 m2 v 1 .nad., letnik 1975, vselitev po dogovoru, cena 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051 320 700
član NZ
NEPREMIČNINE
sedaj tudi na Internetu
. „ . GSM: 041-331-886 Planina 3, Kranj
tel.: 235 1000, 041/331 886
e-mail:into@ida-nepremicnine.si
vvww.ida-nepremicnine.si
KRANJ, Planina I - 2 SS 66,6 m2 v 2.nad., obnova 1999, cena 17,9 mio SIT, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53,051/320 700_
KRANJ. Planina I - 2 SS 59.1 m2 v 5. nad., letnik 1975, prazno, cena 16,5 mio SIT. K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53. 051/ 320 700
KRANJ, Planina II - 3 SS 88,7 m2 v 7. nad., I. 82, vseljivo po dogovoru, cena 18,9 mio SIT K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.: 202 13 53, 051/320 700
KERN
NEPREMIČNINE
161:2021-353 \faX:2022-566
XD
Mais/nif irg l'^ 1000 Kranj
PREDDVOR: 3 SS 78 m2 v dveh etažah, etnik 2003. cena 18.50 mio SIT, ni provizije za kupce, K 3 KERN, d. o. o., Maistrov trg 12, Kranj, tel,: 202 13 53, 051/320 700
Škofja loka-Groharjevo naselje, prodamo 2-sobno stanovanje 57m2 4. nadstr. stolpiča, zgrajeno leta 1965, stanovanje je obnovljeno, lep razgled, z vsemi priključki. Informativna cena 17 mio sit, Loka nepremičnine Fajfar Janez, s. p:, tel.: 041/647-547
VARSTVO
Sem izkušena varuška, sprejmem pa tudi otroka, ki ima prehrambene težave. ® 041/532-826	5359
VOZILA DELI
Prodam 3 GUME 205/60 R 15 avon CR 85.. Đ 041/413-778	5379
VOZILO KUPIM
AVTO - KARAMBOLIRAN, tudi totalka, ku-pim in nudim največ, "ff 031/770-833 4319
NAJUGODNEJŠI ODKUP POŠKODOVANIH IN CELIH VOZIL OD L.95 DAUE. S 04/20-41 -168, 041 /730-939	4540
VOZILA
ODKUP RABUENIH VOZIL od 1.94 dalje. Plačilo v GOTOVINI. Uradimo prenos lastništva, Adria avto d.o.o,, Partizanska 1. Škofja Loka, (bivša vojašnica), ff 51-34-148, 041/632-577, adria.avto siol.net, www.raz-iskovalec.com/adriavto	4119
ODKUP. PRODAJA, PREPIS RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO. ® 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, AVTO KRANJ d.o.o., Savska c. 34, Kranj 4i88
Ugodno prodam CLIO 1.4 RT, 1.93, siva metalna barva, elek. paket, lepo ohranjen.
o 031/263-297 »3 izbwi.si	4696
RENAULT KANGOO 1.9 D, 1.98, rumene barve, cena po dogovoru. Đ 041/614-048
»3lzbeH.st	4800
NEPREMIČNINE REAL ESTATE
SVET ne d.o.o. EIOTA KnANi NAzonjcvA tiliCA 1 2 4 000 KKAM}
Tli: 04/2611'000 F«.; 04/2026-459
bli«<«j(.<ti;<ivVT*tt< pRf MiCKiilK .«>
www. %W T-NC pRCMicKINC.St
MITSUBISHI PAJERO 3.0, V6, dogi model, 1.90, ugodno prodam, tr 041/614-
048 »3lzberi.si	4684
PAJERO PININ 1.04, kovinsko srebrna, 3 vrata, cena 4.190.000 SIT "B 27-99-200
»3lzberi.kl	4885
Prodam CITROEN AX 1.91, 5 vrat, ravno po registraciji. ® 041/518-782 »3izb«i.»i
Ugodno prodam AUDI 3, 5 vrat, vsaopre-ma, 1.00, 1. lastnik. ® 031/827-094 »^izbwi.ti
252-30-94,
5338
Prodam CITROEN AX Allure, 1.93. električna streha, centralno daljinsko zaklepanje. metalno sive barve. ® 051/41-77-62
Prodam R 5 diesel, 1.91, s tehničnim pregledom, tr 031/716-629 »Šizberi.ii 5344
OPEL KADETT, 1.88. 1. lastnik, garažiran, 143,000 km, ugodno prodam. V 041/562-892 »3izbeH.»<	5351
|ACi Bralov Praprolnik tO, 4202 Naklo ^ Tel .'Fnx: 04/257 6052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV^^I^ROEF
TOYOTA RAV 4, 1.96, 5 vrat, met. barve, klima in ostala oprema. « 041/227-338
»3lzberi.si	5355
Ugodno prodam KIA PRIDE 1.3 i GU. 1.98, kovinsko grafitne barve. Đ 040/253-
260 »3lzberi.si	5363
Prodam AX allure 1.1 i, 1.93, CZ, el.stekla, sončna streha, 5 vrat. reg.8/04, cena 195.000. ® 23-25-823. 040/285-748
» 3 lzlMri.si	5370
Prodam POLO 1.4, 1.95, 3 vrata, redno servisiran, tt 040/744-488 »3izberi.»i
5380
Prodam ŠKODO FAVORIT LX, 1.93, 70,000 km, cena 70.000 SIT ali po dogovoru. ® 051/339-609 »3lzberi.tl 5391
Prodam RENAULT 5 campus, 1.91, cena po dogovoru. "B 031/763-600 »Sizberi.si
5400
Prodam RENAULT TWINGO, l.dec/99. ® 031 /809-301	5403
Prodam ZASTAVO 101,1.89, registrirana , cena 70.000 SIT tt 051/229-081 5409
Prodam GOLF disel 1.87, cena po dogovoru. ff 031/861-344 po 14. uri 54i4
Prodam JUGO 45, l.90rdeče barve, 82.000 km, cena 60.000 SIT ® 572-56-63_
Prodam RENAULT MEGANE 1.96. B 041/440-766 »Šlzberl-ri	5438
R 5 FIVE, 1.94, reg. 4/05. temno modra. 5 vrat, prodam. Đ 031/453-080
»3lzberi.si
5442
Prodam BMW 520 i, 24 V, 1.90, črne bar-ve. g 031/334-821 »3izberi.»i 5446
Prodam GOLF II, 1.6 JXD, 1.89. 'S 031/669-279. 041/318-357 »Sizberi.si
5447
Ugodno prodamo R5 campus 3V 1.91, R 5 five 1.96, TWINGO deART 1.03, CLIO 1.2 RL 1.96, laguna break 2.0 RXE 1.96, LAGUNA 1.6 16 V RXE 1.98, DAEWOO TICO SX 6V 1.96, ŠKODA FELICIA GLX 1.6 1.97, SAXO 1.0 199, , GOLF 1.4 TREND LINE 1.00, AX 1.0 L.97, VOLVO KARAVAN 1,99, LAGUNA GRANDTOUR 1.02. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Inf ® 281-57-11, 281-57-12 RENAULT PREŠA d.o.o. Cerklje	5452
VWGOLF 1.4 CL3V, 1. 1996; FORD ES-CORD 1,4 5V FLASH , I, 1998; SEAT CORDOBA 1,6 CLX, 1. 1995; PEUGEOT 406 1.8 KLIMA, I. 1998; SUZUKI SWIFT 1,3 GLX, I. 1999; R5 1,4, 1, 1994; FIAT BRAVA 1, 6SX, I. 1996; FIATPUNTO 1.1,1. 1999; HONDA CRV 2,0 4X4, 1. 1997; VOLVO V40 1,8 WAG. I. 1998; NISSAN ALMERA 1,4 GX. 1. 1998; NISSAN SUNNY 1,4.SLX, I. 1996; NISSAN PRIMERA 1,6 COMFORT PLUS, 1. 1999. AVTO MOČNIK, d. o. o, KRANJ, Britof 162, tel.; 20 41 696
CITROEN AX SPOT 1.0, I. 1997, rdeče barve, cena 430.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93_
PEUGEOT 307 XS 2.0Hdi gOKM^ I. 2001, 85.000 km, 1. lastnik, avtomatska klima naprava, cena 2.910.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93
RENAULT 5 FIVE, 1. 1995, modre barve, cena 300.000 sit. Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93_
Volkswagen POLO 60 SERVO, 1. 1996, cena 780.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93
T
SUZUKI BALENO WAGON 1.6, 1. 1999, bele barve, cena 1.240.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93
DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6 L.98 Cena 840.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93
KIA PRIDE 1.3,1.1999, kovinsko sive barve. cena 520.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93_
SUZUKI BALENO 1.6 GLX, modre barve, cena 1.150.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93
RENAULT 5 FIVE 1.4, I. 1994, kovinsko modre barve, cena 250.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93
CITROEN AX SPOT 1.1, 1. 1996. rdeče barve, cena 250.000 sit, Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel 04/275-93-93
TOYOTA CORROLU 1.4 Lxi, bele barve, cena 520.000 sit. Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel.: 04/275-
93-93
PEUGEOT 106 XN 5V 1.1, 1. 1994, kovinsko modre barve, 430.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel.: 04/275-93-93_
VOLKSWAGEN G0LF4 1.4 16V. 1. 2000, rdeče barve, klima, cena 1.850.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel.: 04/275-93-93
PEUGEOT 106 COCTEIL 1.0 3V L.99 modre barve, cena 900.000 sit. Avtohiša Kavčič. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel.: 04/275-93-93
VOLKSWAGEN POLO 1.0, I. 1995, modre barve, cena 650.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel.: 04/275-93-93
RENAULT CLIO 1.6 RXE. I. 1998, klima, elektro paket... tel,: 041/256-910. Avtohiša Kavčič. Milje 45. 4212 Visoko pri Kranju, tel.: 04/275-93-93
'IMGLAS
Gorenjski glas, d o o . Zoisova Kranj
IZDePI.8i
IzberLsl - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO-
DELO
Novice
Šuiicn'ki
IMMl ^^r^ VESTNIK esEsiij^mcjLAs Me
novice
Goreniski glas. d o o , Zoisova 1, Kranj

-'ir
-
GORENJSKI GLAS • 34. STRAN
KRIŽANKA / info@g-glas.si
Petek, 30. aprila 2004
N/

N A R E D
SAM
NAREDI SAM - OBLČ, D.0.0. ULICA MIRKA VADNOVA 14 SLOVENIJA, 4000 KRANJ TEL: 00386 (0)4 201 50 30 FAX: 00386 (0)4 201 50 42 E-POŠTA: oblc@s5.net
PZDELAVA
NOTRANJE OPREME
PO NAROČILU
KUHINJE DNEVNE SOBE
OTROŠKE SOBE POSLOVNI OBJEKTI HOTELSKA OPREMA HOBBY PROGRAM
1.	nagrada:
nakup v vrednosti 10.000 sit
2.	nagrada:
nakup v vrednosti 7.000 sit
3.	nagrada:
nakup v vrednosti 5.000 sit
Tri nagrade poklanja Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede. 12. maja 2004, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.
Rezultati nagradne križanke VRTNARMA ČEBUU iz VoMega:
1.	nagrada: nakup v vredno-
sti 5.000 SIT prejme MIRKO KRČ, Podbrezje 223.
4202 Naklo
2.	nagrada: nakup v vredno-
sti 3.000 SIT prejme ANTONIJA MRAK,
Cesta na Brdo 57. 4000 Kranj
3.	nagrada: nakup v vredno-
sti 2.000 SIT prejme
ALEKSANDRA VRŠNIK,
Gregorčičeva 34, 4000 Kranj
Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo; MARIJA PLESTENJAK, Trata
24, 4220 Škofja Loka; MILENA KRESE, Srednja vas 97/a, 4267 Srednja vas v Bohinju; DARKO ERŽEN, Jelovška 35a, 4260 Bled
Vsem nagrajencem iskrene
čestitke!
m
UUBEZEN-SKI SESTANEK, RANDI
NAŠ RA-PERSKI GLASBENIK
DRAGONEC, MADRIGAL. PASADENA, TRASANT, TRENČKOT
20
NEMŠKA SMUČARKA (MARTINA)
POKOJNIK
GRABEN
DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO
31
MOZO-UAVOST
GROBO DOMAČE SUKNO
ALAIN DELON
NASELJE
PRI TRŽIČU
VETRNI JOPIČ S KAPUCO
OBRATZA LAKIRANJE
6
LUKAV ALŽIRUI
28
AMERIŠKA KUKAVICA
25
KOŠČEK SUKANCA
IGRALKA IVANIČ
MESTNA ČETRT v LOS ANGELESU
UPANJE
15
MESTO v NIGERUI
LUKAV JEMNU
NAŠA PEVKA (I. T.)
RAZISKOVALNA KUPOU
KRAU ŽIVALI
MOŠKI DEŽNI PLAŠČ S PASOM
FIGURA
BESEDNI NAGLAS. OSTRIVEC
32
NOVI SVET
ANDREJ CAPUDER
FEVDALNI PODLOŽNIK
13
SLONOV ČEKAN
PRIZORIŠČE F-1 V BELGIJI
23
SKUPINA TREH PEVCEV
IME PISA-TEUlCE VAŠTE
OTAKAR
OBER
IGOR TORKAR
OLEG VIDOV
7
PREBIVALEC IRAKA
IZADORA
30
DODATNO PLAČILO OB ZAPITKU
INDUSKO BRENKALO
1
TEMNI DEL DNEVA
ŽIVAL S ČLENASTIM TELESOM
16
TIRAŽA REVIJE
REČICA IN KRAJ PRI DOMŽALAH
GOVORNIŠKI PROSTOR
PRILOGA DELA ZA ŽRNSKE
10
PEVKA PRODNIK
21
BIVŠI ATLET STEKIČ
SREDOZ
OKRASNA
RASTLINA
PARNI ORGAN VIDA
24
OGREVALNA NAPRAVA
18
NAOČNIKI
STAVBA ZA HRAMBO ŽITA
HRVAŠKI PETROL
ZANKA, NASTAVA
NAŠ IGRALEC (BORIS)
8
ČASL RADO
29
GUSBILO S STRUNAMI
NEMŠKI FILOZOF (LORENZ)
MERA ZA GLASBENI RITEM
ATLETSKA DISCIPLINA
KRATKO ŽENSKO OGRINJALO
VOJAŠKA STOPNJA
POVRŠIN-SKAMERA
DRŽAVNIK
(ZET-BEGOVIČ
14
ŽENSKI ČEVEUZ VISOKO PETKO
IZDA-JATiU MENICE
27
9
PEVEC PLESTENJAK
ARTHUR
26
1	2	3	4	5	6	7	! 8
g	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22 !	23	24
25	26	27	28	29	30	31	32
5
Petek, 30. aprila 2004
MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 35. STRAN
ZAPOSLIMO
VOZNIKA C ali C in E kategorije v mednarodnem transportu redno zaposlimo. ® 041/614-722. Vrba d.o.o., Struževo 4, Kranj	4229
Zaposlimo MIZARJA in MONTERJA oken. ® 25-26-111, Boštic Janez s.p., Zg. Brnik 17, Cerklje »Qiiberi.*!_
Redno zaposlimo AVTOKLEPARJA. ® 041/614-722, Vrba d.o.o., Struževo 4, Kranj » 3 Izberi.»!	4945
Zaposlimo STROJNIKA težke gradbene mehanizacije, ff 041/33-58-58, Prestor Srečo s.p., Zg. Bela 70, Preddvor
»3lxberi.»i	5015
Podjetje gabrovšek Transport d.o.o., Mala ulica 10, Horjul, takoj zaposli voznika C, E kategorije za prevoz blaga v mednarodnem prometu - EU. Inf. na « 01/541-96-00, 041/788-678 »3izberi.«i	5104
Zaposlimo mlajšega moškega, izobrazba strojna smer, bljižna okolica Škofje Loke. ff 51-34-120, Ravnihar Bojan s.p.. Kidričeva C. 9, Škofja Loka »3iiberi.«i	5108
Delo dobijo študentke med počitnicami za strežbo v dnevnem baru. ff 040/651-605, Katra bar, Podnart 42 b, Podnart
»3lzberi.>i	5135
Redno zaposlimo 4 zastopnike in vodjo skupine za prodajo novih tehničnih artiklov. Poskrbimo za uvajanje, redna izplačila in možnost napredovanje. ® 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica »3'«'»^«'	5i38
Zaposlimo ZASTOPNIKE za promocijo komercialno uspešnih artiklov. Zagotovljeno uvajanje, stimulativno plačilo, redna zaposlitev in možnost napredovanja, ff 041/668-954, 041/513-664, BIOMAG Perko k.d., Pristavška 119, Tržič_^
Zaposlimo KOMERCIALISTA za prodajo novega artikla s področja požarne varnosti. Delo s pravnimi osebami, pogoj lasten prevoz. © 041/597-350, Semago d.o.o.. Cesta na Loko 11, Tržič	5275
« >
Uspešno podjele z dolgoletno tradicijo, i ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem vrhunskih izdelkov, takoj zaposli
TRI SODELAVCE. Pisne ponudbe pošljite: JANCOHil, (U.eH itet^ 54,4294 KBtŽE.
Zaposlim simpatično DEKLE za pomoč v strežbi in PICOPEKA z izkušnjami na krušni peči. Dare Pavlin s.p., okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2, 4209 Žabnica 5287
Zaposlimo MIZARJE ali delavce vajene mizarskih del. ® 25-15-530, Sitar Jože s.p., Velesovska 20, Šenčur	ssso
Zaposlimo DEL^VKO in DEUVCA v proizvodnji, zaželjene izkušnje za delo s plastiko. Delovno mesto je na Jesenrcah. Đ 58-31-611 od 8 - 15 ure, Osterc Nevenka s.p., Grabče 16. Zg. Gorje_^
Iščemo osebo za kontrolo gostinskih lokalov in dekle za delo v strežbi. Intertrend d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor, 'S 041/692-821	5381
Zaposlimo žensko za pomoč v strežbi, tt 59-62-055, Picerija Pod gradom, Dolhar Jože s.p., Koroška c. 26, Tržič 540t
Zaposlimo delavca za upravljanje žagalne linije. « 041/624-962, Habjan & Habjan d.n.o., Lenart 20, Selca	5423
Iščemo natakarico za dopoldansko delo in natakarja -ico za popoldansko - nočno delo v klubu Hombre. ® 040/327-087, Kovačič Srečko s.p., Gerbičeva 61, Ljubljana 5424
Iščemo resnega kandidata za pomoč pri delu na terenu - urejanje in vzdrževanju vrtov. ® 041/744-207, Vrtko, Uroš gračner s.p., Gorenjska ul.38. Bled	5450
Zaposlimo izkušene šivilje za šivanje sobnih copat. « 040/980-820 od 14 do 18 ure. Naveršnik Monika s.p., Cankarjeva 16, Kranj
PICOPEKA - kuharja z izkušnjami na krušni peči in natakarja - natakarico samostojnega z izkušnjami zaposli picerija v Škofji Loki. tt 040/205-940, Rafo d.o.o., Mlakarjeva 60 a, Šenčur___
Za delo v kuhinji iščemo KUHARJA, ff 236-13-02, Pizzerija Gorenc, Stare - Hribar Mateja s.p.. Koroška 59, Kranj	5470
ZAPOSLITEV IŠČE
Narodno zabavni duo iščče delo na porokah, obletnisah, ugodno. ® 533-10-15
FRIZERKA za moške z večletno prakso iščem delo. « 041/531-251	5220
Iščem delo - likanje, pospravljanje, nega, varstvo otrok v okolici Kranja. Đ 031 /816-
089	5371
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Energetike
VINKO BOBNAR
roj. 1934
od njega smo se poslovili v sredo, 28. aprila 2004, ob 16. uri na pokopališču v Šenčuiju
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA TIRES
INSTRUKTOR MATEMATIKE išče delo. V 040/381-295	5375
Iščem delo za razne priložnosti vam Igram narodno glast^). ir 25-22-152 ali
031/582-457	5378
Iščem delo - nega starejših in bolnih ter vsa gospodinjska dela. tt 040/756-409
5402
Moški srednjih let išče kakršno koli honorarno delo na območju Gorenjske ali Ljubljane. v 070/405-463	5426
Iščem zaposlitev za dostavo blaga po Sloveniji, imam izpit B kategorije ali delo v proizvodnji. tt 070/967-908	5427
ŽIVALI
Prodam več JAGNET. B 255-10-02, 031/858-844	5091
PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. v 041/724-144	5118
JARKICE rjave 20 tednov, peteline, bika, kravo v 8. mesecu brejosti simentalka, prodam. možna dostava. Hraše 5, "ff 01/36-27-029	5134
Rjave JARKICE tek pred nesnostjo prodam. Globočnik, Letališka 14, Šenčur, ff 041/644-221	^ 5271
Prodam dve TELIČKI simentalki, stari 14 dni, g 031/738-506_^
Prodam 9 mesecev starega ŽREBETA Posavec-Norik, za zakol ali nadaljno rejo. « 051/41-77-62___^
Prodam teden dni staro TELIČKO simen-
talko. « 25-91-306, Voglje, Na vasi 14 5347
Prodam BIKCA 6 mesecev, križan in dva bikca Če. stara 14 dni, tr 031/617-833
Prodam TELIČKI simentalki in prst. ® 031/244-865_^
BIKCA ČB prodam, ff 041/882-021
5386
TELIČKO 180 kg LS/ČB prodam, cena 85.000 SIT g 514-11-14	5397,
Prodam JAGNRA. V 256-02-37
5399
Prodam bernsko planšarsko PSICKO staro 8 tednov, čistokrvno, brez rodovnika, cepljeno, v 041/782-030_^
prodam JAGNETA. IT 031/828-594 5430
Prodam KOZLIČKE stare do dva meseca. «031/570-572	5436
Prodam 5 dni staro TELIČKO simentalko in 7 dni starega ČB BIKCA. Zgo. Bitnje 41, ff 031/311-924	5441
ŽIVALI KUPIMO
Odkupujemo mlado pitano GOVEDO -krave, teleta. O 041/650-975_^
Kupim BIKCA simentalca 120-200 kg. V 041/935-596	5343
Kupim več BIKCEV simentalcev ali belgijsko plavi 150-300 kg. tr 58-01-915 5364
Kupim BIKCA simentalca 200 kg težkega.
» 041 /324-977	5395
Kupim BIKCE simentalce stare od 10 dni naprej, tr 041 /922-679	5398
Kupim BIKCA simentalca od 250 do 350 kg. ® 533-80-54	5410
Kupim BIKCA simentalca težkega od 150 do 200 kg. tt 041/821-094	5411
Kupim BIKCA simentalca, starega 3 mesece. «031/553-357	5413
Kupim BIKCA simentalca težkega od 200 do 300 kg. « 041/884-882	5425
Kupim BIKCA simentalca, starega do 12 dni. W 041/841-632	5444
Kupim TELIČKO ali BIKCA simentalca starega do 10 dni. ® 041 /503-623 5445
ZAHVALA
Bila nam je vse.
Ob nenadomestljivi izgubi sestre in tete
VERE MLEKUS
Z Bleda «
se vsi njeni zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala organizaciji Zveze borcev Bled in praporščakom, podjetju Lip Bled in pevcem okteta LIP Bled. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred. Hvaležni smo zdravnikom, sestram in tehnikom intenzivne koronarne enote internega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice za njihovo nego in topel odnos.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 99. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica
ANTONIJA PQRENTA
rojena Tonja
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, ki ste čutili z nami in nam stali ob strani ter jo pospremili na
zadnjo pot spoštljivo, z lepo mislijo v srcih.
ŽALUJOČI VSI NJENI Sv. Duh, Škofja Loka
Si v cvetju mladosti življenja bil poln, Živel za družino in ljubil svoj dom, obdobje te sreče je kratko bilo, zakaj moralo priti največje je zlo.
ZAHVALA
Zdaj mirno počivaš pri cerkvici farni, kjer zvonček ob Ave Mariji zvoni, še zvezda srebrna nad tabo bedi in lučka življenja v pozdrav ti gori.

Po hudi bolezni nas je v 39. letu zapustil naš dragi sin, brat, mož, očka in stric
JOŽE ERZEN ml
iz Rudna
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za ustna in pisno izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste občutili našo bolečino in ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot.
VSI NJEGOVI
Rudno, Hrastje, Grad na Goričkem
V SPOMIN
Sonce vzide in zaide, dan za dnem se ponovi. MITJA moj nazaj ne pride tri leta že v grobu spi. Zvon takrat v slovo ti je zapel, misel nate pa živi, sine moj.
Sreča, radost in veselje s tabo so odšli, kar mi je ostalo, je spomin na srečne dni, onkraj groba ti živiš, tam se srečamo spet mi.
NEPOZABNEMU
v
MITJU ZGALINU
iz Kranja
V nedeljo, 2. maja, je minilo tri leta, odkar naju je zapustil dragi sin in brat MITJA. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, se ga še spominjate in mu prižigate svečke.
9
Mamica in brat Sašo
Prazen je dom in prazno dvorišče,
naše oko zaman te išče,
srce je omagalo, dih je zastal,
a spomin na tebe,
dragi a ta, bo za vedno ostal.
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat,
stnc m tast
fy.
r
A
IGNACIJ HABJAN
«
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh dneh stah ob strani, nam pomagali in izrekli sožalje, darovaU cvetje in sveče. Zahvala gre tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem ter vsem, ki ste ga imeh radi, ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku in ki ga ohranjate v lepem spominu.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Selca, Sv. Lenart

Prazen je dom in prazno dvorišče, naše oko zaman te išče, ljubil si konje, dom in družino v naših srcih zapustil si bolečino.
ZAHVALA
V 67. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast. brat, svak, nečak, bratranec
ZVONE VIDIC
iz Strahiiya
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala dr. Primožičevi, patronažni sestri Vesni, vsem članom konjeniških klubov v Sloveniji, kasaški centrali. JGZ Brdu, g. Lojzetu Gorjancu za poslovilne besede, Elektru Gorenjski, Krki zdravilišča Strunjan, pevcem Vedrina, g. župniku, trobentaču, nosačem k večnemu počitku, g. Jeriču. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, v 59. letu, je ugasnilo življenje našega dragega moža, očeta, ata, sina in bratranca
Spet pomlad na tvoj vrt je prišla in čakala je, da prideš ti, sedla je na rosna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič)
JOŽETA B ETONA
p. d. Matgevčevega Joža iz Predosey
Iskrena hvala vsem, ki ste ga obiskovali v času bolezni, mu vlivah upanje in mu lajšali duševne in telesne bolečine. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom, še posebej ge. Pavli Zavri in ge. Anici Sajovic za nesebično pomoč, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, daiovali za sv. maŠe, sveče, cvetje in ga spremili na njegovo zadnjo pot. Hvala podjetju Alpetour Remont Kranj za izkazano pozornost. Besede zahvale izrekamo g. župniku Janezu Jenku za darovano sv. mašo in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Piedoselj za ganljivo petje, gasilcem in lovcem za častno spremstvo, njegovemu sošolcu in prijatelju g. Andreju Bitencu za besede slovesa, nosačem, praporščakom, trobentaču, g. Jermanu in pogrebni službi Navček. Hvala vsem, ki ste z globokim sočutjem znali prisluhniti naši bolečini, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin in ga boste ohranili v lepem spominu.
žena Darinka, hčerka Darinka, sin Tone s Polono in hčerko Veroniko, mama Marjeta,
tašča Francka in drugo sorodstvo. PredosUe, Ponova vas, Ig, Grosup^e, Ljublana, Strahiixj, Kraixj, aprila 2004
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE. Urad za meteorologijo
r>ev>hie


PETEK
od 6°C do 17 °C
SOBOTA
od 8 °C do 14 °C
NEDEUA
od 7°C do 18 -^C
R8 2B oto^. >»• piavr« prtirtui«
radlOfTbii
Danes, v petek, bo pretežno oblačno. Predvsem popoldne bodo manjše krajevne padavine, deloma plohe. Najnižje temperature bodo od 5 do 8, najvišje dnevne pa od 12 do 17 stopinj C. Jutri, v soboto, bo oblačno vreme. Občasno bodo padavine, deloma plohe. Nekoliko hladneje bo. V nedeljo pa bo spet nekaj sonca, zato bo nekoliko topleje. Popoldne je možna kakšna ploha.
Pater Niko je na tradicionalnem žegnanju motoristov in njihovih jeklenih konjičkov pri Novi Štifti vsem skupaj želel varno vožnjo po Sloveniji in svetu.
Kraiy, Nova Štifta - Praznični 27. april je že po tradiciji dan, ko pri Novi Štifti pri Ribnici pater Niko poskrbi, da motoristi iz vseh koncev Slovenije (veliko se nas je pripeljalo tudi iz Gorenjske) ob začetku nove sezone dobijo tudi cerkveni blagoslov.
"Seveda zgolj blagoslov ne zadošča, da se boste po domačih in tujih cestah vozili varno in
srečno, treba je tudi veliko zdrave pameti in razuma," je v nagovoru množici zbranih ob prilož-
v
nostni maši pri Novi Štifti dejal pater Niko, po rodu iz Kranja, sicer pa tudi sam navdušen motorist. "Ob vstopil v Evropsko skupnost marsikdo misli zgolj na to, kakšno korist bomo imeli od tega in kaj nam bo ta dala, malo pa je takih, ki mislijo, kaj

ppi m POM»iA!(o
r 97,3 MH,


RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
(04) 2022-825 (04) 2021-186 (04) 2022-222
TELEFON:
REDAKCIJA
TRŽENJE
PROGRAM
FAX:
E-pošta:
(04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE
radiokranj@radio-kranj.si
mJBOU P05LUSA
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si LADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM

Množica motoristov, med njimi tudi veliko Gorenjcev, se je v torek zbrala k žegnu pri Novi Štifti
lahko damo mi. Dati pa imamo mnogo, saj veliko znamo in imamo veliko dobre volje," je poudaril in dodal, da je potovanje z motorjem pač eden od načinov izražanja svobode in da sedaj na evropskih mejah ob prečkanju ne bo več zoprnega iskanja dokumentov, kar je v motoristični opremi dostikrat zamudno opravilo.
Motoristi so s pesmijo pospremili blagoslov, veseli pa so bili tudi nagovora enega najbolj znanih slovenskih motoristov, "puščavskega lisjaka" Mirana Stanovnika, ki si prav tako kot množica drugih, zbranih na
v
praznični torek pri Novi Štifti, želi še veliko varnih kilometrov po domačih in tujih cestah.
Vilma Stanovnik

.'T

) *
i
I
i
!
i i J
i
1 t
OBI-jev BOBER ti pripravlja veliko presenečenje; za tvoj trud in malo donnišljije te bo nagradil s posebnim darilom - pisarniškim stolom!
Zatisni oči in bobru nadeni pomladno barvno obleko, lahko pa napišeš tudi kratko zgodbico o bobru, ki je znan kot tisti z belimi zobmi in postavlja jezove na reki. Prosite očka ali mamico za pomoč, saj ste 15. in 16. maja med 15. in 17 uro vsi skupaj povabljeni v TC OBI Kranj na nagradno žrebanje [5 srečnežev vsake pol ure]. Nagrado bo podelil "BOBER" osebno.
V nagradnem žrebanju bodo sodelovali vsi otroci, ki bodo na dopisnici poslali sliko pobarvanega bobra ali zgodbico o bobru ter svoje podatke do vključno 14. maja 2004 na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4ÜÜ0 Kranj.
I
L
□
CD D
3
CD fNJ
CNJ
«
0
1 O
o:
o
O •D
UJ X
5 2
O 2
1.
KUPON
■ Ime in priimek:
!
f
I Naslov:..............
Prvomajska smuka za slovo
Krai\j - Nekatera gorenjska smučišča še pridno obratujejo, saj je bila letoši^ja zima radodarna z snegom, žal pa ne z lepim vremenom. Zadnje dni je smuka ugodna - snega je še dovolj, vreme pa je bilo sončno. V sredo, na primer, je Krvavec obiskalo okoli 400 ljudi, dan prej okoli 700.
Na Voglu zaključijo s zimsko smučarsko sezono 2. maja. Imajo še 120 centimetrov snega, naprave na smučiščih obratujejo od 9. do 16 ure, nihalka pa od 8. do 16. ure. Dnevna vozovnica stane 4.500 tolarjev, ob slabem vremenu pa tri tisoč tolarjev. Prvega maja pa boste lahko smučali še na Krvavcu in na Veliki
planini. Krvavec ima do 75 centimetrov snega in večina naprav
dela od 9. do 15. ure, krožna ka-binska žičnica pa od 8. do 17. ure - vozi na pol ure. Za dnevno vozovnico pa boste na Krvavcu odšteli Štiri tisoč tolarjev. Na Veliki planini pa imajo okoli pol metra snega, dvosedežnica obratuje od 9. do 16. ure, nihal-
ka pa od 8. do 18 ure. Ceno vozovnic so znižali za 30 odstotkov, tako da stane dnevna karta okoli dva tisoč tolarjev. Tako na Krvavcu kot na Veliki planini bodo zaključili s smučarsko sezono drugega maja.
Kdor pa ima več časa in potrpežljivosti, pa se lahko zapelje do Kanina, kjer je snega še več kot dva metra, cene kart so ugodne, od 24. aprila pa do 9. maja naprave obratujejo med 8. 30 in 14. uro, kabinska žičnica pa vozi (vsako polno uro) od 8. do 16. ure. Alenka Brun
Evropa ima pluse in minuse
Kaj ponuja Evropa Slovencem in kaj Slovenija lahko ponudi Evropi? Zakaj so nekateri za, drugi proti vstopu v Evropsko unijo? Kako gledajo na prvomajski vstop v Evropsko unijo mladi? Česa se ljudje bojijo, česa se veselijo? Kaj pričakujejo od članstva v Evropski uniji?
Nejc Bečan, Bistrica pri Tržiču: "Za za-
bodo
lahko
prišli k Sem za


« • I
poslitev boljše možnosti. Trenutno sem še študent, vendar enkrat nameravam biti dirigent, skladatelj. Večji ko je trg, če se tako izrazim, več imaš možnosti. Upam, da bo po vstopu v EU boljše, lažje. Zadnjič sem videl super karikaturo, kjer je tekst pravil nekako takole: poti nazaj ni, ali nekaj takega, za naprej pa nimamo denarja."
Lina Gantar, Stražišče:
"Fino bo, da bodo tudi drugi
nam.
vstop, ker mislim, da bo več pozitivnih kot negativnih stvari. Vendar bodo po moči pozitivne verjetno manjše, čeprav jih je več. Pa lahko bomo študirali tudi zunaj in okrog tega bodo stvari lažje."
Ela Omersa, Kranj: "Pričakovanja so velika. Kaj-pa vem. Hoteli smo se rešiti Balkana, postali samostojni, hoteli smo boljšo politiko. Sedaj gremo v EU in bomo za države EU popolni začetniki. Več možnosti za Študij bo že, vendar to pomeni, da bodo tudi drugi prišli k nam. Več bo pogleda na svet, postali bomo morda bolj strpni. Sem za vstop, ker sem po naravi optimist.
Samo ne vem pa, ali bo boljše. Mislim, da pričakovanja ne smejo biti prevelika in da stvari ne bodo veliko drugačne."
Dejan Bogataj, Kranj: "Pozitivno gledam na vstop v Evropsko unijo. Se pa seveda praznovanje prvega maja in vstop ravno pokri-jeta, tako da bo praznovanje še toliko bolj veselo."
Marija Vre-ček, Kranj: "Zelo dobra za-
deva, polna priložnosti. Vstop v Evropsko unijo bo prinesel koristi, prednosti pa seveda tudi določene slabosti. Mislim pa, da se bodo sčasoma stvari uredile."
Alenka Brun, foto: Tina Doki
I
M",'V
<