v 1 4 *A 'Pv u tl\ ■A Leto XXmM st. 71 Ljubljana, torek 30« marca i943'XXI Cena cent. 80 Upravntitvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica 9» Telefoo k. 31-22. 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva oB- ca 5 — Telefon fe. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije id inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO lihti« ritk dan razen pooedeljk. Naročnina znaia mesečno Lir 18.—v za inttffimtro vključno • »Poneddjdrim hf trom« lir 36.50. Uredništvo: Ljnbijun. Puccinijeva ulica feev. 9. Itlifnn faev. 31-22. 31-23. 31-24. _Rokopisi »e ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob> bliciri di pcovenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Violenti contrattacchi in Tunisia bazične avversaria duramente ostacolata — Intervento dei velivoli delTAsse nella Ifltta H Quartier Generale delle Forze Armate coniunica in data di 29 maržo 1943-XXI il seguente bollettino tli guerra n. 1038: Nel settore meridionale del fronte tunisino nostri violenti contrattacchi, appog-giati da mezzi oorazzati, hanno duramente ostacolato l'azione avversaria. Sotto la pressione di preponderanti forze nemiche alcuni caposaldi sono stati sgom-berati. Velivoli italiani e germanici intervenivano nella lotta; in duelli aerei cacciatori tede-sclii abbattevano due apparecchL Siloviti protinapadi v Tunisu Sovražna akcija msliio ovirana — Poseganje osnih letal v fosrfeo Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 29. marca naslednje 1038. vojno poročilo: V južnem odseku tuniškega bojišča so naši siloviti protinapadi, ki so jih podpirali oklopnl vozovi, močno ovirali sovražno akcijo. Pod pritiskom močnejših sovražnih sil so bile nekatere postojanke izpraznjene. Italijanska in nemška letala so posegala v berbo; v letalskih dvobojih So nemški lovci sestrelili dve letali. Anglosaška razočaranja v Tusifsu Stockholm, 27. marca. s. Objavljeno je bilo pismo, ki ga je general Montgomery poslal Churchillu pred začetkom zavezniške ofenzive. Pismo nedvomno kaže, kakšno težko nalogo so si naprtili Angleži in njihovi zavezniki. Montgomerv pravi v tem pismu, da je priprav* ljen na »zelo trd odpor Romme'a in da bo bitka, ki bo najsilovitejša izmed vseh, v katerih so se Angleži doslej borili, potekala z menjajočo se srečo«. Ves optimizem, ki so ga londonski krogi v tednu pred pričetkom ofenzive kazali, se je docela razblinil. Angleški vojaški strokovnjaki pišejo, da zavezniki ne bodo imeli samo opraviti z rešitvijo težavne naloge, temveč bo postal izid bitke lahko popolnoma ugoden za Os in bi pomenil pravo katastrofo za Angleže in Američane, če ne bodo postopali z največjo previdnostjo. »Dailv Mail« pi"e. da je Rotnmel vsekakor zbral v Tunisu mnogo vojakov :n potrebščin ter se popolnoma pripravil na dokončen napad zaveznikov. Vojaki Osi, dodaja list, se borijo kakor tigri. Z vsem tem London in\V ashing-ton nista računala in vse kaže, da sta se v sv o* jih računih zopet zmotila. Montgomerv je zagreli napako, da je podcenjeval sovražnika in ni videl, da bo' bitka na črti Maretha še bolj hud3 in krvava za 8. armado, kakor je bila pri El Alameinu. Major Sheppard piše v -»Dailv Heraldu« do-sJovtjo: Šele sedaj vemo, kakšne ovire so na naši poti. Marethova črta je mnogo mGČnejša, kakor so mislila naša poveljništva. B>tka bo zelo dolga in nas bo stala mnogo krvi, toda vsak neuspeh bo vsaj zdravilna lekcija za optimiste, ki preplavljajo našo državo. Civilna kesnisarsata na Siciliji m Sardiniji Rim, 28 marca. s. S Kr. dekretom z dne 23. marca so bil; pri poveljstvih na Siciliji in Sardiniji ustanovljeni komjsa-riat-; za civilne zadeve z nalogo, da vzpo-redijo civilno službo na obeh otokih z ozi-rom na vojno stanje. Za civilna komisarja sta bila imenovana prefekta Testa na Si-cjliji in Bruno na Sardiniji veljavnih pravil za zaposlevanje pohabljencev in invalidov v javnih ustanoah. Predlogi komisije so bili predloženi Duceju, ki jih je odobril in odredil, naj se takoj izvajajo. * Sm?t 17-letnega mladeniča na bsjiššu V Rimu so te dni proslavili spomin 17-letnega Oskarja Lucangelija, avantgardista in prostovoljnega člana skvadrističnega bataljona »Tevere«. Lucangeli se je narodi! v Rimu 30. novembra 1925 ter je živel v naselbini Acilia. Ze njegov oče je bil član skvadrističnega bataljona »Tevere« in ko je sodeloval kot prostovoljec v abesinski vojni, si je njegov sin želel, da bi tudi sam dorasel za orožje. Ta želja se mu je izpolnila ter je kot sedemnajstletnik odrinil na bojišče, kjer ga je zadela krogla naravnost v srce. DUCE MED SVOJIMI LETALCI i proslave ob 20 letnici ustanovitve Kr. letalstva — Visok pohvala letalcem — Torpedna letala nove konstrukcije Rim, 28. marca. s. Dvajsetletnico ustanovitve Kr. letalstva so proslavili z resnobnimi obredi na letališčih in v letalskih ustanovah. Ob obletn:ci so izobesili narodno zastavo na rimskem kapitolskem stolpu m na secatorski palači. Kr. letalstvo je stra-žilo v Beneški palači. Duce jc hotel podeliti pesebno svečanost dogodku, ki spominja na ustanovitev njegovega orožja, s svojo navzočnostjo med letalci. Ob spremstvu šefa Glavnega stana, šefa štaba Letalstva ter šefov Glavnega stana Vojske, Mornarice m Milice, podšefa Glavnega stana, podtajnika v vojnem ministrstvu in poveljnika Kr. karabinjerjev je bil Duce sprejet na nekem letalskem oporišču od podšefa Glavnega stana Letalstva ter cd generala eskadre, generala divizije in generala brig. Kr. Letalstva. Ob predp'san;h zvokih t romb in pozdravu postrojenih oddelkov je Duce najprvo pregledal častno stražo, nato so pa na letališčih dvignili njegov praper. Duce je nato v uniformi prvega maršala imperija pregledal oddelke, obsegajoče bataljone Kr. letalstva akadem/je, tečajev oficirskih gojencev, letalskih kolegijev in protiletalskih formacij. Poveljnik oddelka je podal raport. Godba Kr. letalstva je zaigrala Kraljevo koračnico in Giov'nezzo, o berem pa sta mogočno odmevala pozdrav Kralju in pozdrav Duceju. Po poklcnitvi pred zastavo letalstva, katero so za to priliko prinesli na letališče, je Duce pregledal postrojene skupine. V popolnem redu so se vrstila letala skuprne torpednih letal nove konstrukcije, pripravljene za uporabo. Duce, kateremu sta šef štaba Kr. letalstva in poveljnik skupine dajala pojasni- Mti sovjetski napadi Hude sovražnikove Izgube ob Ilmenskem In Ladoškem jezeru Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V južnem in srednjem delu vzhodne fronte so bili tudj včeraj samo krajevni boji. Severnovzhodno od Orla je bilo v odseku ene pehatne divizije izmed 8 letal, ki so v nizkem poletu napadla, sestreljenih 7, med njimi 4 letala z znanimi bojnimi letalci. Južno od Ilmenskega jezera in tudi pri Ladoškem jezeru je sovražnik zopet začel napade, ki so trajali ves včerajšnji dan. Bil je s hudimi krvavimi izgubami zavrnjen Tudi včeraj je sovražnik obnovil svoje napade na številnih mestih tuniške fronte in je bil zopet krvavo zavrnjen. V južnem Tunisu so se izjalovili sovražnikovi poskusi za obkolitev. Ob odločnem odporu in protinapadih naših gibljivo se borečih čet so nemško-italijanski oddelki v tem odseku fronte po načrtu zasedi nove postojanke. Pri napadih sovražnih letalskih sil na kraje v zasedenem zapadnem ozemlju je imelo prebivalstvo visoke izgube. Med temi napadi in ob norveški obali je sovražnik izgubil 18 letal. Oddelek nemških težkih bojnih letal je preteklo noč ponovno odvrgel na industrijski kraj Norvvich mnoge rušilne in zaži-galne bombe. Živahno delovanje nemškega letalstva Berlin, 28. marca. s. V dopolnilo k današnjemu vojnemu poročilu se doznava iz tukajšnjih vojaških krogov, da so boljševiki včeraj zopet napadli južno od Ladoškega jezera, toda samo na omejenem prostoru. Vsi poizkusi sovražnika, da bi tu vdrl v nemške črte. so se izjalovili v ognju nemških čet, ki so prešle v protinapad in zadale sovražniku krvave izgube. Glede delovanja letalstva v nekaterih odsekih vzhodne fronte se doznava iz tukajšnjih krogcv, da so skupine bombnikov včeraj na» padle s smrtonosno učinkovitostjo ofenzivne priprave sovražnika v odseku kubanskega mostišča. Izvedle so tudi uspele napade v južnem in srednjem odseku vzhodne fronte na važne vojaške objekte in oskrbovalna središča Med temi napadi so bila zadeta in porušena skladišča, železniške naprave in vlaki. Cilj novega silovitega napada iz zraka je bilo tudi mesto Batajsk in njegovo važno železniško križišče ter kolodvor v južnem odseku fronte, ki ga je letalstvo že prejšnje dni močno bombardiralo. Zaporedni valovi številnih bombnikov-strmoglavcev so sc vrstili nad poslopji, med katerimi so bili remiza za lokomotive in važna skladišča vojnih potrebščin. Zelo številne bom* be velikega in največjega kaFbra so zadele zgradbe, nad katerimi so se takoj dvignili visoki stebri dima ob oglušujočih eksplozijah. Napad je trajal skoraj dve uri in požari so bili vidni iz velike daljave. Istočasno so nemška letala zopet silovito napadla železniško križišče Svobodo, ki jo že več dni napadajo. Zadetih je bilo mnogo vlakov. Uspešna protiletalska obramba Berlina Berlin, 28. marca. s. To noč so angleški bembniki zopet teroristično napadli Berlin. Prileteli so kasno zvečer, ko se luna še ni po= kazala, v upanju, da bodo ušli nemškim nočnim lovcem. Še preden so bombe padle na Berlin, je bilo sporočeno, da je bilo zrušenih pet sovražnih bombnikov. Vsake četrt ure so potem prihajala poročila iz pristojnega vira o nadaljnjih letalskih zmagah, ki so jih dosegli nočni lovci in silovita obramba protiletalskega topništva. Prvi val sovražnih letali, ki mu je ukrepov, ki naj zagotove vestno izpolnjevanje i uspelo preleteti obrambni pas glavnega mesta Fsvlšanje pekojnin invalidnin R»m, 27. marca s. Objavljen bo zakonodajni ukrep, s katerim se po navodilih, izdanih ob 20-ietnici fašizma, določajo pravila za povišanje starostnih in invalidskih pokojnin in novi ukrepi za davkoplačevalce v svrho kritja izdatkov za to povišanje S tem ukrepom se vse starostne in invalidske pokojnine povišajo s 1. aprilom za 25%. Nadaljnji priboljšek, ki ga prinaša ta dekret, obstoja v povišanju od 300 na 500 lir in od 1000 na 1500 lir najmanjše in največje odškodnine v primerih smrti po 1. aprilu. Ukrep ne bo imel za posledico nobenih višjih dajatev v breme delavcev. Glavno breme bodo nosili delodajalci, ki bodo morali dvojno prispevati k zavarovanju za invalidnost in starost. Večina delavcev bo lahko prejela povišanje pokojnine skupno z obrokom za mesec maj. Več^a zaposlitev invalidov v javnih ustanovah Rim, 28. marca. s. V predsedništvu ministr* skega sveta se je sestala posebna komisija za proučevanje prošenj Nacionalnega združenja pohabljencev in vojnih invalidov in narodne ustanove vojnih invalidov. Prošnje predlagajo večjo zaposlitev pohabljencev in vojnih invalidov, zlasti onih iz sedanje vojne, in sicer v državni upravi in javnih zavodih Komisija je predlagala, naj se zviša od 20 na 40 odstotkov kvota podrejenih mest. ki naj se podelijo obvezno vojnim invalidom v državni upravi n v javnih zavodih. Pomožne ustam-ve s prostimi mesti, ki nimajo še predpisanega števila zaposlenih invalidov, morajo razpisat natečaje in rezervirati po zakonu pripadajoča mesta invalidom. Narodne javne ustanove naj sprejmejo v vsaki pokrajini primemo štgvilo invalidov v razmerju z ostalim osebjem, s č'mer naj se prepreči, da bi uradi v velkih mestnih središčih ne sprejeli preveč invalidov v škodo ostalih pokrajin. Komisija je predlagala tudi nekaj z zapada in juga, je samo deloma dosegel mestno področje. Sovražni piloti so se morali v vsej naglici znebiti svojega tovora bomb in se vrniti. Drugi val je bil popolnoma razpršen in pognan proti zapadu. Samo majhen odstotek sovražnih letal je lahko preletel zaporni pas in odvrgel rušilne in zažigalne bombe na biva lišča. Povzročena je bila škoda zlasti v stanovanjskih hišah. Prebivalstvo je z gasilci požrt> vovalno sodelovalo pri gašenju požarov in pri pomoči poškodovancem, da škoda ni bila prevelika. Med zadetimi poslopji so tudi bolnišnice in zgodovinska poslopja. Ni še mogočo prikazati popolno sliko škode, vendar se lahko brez nadaljnjega trdi, da to pot Angleži niso dosegli cilja, ki so si ga postavili. Odbit letalski napad na Francijo Berlin, 29. marca. s. Iz vojaškega vira se doznava da. je včeraj pozno popoldne oddelek sovražnih letal pi^eletel področji ob izlivu Seme v spremstvu lovskih letal. Nemški lovci so takoj prestregli sovražni oddelek in ga prisilili v borbo. Po doslej dospelih vesteh so nemški lovci sestrelili eno štirimotomo letalo in 6 lovskih letal tipa »Spitfire«. Sovražni oddelek je bil prisiljen odvreči iz višine svoj tevor bomb, ne da bi mogel opaziti cilje. Povzročena škoda je nepomembna. Neko drugo sovražno letalo je strmoglavilo ob zapadni francoski obali. Razen tega sta bili dve britanski lovski letali sestreljeni včeraj ob norveški obali. Žrtve boljševiškega terorja * Rim, 27. marca s. Nansenova komisija je objavila naslednje uradne podatke o tragični bilanci boljševiških žrtev v Španiji in ostalih evropskih državah: Španija: Med revolucijo L 1936 je bilo umorjenih 12 škofov ter 17.500 duhovnikov in menihov. Letonska: V enem letu je bilo ustreljenih 1355 oseb, 32.895 oseb pa je izginilo. Bile so aretirane in odpeljane. Estonska: Umorjenih je bilo 1178 oseb, deportiranih 60.911, 6000 otrok je izgubilo očeta in mater. L. 1940 je bilo obsojenih 1308 oseb, L 1941 5063 oseb, v juniju 1. 1941 je bilo vrženih v ječo 1478 oseb, 1103 osebe so bile pa aretirane. Litva: Umorjenih 1100 duhovnikov, 15.000 Litovcev je umrlo po mučenju. Od 22. do 27. junija 1941 je bilo umorjenih 5000 oseb, od 14. do 21. junija 1941 pa deportiranih 50.000 oseb. Rusija: Ceka je od 1. 1917 do 1923 ustrelila 1,761.065 ljudi in sicer 25 škofov, 1215 duhovnikov, 6575 profesorjev, 8800 zdravnikov, 54.850 oficirjev, 260.000 vojakov, 10.500 policijskih agentov, 42.000 orožnikov, 19.850 uradnikov, 344.250 izobražencev, 815.000 kmetov in 192.000 delavcev. V letih 1922-1923 je lakota zahtevala 10 milijonov smrtnih žrtev, od teh 1 milijon samo v Ukrajini. 500.000 Nemcev z Volge je bilo deportiranih v Sibirijo. Poljska: 1,800.000 ljudi je bilo odpelja-nih v Sibirijo, od teh jih je 1,400.000 izginila Turški tisk o angleškem izdajstvu Evrope Ankara, 28. marca. s. Turški tisk zelo pozorno zasleduje zadržanje londonskih političnih krogov, ki vedno bolj popuščalo spričo namer Rusije glede Evrope. Neki članek v »Ti-mesu« predlaga, naj se prepusti poiovica Evro» pe boljševiškemu vplivu. List »Vakit« piše, da bi tak članek ne presenetil, če bi izšel v moskovskem tisku, ker izraža popolnoma bodočo boljševiško politiko, ker pa je bil objavljen v Londonu, daje povod za resna razmišljanja. V bistvu uničuje vse prejšnje trditve o svobod« evropskih narodov, ki jih je izrekla Anglija. la, je pregledal celotno postno jitev. Posadke vsakega letala so stale poleg svojih letal. Duce je govoril z mnogimi vedji posadk in je stopil v ene izmed letal, kot strokovnjak pregledal naprave im orožje ter sc raz-govarjal z letalskimi specialisti, katerim je zastavljal vprašanja. Od eskadre do eskadre je med Duceje-vim pregledam odmeval pozdrav. Dolgo in podrobno je Duce pregledoval nato naslednje postrojitve letal novega tipa, ki so jih ob tej priliki zbrali na letališču. Duce je hotel, da se v njegovi nazočnosti preizkusi orožje teh letal. Izvedenih je bilo nekaj poizkusov, ki so pokazali izredno moč orožja, konstruiranega v italijanski letalski industriji. Duce se je podal pred hangarje, kjer je bil pripravljen oder, na katerega je stopil s šefom glavnega stana Kr. letalstva. Oddelke, ki so se med tem postrojili v četvero-kotu, je kratko in ponosno nagovoril. Posadke so nato v zboru zapele »G-ovinezzo« in himno Rima. Po izkazanih časteh je odšel Duce v neko opazovalnico in prisostvoval vežbam skupin in posameznih letal ter ob koncu izrekel svoje popolno zadovoljstvo. Duce je nato odšel z letališča. Oddelki so ga pozdravili s predpisanimi častmi. Potem je Duce sklical k raportu ob navzočnosti podtajnika in šefa glavnega stana Kr. letalstva letalske generale in šefe osrednjih ustanov v ministrstvu, katerim je izrazil svojo visoko pohvalo za njih delo v sedanji vojni. Nato je Duce sprejel italijanske letalske industrijce, katerim je dal navodila za delo ki naj se opravi v svrho ojačenja do mej "človeške možnosti proizvajalna sposobnost naroda na področju letalskega oboroževanja. Proslave ob 201etnici letalstva je zaključil državni podtajnk general Fougier s poveličevanjem junaških dejanj letalstva v radiu. Ovekovečenje spomina Itala Balba Ferrara, 28. marca s. Davi se je sestal v vladni palač; ob prisotnosti ministra Ci-nija odbor za počastitev padlih v Tobruku. Na seji so podrobno razpravljali o obširnem programu za razne pobude, ki se bodo postopoma izvšile za poveličevanje in ovekovečenje spomina Itala Balba. Sklenjena je bila takojšnja ustanovitev ustanove Italo Balbo, Id bo v prvem domu fer-rarskega fašizma zbrala dokumente o mnogoterem udejstvovanju Itala Balba. Poklonitev italijanskega tiska Rim, 28. marca. s. Minister za ljudsko kulturo se je cb spremstvu državnega podtajnika, direktorja za zunanji tisk, direktorja italijanskega tiska in direktorjev agencij in listov v R'mu popoldne podal v ministrstvo za letalstvo in se poklonil v svetišču junakov letalstva, ob katerem je imel častno straže odred letalcev. Ministra je sprejel podtajnik Fougier z visokimi letalskimi oficirji. Minister z ljudsko kulturo je položil velik lavorjev venec na ploščo, v kateri so vklesane imena slavnih padlih, in enak vcnec na ploščo Bruna Mu-sscljnja s posvetilom: »Brunu, imetniku zlate kolajne — italijanski novinarji.« Eksc. Polverelli in zastopniki italijanskega tiska so ostali zbranj nekaj trenutkov z dvignjeno roko in z mislijo na padle junake pred spomeniki. Kratek obred v strogo vojaškem slogu se je zaključil s pozdravom Duceju. Dopolavoro za drnSne letalcev Rim, 28. marca. s. Ob 20 letnici letalstva je Dopolavoro po nalogu PNF poslal v najmanjša in najbolj oddaljena vojna aH zasilna pristanišča junaškrm tovarišem letalskega orožja otipljiv znak misli celotnega. italijanskega naroda, predstavlja^ joč ljubko darilo in uro duhovnega odmora. Pokrajinski dopolavoristi so pod vodstvom fašističnih federacij tekmovali med seboj v najrazličnejših pobudah. Niso prirejali samo razvedrilnih manifestacij, temveč so se posvetili tudi ranjencem ter družinam padlih letalcev in sirotam letalcev ter družinam manj premožnih tovarišev letalstva, ki so na najibolj oddaljenih frontah. Organiziranih je bilo na stotine predstav. kinematografskih uprizoritev in loterij ter je bilo razdeljenih na tisoče denarnih nagrad. Fašistične žene so podarile nekemu oddelku letalstva v Genovi prapor. Trije prapori so bili darovani tudi trem oddelkom v p: krajini Taranto, kjer je pokrajinski Dopolavoro podaril med drugim tudi radijske aparate. V Goriziji so prireditve Obsegale turi velik športni nastop s sodelovanjem 200 atlet: v letalstva. V Veneziji je pokrajinski Dopc lavoro razdelil med tovariše letalce znak v spomin na proslavo 20 letnice z levom sv. Marka kot simbolom s>Se-renissime«. Za spominske slavnosti je OND dole čil nad 4 milijone lir. Na Egejskih otokih in v Grčiji se Wle prireditve posebno pomembne. Predsedni-štvo OND je zr.atno prispevalo za boljši uspeh prireditev. V krajih, kjer so nemški oddelki, so b;le prireditve, na katerih so se pobratili z veliko prisrčnostjo letalci Osi. Povsod so proslave dale povod za izkazovanje hvaležnosti in ljubezni do Duceja. Goringova poslanica Duceju Rim, 28. marca. s. Letalski general eskadre Max vitez von Tohl, nemški letalski ataše pri nemškem veleposlaništvu v Rimu, je ob spremstvu drugega letalskega atašeja izročil Duceju naslednjo poslanico: »Duce, Vaše slavno sinje orožje lahko na današnji dan s ponosom gleda na svoje 20-letno življenje. Kot pni državnik ste spoznali važnost močne letalske sile kot avtonomnega orožja ter ste napotili navdušenje in konstruktivne sile svojega naroda za uresničenje te naloge. Pod vodstvom nepozabnega prjiatelja letalskega maršala Itala Balba je bilo ustvarjeno sredstvo, ki je v viharnem zagona kmalu delalo čudeže v svetovnem letalstvu. Polet na 55.000 km podpolkovnika De Pinoda leta 1924., brzinski rekordi majorja De Bar-madija in marešala Angeli a leta 1926% poleti atlantske eskadre leta 1930. in 1932. in višinski rekord podpolkovnika Pezzlja leta 1937. so bili akcije, ki so vzbujale pozornost in so nepozabni mejniki v razvoju letalstva. Med zavzetjem Abesinlje ln v španski vojni je Vaše letalstvo dokazalo, kakšnih borbenih akcij je sposobno in kakšni Junaški duh ga preveva. V borbi za svobodo na našem kontinentu stoje fašistični letalci v zvestem bratstvu v orožju ob strani naših letalcev. Tovarištvo in skupnost v borbi, preizkušeno že v španski vojni sta dosegli zmago za zmago svojim zastavam ne se vedno znova uveljavljata v skupni borbi za naš obstoj. Dvigajoč misel k padlim junakom pozdravljam danes Vas, Duce, in vse tovariše Kr. letalstva. Vem, da njih letalski duh ne bo nikoli klonil ln bo prispeval h končni zmagi. Vaš Goring.« Nov odpor proti Rooseveltovi _ Obširno gibanje proti ponovni izvolitvi Roosevelta za predsednika Zedinjenih držav Buenos Aires, 28 marca s. V Zedinjenih državah se razvija značilen politični pokret, kj skuša posredno preprečiti zopetno izvolitev Roosevelta za predsednika republike. Pokret, ki mogočno odmeva v javnosti, hoče doseči, da bi bila predsedniška doba omejena na največ 8 let Parlamenti v 5 zveznih državah so z veliko večino glasov odobrili ustavni amandman, ki prepoveduje predsedniku republike zopetno kandidaturo po dveh štiriletnih dobah pred-sednikovanja v Beli hiši. O predlogu bosta sklepala tudi parlamenta v Visconsinu in Nebraski. Ko bo odobren od treh četrtin Zveznih držav, bo postal avtomatsko ustavni zakon neodvisno od odobritve kongresa. Da se to lahko zgodi, ni izključeno, kajti južne države s pretežno poljedelskimi interesi, so bile strahovito prizadete z Rooseveltovo politiko cen. V tem delu Zedinjenih držav so vedno bolj nenaklonjeni New Dealu. »Saturday Evening Post« je objavil članek guvernerja Lusia-ne, demokrata Sajonesa, ki je napadel Roosevelta in njegovo politiko, ga obdolžil nevednosti in nesposobnosti ter mu naprtil odgovornost za gospodarski in politični nered, ki vlada v državi. Nesposobni so tudi njegovi svetovalci in izvrševalci, kar še bolj stopnjuje krizo. Nered v prehrani ameriškega prebivalstva Buenos Aires, 28. marca s. Iz Washing-tona poročajo, da ni mogoče naraščajoče prehranjevalne krize rešiti niti z racioni-ranjem, ki se bo jutri pričelo, niti z ustanovitvijo prehranjevalnega ministrstva. Pri- stojni ljudje trdijo, da je nered v razdeljevanju živil glavni vzrok krize. Mnogo področij v prihodnjih tednih ne bo moglo dobiti obrokov mesa. Najbolj prizadet je New York. Vse mesarije so skoraj zaprte in mesarji pripravljajo protestno stavko proti vladi. 2.000 mesarjev je organiziralo demonstracije v Broocklinu. Demonstranti so naskočili več motornih vozil, natovorje-nih z mesom. Pomanjkanje delovnih sil v Fordovih tvornicah Buenos AireS, 28. marca, s Zastopnik Fot» dovih podjetij je sporočil vladi v Washing-tonu, da je potrebno 85.000 delavcev za obratovanje letalskih podjetij v Willewerumu Nabiranje delavstva doslej ni imek posebnega uspeha in zaradi tega podjetja še vedno niso v obratu. Uničena ameriška poŠta Buenos Aires, 28 marca. s. Ameriško mornariško ministrstvo je objavila da je bilo za» radi potopitev ladij na Atlantiku, katere so torpedirale podmornice Osi uničenih 2000 poštnih vreč za ameriške vojake v Angliji in severni Afriki, na Islandu in v Egiptu. Nad Švedsko ponesrečeno ž^ngiojjiffl letalo Stockholin, 29. marca. s. Angleško letalo, ki je včeraj priletelo nad švedske ozemlje, je strmoglavilo v bližini Ulricha-ma. Posadko, ki je zapustila letalo a padali, bo svedške vojaške oblasti internirala, Neporušno prijateljstvo med Italijo in Japonsko Pomembna svečanost v Bariju — Poslanica šefa japonskega veleposlaništva — Občudovanje za junaštvo naroda in Oboroženih sil Italije Bari, 29. marca s. Včeraj zjutraj je prispela japonska misija pod vodstvom veleposlanika Sozija, ki je zastopal japonskega poverjenika poslov. Misija je bila sprejeta s toplimi manifestacijami simpatije in vzajemnosti do močnega japonskega naroda. Gostje so se poklonili v svetišču padlih fašistov in obiskali sedež federacije borbenih fašijev ter počastili v baziliki Sv. Nikolaja padle v vojni^ in položili lavorjeve vence, nakar so odšli na te-lovadišče GILa in prisostvovali izpitu za atlete inštruktorje. Nato so se podali na Kr- univerzo »Benito Mussolini«, kjer so 9e udeležili otvoritvene slavnosti sekcije družbe prijateljev Japonske v Bariju. Zupan je prisrčno in prijateljsko pozdravil v imenu mesta zastopnike zavezniške sile. Odgovoril je veleposlaniški svetnik Oriu, ki je prečital naslednjo poslanico vodje veleposlaništva v Rimu: »V duhu sem na otvoritvi sekcije prijateljev Japonske v Bariju in ob tej priliki z veseljem prisrčno pozdravljam vse zbrane. Mislim, da je zelo pomembno, da se prav v Bariju, ki je med najvažnejšimi italijanskimi pristanišči, za promet z vzhodom, ustanavlja družba prijateljev Japonske in želim, da bi prav zaradi tega. ker se nahaja v tem mestu Italije, ki je med najbližjimi Japonski zaradi svojega zemljepisnega položaja, prispevala bolj kot katera koli k pospeševanju prijateljskih odnosov med Japonsko in Italijo v bližnji bodočnosti. Kadar Imamo v mislih družbo prijateljev Japonske, bi morda kdo menil, da so samo njegovi člani naklonjeni moji ^državi. Jaz pa mislim, da imam prav, če trdim, da vseh 55 milijonov Italijanov globoko ljubi Japonsko. Prav zaradi tega čustva Italijanov za veliki narod na vzhodu, ki je prijatelj in zaveznik, čutim okrog sebe, čeprav prebivam v Italiji šele leto dni ozračje tople in odkrite prisrčnosti, tako da imam prijeten občutek, da živim n asvoji rojstni zemlji. Ta sorodnost čustva med obema državama, je več kot naravna, če pomislimo nk številne skupne značilnosti Italije m Japonske. Obe obkroža morje, ozemlje obeh se razširja ob isti hmeridianih. oue imata gorate pokrajine in čudovite naravne lepote. Tako Italija, kakor Japonska sta mladi glede na moderno državno ureditev, obe pa imata čudovito večtisocletno zgodovino, iz katere črpata najlepše tra- Pomen za Evr$p$ Bukarešta, 27. marca. s. Ob 251etnici priključitve Besarabije k materi domovini so vs: listi ob iavili članek podpredsednika ministrskega »veta Mihaela Antonesca. Članek je bil objavljen z naslovom »Besarabija — rumunska in evroroska zemlja«. V članku pisec ugotavlja, da ima* Besarabija funkcijo ravnovesja in obrambe evropske zapadne omike Barbarske im ▼azije piše Antonescu. so se ustavile v stan Dac ji'. Ta bariera je kasneje evropskim narodom omogočila da so se združili proti vpad-nikom. 1 pa je razumela, kakšnega pomena je ru mu :a država za obrambo kontinenta Rumu-nija opravlja evropsko zgodovinsko nalogo. Po svetovni vojni leta 1918. se je Besarabija pri* družila materi domovini s svobodno odločitvijo. katero so przrale velike zapadne sile m Japonska Leta 1940 je bila Besarabiia navzlic zgodovinskim pravicam in svobodni odločitvi zopet zasedena s silovitim napadom s strani boijševiške Rusije, ki je upala, da bo lahko začela s to zasedbo izvajati svojo ekspanzijo v Evropo. Besarabija ni samo rumunska zemlja, temveč je eden izmed stebrov vsega evropskega reda. Izliv Donave in Črno morje, kjer hočemo ostati in stražiti latinsko in krščansko omiko, sta bran k srednje Evrope in središče ravnovesja v zapadni Evropi. Nofc.n zakon in nobena sila na svetu ne moreta preprečiti edinstva naroda. Rumunskemu narodu je treba pomagat! zaradi njegove važnosti v današnji in jutrišnji Evropi. Podpredsednik je nato očrtal socialni napredek romunskega naroda in omenil, da je bila leta 1918. z vojaško akcijo odpravljena komunistična anarhija, ki je ogrožala omiko zapada. Ob zaključku je prof. Antonescu govoril o sveti vojni proti boljševizmu, s katero ie bila Besarabija osvobojena. in opozoril na nemško-rumunsko bratstvo v orožju ter znova proglasil evropski značaj vojne, v kateri se bori Ru-munija in brani omiko. Trdna balgarska vera v zmago Osi Sofija, 29. marca s. Včeraj se je zaključilo 4. zasedanje Sobranja po govoru predsednika ministrskega sveta, ki se je zahvalil poslancem za sodelovanje in za zaupanje vladi med razpravljanjem o vprašanjih zunanje in notranje politike države. Predsednik skupščine Kalfov je podčrtal, da poslanci lojalno podpirajo delo vlade, zavezniki Bolgarije pa se zmagovito upirajo na bojiščih z nadčloveškimi napori in svetlim junaštvom ter branijo novo Evropo in mlade > narode, med katerimi je todi bolgarski narod. Predsednik je izrazil svoje prepričanje v končno zmago velikih in junaških zaveznikov bolgarskega naroda. Sovražnikove bedastoče Rim, 28. marca. s. »Daily Sketch« piše pod naslovom »Mussolini gleda v bodočnost«: Prva polovica njegovih spominov z naslovom »Mus-solinijevi spomini« je bila že depon rana pri nekem založništvu v Švici. Druga polovica, ki bo obsegala vojno dobo, bo sledila prvi po vojni. Gre za poslovno zadevo, za veliko vsoto denarja, katere četrtina je bik že naložena v neki banki v Bernu. Publikacija je vama investicija za Mussolini ja in njegove svojce ob kakršnem koli izidu vojne. Avtorske pravice bodo vrgle ogromno vsoto po vsem svetu. Založništvo se je obvezalo, prevesti delo v vse jezike. dicije, umetnost in kulturo, ki jim dajejo pravico do vodilne misije na zapadu, oziroma na vzhodu v svrho reorganizacije sveta na podlagi novega reda, ki naj zagotovi njima in narodom dobre volje, ki z njima sodelujejo, svetlo bodočnost Prav ti zgodovinski, zemljepisni in socialni ideali, pojasnujejo, zakaj sta oba naroda postala najboljša prijatelja, brž ko jima je zgodovina omogočila, da sta se zopet združila Popolna istovetnost idealov nas je prisilila v vojno, v kateri gre za naš obstoj. Borimo se proti skupni msovražnikom, ki nam zaman skušajo preprečiti reorganizacijo svetovne družbe na večnih temeljih pravice. Italijanski vojaki, ki se hrabro bore na afriški in vzhodni fronti, se zavedajo. da se ne bore samo za zmago Italije, temveč tudi za našo zmago. Italijanskemu borcu gre priznanje vseh nas Japoncev, priznanje, ki se najlepše izraža v spisih malih učencev naših os-nevnih šol. Naši vojaki, ki se bore na daljnjih oceanih, tudi žrtvujejo svoje življenje za zmago Italije. Več tisoč kilometrov loči Pacifik od Sredozemskega morja, toda italijanski in japonski borec, oba brata čutita, da se borita drug ob drugem, združena v skupni radosti in še bolj v skupnem žrtvovanju. Odveč je pripomniti, da so duhovne vezi, ki družijo naše vejske prav tako globoke med t!stiimi ki delajo na notranji fronti naših držav. Važna naloga članov družbe prijateljev Japonske je, da te vezi še bolj ojačijo. Zahvaljujem se Vam, ker ste hoteli spontano prevzeti to nalogo, da se ovekove-čijo odnosi med Italijo in Japonsko, dveh narodov, ki bosta deležna iste usode, in to ne sami: do skupne zmage, temveč zlasti v nrrnem času ki bo zmagi sledil. Pozdravljam italijanski narod, ki prenaša Kakor en sam mož sedanji odločilni trenutek in premaguje vse ovire ter želim vedino večjo srečo hrabremu italijanskemu orožju.« Poslanico sj> navzoči sprejel1 z ravduše-no ovacijo Japonski. Rektor Kr. univerze profesor Tosci, predsednik novega društva prijateljev Japonske, je pozdravil v imenu univerze in prečit?,! poslanico barma Alo'-si.ia, Kr. veleposlanika in predsednika osrednjega društva prijateljev Japonske. Nato je akademik Italije Eksc. Tuzzi govoril o verskem in r ©rodnem duhu Japonske ter uenkovito prikazal tesni odnos med bežji-m in človeškim, iz katerega izhajajo junaške kreposti japonskega naroda. Ob koncu so vsi vzklikali prijateljskemu naročim, trojnemu paktu in Duceju. Popoldne je jap nska misija ob spremstvu Eksc. Tuzzijia, zastopnikov oblast"' in krajevnih hie.arhov obiskala podzemeljske kraške jame v Castelli. Zvečer so se gostje udeležili nastopa policijskih agentov i.n gasilcev. za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil Hočevar Tereziji v Mali vasi, zakoncema Kožar Alojziju in Jožefi v Novem mestu in zakoncema Adlešič Antonu in Katarini v Aledšičih ob priliki rojstva dvojčkov nagrade po 600 lir. Prijave za tekme dela Ljubljana, 29. marca. Tiskovni urad Zveze borbenih fašijev v Ljubljani poroča: Rok za prijave likterskim delovnim tekmam je podaljšan do vključno 10. aprila t L Prijave sprejema obveščevalni urad na Mikloš'čevi cesti št. 22 pri Zvezi pokrajinskih delavcev. Opozorilo Bar janom Glavni odbor za obdelovanje Ljubljanskega barja v Ljubljani opozarja prebivalstvo bivajoče v bližini glavnih cdvodni-kov, potokov in jarkov, da ni dopustno odmetavanje smeti, odpadkov in nerabnega materijala v potoke in jarke na Ljubljanskem barju. a . , Vsa dela očiščevanja in trebljenja v teh jarkih estarejo brez korsti, kar ni v škodo samo barjanskim posestnikom, temveč vsega prebivalstva Ljubljane, ki je v veliki meri navezano na poljske pridelke tega področja. Glavni odbor je odločen preprečiti v bodoče tako oškodovanje javnih interesov, pri čemer pričakuje sporazumno sodelovanje vsega prebivalstva. Rdeči križ poroča V poizvedovalnem uradu Italijanskega Rdečega križa avtonomna sekcija Ljubljana, Via Ariella Rea 2*11, se naj med uradnimi urami od 8. do 12. javijo: Diz Ivan, Jevšar Zdenko, Mikulimč Rudolf. Logar Danica. Veselko Maks, svojci v. u. Zi-gena Josipa dalje Siliča Riharda iz Dolnje Lendave, Ipavca Alberta, svojci vojnih ujetnikov v Campu ccmccntTamcnto P. g. 62, P. M 3200, in osebe, ki so poslale pakete naslednjim: Velde Alojz, Sever tranc Podržaj Janez, Pajnič Ivan. Sečnik Jože. Hočevar Ivan, Boh Franc. Muster Jože Zaje Vinko Kozina Ivan, Vidic Stanislav, Vidic Anton, Fink Fianc, Marenč Martin. Rožmanc Andrej. Kasi Adolf, Zupančič Švajger Franc. Peterle Alojz Peršin Gabrijel, černič Franc Zalar Matko, Smolič Ivan. Arko Anton. Spreicer Ana. Sta-ruša Ivan, Staniša Jože, Mustar Jože Novina Franc. Gospodarstvo židje v madžarska delavni službi Budimpešta, 27. marca. s. Izvajajoč za kon o obvezni delovni službi je minister za narodno obrambo odredil mobilizacijo Židov, letnikov :906—1S18. židje bodo delali v zaledju fronte in pri deiih vojaškega značaja v državi. Potres v Grčiji Atene. 28 marca s Potresne sunke so čutili na področju Kor.nta. O škodi ni nobenih poročil. javne varnosti upravah z navedbo letnih ocen. 7. Sliko v obliki izkaznic, k; je potrjena od župana ali notarja. 8. Sleherno drugo listino, k', potrjuje študijske naslove, naslove izobrazbe, službene naslove, naslove oo karieri ali civilnih, fašističnih, aemograiskih ali drugih zaslugah, ki jih luhko predlože v svojem interesu. Kandidati, ki so častniki v posebnh rx>-iožajih ali v rezervi, morajo zaradi lesa predložiti splošn kazenski list ah potrdilo o italijanskem državljanstvu na kolkova-nem papirju in primerno legalizirano ali po datumu ne starejše od treh mesecev po objavi tega oglasa, kakor tudi zdravniško potrdilo na kolkovanem papirju za 6 lir. Čl. 1 Razpisuje se natečaj za 50 mest kapitanskega čina, 102 mesti poročniškega čina in 102 mesti podporočniškega čina častnikov zbora agentov javne varnosti. Natečaja se lahko udeleže: a) funkcijonarji javne varnosti ustreza-jočega čina, Id so rezervni častniki, borečih se edinic Kr. vojske, Kr. mornarice ali Kr. letalstva; b) aktivni častniki borečih se edinic Kr. ! vojske. Kr. mornarice. Kr. letalstva, Kr finančne straže in Kr. policijskega zbora Italijanske Afrike, ki imajo ustrezajoč čin za razpisani čin. Natečaja se lahko udeleže tudi častniki v posebnem položaju in v rezervi, ako so imeli navedeni čin v aktivni službi. Nate- j izdano od vojaškega zdravnika v aktivni u . . i i . «» "1____ _______* _ J Alrnnntl t »1 . * _ ___-__— . J MMloininri »TAinČ L*0 čajniki od b) tega člena, moraio dokazati, da so v zadnjih treh letih dosegli oceno, ki ni nižja kakor »dobro s tremi točkami« ali »odlično« in bodo morali doseči, da bodo pripuščeni k natečaju, pristanek uprave, od katere so odvisni Tako funkcijonarji javne varnosti kakor častniki pod a) in b) se lahko udeleže natečaja za priznanje neposredno višjega čina od sedanjega, ako imajo na dan tega razpisa najmanj 3 starostna leta v tem činu. Za častnike v posebnem položaju in v rezervi se triletna starostna doba nanaša na čin v aktivni službi. Čl. 2. Prošnje k udeležbi pri natečaju, ki morajo bit j napisane na kolkovanem papirju za 8 lir in opremljene z ustrezaio-čimj listmami. se morajo vložiti pri notranjem ministrstvu, generalna direkcija javne varnosti, oddelek F. a. T., v roku 90 dni po objavi tega razglasa v Službenem listu Kraljevine. Prošnje, ki jih morajo natečajniki podpisati. morajo vsebovati točno navedbo bivališča kandidatov, izjavo, da so pripravljeni v primeru imenovanja oditi kamorkoli, kakor tudi spisek priloženh listin. Čl. 3. K prošnji morajo biti priloženi naslednji dokumenti: a) kandidati v smislu čl. 1. a) 1. Prepis potrdila o vojaški službi, iz katerega izhaja njihov čin rezervnih častnikov. Ta prepis mora biti izpopolnjen s pripombami o morebitnih vojnih zaslugah. Bivši bojevniki morajo razen tega predložiti predpisano dopolnilno izjavo glede na dejansko opravljeno službo v borečih se oddelkih. 2. Prepis morebitne opravljene službe pri drugih upravah z navedbo letnih ocen. 3. Sleherno drugo listino, ki potrjuje študijske naslove, naslove o izobrazbi. službene naslove, naslove po karieri ali civilnih, fašističnih, demografskih in drugih zaslugah, ki bi jih smatrala za potrebne v svojem interesu; b) Kandidati v smislu čl. 1. b) 1. Izvleček iz krstnega lista na predpisano legali-ziranem kolkovanem papirju. 2. Potrdilo o vpisu v Narodno fašistično stranko z datumom. k; ne sme biti starejši od treh mesecev od tega razpisa. 3. Pristanek pristojnega ministrstva za pripustitev k natečaju. 4. Prepis o opravljeni vojaški službi s pripombami o morebitnih vojaških zaslugah. Bivši bojevniki morajo razen tega predložiti dopolnilno izjavo o dejansko izvršeni službi v borečih se oddelkih. 5. Potrdilo pristojne vojaške oblasti, ki potrjuje značilne letne ocene. 6. Prepis potrdila o morebitnih službah pri drugih službj in potrjeno od pristojne voiaške oblasti ter navajajoče višino kandidata in potrjujoče, da je kandidat zdrave in trdne telesne konstitucije ali brez kakršnekoli pomanjkljivosti, ki bi zmanišala telesno sposobnost za posle častnika zbora agentov javne varnosti. Uprava si pridržuje, da podvrže kandidate ponovnemu zdravnškemu pregledu in da izloči iz natečaja, ki bi ne bili priznani za telesno sposobne. Čl. 4. Natečajna komisija bo sestavljena v smislu čl. 15. zak. z dne 26. januarja 1942-XX št. 39 Komisija bo na osnovi naslovov vsakega kandidata določila vrstni red natečajnikov, ki bodo spoznani za sposobne. V primeru enakosti glasov bodo veljali predp:si o vključitvah v smislu obstoječih določb. Čl. 5. Natečajniki. ki bodo spoznani za sposobne, bodo dosegli imenovanje v čin. ki ga hočejo doseči v okviru razpoložlj.vih mest Vpisani bodo v seznam po uspehih enotnega reda po zaslugah, ki se sestavi na osnovi ocene, ki jo vsakdo izmed njih doseže pri funkcijonarjih javne varnosti, ki so že opravljali posle častnikov zbora in so vključeni v spisek častnikov v smislu čl. 12 zakona z dne 26. januarja 1942-XX št. 39. Za sposobne priznani kandidati, ki bodo presegli število razpoložljivih mest po natečaju, ne bodo pridobili nobene pravice za imenovanje na me sta. k: bi bila kasneje izpraznjena. V primeru pa, da se kandidati, ki bi na natečaju zmagali, odpovedo imenovanju, bo ministrstvo lahko poskrbelo za imenovanje sposobnih kandidatov, ki so v vrstnem redu takoj za odpoveduj očimi se natečaj-niki. Čl. 6. Častniki, ki bodo imenovani na osnovi tega natečaja, bodo imeli pravico do stalnih prejemkov in morebitne dodelitve po istem činu v orožju Kr. karabi-njerjev. Lahko se bodo zanje tudi uporabile določbe, ki se nanašajo na redno in prednostno postopanje s častniki orožja Kr. karabinjerjev. Lahko bodo povišani v čine vse do čina generalnega majorja irv spektorja po določbah čl. 5 in 6. imenovanega zakona z dne 26. januarja 1942-XX št. 39. Glede na njihovo upokojitev po prošnr ali po odredbi oblasti bodo veljale starostne in službene meje, ki so za razne čine določene v čl. 4. istega zakona. ČL 7. Notranje ministrstvo si pridržuje pravico, da odkloni udeležbo pri natečaju z neutemeljenim in nepreklicnim ukazom. Gospodarske vesti = Nadaljnje povečanje proizvodnje krompirja v Italiji. S krompirjem posajena površina se je v Italiji od leta 1916. do leta 1940. povečala od 295.000 na 389.000 ha, pridelek pa se je dvignil od 15^45i na 29.47 milijona meterskih stotov. Tudi v letu 1941. in 1942. se je površina nadalje dvigala. Za letos pa je v obdelovalnem načrtu predvideno novo povečanje posajene oouršine za 34.000 ha — Italijansko-slovaški sporazum o zavarovalnicah. Iz Bratislave poročajo, da je Slovaška sklenila z Italijo sporazum, ki urejuje položaj podružnic velikih italijanskih zavarovalnic na Slovaškem. Sporazum se nanaša na podružnice zavodov Assicu-razioni Generali. Riunione Adriatico di Si--urtš in Moldavia Generali Sicurta. = Ustanovitev italijansko-rumunske tr kovinske družbe. Z glavnico 5 milijonov lejev je bila v Bukarešti ustanovljena rumunska izvozna in uvozna d. d. »Cimpe-rom« Pri družbi sta udeležena italijanski 'n rumunsk; kapital. Podjetje se bo pečalo z uvozom italijanskih izdelkov, konfekcije tehničnega in sanitarnega materiala in kolon;alnega blaga. Izvažala pa bo v Italijo živila, usnje, lesne izdelke, mineralno olje in druge mineraije. = Iz italijanskega gospodarstva. Na glavnico, ki je bila lani povišana od 400 na 500 nvlijonov lir, bo italijanska družba Pirelli (proizvcanja izdelkov iz gumija m kablov) plačala nespremenjeno dividendo 14.2r/r- Cisti dobiček znaša za preteklo leto 64.7 mil-jcna lir (prejšnje leto 56.9). Finančna družba Pirellijevega koncema Ac-comandita Pirelli & O:, v Milanu bo pečala nespremenjeno divider do 16.o% na glavnico 36 milijonov lir. — Največja 'ta-lijan^ka elektrerniška družba Societa Edison v Milanu bo plačala 8.25% dividenoe (lam 9.25) na glavnico, k' je bila lani povišana od 1600 na 2600 milijonov lir. Cisti dobiček se je povečal na 192.8 milijona lir, (156.9), = Racionalizacija poslovanja nemških bank. Nemški strokovni list »Bank-Ar-chiv« poroča v svoji zadnji številki o napredujoči koncentraciji v nemškem bančništvu. Ta koncentracija je dovedla do tega da je število banic ob koncu leta 1942. padlo na 231 nasproti 248 v začetku leta 1938. Pri tem n:so vpoštevane banke na ozemiju, ki je bilo od začetka 1933. priključeno. Na tem ozemlju je bilo ob koncu leta 1942. 29 bank. Čeprav se je bilančna vsota vseh bank v lanskem letu ponovno povečala od 33.2 na skoro 38 milijard RM. je bilo delo izvršeno z manjšim številom uslužbencev. Leta 1938. so imele delniške banke v Nemčiji 63 222 uslužbencev; ob koncu leta 1941. je število uslužbencev skupaj z onimi, ki so vpoklicani, naraslo na " 72.187. pri čemer so vpoštevani tudi uslužbenci bank v priključenih deželah Sedaj pa se ceni število dejansko zaposlenih uslužbencev bark na 45.000. Le z da-•ekocežnimi ukrepi za racionalizacijo bančnega posVjvar.ja je uspelo zmanjšati število uslužbencev v primeri s predvojno dobo za eno četrt no, čeprav se je obseg r oslov povečal. r= Novi nemški patentni predpisj. 2e lani v juliju ie bilo z nov ini preepisi urejeno vpiašanje izumov, kj jih napravijo uslužbenci podjetja. Te dni pa ie izšla še izvršlna naredba. ki to vprašanje dokončno in pedrobno ureja. Novi nemški predpisi izhajajo iz načela, da ima zaščita izum telja predvsem namen, izpodnujati iznajdljive ljudi v interesu vsega gospodarstva. Interes gospodarstva je zaradi tega na prvem mestu pred interesom izumitelja samega, že doslej je veljal predpis, da more izumitelj svoj izum pr javitii podjetju, ki ima prednostno pravico, da ga odkupi. To velja seveda le. če je izum v zvezi s poslovanjem podjetja. Kei je pogosto težke ugotoviti, če je izum nastal na podlagi iz kušenj izumitelja v obratu ie z novo naredbo določeno, da mora vsak uslužbenec vsak izum. ki ga napravi za *asa službenih odnošajev. takoj neposredno pismeno javiti podjetju. Ker pa marsikateri izumitelj ni v stanju pravilno opisati sv0;> 'ZUin in predložiti potrebne načrte, bodo v večjih podjetj h izumitelju v pomoč posebni zaupniki izumiteljev. Glede odškodnine, ki jo dobi izumitelj, je nemški državni minstei za oboroževanje in municijo skupaj z organizacijo industrije in urada za tehniko zdal nav:dila za oceno sporazuma gledt odkupne cene, ima uslužbenec pravico ob;. niti se na sodišče. Po novi naredoi mora oodjetje prijavit: izum. če ra prevzame, ("e pa podjetje izum odkloni, ima zumiteij pravico da ea sam prijavi. V vsakem primeru pa je v patentni listini imenovan izumitelj. _ Kemiki vojnog~sp°darski ukrepi. — Nemški državni poblnščenec za usnje je zdal seznam predmetov, ki se smejo 'z-delovati i« us-ja in seznam predmetov nri katerih se sme uporabljati usnje. Uporaba usnja za predmete. Iti v seznamu niso navedeni ni dopustna. — Na kun pisalnih strojev je že od lanskeea leta dovoljen le s posebno dnvolilnico. Sedaj pa je bil zdan predpis, po katerem bodo tudi javni uradi smeli kupovati pisalne stroje le s posebnim d voljen jem, ki se 'zdaja le v izjemnih primerih. = Iz gorenjskega trg°vinskega registra Vp sana je bila tvrdka Merkur-Majdič, Pinter & Co., kovinska Industrija v Kranju (družba je pričela poslovati 1. januar-ta t 1 in se bavi s proizvodnjo in prodajo železnine, barv, tehničnih in sanitarnih naprav im gradbenega materiala; poslovodje: Rihard Bohm industrijec Milena Boh-mova rojena Majdič iz Jarš, Petka Pmter-ivši Avstriji. Del te površine se je že v lormalnih razmerah uporabljal za pridelovanje zgodnega in južnega sočivja. V se-lanji vojni se je zasteklena površina rast-i r.jakov še znatno povečala, vrhu tega pa e sedaj največji del te površine izkorišča ^ pridelovanje sočivja ker je gojitev okrasnih rastlin in cvetlic zelo omejena. J Tako je proizvodnja sočivja v rastlinjakih zelo narasla in je dnes važen činftelj pri oskrbi Nemčije z zgodnjim ln južnam sočiv- jem. = Nemški siadk°r ra Hrvatsko. Kakor je znano, ima Hrvatska samo eno tvornico slaokorja, in sicer v Osijeku. Zato je bilo na prizedevacje hrvatske vlade lani ustanovljeno novo veliko podjetje »Sladorana«, ki bo zgradilo dve novi t vernici. En3 teh tvornic bo dograjena še do konca letošnjega leta, zato podjetje že sklepa pogodbe s pridelovalci sladkorne pese. Letos računajo da bo površina posevkov sladkorne pese dosegla 17.000 ha. Navzlic temu bo letos Hrvatska še v znatni meri na^ vezana na uvoz sladkorja. Za kritje primanjkljaja b3 Nemčija dobavila Hrvatski na pediagi sporazuma potrebne količine sladkorja. Iz Zagreba poročajo, da so te dni prispele iz Nemčije prve dobave sladkorja. Hrvatska bo prejela iz Nemčije ti*-di določene količine saharina za obrtn« svrhe. = Iz hrvatskega gospodarstva. Hrvatski državni kreditni zavod, ki je bil ustanovljen v letu 1941. zaradi prevzema pos»ov bivše Državne hipotekarne banke na Hrvatskem, je v letu 1942. po izkazani bilanci zabeležil 10.8 milijona kun čistega dobička (prejšnje leto je znašala izguba 1-7 milijona kun). Dobiček se bo porabil za dotacijo skladov, ostanek pa se izplača državi = Podržavljen je paroplovnih družb ▼ Bolgariji. Bolgarski prometni minister Ra>-doslavov je predložil sobranju predlog zakona. ki predvideva likvidacijo dosedanjih paroplovnih družb v Varni in usbanov-^r/ lastne državne trgovske mornarice. Minister utemeljuje svoj predlog s tem, da se mora bolgarska trgovinska mornarica glede na obsežno obalo v Črnem tn Egejskem morju primemo izgraditi, ta izgraditev pa se ne sme prepustiti zraeebni iniciativi. = Prepoved izdelovanja predmetov iz zlata na Madžarskem. Pred dnevi smo poročali, da je madžarska vlada izdala ukrepe proti špekulaciji z zlatom im je prepovedala v zasebnem prometu kupoprodajo zlatih predmetov ki se smejo ponuditi le pooblaščenim trgovcem, ki pa so dolžni nakupi jene zlate predmete izročiti PoStm hranilnici. Ta ukrep je takoj učinkoval, ker so prijeli špekulanti ponujati zlato po nižji cer.l. Zdaj pa je madžarska vlada prepovedala še izdelovanje predmetov iz zlata < zlatnine) in prodajo takih prelmetov. = Madžarska tekstilna industrija sme izdelovati le tipizirano blago. Po italijanskem vzorcu je Madžarska že lani predpisala za določene vrste tekstilnih izdelkov tipiziran je. vendar so smeli tekstilni obrati poleg tipiziranih tkanin izdelovati tudi druge dopustne tkanine. Zaradi smotrene uoorabe razpoložljivih tekstilnih surov n pa je sedaj madžarsko industrijsko ministrstvo v sodelovanju z oskrbovalnim ministrstvom izdalo nove predpise glede tekstilne proizvodnje, ki bodo stopili v veljavo 1. aprila Od tedaj bodo smele tekstilne tvonrce izdelovati zgolj tipizirano blago, in sicer le 30 vrst raznih tkanin. = Bolgarsko notranje posojilo. Iz Sofije poročajo, da je Sobranje odobiilo načrt zakona o emisiji narodnega posojila Pri. lej priliki je finančni minister Bošilov podal zaključno poročilo o emisiji prvega velikega notranjega posojila za narodno obrambo ki je namesto prvotno predvi lenih 1.8 milijarde levov dalo 11.3 mlijarde .e-vov. Za novo posojilo ni neposredne potrebe. To posojilo ima namen absorbirati odvečno kupno moč in ustvariti finančno osnovo za bodoča velika dela. Posojilo je 5% in se bo amortiziralo v 25 letih, med tel ko traja amortizacijska do'oa prvega obrambnega posojila 15 let. Da se doseže namen posojila, to je predvsem absorbira-nje kupne moči, ima posojilo deloma prisilni značaj. Vsakdo ki ima preko 100.000 levov premoženja, bo moral vpisati 2% tega premoženja. Pri večjih premoženjih pa se ta odstotek poviša do 8%. Oprostitev premoženj :o 100.000 levov bo imela za posledico, da bo od bolgarskih kmetov pritegnjena k vpisu posojila le ena tretjina. Finančni m.(nister je še pripomnil, da se ceni bolgarsko narodno premoženje na 600 milijard levov in da bo donos posojila po računih strokovnjakov dosegel znesek 16 milijard. Za vplačilo vpisanega zneska je predviden rok 15 mesecev. To bo prvo posojilo te vrste v Bolgariji. — Bolgarski finančni minister je sobranju vrhu tega predložil zakonski načrt o izrednem kreditu 250 milijonov levov za položitev telefon~ke-oa kabla od Sofije do Ruščuka v smislu bolgarsko-rumunske pogodbe. Od Ruščuka bo kabel speljan preko projektiranega velikega železniškega mostu zaradi zveze z rumunski m telefonskim omrežjem. = Ustanovitev novčan'čne banke za Vzhodno deželo. 2e lani je nemški državni komisar za Vzhodno deželo (Ostland) izial naredbo o ustanovitvi novčanične banke za državni komisariat Vzhodne dežele. Banka bo pričela poslovati 1. apr-la t. 1. in ima svoj sedež v Rigi. Prevzela bo 16 blagajn za okupacijske marke, ki bodo spremenjene v podružnice nove banke. Zaenkrat bo banka prevzela kot svoje vse okupacijske marke na področju vzhodne ležele (v Litvi, Estonski, Letalski in Beli Rusiji), pozneje pa bo izdala lastne bankovce, ki bodo imeli enako vrednost kakor nemška marka. V Vzhodni deželi je valutno vprašanje drugače rešeno kakor v Ukrajini, kjer je že liani v juliju pričela poslovati novčanična banka za Ukrajino. Ta banka je izdala svoje bankovce, tako zvane lcarbovance v razmerju 1 rubelj = 1 karbovanec 0.10 marke. — Organizacija ostalih denarnih zavodov ▼ Vzhodni deželi je v glavnem zaključena. Denarni zavod Gemeinschaftsbank Osrtland posluje sedaj že eno leto kot bančni zavod hranilnic in centrala zadružnih kreditnih zavodov. — Zakasnitev gradnje cevovoda za nafto x Zedinjenih državah. 2e pred vstopom Zedinjenih držav v vojno so pričel' graditi cevovod za nafto iz vzhodnih držav, kjer pridobivajo nafto, v države severovzhoda, kjer se troši največ mineralnega olja. Ta cevovod bi moral biti dograjen že v lanskem februarju. Zaradi pomanjkanja materiala, zlasti cevi, pa se je gradnja zelo zavlekla in je sedaj cevovod dograjen šele v dolžini 550 km od države Texa? do države Illinois. Letos v juniju bodr- skušali cevovod podaljšati do .Philadelphije in do države New Jersey. B. Josm: Stara Ljubljana XXIV. Zanimale bodo marsikoga vojašnice in vojaki v Ljubljani pred 60 in 70 leti. — Na levem bregu Ljubljanice je bila tako zvana šempetrska vojašnica pred katero j« bil velik trg za vežbanje vojakov. Poslopje še stoji, je precej adaptirano, toda ne služi več za vojaške namene. Velik del trga je zavzelo šempetrsko župnišče. Na desnem bregu Ljubljanice v stari cukrarni so bili po preselitvi tobačne tovarne nastanjeni v poslopju vojaki. 'Nekaj vojaških oddelkov je imelo svoje shrambe in zaloge v velikih, nizkih barakah ob sedanji Jegli-čevi cesti; tudi nekaj vojakov je bilo vedno tamkaj. Ti prostori so bili znani ped imenom »Meksika«. Kolizej ob sedanji Gosposvetski cesti, last nekega Withalma iz Graza, je služil kot vojašnica še pred dobrimi 60 leti. Okoli poslopja proti železnici in Puharjevi ulici je bil prostor za vežbanje vojakov ter za jahal-nico. V sprednjem poslopju v prvem nadstropju je stanoval polkovnik. Enkrat v tednu je kcmcertirala vojaška godba pred h:šo. Vojaki so napravili zvečer mirozov, se ustavili na Gosposvetski cesti ter zaigrali več komadov. Na Rimski cesti je bila ra, dvonadstropna hiša nasproti sedanjih dr. Mundo. vih poslopij. Nastanjeni so bili tamkaj vojaki deželno-brambovskega po1 k a ter rezervisti, ki so bili vpoklicani na vojaške vaje. Hiša se je po potresu podrla ter so pozneje tamkaj sezidali znane Gorupove hiše. Na žabjeku stoji še stara hiša, kateri so rek'i Transporthaus. V tem poslopju sta bili dve stotniji vojaških lovcev, ki so imeli prav čedno ze-Br.nkasto uniformo. Komandant tega vojaškega oddelka je bil lovski kapitan. Spominjam se na te vojake prav dobro in sem prav dobro poznal tudi dva narednika, kater'm se je reklo »Oberjager«. Eden izmed njih je bil I. Pogačnik, ki je po službeni dobi postal uradnik pri zemljiški knjigi deželnega sodišča. Imel je prav lepo ženko iz iPtuja, ki je prav pridno delovala pn kuilturn h in dobrodelnih društvih. Obadva sta. že umria. Drugi narednik Stenta je postal pri okrajnem sodišču kanrlist, nazadnje pisarniški ravnatelj, ki je umrl leta 3940. v Ljubljani, star 87 let. — Vojaki lovskega polka so bili v Ljubljani zelo priljubljeni. župnik Kosti, ki je vodil šentjakobsko procesijo na Telovo, je imel pn procesiji za častno stražo vedno lovce. Dve vojašnici v Trnovem Trnovska fara je imela dve vojašnici; eno prav blizu cerkve ob obrežju Gradaščl-ce, drugo nekaj oddaljeno za cerkvijo, znano pod imenom Nušakova kasarna. V trnovskih vojašnicah so bili nastanjeni vojaki artilerijskega polka, ki so jim rekli »kanonirji«; bilo je pa tudi včasih nekaj konjenice, dragoncev in ulancev. Prav v dobrem spominu so md kanonirji; vojaki so bili večinoma veliki in so imeli visoke škornje. Poznal sem stotnika, pozneje podpolkovnika Karla plem. Kastla, ki se je po upokojitvi zanimal za Elizabetino otroško bolnico ter kot član društva marljivo deloval. Njegova vdova, hišna posestnica v Prečni ulici, še živi čila in zdrava ter je lastnica znane Ažmanove trgovine. Njegova hči Elza plem. Obereigner je priznana sli-karica in kipar'ca. Prvi pouk je dobila pn slikarju Wettachu in pri kiparju prof. MSsu. — Vojaki artilerijskega polka so se vračali proti poldnevu domov po Vegov? ulici. Močno so ropotali vozovi s kanoni in vojaki so trobentali »tra-ra-, tra.ra veliko veselje realcev, a v nejevoljo profesorjem. ker so motili pouk. — Moj sošolec Lisec, sorodnik železniškega uradnika Lisca, je znal nrav dobro z ustmi oponašati trobentanje. Nekega dne se je predrznil pri pouku prof. Stauberja z ustmi zatrobiti še potem, ko so že vojaki odšli. Sta-.logijo, marveč tudi estetiko in socir logi jo slovstva. Ettore Bignone ima za sestavo takega dela vse pogoje: poleg obsežne znanstvene izkušenosti v klasičnih jezikih in literaturah tudi pesmški čut. ki ga je pokazal % odličnimi prevodi grškh in latinskih pesnikov. Že 1. 1916 je izdal obsežno (668 str.) delo o Empedoklu, 1. 1920 je obdelal Epikura in prevedel njegove spsse, leta dni pozneje je izdal Zbirko pesnišk h prevodov »D libro d'amore della poesia gre-ea« spisal študijo o grškem epigramu in jo '»dal skupaj z izborom epigramatske grške poezije, prevedel je vsega Srfokleja in Eshila, dalje Teocritove kiile, spisal obsežno znanstveno podnetao kritično dala Imcmva „Prava ljubezen" v Drami J- I : , JU' V 1 V.I11 tt U1U Lia VJVUU " —--- )i dela! krivico piscu in njegovi literaturi. Brac-:o k: je vstopil v slovstveno življenje že leta Kdor bi presojal pomen Roberta Bracca za italijansko dramatiko po igr, »Prava ljubezen«, ki smo jo videli te dni na odru našt Drame bi co. ki je vstopil 13°4, jc bil eno izmed osrednjih 'men italijanske dramatike v ictih pred prvo svetovno vojno, ko so njegove* komedije mnogo igrali tudi na inozemskih ednh. Tega slovesa pa mu niso P' nesli komadi. kakoT je »Il pcrfetto amore«, pri nas »Prava ljubezen« marveč dela nekoliko izvirnejšega značaja in ostrejših pogledov na problematiko človeškega življenja (zlasti »La piccola fonte«. »Sperduti in buio« in »II piccolo Santo«) Po »Pravi ljubezni« bi nepoučen gledalec težki! uganil da je Bracco neposreden dedič ibsenovskih vplivov v Italiji, eden izmed predstavnikov »dramatskega psihologizma«, ki ie bli v verigi slovstvenega razvoja zadnji člen pred Pirandellovimi dramatskimi odkritji. »Prava ljubezen«, ta »d'alog v treh dejanjih«, kakor je pisec sam označil svoje delo, se ni* k. kr.r ne odlikuje po izredni izvirnosti zaplet-ljajev in ne po-bujni domiselnosti svojega sicer na zunaj duhovitega in sočnega dialoga. Človeku se zdi ob tej igri. kakor bi bil odprl star letmk humor stičnega lista in čital dovtipe, ki jih je slišal že zdavnaj. Toda Bracco je tudi v tem našel posnemovalce: spomnimo se samo pri nas uprizorjenega »Poročnega darila® (trik z avtomobilom i. pod.) Igra nas poučuje, kdaj jc ljubezen prava: takrat, ko se plamteča moška strast združi z žensko čistestjo. Bracco nas pripelje do Helen ne poročne noči po dol* gcm ovinku prvega zakona ki pa ni bil konstituiran in vdovstva ki mu Hugo le trudoma otiplje »pravo žilico«. Če ie pot spoznavanja in zbliževanja med Heleno in Hugom dramat-sko dokaj shojena (1. dejanje), če je Hugovo zapeljevanje Helene v sob: zakotnega podeželskega hotela resda zabavno, a umetniško prav nič značilno (2. dejanje), so prizori po poroki v zakonski spalnici (3. dejanje) zaradi tiste zgodbe z nevrasteničnim prvim možem tem manj prepričevalni, čim bolj se bliža igra zaključku. Priznati je treba, da je kljuo vsej ne» izvirnosti in raznim pomanjkljivostim delo zabavno in vzbuja s svojimi kdaj pa kdaj pikantnimi trenutki in z živahnim dialogom prijetno zanimanje ne preveč zahtevnega občinstva. V igri predvsem pogrešamo nekaj več notranje upravičenosti in dramatske pomembnosti, tistega, kar bi nam ostalo tudi tedaj, ko se je spustil zastor nad hotelskimi sobami ir zakonsko spalnico; tedaj, ko je minila lahkotna za» bavnost posameznih prizorov in se vprašujemo po globljem smislu vsega dogajanja. »Pravo ljubezen« je pred mnogimi leti uvedel k nam Valo B r a t i n a in jo igral s pokojno Bukšekovo; tudi sedanja uprizoritev se naslanja na Bratinov prevod in njegovo sceno prirejeno z dobrim okusom. Igralski je igra prav hvaležna, čeprav nemalo zahtevna, saj je vsa pozornost gledalcev skozi tri dejanja osredotočena na Heleno in Huga, kar bi pri količkaj slabi igri utrujalo in dolgočasilo. Dramatik, ki ume ves večeT z dvema osebama zaposliti pozornost in fantazijo poslušalcev, je polno* krven dramatik četudi ni brezpogojno izviren ter miselno in etično pomemben. In nekaj tiste čisto teatralne kvalitete je ostalo Braccu tudi v tej njegovi lažji in površnejši igri. — »Pravo ljubezen« je zrežiral Jože Kovič, in sicer v slogu zabavnega konverzacijskega komada, pri katerem je poglavitno pravilo gladek, neprisiljen potek. Dvojica, Helena in Hugo, je zasedena prav srečno: V. JuvanovainS. Jan dajeta »Pravi ljubezni« ves tisti vzgon, ki bi se brez njega igra razlezla kakor voda po pesku. Helena je prebrisana ženska, ki zapeljuje v hipu, ko se na vso moč utrjuje zoper vsakršen napad in ki preizkuša Huga z vsemi mogo» Kip trškogorske Marije Novo mesto, 27. marca. Te dni je bil prenesen v Novo mesto s Trške gore lcaimniten kip Marije, ki je tesno poveaan z zgodovino te naše lepe dolenjske romarske cerkve in važen kulturni spomenik. Kip je nastal takoj po dograditvi trškogorske cerkve okoli l. 1621. Tedaj se je končala gradnja cerkve, ki jo je dal sezidati tedanji stiški opat Jakob Reinprecht. Pri zidtarsOch delih je bila zaposlenih tudi nekaj kamnosekov, katerih naloga je bila med drugim, da izklešejo za okrasitev več figur. Tako je neki kamnosek ki je po vseh videzih sodeč izklesal za trškogorsko cerkev tudi stišk: grb. izklesal kip Marije, ki je imel svojo mesto kot aklepnik v vdolbini nad slavolokom. Vsi sklepniki so po več5 ni upodabljali groteskne moške obraze in so zanimivo delo plastike in kot taki zelo pozen odmev grotesknih obrazov, ki jih uporablja gotska umetnost na konzolah in sklepnikih. Ko so pred leti preslikavah notranjščino trškogorske cerkve, se je moral Marijin kip umakniti s svojega častcega mesta in neki Dunajčan, ki je preslikan je cerkve prevzel, ni znal najti pravega mesta za to pomembno delo. Kip sam, ki upodablja Marijo z detetom v naročju je izredino zanimiv primer še dolgo v 17. stoletju odmevajoče gotske plastike. še v tem poznem času je ohranila Madom tako značilno gotsko »S« linijo. Obleka kaže v svojem gubanju zadnje odmeve bujnega gubanja oblek v gotskem baroku. Kipar se je kajpak zelo oddalji od dekorativno fino občutenega gotskega gubanja obleke in zašel v samovoljno nerazumevajoče posnemanje. To rokodelsko posnemanje starih gotskih vziorcev kaže na kamroseka, ki se je sicer ob teh vzorcih učil, a ni doumel bistva in smisla. In prav zato ni prišel preko obrtniškega izdelka. Vseeno pa je lep zanimiv zato, ker kaže, kako dolgo se je vzdržala gotska tradicija v naših podeželskih umetniških delavnicah. ... , .. Ob tej priliki je zanimivo pojasniti tudi arhitekturo cerkve, pri kateri n: samo talni načrt posnet po gotskem, ampak uporablja stavbar tudi križni obok brez reber v prezbiteriiu jn šilasta okna tudi v baročno obokani ladji. Kako živa je bila gotska tradicija, pa morda najbolje priča umetno izdelano okrasje zvonika, ki ponavlja gotske oblike in prav tako v ometu izdelan okvir zakristijskega okna, ki ga tvorita po 1 gotska fiala na vsaki stremi. Razen Marijinega lepa je bil v kapitelj prepeljan s Trške gore tudi fragmer-.t reliefa Križanja od katerega sta ohranjena le spodnji levi del in sredina, vso dTugo pa je uničeno. Popolnoma je ohranjena klečeča Marija Magdalena, ki objemlje križ, ob njej posodica za mazila ter spodnji del ob njej stoječega sv. Janeza. Tudi ta relief očitujte iste st lake znake kakor Marija ter na gotsko draiperijo spominjaj o če gubanje obleke, ki se pri plašču Marije Magdalene zaviha v značilno obliko »ušesa« Istočasno s tem 90 prepeljali iz cerkvene hiše na Trški gori nekaj pe&rc od peči, ki je stala do nedavna v tej hiši. Peč sega prav tako še v čas postanka cerkve saj so najbrž 'stočasne s cerkvico sezidali tudi cerkveno hišo. Pečnice imajo v rel'efu izdelano podobo Marije med gir-tandami cvetja in sadja, vogalna končnica v zgornjem zaključnem vemcu peči pa predstavlja v rel'efu izdelan stiški grb. Tako Marijiin krp, kakor okrušek reliefa Križanja predstavljata za raizvoj naše kamnitne plastike v 17. stoletju izredno zanim/via in dragocena spomenika in kot taka novo obogatitev kapiteljskega lapi-darija, ki bo našel po končani restavraciji cerkve in kripte svoje častno mesto v vhodni veži kripte- Uporaba toptnambura Kakor znano, nam daje topinambur zelenje in gomolje. Zelenje žanjemo v začetku julija, in sicer kakih 50 cm od tal. To lahko storimo brez škode za gomolje, seveda, če ne ovira pozneje suša razvoja zalistnikov, ki se sicer bohotno razrastejo. Ti zbirajo zalogo za gomolje, se prično izdatno razvijati šele v drugi polovici septembra ter traja razvoj do prvih lažjih slan. Sedaj se pač sme porezati zelenje kar pri zemlji. Poletno zelenje krmimo sveže al pa listje posušimo na močnem soncu in zmanemo v drobir. Polagamo ga perutnini tako, da ga namesto otrobov mešamo med mehko krmo. Ima skoraj vrednost drobirja iz kopriv ali detelje. Štore pojedo kunci ali koze sveže ah pa tudi posušene. Jesensko zelenje težav-neje porabimo s pridom, če ni prostora za sušenje. Listje pač skušamo pokrmiti čimprej, palice pa že postavimo kje pod streho, da se suše ter jih potem zrezane pokladamo kuncem m kozam čez noč. Kdor ima večjo množino listja, ga lahko kisa. Ako je še precej zeleno, bo rešil tako še mnogo beljakovin. Gomolje izkoriščamo od novembra do sv. Jurija, koder je le zemlja kopna. Pokladamo najbolje presno. Kokoši, kunci in koze žro go» molje prav tako slastna kot žro na primer sadje. Ker smemo dati te krme na dan za dobro tretjino celokupne krme, lahko pokladamo tudi kuhano med kako suho, pusto krmo (rezanico) katero napravi ta dodatek voljno in okusno. Nakopljemo seveda le toliko gomoljev, kolikor jih rabimo za nekaj dni. Gomolje hranimo razprostrto v enem sloju, ker prično sicer gniti, kar je znaten nedostatek te rastline. Za človeško hrano pripravljamo topinambur na tržaški način tako kot zeleno. Očistimo gomolje nežne kožice, bodisi da jo odrgnemo ali obrežemo. Zrežemo jih kot krompir, če ga kuhamo v kosih. Pristavimo ga v kožici, v katero nalijemo za dva prsta vode, po okusu in zmogljivosti olja ali masti, po vrhu potrosimo malo česna in peteršilja in nekaj drobtinic Gomolje polagoma dušimo, da kosci deloma razpadejo v omako. Po okusu malo okisamo z limonovim sokom ali pa dodamo paradižnikove mezge. Ker je jed pikantna, jo uživamo kot dodatek h krompirju v oblicah, polenti, cmokom aii kruhu. Sicer pa lahko pripravljamo gomolje tudi na način kot krompir pečeno ali praženo, toda vsaj v tržaški kuhinji se to ni udomačilo in bo prvi recept najbolj prikladen. Gomolje lahko hranimo tudi v zasipnici. Francozi delajo tako, da populijo grme in jih, ne da bi gomolje obrali, polože v plitek jarek, ki ga zasujejo z zemljo. Na ta način gomolj ne gnije in je tudi pozimi pri roki, ako je za-sipnica v zavetni legi in če je še zemlja pokrita s slamo. Da dobimo močne rastline in dober pridelek, posadimo lepe gomolje na istem mestu v vrste kot krompir in se ne zanašamo na samosevce, ki jih lahko julija porabimo za zeleno krmo. Kolobari se najbolje z deteljo ali umetnim travnikom. In una nostra scuola dl sommergibilisti: lezlonl pratiche agB allievi — V Italijanu« podmornlškl šoli: praktične lekcije učencem Današnji francoski tisk Veliko število francoskih publicistov, ki so še pred nekaj leti vodili javno mnenje v svoji deželi in pomagali zastrupljati odnose s sosednimi deželami, na primer Julefc Sauervvein, Pertinax, Andre Geraud, Madame Tabouis in končno de Kerillis. so v Franciji danes toliko kakor pozabljeni — pišejo nemški listi. Sauer-. vvein, ki je nekoč sodeloval pri pariškem »Ma-tinu«, živi kot zasebnik v Lyonu Pertinax, »veliki politik« dnevnika *L'ordre«, Madame Tabouis in de Kerillis sotrudnik lista »Echo de Pariš«, so v Ameriki Od teh treh listov izhaja danes le še »Matin« ostala dva sta že davno prenehala izhajati. Z njima vred so izginila tudi mnoga druga francoska glasila, na primer »Le Temps«, »Intrasigeant« »Figaro« in cela vrsta levičarskih organov da niti ne govorimo o komunističnih listih kakor sta bila »Humanite« in »Le scir«. Namesto teh listov pa izhaja cel niz novih dnevnikov ki pa se ne morejo meriti s svojimi predvojnimi tova-riši. Dorriot izdaja svoje glasilo »Cri du Peuple«. Izhaja nadalje tudi »Le nouveau Temps«, potem »L'appel« ter slednjič indiferentni »Au» J'hui«. List »Je suis partout«. ki je že pred zadnjo vojno imel nek pomen, ker je bil proti Zidom in proti vojni, ni izgubil svoje veljavnosti Od predvojnih listov izhaja cbmes v največji nakladi »Matin«. poleg njega pa tudi »Petit Parisien« in »Pariš soir« S temi listi lahko tekmuje v pogledu naklade edini inozemski dnevnik v Franciji »Pariser Zeitung«. ki izhaja v dveh jezikih ter se tiska v prostorih bivšega »Intrasigeanta«. Neka vrsta publikacij pa je iz francoskega tiska popolnoma izginila. To so francoski hu-meristični in satirični listi Vsi francoski listi Kraljica svojega plemena je svinja, k! je po vrgla 20 pujskov Prečna 27. marca. Posestma Karolina in Marija M šič iz česčt vasi-Zaloga. občina Prečna v novomeškem okraju, sta zredili svinje, ki jima je 20. marca povrgla 19 pujskov. Svinja je poldrugo leto stara in tehta 250 kg. Njena »materinska« po žrtvovalnost je vse hvale vredna, posebno v teh časih. Vseh devetnajst pujskov je zdravih in se živahno drenjajo okrog matere in izpodrivajo drug drugega, da bi nobeden ie ostal pn« krsjšan pri hrani. Pri nas se menda še ni dogodilo da bi svinja povrgla tolikšen zarod m tudi od drugod nismo kaj takega še slišali. V Ameriki, koder se strastno pehajo za rekordi, bi zadevo vzela v roke nedvomno država sama in svinjski rod proglasila za »narodno last« Naš; vrli posest-nici pa imata edino skrb. da bosta vzredili vseh devetnajst pujsetov in jih o pravem času, do rasle, z debelo plastjo špeha pod kožo prodali za primemo ceno. Vsekakor je želeti, da bi tudi druge zastopnice posnemale vse časti vreden zgled »kraljice« njihovega rodu in se sku> šale približati njenemu točasnemu rekordu. so skrčili svoj obseg zaradi varčevanja s J*>-pirjem. Tudi dnevniki, katerih naklada doseZe pol miiijcma izvodov, se morajo zadovoljiti da« nes s pičlim obsegom dveh strani. Zato so francoski listi že davno opustili uvodnike ter posvečajo večjo pozornost reportaži, pomešani s slikami. Druga stran listov ima na spodnji polovici inserate, nad njimi pa roman, gledališka poročila, kratko športno rubriko ter dnevne vesti o racioniranih živilih. 11 Hrvatske Nov propagandni šef. Bivši urednik ost-ješkega časopisa »Hrvatski list« Mi jo Totj je bil imenovan za šefa propagandnega odseka glavnega ravnateljstva za propagando. Šolstvo na Hrvatskem. V nezavtani Državi Hrvatski je 79 srednjih šol s 1700 učitelji in 39.872 učenci. Učiteljišč je 17 s 193 učitelji in 2470 učenci. Meščanskih šoJ je na Hrvatskem 112 s 1010 učitelji in 17.414 učenci, ljudskih šol pa 3942, izmed katerih je 48 zasebnih. V ljudskih šolah poučuje 8852 učiteljev in jih obiskuje 489.072 učencev. Nove hrvatske pisemske znamke. V državni tiskarni na Dunaju tiskajo nove hrvatske pisemske znamke po 3 h po4 in 12 ln pol kune. Osnutek je napravil akademski Slikar Ivo Rezek. Znamk po 3 in pol kune bo izdanih 16 milijonov, po 12 in pol kune pa 1 in pol milijona kosov. V nčtkladi 500.000 kosov bodo tiskali tudi spominske znamke s podobo narodnih junakov grofa Zrinjskega in kneza Frankopana, v vrednosti 1.2 in 3.5 kune. Tujski pr°met v Zagrebu. Kljub vojni se tujski promet v Zagrebu stalno dviga. Iz statističnih podatkov mestnega potovalnega urada je rsevidno, da je leta 1938. obisk; lo Zagreb 71.459 tujcev, ki so imeli 158.464 nočnin, naslednje leto je prišlo v hrvatsko prstolnioo 7.984 tujcev s 159.053 nočnina-mi. Leta 1940. je število tujcev nazadovalo na 68.516, nočnine pa so se dvignile na 160.317, predlanskim so zaznamovali nadaljnji padec tujih gostov na 67.591, nočnine pa so spet porasle na 187.411. L?mi se je število tujcev močno dvignilo na 82.388, z 267.841 nočninama. Jadralnemu letalstvu se na Hrvatskem posveča velika pozornost. Iz podatkov »Hrvatskega. naroda« je razvidno, da je jadralna delavnica doslej izdelala 24 letal vrste salamander, 23 vrabcev, 6 komarjev in 1 kavko. Na dovršitev čaka 16 salaman-drov, 17 vrabcev in 2 komarja. Tako bo imela jadralna šola pri Sveti Nedelji dovolj jadralnih letal na razpolago. Pretekle dni so v Zagrebu izvršiii tudi visokosposobno jadralno letalo po načrtih inž. Czervinske-ga. Razpon kril meri 19 metrov, dolžina pa 7.25 metra. Letalo tehta 185 kg in dopušča največjo brano 200 km na uro. Kron * 800.000 Ur za trgovske sotrudnike. Duce je sprejel nar. sv. dr. Geonarda Gano, predse Inika bolniške blagajne za trgovske sotrudnike. Gano je poročal Duceju o razvoju zavoda, ki mu predseduje ter mu izročil v imenu upravnega sveta bolniške blagajne 600.000 lr, ki se bodo po Duceje-vih navodilih razdelile med trgovske so-tiudnike, prizadete po sovražnih letalskih napadih. * Smernice za »Dan tehnike«. Duce je sprejel te cin: ministra za narodno vzgojo, ki mu je poročal o pripravah za proslavo .. Dneva tehn ike« v 21. letu režima. Duce je potrdil progiam ter poudaril, da se mora manifestaciji vršiti v čim večjem obsegu. sDan tehnike« bo letos na dan 2. m a, a. * Publikacija o letalstvu. Za dvajseto obletnico ustanovitve Kr. letalstva dne 28. aprila je sklenilo letalsko ministrstvo izdati kolortrano publikacijo, ki bo obsegala doslej še neizdane in neobjavljene slike, predstavljajoče junaška dejanja letelskih sil Kraljeve Italijanske Vojske na raznih bojiščih. * Dar za žrtve letalskih napadov. Predsednik italijanskega Zavoda za kred'.t je dal Duceju na razpolago pol milijona lir za. podporo osebam, ki so v sedanji vojni prizadete zaradi sovražnih letalsk.h napadov. * Dar /,a sinove padlih letalcev. Založba Za i che 1)1 i je izročila vojvodinji d'Aosta vsoto 45.000 lir katero je iztržila za knjigo Vojvode Amadea Acstskega, ki popisuje svoje doživljaje v Afrilc. Vojvoddnja je poslala denar kot podporni prispevek za sinove padlih italijanskih letalcev. * Podelitev zlate kolajne. Z zlato spominsko kolajno je bil odlikovan podpolkovnik Massimiiliano Custozza iz Rovere pri Mantovi, ki je padel na ruskem bojišču pri Klinovij Cervani dne 21. februarja 1942. * Smrt vzornega vojaka. Na ruskem bojišču je padel junaške smrti pehotni major Cesare Pešce. Pokojnik ni hotel uživati udobnega življenja doma, čeprav se mu je za to nudila prilika. Ponovno je prosil, naj ga dodelijo oddelkom na bojišču, kamor je odrinil lani v novembru. Z bojišča je pisal sinu, ki je bil tedaj gojenec vojaške akademije v Mod eni, vzpodbudno pismo, naj se tudi sam javi prostovoljno na fronto. * Kardinal Pellegrinetti smrtno bolan. Kardinal Peilegrinetti, ki leži na kirurški kliniki v Rimu, je navzlic skrbni zdravniški negi tako bolan, da so izgubili zdravniki vsako upanje v njegovo zdravstveno izboljšanje. Kardinala so že prevideli z zakramenti za umirajoče; je pa še pri popolni zavesti * Spomenik v spomin mučeniSke smrti škofa Montalbetti ja. V Reogiu Calabrijd so dali pobudo za postavitev marmornega spomenika škofu Enricu MontalbettLju, ki je umrl kot žrtev sovražnega letalskega napela. * 2.000 novorojencem je pomagala na svet. V In vari >u pri Arcmi je umrla 841etna babica Rosa Preti, vdova Colambo. Nad pol stoletja je Izvrševala babiške posle in je v tem času pomagala na svet okodi 2.000 novorojencem. * loOletniea mestne knjižnice v Triestu. Letos bo obhajate, lSOletnrico obstoja mestna knjižnica v Triestu. Ustanovil jo je leta 1793. patricij Pampej Brigalo, ki je bal takrat guverner mesta Trieste. Brigida je v njegovi pobuda podpiral posebno Giusepipe CoJetti, tiskar, novinar in pesnik. Leta 1796. je prešla knjižnica v mestno last in je obsegala tedaj 2.750 del v 4.265 zvezkih. Leta 1817. je bila v Triestu osnovana akademija, ki je osnovala svojo lastno biblioteko in tedaj je Brigidova knjižnica prešla v last mesta. Danes šteje knjižnica 185.000 zvezkov ter ima na leto povprečno 26.000 obiskovalcev. * Nagrada za delo na riževih poljih. Rimska vlada je izdala okrožnico o odškodnini za delavce na riževih poljih. Delavci, zaposleni pri tem delu. imajo za vsak dan svojega dela pravico ni. enega kilograma riža. V Rimu upaio, ds bo na podlagi tega ukrepa uspeli žetve na riževih poljih dosegel najvišjo stopnjo. * * Prepovedan čas pis. »Framkfurter Zeitung« poroča, da j« bilo glasilu pušči-častih križarjev na Madžarskem »Pesti Ujsag« prepovedano nadaljnje izhajanje. Prepove 1 je bila utemeljena s tem, da se je časopis pregrešil proti zakmu i« leta 1939. o varstvu državnih interesov. • General predava o Rusiji. Na pobudo Kulturnega združenja »Leonardo da Vinci« je predaval v Firenzi armadni general F. S. Grazioli o Rusiji. Predavanje so spremljale skioptične slike. ♦ Nov zavod v Benetkah za južnovzhodno Evropo. Na pobudo grofa Volpija se je ustanovil pri univerzitetnem zavodu Fo-scari v Benetkah poseben oddelek za Južnovzhodno Evropo in za Levant Nova ustanova bo začela s svojim delovanjem v prihodnjem akademskem letu ter ima v programu ustanovitev posebne dvoletne šole z jezikovnimi, gospodarskimi in tehničnimi tečaji. • Oče hoče nadomestiti sina. Oče vojnega prostovoljca Hamleta Pontina, ki je kot konjenik padel v bitki pri Balavski na vzhodnem bojišču ter je bil po smrti odlikovan z zlato kolajno, je poslal Zveznemu tajniku svojega okraja pismo, v katerem ga prosi, naj mu dovoli, da stopi na sinovo mesto ter odrine kot prostovoljec na bojišče, da se bori za fašizem proti boljševizmu. * Zavarovanje uradnikov v novih provincah. Uradni list rimske vlade objavlja ministrski dekret, ki določa norme za obvezno zavarovanje uradnikov novih provinc proti boleznim. Tem uradnikom je zagotovljeno zdravljenje, ki traja lahko naj-delj 180 dni. • Rojstna hiša skladatelja Palestrine. Hiša, v kateri je bil rojen italijanski skladatelj Giovanni Pierluigi Palestrina leta 1525.. je bila po odredbi minstrstva za kulturo proglašena za narodni spomenik. Skladatelj Pierluigi, ki je privzel ime Palestrina po svojem rojstnem kraju, je splošno znani obnovitelj katoliške cerkvene muzike v Italiji, njegov slog je stoletja veljal za vzor cerkvene glasbe. * NI se zanesel na »anje. Kmet Pasqua-lo Giaeovelli iz Castalane pri Bariju je sanjal da mu je nekdo svetoval, naj stavi v loteriji na številke 2, 50, 80 in 17. Giaco-velli pa je šel v loterijsko poslovalnico i« stavi' na druge številke. Nekaj dni nato je žalosten ugotovil, da mu je ušla kvaterna, ker so bile izžrebane številke, katere so mu b:le nasvetovane v sanjah. * Očetu je kradel kokoši bi jih poklanjal zaročenki. 62-letni kmet Costante Casa-grande iz Orte je že del j časa opazoval, da izginjajo iz njegovega kokošnjaka kokoši in piščanci, ponos njegovega gospodarstva. Poostril je pažnjo nad tatovi in je nekega dne v ranem jutru zasačil svojega sina An-setaia, ki je bil pravkar ukradel domačo kokoš z camenom, da jo odnese svoji zaročenki. Oče je sina' primerno kaznoval, ovadil pa ga je zaradi! tatvine tudi policijskim oblastem. ♦ Nesreča pri prevozu s čolnom. Pri Gre- moni se je hotelo šest lovskih tovarišev prepeljati čez rečico Addo s čolnoma, pri tem pa so imeli smolo, da se je čoln sredi vožnje prevrnil, pri čemer sta dva lovca utonila, štirje ostali lovski tovariši so s pomočjo reševalcev dosegli breg. » Nenavadna smrt. V Veroni se je skril 371etni Alberto Nordaccl v klet svojega gospodarja, da bi se pomoči napil vina. Ko se ga je navlekel, je hotel zlesti iz Meti skocai zamreženo okno, toda glava in ena roka sta mu obtičala v omrežju in naslednje jutro so ga našli v tem stanju mrtvega. Najbrže se je zadušil. ♦ Porod na cesti. Iz Francolina so te dni telefonirali v Ferraro po rešilni voz, ki naj bi odpeljal 401etno Maro Pasqualind v porodnišnico. Komaj so PasquaJimjevo naložili na vozilo, pa je začutila porodne bolečine in je sredi pota med FranooJJno in Ferraro povila zdravega sinčka. * žrtev splašenega konja. Delavec Pietro Bulzoni je srečal na cesti splašenega konja. Ker je pogumen mož, je hotel žival ulcro-titi. Konj pa je Bulzoni ja podrl na tla in ostavil s težkimi ranami na cesti. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer visi med življenjem in smrtjo. * Razlastitev v Borovnici. Val razlaščenci v Borovnici se po tem potu obveščajo, da je okrajno sodišče na Vrhniki preložilo narok za cenitev zemljišč, ki je bil določen za 29. t. m., na nedoločen čas. * Smrt hčere Aleksandra Dumasa. Iz Švice poročajo, da je po kratki bolezni umrla gospa Marija d'Hauteville. hči Aleksandra Dumasa, siina, in vnukinja pisatelja Dusnaaa očeta. U čakala je 75 let ter je živela nad 40 let v zakonu s plemeni ta šem d'HautvUleotn, • Strojepisni tečaji — novi eno-, dvo-in trimesečni dnevni in večerni — prično 2. in 3. aprila. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji, desetprstna učna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Priiave. informacije dnevno. Zahtevajte d ros pek t: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. i * Frani Lehar operiran na slepiču. Zua-j ni skladatelj Franz Lehar. avtor mnogih ' priljubljenih operet, leži že kakih 14 dni v bolnišnici. Operiran je bil na slep.ču Ope- racija se je sicer posrečila, toda nastopile so korftplikacije, ki ovirajo okrevanje. Franc Lehar je star 75 let. * Dva milijona kmetov obdeluje zemljo na vzhodu. Nemško poročilo iz Kijeva pravi, da bo ozemlje, ki so ga zavzele nemško vojisiae v Rusiji, kmalu postalo žitnica Evrope. Doslej so v te predele poslali 2 milijona kmetov, ki imajo nalogo obdelovati zemljo in skrbeti za čim večj: pridelek. * Okradeni samostanski bratje. V Brescii je bil obsojen bivši sluga v endotnem samostanu Giacono Andreoli. Izmaknil je več samostanskim bratom denarnce z denarjem in osebnimi listinami. Sodišče je obsodilo tatu na šest mesecev ječe in 600 lir globe. * Med spanjem so mu ukradli hlače. paecuale Siborogna iz Fiume je vinjen pri-kolovratil domov, kjer je omamljen omahnil na posteljo. Najbrže je starca kdo videl v pijanem stanju, kajti ko se je Siborogna zbudil, se je znašel na ležišču brez hlač, ki mu jih je nekdo ukradel. * Nečloveška babica. V Intri pri Verba-niji je umrla pred dnevi 61etna Angela San vito, ki je živela s svojimi tremi bratci pri svoji stari materi. Otrokova rnati leži namreč v bolnišnici in ne more oskrbovati svoje dece. Po smrti 61etnega otr< ka se je raznesel glas, da je deklica umrla aaradi slabe prehrane. Oblasti so uvedle preiska>-vo ter prijele nečloveško babico ki je resnično odtegovala otroku hrano in s tem pospešila njegovo smrt. * Pogumen reševalec. V Mantovi sta padli dve ženski, ki sta prali perilo ob kanalu Molinella, v vodo ter sta v skrajni nevarnosti za življenje vpili na pomoč. Na srečo je prišel takrat mimo prizorišča nesreče mladenič Luigi Dorico. ki je planil oblečen v vodo ter obe ženski spravil na suho. GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 30. marca, ob 17.30: V Ljubljano jo dajmo. Red' Torek. Sreda, 31. marca, ob 17.30: Miran doli na. Red A. Četrtek, L aprila, ob 17.30: Prava ljubezen. Red Četrtek. Petek, 2. aprila, ob 15= Kralj na BetaJno-vL Izven. Zelo znižane cene 12 lir navzdoL • J. Ogrinc: »V Ljubljano jo dajmo!« Veseloigra v treh dejanjih. Osebe: Srebrm — Cesar, Rotija — P. Juvanova, Mani ca — A. Levarjeva, Cene — Starčeva, dr. Snoj — Drenovec. hlapec Pavle — Peček, dekla Neža — Rakarjeva. notar — Košuta, dve priči: Gorinšek in Benedičič. Igra se godi sreda prejšnjega stoletja. Režija: Milan Skrbinšek. » OPERA Torek, 30. marca, Ob 17: Janko ln Metka. Red B. Sreda, 31. marca, ob 17: Evgenij Onjeg»n. Red Sreda. Četrtek, 1. aprila, ob 17: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Petek, 2. aprila, ob 17: Zemlja smehljaja. Izven. Cene od 28 lir navzdol »Humperdinck; »Janko in Metka.« Mu- zikalna pravljica v treh dejanjih. Osebe: Metlar Peter — Janko, njegova žena J era — Št Poličeva, Janko in Metka, nju otroka — Golobova in Mlejnikova, Hrustaj-baba — Karlovčeva, Trosi-možek — Barbičeva, Rosi-možek Urbaničeva. Dirigent: N. Štri-tof, režija: C. Debevec, vodja zbora: R. Simoniti. koreograf: P. Golovin, kostumi: Jela Vilfanova. IZ LJUBLJANE Promovirana bosta na filozofski fakulteti kr. univerze v Ljubljani v torek, dne 30. marca za doktorja filozofije gospod prof. Alojzij Potočnik in gospod suplent Rudoif Volk; oba iz Ljubljane. Čestitamo! u— Nov grob. Preminul je dolgoletni uslužbenec tvrdke Maki Jcras g. Miroslav Pezdir. K večnemu počitku so pokojnika sprem:li v ponedeljek popoldne izpred viške cerkve ira tanvjs>nje pokopališče. Naj mu bo zemij ca lahka! u— Dež .je za silo namočil zemljo. Več dni je b io že južno, na nebu »o pod.ii težki ob.aki. tcda dc.:ja razen nekaj kapelj v soboto dopoldne ni bilo. V nedeljo je že spet kazalo, da se bo sprevedrilo, toda prevladal je jug. Nebo se je močno pooblačilo in ko smo v ponedeljek zjutraj vstali, je deževalo. Kakor da b; se bal. pada dež ie prav narahlo, tako da so zmočene komaj gornje plasti zemlje. V nedeljo je znašala najvišja temperatura 14 8" C in je do ponedeljka zjutraj padla samo na 10.4° C. u— Violinski koncert. V ponedeljek, dne 5. aprila bo koncertiral v veliki filharmo-ničnj dvorani znameniti violinski virtuoz G. Cicmpi. Nn koncert odličnega umetnika opozarjamo že danes. Vstopnice bodo od srede dalje v predprodaji v Knjigarn: Glasbene Matice. Začetek koncerta točno ob pol 7. uri. u— Važr.o za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja. Novi dnevni in večerni tečaji prično 2. in 3. aprila. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji, desetprstna učna metoda! Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Retrospektiva;) razstavo akad. slikarja prof. Saše šantla v Jakopičevem pa-vriljcnu si je ogledalo izredno veliko število prijateljev upodabljajoče umetnosti. Saša šantel," ki je tudi odličen glasbenik, je razstavil' blizu 300 svojih umetnin, ki predstavljajo lc-p del njegovega udejstvo-vanja na polju Ikovne umetnosti. Razstava bo odprta do 4. aprila. u— Samo še danes in jutri bodo občinstvu na ogled odlične Klemenčičeve slike v Kosovem salonu v preh.edu nebotičnika. Mojster Klemenčič je razstavil 18 krajin in tihožitij. Z Gorenjskega Na smrt obsojen tat. Pred posebnim sodiščem v Celovcu se je moral zagvarjati 30-letni Emest Grah zaradi tatvin, pete-puštva in delomržnosti. Od julija lani do oktobra, ko je bil aretiran, se je v železni-čarski uniformi večkrat pritihotapil na kolodvor in iz vagonov izmikal kovčege. Vsebino je potem prodaj. Ker je obtoženec nepoboljšljiv, ga je sodeče obsodilo na smrt. GauleJter dr. Rainer na Gorenjskem. Spet se je dva dni mudil na Gorenjskem gau-leiter dr. Rainer. Njegov obisk je veljal predvsem radovljiškemu in kranjskemu okrožju. Vodja civilne uprave se je prepričaj o doslej izvršenem delu in je dal smernice za nadaljne delovanje. Gauleiter je med drugimi kraji obiskal Tržič, Kranj, Gorje, Kropo in št. Vil, kjer je posetil tudi zavod za narodno politično vzgojo. Poletne počitnice v treh skupinah. Nemški prosvetna minisi $ je aa letošnje počitnice dal naslednje smernice: Tri skupine poletnih počitnic se morajo ohraniti. Dobile so zdaj še večji pomen zaradi tega, da šolarji naenkrat preveč ne obremene železniškega prometa- Posamezne skupine bodo šle na počitnice: prva 25. junija, druga 6. julija in tretja 15. julija. Skupno trajajo počitnice na leto 85 dni. Med tem ko so lanske božične počitnice trajale 22 dni in bo za veliko noč 11 prost h dni, ostane za poletne počitnice še 52 dni. Ce so v posameznih pokrajinah božične in velikonočne počitnice znašale več kakor 33 dni, tedaj se morajo poletne počitnice za toliko skrajšati. Podaljšanje poletnih počitnic nad 52 dni ni v nobenem primeru dovoljeno. Nova grobova. V mestni hiralnici na Jesenicah je umrla v visoki starosti 941etna občinska uboga Neža Vebrova. Skoraj do svoje smrti je bila pri dobrem zdravju. Vebrova je bila najstarejša žena v jeseniški občini. _ Po večletni bolezni je na Lužah umrl 691etai posestnik Jožef Barle. Prijava stanovanj. Državni komisar za stanovanja je izdal odredbo, po kateri mo- rajo lastniki stanovanj, če razpolagajo s več kakor enim opremljenim ali neoprem-ljenim stanovanjem, do 10. aprila 1943 pismeno prijaviti upravnim oblastvom nadaljnja stanovanja. Nadalje morago prijaviti svoja stanovanja najemniki, ki nimajo na stanovanju soprogov ali di-ugih 3orodnikov> z navedfo prostorov in števila podnajemnikov. Pr.jave je treba izvršiti do 10. aprila pri domači občini. V Šenčurju pri Kranju je govoril na mesečnem šoiaziju okrožni šolski volja malemu Krogu poslušalcev o totalni vojni. — Letošnji prvi kuharski tečaj za žene je bil v dveh skupinah po 10. 2ene so preizkusile spet nekaj novih kuharskih pravil. — Posestniku in gostilničarju Ivanu Gašperlinu je pri žrebenju poginila dragocena kobila. V Preddvoru je bil nedavno tovariški apel. V gledališki dvorani Strankinega doma je govoril okrožni vodja Mosslacher iz Kranja. Najprej je bila spominska svečanost za junake, nato pa je nad sto poslušalcem govoril o tovarištvu in totalni vojni zaposlitvi* Nesreč-e. V Celovcu stanujoča 621ctna vdova upokojenca. Ivana Hočevarjeva, je tako nesrečno padla na cesti, da si je zlomila nosno kost. Prepeljali so jo v celovško bolnišnico. Na cesti, ki vodi iz Hrušdee na Jesenice, se je s kolesom ponesrečil 59-letni železničar Franc štefe. Pri padcu je dobil na levi strani glave globoko brazgotino. Zlomil si je več reber, stri s: je prsni koš in močno odrgnil n>ke. Odpeljali so ga v bolnišnico na Jesenicah. Po stopnicah na orožmški postaji v Olševku je padel okrajni nadstražmojster Ivan Levstik in se poškodoval na roki. Obsojena tatova. Pred sodnikom poedin-cem deželnega sodišča v Celovcu sta se morala zagovarjati 291etni Franc Longar in 281etni Franc Kotar, oba iz kamniškega okrožja. Longar je bil zaposlen v delavnici državnih železnic v Beljaku, kjer je ukradel 4 avtomobilska kolesa in več flanelastih odej. V prijatelju Kotarju, avtame-haniku iz Celovca, je Longar našel tovariša enakega mišljenja Pred sodiščem sta se tatinska tovariša vsak po svoje zagovarjala. Obsojena sta bila oba, in sicer Longar na dve leti_ Kotar pa na erv> leto težite ječe. Iz Srfelfe Odmev pristopa bivše Jugoslavije k trojnemu paktu. Preteklo soboto je bilo na Ko-larčevi ljudski univerzi zborovanje, na katerem je govoril beograjski župan Jovanovič o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu m nato sledečem prevratu. Z vso odločnostjo je obsodil pučiste, ki so spravili srbski narod v nesrečo. Obletnica usodnih dni je našla svoj cdmev tudi v srbskem časopisju. Vse sodbe soglašajo v tem, da je bil pristop k trojnemu paktu velika državniška modrost, nato sledeči puč pa največja pustolovščina. Za drugo obletnico puča je v srbskem radiu govoril ministrski predsednik Nedic. V avejem govoru je obtoževal Anglijo, pučiste in jugoslovansko Vlado. Navedel je 10 točk. Nato je dejal sirskemu narodu: »Vojna lahko še dolgo traja in srbski narod je navezan sam mase. Da si bo priboru dostejno mesto v Evropi, mora hrvtrro prenašati posledice vojne in podpirati tiste, ki žrtvujejo svoje življenje za obrambo Evrope pred rdečo nevarnostjo.« Totalna mobilizacija. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je cd vojaške oblasti dobil polnomoč, da sme ukrepe za totalno mobilizacijo, ki so bili uvedeni v Nemčiji, uporabiti tudi na srbskem ozemlju in jih prilagoditi posebnim razmeram. Delovna služba v Banatn. Tudi za Banat. je bila uvedena splošna delovna služba Vsi moški in ženske od 16. do 60. leta star >sti, čijih delovna sila ni popolnoma izrabljena v domačem gospodinjstvu ali podjetju, so dolžni poprijeti za delo v drugem gospodinjstvu ali podjetju. postni čas tudi v Srbiji. Po poročilu beograjskega nemškega dnevnika so tudi v Srbiji v neči na 29. marec pomaknili ure za eno uro naprej. C»lin ROss predava v Beogradu. Na Kolarčevi univerzi bo 31. marca predaval o svetovno politični borbi v Afriki znani nemški publicist Colin Ross. Konjske dirke v Beogradu. Preteklo nedeljo je bilo na topčiderskem konjskem dirkališču prvo jahanje. K prireditvi so voz;li posebni vlaki. Posloval je tudi to-talizator. j-L'Aristotele perduto e la formazione fi-k sofica d; Ep curo«, izdal zbirko razprav in esejev »Studi sul pensiero antico«. Njegova knjiga »II libro della letteratura gre-ca« je ena najboljših knjig te vrste, kar jih je Izšlo v novejšem času ne samo v I talij'; tu je Bignone podal prerez grškega slovstva, pokazal pravo mojstrstvo v označevanju struj, pojavov, del in osebnosti ter pridružil študijam o posameznih dobah al: imenih izbor iz obravnavanih pesnikov ln pr;Ea.istov v lastnem prevodu. >11 libro della letteratura Greca« je izšel 1. 1940 in je dosegel letos že četrto izdajo — pač redek primer pri knjgah ki so oddaljene slehrni aktualnosti. Videti je, da še danes mika tudi to, kar je večno. Od Bignonove ?Storia della letteratura latina« si torej italijanska kulturna javnost po praivici mnirgo obeta in sodi po prvem zvezku, da bo delo kvalitativno prekosilo vsa druga. Obenem pa sodelavec »Meridiana di Roma«, ki je temu sodobnemu humanstu posvetil celo stran, izraža upanje, da bo mogel pnef. Ettore Bignone po dovršitvi zgodovine rimske literature obdelati v takem obsegu tudi grško slovstvo — nalogo, ki ga je bil napovedal še v uvtdu prvega sintetičnega osnutka takega dela. namreč v knjigi >11 libro della letteratura greca«. Naš jezik Jezikovna paša 76. Neokužljiv — odporen proti kaki bolezni — nesprejemljiv za kako bolezen. »Neokužljivost (imunost)«; »pri tuberkulozi ne poznamo neokužljivosti. pač pa odpornost«; »odporen proti tuberkulozi«. Okuži j iv je a) kužen: izmečki bolnika z odprto tuberkulozo so okužljivi; b) kdor se more okužiti. Športna mladina je proti tuberkulozi odporna. Kdor je proti čemu imun. ta je nesprejemljiv: bolezenska nesprejemljivost=bq-lezenska imunost strupna nesprejemlji- vost (jež je imun proti kačjemu strupu23 zanj nesprejemljiv). Torej: nesprejemljivost za jetiko; pri tuberkulozi ne poznamo nesprejemljivosti. 77. Organsko tkivo — tvorniška tkanina. »Pljučna tkanina.« Nemec rčsda pravi i živemu tkivu i ne-organskd tkanini »Gewebe«. Slovenci pa imamo dvoje lepih besed: za živ organ tkivo, za neživo tvarino tkanina. Torej: pljnčno, kostno, živčno itd. tkivo, pa svilena, volnena tkanina! 78. Zdravnik za letične bolezni, za Jetf-čna obolenja. »Ftizeolog (jetikoslovec)«. Imamo naravo-, modro-, zvezdo-, lepo-, jeziko-, izrazo- itd. slovce, ftizeologu pa jaz vendarle ne bi rekel »jetikoslovec«. Moj jezikovni čut se temu upira, ker taka tvorba oznak ni svojstvena slovenščini, pa če prav mora tolikokrat vgrizniti v kislo jabolko. Kakor pravimo zdravnik za notranje, za živčne, za duševne itd. bolezni, tako bi jaz rekel zdravnik za Jetične bolezni, za jetična obolenja. 79. Krompir omrzne — omrznjen krompir. »Nekoliko namrznjen krompir.« To je namreč »angefroren«! Kakor pravimo: opečen, oparjen, oku-han, opaljen. ožgan, okvarjen za vse, kar ni spečeno, sparjeno, skuhano, spaljeno, sežgano, skvarjeno, pri čemer torej proces pečenja, parjenja, kuhanja, paljenja, žganja, k varjenja ni popolen marveč samo delen, tako moramo reči za krompir, ki je le deloma od mraza pokvarjen, da je omrznjen. »Ušesa so omrznila«, najdem prav dobro v Pleteršniku. 80. Kri Polje, kroži, se pretaka — pla-nje, krdženje. pretakanje krvi; pretok krvi=transfuzija. »Hitrejše kolobarenje krvi.« Tako berem v zdravstvenem članku za cirkulacijo krvi. Kdo in kaj kol obari 7 Kolobariti more samo stvorjenje trde konzistence — da govorim po fizikalično — nikdar pa ne ne tekoče, ne plinsko! Ponočnjaki kolobarijo, kadar koiovratijo po vasi; srnjak in srna kolobarita, kadar se gonita pred zaskokom v krogu; v sončni zarji luna kolobari (Ciciban) — kri po žilah ali po ožilju pa polje, kroži, se preta-ka=cirkulira. Pretočim kri: pretok krvi = transfuzija krvi Dr. Mirko Cernič. ZAPISKI Filozofska fakulteta v letnem semestru Pravkar je izšel seznam predavanj za letni semester Kr. univerze v Ljubljani. Iz duhoslovnih strok na filozofski fakulteti naj zabeležimo: V filozofiji predava orddnarjj dr. Veber o psihologiji in priv. docentinja dr. Alma Sodnik o starogrški filozofiji in o metodah filozofsko-zgodovinskega raziskavanja. Iz p c d a g c-gike predava ord. dr. Karel Osvald zgodovino antične pedagoške kulture in doc. dr. Stanko Gogala o socioloških in kulturnih osnovah pedagoške teorije. Iz zgodovine predava red. prof. dr. Milko Kos zgodovino Evrope v poznem sreanjem ve ku in pregled zgodovine Slovencev od 16. stoletja dalje, prof. dr. Evgenio Duple Thesieder o »Italiji v dobi občin in gospoJ stev« in o osnovnih potezah zgodovine Italije novega veka, red. prof. dr. Vojeslav Mole pa o rimskem cesarstvu od Anto-nifiov do Konstantina. Dalje navajamo iz oddelka za slovansko fllolcg'jo: red. prof. dr, Rajka Nachtigala predavanje o sintaksi starocerkvenoslovenskega jezika, red. prof. dr. Franca Ramovša fresto. rično gramatiko slovenskega jezika in slovenske dialektike pref. dr. Stojiče-^ča o ki i-sifikaciji samostalnika v srbskohrvatskem ln slovenskem jeziku in o zgodovini du-brovniške književnosti, doc. dr. A. Ocvirka o razvoju slovenske poezije v razdobju 1868—1831, o slovenski naturalistični prozi in o uvodu v sjstematiko slov. pesniškega stila ter predavanja dr. Nikolaja Preobra-ženskega o novejši ruski književnosti. Iz romanske filogije predava red. prof. dr. Franc Sturm o francoski književnosti v srednjem veku ter o historični slovnici italijanskega in francoskega jezika, prof. dr. Bartolomeo Calvj obravnava Poerna Sa-cro, čita in razlaga Divino Commedio, doc. dr. St. Leben nadaljuje predavanje o slovstveni kulturi v Italiji zgodnjega srednjega veka, takisto nadaljuje Lecturo Dantis in predavanja o Balzacu kot stvaritelju »človeške komedije«. V oddelku za germansko filologijo nadaljuje ordln. dr. J. Kelemina predavanja iz historične slovnice nemškega jezika in zgodovino nemškega slovstva, M. A. Josip Sodja obravnava fonetične in druge slovnične probleme, red. prof. dr. Drag. Oštir pa gotske tekste. V oddelku za klasično jezikoslovje predava izr. prof. dr. Franc Bradač o grški in rimski metriki, doc. dr. Milan Grošelj o rimski drami, dr. Oštir pa o historični slovnici latinskega jezika. Isti profesor predava tudi o primerjalni slovnici sans-krta, grščine, latinščine, germanščine in slovanščine. V oddelku za primerjalno književnost obravnava doc. dr. Ocvirk moderni evropski roman, v oddelku za umetnostno zgodovino pa red. prof. dr. Vojeslav Mole umetnost zgodnjega srednjega veka na Bližnjem vzhodu in izr. prof. dr. Franc Stelč Zgodovino za-padnoevropske umetnosti in ir. Razen tega vodi lektorica dr. Valerija Rorato-Grohar jezikovne vaje iz italijanščine, dr. Janko Kotnik predava c glavnih predstavnikih francoske romantike, dr. Nikolaj Preobraženskij predava lJfkj J®• zik in njegovo novejšo zgodovino, lektor Boris Urbančič pa č p š č i n o. Giuseppe Ungaretti v Zagrebu. Minule dni se je mudil v Zagrebu nedavno imenovani član Italijanske Akademije, eden izmed predstaviteljev sodobne italijanske poezije Giuseppe Ungaretti. Priredil je dvoje predavanj: »Zgodovinski pomen Pe-trarce in »Leopardi kot začetnik sodobnega pesništva«. 8. številka mladinskega mesečnika »Naš rod« prinaša črtico Ljenka Urbančiča »Domotožje«. pesem Anice Cemejeve »Moj prijatelj Jani«, narodno pravljico iz kranjske okolice »Od kdaj so mravlje kruljave«, pesmi B. S. »Za kruh« in »Gabri«. Vida Jelšana potopisno povest »Skrivnostno srečanje«, pesem Gregorja Strn:se »Zahod v planinah« in Srečka »Nas presi-ček«, pripovedko »Opeharjeni brahman*. poučno prozo »Kako raste drevje« in članek dr. Janka Lokarja »O ptičjem letu«. Ob koncu so drobne zanimivosti. Tudi ta številka je primerno ilustrirana. »Naš rod« izdaja v redakciji Ivana Tavčarja »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani Tiepolo. V zbirki »I Grandi Artisti Ita-liani« je izšel Antonia Morassija zvezek, ki je odmerjen velikemu beneškemu slikarju G. B. Tiepoli (1696—1770). Sestava tega pregleda Tiepolovega dela je bila zaupana enemu najbolj poklicanih, sai je Morassi z dosedanjimi razpravami in študijami pokazal, da je zanesljiv poznavalec Tiepolove umetnosti. Kritik »Meridiano di Roma« sodi o tej knjigi, da prikazuje »novega« Tiepolo. dokaj drugačnega, kakor po ga pokazale dosedanje študije. Tiepolo ie tu osvetljen z novimi argumenti in s podatki iz nekaterih še neobdelanih virov. Morassi sklepa, da je veliki Benečan, eden izmed predstaviteljev baročnega slikarstva, premagal (v svoji umetnosti barok in se dvignil preko njega k vrhovom nadčasovne umetnosti. Postal je v nekem smislu klasik. kakor so klasiči Duccio. G>otto Ca-ravaggio, Bernini. Kritik rimskega lista sodi, da je Morassi podal zelo dobro sintezo Trepclovega življenja in dela. Obsevane mleko Dobra mešana hrana in zadostno obsevan je s sončnimi žarki sta popolnoma sposobna povzročiti, da se rahitična bolezen v organizmu niti ne izcimi, kaj šele razvije. Dojenček, ki ni deležen teh dveh dobrot, pa je vedno v nevarnosti, da se ga poloti »angle:ka« bolezen. Značilno je, da narava sarna na seb: nima zaščitnega sredstva zoper rahitis. Zdravniško do-gnano je, da materinsko mleko ni dovoli krepko. da bi izlečilo niti slabotne stopnje rahit sa. O:roku. ki ga napade ta bolezen s polno silo. torej ni mogoče pomagati zgolj z materinim mlekom. Toda tudi kravje mleko ni zadostno za. čitno sredstvo proti rahitisu Vendar pa 'ma kravje mleko v seb- v zadostni rneTi snovi, ki lahko pomagajo otroku, s katerim! pa človeški organizem v dobi, ko ie premalo sonca, ne more obvladati rahitisa Da b; te snovi ne glede na letno dobo- vzbudili k učinkovitemu življenju, so začeli zadnje čase odvajati pro-vitamine v pristne vitam ne in sicer v mleku, preden ga dobe dojenčki za hiano To mleko obsevajo na poseben način s kremenčevo lučjo ali višinskim soncem. Ideja sama na sebi ie zelo preprosta, toda tehnično obvladanje problema je vse prej kakor enostavno. V preteklih letih so zgradili razne aparate, ki zvišujejo v mleku količino vitanrna D. Za velike mlekarne so morali v ta namen skonstruirati popolnoma nove naprave, ker so se pokazale naprave v manjših obratih tako v tehnenem kakor tudi v gospodarskem pogledu za nezadostne. Predvsem je bilo Teba skrbeti za to. da se čas obsevanja skrči, ker se je pokazalo. da povzroča delj časa trajajoče obsevanje v mleku okus, ki spominja na ribje olje ter postaja zaradi tega nekaterim otrokom zo-pern. Nove konstrukcije za obsevanje mleka skrbe zaradi tega predvsem za zadostno dovajanje zraka, kar ne odstranjuje samo ozona, temveč ščiti tudi mleko, da se preveč ne segreje. Mleko, pripravljeno za obsevanje, mora namreč obdržati čimdelj časa eno in isto temperaturo. Najprimernejša temperatura je med 1 in 4 stopinjami Celzija. Da mleko obdrži čim večjo antirahitično aktivnost, pa je treba izpolniti celo vrsto pogojev, katere je dosegla znanost šele po dolgoletnih raziskovanjih. Mleko najprej spuste na gladke ploskve, kjer je deležno kratkega obsevanja, ki traja po navadi še manj kakor eno sekundo Najboljši učinek se pri tem doseže s popolnoma tenkimi mlečnimi ploskvami. Poleg trajanja obsevanja je važna tudi razdalja svetlobnega telesa, moč svetlobe in refleksija žarkov, ki vpliva na površno mlečne kožice. Da so tudi sestavine mleka v tem procesu velikega pomena, je razumljivo samo po sebi. V Frankfurtu na Nemškem imajo stroje, ki obsevajo v eni sam; uri 16 do 18 tisoč litrov mleka. Za ta proces porabijo- 60 kilovatov električnega toka. Mleko teče pri tej proceduri skozi vodoravno ležeče cilindre, ki imajo ob straneh kremenčeve luči. Mlečna plast je pn tem procesu debela od 2 do 5 mm in se pomika naprej s tak:no naglico da je mleko izpostavljeno žarkom povprečno pol sekunde. Provitamini D so maščobne substance Stopnja mleka, ki gre skozi naprave za obsevanje, pa ni treba, da vsebuje določeno stopnjo maščobe. Z obsevanjem mleka dosežemo v njem zgostitev snovi D. Antirah:t'čna učinkovitost mleka se bistveno pomnoži. Tako dobimo živilo, ka nam nudi popolno zaščito proti ra-hitisu. Pred nedavnim časom st ugotovil' da se obsevanje mleka z ultravijoličnimi žarki močno popravi ter se njegova živilska vrednost zviša. Isto velja tudi za posneto mleko, ki je v stanju, da že razviti rah tis zanesljivo ozdravi Strokovnjaki menijo, da so poskusi pokazali, da vsebuje mleko kot aktivne činitelje nc samo mlečno maščobo, temveč tud' beljakovine, v prvi vrsti iactalbumin. £iSSS3S Oull Pod tem naslovom f-ta izšli v zadnjem času dve knjigi, katerih avtor je finski maršal Karel Gustav Mannerheim. Vrhovni poveljnik finske vojske se ie podal dne 6. julija 1906, ko je bi! šc v ruski vojašk' službi, na dolgo potovanje in pot ga je najprej peljala skozi Rusijo v i>. ku. Od tam je nadaljeval pet čez Kaspiško mr.rze v Krasnovrdsk ter naprej v Samarkand m Taškent, od koder si je vze' za spremstvo dva kozaka z Urala Šel e čez Terek-davan, to j: čez preiaz. k; veže ruski in kitajski Turkc-■tan, ter prispel na tej poti v Kašgar. Kotan, MaralbaSi, od tam pa je nadaljeval potovanje čez Aksu Kuldja, Urumči. Turlan Hani, Anši. Šahov, Lanhov, Siam, Kajfr-g. Taj-Juan-Fu. Kvej-hvating in Kalgren ter dospel naposled v Peking, kjer jc bilo njegovo več let trajajoče potovanje zaključeno. Mannerheim je prehodil na tej poti 14.000 kilometrov nota skozi dežele. k; so b:le doslej svetu bolj ali manj neznane. Ruska vlada je d-.ločila Mannrrheimu nalogo študiranja razmer v notranji K.ajski in Mannerheim je pridno zbiral stat;st\"io in drugo gradivo, obenem pa rečeva! določena vojaška vprašanja, k' so bila s icm v zvez'. Razen vsega tega je imel nalogo 1 gdimltait a k «■. na sv Tudi Švedska ima. kakor mnoge druge evropske države, svojo posebno shemo za razdeljevanje živil in drugih življenjskih potrebščin Dodelitvene dobe za živila in druge predmete so sicer drugačne kakor v Nemčiji in drugih evropskih državah, ki so v vojn' vendar je zanimivo vedeti, kako se Švedi, ki niso v vojni, prebijajo skozi čase vojne furije Za gostinske c-brate imajo na Švedskem uvedene posebne znamke, katerih izmenjava pa je precej komplicirana. Švedski načrt za racioni= rana živila vsebuje pri povprečnem odraslem človeku poseben pogojni dodatek Vsak teden ima človek, ki živ na Švedskem pravico do 20 gramov kave ali 8 gramov čaja. Vendar je pogoj za tistega, ki reflektira na kavo odnosno na čaj. da ne kupuje tobaka Kdor irra tobačno karto in kupi cigarete ali cigare si ne more nabaviti niti kave niti čaja. Mošk; 'majo v teku štirih tednov na razpolago 90 točk. k: jim omogočajo nakup 35 cigaret ali ustrezajočo množino drugega tobaka na teden Tud ženske imajo pravico do nakupa tobaka vendar je količina. ki jo dovoljujejo ženskam, polovična v primeri z moškimi. Ženska, kisi hoče priskrbeti tobak, se mera istočasno odpovedati najmanj tretjini svojega obroka kave ali čaja. Racionirano je tudi blago za obleke prav tako tudi perilo. In razumljivo je, da dobiš na Švedskem tudi kurivo samo proti nakaznici. Za premog je namreč velika stiska. Švedi šte-dijo na moč tudi z električnim tekem in zaradi te štednje je prepovedano električno ogrevanje stanovanj. V hišah, kjer kurijo s premogom, pa je prepovedano uporabljati premog za kurjavo v kopalnicah Poraba tople vode je zelo omejena. Dovoljeno je segrevanje kopal* »Stric, ali je res. da imaš same slabe lase?« »Kako V je prišlo tako vprašanje na misel, Tonček?« »Ker je očka včeraj rekel, da na tebi ni niti en las dober!« Ruski car Aleksander II. častnik, ki je s skromnim; prejemki podpiral tudi svojo bolno mater, je imel premalo sredstev, pa je zato tu in tam nabiral honorarje za priložnostne članke po listih. Car je vedel za njegove razmere in ga Je nekoč pri paradi vprašal, zakaj rajši ne izda knjige. — če bi Vaše Veličanstvo napisalo posvetilo, bi takoj našel založnika, je pojasnil častnik. Car je privolil in nedolgo pozneje je častnik poslal vladarju prvi del svojega romana, da bi mu napisal posvetilo. Namesto lepih besed je car vložil v knjigo 1000 rubljev in jo vrnil piscu. Tudi drugi del romana je bil napisan kaj kmalu. Ko sta se s častnikom spet srečala na paradi, je car vprašal, kako mu je ugajalo posvetilo. — Odlično, je dejal častnik in pisatelj, kaj podobnega dozdaj sploh še ni znano iz slovstvene zgodovine, vendar bi želel, da bi tudi ostalo pri tem. Ko se je cesar vrnil v svojo palačo je dal častniku vrniti tudi drugi del romana, ki mu je priložil 1500 rubljev z lastnoročnim pripisom: »Drugi in zadnji del.« Moda in dom i: s t (B! nniHn umminntiraPTrniiT«! e r mm:" ■ Moderna dolga jopica Pomladni kostum nam lahko nadomesti navadno temno krilo, ki mu priključimo dolgo svetlejšo jopico. Seveda dandanes s pikami ni tako lahko, da bi mogle žrtvovati kar cel kup pik za pomladno jopico. Naša slika pa kaže jopico, ki jo lahko izdelamo iz starega, že nemodernega poletnega paletoja. Najvažnejši na tej jopici so veliki vrezani žepi, ki s svojimi širokimi loki tvorijo lepo okrasje na bokih. Nekaj pnmladnih drobnarij Star kostum ali staro obleko lahko spre-' menimo v pravo modno zmagoslavje, če osvežimo že ponošeno oblačilo z novimi rokavicami ali z novo bluzo ali novim klobukom. Včasih zadostuje že lepa nova ru- voditi meteorološki dnevnik ter izvrševati an= tiopološke meritve, kakor tudi dajati pobudo za arheološka raz:skavanja Ko se je vrnil domov, je prinesel Mannerheim poleg svojih zapisnikov bogato skladovnico fotografskih posnetkov, namreč 1500 fotografij, ki so predstavljale pokrajine mesta, svetišča, spomenike, utrdbe, stražne stolpe mostove in vsakovrstne ljudske tipe. Med njimi ie bilo posebno mnogo posnetkov cerkvene umetnosti in lamaističnoga rituala V tej stvari je bila sreča potniku posebno naklonjena kajti v UtajsSianu, svetem romarskem kraju lamai-j.tcv. je lahko študira! ne samo lamasfčne obrede, temveč tudi zaključil svoje potovanje z obiskom pri Dalaj-lami. ki je bil takrat v nekem samostanu v Pekingu, kamor je bil prišel na svojem potovanju. Znani poznavalcc Azije Sven Hcdin sodi o Mannerhe movem delu, da je to naravnost vzor potopisa in opisa ter nudi znanstveniku in laiku ogromno zanimivega grad>va za ;-tudij notranjeazijskih ljudi in plemen, ni hovih šeg in običajev. Čeprav je bilo to delo dovršeno že pred 37 leti, ni izgubilo n;č svoje svežosti in je aktualno 5e danes. 3 nic samo ob določenih dobah. Po polletnem odmoru sta bila konccdirana dva kopalna dneva za božične praznike. Naslednji kopalni dne-i pridejo na vrsto šele proti koncu letošnjega marca. Ta shema kaže. da tudi država ki ima navzlic sedanji vojni možnost dovoza iz preko-morskih dežel, ne more izhajati ob tem s čimer razpolaga doma. Razmere v tej nevtralni državi so ceio v mnogih pogledih s'abše kakor v marsikateri drugi državi, ki nosi breme vojne. Uporaba Jezikov po vojni V »Muelcheimer Tagblattu« obravnava profesor von Leers vprašanje funkcije jezikov po vojni. Propad Francije, pravi Leers, dokazuje, da je francoski duh postal jalov ter ni več v stanu oploditi duha drugih narodov. Doba francoske duhovne vlade v Evrcpi je minila. NavzPc temu pa latisnstvo ni izgubilo svojega pomena. Kdor ne pozna latinstva, se vedoma zap]-ra pred velikim delom Evrope. Zarad1 tega bo treba romanski duh še nadalje gojiti, toda francoščina pri tem ne bo več igrala posredovalce vloge. Italija je skozi in skozi latinska zemlja in srce latmstva. Kdor razume in govori italijanski, mu je dan ključ d'o vseh latin skih narodov, ker se lahko sporazumeva ne samo z Italjani, ampak tudi s Španci, Portugalci, Francozi in Rumuni. Zategadelj velja p svetiti italijanščini čim večjo pozornost. Anglija, izvaja profesor Leers, bo ]X> sedanji vojni popolnoma propadla, zato angleščina ne bo imela nobenega p -mena več. tica. k. t, njo okrasimo prsni ^ep. včasih moderna zaponka ali nov vezen ovratnik. Vse te, na prvi pogled tako nepomembne podrobnosti, nam pomagajo, da začnemo novo »sezono«, kakor če bi res imele novo obleko! Koristna kuriva čeprav je kopnva že po naravi ena izmed najmanj prijetnih rastlin, kar jih poznamo pri nas — že zaradi opeki n. ki jih pušča na koži, in zato, ker jo tako težko izkoreninimo iz tal, kamor se J • vselila, je vendar bolje, da jo pustimo rasti na krajih, kjer ni v škodo kulturnin rastlinam, kakor pa da b; tam rasel kakšen nekoristen ali celo strupen plevel. Koprivo lahko uporabljamo kot hrano za pre. šiče, a tudi perutnino lahko krmimo z njo. Za prešiče koprivo skuhamo in primešamo k pomijam. Prešiči zelo radi jedo to mešanico, ki je zanje zelo zdrava in rodilna. Za perutnino pa koprivo drobno naseklja-mo in jo pomešamo z ostalo hrano. Iz koprive pa lahko napravimo tudi izvrstno pomladno prikuho, ki nam v polnj meri nadomešča špinačo. Razen tega nam služi kopriva tudi kot zdravilo. V ljudski medicini jo poznajo kot izvrstno sredstvo protj izpadanju las In raznim drugim bolezenskim nadlogam. Zdravilo zoper izpadanje las si napravimo iz odcedka iz kopriv, ki ga pomešamo z vinskim kisom, in si potem s to tekočino vsak večer drgnemo kožo na glavi. Tudi pri revmatjzmu si olajšamo bolečine. če s svežimi koprivami udarjamo po bolečih mestih. Kopriva je torej zelo koristen plevel, ki ga v teh težkih časih lahko s pridom uporabimo. Mekaj nasvetov Iz raznih pralnih praškov lahko napravimo uporabno milo, če nasujemo praška v malo vrele vode, ki ji po možnosti dodamo nekaj kapelj toplega mleka, nato vse skupaj dobro premešamo in nalijemo' v ška tlo od clkorije, dokler se ne strdi. Ko je tako pridobljeno milo trdo, ga takoj lahko uporabimo za pranje. Iz pokvarjenih jajc dobimo izvrstno sredstvo za gnojenje geranij in drugih cvetlic. če jih razredčimo v malo voue. Presne kosti, ki jih nekaj dn, želimo ohraniti sveže, da ne dobijo duha. damo za nekaj minut v vročo pečico, da se po-suše. Majhne ostanke mila dajmo v steklenico. zaljjmo z vodo in dobro pretresimo in premešajmo. Takšno razstopino mila lahko uporabimo kot šampon za pranje las ali kot tekoče milo. Sodsbna kuhinja Nasitljiva jed iz makaronov. 22 dkg makaronov skuhamo v slanem kropu in odce-dimo. Hkratu skuhamo bel fižol (fižolico) ali pa pogrejemo ostanek včerajšnj*ega fižola. Na kožici razbelimo na dobri žlici olja drobno nasekljano čebulo in dosti peter-šilja, dodamo 2 žlici paradižnikove mezge in primešamo temu prežganju najprej fižol, potem pa še makarone. Jed dobro premešamo, pustimo še nekaj minut na štedilniku, potem pa jo serviramo. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! VV1LKIK COLLIN.S Nezadosten dokaz | Detektivski Ako bi ga drž. pravdnik videl, ko sem mu povedal zdravnikova naročila, mislim, da ne bi imel nikdar poguma obtožiti ga zločina, da je umoril svojo ženo. Med preiskavo sem se približal mizi ob obtoženčevi postelji, da uradniki ne bi našli pisem in dnevnika, kajti kakor obtoženčeva mati, mislim tudi jaz, da je krivično smatrati dnevnik kot dokazilni materijal. Dnevnik je vselej izraz najslabših in najbrezupnejših trenutkov v človekovem življenju in največkrat so to le osebni izlivi, ki jih pisec ne bi upal pokazati nikomur razen samemu sebi. Star obtoženčev prijatelj sem in mirne duše izjavljam, da nikdar ne bi verjel, da piše take neumnosti. On, da bi ubil svojo ženo! On da bi postopal s svojo ženo trdo in grobo! Upam si reči, iz dvajsetletnih izkušenj, da ni v tej dvorani človeka, ki bi bil bolj nesposoben zagrešiti kak zločin. »Vem, kaj je izpovedala bolničarka Kristina Ormsay o pokojnici in moram ji oporekati. Gospa Macallan je bila ne glede na svoje majhne nedostatke najplemenitejša ženska, kar sem jih kdaj srečal. Imela je najboljšo vzgojo. ljubila je glasbo, prekrasno je pela. Pogovori z njo so bili izredno zanimivi, bodisi ženskam bodisi moškim. Trditi, da bi utegnila biti taka ženska najprej zanemarjena, nato nečloveško zastrupljena od človeka, ki je tu pred vami, bi bilo isto kakor trditi, da sonce ni svetlo. Gospa Macallanova je bila po naravi sa-njarka, ki se je rada mučila, kajti nobena ljubezen na svetu ji ni bila dovolj izbrana. Nekateri ljudje so rojeni, da bi bili nesrečni, in ena izmed teh je bila tudi gospa Macallanova- Sodni zbor ne sme pozabiti, da bi morala s finančne strani smrt gospe Macal-lanove pomeniti — in tudi pomeni — izgubo za njenega moža. Ko se je oženil z njo, je vztrajal pri tem, da se postavi v ženitbeno pogodbo postavka, da preide ženino osebno premoženje po njeni smrti nazaj v roke njenih staršev. Dohodki tega premoženja so se vsakokrat uporabljali za vzdrževanje lepe graščine, kajti osebne obtoženčeve rezerve, ne glede na materine, ne bi zadostovale za potrebščine, z ozirom na ogromne izdatke, ki jih zahteva vzdrževanje tako sijajne graščine. Jaz, ki poznam položaj, lahko rečem, da je mož izgubil po smrti svoje žene dve tretjini dohodkov. »Nikdar nisem opazil ničesar, kar bi utegnilo upravičiti ženino ljubosumnost. Da bi utegnila mojemu prijatelju bolj ugajati gospa Beauly kakor njegova žena, mi je nedoumljivo, tem manj, ker ni nikdar izgubil razuma. »Kar zadeva arzen, lahko ugotovim neko dejstvo, ki morda zasluži pažnjo sodnega dvora. Bil sem v kabinetu državnega pravdnika, ko so proučevali papirje in druge predmete, najdene v skrinjici v Gleninchu. kjer so se nahajale pokojničine toaletne potrebščine. Lahko sem opazoval državnega pravdnika, ko si je ogledoval vse te predmete. S svojim izredno dobro razvitim tipom sem odkril na pokrovu nekaj, kar me je napotilo, da sem si natančneje ogledal konstrukcijo skrinjice. Posledica tega je bilo odkritje majhnega skrivališča mod lesom in podlogo, kjer sem našel tole stekleničlco.« Zdaj je bilo zasliševanje za trenutek prekinjeno, da si je sodni dvor ogledal stekle-ničico in jo primerjal z onimi, ki so se nahajale v skrinjici. Te, ki so bile iz lepega kristala, izredno lepe oblike, niso bile niti najmanj podobne oni. ki jo je Doxter našel v skrivališču. Pač pa jo je spoznal drugi lekarnar, ki je izjavil, da je podobna ste-kleničici. v kateri je prodal arzen, in stotinam drugih stckleničic. ki rabijo lekar- narjem sleherni dan. Ker ni imela nobenega napisa, ni mogel reči, ali je to ista stekle-ničica, ki jo je bil on prodal. Tako je branilec izgubil poslednje upanje, da bi lahko dokazal, da je bil arzen, ki ga je kupil mož, v ženini posesti. Knjigo, ki govori • uporabi kmečkih olepševalnih sredstev, so našli med drugimi pokojničinimi knjigami in je bila uporabljena kot dokazni materijal. Zmečkan papir z zrnci belega prahu je spoznal lekarnar. V zmečkanem papirju je spoznal lekarnar ovitek, v katerem se je nahajal arzen. Toda kako dokazati, da Jo gospa Macallanova uporabila vsebino? Vse se je omejevalo le na predpostavke, dokazi pa so odločno manjkali. Nadaljevanje zasliševanja Miserimusa Dexterja ni bilo več zanimivo. Ena sama stvar je omembe vredna. »če se ne motim, gospod Dexter,< Je dejal nekoliko ironično prokurist, »imate vi neko svoje prepričanje o smrti gospe Ma-callanove.« »Možno je, da imam svojo misel o tej stvari, kakor o marsičem drugem,« je odvrnila. priča, »a sodni dvor naj ml dovoli, da tudi jaz nekaj vprašam: Ali sem prišel sem zato, da bi razlagal svoja prepričanja, ali zato, da bi izpovedal stvari, ki so mi znane?< Odgovor gospoda Dexterja ml Je ugajaL Njegove misli so bile očitno misli resničnega prijatelja mojega moža, povrh pa ideje nadpovprečno bistrega človeka. Utegnile bi imeti zame neizmerno ceno, ako bi ga mogla pripraviti do tega, da bi mi jih zaupal. Ko je govoril o gospe Beaulyjevi, Je napravil name globok vtis; v njegovem glasa je bilo čutiti toliko zaničevanja, da sem mislila, da ima gotovo kak vzrok za sovraštvo do nje in da ji ne zaupa. Zame bi utegnilo biti srečanje z Dexterjem jako važno; skušala bi pojasniti to, kar se sodnemu dvoru ni zdelo oportuno poglabljati. Ko je bilo zasliševanje končano, se je mož s svojim vozičkom vrnil po isti poti, po kateri je bil prišel ter se izgubil v nekem kotu dvorane. Državni pravdnik se je dvignil, da prebere obtožnico. Ko sem jo prebrala, sem bila tako ogorčena, da sem iztrgala strani, ki so vsebovale obtožnico in jih zmečkala. Peti dan procesa je bil določen za zagovor. Kakšna razlika med podlostmi, ki jih je nagrmadil državni pravdnik v svoji obtožnici ter zgovornim in ganljivim razlaganjem branilca. Zato, ko je prišel do predsednikovega povzetka, je moral ta izjaviti sodnikom, da ni mogel dobiti zadostnih ln prepričljivih dokazov, temveč le pogojne dokaze. Po eni uri brezkoristnih razprav v posvetovalnici, je sodni dvor izrekel nedoločno obsodbo v skladu s škotskimi zakoni: NE, ZLOČIN NI DOKAZAN. Po dvorani se je zaslišalo slabo ploskanje. Jetnik, ki so ga oprostili, je počasi odhajal. kakor človek, ki ga teži globoka bol, povešene glave, ne oziraje se na nikogar, ne da bi • odgovarjal vsaj prijateljem, ki so se obračali do njega. Nesrečnež je dobro vedel, kako ga bo ta obsodba vse življenje tržila. In tako bi bilo... da nisem prišla jaz. Petnajsto poglavje VIDIM SVOJO POT Svitalo se je že, ko sem zaprla knjig« o procesu svojega moža. Nisem čutila utrujenosti. Kljub dolgim uram branja in razmišljanja mi ni bilo do postelje in spanja, čudno, zdelo se mi je, da sem se šele ta trenutek prebudila, poživljena z novim sklepom. KAJ VEM? KAJ ZFMAM? 151. Koliko ničel ima kvadrilijon? 152. Na kolikšen del svoje prostornine se da stisniti voda? 153. Kako sc imenuje belgijska denarna enota ? 154. Krog. I V zgornjem krogu je treba postavit name.--to 'očk v radialnih vrstah 32 črk tako, I da dobimo v vrsti: 1—5: označba za verz, 2—6: označbo za del celote, 8—4: tujko za »istoveten«, 7—3: označbo za igranje s kartami. Vsaka beseda ima devet črk, če upoštevamo srednjo črko T, ki je vsem skupna in že postavljena na svoje mesto. * * • Rešitev nalog 27. t. m.: 147. Tri mošnje (burse) so bilf> grb begate rodbine van der Burse v Briiggeju, ld so se v njeni hiši vršili sestanki za do. bdčkarske posle. To je bil začetek modernih borznih poslov. 148. Ezopove basni se nam niso obranil« v izvirniku, temveč v latinski obdelavi Grka Fedra. 149. Izohipse so črte, ki vežejo k-aje enake nadmorske višine. 150. Križanka. Vodoravno: 1. kost, 4. vaja, 8. vrt. 10. cel, 11. akademija, 12. gos, 13. tul, 17. episkopat, 20. raj, 21. oko, 22. dlan, 23. Hov. Navpično: 1. kvas, 2. Ork, 3. Slavonija, 5. acimut, pol, 6. jej, 7. Alah. 9. Ren> 14. Verd, 15. ako, 16. atov, 18. pal, 19. ako.' rižessi sveta Italijanščina v birmanskih šolah. Iz Rangoona prihaja vest, da je v birmanskih r snovnih šolah japonščina obvezen predmet, poleg tega pa se poučujeta tudi italijanščina in nemšč"'na, ki pa sta obvezni šele v višjKh razredih birmanskih sredrjih šol. 931etnik se vozi vsak dan z bicikljem. V -san Giovanni ju in Persicetu pri Bologni živi 931etni Alfonso Cotti. Mož je državni upokojenec in se vsak dan pelje z bcikljem na sprehod. Kljub svoji starosti ima naravnost sijajen spomin ter rad pripoveduje dogodke iz svojega življenja. Tele s petimi nogam!. V Moncalvu blizu Astia je nekemu kmetu krava povrgla teleta s petimi nogami. Odvišno nogo ima žival na zadnjem delu telesa ter je prav nič ne ovira pri hoji. ženin je pobegnil. V Colornu pri Parmi je doživela neka 221etna gospodična hudo razočaranje. V družbi svatov, prijateljev in znancev je pričakovala ženina, da jo odvede v cerkev pred oltar. Toda ženina ni bio od nikoder. Da bi ga spomnili na obljubo, so poslali ponj z avtomobilom. Toda tudi avtomobil ga ni pripeljal, kajti izkazalo se je, da je ženin, med tem ko Je nevesta drhteče čakala nanj, izginil brez sledu. Kacionirana potrošnja mesa na Portugalskem. Gospolarski minister portugalske vlade je izdal uredbo^ ki pravi, da se je treba prilagoditi razmeram, ki jih je povzročila vojna ter zaradi tega uvaja ra-cioniranje mesa v večjih mestih. Na kakšen način bo potrošnja mesa racionirana, še ni znano. Uredba bo uveljavljena zaenkrat samo v načelu. Kinematografski posnetek bo pričeval pred sodiščem. V Oesthamerju na švedskem je neki lastnik kinematografske kamere posnel avtomobilskega vozača in nekega delavca, ki sta se spopadla na oeeti. Nek pasant je a fotografsko kamero dogodek posnel na ploščo Mož je zdaj pozvan za pričo pred sodišče, kjer je predloži! filmski posnetek katc ega bc'o rekonstruirali potek dcec.lka. Menda bo tc prvi primer na Sve 1 ■ Icm. da nastopa :ilm kot nema priča v procesu med ljudmi. ŠPORT Generalne skušnje so Ponovni nastopi ljubljanskih nogsmetašev pred pričetkom domačega prvenstva Zdaj bo pa le zares z ljubljanskim nogometom, tako so govorili po Ljubljani, posebno od petka ali sobote dalje ko so se pojavili po ulicah barvasti lepaki z oznanili za prijatelijsko tekmo tam in tam. Ti ietak. so vabili v šiško, mi posebej pa smo vabili še v Zeleno jamo in tako smo v precej živahnem nogometnem razpoloženju preživeli še zadnjo nedeljo generalnih skušenj. Spored je bil prav gotovo več kakor pester, saj je prišlo na zadnji ogled kar šest enajstor e izmed vseh osmih, ki bodo od prihodnje nedelje dalje že pričele tekmovati v pravem okviru. Najprej še enkrat za določitev četrtega udeleženca v I. diviziji, potem pa takoj dalje za točke in naslove med seboj. Glavno prizorišče današnje prijateljske prireditve za žogo je bil Hermesov sta-dion v šiški, kj je svoj letošnji otvoritven-dan doživel v skoraj mogočnem okoljU. Okrog igrišča se je zbralo prav gotovo t.o 1000 gledalcev, kar je nov dokaz, da šport in tudi nogomet posebej še nista izgubila svojih pristašev, čeprav moramo reči, da je bilo med nedeljsko publiko v šiški tudi precej priložnostnih obiskovalcev, ki jih je pot zanesla tja kar tako zaradi prostega popoldneva. Toda ne glede na to so prireditelji lahko veseli tega dobrega začetka, moštva pa potrjena v prepričanju, da imajo kljub izrednim časom le še svoj stalni krog pristašev, ki jim bo gotovo ostal zvest tudi v skorajšnjem prvenstvenem tekmovanju. In ta zavest je tudi del zadoščenja, ki ga potrebuje športnik, da kljub nekaterim težavam sedanjega časa vztraja na svojem mestu. Manj bučna in zunanje navdušujoča je bila prireditev na nezagrajenem travniku ob Ljubljanski cestj v Zeleni jami, toda tudi tam se je zbralo nekaj sto ožjih pristašev obeh nastopajočih, ki so pridno delali račune o razvoju bodočega prvenstva, sem in tja pa tudi utegnili prisluškovati viharnim odmevom nogometnega dvoboja daleč gori v šiški, ki je vsekakor potekal vse bolj ognjevito kakor pred njimi samimi. O tekmah samih, o katerih smo že dejali, da so bile zadnji poskusni nastopi pred startom v borbo za točke, ne mislimo bati podrobnejši, ne samo zato, ker so izidi sami precej zgovorni, temveč tudi zaradi tsss. ker so enajstorice prav za prav prišle na igrišča samo v deloma popolnih sestavah — ali pa morda tudi prihocnjič ne bodo prišle drugačne — in je v bistvu šlo le samo za resnejše treu nge na odprtem odru. Ne glede na to pa je prišlo na dan, da sta moštvi Ljubljane in Marsa __ker je bil Hermes v rokah pive — le še zmerom oni solidni garnituri, ki lahke vsak čas in tudi po dolgem odmoru ter tudi v zasilnih kombinacijah opravita svoje delo bolj ali manj po pričakovanjih. Seveda s tem nočemo trditi, da bi ono staro pravilo o okrogli žogi za naprej ne veljalo tudi za oba ta dva! O sporedu v podrobnem torej toliko: LJublj sita Hermes 1 Prvi letošnji dvoboj med staiima riva-loma v ljubljanski nogometni družini se je končal s precej visoko in prav tako zasluženo zmago Ljubljane s 5:1 (3:0). Belo-ze-leni — tako j m pravimo zdaj kar tako ker se ponašajo z imenom našega mesta — so bilj v nedeljo v vseh pogledih boliši nasprotnik, tako da šiškarji prav za prav nikoli niso ogrožali njihove zmage. To je zgovorno pokazal že izid prve polovice igre in pri tem je ostalo tudi pozneje. Tudi častni gol Hermesa je našel pot v mrežo vse prej kakor po smiselnih pripravah. V celoti je enajstorjca Ljubljane zapustila najugodnejši vtis, tako da ji je tudi to pot lahko prerokovati bolj ali manj lagodno pot do sedaj dosegljivega cilja. Moštvo se je deloma preuredilo, stebri moštva pa so ostali Lah, Kroupa, Hacler, šercer, Peljcon itd. Tekmo je sodil g. Makovec Mars S, Dopolavsro t. t. 3 Marsovci, ki so si dali pred 10 dnevi iz. puliti nekaj peres na šišenskem stadionu, so tudi predvčerajšnjim naleteli na poletnega partnerja in vse je že kazalo tako, da bodo še enkrat potegnili krajši konec. Do odmora je Dopolavoro vodil s 3:1 in nič ni bilo oporekati tej razliki, kolikor ui bilo važno, da se je ta čas veliki Herman sprehajal med gledalci. Po odmoru je vskočil še on in Mars je potem razpel jadra s tem večjim uspehom, ker je bil veter sanj tudi ugoden. Tobakarjem je začelo zmanjkovati sape in volje in iz dolge vrst? napadov — skupnih in posameznih — s« je izcimil zanje čudni in precej končni poraz 3:8. Moštvi tako na splošno nista mogli prav razviti smotrne igre, toda Mars je bil s svojo razigrano napadalno vrsto - -kljub dobremu vratarju na nasprotni Stranj — v drugem delu igre ves čas v ofen. živi. Doberletova četa ima za seboj mnog,-, izkustva, ta vrlina je včasi že sama odločilna. Tekmo je sodil g. Kos. Ostale tri tekme te nedelje generalnih skušenj so se končale takole: Mladika—Korotan 5:0 (2:0), Vič—žabjak 2:0 (1:0), Vič jun.—Hermes jun 3:1 (3:0). Torlns se drži Kako je minila zadnja (XXVI.) prvenstvena nedelja v Italiji? Kdor je v nedeljo čakal presenetljivin izidov iz italijanskega nogometnega prven stva, je prišel na račun bolj kako kdaj poprej. To velja najbolj za pristaše udeležencev iz divizije A, od katerih so kar štirje zmagali izven doma, pa tudi po številu golov spada zadnja nedelja med najizdatnejše. Dca&ieni izidi se slabo ujemajo z napovedmi in računi v naprej, toda res pa je tudi, da gre tekmovanje že h kraju in je nekaterim moštvom skoraj prav vseeno., kaj se jim bo še primerilo v teh zadnjih nedeljah. To velja za Atalanto, ki se je dala poraziti od Venezie, enako tudi za Bologno, ki ji je obe piki odnesla Vicenza ali tudi za Fiorentino, ki je pustila ves izkupiček v Bariju. Seveda sta si pri tej igri s pikami zadnja dva iz tabele opomogla tako, da spet gojita nove nade. Bol) neprijeten je poraz, ki ga je Ambrosiana doma spravila v tekmi z Romo in zaigrala vse, medtem ko sta vodilna Livorno in Torino zmagala oba in sta zdaj tesno drug ob drugem še edina kandidata za naslov novega prvaka. Naša soseda iz Triesta je morala v Torino, kje jo je Juventus odpravil z najtežjo razliko4v tej sezoni; zdaj je nevarnost zanjo še vse bližja, za odhod v nižjo divizijo. Podobni Izidi XXVI. kola v tej diviziji so bili naslednji: v Genovi: Torino—Liguria 3:2, v Ber-gamu: Venezia—Atalanta 2:1, v Rimu-I^azio—Milano 4:2, v Bologni: Viccnza— Iiologna 2:1, v Bariju: Bari—Fiorentina 4:2, v Milanu: Koma—Ambrosiana 2:0, v Livornu: Livorno :Genova 3:1 in v Torinu: Juventus—Triestina 6:2. Po točkah je zdaj položaj naslednji: 1) Livorno 37, 2) Torino 36, 3) Juventus 33, 4) Ambrosiana 32, 5) Genova 30, 6) Bologna 28. 7) Milano 27, 8) Lazio 26, 9)-10) Atalanta in Fiorentina 25, 11) Roma 24, 12) Bari 21. 13) Vicenza 19, 14)-15) Liguria in Triestina 18, 16) Venezia 17 točk. Modena še vedi sama V diviziji B sta gneča in borba v njej za prva mesta še vse bolj ogorčena kakor v višjem razredu, ker je udeležencev več in jih je vsaj ena tretjina toliko enako-viednih, da vsaka izgubljena točka pomeni celo premoženje. To pot si že drugič zaporedoma kuje dobro srečo Modena, ki je spet zmagala nad Sieno in vodi zdaj sigurno sama s 35 točkami pred štirimi enajstoricami z dvema točkama manj. Sicer pa je pot do konca med čemi pt.rtne2 j' še nekoliko daljša in glede marsikaterega še ni bila izrečena zadnja beseda. Izidi zadnjega termina so bili naslednji: Pescara: Pescara—Pisa 1:1, Savona: Pro Patria—Savona 2:0, Cremona: Cremo-nese—Novara 2:0, Videm: Udinese—Ales. .sandria 2:0, Siena: Modena—Siena 4:1, Pa-lermo: Palermo—Bresela 0:0, Ancona: An. conitar.a—Fanfulla 0:0, Rim: Mater—Spezia 0:0, Padova: Napoli—Padca 2:1. Stanje v tabeli: Modena 35 točk, Napoli, Pisa, Spezia in Pro Patria 33. Brescia 32, Fanfulla in Cremonese 28, Padova 26. An-conitana 25, Novara 23, Pescara 22, Udinese 21, Mater 19, Alessairia 18, Palermo, Siena in Savona 17 točk. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Iz Novega mesta n— življenje in smrt. v zadrjem četrtletju je bilo v župniji Mirna peč rojenih 40 otrok, od tega dva para dvojčkov, dva mrtvorcjenčka in 17 deklet. Poročili so se: Saje Anton in Muhič Jožefa, ter Siovin Franc in Kramar Ana. — Umrli pa so: 8 mesečni Pust Jože, 32 letri Žagar Franc, 37 letni Lokar Anton. 38 letni Strgar Jože, 38 letni Bevec Ignacij, 77 letna Keše Neža, 3 letna Hrastar Justina, 89 letna Ikiikar Marija, 83 letn. Jerač Janez, 79 letna Ko-lenc Frančiška, 33 letni Rus Jože, 7Gletri Pate Janez 85 letna Hegler Marija. 36 letni Stemberher Alojzij, 55 letni Sukovič Alojzij. 65 letna Pirnar Marija, 56 letna Rajšel Apolonija, 431etni Zoran Jože. 231et-ni Gerdenc Anton, 37 letna Zoran Terezija, 32 letna Muhič Marija, 24 letna Pekol RozaFja, 29 letna Bobnar Neža, 43 letna Kovačič AJojzija, 21 letni Jane Jože, 34 letni Pate Alojzij", 32 letni Grabnar Janez 32 letD.i K:s Franc, 40 letni Zupančič Fro-n.?. 1 letna Krevs Matilda, 69 letna Hrovat Marija. 551etni Zupančič .L že. 2 dni stari Dre-nik Alojzij in 19 letni Povše Jože n— Sestanek namestitvenih uradnikov V sredo je bil v prostorih novomeškega glavarstva sestanek namestitvenih uradni kov novomeškega okrožja. Sestanku je prisostvovl tudi inšpektor Cav. Uff. Adri-ano Petronio, šef borze dela Vončina in njegov namestnik Golouh, obolelega okrajnega komisarja pa je nadomestoval njegov tajn'k Varini Na sestanku je inšpektor Petronio dal uradnikom podrobna navodila o delovanju občinskih namestitvenih uradov. V svojih izvajanj!h je predvsem naglasil, da se morajo vsi nezaposleni delavci prijavljati pri namestitvenih uradih svojega bivališča, ter da morajo odslej delodajalci sprejemati delavce'le pa namestitvenem uradu. n— Prašičji sejem Ponedeljski vsako-tedenski prašičji sejem na Loki je bil slabše založen s prašiči kot so bili zadmji sejmi. Zaradi velike ponudbe in malo blaga se je iznova pokazal porast cen ter so stali do 8 tednov stari prašiči za rejo od 1500 do 1800 lir. Kljub zvišanju cen so bili vsi prašči takoj razprodani. Največ pra-š;čev je bilo pripeljanih iz Orehovice, Kostanjevice in št. Jerneja. Spodnja štajerska Smrtna kosa. V Mariboru je umrla v visoki starosti 82 let zascbn;ea Marija Ma-heinz. nadalje sta umrli 30-letna v Sv. Ož-boltu rojena podjetnica Marija Leebova in 60-letna bolniška strežnica Marija Pische-tzova. V Teznu pri Mariboru je umrla 75 - letna učiteljeva soproga Roza Se-rajnikova, rojena Spritzei. V Mariboru je umrla hčerka pomožnega delavca Ana Kranjčeva iz Nove vasi pri Ptuju. V Lju-bečni je preminila 701etna ga. Marija So-dinova, vdovljena Koželjeva, rojena Mast-nakova. V Št. Jakobu ob Savi je umrl Ivan Ručigaij. — V Slivnici pri Celju je po daljšem bolehanju 3. t. m. umrl veleposestnik g. Matija Selič — Vebrov ata, star 85 let. Rajni je bil vseskozi poštenjak itn velik dobrotnik. Njegova izredno gostoljubna hiša. je slovela daleč okrog. Mnogi, ki so našli v dijaških letih_ pa tudi pozneje, pri njem veJno topel sprejem :n obilno obloženo mizo, se ga s hvaležnim srcem spominjajo. Naj mu bo domača zemlja lahka! Smrt na bojišču. Dne 7. novembra je padel zapadno od Alagira poročnik v oklop-nem polku Otfried Prinz iz Ptuja, star ko_ maj 20 let. V neki zasilni vojni bolnišnici je dne 3. marca umrl bolničar Jurij Eft-ko\vsky. Za mrtve proglašena, šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem je uvedel postopek za proglasitev za mrtvega v Veliko Nedelio pristojnega Franca Bedaka, ki je julija 1915. odšel na italijansko fronto in ga od leta 1917. pogrešajo. Nadalje je uveden postopek za proglasitev za mrtvega v Rečico pristojnega Ferdinanda Oplotnika. ki je baje leta 1915. padel v ckolici čer-novic. Iz Konjic poroča mariborski dnevnik: Kakor povsod na Spodnjem štajerskem so tudi v Lavričevi tovarni ža usnje od 15. do 18. marca delali dnevno po dve uri več. — Dne 16. marca so pokopali v 93. letu starosti Franca Trnovška. Rajnki je v aprilu leta 1894. vstopil kot prvi delavec v Lavričevo tovarno za usnje in bil usluž-ben do leta 1937. — Naslednji dan so pokopali ključavničarskega mojstra in posestnika Henrika Dobnika, ki je umrl na Dunaju. Pogreba se je udeležba tudi konjiška požarna bramba in odposlanstvo štajerskega Heimatbunda. Ob grobu se je poslovil od pokojnika župan Avgust Radič 80ietnica rojstva. V Mariboru je praznovala v ponedeljek v krogu svojih sorodnikov 801etnico rojstva ga. Ana Smodejeva. Prvi nastop gledaliških dilet»ntov v Laškem. V okviru Heimatbunda je bilo v Laškem kot deseto v celjskem okrožju ustanovljeno gledališko društvo, kj je v razprodani dvorani prvič nastopile z Anzen-gruberjevo igro ^SLaba vest«. Igralci so se tako dobro izkazali, da so dobili takoj povabilo za gostovanje v Celju. Nesreče. 461etna Terezija Celcerjeva iz Ruš je padla po domačih stopnicah in si zlomila več reber. Z reševalnim vzom so ponesre<~enko prepeljali v mariborsko bolnišnico. — 141etni sin poljskega delavca iz slalkogorske okol.ee Alojz Peklar je padel in si zlomil desnico. — Levo nogo si je pri padcu zlomila 41ctna hčerka strugarja Antonija Zorkova. Šofer Vine. Kramberger iz Maribora je vodil traktor in s sprednjim kolesom zavozil v kanal, pri čemer se mu je zlomilo krmilo. Kramberger si je zlomil desni - nogo v stegnu in dobil še druge poškodbe. — Z vrelo vodo se je oparil 6 letni sinček ključavničarja Jožef Wirt iz Mari-oora. Z vrelim čajem se je oparil 42-letni zidar Jožef Zeke iz Tezna. 40-letna pomožna delavka Emilija Drozgova iz Maribora je padla z lestve in si poškodovala nogo. Levo roko si je zlomil G-letni sinček posestnika Vincenc Mlakar iz Partinja. Na Koroški cesti v Mariboru je padel z voza 76-letni viničar Karel šunko, ki so ga z reševalnim vozom prepeljali na dom. Desno roko si je zlomil pri padcu 621etni posestnik Franc Kolar iz Gornje Polskave. Start letalskih modelov. Pretekli četrtek je bil v Mariboru start letalskih modelov, la j Ji je zgradila mladina. Udeležilo se je prireditve nad 70 lečkov. Navzoč je bil tuui zvezni vodja Steindl. Zmagovalci v posameznih skupinah so bili: Wankmuller, Skok, Verweger. štrukelj, Domajnko Adolf in Domajnko Franc ter Jelenič. Radio Ljubljana TOKEK, 30. 3. I943-XXI 7.30: Pisana glasba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Priljubljena glasba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščiii. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Sinfonična glasba. 14.25: Pesmi za vse okuse, vodi dirigent Segurini. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Prenos iz zavoda za romarsko učenje: Glasbeniki romanske filharmenične akademije. 1900: »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi. 20.00: Napove! časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 21.10: Operna glasba na ploščah. 21.30: Pesmi za vse okuse; vodi dirigent Segurini. 21.55: Orkester vodi dirigent Pe-tralia. 22.15: Koncert violinista Arviga Se-rato-ja, pri klavirju Lidija Proietti. 22.40: Orkester Cetra, vodi dirigent Bairzizza. 22.45: Poročila v italijanščini. ICaaar predajaš,, rg*e-•'ie! »Jufrove« oglase? Kje je pš*k@pan Ali 9 Raje počivajo njegovi zemski csta^ld v zlati krsti pod staro mošejo v Aleksandri!! Aleksander Veliki je umrl ko mu je bilo 33 let in sicer v juniju leta 323. v svoji novi prestolici Babilonu- Podlegel je mrzlici. ki si jo je bil nakopal na poslovilni pojedini ob odhodu brodovja pod poveljstvom Nearchosa. Njegovo balzamirano truplo so prepeljali šele čez dve leti z velikim pompom v Egipt in ga pokopali v Memphisu. Pozneje je bilo prepeljano v Alekaandrijo in položeno k večnemu počitku v svetišču, zgrajenem nalašč v ta namen. Kljub vsemu iskanju in prizadevanju pa ni bilo mogoče najti cesarske grobnice v pristaniškem mestu, ustanovljenem in nazvanem no Aleksandru Velikem. Ze leta 1929. je trdil egiptski zgodovinar princ Omar Tousoum, da je Aleksander Vel:ki pokopan v temelju stare mošeje v Aleksandriji. Krai njega naj bi bil pokopan njegov naslednik v Egiptu Ptolomeus. To trditev je znova postavil profesor na novi Farukovj univerzi v Aleksandriji Ibrahim el Deseuki. Ta učenjak je prišel do prepričanja, da je grob proroka Daniela v stari mošeji istoveten z grobnico Aleksandra VePkega. Oddelek za stari vek pri egiptskj vladi je bil naprošen za dovoljenje. da bi smeli to grobnico odpreti. Toda odločitev o tem še ni padla. Zaenkrat se je med egiptskimi učenjaki razvnela samo živahna polemika o tem. ali ie Aleksander Veliki res pokopan v zlatem sarkofagu v stari mošeji. kjer naj bi njegovi zemski ostank; še zdaj počivali. O zemskih ostankih Aleksandra Velikega so nastale sčasoma mnoge legende. 2e opetovano so namreč v Egiptu naleteli na kraljevske grobnice iz Faraonovih časov, pa tudi izven območja Aleksandrije od Kom el Sukafe do Sidi Gabra so odkrili mnogo starih grobnic in vedno je bilo sproženo vprašanje al; ne gre morda za grobnico Aleksandra Velikega. V zapadnem delu Aleksandrije se je razprostiralo nekoč veliko podzemno pokopališče Ne-kroprla, segajoče do takozvanega Klcopa- trinega pokopališča. Na tem pokopališču naj bi bili naleteli na zlato krsto z zem-skimi ostanki Aleksandra Velikega zdai tu zdaj tam. Aleksandrija je bila v starih časih središče trgovine in znanosti. Njene knjižnice, svetišča, pelače in muzej so sloveli po vsem svetu. Ce bodo oblasti dovolile odkriti dozdevno Aleksandrovo grobnico pod staro mošejo. bodo vsai pojasnjena nekatera zanim;\-i n- biološka vprašanja. Velika železniška afera v Ameriki Kako je zaslužil Žid Jakob Schi££ mslijardno gsreroežessja Na neki železnici zasebne železniške družbe v Ameriki se je prevrnilo nekoč več vagonov in nesreča je zahtevala tudi nekaj človeških žrtev. Tudi na drugih progah podobne nesreče niso bile n:č posebnega. Toda lastniki niso v nobenem primeru stopili pred javnost z očitki. Naenkrat so pa priobčili vsi večji amer-ški listi dolge članke, v katerih so ostro napadali več železni-ših družb in zahtevali razlastitev lastnikov, češ da so zanemarjali varnostne predpise na svoj*h železnicah. Potujoče občinstvo so listi svarili naj se ne vozi po takih železnicah Pisali so o slabem stanju železniških prog, o pijanih strojevodjih in nezanesljivih sprevodnikih. Javnost se je seve2a razburjala in prišla tako daleč, da so stari lastniki nekaterih železnic pred gospodarskim polomom. Ljudje se namreč niso več hoteli voiziti po železnicah, ki so jih listi proglasili za nevarne. Delnice dotičnih železniških družb so zelo padle Vsi poskusi, spraviti obrekoval-ce pred sodišče, so se izjalovili, ker so stali sodniki na stal^ču da bi morali to-žitelji nastopiti z dokazi. Pokazov pa ni bilo ker jih ni moglo biti. Vsaka nesreča je namerč prinesla dnevnemu tisku novo hvaležno gradivo za napade na železniške družbe, lastniki pa niso mogli: dokazati, da bi nesreče ne bile posledica malomarnosti in zanemarjenosti. Razburjena javnost pa seveda ni slutila da se skriva za vsemi napadi na železniške družbe en sam mož in da gre za zlonamerno povzročeno paniko. To je bil generalni zastopnik Rotschildovega bančnegr doma Jakob Schiff, glavni deiničsr Loeb Kun £ Komp. v New Yorku. Schiff je bil prispel v Ameriko iz Frankfurta r./M., kjer je bil Rotschiliov sosed, že davno prej je stremel po neomejeni moči in vplivu na ameriško železniško omrežje. Vedel je dobro, da bi mu ne mogel na fniančnem polju noben tekmec do živega, če bi imel v roliah železnice. 10 mesecev se je ameriška javnost razburjala :'n Jakob Schiff je plačal 400.000 dolarjev podkupnine, da se je kampanja proti železniškim družbam neprestano nadaljevala. Ob koncu leta 1903. je pa že lahko stopil upropaščenim železniškim družbam kot zmagovalec za vrat. Polastil se je bil 21.300 km železniškega omrežja in leta 1910. je že lahko sporočil, da so vrgle žeelznice pod njegovo kontrolo v šestih letih 500 milijonov dolarjev čistega dobička. To je celo za ameriške razmere presenetljivo. Tako ogromni dobiček je mogel spraviti Schiff zato ker je bil znatno zvišal tarife na železniških progah. Pod neposrednim njegovim vplivom in kontrolo so bile železniške družbe in podjetja »Union Pacifik« Baltimore & Ohio, \Ve-stern Telegra.ph Comp., National Bank of Commerce, The National City Bank, Mor-ton Trust Bank, Columbia Bank in še mno-gh delniških družb in denarnih zavodov. A. ALEXANDER: POZA ROMAN Oba sta planila na cesto in videla, kako je mnogo ljudi prestrašenih bežalo vsaksebi, med tem ko so se drugi mimogredoči radovedno zgrinjali na kup. Nekaj redarjev se je s težavo prerivalo skozi gnečo proti avtomobilu z razbitimi šipami, ki je stal ob robu pločnika. Hearn je stopil k enemu teh stražnikov, ki ga je spoznal in se vzravnal v pozor. »Kaj se je zgodilo?« ga je vprašal. »Debelušen moški s črnimi brki je ustrelil po lastniku avtomobilu baš v trenutku, ko je stopal vanj. K sreči ga ni zadel; a tudi nam se na žalost ni posrečilo prijeti napadalca. Izginil je med množico, kakor bi trenil. Če Bog da, nam morda napadeni kaj pove...« Ta mah se je začul iz notranjščine avtomobila vreščeč starčevski glas in izza razbite šipe je pogledal nagubančen obraz, ki mu je čelo neposredno prehajalo v plešasto teme. »Sramota!« je kričal starec, ves zaripel od jeze »Pride takle razbojnik in strelja po meni. Policija gleda, nič ne stori in ga pusti, da uide. Zdaj pa zadržuje mene, ki sem bil napaden!... O, to jih nabrenkam ministru notranjih zadev!...« »Poznate tega gospoda?« je kapetan Hearn polglasno vprašal redarja. »Da, ali___« »Pustite ga, naj se odpelje!« je ukazal kapitan. Stražnik je mahnil z roko, in redarji so se neute-gorna odmaknili. Obraz razjarjenega starca je izginil od okenca, avtomobil je potegnil in odbrzel. Hearn je zamišljeno gledal za njim, dokler ni izginil v množici, nato pa je vprašal: »Kdo je bil ta gospod?« »Frederick Manhattan, znani multimilijonar,«^ je odgovoril stražnik z vsemi znaki velikega spoštovanja. Kapetan je zažvižgal skozi zobe, se počehljal po bradi in zamrmral: »Hudimana! Kakor kaže, utegne stvar postati zanimiva.« 2. poglavje Dogodek na mnogoljudni Peti Aveniji ni bil minil neopažen: obrtniki in pomočniki so stali med vrati svojih prodajaln, na cesti pa se je gnetla množica radovednežev in le nerada ubogala redarje, ki so opominjali pešce in voznike, naj gredo svojo pot in ne ovirajo prometa. Tudi gospod Ciuppik, veliki bogataš, lastnik »Steel Trust Companv« in generalni ravnatelj več drugih trustov, je bil planil k oknu, ko je zaslišal strel. Kakih pet in petdeset let mu je bilo, toda na oko je bil še kar dobro ohranjen. Srednje rasti, čokat, čvrst in vzravnane postave, je zbujal vtis prezgodaj upokojenega kapitana. Njegove moške, izrazite črte so bile videti trde, posebno še, ker ni nosil naočnike, da bi jih zakrival. Kratki, meh ;u brki so mu senčili zgornjo ustnico, ne da bi mogli ublažiti izraz tega obličja. Da ni bil nagnjen k obil-nosti, bi bil predstavljal pravi vzor suhega, hladnega, spretnega in brezvestnega Američana. Ta mah pa je bilo njegovo vedenje docela nasprotno tistemu, ki bi si ga bil izbral /esničen »yankee*: ostal je pri oknu svoje zasebne pisarne, si s koncem svinčnika zamišljeno praskal glavo, pokrito z redkimi sivimi lasmi, in nekaj minut molče gledal na cesto. Dora Elmhurst, njegova mlada, še ne dvajsetletna tajnica, je presenečeno vzdignila glavo. Da bi se gospod Ciuppik med narekovanjem važnega pisma zamotil, je bilo nekaj redkega. Z gibčnimi prsti na-red na tipkah pisalnega stroja je nepremično upirala oči v šefa in čakala. »Naj govore kar hočejo,« je zagodrnjal Ciuppik in v skrbeh zmajal z glavo,, »varnostne razmere, ki v njim Živimo, so vse prej kakor vzorne! O belem dnevu sredi mesta streljajo na avtomobile. Kmalu se človek ne bo več upal na ulico!« Naglo se je odločil in stopil k telefona, da pokliče glavnega prokurista, »Allan, povprašajte nekoliko, kaj se je zgodilo na cesti. Najbolj me zanima, po kom so strel jali.« Dora je bila vsa osupla, in Ciuppik, ki je opazil njeno presenečenost, se je ponižal ter ji pojasnil: »Voz je bil razkošen, veste? Pomislite, da bi se utegnilo tudi meni zgoditi kaj podobnega. Ali mar ne?« Dekle je prikimalo. Zdaj je razumela, za kai gre: gospod Ciuppik se je bal atentata in je bil ojitno v skrbeh za svoje življenje. »Vaša skrb se mi zdi povsem upravičena," je odgovorila polglasno in nekam posiljeno, zakaj oesede, ki so nasprotovale njenemu pravemu piepričanju, ji niso šle nikoli rade z jezika. x Jelite?« je živahno rekel Ciuppik. »Morda bi me kdo imel za strahopetca, kaj ne, gospodična... gospodična? ...« »Elmhurst,« mu je priskočila na pomoč. »Točno! Gospodična Elmhurst: že ondan ste mi povedali... A tu ne gre za strahopetstvo, verjemite mi, da ne. V življenju sem zmerom pripravljen izgubiti, čeprav vse; samo v izgubo življenja ne privolim. Imejte to preprosto načelo na misli, gospodična... gospodična... sicer je pa vse eno, kako se pišete! Večina ljudi se vede tako, kakor da imajo po pol tucata življenj, ki jih lahko izgube, in potem še menijo, da je to pogum... Jaz pa pravim, da je neumnost, da, kretenstvo!... Ali niste tudi vi mojih misli, gospodična ... ?« »Mhm!« je rekla Dora, ki ni bila videti nič kaj prepričana. Telefon je pozvonil. Urejuje: Davorin Ravijen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskamo d. d. Irot tfr^r™"^- straa Jeran — Z* maeratai dei ie odgovoren: Ljubomu Volčič - Va? Ljubljai^ "K;