YU ISSN 0040-1978
LETO XXXIII., ŠT. 41
Ptuj, 16. oktobra 1980
CENA 5 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
-A
Nov hotel v Ormožu (stran 2)
Oskrba z mesom (stran 3)
Cene za prihodnjo žetev (stran 5)
Prisrčen sprejem za smučarje (stran 5)
Šport (stran 9)
v četrtek dopoldne je bila v Čarmanovi ulici v Ptuju na cesti prek meter
vode. Rogoznica je podivjala ...
V Dornavi je Pesnica ogrožala veliko število hiš
foto OM

Nenadne vremenske spremembe in stalno
deževje so tudi na^območju ptujske občine
vplivali na hiter dvig gladin rek in potokov. Že
v sredo 8. oktobra zvečer je Dravinja pričela
ogrožati v zgornjem toku. V četrtek 9. oktobra,
vzgodnjih jutranjih urah je prestopila bregove.
Poplavljati so pričeli tudi potoki Rogoznica,
Grajena, Pesnica. Polskava. Rogatnica .. . Prvi
dan je bilo poplavljenih okoli 300 ha intenzi-
vnih kmetijskih površin, zaradi vode pa je bilo
ogroženih tudi okoli 250 ha pašnikov in tra-
vnikov. Vodna ujma je poplavila več kletnih
prostorov stanovanjskih hiš. gospodarskih
poslopij iz katerih so evakuirali živino: najhuje
je Dilo ha območju KS Majšperk. Stoperce m
KS Budina -- Brstje.
Razmočena zemlja ni mirovala, plazovi so
pričeli drseti. Tako je zerneljski plaz začasno
onesposobil cesto Ptuj — Žetale. razen tega pa
še več stanovanjskih hiš in gospodarskih po-
slopij na območju KS Stoperce. Popustil je jez
na ribniku v Velovleku . . .
Škodaje vsekakor ogromna, neprecenljiva.
Pri Izvršnem svetu SO Ptuj so že prejšnji teden
imenovali posebno komisijo, ki bo v tem in
prihodnjem tednu pričela z ugotavljanjem
povzročene škode. Občinski štab za civilno
za.ščito. kije bil aktiviran vse od sporočila da
grozi nevarnost, je opravil težko delo, pravtako
štabi za CZ v K S Ptujska Gora, Majšperk,
Dolena ter Budina — Brstje. Člani štabov so
bili nenehno na terenu, pomagali soljudem,
živini, povsod tam. kjer je bilo potrebno. Več o
poplavah na območju ptujske občine preberite
na 12. strani.
M. Ozmec
DELOVNI OBISK GOSTA IZ ŠPANIJE
V ponedeljek, 13. oktobra je obi-
skal ptujsko občino politični dela-
vec in novinar Joan Sanjoan, ured-
nik Treballa, lista katalonske parti-
je PSUC. Najprej je bil na pogovo-
m s člani komiteja OK ZKS Ptuj,
zatem je obiskal Mesokombinat
Perutnino, si ogledal del proizvod-
nega procesa v tej delovni organi-
zaciji, Ptujske toplice, nato se je
udeležil problemske seje OK ZKS
in ob koncu svojega bivanja v Ptu-
ju obiskal tudi našo redakcijo.
Poklicnega kolega smo seznanili
z delom uredništva radijskih oddaj
in Tednika, mu predstavili našo or-
ganiziranost ter povezanost z usta-
noviteljico obeh medijev javnega
obvdčanja — OK SZDL Ptuj. Jo-
ana Sanjoana je zanimalo pred-
vsem, kako oblikujemo program in
vsebino obeh medijev, kakšno
odzivnost imata radio in Tednik,
kakšni so delovni pogoji, možnosti
izobraževanja in podobno. V pogo-
voru smo ugotovili, da je delo
redakcij podobno kot v njihovem
listu, le financiranje, sprejemanje
programske zasnove in odnosi med
redakcijo in našimi družbenopoliti-
čnimi organizacijami ter družbeno-
politično skupnostjo in gospodars-
kimi organizacijami so različni, kar
seveda pogojuje različna družbeno-
politična ureditev obeh držav.
Naj povemo, da je poleg Joana
Sanjoana sodelovala na pogovorih
v omenjenih okoljih tudi novinarka
slovenske izdaje Komunista Meta
Demšar, gosta pa je v Ptuju sprem-
ljal tudi izvršni sekre^iar predseds-
tva CK ZKS Alojz Gojčič.
N. D.
Gostje na obiska v naši redakciji — prvi z leve Joan Sanjoan. (foto OM)
O ŽIVLJENJU IN DELU BORISA ZIHERLA
Dr. BORIS MAJER V PTUJU
Kot smo že poročali je krajevna skupnost »Boris Ziherl« Ptuj
organizirala spominsko slovesnost ob 70-letnici rojstva revolucionarja
in znanstvenika, pedagoga in marksističnega teoretika BORISA
ZlHERLA. Slovesnost so organizirali v .sodelovanju s komitejem OK
ZKS jn centrom marksističnih krožkov, ob posebnem angažiranju
niarksističnih krožkov v centru srednjega usmerjenega izobraževanja,
l^jer je tudi bila slovesnost.
V čitalnici Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj seje
v petek. 10. oktobra zbralo nad 100 predstavnikov samoupravnih
organov in družbeno-političnih organizacij krajevne skupnosti »Boris
Ziherl«, predstavnikov občine Ptuj ter mentorjev in članov marksistič-
nih krožkov, zlasti iz srednješolskega centra. Navzoči so z zanimanjem
prisluhnili predavanju dr. BORISA MAJERJA, univerzitetnega
profesorja, člana CK ZKS. predstojnika marksističnega centra Slove-
nije in vodilnega slovenskega marksista.
Dr. Boris Majer je v zgoščeni in kleni besedi predstavil delo in
življenje Borisa Ziherla na področju razvijanja marksistične znanosti,
slasti razvoja jugoslovanske marksistične misli. Svoje predavanje je
"■^zčlenil na delo Borisa Ziherla v predvojnem obdobju, med narodno-
osvobodilnim bojem in v obdobju povojne izgradnje samoupravne
socialistične družbe. Med drugim je tudi povedal, da so v pripravi za
zbrana dela Borisa Ziherla, prvi zvezek pa bo izšel že koncem
'^tošnjega leta. Nekaj misli iz predavanja dr. Borisa Majerja povzema-
na 3. strani.	F
Dr. Boris Majer v čitalnici CSUI, uvodoma mu je predsednik skupščine
KS Franc Fideršek predstavil KS »Boris Ziherl«
Foto: KOSI
Odgovorno pri
usklajevanju interesov
Naloge komunistov po 13. seji CK ZKJ s posebnim poudarkom
na sprejemanju planskih dokumentov za obdobje 1981—85 v občini
Ptuj jc bila osrednja tema razprave na seji občinske konference ZKS
Ptuj. ki seje sestala v ponedeljek, 13. oktobra, vodil pa jo je predsednik
konference Jože Botolin.
K skrbno pripravljenemu gradivu, ki so ga prejeli člani konferen-
ce pred .sejo, je dal uvodno obrazložitev predsednik delovne skupine
Gorazd Žmavc. Za tem .se je razvila živahna razprava, v kateri je
sodelovala skoraj polovica članov konference, med njimi tudi Lojze
Gojčič. izvršni sekretar CK ZKS.
Iz celotne razprave je vela odgovornost komunistov in drugih
zavestnih socialističnih sil. ki morajo zastaviti vse sile, da skupaj z
delovnimi ljudmi in občani do konca letošnjega leta uskladijo vse
plane z našimi realnimi možnostmi, ne le v lokalnem in podjetniškem
interesu, temveč v širšem družbenem interesu. Tuje predvsem potreb-
na enotnost misli in akcije vseh komunistov, ki morajo spoznati in
sprejeti naš skupni interes v razvoju socialističnih samoupravnih
proizvodnih odnosov z vidika prednosti, kijih imamo na posameznih
področjih, to pa je za ptujsko občino brez dvoma kmetijstvo s celotno
predelavo hrane.	'
Na podlagi razprave so na seji oblikovali in sprejeli kar 14 skle-
pov. ki pomenijo konkretizacijo sklepov 13. seje CK ZK Jugoslavije za
komuniste v občini Ptuj.
V sklepih je poudarjeno, da morajo biti komunisti v prvih vrstah
boja za stabilizacijo, krepitev odgovornosti do dela in gospodarjenja z
družbenimi sredstvi. To morajo komunisti dokazovati s svojim oseb-
nim zgledom in obnašanjem. Komunisti morajo skupaj z delovnimi
ljudmi in občani zastaviti vse svoje sposobnosti za reševanje sedanjih
težav na področju gospodarjenja, uresničevanja politike stabilizacije in
razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. Z vso odločnostjo,
doslednostjo in odgovornostjo se morajo zavzeti za to, da bodo delavci
v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih sprejeli plane, ki
bodo odraz naših realnih možnosti. Takoj je treba napraviti selekcijo
investicijske, splošne in skupne porabe, preveriti razne oblike ustvarja-
nja dohodka mimo rednega delovnega časa in sprejeti temu ustrezne
ukrepe. Pri tem je še posebna odgovornost pred komunisti, ki delajo v
raznih samoupravnih organih in delegatskih skupščinah, zlasti pa še v
zboru uporabnikov skupščin sa,moupravnih interesnih skupnosti.
Nadalje so v sklepih opredeljene naloge komunistov na področju
svobodne menjave dela, nagrajevanje po delu in rezultatih dela,
ureditev delovnega časa, boljše oskrbe tako proizvajalcev in potrošni-
kov. naloge organov samoupravne delavske kontrole, inšpekcij in
drugih pooblaščenih organov, skratka — okrepiti je treba odgovornost
za učinkovito delovanje vseh organov od krajevnih skupnosti in
temeljnih organizacij združenega dela navzgor.
Precejšnji del razprave na seji je bil namenjen tudi problemom
TGA »Boris Kidrič« in proizvodnji aluminija nasploh. Dejstvo je, da
proizvodnja aluminija v srednjeročnem planu razvoja SR Slovenije ne
bo imela prednosti, zato načrtovani plan rekonstrukcije tovarne in
povečanja proizvodnje aluminija ne pride v poštev. Treba pa je predlo-
žiti plan modernizacije proizvodnje v sedanjih zmogljivostih in preus-
meritev na proizvodnjo kakovostnejšega aluminija. Občinska konfe-
renca ZKS Ptuj je zaradi tega imenovala izmed svojih članov 3-člansko
komisijo, ki bo komunistom v TGA v pomoč pri izpeljavi izredno
odgovornih nalog, ki so v tem trenutku pred kolektivom.	FF
Danes in jutri
seje zborov
Delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ptuj se bodo
sestali danes ob 15. uri in med drugim obravnavali informacijo o tekočih
gospodarskih gibanjih in uresničevanju resolucije o družbenoekonom-
ski politiki in razvoju občine Ptuj v prvem poletju tega leta ter infor-
macijo o izplačilu osebnih dohodkov v občini zaisto obdobje. Poleg teh
in ostalih točk dnevnega reda. kijih bodo obravnavali delegati zbora
krajevnih skupnosti jutri dopoldan ob 8. uri in zbora združenega dela
popoldan ob 13. uri. je dnevni red sej razširjen še s predlogom odloka o
spremembi odloka o sestavi izvršnega sveta skup.ščine občine Ptuj.
Delegati se k posameznim točkam dnevnega reda prejeli tudi
stališča in sklepe izvršnega .sveta in bodo na sejah odločali o sprejemu
podanih stališč. Na dnevnem redu pa so kot običajno tudi delegatska
vprašanja.	p
JUTRI NA STADIONU DRAVE
ŠUR JAK, ZAJEC,
SAVIČ IN OSTALI
Jutri popoldan bo na stadionu NK Drava zanimivo in privlačno
prijateljsko nogometno srečanje. Srečali se bosta ekipa ljubljanskega
armadnega območja in selekcija ptujskeobčine. V ekipi LJAO bodo med
drugim nastopili Šurjak iz Hajduka. Dušan Savič iz Crvene zvezde ter
Zajec. Bručič in Devčič iz Dinama. ob njih pa še nekaj prvo in drugo-
ligaških igralcev. Začetek srečanja bo ob 15.30.	1. k.
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
16. oktober 1980 - XEDltfI|(
TOZD ZAŠCrTA
Bolje in več delati
To je želja tega 135-^lanskega kolektiva, kjer je glavna dejavnost
izdelava in prodaja vseh vrst zaSčitnih sredstev iz usnja, tekstila in iz
drugih materialov. TOZD Zaščita je v sestavi DO MIP oziroma SOZD
Mercator. Svoje prostore pa imajo v Kidričevem. Poleg raznovrstne
zaščitne opreme izdelujejo tudi moderno konfekcijo.
V obratu v Kidričevem izdelujejo izdelke iz usnja — mesečno
predelajo okrog 8.000 kv. metrov usnja in izdelajo 35.000 parov rokavic
ter do 6.000 kosov ostalih izdelkov. V obratu tekstilne zaščitne konfekcije
izdelujejo zaščitne obleke, plašče in podobno — mesečno do 3.000
delovnih oblek ali 5.000 plaščev in drugih tekstilnih izdelkov. V obratu
modeme konfekcije izdelujejo jope in krila — mesečno do 2.000 izdel-
k6v.
TOZD Zaščita ima organizirano močno prodajno mrežo, saj za-
posljujejo 10 prodajnih referentov, tako da s svojimi izdelki oskrbujejo
kupce po celi Sloveniji, Hrvatski, delno v Bosni in kar precej v Srbiji. V
Beogradu imajo skladišče in skladiščno prodajno službo ter s konku-
renčnimi cenami pridobivajo vedno več kupcev. Reklamacij skorajda ne
poznajo, kar priča o dobri kvaliteti njihovih izdelkov, kot so povdarili ob
naSem obisku.
Direktor tozda Otmar Zorčič je povedal, da so bili poslovni rezultati
ob prvem polletju zadovoljivi, kljub nenehni rasti skoraj vseh stroškov.
V tozdu so dosledno upoštevah resolucijska določila in tako razdeljevali
tudi sredstva za osebne dohodke zaposlenih. Težave imajo z repro-
dukcijskim rnaterialom in z rezervnimi deli. Odvisni so od uvoza usnja,
saj so potrebe JugosFovansTcih proizvajalcev po usnju pokrite doma le s 45
odstotki. Cene pa se mesečno dvigajo. Tudi z rezervnimi deli za strojni
park so težave, ker je v celoti inozemskega izvora, domačih proizvajalcev
rezervnih delov pa seveda ni.
Zaradi dotrajanosti sedanjih obratnih prostorov, zaradi izboljšanje
tehnologije, delovnih pogojev in vse večjega povpraševanja po izdelkih
seje kolektiv odločil za gradnjo novih objektov. V gradnji so tri hale s
skupno površino 2.200 kv. metrov. Predvidevajo, da bodo v tem letu
§radbena dela končana. Sredstva za gradnjo in opremo so bila zbrana v
elovni organizaciji, nekaj sojih dof ili iz združenih sredstev sozda in iz
bančnih kreditov.
V tem času so v tozdu namenili vso pozornost sprejemanju planskih
dokumentov vsozdu,delovniorganizaciji in v tozdu. Temelje plana tozda
bodo sprejemali ob koncu tega meseca, vse planske usmeritve pa so v
sestavljeni organizaciji usklajene. V decembru bodo sprejemali vse
omenjene dokumente, v teh dneh pa so izvedli javno razpravo o osnutku
dogovora o temeljih družbenega plana občine in o samoupravnih spo-
razumiH o temeljih planov interesnih skupnosti. Strokovna služba je za
informator pripravila krajše povzetke vseh dokumentov, tako da so
lahko vsi zaposleni aktivno sodelovali v razpravi, ki sojo izpeljali po
sindikalnih skupinah.	N. D.
V novih prostorih bodo boljši delovni pogoji za vse zaposlene, proizvodnjo
pa bodo z modernim tehnološkim procesom izboljšali in povečali.
MLADI MORAJO POSTATI BOLJ REVOLUCI-
ONARNI IN DOSLEDNI
Občinska konferenca ZSMS v Ptuju bo
skupaj s posameznimi področnimi konferen-
cami, osnovnimi organizacijami mladih ter
specializiranimi organizacijami in društvi, ki
združujejo mlade, v obdobju 1980—81 usme-
rila vsebino svojega dela predvsem v uresni-
čevanje resolucij ZSMS in ZSMJ ter na reali-
zacijo dokumentov, sprejetih na V111. kongresu
ZKS. XI. kongresu ZKJ. ter IX. kongresu slo-
venskih sindikatov.
Mladi ugotavljajo, da morajo za uspešno'
uresničevanje zastavljenih nalog postati bolj
revolucionarni, da ne bodo le transmisija
drugih družbenopolitičnih organizacij, temveč
družbenopolitična in vzgojna organizacija
mladih, ki akcijsko in organizacijsko samo-
stojno deluje in usmerja .svojo dejavnost v
SZDl. pod idejnim vodstvom ZK. Prav zaradi
tega se morajo mladi nenehno usposabljati in
temu primerno organizirati.
V naslednjem obdobju bodo mladi namenili
posebno pozornost povezovanju z delegacija-
mi in delegati mladih v družbenopolitičnem
zboru SO. z delegati v občinski konferenci
SZD L. z delegati mladih delavcev v občinskem
svetu ZSS ter z ostalimi mladinci, ki nastopajo
kot delegati v raznih delegacijah.
Svojo dejavnost bodo mladi nenehno us-
klajevali z vsemi družbenopolitičnimi organi-
zacijami. s samoupravnimi interesnimi sku-
pnostmi. s krajevnimi skupnostmi, z združenim
delom. Svoje programe bodo po potrebi do-
polnjevali in spreminjali ter dajali pobud«; za
spremembe in dopolnitve drugih programov.
Organizirali bodo ustrezno politično aktivnost,
dajali pobude za politične akcije, svojo akti-
vnost in realizacijo zastavljenih nalog pa bodo
sproti kritično preverjali in zahtevali odgo-
vornost organizacij članstva.
Pri pripravi .in razpravi o sprejemanju
planskih dokumentov za naslednje srednje-
ročno obdobje se bodo angažirali vsi organi in
organizacije ZSMS. Pri tem pa si bodo zlasti
prizadevali, da bodo v planske akte v vseh
sredinah vnesli tudi področje mladinskega
prostovoljnega dela.
V okviru občinskega centra marksističnih
krožkov in komisije za idejno politično .delo
bodo mladi izdelali program množičnega
idejnopolitičnega izobraževanja mladih —
tako vodstev, kot ostalih članov.
Pravtako se bodo zavzemali za čimprejšnji
sprejem samoupravnega sporazuma o ka-
drovski politiki v občini Ptuj. Mladi želijo na-
mreč doseči, da bo kadrovska politika postala
osnovni interes mladega delavca, dijaka,
kmeta in študenta.
Težili bodo k popolnemu usmerjenemu
izobraževanju v vseh sredinah, v okviru kon-
ference mladih v vzgoji in izobraževanju pa
bodo posvetili posebno pozornost ^samoupra-
vljanju na šolah stopenj, štipendiranju in do,
polnilnem izobraževanju.
Svojo aktivnost bodo usmerili tudi v reor.
ganizacijo vrst ZSMS. povsod tam, kjer sg
osnovne organizacije še niso povezale v kraje-
vne svete mladih. Prav tako bodo skrbeli za
povezovanje mladih zadružnikov in osveščanje
mladih kmetov. Zavzemali se btxlo za dosle-
dno realizacijo izgradnje stanovanj, predvsem
za mlade družine in mlade delavce. Aktivi
mladih se bodo zavzemali za reševanje pro-
blemov učencev v gospodarstvu, predvsem
mladih, ki so zaposleni v privatnem sektorju.
V okviru koordinacijskega odbora za druž-
bene organizacije in društva bodo še posebno
aktivnost namenili področju ljudske obrambe
in razvijanju ter ohranjanju tradicij NOB in
ljudske revolucije. Dodelali in realizirali bodo
koncept klubske dejavnosti, ki jo bodo povezali
v Mladinsko klubsko skupnost.
Tudi mladinskemu prostovoljnemu delu so
namenili del svojih aktivnosti, predvsem bodo
skrbeli za pravočasno pripravo brigadirjev in
brigad za republiške, zvezne in lokalne MDA,
Prizadevanja tečejo tudi v to, da bi MDA Slo^
venske gorice postala zvezna MDA.
In končno, znotraj organizacije mladih bodo
še posebej razvili sistem informiranja, kot po-
membnega elementa samoupravljanja in de-
mokratičnega odločanja.
— OM
NOV HOTEL V ORMOŽU
V soboto so v Ormožu predali
namenu novozgrajeno tretjo fazo
hotela. Zanimivoje, da soormoški
hotel gradili v treh fazah, prva
faza je bila zgrajena že leta 1969,
to leto pa je obenem začetek raz-
voja gostinske dejavnosti v or-
moški občini. Vse tri lično grajene
faze se čudovito zlivajo v celoto,
kar je zasluga projektanta, arhi-
tekta Dušana Muškona in lahko
trdimo, da sodi objekt med na-
jlepše pbjekte te vrste v tem koncu
Slovenije.
Poleg lepo urejene zunanjosti,
pritegnejo pozornost tudi posre-
čeno urejeni in opremljeni notra-
nji prostori. Stropovi so iz neob-
delanega lesa, v enem prostoru je
strop spleten iz vrbovega .šibja, ob
vhodu je razstavljena kletska peč,
ki sojo izkopali na mestu, kjer stoji
novi del hotela, hotel je grajen
tako. da bodo v njem našli prostor
tudi invalidi-vozičkarji. v sklopu
hotela pa sta tudi frizerski salon in
fotoatelje.
Z dograditvijo tretje faze hotela
so se nočitvene zmogljivosti v
Ormožu podvojile, tako razpola-
gajo sedaj s 126 posteljami. Hkrati
lahko hotel sprejme kar 670 go-
stov. Vse to bo nedvomno velik
prispevek k razvoju turizma v
občini Ormož in prav turizem
postaja vse bolj donosna gospo-
darska panoga.
Slavnostni govornik na sobotni
svečanosti ob otvoritvi novega
hotela je bil Franc Antolič, v. d.
direktorja Kmetijskega kombi-
nata Jeruzalem Ormož. Omenil je
pomen novega objekta za ormo-
ško občino in navedel nekaj po-
datkov o pripravah na gradnjo in
o sami gradnji hotela. Ideja za
gradnjo tretje faze hotela sega v
leto 1974/75, ko zmogljivosti ta-
kratnega hotela niso več ustrezale
povečanim zahtevam hitro razvi-
jajočega turizma.
Vrednost novega objekta je 48
milijonov dinajrev, od tega sode-
luje banka s krediti v višini 35
milijonov, ostala sredstva pa so
združile TOZD v sestavi KK Je-
ruzalem Ormož, del sredstev pa so
prispevale tudi DO v sestavi
SOZD Slovni. Izvajalec del je bila
Gradisova TOZD iz Maribora, ki
je opravila dela kvalitetno, dogo-
vorjeni rok izgradnje pa je pre-
koračila le za nekaj mesecev, kar
je posledica nekaterih težav, ki so
spremljale samo gradnjo.
Vrvico pred vhodom v novi del
hotela je prerezala Marija Vrček,
vodja kuhinje, v hotelu zaposlena
že od leta 1968. Na slovesnosti pa
so s kulturnim programom sode-
lovali še mladi člani ormoške
godbe na pihala in folklorna
skupina iz Obreža.
JB
Novi del hotela se lepo ujema s prvo in drugo fazo hotela, pa tudi z
arhitekturo ormoškega mesta.
NA OBI»(U V AGiSOVI VZMETARNI V roRMINU
V devetih mesecih presegli celoletni
plan proizvodnje
Vzmetarna v Forminu sodi v
TOZD Kovinska obdelava ptuj-
skega Agisa, obratuje pa s!abih
šest mesecev. Poročali smo o slo-
vesnosti ob letošnjem prazniku
dela, ko sojo svečano predali na-
menu.
Prejšnji teden smo se odplavili
med delovne ljudi vzmetarne in k
razgovoru najprej povabili Kon-
rada Kostanjevca, vodja navojne
vzmetarne v Forminu, ki je uvo-
doma dejal:
»Zaradi pretesnih prostorov v
Ptuju in na drugi strani dobrih
možnosti nadaljnega razvoja,smo
navojno vzmetarno preselili iz
Agisa v prenovljene prostore v
Forminu 31. marca letos. Seveda
seje s preselitvijo pojavila kopica
nerešenih vprašanj, kot je na pri-
mer prevoz delavcev in sama or-
ganizacija dela. Po krajšem ob-
dobju pa smo s svojimi prizade-
vanji le uspeli in v glavnem pro-
bleme odpravili. Tako sedaj de-
lavce iz Ptuja vozi v Formin po-
seben kombibus, ostali pa imajo
urejene veze z avtobusi ali pa svo-
jimi prevoznimi sredstvi. Cene
goriva so v porastu, zato bomo v
sodelovanju s Komunalnim pod-
jetjem iz Ptuja poskušah doseči
samoupravni sporazum o prevozu
vseh ostalih delavcev. Predlagali
bomo, da bi avtobus, ki pelje na
progi Ormož—Ptuj ob 13.45 zavil
skozi Formin. S tem bi bil naš
problem glede prevozov zares
urejen.
V navojni vzmetarni delamo v
dveh izmenah, vseh zaposlenih
nas je 69. od tega 70 odstotkov
domačinov, kar je precej ugod-
no.«
To je bila kratka predstavitev
vašega obrata. Kako pa ste sa-
moupravno organizirani?
»Mislim, da je pri tem po-
membno. da smo organizirani
tako, da so delegati — delavci v
vseh organih upravljanja v TOZD
Kovinska obdelava. Prav tako
smo dobro zastopani v organih
delovne organizacije, predvsem v
sindikatu, osnovni organizacij ZK
in delavski kontroli, v raznih ko-
misijah. skratka povsod tam, kjer
imamo interes in kjer zakon to
zahteva.«
Naziv vašega obrata je Navojna
vzmetarna. Vzmeti pa so zelo ši-
rok pojem. Kaj vse proizvajate?
»Izdelujemo celo vrsto raznih
vzmeti in vzmetnih elementov,
kot na primer trake in drogove za
kmetijske stroje — obračalnike.
Treba je dodati, da je povpraše-
vanje za našimi izdelki na tržišču
zelo močno, zato se dogaja, da ne
moremo zadovoljiti vseh potreb
naših kupcev.«
Ali potujejo vaši izdelki tudi na
tuje tržišče; kako je z vašo devizno
bilanco?
»Direktno nimamo sklenjenih
pogodb za prodajo na tuje tržišče,
vendar je precej naših kupcev, ki
potem gotove izdelke prodajajo v
tujino. To pa sta predvsem SIP
Šempeter in Panonija Murska
Sobota. Te delovne organizacije
izvažajo naše izdelke in nam po-
zneje uslugo vračajo z materi-
alom. Tako neposredno ne ku-
pujemo za devize ampak za do-
mačo valuto, kar pa tudi nekaj
pomeni.
Prednost naše proizvodnje je
tudi v tem, da imamo individual-
no proizvodnjo, se pravi, po na-
ročilu kupca. Izdelujemo razne
velikosti in oblike vzmeti, od
enega kosa naprej.«
Šest mesecev bo odkar obratuje
vaš obrat v Forminu. Kaj ugota-
vljate za to obdobje?
»Moram reči, da je navojna
vzmetarna dosegla v teh šest me-
secih izredne rezultate. To se vidi
predvsem v doseženi planirani
realizaciji in povečani proizvod-
nji. Poglejte, sedaj smo v desetem
mesecu, mi pa smo že v devetem
mesecu presegli plan za celo leto.
To nam je v vzpodbudo. Seveda
pa so k temu pripomogli pred-
vsem nov: de ovni pogoji, pa
osebna zavzetost delavcev pri
delu ter boljša organizacija dela.
Prepričan sem, da bomo tudi v
bodoče dosegali dobre rezultate
in s tem upravičili investicijo Na-
vojne vzmetarne v Forminu. V
prihodnje načrtujemo razširitev
naše dejavnosti, predvsem imamo
v programu nastavitev proizvod-
nje za topli postopek navijanja
jeklene žice različnih premerov
ter še nekatere druge novosti.
Vendar zaenkrat nimamo inve-
sticijskih sredstev, zato bomo to
nalogo prihranili za pozn^še ob-
dobje.«	M. Ozmec
Konrad Kostanjevec, vodja Na-
vojne vzmetarne v Forminu.
V obratu izdelujejo razne vzmeti, različnih velikosti hi oblik.
Z NOVIM LETOM
VEČJI PRIHRANEK
Te dni potekajo v OZD Gradiš Ljubljana, TOZD Kovinski obrati'
Mariboru, dokončna dela pri načrtovanju tipske opreme za novo zmesarD«
delovne organizacije Steklo Slovenska Bistrica. Med zahtevnejšimi del
opreme so predvsem obsežna oprema za tehtanje surovine, potrebne z"
pridobivanje steklene mase, sušilna peč za zmesi, silosi za drobljenje stekli
in grudic v pesku, mešalci in elevatorji. Medtem ko bodo večji del opreio'
izdelali pri Gradisu, bodo morali preostali del naročiti pri svojih poslovnil
partnerjih.
Pričakovati je, da bo vsa potrebna oprema za novo in sodobD*
zmešamo v delovni organizaciji Steklo izdelana do konca letošnj^
novembra. Že prve dni decembra pa bodo opravljena vsa talna, temelji"
dela in bodo lahko v tem času pričeli z montažo strojev, saj je bila safl"
zgradba za zmešamo dograjena že pred časom.
V kolikor bodo vsa dela potekala po programu bodo s poiskusi*
proizvodnjo pričeli že v prvih dneh prihodnjega leta. Celotna investicija.'
enega najpomembnejših oddelkov za kvalitetno pripravo steklene mase,
veljala prek 13,000.000,00 dinarjev. Od tega je dobavitelj opreme Gra^
Ljubljana, TOZD Kovinski obrati Maribor zagotovil 2,000.000,00 dinarj«'
v obliki kredita. Mariborska banka Poslovna enota Slovenska Bistrica f
bo, prav tako v obliki kredita, zagotovila 6,300.000,00 dinarjev, medt^
ko bo preostala sredstva zagotovila delovna organizacija Steklo. Z novij
sodobnejšim načinom priprave zmesi za stekleno maso, iz katere v bistriS*
Steklarni izdelujejo svetlobna telesa, bodo v tem kolektivu konJ"
odpravili težko ročno delo, odpravili nezdravo, prašno okolje, zmanjŠ®^
bo tudi količina odpadkov in dosegli bodo precejšnje znižanje strc^kov
fazi priprave zmesi. Najpomembnejše pa bo, da bodo dosegli bdp
kvaliteto steklene mase, s tem pa tudi še ugodnejši plasma razsvetljavo^^
stekla iz bistriške Steklarne tako na domačem kot tudi tujem tržiSču.
Posnetek in besedilo: Viktor Hof*
Med še nedokončano proizvodnjo, v oddelku brusilnica
TEDNIK ~ oktober 1980
DELEGACIJE OBRAVNAVAJO - 3
BORIS ZIHERL UČITEU GENERACIJ
REVOLUCIONARJEV
(IZVLEČEK IZ GOVORA DR. BORISA MAJERJA)
Kot marksistični teoretik, revolucionar
enciklopedičnega formata, je tovariš Ziherl že
^elo zgodaj, v času predvojnega ilegalnega
dela. še posebej pa v veliki šoli komunizma,
na robiji v Sremski Mitrovici, živo začutil, da
je ena njegovih najvažnejših življenjskih
nalog, da širi poznavanje marksizma. Ziherl
je bil in bo ostal še dolgo učitelj mnogih
generacij slovenskih in jugo.slovanskih mark-
jistov revolucionarjev, ki jim je z zanesljivo
roko odpiral pol v zakladnico teoretične
niarksistične misli, zajemajoč iz svojega
obsežnega in temeljitega poznavanja ne le
niarksizma samega, temveč tudi največjih in
najpomembnejših kulturnih dosežkov člo-
veštva.
Eno najplodnejših in najustvarjalnejših
obdobij njegovega pedagoškega dela je bila
ustanovitev Inštituta za družbene vede v
Beogradu, ki se je pod njegovim vodstvom
med leti 1948—50 razvil v najpomembnejše
žarišče teoretične in marksistične misli v
Jugoslaviji. V tem inštitutu je vzgojil po-
niembno število družbenopolitičnih delavcev
in znanstvenikov, ki so se pozneje uveljavili
Icot najodgovornejši družbenopolitični in
znanstveni delavci na najrazličnejših področ-
jih našega družbenega in političnega življe-
nja ...
Za slušatelje, ki cenijo sofistično leporeije,
Ziherl ni bil bleščeč predavatelj. Predaval je
preprosto, jasno, umirjeno, brez patetike,
toda kdor se je znal poglobiti v bistvo njego-
vih misli, je lahko odkril, da je njegovo
preprosto, jasno izvajanje rezultat trdega in
zavestnega teoretičnega napora, da loči od
nebistvenega bistveno, da tudi najtežje teore-
tične pojme razloži preprosto, jasno in razum-
ljivo, ne da bi zato v čemerkoli okrnil njihovo
teoretično globino. Kdor je pozorno poslušal
njegova predavanja ali študiral njegova dela,
se je lahko prepričal, da se lahko zanese na
sleherno njegovo trditev, daje vsaka njegova
misel, naj se /ili na videz še tako preprosta,
lahko razumljiva, nezapletena, v resnici plod
zelo trdega in napornega raziskovalnega dela
in nič manjšega zavestnega napora, da bi
povedal tako, da zadene bistvo, da spodbudi
slušatelja ali bralca k samostojnemu razmiš-
ljanju, da ga ne slepi z navidezno globokoum-
nostjo, temveč usposobi za to, da bo znal
teorijo uporabljati v praksi, v živem življenju,
pri svojem delu, v vsakdanjem revolucinar-
nem boju.
To je po mojem mnenju bistvo Ziherlovega
stila, ki mu je bilo tuje in nepotrebno globo-
koumno leporečje, saj je kot resničen revolu-
cionar hotel ljudi vzgajati za praktično revolu-
cionarno dejavnost in ne za abstraktno
kabinetno dlakocepstvo.
Ce drži reklo, da slog razodeva človeka, se v
njegovem slogu odkrivajo tudi nekatere
najdragocenejše poteze Ziherla kot človeka.
Premočrten, neizprosen, nepopustljiv v nače-
lnih teoretičnih vprašanjih, — ne iz zaverova-
nosti vase ali v teorijo, ki jo je zastopal,
temveč iz globoke znanstvene in revolucio-
narne izkušnje, človeško topel, skromen,
razumevajoč v osebnih stikih, vedno pripra-
vljen pomagati s svojimi velikimi življenjski-
mi, revolucionarnimi, znanstvenimi izkušnja-
mi in znanjem, včasih celo preveč popustljiv
do svojih slušateljev in sodelavcev, a zmeraj
kristalno jasen in trden v teoretičnih ocenah
tudi v okoliščinah, ki so marsikoga zamaja-
le .. .
V svoji zvestobi do nepotvorjene revolucio-
narne vsebine temeljnih postavk klasikov
marksizma je bil Ziherl vse življenje nekom-
promisno dosleden in premočrten. Zanj ni
bilo prizanesljivosti in popuščanja na tem
področju. Hkrati pa je Ziherl globlje in prej
kot marsikdo drugi dojel bistvo stalinistične
revizije mark.sizma v njegovi bistveni social-
nopolitični in razredni razsežnosti, ne da bi
pri tem, kakor marsikdo v tem času, zapadel v
drugo skrajnost, v izenačevanje stalinizma z
marksizmom sploh, in v iz tega izvirajoči
prehod na položaje eklektičnega psevdomar-
ksizma različnih sodobnih filozofskih me-
ščanskih šol in smeri . ..
Dr. Boris Majer, predstojnik nuufcsistKiiega
centra Slovenije
Foto: KOSI
Sanacija hrupa zaradi hri^ia
Poročali smo že, da se je prejšnji torek
sestalo predsedstvo občinske konference
SZDL Ptuj in poleg priprav na letno pro-
gramsko konferenco SZDL razpravljalo
predvsem o informaciji, ki jo je vodstvo KS
»Olga Meglič<< Ptuj poslalo vsem svojim
krajanom in na razne druge naslove. Zaradi
lega so na seji sodelovali tudi predstavniki
samoupravnih organov in DPO krajevne
skupnosti »Olga Meglič« in predstavniki
zveze lovskih družin Ptuj.
Za sejo so vsi vabljeni dobili prepis infor-
macije in pregled postopkov za izdajo lokacij-
skega, gradbenega in uporabnega dovoljenja
za objekte olimpijskega središča na glinaste
golobe v Hajdošah. Na sami seji pa je pred-
sednik OK SZDL, Franc Zadravec dal še
obširen uvod v razpravo, ki je bil navzočim
predložen tudi pi.smeno. Sledila je razprava, v
njej je sodelovalo 14 navzočih, ki je bila
živahna, polemična, vendar so se posamezni
razpravljalci preveč spuščali v pravno formal-
ne podrobnosti, kljub temu jo je predsedniku,
lov. Zadravcu uspelo pripeljati do realnih, za
vse sprejemljivih zaključkov, ki jih smiselno
navajamo:
—	Dolžnost samoupravnih organov in
vodstev družbenopolitičnih organizacij v KS
»Olga Meglič« je, da vložijo vse sile v to, da
bo življenje in delo v krajevni skupnosti
potekalo tudi za naprej enako uspešno kot
doslej, pripravijo in sprejmejo planski doku-
fnenti in opravijo druge naloge, povezane z
nadaljnjim razvojem krajevne skupnosti.
—	Predsedstvo OK SZDL ocenjuje, da
'nlormacija krajevne skupnosti ni dovolj
objektivna, zato jo je treba dopolniti in
predložiti krajanom oz. vsem prejemnikom
prve informacije.
. — Izvršni svet skupščine občine Ptuj naj
fimprej imenuje posebno strokovno komisijo,
sestavljeno iz predstavnikov KS, ZLD, izvrš-
nega sveta in po potrebi tudi drugih strokov-
njakov. Komisija izmed članov izvoli pred-
sednika, stališča in ugotovitve pa sprejema na
podlagi dogovora in ne preglasovanja. Komi-
sija naj razišče vse sporne zadeve, s ciljem, da
pridemo do objektivne resnice, da lahko na
podlagi tega ugotovimo kolektivno in indivi-
dualno odgovornost ter napake, ki so jih v
postopkih delali posamezniki.
—	Družbenopolitične organizacije v KS
))01ga Meglič« in aktiv ZK v Zvezi lovskih
družin Ptuj naj ocenita, na podlagi ugotovitev
komisije, ravnanje, delo in morebitne napake
posameznikov — z namenom, da do podob-
nih napak in pomanjkljivosti ne bo prihajalo
za naprej.
—	Ugotovitve komisije je treba obravnava-
ti strpno, da odnosov ne bomo zaostrevali in
obstoječih problemov še poglabljali. Sklepno
ix-eno bo nazadnje dalo predsedstvo občinske
konference SZDL Ptuj in svoja stališča in
ugotovitve posredovalo vsem zainteresiranim
v postopku.
Bralcem, ki zadevo manj poznajo, naj na
kratko ponovimo problem, ki že nejcaj let
razburja stanovalce na območju Vičave lovce,
zlasti strelce na glinaste golobe.
V	»informaciji« krajevne skupnosti »Olga
Meglič«, ki je bolj prosti spis o problemih
hrupa in nepravilnostih postopka, kot pa
informacija, namenjena krajanom, je podrob-
neje opisan, s številnimi citati in opazkami v
okepajih opisan hrup, ki se širi ob streljanju
na glinaste golobe z olimpijskega strelišča v
Hajdošah čez Dravo na območje KS »Olga
Meglič« in 3-letni boj krajanov, da bi ta hrup
preprečili. Pri tem so podrobneje pobrskali po
vseh spisih v upravnem postopku za izdajo
lokacijskega, gradbenega in uporabnega do-
voljenja za olimpijsko strelišče v Hajdošah.
V	pregledu postopkov za izdajo dovoljenj,
ki so ga člani predsedstva prejeli pred sejo. je
predsednik Franc Zadravec napravil izčrpen
pregled vseh postopkov od 17. junija 1976. ko
je Zveza lovskih družin Ptuj vložila zahtevek
za izdajo lokacijskega dovoljenja pa do 30.
julija letos, ko je drugostopenjski organ izdal
odločbo za nadaljnjo uporabo strelišča in s
tem zavrnil pritožbo krajevne skupnosti.
Nadalje je v pregledu podrobneje razčlenjena
družbenopolitična aktivnost, namenjena reši-
tvi tega problema.
Vse to je Franc Zadravec v uvodnem
poročilu še podrobneje utemeljil in razčlenil,
za tem pa je predsednik sveta KS »Olga
Meglič«, Željko Sarič predložil še dodatek k
pregledu postopkov za izdajo lokacijskega,
gradbenega in uporabnega dovoljenja. V
njem je s pravniško natančnostjo in nadrob-
nostjo razčlenjeval posamezne točke in spo-
dbijal posamezne trditve. Predstavnik ZLD
Ptuj je utemeljil stali.šče lovcev-špKirtrikov in
podrobneje obrazložil, zakaj je bila izbrana
lokacija prav v Hajdošah. Na odločitev je
vplivalo predvsem dvoje: z uporabo prodna-
tega terena ob Dravi ne bi uničevali kmetij-
skih zemljišč in skupno s Ptujskimi toplicami
in kartodromom bi olimpijsko strelišče v
Hajdošah, ki je edino te vrste na Balkanu,
predstavljalo zaokrožen kompleks rekreacij-
skega centra.
Iz razprave je moč povzeti dve osnovni
ugotovitvi, da v celotni zadevi gre za pravno
formalno stran, ki jo je moč reševati le po
pravni poti, in za samoupravno-politični
problem, ki ga moramo tako tudi reševati
strpno, po demokratični poti, ne pa stvari
zaostrovati. Pluralizem samoupravnih int^e-
sov je v tem, da upoštevamo vse dejavnike, jih
uskladimo in oblikujemo v enotni interes.
Tega prav gotovo ne moremo doseči, če
nobena stran niti za korak ne odstopi od
.svojih stali.šč.
V skladu s tem večinskim mnenjem so tudi
oblikovana stališča predsedstva^ OK SZDL
Ptuj.
FF
Pravica, dolžnost,
obveznost
Lanskoletna izvedba akcije »Nič nas nesme presenetiti«je uspela in
dala vrsto pomembnih rezultatov pri krepitvi splošne ljudske obrambe
in družbene samozaščite, še zlasti pri uspo.sabljanju delovnih ljudi in
občanov ter samoupravnih in drugih subjektov za izvajanje nalog SLO
in družbene samozaščite.
Akcija je pokazala tudi nekaj slabosti, kijih moramo v letošnji akciji
odpraviti. Akcija mora biti politično-mobilizacijska in množična. Za-
gotoviti mora množično udeležbo delovnih ljudi in občanov, vseh
struktur v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite od
temeljnih samoupravnih skupnosti in krajevnih skupnosti, temeljnih
organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti,
družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter
drugih skupnosti do družbenopolitičnih skupnosti ter vse organe in
vodstva organiziranih družbenih subjektov vključno s samoupravnimi
organi, delegacijami in delegatskimi skupščinami od temeljnih samo-
upravnih skupnosti do republike. Akcija mora biti kontinuirana, akti-
vnosti mora stalno potekati in na vseh območjih.
Akcija mora prispevati k nadaljnemu podružbljanju splošne ljud-
ske obrambe in družbene samozaščite. V največji meri mora prispevati
k usposabljanju delovnih ljudi in občanov, zlasti mladine. SZDL kot
fronta organiziranih socialističnih sil na čelu z Zvezo komunistov ima še
posebno vlogo in odgovornost, pri usposabljanju pa je nepogrešljiva
zveza rezervnih vojaških starešin.
Težišče aktivnosti mora biti usmerjenov razvijanje in usposabljanje
narodne zaščite, usposablanje delovnih ljudi in občanov, zlasti mladine,
učinkovitejše in hitrejše reševanje problemov ob mobilizaciji, v akti-
vnosti praktičnega urejanja teritorija za potrebe in naloge SLO. Pospešiti
je potrebno razvoj in usposabljanje splošnih enot civilne zaščite v sta-
novanjskih hišah, ulicah, zaselkih, vaseh in manjših organizacijah
združenega dela. Dograditi moramo obrambne načrte ... Osnova za
načrtovanje aktivnosti mora biti poleg izhodišč in globalnih usmeritev,
ki izhajajo iz opredeljenih prioritetnih nalog, ocena akcije v preteklem
letu in dosežena stopnja razvoja SLO in DS ter varnostne in vojnopo-
litične ocene v posameznih sredinah.
Pri planiranju aktivnosti za izvajanje obrambno zaščitnih nalog '
zaključnem delu akcije so vsi nosilci samostojni v občinah in regiji pa .i
sprejete enotne predpostavke na osnovi naslednjih okvirnih tematskilj
usmeritev: preiskus splošne mobilizacije organov vseh družbenih sub-
jektov; preizkussistemovzahitro in množičnoinformiranjedelovnih ljudi
in občanov ter organiziranosti za protipsihološko in propagandno ak-
tivnost; praktične aktivnosti glede urejanja teritorija, komunikacij,
vodnih virov, energetske opremljenosti; praktično usposabljanje za
vodenje protidesantne in drugih oblik borbe s povdarkom na uspo-
sabljanju celotnega prebivalstva; praktično usposabljanje za ravnanje v
primeru zračnih napadov; preizkus delovanja enot civilne zaščite v
ulicah, stanovanjskih blokih in zaselkih ter razna tekmovanja o prvi
pomoči kot oblika utijevanja in preverjanja znanja in spretnosti pri
varovanju in reševanju življenj; ustvarjanje rezerv hrane . ..
Osnovni nosilci politične akcije so organizacije SZDL skupaj z
drugimi družbenopolitičnimi in družbenimi dejavniki ter drugimi no-
silci SLO in družbene samozaščite na vseh ravneh njihove organizira-
nosti.
Akcija »Nič nas ne sme presenetiti« poteka na dva načina: prvi je
izobraževanje oz. teorija, drugi način pa so praktične vaje, ki bodo odraz
civilne predpostavke v smislu odpravljanja in preprečevanja elemen-
tarnih nesreč. Od novembra bomo izvajali oblike usposabljanja delo-
vnih ljudi in občanov, od marca 1981 pa bodo v občinah oz. na nivoju
medobčinskih svetov na osnovi varnostnih in vojnopolitičnih ocen
sprejete globalne usmeritve predpostavk, na fKxllagi katerih bodo po-
tekale praktične vaje preverjanja usposobljenosti.
Feliks Bagar, poveljnik štaba civilne zaščite občine Ptuj nam je o
akciji NNN P povedal: »V civilni zaščiti nenehno krepimo pripravljenost
enot in štabov civilne zaščite za učinkovito izvajanje zaščitnih ukrepovin
akcij re.ševanja v vseh izrednih razmerah. Povdarjam, da mora biti
sleherni štab in enota civilne zaščite stalno pripravljena za akcijo, na kar
so nas te dni še posebej opozorile poplave. To zahteva, da se stalno
strokovno usposabljamo ter znanje in izurjenost preverjamo na prak-
tičnih reševalnih vajah.
Naš program aktivnosti v akciji NNNP 1980— 1981je zeloobsežen
in zahteva celoletno angažiranost vseh štabov civilne zaščite. Vsi štabi
civilne zaščite morajo biti usposobljeni za samostojno delo na terenu, pri
čemer mora prihajati do izraza tudi samoiniciativnost in odgovornost.
V	krajevnih skupnostih bomo civilno zaščito organizirali tudi po
vaseh in zaselkih, v mestu Ptuj pa tudi po ulicah instanovanjskih blokih.
Izvajanje preventivnih protipožarnih ukrepov bo ena izmed stalnih
nalog, pri kateri zlasti računamo na angažiranost gasilskih društev.
Pomembno je vprašanje vodooskrbe, usposobiti je potrebno opu-
ščene vodnjake in skrbeti za obstoječe. Izpostavili bo potrebno vprašanje
zaklonišč.
Zadnje izkušnje so nam pokazale, da pred poplavami še nismo vami
in bo potrebno proučiti vprašanje zaščite pred poplavami. Organizirati
moramo tudi zaščitne ukrepe in akcije reševanja ob poplavah.
V	združenem delu je potrebno angažirati vse delavce v proizvod-
nem procesu in v strokovnih službah, da bodo stalno in odgovorno
izvajali preventivne protipožarne in druge ukrepe. Večjo pozomo.st je
potrebno posvetiti varnosti v skladiščenju vnetljivih in eksplozivnih ter
strupenih snovi, stanju in dostopnosti do hidrantnega omrežja, gasilnih
sredstev, zalogam in dostopom do vode za gašenje.
Načrti civilne zaščite morajo biti usklajeni z načrti civilne zaščite na
območju vsake krajevne skupnosti. V izvajanje praktično—reševalnih
vaj civilne zaščite mora biti vključen čim širši krog prebivalstva, kajti
zaščitni ukrepi in reševanje ni le naloga pripadnikov civilne zaščite,
ampak je to pravica, dolžnost m obveznost vseh delovnih ljudi in
občanov.«
V	prihodnjem tednu bo koordinacijski odbor za splošni ljudski
odpor in družbeno samozaščito sprejel rokovnik nalog in del za »te-
oretični« del akcije »Nič nas ne sme presenetiti«, naša naloga je le, da se
aktivno vključimo v akcijo.	N. Kotar
UKREPI NISO RODILI SADOV
Sredi septembra je republiSki iz-
^ni svet sprejel zvišanje odkupnih
živine in prodajnih cen svežega
Obetali smo si boljšo založe-
mesnic, a je preskrba ostala ie
^cdno nezadovoljiva.
Zakaj ukrepi niso rodili sadov ni
^o odgovoriti, saj je o^ovor v
*PfaSMju zakaj ni živine. Živine ni
^^di tistega začaranega kroga cen
® «terega si rejci izračunajo ali se
^^ar finančno izplača ali pa ne; če
^ število živali pade in ga ne
^oremo povečati v trenutku, ko bi
^ feja spet izplačala. To človeku
^ Oiisliti, da jc pri nas nekaj naro-
, s cenami, z dogovarjanjem in us-
^Jcvanjem.
«>1 odveč zahteva, da bo potreb-
^^ naslednjem srednjeročnem ob-
^JU in v irfane za to obdobje
več resnih in trdnih besed o
^^istvu. Kako je, kadar posvc-
^o kmetijstvu premalo pozor-
nosti, smo se v tem mesecu in neic^
več dni lahko sami zadosti dobro
prepričali. Ce že imamo živino pa
ie-te zaradi nizkih cen v primerjavi
s sosednjo republiko Hrvatsko, saj
so do sedem ali celo osem dinarjev
nižje, ne moremo obdržati v naši
republiki. To je tudi razumljivo,
saj vsak raje prodaja tam kjer so
cene višje. Zato ni mesa v naših me-
snicah, zato smo se v tistih dneh
srečevali le s praznimi „klini". Me-
sarji morajo živino kupovati oz.
obračunati po administrativno
določenih cenah, četudi imajo po
kilogramu tudi deset dinarjev izgu-
be.
Kakšno je bilo stanje v mesnicah
v preteklem tednu? V mesnicah
trgovskega podjetja MIP so prodali
1840 kg junetine in 820 kg svinjine.
Najbolje jih zalagajo iz Pomurke,
iz Košakov in Perutnine pa dobiva-
jo približno enake količine mesa.
Vendar količine mesa, ki jih imajo,
razen perutninskega ne zadovolju-
jejo povpraševanja, junetina 60 od-
stotno, svinjina pa 40 odstotno. Pe-
rutnina si meso z^otavlja na odku-
pnih mestih, svinjino pa kupujejo v
farmi prašičev KK Ptuj. Da bi po-
krili povpraševanje v njihovih mes-
nicah, bi potrebovali tedensko 30
mladih goved s povprečno težo 280
kg in 100 prašičev s težo 100 kg. V
mesnicah niso mogli pokrivati po-
treb, saj so vsi dobavitelji odpove-
dali. Oskrba se je v prejšnjem in
tem tednu izboljšala in bo v
najkrajšem času postala cek) nOT-
malna. Zavedati se moramo tudi
dejstva, da bolnišnica in družbena
prehrana delavcev in učencev ni ob-
čutila pomanjkanja mesa. Sami tu-
di veste, da je v kritičnem obdobju
bilo dovolj piščancev, ki si jih tudi
lahko pripravimo na vrsto različnih
načinov in pozabimo, da mesa ni.
Teletine ni v prodaji, saj so količine
tovrstnega mesa minimalne in ne
pokrivajo niti potreb ptujske
bolnišnice. Ob vprašanju zakaj so
nastopile težave so v MIPu in
Perutnini odgovarjali, da so to
povzročile razlike v cenah živine
med Hrvatsko in Slovenijo. Da so
razlike v ceni pa so vzroki
pravgotovo nekje...
Spet smo torej pri ceni. Cenovno
politiko rrfujemo zelo razdroblje-
no. Enkrat zvišamo ceno pšenici,
drugič koruzi, mleku, mesu... Ta
nihanja cen so tudi vzrok, da
imamo manj preusmerjenih kmetij,
kjer bi bilo pridelovanje in gospo-
darjenje racionalnejše. Tako pa se
kmetje le težko odločajo za le eno
panogo, saj bi to pomenilo, da bi
njihovo gospodarjenje bilo preveč
odvisno od cenovnih nihanj in bi
njihovo gospodarjenje stalo na ma-
javih tleh.
Zakaj ni mesa, oziroma zakaj
meso je? Trenutne težave rešujejo
kompenzacije, vendar pa to ni dol-
goročna rešitev. Pozdraviti velja
stališče predstavnikov podravskih
živinorejcev in Time, ki so na skup-
nem sestanku v Mariboru menili,
da je potrebno vse regrese,
nadomestila in druge vzpodbude
usmerjati le v širitev živinoreje. Go-
vorili smo o cenah, ki se nenehno
spreminjajo, zato vdja zapisati, da
je takšno stanje, kot sem ga zapisa-
la, bilo do zaključka naše redakci-
je.
N. Kotar
Referendum
je uspel
Delavci 2Uiravstvenega centra
Ptuj—Ormož TOZD Služba sploš-
ne medicine so v petek, 10. oktobra
uspešno izvedli referendum, na ka-
terem so sprejeli dva dokumenta. V
volilnih imenih je bilo vpisanih 178
glasovalcev, od tega jih je glasovalo
175, trije so bili opravičeno odsot-
ni. Ena glasovnica je bila neveljav-
na, za statut delovne organizacije
pa je glasovalo 16S zaposlenih ^
94,6 odstotka.
Z glasom manj pa so bile sprejete
spremanbe in dopolnitve statuta
temeljne organizacije. Tako so de-
lavci tozda končno le izglasovali
sprejem statuta delovne organizaci-
je, kar pomeni, da so bile priprave
na referendum dobre in v skladu s
predpisi.
N. D.
4 - DELEGATSKA SPOROČILA
16. oktober 1980 - XEDNII(
Financiranje obrambe
pred točo
Na 28. razšiijeni sep medobčinskega odbora za obrambo pied točo,
ki je bila 19. septembra v Mariboru,so sklenili, da je potrebno čimprej
speljali financiranje sistema za vso območno skupnost obrambe pred
točo v severovzhodni Slov^nijL
Na obmoqu Območne samoupravne skupnosti /ii obrambo pred
točo v severovzhodni Sloveniji nekatere samoupravne organizacije in
sk upnosli niso podpisale samoupravnega sporazuma o določitvi stoprye
prispcvkaza izvajanje sistema obrambe pred ločo v letu 1980. in bo/^to
potrebno izdati odk^.
Financiranje sislema^enoino za vsoobčmočnoskupnost obrambe
pred ločo v severovzhodni Sloveniji. Za financiranje sistema obrambe
pred ločo morajo korisimki plačati 8 282 000 dinarjev, od lega zasebni
.sektor 47.68 odstotkov, družini pa 5Z32 odstotkov. V družbenem
sektorju prispeva primarna proizvodnja po stopnji 0,32 od doh(.xlka.
sekundama pa 0.16 odstotkov. Vključene so tudi lovske organizacije, ki
plačajo od dohodka 13 odstotka.
Zakon o sistemu obrambe pred točo (uradni list SR Slovenije št.
33/79) obvezuje delavce v organizacijah združenega dela, ki so regi-
strirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, predelavo, dcKielavo in
promel s kmetijskimi proizvodi, goizdndgospodarske in lovske ter druge
zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti, kmete po orga-
nizacijah združeneih kmetov ter zavezance za davek od kmetijske de-
javnosti po krajevnih skupnostih, da ustanovijo območno samoupravno
skupnost za obrambo pred ločo zaradi uresničevanja skupnih potreb in
interesov pri obrambi pred ločo na hranjenem območju.
Sredstva za i^adnjo sistema obrambe pred točo zagotavlja po
zakonu SR Slovenije. pra\tako tudi sredstva za nemoteno delovanje in
redno vzdrževanje o&novnih sredstev sistema za obrambo pred točo.
Sredstva za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov za strelska
mesta pa zagotavljajo člani območne skupnosti s posebnim prispevkom
za obrambo pred točo.
Skupščina občine Ptuj je na seji zbora združenega dela in seji zbora
krajevnih skupnosti razprav^ala o osnutku odloka o višini in načinu
plačevanja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v seve-
rovzhodni Sk>venijL
Odbor za družbenoekcMKMnske odnose in razvoj finančnega vpra-
šanja pri zboru združenega dela je predlagal, naj stroške obrambe pred
točo pokrije v letu 1980 proračun, vendar to ni možno saj so zbrana
sredstva v proračunu minimalna.
Izvršni svet skupš^e občine Ptuj je na osnovi razprav sklenil, naj
zbora združenega dela in krajevnih skupnosti sprejmeta predlog odloka
o višini in načinu plačevanja prispevka za izvajanje sistema obrambe
pred ločo v seveio^^odni Soveniji v občini Ptuj v letu 1980. na seji v
mesecu oktobru.
N. Kotar
Tudi koordinacije
nesklepčne
Najbrž koordinacijski odbor za boj proti alkoholtemu in narko-
maniji pri predsedstvu OK SZDL Ptuj ni edini, ki ima težave s sklepč-
nostjo sej. Pa vendar bi na tem primeru opKJzorili na neodgovoren odnos
članov takšnih organov fio naiog. ki jih v teh okoljih uresničujejo.
Predsednica omenjenega koordinacijskega odbora je že dvakrat sklicala
Sejo. pa je Inla ncJdepčna. Člani pa bi morali obravnavati sklepe
problemmske konference o alkohf^izmu v občini Ptuj — to pa ni tako
majhen problem, da bi lahko.o njem govorili kar mimogrede.
Gotovojekonfejrenca dala določene smernice in stališča. kaj.in kako
ukrepali, da bi se to družbeno rio zmanjšalo na minimum, če ga že ne
moremo izkoreniniti.
Poleg tega bi morali člani koordinacije obravnavati osnutek do-
govora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za naslednje srednje-
ročno obdobje ter tako prispevali svpi dele^iavni razpravi. Pa še ena
pomembna naloga je pred člani. V tem mes^u morajo pripraviti pro-
gram aktivnosti v mesecu novembru, ki je mesec boja proti alkoholizmu.
Naloge so tcwrej dovo^ pomembne, vprašanje pa je, koliko se te
pomembnosti zavedajo člani koordinacijskega odbora. Upajmo, da bo
tretji sklic iste sqe končno uspel*
N.D.
MLADI V FTU«^KEM AGISU
KUUB AKTIVNOSTi Z DELOM NISO
ZADOVOUNI
\ /adnjem času smo morda
nekoliko manj pisali o delu
mladih \ /dru/cncm delu. zato
smo se u>kral inlpravili v delovno
organ i/iicijo Agis v Ptuju, kjer so
mladi organizirani v okviru koor-
dinacij>kega sveta osnovnih or-
gani/iicij ZSMS.
Predsednik lega sveta je Miran
Kekec. Organiziranost mladih je
uvodoma takole predstavil:
»Osnovne organizacije ZSMS
imamti organizirane po vseh
rOZI) in delovni skupnosti
skupnih služb. Vsaka od leh
t>snov nih organizacij ima svojega
predsednika, sekreiaija in dolo-
čeno število članov. Delo vseh
teh osrK>vnih oi^anizacij pa po-
vezuje in koordinira naš koordi-
nacijski svel na nivoju delovne
organ iz^acije. Člani našega .sveta
vsi predsedniki osnovnih orga-
nizacij. pa ludi Nckretaiji.
Pred kratkim smo se sestali na
prv i seji koordinacijskega sveta v
novi seslavL se pravi z novim
vodstvom, ki smo ga izvolili na
volilno-programski konferenci 9.
septembra. Dogovorili smo se da
morajo vse osnovne organizacije
izdelali programe dela za mesece
oktober, november in december.
Ti programi pa morajo vsebovati
predvsem aktivnost mladine na
kulturnem in športnem področju,
aktivnosti mladih, ki so bili
delegirani v samoupravne orga-
ne. načrtovanje raznih akcij,
zavzemanje za čim boljšo zasio-
pancist mladih v družbenopolitič-
nih organizacijah in podobno.«
KalTo pa ocenjuješ sodelovanje
mladih delavcev, se pravi vaše
organizacije- z ostalimi družbe-
nopolitičnimi organizacijami in
obratno?
»Naše sodelovanje z ostalimi
organizacijami se kaž£ že v tem.
da imamo tako v samoupravnih
organih kot v ostalih družbeno-
političnih organizacijah zastopa-
no zadovoljivo šlevilo mladih, ki
imajo možnost zastopati svoje
interese na \-seh nivojih. To se
pozna ludi pri samem delu.*
Ali Sle akcijsko dovolj močni,
da vse le vaše interese ludi
uresniaie?
»Pravgotovo obstajajo tu dolo-
čeni problemi. Mladino je težko
pritegnili k aktivnosti v raznih
akcijah. Mladi nimajo radi bese-
dičenja in nekih forumskih sej.
ampak se njihovo delo kaže v
raznih akcijah.«
Vemo. da ni do brega dela
brez dobre informiranosti. Tukaj
v Agisu imate sv oje glasilo. Ali se
mladi dovolj pogosto vključujejo
v informiranje? _
•»S tem nismo /adovt)ljni. Mor-
da pač trenutno ni aktualnih tem
/a mlade, čeprav osebno menim,
dajih je/mcraj na pretek .Morda
je največ kriv a ne/ainieresiranost
mladih, lo bi bil še najbolj iskren
tnigovor..Sicer je precej mladih,
ki se občasno ogla.šajo v našem
glasilu, vendar je od/iv zdaleč
premajhen.«
Seveda pa st) v Agisu mladi v
/jdnjem času precej naredili. O
njihovi aktivnosti v preteklem
obdobju je Darinka Kelenc.
sekretar ktK>rdinacijskega sveta
ZSMS- povedala:
»Čeprav smo pri delu bili
morda preskromni, se je naša
aktivnost i>dra/.ala marsikje. Naj
omenim le naše delovne akVije.
kjer so se mladi-iz Agisa zmeraj
lept> i/kazjii. Konkretno naj
povem, da smo večkrat z vese-
ljem prijeli za kramp in lopato.
Tako pri urejanju okolice Navoj-
ne vzmetarne v Forminu. kot pri
urejanju okolice Gumarne in
i>slalih obratov. Skratka, ni bilo
osnovne organizacije, ki ne bi
izvedla vsaj ene delovne akcije.
Izvedli smo ludi srečanje z mla-
dimi iz TGO Gorenje, kje smo
izmenjali izkušnje pri delu. se
pogovorili o problemih, ki so pri
mladih v združenem delu najfK)-
goslejši. pa še družabno srečanje
smo izvedli. Želimo si. da bi te
slike še poglobili.«
In kateri so problemi, ki vas
tarejo, kako ste uspešni pri
njihovem reševanju?
».Mladi v Agisu smo vedno
gledali na probleme s svojega
stališča. Se pravi, da smo se jim
pač prilagajali. Ne bi ponavljala
razne stanovanjske, socialne, ka-
drovske in druge težave, dcxlala
bi le. da smo se vedno lotili
reševanja problemov pravočas-
no. torej že ob samem na.stanku.
lakoj se povežemo z ostalimi
dru/bent)poliličnimi t)rganiziK:i-
jami in potem poskušamo najti
skupno pol in rešitev. Običajno
jo najdemo. zgiHli pa se. da
odhajamo s sestankov nezado-
voljni. Obstajajo pač dolt)čene
»zakonitosti« ali navade če hoče-
te. ki jih ne bomo odpravili kar
čez noč. Veliko je stvari, pri
katerih smo mladi pač nemočni.«
Aktivnost mladih na nivoju
delovne organizacije Agis smo
torej že spoznali. Kako pa oce-
njujejo sodelovanje z občinsko
konferenco ZSMS v Ptuju, o tem
govori Miran Kekec:
»Na.še sodeovanje z občin.sko"
konferenco ZSMS ni najbolj
•aktivno. Poglejte, ko smo imeh
svojo volilno konferenco in po-
zneje. ko je bila ludi občinska
volilna konferenca, so bila razpo-
slana vabila za občinsko volilno
konferenco še na stare naslove
našega vodstva. Tako novo vod-
stvo sploh ni bilo obveščeno o
tem. kdaj in kje bo ta volilna
občinska konferenca. Tako tudi
nismo mogli prenesli svojih
mnenj na ta organ. ■
Kaj pa ko povabite koga iz
občinske konference ZSMS v
vašo sredino, ali se kdo udeležuje
vaših sej in sestankov?
»Dosedaj še nismo imeli le
sreče, upamo pa. da bo sedaj
sodelovanje nas mladih iz Agisa
z občinsko konferenco bolj aktiv-
no!«
Kako pa je z izobraževanjem
mladih v združenem delu. kako
skrbite za to v Agisu?
»Prav na naši zadnji seji smo
se pogovarjali o tem. Predvideva-
mo. da nam bo uspelo realizirati
izvedbo ra/nih seminarjev
izobraževalnih seveda — za mla-
de delavce. Želimo obravnavati
najširša aktualna vpra.šanja in jih
tudi razčleniti. Upamo, da bomo
pri tem deležni podpore s strani
delovne organizacije.«
Med mladimi je prav gotovo
ludi nekaj članov ZK, kako ste
organizirani in aktivni na tem
področju?
»Mladi člani ZK smo vključe-
ni v osnovne organizacije ZKS
po posameznih TOZD. Mislim,
da nas je precej in da na tem
podroqu delujemo precej bolje.«
Pred mladimi je veliko odgo-
vornih nalog. V združenem delu
je še'posebej pomembno, da tudi
mladi sprfcmljajo razvoj delovne
organizacije, da so sproti sezna-
njeni z uspešnostjo poslovanja,
kako je s tem v Agisu je povedala
Darinka Kelenc:
»Pravgotovo se mladi vključu-
jemo ludi v gospodarsko življe-
nje naše DO. Sproti se trudimo,
da smo obveščeni o vseh rezulta-
tih poslovanja, konkretno o vseh
periodičnih obračunih in ob
koncu seveda tudi zaključnih
računih. Moram reči. da se te
naloge lotevamo dokaj resno.
Analiziramo vse tisto, kar je za
nas še posebej privlačno. Vsi, ki
to želimo dobro vemo, kaj pome-
nijo te številike in se tega v
spanjem nerožnalem gospodar-
skem trenutku tudi zavemo.
Seveda je marsikaj odvisno tudi
od naših odločitev, zato smo še
fKjsebej preudarni.«
Ali ste mladi že kdaj uspeli
prodreti s-svojo pripombo?
»Da. to se je že večkrat zgodi-
lo. na to nimamo pripomb, res
ne. Naše pripombe so bile vedno
upoštevane, seveda pa je treba
razumeti, da vedno le v tolikšni
meri. kot je bilo mogoče in
družbeno upravičljivo. Seveda
pa moramo vedeti, da nekih
posebnih rezultatov pri napred-
ku našega gospodarjenja v Agisu
mladi nismo dosegli.«
In če zaključimo naš pogovor,
ali ste v vodstvu zadovoljni s
takšno organiziranostjo in predv-
sem aktivnostjo mladih v Agisu?
» ... Lahko rečemo, da ne.
Premalo je zainteresiranih in
osveščenih mladincev, premalo
se posamezniki zavedajo, kaj
pomeni biti član ZSMS. Pozab-
ljajo. da je to organizacija vseh
nas mladih. Naša naloga pa je.
da čim prej najdemo pot po
kateri bi pritegnili k aktivnosti
čimveč mladih delavcev.«
M. Ozmec
Miran Kekee
Darinka Kelenc
PRAZNOVANJE V MEZGOVCIH
PBAZNIKKSDORNAVA
\ sptimin na tragičen do-
godek i/ leta 1944- ko je bila
i/dana in uničena partiz.anska
postojanka v Me/^ovcih.
praznujejo krajani K S I)o-
rnava svoj krajevni praznik.
Minulo nedeljo so se kra-
jani zbrali v dvorani gasilske-
ga doma v Mezgovcih na
proslavi tega pomembnega
pra/nika. Kljub nenehnim
nalivom je bila dvorana na-
bito fiolna. Slavnostni govor-
nik je bil predsednik skupšči-
ne KS Anton VF.LIKONJA.
Najprej je prisotnespomnil na
tragičen dogodek, ko so oku-
patorji zaradi izdajstva ubili
štiri borce za svob<xlo. pt>-
vdaril pa je tudi. da je KS
IX>rnava Zii našo svobodo
darovala trinajst r(xiolju-
bov. ki stv padli kot partizani
ali bili ubiti, ker so podpirali
odpi>rniško gibanje.
V nadaljevanju je govoril o
hitrem razvoju te KS in o
uspešnih akcijah, ki so jih
krajani i/vedli s skupnimi
miKmi. S posebnim povdar-
kom je govoril o srednjeroč-
nem planiranju. Načrtujejo
/graditi mrliško vežo. raz-širiti
telefonsko omrežje, nabaviti
opremo /a enote civilne za-
ščite in še marsikaj. rx>bili pa
so tudi novi stnloben gasilski
orodni avto. ki je vsekakor
velika pridobitev za pt^moč
krajanom ob izrednih razme-
rah.
\ si ti dosežki so rezultat
dobrih medsebojnih in samo-
upravnih odnosov. Za dolgo-
trajno in aktivno delo so bro-
naste značke Osvobodilne
fronte podelili Martinu
CAJNKU. Antonu PETER-
ŠIČU in Slavku SIRCU.
Sledila je položitev vencev
k obeležjem iz NOB v KS
IX)rnava in kulturni program,
ki S41 ga izvedli cicibani otro-
škega vrtca, pionirji osnovne
šole ter mladinci in člani pro-
svetnega društva.
Krajani K S Dornava pa sO
zraven t>srednje prireditve ^
pt)časlitev praznika organizi'
rali in izvedli še mnoge drug^
aktiv ni>sti.
L. C
Delegacije sprejemajo vence (foto L. C.)
Med kulturnim programom (foto L. C.)
V skladu s spremembami in dopolnitvami
programa ukrepov za izvajanje politike cen proiz-
vodov in slorilev v letu 1980 v občini Ptuj, ki jih je
sprejel Izvršni svel Skupščine občine Pluj dne
24/9—1980, se stanarine s 1. oktobrom 1980 povi-
šajo za 25 %.
Na osnovi Odloka o družbeni pomoči v sta-
novanjskem gospodarstvu v občini Ptuj (Ur. Vestnik
občin Ormož in Ptuj št. 9/75, 5/77 in 8/78) lahko
imetniki stanovanjske pravice z nižjimi dohodki
gosp)odinjstva pridobijo pravico do delne nadome-
stitve stanarine (do 80 %), če izpolnjujejo pogoje po
navedenem odloku.
Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem
gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski sku-
pnosti občine Ptuj poziva vse imetnike stano-
vanjske pravice, ki smatrajo, da so upravičeni do
subvencioniranja stanarine, da vložijo zahtevke do
1. novembra 1980. Obrazec za vložitev zahtevka
dobite pri Samoupravni stanovanjski skupnosti
občine Ptuj. Osojnikova l/II.
S SEJE IZVRŠNEGA SVETA
v ponedeljek, 13. oktobra 198t> bila 129. seja
izvršila sveta skopšcme občise laoj.
Najprei so člani obravnavali preAte Komunal-
nega podjetja Ptiy za nove eeae Komunalnih
storitev. Po tem nredl^n sr bi naj vodarma in
kanalščina pove«A za 26 V odvoz smeti u 100 %
in pogrebne storitve za 3t V Ker pri nekaterih
predlaganih eesab m -»streme nuJa^. bo
izvruii svet o tea prcdkife.^^anovno razprav^l na
naslednji scjL ko bo dMri po(irobnej.še obrazlo-
žitve.
Na vji w razprav^afi « o predlof^ sklepa o
izvzemu zearf^šca iz javnega dobra, ^e za to. da
se vsa zemlpšca in nepreaninr na njib prenesejo
na tiste, ki z njnni nprav^ajo. S tem M se naj
nudilo tudi lastništvo verskih objektov v obeini.
Dolga razprava je potekala tudi o predlfigu
odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim
zemljiščem v občini Ptuj. predlog bo posredovan
zborom skupščine v s^e|em.
Izvršni svet je zavz^eltudi stališče do samou-
pravnih sporazumov republiških in regionalnih
samoupravnih interesnin skupnostih £-u^>enih
dejavnosti in materialne proizvodnje. Sprejel je
tudi usmeritev na akcijo \SnP 80.
Na koncu so se člani izvršnega sveta ski^tščine
občine seznanili še s poročilom o uresničevanju
začasnih ukrepov družbe nega varstva v zdravstve-
nem centru Ptuj — Ormož T OZD Služba splošne
medicine.	l
TEDNIK ~ 1980
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Vsako pšenično zrno za prehrano ljudi
Čimveč hrane pridelati in zagotoviti doma oz.
na lastni zemlji, je naSa pomembna in odgovor-
na naloga, saj se energetska kriza odraža v |x)l-
ni meri tudi na pomanjkanju in zagotavljanju
prehrambenih proizvodov. Vse manj je tudi
niožnosti nakupa-' hrane od drugod. Prav zato
se moramo nasloniti na lastne sile in prideloval-
ne možnposti.
Pridelati 4000 ton pšenice je naloga in obveza
Podravja. Obveza za združene kmete kmetij-
skke zadruge Ptuj pa znaša 1500 ton tržnih vi-
škov pšenice. To nikakor ni prezahtevno, saj ta
tržni višek lahko pridelamo na petih hektarjih s
pridelkom tri tone po hektarju. Proizvodne iz-
kušnje iz preteklih let kažejo, da so ob ustrezni
pripravi zemlje za setev, uporabi kvalitetnega
semena visokorodnih sort pšenice in dosledni
negi posevkov, znatno večji hektarski donosi.
Statistični podatki nam povedo, da letno poža-
njemo v ptujski občini okrog 4 500 hektarjev
površin s pšenico.
Zaradi smotrne rabe tal moramo krušnim ži-
tom v kolobarju dati ustrezno mesto. Eno peti-
no ali 20 odstotkov njivskih površin bi morali
nameniti pSeničnim posevkom in vsako pridela-
no pšenično zrno nameniti za prehrano ljudi, na
pa za živinsko krmo, saj kmet nikoli v zgodovi-
ni ni namenjal žita za kruh žitu za krmljenje.
Odkupna cena pšenice je z razliko od prej-
šnjih let znana že pred setvijo in znaša za drugi
kakovostni razred 6,95 dinarjev za kilogram.
Za tržno pridelavo pšenice so minimalna gno-
jila zagotovljena in jih bodo pridelovalci na
osnovi pogodb lahko dobili pn svoji zadružm
enoti Kmetijske zadruge Ptuj ali v poslovalnici.
Od pridelka bo nato pridelovalec moral eno tre-
tjino pšenice nameniti za trg.
Da bi pridelovalci resnično ves pridelek pše-
nice namenili za naš vsakdanji kruh, je poskr-
bljeno tudi za zamenjavo pšenice za koruzo v
razmerju 1:1 kar pomeni kilogram za kilogram,
ali 1:1,30 glede na ceno v korist vrednosti pšeni-
ce. Ker lahko kmetje v skladu s pogodbo prej-
mejo koruzo v zamenjavo že pred žetvijo nove-
ga pridelka, ni nobenega vzroka, da se za setev
pšenice ne bi odločali.
Zaradi vedno hitrejšega naraščanja prebival-
stva na svetu postaja problem zadostne količine
hrane vedno bolj pereč. Po predvidevanjih
znanstvenikov bo na našem planetu leta 2000 že
čez 6 milijard ljudi, vedeti pa moramo, da že
danes primanjkuje hrane in je komaj ena tretji-
na prebivalstva na svetu dobro prehranjena.
Prav zato bo potrebno storiti vse za večjo pro-
izvodnjo hrane.
Kmetijska zadruga Ptuj poziva vse zadružni-
ke, da se v obojestranskem interesu vključijo v
organizirano tržno pridelovanje pšenice in izko-
ristijo vse prirodne danosti, strokovno znanje in
izkušnje ter sodobno tehnologijo in agrotehniko
pridelovanja in tako doprinesejo svoj delež za-
dovoljevanju potreb po hrani. Vas, ki kruh le
jeste, pa moram spomniti, da ga je vse preveč v
koših za smeti.
Zadružni kmetje v Kmetijski zadrugi Ptuj bo-
do izpolnili svoje proizvodne naloge, pšenice pa
pridelali toliko, da kruha ne bo zmanjkalo.
Svoj delež pri zagotavljanju zadostne količine
kruha in hrane mora prispevati sleherni izmed
nas, z vso ljubeznijo do kruha, hrane. . ., da ta
ne bo ležala tam kjer ni'- njeno mesto. . . da ne
bomo prehitro lačni. . .	N. Kotar
KRUH — dragoccM prehrana Uudi
foto: M. Ozmec
Mladi pesniki in pisatelji v Ptuju
v soboto je bilo v Klubu mladih
3. območno srečanje pesnikov in
pisateljev začetnikov. Žirija, ki so
jo sestavljali Darinka Cretnik,
Zdenko Kodrič in Tone Partljič je
na pogovor povabila vseh trinajst
avtorjev, ki so poslali svoja dela v
presojo, za srečanje pa jih je
izbrala sedem. Med izbranimi so
Breda Slavinec od Lenarta, Oto
Kuzmič in Inge Hertl iz Murske
Sobote, Jože Podlesek iz Martjan-
cev, Dejan Verčič iz Maribora,
Jelka Kosi iz Gornje Radgone in
Milan Vincetič iz Petrove.
Organizatorji območnega sreča-
nja — Zveza kulturnih organizacij
Slovenije, občinska zveza kultur-
nih organizacij Ptuj, Klub mladih
in Tednik z uredniškim odborom
mesečne priloge Domača rast — so
ugotovili, da je med mladimi av-
torji več takih, ki se preizkušajo v
poeziji, očitno jih proza manj pri-
vlači. Pa s tem ni rečeno, da je pe-
smi lahko pisati. Oton Zupančič
je dejal: „Vse se da v poeziji nau-
čiti, samo dvoje ne. Ako nima
tvoje oko svojih žarkov, ako nima
tvoja kri svojega utripa — nikdar
ti ne bo pesem sijala, nikdar ne bo
pela."
Sicer pa bodo člani žirije v Do-
mačo rast zapisali, koliko so bili in
koliko niso bili kvalitetni prispevki
mladih avtorjev. Kljub temu pa je
treba izreči priznanje vsem, ki so
poslali v presojo svoja dela, obi-
čajno izpoved svojega mladega ži-
vljenja, doživljanja, izpoved svojih
hotenj, torej tistega, kar je le nji-
hovo. Dokaj zadržani so bili, ko
so poslušali oceno žirije, pa vendar
je vsaka pohvala in graja — pred-
vsem glede poznavanja ali nepo-
znavanja pravil slovenskega jezika
— padla na plodna tla. Prva javna
ocena njihovih del naj jim bo
vzpodbuda za delo, so menili člani
žirije, čeprav o objektivnosti ocene
ni dvomiti. Tudi atakrat, ko so pri
vsakem posamezniku nnanizali na-
pake, nepravilnosti, ki jih ne bi
smelo biti.
Mnogo bolj so se udeleženci ok-
rogle mize razvneli, ko so sami po-
skušali oceniti delo žirije. Očitno
je, da so vsaj nekateri pričakovali
več, bolj poglobljeno oceno posa-
meznih pesmi in proznih tekstov.
Pa je skorajda nemogoče oceniti
toliko prispevkov tako natančno,
posebej še zategadelj, ker so člani
žirije entuziasti, ki po svojih naj-
boljših močeh, na tej prvi stopni-
čki javnega ocenjevanja mladih
pesnikov in pisateljev, poskušajo
kar se da objektivno podati svojo
oceno. Po živahni razpravi so se
zedinili, da je mogoče dovolj na-
tančno oceniti jezikovno plat pe-
smi ali proznega teksta, mnogo te-
že pa vsebino. Sicer pa so bili v
povprečju z delom žirije zadovolj-
ni in izrazili željo, da bi se še
večkrat sestali in se pogovorili o
svojem delu. Večina mladih av-
torjev dela brez mentorja, tudi v
raznih literarnih krožkih ali dru-
štvih ne sodelujejo. Tako so se do-
govorili, da se ponovno srečajo
15. novembra v Ptuju. To bo
neuradno srečanje, zgolj pogovor
o delih, ki jih bodo prinesli s se-
boj, poskušali bodo „ocenjevati"
svoje pesmi in zgodbe. Res nič kaj
prijetna zadeva, ko te skupina ko-
legov tako razgali in poskuša pro-
dreti v pore tvojega najintimnejše-
ga življenja, pa vendar dobra
preizkušnja za merjenje moči po-
sameznikov, moči, ki je mladi us-
tvarjalci nimajo vedno dovolj.
Kritika je marsikdaj kruta, čeprav
objektivna, je še vedno dovolj su-
bjektivo obarvana, da lahko posa-
meznika prizadene in zavre v nje-
govem ustvarjanju. Zato je treba
te mlade ljudi občudovati zaradi
poguma in moči, ki sta v njih.
Zvečer je literarna sekcija pri-
pravila v Klubu mladih literarni
večer, na katerem so prebrali dela
sodelujočih na srečanju, jih pov-
prašali, zakaj pišejo, kako delajo
in živijo. Ob prijetni glasbeni spre-
mljavi in na malce nenavadni sceni
za literarni večer, so mladi avtorji
prvič predstavljali svoja dela jav-
nosti — in vsi so bili s takšno
predstavitvijo kot je bila, zado-
voljni. Najbrž pa sobotni literarni
večer ,ni bil zadnja priložnost, ki so
jo v Ptuju ponudili mladim avtor-
jem. Organizatorji območnega
srečanja obljubljajo, da bodo te-
sneje sodelovali z mladimi avtorji
in ob pogostejših srečanjih v Ptuju
ali kje drugje, bo takih prilc^osti
še več.
Udekiend 3. območnega srečanja v Ptnjn na
pogovora pred literamfan večerom.	(Foto OM)
VPRAŠANJE JE PRISPEVEK
Odlok o prispevku za pospeševa-
nje kmetijstva v občini Ptuj je iz-
dan na osnovi Zakona o blagov-
nem prometu (Uradni list SRS št.
21/77), poglavju, ki govori o
odkupu in prometu kmetijskih pri-
delkov individualnih kmetijskih
proizvajalcev. Zakon ščiti organi-
zirano kmetijsko proizvodnjo in
organizacije, ki razvijajo proizvo-
dno sodelovanje s kmeti. Dopušča
tudi možnost, da kmetijske pridel-
ate, ki niso pridelani na osnovi
•kratkoročnih in dolgoročnih po-
godb, odkupijo organizacije zdru-
ženega dela, ki izpolnjujejo pogoje
za Dromet s kmetijskimi pridelki in
veliki potrošniki pod pogoji dolo-
nimi v zakonu. Ti pogoji so po-
slovno sodelovanje, pogodba v
skladu z načeli za združevanje
kmetov in poslovni prostor.
Iz tako opredeljenega odloka sle-
di, da morajo prispevek za pospe-
ševanje kmetijstva plačati vsi, ki so
po zakonu za to obvezani, kontro-
la nad izvajanjem zakona odloka
pa opravljajo inšpekcijski organi,
v družbenem nadzoru s skupščino
pa sodelujejo tudi udeleženci v
upravljanju blagovnega prometa in
storitev v blagovnem prometu.
Obveza vseh občanov je, da tak-
šne odloke spremljajo prek delega-
tov za zbore republiške skupščine.
Prispevek od kmetijskih pridelkov
plača kupec na območju občine
Ptuj, ne glede na to, od kod je.
Neutemeljena je trditev, da z di-
rektnim odkupom od kmetijskih
proizvajalcev dobimo boljšo kvali-
teto kot bi jo lahko dobili iz orga-
nizirane kmetijske proizvodnje.
Naša družba pozna tudi v kmetij-
stvu opravičljive cene, ki so izra-
čunane na osnovi skupnih vlaganj
v posamezni' proizvod. Eno od
takšnih vlaganj je tudi pospeševa-
nje kmetijstva, ki zlasti v sedanjem
času ob pomanjkljivi ponudbi pri-
dobiva na pomenu.
N. Kotar
JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE
Rastemo pod
Titovo zastavo
Jugoslovanske pionirske igre potekajo že dvanajstič in letošnje nosijo
naslov ,,Rastemo pod Titovo zastavo". Jugoslovanske pionirske igre
predstavljajo način vzpodbujanja in usmerjanja aktivnosti pionirjev.
Vsebine in aktivnosti dosedanjih jugoslovanskih pionirskih iger (JPI) so
obogatile in popestrile delo pionirske organizacije in številnih interesnih
oblik dela pionirjev. Geslo JPI ,,Rastemo pod Titovo zastavo!" nam
zgovorno pove, da bodo sedanje generacije pionirjev sledile Titovi poti.
Vsebine aktivnosti pionirjev bodo odražale sposobnost in zavzetost,
da nadaljujemo revolucionarno delo in razvijamo ideje, za katere se je
boril tovariš Tito.
Uveljaviti je potrebno pravico in dolžnost vsakega pionirja, da
aktivno sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki se nanašajo na delo,
učenje, načrtovanje aktivnosti, pogoje in organizacijo izvedbe ter
vrednotenje rezultatov. Pionirji postajajo samoupravljalci ob reševanju
konkretnih vprašanj, v procesih dogovarjanja, spoštovanja dogovorov ter
kritičnem presojanju dosežkov in rezuhatov dela.
Prav je, da se vsak pionir v skladu s svojimi sposobnostmi in
možnostmi vključi v odločanje o pogojih dela na šoli in prispeva h
kvalitetnejšim rezultatom skupnega dela. Zagotoviti je potrebno
sodelovanje in vpliv šolske samouprave na sejah sveta šole, kadar
obravnavajo vprašanja in probleme, ki zadevajo tudi pionirje.
Vsak pionir naj bi bil prek organiziranih akcij in glede na starpst
aktivno vključen tudi v vse oblike usposabljanja za splošni ljudski odpor
in družbeno samozaščito. Konkretna naloga pionirjev je, da se vključijo
v akcijo Nič nas ne sme presenetiti, da poskrbijo za zanimive in privlačne
oblike kurirčkove pošte, vključevanje v akcijo osvajanje znakov
partizanskih enot, pionirji naj vzpodbudijo ustanovitev zgodovinskega
krožka na šoli (v letu 1980 in 1981 bosta raziskovalni temi Tito v mojem
kraju in šolstvo med NOB). Sodelovanje s pripadniki JLA naj postane
stalna skrb in obveznost pionirskih odredov. Številni pionirski odredi
vzdržujejo prijateljske vezi s pionirji bratskih republik in pokrajin,
organizirajo pionirske delovne brigade, vso skrb pa posvečajo pionirjem
katerih starši so zaposleni v tujini.
Pionirji učenci so nagrajeni z veseljem nad doseženimi uspehi, z
vzpodbudo za nadaljnje delo, z radostjo in ponosom staršev in
prijateljev, nagrajeni so z zaupanjem sošolcev, ki jim poverijo še
odgovornejše naloge. . . Največja nagrada vsakemu pa je vsekakor
znanje, usposobljenost za delo. . .
S pesmijo in besedo, z gibom, risbo ali sliko ter na vrsto drugih
načinov, pionirji izražajo svoja doživetja, mladostno vedrino, igrivost,
prijateljstvo in ljubezen.
V okviru jugoslovanskih pionirskih iger „Rastemo pod Titovo
zastavo" bodo pionirji posvetili vso skrb pestrosti kulturnega ustvarjanja.
Vključevali se bodo v šolska kulturna društva, ustanavljali folklorne
skupine, zveze bralnih značk pa si bo prizadevala vključiti še več del s
tematiko NOB.
Pionirji se bodo lahko udeležili in aktivno sodelovali na srečanjih s
področja kulturno-umetniškega sodelovanja in ustvarjanja, kot naprimer
na srečanju dopisnikov, lutkarjev, filatelistov, folkloristov, filmskih
ustvarjalcev, fotoamaterjev, šahistov, oblikovalcev in drugih srečanjih.
Nadaljevali bodo tudi z zbiranjem različnega materiala, denarnih
sredstev, prodajali bodo značke in nalepke ter solidarno pomagali
opremiti eno osnovno šolo v mladi afriški državi Zimbabwe. Pionirji
Jugoslavije bodo tako opremili osem osnovnih šol otrokom te neuvrščene
prijateljske države.
Program aktivnosti v okviru jugoslovanskih pionirskih iger je torej
zelo razgiban, zanimiv in privlačen, Upoštevati je treba tudi to, da naši
pionirji sleherno akcijo in nalogo izpeljejo z ljubeznijo, s čutom
odgovornosti in vso resnostjo. Take jih poznamo, čeprav so mladi in
včasih celo preveč resni za svoje otroštvo, za katerega včasih mi trdimo,
da je bilo premalo otroško. . . Naj bo tako ali drugače, to so naši
pionirji, Titovi pionirji, ki jih je imel naš predsednik tako rad. Da živi v
njihovih srcih, da nočejo skreniti iz njegove poti, da hočejo z vso
zavzetostjo nadaljevati njegovo delo, vse to dokazujejo na vsakem
koraku in to tudi dokazuje naslov pionirskih iger: RASTEMO POD
TITOVO ZASTAVO.
N. Kotar
Z ene številnih prireditev, ki jih pionirji pripravijo za stareJSe in svoje '
vrstnike (foto mš)
PRIZNANJE PEVCEM
IZ PTUJA
V popularni radijski oddaji AMAETRSKI ZBORI PRED MI-
•^KOFONOM. ki jo lahko poslušamo vsak torek v sporedu prvega
ladijskega programa, se nam bo letos predstavil tudi MOSKI KO-
■^ORNI ZBOR iz Ptuja pod vodstvom dirigenta Franca Lačna. V
Obveznem programu, ki zajema dela iz renesanse in slovenske roman-
'ke. bomo slišali pesmi neznanega avtorja Domma venite Albalo v
priredbi Valensa Voduška in Zori rumena rž Rista Savina. Zbor sam pa
^'je izbral pesem Blaža Arniča Ljubi kruhek.
,. . Pred nedavnim nas je razveselila novica, daje strokovna komisija.
^'Ji je predsedoval skladatelj Pavel Šivic. prisodila prvo mesto v kate-
goriji moških zborov — komornemu moškemu zboru iz Ptuja: kar je na
P^^ce in njegovega dirigenta veliko in pomembno priznanje.
^ V nedeljo. 23. novembra bodo v organizaciji RTV Ljubljana skupaj
štirimi zbori peli na zaključnem koncertu najbolje uv^ščenih zborov
p^ tekmovanju Amaterski zbori pred mikrofonom. Koncert bo v vasi
•"^ačina na Primorskem, kjer bo otvoritev Kulturnega doma.
mš
PRISRČEN SPREJEM ZA SMUČARJE
V petek. 10. oktobra so obiskali
Ptuj najboljši jugoslovanski alpski
smučarji, skupaj z vocistvom re-
prezentance. Najprej so jih spre-
jeli v Mesokombinatu Perutnina,
kjer so jih seznanili z do.sežki in
uspehi te delovne organizacije,
potf^m pa je stekel pogovor o delu
jugoslovanskih smučajrev. Zatem
so gostje obiskali oddelek s špor-
tno opremo v Blagovnici MIP in v
prodajalni Peko. kjer so jih po-
zdravili ljubitelji smučanja.
Viharen sprejem pa so.smučarji
doživeli v avli Centra srednjega
usmerjenega izobraževanja, kjer
jih je nestrpno pričakovalo prek
2.000 Ptujčanov. Smučarje je v
imenu družbenopolitičnih orga-
nizacij in skupščine ijbčine po-
zdravil podpredsednik skupščine
Mitja Mrgole, zatem p;- direktor
Alpine iz Žirov. pokroviteljice
srečanja. Tomaž Košir. V spomin
na obisk v Ptuju so prejeli gostje
Monografijo Ptuja.
Na pogovoru v srednje.šolskem
centru so smučarji pripovedovali
o treningih, o tekmovanjih, o tem.
kako preživljajo prosti čas, trene-
rja in direktor državne reprezen-
tance pa so pripovedovali o pri-
pravah na sm učarsko sezono, ki se
bo kaj kmalu pričela. Trenutno so
smučarji na pripravah v Maribo-
ru. o nadaljnjih načrtih pa bomo
pisali v naslednji številki Tednika.
Ljubitelji smučanja so po po-
govoru dobesedno obkolili goste
in jih primorali k podpisovanju
avtijgramov že mea samim po-
govorom. Kljub slavi so fantje, ki
sestavljajo A reprezentanco, pre-
prosti in prisrčni, v.se lepo in slabo,
kar prinašajo uspehi in slava, po-
trpežljivo prenašajo. Sam smeh in
razigranost sta jih bila. čeprav jih
je po pogovoru čakal .še trening v
športni dvorani Mladika. Ob
koncu obiska so povedali, da so
bili nad sprejemom navdušeni in
seveda si želijo, da bi se tudi v
ptujski občini čimveč mladih od-
ločilo za ta lepi šport. To možnost
jim sedaj ponuja smučarska sek-
cija pri K ubu mladih, kije bila
o^anizatorica srečanja ix>leg
SSD TOZD gimnazija in špor-
tnega uredništva Tednika.
N. D.
Med pogovorom v avli Centra srednjega usmerjenega izobraževaji^a v
Ptuju. (Foto OM)
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
16. oktober 1980 - XEDNIK
Programsko volilna konferenca
\ nedelji). 12. oktobra M> \ kraje\m i-rgani/aciji
SZDl v Jiiršincih i/vedli programsko volilno kon-
ferenco kiji je prisostvoval ludi član i/vršnega sveta
skupščine občine Ptuj .Anton Zoree.
\' poročilu so povdarili nekatere slabosti v delu
družbenopolitičnih organizacij. kraje\ne samo-
uprave in društev, spregovorili o uspehih in o
smernicah /a prihodnje enoletne aktivnosti sociali-
stične /ve/e. Nato so v ra/pravi posvetili precejšnjo
po/ornost razvoju kmetijstva in kritično spregovo-
rili o pomanjkanju gnojil brez katerih si danes te/ko
predsta\ Ijamo uspešno kmetovanje. Ko so se dota-
knili setve sladkorne pese je večina menila, da se
morajt) nekoliko akti\neje vključiti družbena po-
sestva o/iroma obrati K K rtuj. Nav edli st) primer
rženih rožičkov. kjer ie delo cenejše in boljši zaslu-
žek.
Na ra/pravi v .luršincih je bilo prisotno tudi
vprašanje pomanjkanja mesa ter prodaja živine in
drugih pridelkov tako imenovanim prekupčeval-
cem. Ob tem seveda niso mogli mimo edine resnice
/a kmcla. da proda tistemu, ki mu bo boljše plačal.
Na te pt)ja\eje upo/oril tudi tovariš Zoreč, kije \
nadaljevanju ra/prave pojasnil še vrsto področij i/
planskih dokumentov /a naslednje srednjeročno
obdobje. ()b lemje dejal, da o sredstvih ne odloča in
ne mi>iv odločali en sam delav ec krajevne skupnosti
temveč vsi — občani in delegati. Se/nanil jih je ludi
o višini in uporabi denarja i/ solidarnostnega
sklada, ki je namenjen /a financiranje krajevnih
skupnosti in seveda le delež k tistemu kar krajani
prispevajo sami.
V .luršincih se samoupravni organi krajevne
skupnosti, dru/benopoliličnr t)igaiii/acije in dru-
štva pripravljajo tudi na pia/novanje krajevnega
pra/nika. ki bo 30. oktobra. Ob tej priložnosti bodo
pripravili več športnih in drugih srečanj, slovesno
sejo krajevne skupščine in vodstev DPO. povabili pa
bodo tudi sosednje krajevne skupnosti / željo, da bo
st)sed res posla! sosedu sosed, predv sem na področju
.SLO in l)S v lem predelu Slovenskih goric.
S. 1 .
Zgolj spalno naselje?
Da je to res, bi lahko sodili po
udeležbi tia seji krajevne konferen-
ce SZDL. Okrog sedemsto vabil je
bilo poslanih krajanom, ki so zdru-
ženi v uličnem odboru I in II, seje
pa se jih je udeležilo le enaindvaj-
set. Čemu tako malo, ko pa je bila
na dnevnem redu razprava o plan-
skih dokumentih za naslednje sred-
njeročno obdobje? Najbrž je ob-
ravnava osnutka dogovora o te-
meljih družbenega plana občine in
osnutkov sporazumov o temeljih
planov interesnih skupnosti, pa os-
nutka sporazuma o temeljih plana
krajevne skupnosti dovolj pomem-
bna, da bi se je morala udeležid ve-
čina vabljenih. Očitno pa je, da je
krajanom kaj malo mar, kako bi
reševali probleme v tej novi krajev-
ni skupnosti, ki jih ni tako malo.
Nerešena so še vedno tista vpraša-
nja, ki najbolj prizadenejo večino
prebivalcev — ni urejena cestna
razsvetljava, težave so s pitno vo-
do, s cestami, s telefoni, s prostori
za delo družbenopolitičnih organi-
zacij in krajevne samouprave, z
otroškimi igrišči, v pripravi je pred-
log za izglasovanje novega
krajevnega samoprispevka in tako
dalje. Vprašanj, o katerih odločajo
vsi krajani je več kot dovolj, ni pa
interesa med krajani, da bi jih tudi
skupno reševali.
Najbrž se bodo morali
samoupravni organi in družbeno-
politične organizacije v krajevni
skupnosti vprašati, zakaj takšna,
mlačnost krajanov. Zakaj ne deluje
hišna samouprava kot bi morala,
zakaj ne deluje mladinska
organizacija, zakaj ne deluje zbor
stanovalcev in tako dalje. Gotovo
bo moralo novo vodstvo krajevne
konference SZDL precej bolje in
predvsem drugače — bolj široko —
zasnovati aktivnosti v naslednjem
srednjeročnem obdobju in
prispevati svoj delež, da novo
naselje ne bo zgolj^palno naselje!
Seveda pa bo kljub prizadevanjem
še vedno ostalo nekaj krajanov, ki
jim je delo v krajevni skupnosti de-
veta skrb, čeprav so prav taki naj-
bolj glasni, ko je kaj narobe. Pa se
nanje ni treba ozirati, bolje je prite-
gniti k delu tiste, ki to želijo in
hočejo, pa bo uspeh tudi prišel.
N. D.
BRUCI V JU\
Skozi drevored stoletnih kostanjev pred železniško postajo v Or-
možu so pretekli teden odhajali bri' i — nova generacija mladih, ki bo
po sprejetju novega zakona o vojaški obveznosti prva oblekla SMB
uniforme. Že nekaj ur pred odhodom vlaka so se zbrali na ormoškem
kolodvoru mladi z rdečimi nageljni in vejico zimzelena na prsih, ob njih
pa starši, sorodniki, prijatelji, dekleta, . . . Nekateri so žalostni, drugi
zaskrbljeni, nekateri pa svoje občutke skrivajo za šalami in malimi
zbadljivkami na račun odhajajočih prijateljev.
Ob zvokih »Irajtonance« m kozarčkih pristne ormoške kapljice je
čas neizprosno hitro tekel, približala seje ura slovesa. Na ploščadi pred
železniško postajo je bilo posebej svečano. K vzdušju je v velikimeri
prispeval Pihalni orkester Ormož, katerega člani so pri.šli samoiniciati-
vno in se na svoj način poslovili od prijateljev.	Pi m
Slovo
VII. revija
pevskih zborov
Pri zvezi kulturnih organizacij v Ptuju so v teh dneh že stekle
priprave na tradicionalno Vil. srečanje odraslih pevskih zborov, ki bo v
petek 19. decembra v dvorani srednješolskega centra v Ptuju. Orga-
nizatorji ga tudi letos posvečajo dnevu Jugoslovanske ljudske armade.
V ta namen so že sklicali vse zborovodje moških, mešanih in ženskih
pevskih zborov, ki bodo sodelovali in se dogovorili o programu posa-
meznega zbora ter o skupnem nastopu pevk in pevcev za katerega se
vsako leto še posebej pripravijo.
Na sedmi reviji odraslih pevskih zborov občine Ptuj bo letos na-
stopilo od osemnajst do dvajset zborov kar je nekoliko manjše število kot
v preteklem letu.	mš
Lunkoletni skupni nastop pevcev v <^K)rtni dvorani Mladika. Foto: F.
Langerholc
NESREČA, KI BI JO
LAHKO PREPREČILI
V soboto, ko je po nekaj deže-
vnih dneh posijalo sonce, so si
mnogi oddahnili, češ poplav j^;
konec in vode se bodo kmalu za-
čele umikati med bregove svojih
strug. Zalo smci bili toliko bo|j
presenečeni, ko je sirena v Ptuju
okrog 1 I. ure ponovno na/nanila
narav nt) nesrečo, l/vedeli smo. da
je poplavljenih nekaj hiš v Velo-
vlaku, ob prihodu v to vas pa snio
videli precej žalostno podtjbo;
poplavljeno cesto in dvt)rišča ne-
katerih domačij, ra/drte plotove
in podobno. Na srečt) ni bilo v
času. ko je voda drla / v.so silo.
nikogar na njeni poli, razen hi-
šnega čuvaja, ki je bil prive/an in
se ni mogel rešiti, ter je našel smri
v blatnih valovih podivjane vode.
Ra/en lega je poginilo nekaj pi-
ščancev. uničenih je bilo nekaj
strojev, v kleteh, ki jih je /alila
voda. pa je bilo ludi precej ozi-
mnice in oslalih poljskih pridel-
kov. kakorkoli že. škoda v vasi je
velika, precejšnjo škodo pa je
utrpela nedvomno tudi ribiška
družina, saj je nasip ob ribniku
dobesedno porušilo v dolžini ne-
kaj melrov. v deroči vodi pa je
odplavalo gotovo tudi precej
prebivalcev ribnika.
Od domačinov smo izvedeli, da
je bila voda v ribniku že prejšnje
dni zelo visoka, zadnji dan pa je
bila njena višina že kritična. Pa na
začudenje vseh ni nihče ukrepal.
Pri tem se vsiljuje vprašanje var-
nt)sli ljučli ki živijo v Velovlaku.
vas pa leži nižje od gladine lega
ribnika. Zakaj ni poskrbljeno za
odlok vode. kadar ta narasle nad
dovoljeno višino? To vprašanje je
prav gotovo umestno in verjetno
bodo odgovorni težko našli opra-
vičljiv odgovor!
JB
Nasip ob ribniku v Velovlaku je popustil pod silnim pritiskom vode, ki je
ruSila vse pred seboj
Voda je poplavila .številna dvorišča in kleti, podrla nekaj plotov...
Foto: J. Bračič
MLADI IN KRAJEVNA SKUPNOST
Na območju občine Slovenska Bistrica deluje 41
osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih.
Ob lemje ustanovljenih ludi pet krajevnih svetov, za
katere pa pri OK ZS.VIS menijo, dajih bo potrebno
v kratkem reorganizirali, predvsem z namenom, da
bi v krajevne svete ZSMS vključili ludi delegate iz
OO ZSMS v združenem delu. šolah in aktivov
mladih kmetovalcev.
Mladi iz krajevnih skupnosti se na območju bi-
striške občine v zadnjem obdobju vedno uspešneje
vključujejo v vse akcije, kijih organizira OK ZSMS
kot ludi pobudniki v samih krajevnih skupnostih,
kjer uspešno odigravajo svojo vlogo, prav v smeri
uresničevanja ciljev skupnega družbenega interesa,
med njimi ludi na volitvah v samoupravne organe
KSin njihovih preoblikovanjih. Večina OO ZSMS v
KS se s svojimi člani aktivno vključuje v mladinsko
prostovoljno delo.
Uspešni so ludi pri prenašanju in ohranjanju
tradicij NOB. pohodnih dejavnostih, organiziranju
raznih športnih srečanj ter idejnopolitičnega izo-
braževanja.
Med mladimi v krajevni skupnosti pa je še vedno
premalo prisotna oblika stalnega in sprotnega in-
formiranja. lako znotraj mladinske organizacije kol
tudi v okv iru drugih oblik sredstev javnega obve-
ščanja. Se vednojeobčulili premajhno povezanost v
nekaterih sredinah med mladimi in vodstvi KS. kjer
mladi kljub dokaj dobri kadrovski zasedbi kol de-
legati ne uspevajo uresničevali svojih stališč v or-
ganih KS. Nemalokrat pa je prisotna ludi pre-
majhna aktivnost mladih delegatov pri sprejemanju
ra/nih dogovorov in sklepov v KS.
Med pomembnejšimi nalogami, ki so ludi stal-
nejšega pomena, je tesnejše sodelovanje mladine iz
KS z njihovimi vodstvi, z mladimi na osnovnih šolah
in drugih sredinah, iz katerih si bodo zagotavljali
stalen dotok mladih kadrov.
Pri svojem delu pa .se organizacije ZSMS iz
krajev nih skupnosti srečujejo s finančnimi težavami
in prostorskimi problemi, kar pravgotovo v veliki
meri v pliva na nadaljnje delovanje mladih v orga-
niziranih sredinah.
Viktor Horvat
Vse nared za cirkovško srečanje
Kot smo na kratko že poročali se bodo to nedeljo
zbrali v novi dvorani v Cirkovcah tamburaški orkes-
tri iz vse Slovenije republiške zveze kulturnih or-
ganizacij. Ni bila slučajno izbrana naša občina za pr-
vo republiško srečanje. Več desetletP'' tradicija in
vedno večje vključevanje mladih v to zvrst glasbe je
organizatorje vodilo, da je prireditev na ptujskem.
Načrtovali so jo že v lanskem letu, končno pa je
zagotovljen tudi potreben denar — brez katerega se-
veda tudi ob obilici dobre volje takega srečanja ni
moč izpeljati. Med soorganizatorje se je vključila tudi
ljubljanska televizija, ki bo srečanje posnela za
potrebe svojega programa.
Pri zvezi kulturnih organizacij v Ptuju, ki je sku-
paj s prosvetnim društvom v Cirkovcah neposredni
nosilec organizacijskih priprav, smo še izvedeli, da se
je doslej prijavilo 23 tamburaških orkestrov s čimer
je zagotovljen nastop prek 300 izvajalcev. To pa je
tudi z^otovilo, da bo program zanimiv in dokaj pe-
ster, Ce ob tem upoštevamo še gostitelje — tu so se
Cirkovčani še vedno odlično izkazali, vam za nedelj-
ski obisk v tem lepem kraju na Dravskem polju goto-
vo ne bo žal.
mš
TEDEN OTROKA
Letošnje prireditve ob tednu
otroka tečejo pod geslom ,,Otroci
so naše največje bogastvo". V VVZ
v Ormožu so tudi letos pripravili
pester program. Za cicibane so
pripravili piknik, ogled klopotca in
vinograda v Svetinjah, prisrčno pa
je bilo tudi srečanje z vrstniki iz
tamkajšnjega vrtca. En dan so
namenili izletom v gozd in izvedbi
orientacijskih pohodov. Cicibanom
bodo predstavili tudi prizadevanja
njihovih staršev na delovnih mes-
tih, zato so pripravili ogled dela
vinske kled v Ormožu, kjer je v tem
času zelo živahno, saj se je že priče-
lo spravilo pridelka v vinogradih.
Prireditve, ki so jih namenili
praznovanju tedna otroka, bodo
zaključili z uprizoritvijo igrice Moj-
ca Pokrajcuija, ki so jo pripravile
njihove tovarišice vzgojiteljice.
S tem pa se ne končujejo
prizadevanja za otrokov lepši in
srečnejši vsakdan, saj je redni pro-
gram vzgojnoizobraževalne dejav-
nosti v VVZ podrejen ravno temu
cilju. Veliko pa je prireditev,
namenjenih cicibanom in mal-
čkom, ki niso zajeti v delo VVZ, žal
pa so te akcije slabo obiskane. V
prizadevanja ob tednu otroka bi
nedvomno sodilo tudi to, da starši
in otroci skupaj obiščejo te pri-
reditve.
FiM
Teta Jesen je slehernega obdarila s svojimi sadovi
Letos
še več
realiziranih
nalog
v krajevni skupnosti Destrnik,
kjer so pred nedavnim uspeli z akci-
jo pri asfaltiranju ceste Spodnji
Velovlak—Svetinci, vodili so jo
skupno s krajevno skupnostjo
Heroja Lacka v Rogoznici, imajo
do konca letošnjega leta še nekaj
pomembnih nalog, ki jih bo po-
trebno realizirad. Med njimi je go-
tovo na prvem mestu oddelek
otroškega vrtca, ki ga bodo odprli v
prenovljenih prostorih v domu
krajanov, zanj pa bodo sami
i prispevali v delu, denarju in ma-
terialu okrog 20 odstotkov potreb-
nih sredstev. V to akcijo se je
vključila tudi skupnost otroškega
varstva s sredstvi republiškfl
solidarnosti in pričakovati je, da bo
otvoritev že v mesecu novembru. I
Tudi šolsko igrišče že dolgo kliJ«
po asfaltu, zlasti še ker Destrničani
nimajo telovadnice. Dogovor je bil
že v prvi polovici letošnjega leta,
žal pa ga zaradi nekaterih lastnikov
zemljišč blizu dohodne poti, niso
mogli realizirati. Posledica je, da
bo danes potrebno dodati še nekaj
milijonov starih dinarjev zaradi
podražitev, pa tudi drugo rešitev
pri dovozni cesti je bilo potrebno
najti. Sedaj, ko so konČno
zagotovili eno in drugo, se lahko
zgodi, da bo vmes posegel še tretji
—	vreme, zato v oktobru ne bt
mogoče končati zemeljskih del
asfaltiranja.
Sicer pa imajo v Destrniku, pol«?
številnih potreb, še nek^^
podkrepljenih načrtov s katerin''
tudi resno računajo. S KS heroj'
Lacka Rogoznica se že dogovarj^'
jo, da bi stekla dela za vodovode^
Rogoznice do Placarja h katerem'
se bi v prvi vrsti priključil obrat P
—	delovna enota v Placarju
lastniki zasebnih stanovanjskih ^
na tem območju.
Ce k vsemu temu prištejemo "
nedavno otvoritev dograjene^
novega gasilskega doma in nak^
prepotrebne cisterne za potr^
gasilcev in krajanov, ko v suŠ^
poletnih mesecih ostanejo brez^
de, so lahko Destrničani resniJ']'
zadovoljni s tistim kar so dosCF
Vse to pa jih Se naprej vspodbu]^
da bodo v prostovoljnem delu '
denarju še naprej tako akti^"^
vključeni v komunalni in gospodf;
ski razvoj svojega kraja in da f
tudi širša družbena skupnost ne
pustila ob strani.	.
9
TEDNIK ~	^^^^
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
PIHALNI ORKESTER ORMOŽ
Glasbeno izročilo poganja na ormoškem
področju močne in globoke korenine. V iska-
nju njenih izvorov nas je pot zanesla na
Kajžar. vasico nad Miklavžem, k tovarišu.
Stanko Struclu. ki je aktivno sodeloval v
ustvarjanju glasbenega življenja v tem delu
Slovenskih goric.
»Piljalna godba je tu nastala že v trideseuh
letih, negovali sojo člani treh ali štirih družin,
denarno pa sojo omogočili gasilci iz Miklavža.
Po vojni je bila ustanovljena medzadružna
pihalna godba »Slavček«. ki je štela do 15
članov. Od leta 1959 je godba delovala pri
glasbeni šoli v Ormožu,« je povedal njen nek-
danji vodja.
Od leta 1975 se v Pihalni orkester vključujejo
predvsem mladi, ki so glasbeno izobrazbo
pridobili v ormoški glasbeni šoli. Orkester že
pet let vodi dirigent Slavko Petek, ki si ves čas
prizadeva za boljše vrednotenje glasbenega
dela mladih. V orkester se vključuje 37 god-
benikov. največ mladih, o delu z njimi je diri-
gent Slavko Petek povedal: »Pri delu z mladimi
se sicer pojavljajo mnoge težave in težavice,
vendar je pri tem tudi mnogo prednosti. Obli-
kovanje mladega glasbenika je veliko lažje in
hitreje je moč doseči višjo kvaliteto. Raven
kvalitete pa vpliva na odnos okolja do orke-
stra.« Da trditve drže. pričajo mnoga priznanja
za glasbeno kvaliteto, med njimi tisto iz 1977.
leta. ko so v Slovenskih Konjicah na tekmo-
vanju pihalnih orkestrov dosegli tretje mesto,
letos na republiškem tekmovanju učencev in
študentov glasbe drugo mesto, poleg teh pri-
nanj je orkester prejel tudi priznanja za delo z
mladimi od OK ZSMS Ormož in bronasto
značko OF v KS Ormož.
Iz načrtov Pihalnega orkestra je razbrati
željo po dvigu ravni glasbenega ustvarjanja. V
redno dejavnost orkestra .sodi izvedba več sa-
mi''.tojnih koncertov, v tem letu sojih izvedli v
marcu in aprilu. Razen tega sodelujejo na vseh
-)rin'ditvah v krajevni skupnosti Ormož. Do
conca te sezone se nameravajo udeležiti sre-
čanja pihalnih orkestrov v Gornji Radgoni in
tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije, iz-
vesti samostojni4:oncert ob Novem letu, izvedli
pa bodo tudi akcijo za enotni kroj v ansamblu.
V tej akciji bodo pozvali k pomoči delovne
organizacije in krajevno skupnost.
»Načrti so veliki, saj je do 20 nastopov v eni
sezoni in vaje. ki .so dvakrat tedensko po dve
uri. velika obremenitev za mlade, ki sodelujejo
v orkestru. Primarno je doseči raven kakovosti
in izbor glasbe, ki bosta mlade privlačila v
orkester in pričala o resnem delu v ansamblu.«
je k programu dodal dirigent pihalnega orke-
stra Ormož. Slavko Petek.
Fi M
Stanko StrucI: »Včasih smo igrali predvsem češke skladbe.,
Pihalni orkester Ormož.
KOROŠKI PLEBISCIT IN SLOVENCI
V petek, 10. oktobra, smo imeli
priliko, da smo si po avstrijski tele-
viziji ogledali pomembno avstrij-
sko-jugoslovansko obletnico — ^
let plebiscita na Koroškem. Ko so
se na ekranu prikazovali obrazi Ko-
rošcev od negotovih, ošabnih do
navadnih, radovednih, me je
spreletel občutek, da gledam farso,
v kateri manjkajo kot pavlihe edino
Slovenci z veliko začetnico — z ma-
lo jih je bilo na sprevodu brez števi-
la — zato so jih nadomestili psi, ki
jih je oko kamere kar pogosto lovi-
lo, kot da bi sami kamermani čutili
neumestnost praznovanja. Tega
vtisa nista mogla zbrisati niti
pomirjevalna govora Kreiskega in
Kirchlagerja. Dejstvo je ostalo, da
Korošci, nemško govoreči, nočejo
ali ne morejo, zaradi prastrahu
pred Slovenci, videti slovenskega
JSloveka kot sestavnega dela njihove
domovine, zgodovine, pa tudi
sedanjosti. Slovenci so bili in so
prisotni, pa naj nosijo še tako ble-
steča velikonemška prepričanja,
vindišarski videz ali ime manjšine.
Kot bi bilo bedasto in brezvezno
trditi, da je Koroška popolnoma
slovenska, bila ali še bo kdaj, prav
tako je enako obratno. Zato ne po-
meni 10. oktober pred 60 leti, niti
dan zmage Nemcev ali dan poraza
Slovencev, temveč velik nespora-
zum, ki so mu botrovali zavezniki
tako v prvi kot drugi svetovni voj-
ni, kar je terjalo nasilno in tragično
odpovedovanje lastnega jezika,
prepričanja, pa tudi tiste strpnosti,
ki dviga ljudi različnih jezikov ali
svetovnih nazorov k višjemu
sodelovanju ter enakopravnosti.
Zato, če ne bodo nemški Korošci
premagali svojih egoističnih nacio-
nalnih strahov ter slovenski Koro-
tanci že prirojenega strahu ali pod-
ložnosti pred višjo nemško raso,
lastne strankarske razcepljenosti,
tako dolgo ne bo pomagal v Avstri-
ji noben 7. člen državne pogodbe,
noben politični nastop tega ali one-
ga, nobena državniška akcija... Ce
skušamo Jugoslovani ustvariti po-
šteno in samoupravno družbo pri-
hodnosti, ki enakopravno vključu-
je Slovence, Hrvate, Srbe, Bosance
in Hercegovce, Črnogorce,
Makedonce in Albance, komuniste,
katoličane, pravoslavne, muslima-
ne, če skušamo sodelovati z vsemi
državami na podlagi miroljubne
koeksistence, bodo morali sprevi-
deli tudi Avstrijci, ki tako radi
govorijo o svoji demokratičnosti ali
prihodnji združeni Evropi, da je
potrebno najprej pomesti pred do-
mačim pragom in dati sebi kot Slo-
vencem in Nemcem enakovredno
mesto, ne pa jih gledati kot nižjo
raso, ki jo je potrebno asimilirati.
To smo morali povedati ob raz-
stavi Koroški plebiscit in Slovenci,
ki je odprta od petka, 10. oktobra v
Ljudski in študijski knjižniči Ptuj
in jo bodo obiskovalci lahko videli
do 10. novembra v prostorih študij-
skega oddelka, vsak dan od 7. do
19. ure, v soboto do 12. ure.
Razstava, ki ji je sicer osrednji mo-
tiv koroški plebiscit, skuša podati
plastično podobo avstrijske Koroš-
roške bd zgodovine, geografije, na-
rodnostnih bojev pred I. svetovno
vojno, Maistrovo osvobodilno
gibanje 1918 1., dogodke okrog ple-
biscita, situacijo, v kateri so živeli
Slovenci od prihoda nacistov do
partizanskega osvobodilnega giba-
nja, ki je seglo tudi do njih, upanje
ter razočaranje v povojni Avstriji,
vse do današnje podobe. Na koncu
razstave je tudi nekaj literarnih del
sodobnih koroških Slovencev, ki so
v svojem opusu močno angažirani v
narodnostni borbi slovenskega
ljudstva na Korotanu.
J. Emeršič
NEl^AVADl^A
ZOODOVIl^A
KIDRIČEVEGA
5. nadaljevanje
Zanimiv pa je podatek o visokem številu veneričnih bolezni v
Sanoku, podružnični bolnišnici s Poljske.
imena bolnišnic
Citirani dokumenti iz državnega vojnega arhiva na Dunaju so nas
seznanili z imeni rezervnih bolnišnic v Strnišču, ki jih ne navaja načrt iz
leta 1915. Ta so JlCiN, LUKAVAC, KUTNA GORA, VRSOVICE in
TEMESVAR. Dokument iz avgusta 1916 izpušča imeni Pardubic in
Temešvar, dokumet iz februarja 1917 pa omenja Klatovo, ki ga prejšnja
dva ne omenjata.
Navedba različnih imen strniških rezervnih bolnišnic nam pove, da so
matične vojaške bolnišnice v raznih krajih Avstro-Ogrske najemale
taboriščna naselja v Strnišču za določen čas. Za MLADO BOLESLAVO,
katere matična bolnišnica je bila na Češkem, vemo, da je delovala v
Strnišču od leta 1915 do konca vojne. Tudi za Klatovo z matično
bolnišnico v Klatovem na Češkem vemo, da je v Strnišču delovala od
oktobra 1916 do konca vojne. Rezervne bolnišnice Lukavac, Vršovice in
Kutna gora omenjajo navedeni dokumenti v letu 1915 in 1916. Poljski
SANOK in Jičin sta omenjena z rezervno bolnišnico v Strnišču v
dokumentih le enkrat.
Ker se pojavljajo v Strnišču imena matičnih bolnišnic iz Dunaja,
Češke, Madžarske in Poljske, povedo, da je Strnišče služilo sanitetnim
potrebam vzhodnega bojišča, čeprav prvi dokumenti navajajo, da bo
Zgrajeno za potrebe nove italijanske fronte. V koliki meri je služilo Strni-
italijanskemu bojišču, doslej ni bilo mogoče odkriti. Le v dveh
ohranjenih mrliških knjigah je navedeno, da sta v Strnišču umrla dva
italijanska vojna ujetnika leta 1917, sedemnajst pa leta 1918. (28)
Število prebivalcev v rezervnih bolnišnicah
Omenjena poročila o bolnikih v strniških vojaških rezervnih bolni-
šnicah nas ne vodijo do zanesljivega skupnega števila prebivalcev v
^zervnih vojaških bolnišnicah v Strnišču med prvo svetovno vojno.
*emo pa, da so tvorili to število: bolni vojaki, sanitetno osebje, oborože-
enote orožnikov, požarna policija, oficirji v upravi, strokovni in drugi
delavci ter vojni ujetniki. Poročila navajajo le trenutne zasedbe bolniških
Postelj in pri tem izpuščajo tudi po dva do tri taborišča. Nobeno poročilo
v arhivih o Strnišču ne navaja števila vojnih ujetnikov in osebja, zato se
pri navedbi teh števil lahko opiramo le na načrt iz oktobra 1915.
O številu bolniških postelj v strniških taboriščih govori tudi poročilo
gradbenega vodstva v Strnišču, z dne 1. 6. 1915, ki omenja, da lahko
sprejmejo taborišča od I do IV po 2000 bolnikov, skupaj 8000. Poročilo
ne navaja postelj v dveh taboriščih Mladi Boleslavi in Halicu, v katerih je
bilo po načrtu iz leta 1915 sodeč, v prvem 1197, v drugem pa 1100,
skupaj 2297 postelj. Ce te prištejemo k številu 8000, bi bilo skupaj
10287 postelj. To število pa ne zajema postelj v barakah izven ograjenih
prostorov, ki so služile za osebje taborišča.
Dokument z dne 1. 10. 1916 navaja, da sprejmejo taborišča od 1 do
IV, vsako po 3000 bolnikov, skupaj 12.000. Tudi tu sta izpuščena dva
taborišča in razstresene barake. Zato je najpopolnejši prikaz ležišč v
taboriščih načrt iz oktobra 1915, po katerem sklepamo na 14.147
postelj. (17)
Naj omenim še ustni vir o številu prebivalcev v Strnišču med prvo
svetovno vojno. To je izjava podjetnika Franca Cučka iz Ptuja, ki je
dobavljal upravi taborišč vino. V njegovi izjavi beremo, da je štelo tedaj
Strnišče nad 20.000 prebivalcev v združenih rezervnih bolnišnicah (Die
vereinigten Reserwespitaele Sterntal), kakor pravi, da so se naselja uradno
imenovalo. Res je, da je bilo zgrajenih po letu 1915 še nekaj barak, če pa
jih je bilo kar za 5000 ljudi — je vprašljivo. Predvidevamo pa lahko, da
taborišče ni bilo vedno polno zasedeno.
VOJAŠKO POKOPALIŠČE V STRNIŠCU ^
Ze v omenjenem vojaškem načrtu iz oktobra 1915 je vrisan prostor
vojaškega pokopališča v Strnišču v velikosti 0,9273 ha.
Podjetnik Cuček navaja, da so na pokopališču med I. svetovno voj-
no pokopali nad 3000 vojakov in ruskih vojnih ujetnikov (19)
Na pokopališču so začeli leta 1916 graditi kapelo, ki je še danes
ohranjena in dobro vzdrževana, Dogradili so jo leta 1917 s
prostovoljnimi prispevki. Med gradnjo je bil komandant taborišča general
major Kari Milller von Hiillendried; vodja gradnje pa primarij Dr. Viktor
Fogarassy von Fogaras. Načrt za kapelo, ki meri v tlorisu 13,5 m x 8,5 m
je napravil arhitekt, narednik Ludvik Lepušič. Gradili so jo zidarski moj-
ster Anton Kopta in kamnoseka, podnarednika Samuel Stempel in Franc
M. Toeth. Pri ureditvi kapele so pomagali še pleskar, podnarednik
Marianus Falmin; akademski slikar, infanterist Franc Mladik;
podnarednik Avgust VVeigelt in infanterist Franc Kohout, ki sta slikala
na steklo. Infanterist Ciril Jeleček, rezbar; Franc Peterson, mizarski
mojster; narednik Jaroslav Trybert, tesarski mojster in ključavničar Franc
Peške so še sodelovali pri izdelavi opreme za kapelo. Akademski slikar
Franc Hladik je naslikal za kapelo tri oljnate slike na platno. Za glavni
oltar je upodobil Marijo-Pomočnico. Na dveh slikah za stranski steni pa
je naslikal vojaka, ki izražata vdanost v usodo sredi vojnega viharja in
vojaških grobov. (20)
Na strniškem vojaškem pokopališču so ločeno pokopavali katoličane,
pravoslavne, protestante. Žide in muslimane. Na zahodnem delu
pokopališča so stali spomeniki iz umetnega kamna, drugod pa leseni križi
z napisnimi pločevinastimi tabhcami. Od vseh nagrobnikov je ohranjen le
eden, shranjen v ptujskem muzeju. (21)
O pokopanih vojakih na strniškem pokopališču pričajo le vpisi v
mrliških knjigah za dve rezervni bolnišnici MLADO BOLESLAVO in
KLATOVO. Za 'druge rezervne bolnišnice jih ni najti. Tudi v državnem
vojnem arhivu na Dunaju, niso mogli postreči s podatki o pokopanih v
Strnišču. (22)
Ohranjeni mrliški knjigi nam nudita tele podatke:
Nadaljevanje prihodnjič
Kapela na voJaSkem pokopaliM« v StmMča iz prve tvetovne toJbc
Foto: Langerhok
Ob 100-letnici rojstva
Jana Oeltjena
Po dokaj uspešni raz-stavni dejavnosti v paviljonu Dušan K veder v
Ptuju, si bomo lahko v dneh od 9. do 20. oktobra ogledali še razstavo slik,
akvarelov, risb in grafik Jana Oeltjena ob njegovi 100-letnici rojstva.
Slikar Jan Oeltjen seje sicer rodil v vzhodno frizijski vasi Jaderberg blizu
Oldenburga na severu Nemčije, večino svojega življenja pa je preživel v
Halozah in Ptuju kjer je ziipustil tudi svojo bogato likovno dediščino.
O slikarjevem življenju in delu je avtorica razstave dr. Stellca
Cobljeva sicer že obširno spregovorila v Tedniku, pa tudi na otvoritveni
slovesnosti, kije bila minuli četrtek ob 17. uri. Že prvi dan sije razstavo
ogledalo precejšnje število ljubiteljev likovne umetnosti, med njimi tudi
predstavniki družbenopolitičnega življenja občine, ki jih pozdravil
moški komorni zbor iz Ptuja pod vodstvom dirigenta-Franca Lačna.
Za retrospektivno razstavo del akademskega slikarja Jana Oeltjena
je avtorici dr. Cobljeni uspelo dobiti 20 slik, 28 akvarelov, 8 risb in 27
grafik, ki so jih za to priložnost posodili sedanji lastniki med njimi
slikarjeva hčerka Ruth Oeltjen. Umetnostna galerija v Mariboru in
ptujski Pokrajinski muzej.
mš
Z otvoritvene slovesnosti ob 100-letnici rojstva akademskega slikaija
Jana Oeltjena v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju.
TUDI LETOS BOGAT
GLEDALIŠKI SPORED
v Cirkovčah so si pred leti, največ z lastnimi sredstvi, zgradili lep dom
krajanov s prostorno gledališko dvorano in drugimi prepotrebnimi prostori
za potrebe šole, vrtca in delo družbenopolitičnih organizacij in društev. S
to pomembno pridobitvijo pa se jim je ponudila tudi priložnost, da tu in
tam povabijo v goste katero izmed poklicnih slovenskih gledališč. Seveda
pa samo želja le ni bila dovolj. Takšne predstave so drage in je zanje
potrebno večji del sredstev zagotoviti že prej. Tako kot pri gradnji doma,
so se tudi tu požrtvovalni krajani odločili, da bodo organizirali
silvestrovanje ali kakšna druga gostovanja ansamblov, z izkupičkom pa
tako pokrivali tisti del stroškov gledaliških predstav za katere je vstopnina
premalo. Poleg tega pa so tudi del krajevnega samoprispevka namenili za
takšno obliko približevanja kulturnih dobrin ljudem, ki so jih željni in
zanje pripravljeni prispevati poleg vstopnine še iz drugih virov. Vendar
Cirkovčani niso ostali samo pri tem — omislili so si še redni gledališki
abonma v katere se je že doslej vpisalo okrog 200 rednih obiskovalcev.
Za letošnjo sezono predvidevajo pet ali šest gledaliških gostovanj za
katere bodo potrebovali blizu 150 tisoč dinarjev, v goste pa bodo povabili
Šentjakobsko gledališče z Miklovo Zalo, ljubljansko dramo z Orkestrom,
ptujsko gledališče z Zdrahami na vasi, poleg tega pa še mariborske in
celjske gledališčnike. Nekatere predstave, ki jih nameravajo uvrstiti v
abonmajski spored, si bodo pred tem še oigledali, tako da lahko tudi letos
obiskovalci gledaliških predstav v Cirkovčah pričakujejo zanimiv in dober
izbor.	.	mš
8 - NAŠI DOPISNIKI
16. oktober 1980 - XEDNII(
USPEŠNA
AKCIJA
Krajani KS Leskovec so se spet izkazali. Kot vsako leto so se tudi
letos odlično odzvali akciji zbiranja polj.ščin za Šolsko mlečno kuhinjo, ki
je bila v nedeljo 5. oktobra. Organizatorica akcije !!5tel"ka Zagoranski je
razdelila območje krajevne skupnosti na devet področij. Vsako pod-
ročje je imelo svojega vodjo (enega izmed učiteljev OS Leskovec) in
voznika. Spremljali pa so nas tudi učenci. S težje dostopnih krajev so
učenci sami prinesli »svoj delež« do skupnega zbirališča na cesti drugod
pa smo hodili otl hiše do hiše in prosili za krompir, zelje, fižol... Ponekod
smo bili bolj uspešni, drugod manj. Ampak splačalo seje v vsakega
primeru, saj je bil naš trud bogato poplačan. Zbrali smo namreč kar 2.5
tone krompirja in 150 kilogramov zelja pa še nekaj fižola.
S tem smo bistveno prispevali k zmanjšanju stroškov s prehrano v
šolski kuhinji. Kljub temu pa smo ob začetku letošnjega leta morali
dvieniti ceno malice na 90 din. Upamo pa, da krajani to
razumejo, saj so tudi sami priče stalnemu dvigu cen. Cena malice pa bi
bila vsekakor še višja, če nam akcije ne bi tako uspela.
Zato hvala vsem kmetom za darovane poljščine ter njihovo gosto-
ljubnost in voznikom, ki so žrtovali svoj dragoceni čas in gorivo za vožnjo
s traktorji.
Na tiste, ki letos v akciji ni.so sodelovali, računamo v naslednjih
letih.	M p
V	00 ZSMS Videm in
Majslii vrh so (izvolili)
zamenjali vodstvo
Vzporedno z volilno programsko konferenco OK ZSMS Ptuj so tudi
v OO ZSMS Videm in Majski vrh izvolili nove Vodstvene organe.
V	soboto 4. oktobra so mladi iz OO ZSMS Videm izvedli volilno
programsko konferenco. Po pregledu dela, ki so ga mladi opravili v
preteklih dveh letih, so ugotovili, da so se vsestransko udeleževali vseh
akcij. Vendar je potrebno poudariti, da so v tem času ustanovili lokalno
mladinsko delovno brigado, izvajali so kulturne programe ob raznih
prireditvah in jubilejih, aktivno so sodelovali z vsemi OO ZSMS, povsod
tam, kjer so mladi nepogrešljivi del družbe.
Za novega predsednika so izvolili Olgo Kmetec, dijakinjo III. letnika
gimnazije, za sekretarja Samota Levsdka, za blagajnika Smiljo Rimele, za
člana pa Biserko Selak in Igorja Tementa. Nadzorni odbor sestavljajo
Boris Novak, Drago Sakelšek in Mojca Letonja.
V	petek 3. oktobra so volilno programsko konferenco izvedli tudi
mladi iz OO ZSMS Majski vrh. Dosedanje delo smo ocenili še kar
zadovoljivo, kljub temu, da nas tare o prostorske težave.
Funkcijo predsednika bo odslej opravljala Jana Hvaleč,
podpredsednika Janez Vindiš, blagajnika Mirko Vidniš, sekretarja
Stanko Fajt, člana pa Metka Duh. Nadzorni odbor sestavljajo Jožica
Fajt, Marija Vindiš in Franc Bratušek.
JH
krvodajalci
Videm, 30. september 1980:
Marija Vidovič, Lancova vas
53; Janko Malek, Lancova vas
62; Tilika Kirbiš, Tržeč 32; Lud-
vik Vidovič, Videm 38; Zvbnko
Ulaga, Videm 35; Franc Skok,
Šturmovec 10; Jože Skok. Videm
49; Jožefa Vidovič, Videm 58;
Lovro Žgavc. Lancova vas 47.
Elektrokovinar Ptuj in Mari-
bor, september 1980:
Jože Šac, Novo naselje 5 Mb;
Janez Šoba, Kneza Koclja 27
Mb; Jože Jevšek, Titova 55 Mb;
Hermina Kramberger, Gvajčeva
6/Mb; Sonja Stojkovič, Karde-
ljevo 58 MB; Anton Čančar, Zg.
Polskava 21; Borut Vihar, Rače
8; Rodoljub Milenkovič, Duple-
ška 91; Jože Zemljič, Ele Krisl —
Mb; Mirko Plošinjak, Mala vas
37/a; Danijel Vogrinec, Strelci 7;
Marija Zemljič, Ele Krisl Mb;
Martin Brec, Ziherlova 13; Milan
Repič, Njiverce 32/b.
Posamezniki, september 1980:
Milan Orthaber, Zg. Hajdina
40; Milan Urek, Borisa Krajherja
20; Vinko Gorjup, Dragonja vas
12; Rajko Kralj, Gomilškova 12;
Mirko Mernik, Kidričevo 13;
Andrej Štrucl, Tržeč 9; Marjan
Vrtič, Potrčeva 35; Drago Mislo-
vič, Kidričevo 14; Milan Kokot,
Lovrečan 23; Franc Skok, Golo-
bova 7; Jože Krajnčič, Aškerčeva
8; Janez Vidovič, Spuhlja 26;
Ivan Horvat, Lancova vas 71;
Branko Eržen, Slovenski trg 8;
Marjan Žuran. Stojnci 26; Filo-
mena Zemljič. Miklošičeva 5;
Milan Žižek, Ziherlova 10; Rado
Majcenovič, Peršonova 47; Ivan
Lah, Mihovci 90; Ivan Kirbiš,
Vareja 4; Miran Lešnik, Slom-
škova 5;Anton Rojko, Mestni vrh
22; Franc Kramberger. Placarov-
ci 65; Marjana Šišek, Budina 29;
Jože Predikaka, Grajena 44;
Franc Živič. Ziherlova 18; Janez
Muršič, Zagorci 71; Otmar Ko-
ser, Ipavčeva 17; Jože Benko,
Ptujska gora 40; Stanko Doliška,
Ilčeva n.h.: Stanko Petek. Mo-
škanjci 51; Viktor Srečec. Prešer-
nova 21; Čeh Franc, Podvinci 73;
Ivan Pavlinič, Hardek 33; Ivan
Fiirst. Zg. Velovlak 8; Nikolaj
Strašek. Kidričeva 17; Janez
Lončarek. Šentiljska 114; Miran
Arnuš, Krčcvina 152; Ivan Hri-
beršek. Podlehnik3;
Opekarna Žabljak, 2. oktobra
1980:
Milan Goričan, Vodnikova 3;
Marica Kline. Žabjak 13; Jože
Kline. Žabjak 13; Vlado Ciglar.
Podvinci 88; Anton Kokol. Ku-
kava 31; Boris Somer, Kicar 7;
Jože Murko. Podvinci 134; Vinko
Šalamun, Destrnik 48;
»DELTA« Ptuj. 2. oktobra 1980:
Štefka Orešič, Medvedce 29;
Darja Štrigel, Kidričevo 4; Da-
rinka Voda, Mestni vrh 71;
Jožica Grajfoner. Ziherlova 3;
Marjeta Ambrož, Malavas 4;
Milka Petrovič, Poljska 41; Tin-
čka Kuplen, Ziherlova 4; Jožica
Markež, Ziherlova 1; Danica
Žižek, Potrčeva 32; Stanko Hri-
beršek. Stojnci 137; Albina
Braunstein, Krčevina 16; Sonja
Kirbiš. Nova vas 29; Marija
Polanec. Grajenščak 25/c; Nežka
Hliš, Mestni vrh 21; Danica
Humer. Ziherlova 3; Marija
Petrovič, Spuhlja 107/a; Štelka
Vidovič. Zg. Hajdina 107/a; Ema
Furek. Skorba 18; Marija Firbas.
Grlinci 4; Helena Jerič, Zg.
Hajdina 148; Angela Majcen,
Podvinci 138; Marija Krajnc.
Jadranska 7; Marija Križanec,
Njiverce 7; Marjan Bračič, Štuki
36; Marjana Kosi, Kidričevo 44;
Jožica Hadler, Potrčeva 50; Kri-
stina Toplak, Kidričevo 29; Cilka
Bigec, Njiverce 14; Marija
Štumpf. Trubarjeva 9; Marica
Bednjički, Njiverce 27.
Ptuj. 7. oktobra 1980:
Karla Žinko. Trubarjeva 11;
Milan Masten. Spolenjakova 18;
Franc Krajnc, Maistrova 9; Mar-
jan Furek. Videm 24; Amalija
Rižner, Trubarjeva 13; Mira
Cjolob. Žgečeva 6; Gizela Kola-
rič. Reševa 6; Jožica Petrovič.
Jezova 2; Breda Sever, Potrčeva
50: Tatjana Knez, Med vrti 7: Ida
Tacinger. Lešje 30; Marija Petro-
vič. Krajgerjeva 33; Branko Lu-
tarič. Pivkova 17; Lidija K;.kol,
Kidričevo 4; Marija Kokol. Štuki
31: .Alojz Ivanuš. Lackova 10;
Ritdo Sim?mič, Šp. Hajdina 52;
Avgu.',! HJupič. Mestni vrh 80;
Milena Taspvec, CM dr. 17.
Usodnega 2. oktobra, nekaj po
12. uri je Emil Trstenjak iz Mari-
bora vozil tovorni avto iz Ključa-
rovec v hrib proti Lunovcu. Na
precej strmem terenu tovornjak ni
zmogel teže 4 in pol tone gramoza,
ki bi ga moral spraviti Se malo na-
prej na novograjeno zasebno ce-
sto. O tem je bil obveščen sosed
graditelja ceste, Martin Majcen iz
Spodnjih Ključarovec L Kakor ve-
dno ob klicu sile, tudi tokrat Mar-
tinek ni premiSljal, temveč urno,
čeprav že 65 leten, skočil na svoj
traktor ter odbrzel sosedu v
pomoč.
Kako je prišlo do nesreče pri
tako izkušenem in previdnem vo-
zniku, ki je vozil avto že več kot 30
let brez karambolov ali nesreč, saj
je bil prvi motorni voznik v okoli-
ci, se ne bi spuščal v presojo, ker
ko je pomagal vleči tovornjak, se
je prednji del traktorja dvignil,
menda zaradi prehude sile, se pre-
vrnil nazaj in pod seboj pokopal
traktorista Martina Majcna, ki je
na kraju nesreče poškodbam po-
dlegel.
Pokojnik je bil rojen 20. okto-
bra 1915, na Seniku, KS Tomaž
pri Ormožu kot kmečki sin, na
kmetiji odraSčal, obiskoval osnov-
no šolo pri Tomažu; se pri raznih
društvih, kot gasilskem prosve-
tnem, lovski družini in raznih
organizacijah, nadalje izobraževal
in usposabljal, da je bil daleč
naokrog znan kot marljiv, vzoren
in napreden kmetovalec — koope-
rant na GaSparičevi kmetiji v Sp.
Ključarovcih št. 1, kamor se je
1947. leta priženil in od katere
družine je 18-letni sin Ivan daroval
1944. leta svoje življenje na oltar
domovine. Na tej kmetiji sta v
lepem sožitju z življenjsko družico
FrančiSko vzorno preurejala kme-
tijo v sodobno, kooperantsko,
strojno modernizirala, a pri tem ne
zanemarjala svojih troje otrok: 2
hčeri in sina, jih izSolala, vzgojila
v vzorne državljane in vredne čla-
ne človeške družbe. Hčerki sta že
preskrbljeni pri svojem kruhu z
družinama, sin, namenjen nasle-
dnik gospodarstva, obiskuje 4. le-
tnik kmetijske šole v Rakičanu, v
Pomurju.
S pokojnim Martinom Majcnom
je legel v prerani grob mož dela
in poštenja. SoseSčina, bližnja in
daljna okolica, izgublja globoko-
čutečega člana in odbornika, ka-
kor tudi modrega svetovalca, dru-
žba pa težko nadomestljivega ob-
čana, kar vse so izpričali govorniki
ob poslednjem slovesu, nepregle-
dna ...uužica, ki ga je spremljala ^
zadnjemu počitku, je potrdila do.
brine in vrline ter izpričala pokoj,
nikovo priljubljenost in spoštova.
nje.
Dragi Martinekl Ni te več tned
nami! Bil si nesebičen, f>osluSen
klicu svojega bližnjega v sili, miro.
ljuben, skromen, vzor poštenjaka.
Nenadomestljiva vrzel, ki je p^
svoji izgubi nastala v soseščini in
širši skupnosti je bila izražena v
govorih in spremstvu; kakšna pa jj
nastala v tvoji, od tebe zapuščeni
družini, se ne da izgovoriti niti
opisati, le blaga, dobra čustva so
zmožna dati tvoji žalujoči družini
nekoliko tolažbe.
Torej dragi svojci! Le pogumno
naprej, saj: „Cas celi rane", a mi
z vami globoko čutimo vaSo bole-
čin o.
K številnim izrazom .sožalja s«
pridružuje tudi uredništvo našega
lista in izreka ženi-vdovi Frančiški,
občasni dopisnici Tednika, kakor
tudi njenim svojcem, iskreno soža-
Ije.
JM
Vsako zlo je za nekaj dobro
Star in dobro znani pregovor je v teh mesecih
še enkrat prišel na površje. V teh že povsem re-
snih jesenskih dneh je najbolj pereč problem
oskrba z gorivi, med njimi s tistimi, ki so nujno
potrebna za normalno ogrevanje delovnih in ži-
vljenjskih prostorov. Naftni derivati postajajo
vse dražji, enako je tudi s Se pred leti per-
spektivnim plinom, ki postajajo občanom z ni-
žjimi osebarni dohodki že kar težko sprejemljiv.
To pa je tudi osnovni vzrok, da se mnoga go-
spodinjstva danes zopet vra&ajo k najstarejšim
kot kaže tudi najbolj zaneslivi obliki ogrevanja,
s premogom in drvmi. Predvsem drv danes Se ni
težko dobiti, saj smo v času, ko smo se kar
kampanjsko preusmerili v uporabo tekočih go-
riv in plina na njih skorajda pozabili.
V posameznih gozdovih so izumrla drevesa
postala že prava ovira za gibanje po gozdnih
površinah, saj jih zaradi nekdanje cenenosti te-
kočih goriv in plina, nismo več ,,poznali". Ven-
dar ne velja vedno preveč hitro in samozavestno
dvigniti glavo, če smo v stanovanjske hiSe,
predvsem zasebne, vgradili sodobne centralne
aparature na tekoča goriva in se z njimi pohva-
lili sosedu, ki je ali še vedno kuri z trdimi gori-
vi. Nemalokrat drago plačana udobnost cen-
tralnega ogrevanja sedaj plačuje Se eden davek,
to je draga tekoča goriva, ki jih je "ob vsem 5e
težko pravočasno nabaviti.
,, Vsako zlo je za nekaj dobro" to tudi v tem
času energetske krize ponovno splavalo na
površje, saj se mnogi pri ogrevanju stanovanj,
skih hiš in drugih objektov Se kako radi vračajo
k trdim gorivom, pa naj bodo ta tudi v obliki
,.umirajočih" dreves v bližnjem gozdu. Da bo-
do sedaj nastopili časi,,čiščenja" gozdov ni po-
trebno posebej povdarjati, saj je to mogoče vi-
deti v velikih primerih že kar v praksi.
Besedilo: Viktor Horvat
Humanost in ohranjanje tradicij NOB
Predvsem po veliki zaslugi
občinskega odbora RK Slovenska
Bistrica kot tudi odborov kr-
vodajalcev v krajevnih skupnostih
ter delovnih kolektivih, lahko v
občini Slovenska Bistrica s pono-
som gledajo na dosežene rezultate
na področju krvodajalstva, saj se
po številu krvodajalcev kot tudi
vsakoletnega odvezema krvi uvr-
ščajo med najbolj uspešne v SR
Sloveniji.
Aktivnost občinskega odbora
RK pa ni usmerjena samo v akcije
odvezema krvi ampak je povezana
tudi s številnimi drugimi humanimi
akcijami med katerimi je zelo
uspdna tudi vsakoletna akcija
zbiranja oblačil, tekmovanje ekip
prve pomoči in civilne zaščite ter še
na nekaterih drugih področjih.
Uspehi pa pravgotovo ne bi bili ta-
ko veliki, če člane ne bi vodila
skupna pot, to je pot humanega
odnosa do sočloveka, tako v
trenutkih ko je ta najbolj potreben
pomoči kot tudi v najlepših trenut-
kih, med katere uvrSčajo predvsem,
izgradnjo dobrih medsebojnih od-
nosov. Najuspešnejša oblika, ki jo
je občinski odftor RK Slovenska
Bistrica zgradil kot tradicionalno,
je gotovo vsakoletno organiziranje
izletov po poteh revolucionarnih
bojev NOB tako v Sloveniji kot
tudi v sosednjih republikah. Da je
to ena najuspešnejših oblik nadalj-
njega izgrajevanja tesnih vezi med
krvodajalci celotnega območja ob-
čine, zgovorno priča vsakoletna
udeležba na takšnih izletih, saj ni
izleta, ki se ga ne bi udeležilo prek
200 krvodajalcev, njihovih naj-
bližjih kot tudi drugih občanov .
To pa je še ena od pomembnih ob-
lik pridobivanja novih članov RK,
saj je na vsakem izletu udeleženih
vsaj četrtina takšnih, ki še niso
člani RK pa kasneje to postanejo
prav na osnovi spoznanj in novih
prijateljstev, sklenjenih na takšnih
srečanjih.
To se je še enkrat pokazalo na
že četrtem množičnem izletu vseh
krvodajalcev in sodelavcev Rdeče-
ga križa iz občine Slovenska Bistri-
ca, ki je bil pred nedavnim. Kar s
šestimi polnimi avtobusi so se
odpravili na enodnevni izlet na
Dolenjsko. Mnogi med njimi, če-
prav iz iste občine v veliko prime-
rih tudi iz istega kraja, so si takrat
prvič segli v roko in sklenili nova
prijateljstva. Izleta na Dolenjsko
se je udeležilo kar 270 občanov.
Njihov osnovni cilj je bil in ostaja
nadaljnje izgrajevanje humanega
odnosa do sočloveka. To pa so Se
utrdili z dejstvom, da se je med-
človeški odnos najtesneje izgraje-
val prav v času narodnoosvobodil-
ne vojne o čemer govorijo številne
žrtve in spominska obeležja. Tudi
nedavni izlet je bil kultumo-zgo-
dovinsko obarvan, saj so si
udeleženci najprej ogledali
znamenitosti znanega likovnega
salona in forme vive v Kostanjevi-
ci, nato pa odšli Se na Kočevski
rog kjer so obiskali Bazo 20*111
partizansko bolnišnico. Tukaj so
se seznanili z najpomembnejšimi
dogodki, ki so v času NOB pote-
kali na območju Dolenjske in tudi
Širšega slovenskega prostora. Ob
povratku pa so se ustavili Se pri
znanem sjjomeniku NOB na Urhu
pri Ljubljani, kjer jih je domačin
seznanil z zverinskimi mučenji in
ubijanjem zavednih Slovencev,
predvsem z območja Ljubljane in
Širše okolice. Spomini in prijetna
doživetja na celotni poti so tisto
bogatstvo, ki bo ostalo v vseh kr-
vodajalcih in drugih udeležencih
tega in podobnih skupnih poto-
vanj, najdragocenejše spoznanje,
da je biti član RK velika in
pomembna odločitev ne samo za
posameznika ampak tudi za celot-
no družbo.
Da ta vtis ni ustvarjen samo na
osnovi enega izleta, katerega sem
se tudi osebno udeležil in tako imel
priložnost spoznati vso resnico
prijateljstva in humanosti kr-
vodajalcev bistriške občine, priča
tudi novo spoznanje. To pa je, da
se je za izlet po poteh AVNOJ-2
že prijavilo približno 200 kr-
vodajalcev in drugih občanov. Ta-
ko je že povsem gotovo, da bodo
tudi na to pot krenili, v soboto 18;
oktobra, kar štirje avtobusi, polni
do zadnjega sedeža.
Besedilo in posnetek: Viktor Hor-
vat
Krvodajalci bistriške občine v osrčju Roga, na Bazi 20.
Razstava likovne sekcije »Angel Besednjak"
Te dni prebivalci Slovenske Bistrice kot tudi drugi obiskovalci v
razstavne prostore bistriškega gradu vabi zanimiva razstava članov likovne
sekcije ,,Angel Besednjak'* iz Maribora.
Razstava je prav gotovo veliko kuhurno doživetje za celotno občino
saj so člani, slikarji in kiparji te sekcije neposredno vključeni v življenjski
krog štajerske pokrajine, ki je Bistričanom ,,napisana na kožo". Da je
temu tako potrjujejo tudi podatki o obisku, saj je razstavo doslej obiskalo
veliko več ljudi kot nekatere prejšnje tovrstne prireditve v občinskem
središču. Privlačnost razstave je tudi v tem, da je na ogled tudi nekaj
motivov območja bistriške občine in to v najrazličnejših tehnikah,
predvsem olju in akvarelu. Ce nekatera dela amaterjev te sekcije izražajo še
delček okornosti, so mnoga že pravo presenečenje in jih je mogoče
primerjati z profesionalnimi likovnimi ustvarjalci. Kljub kvalitetni
raznolikosti, ki jo ta prinaša ljubiteljem slikarske umetnosti v občini
Slovenska Bistrica, člane likovne sekcije ,,Angel Besednjak" iz Maribora
združuje ^elje do likovnega izražanja, saj slikajo predvsem v prostem
času.
V bistriškem gradu 20 članov te sekcije razstavlja blizu 50 del. Ob tem
je potrebno povedati, da je za uspešen obisk razstave veliko prispeval tudi
oskrbnik razstavnih prostorov Anton §uc, saj je predvsem v sobotah na
dan porok, mladoporočence popeljal po razstavnih prostorih, saj je poroč-
na dvorana v neposredno povezana s prostori kjer člani mariborske likovne
sekcije razstavljajo.
Razstavo je organizirala likovna sekcija iz Slovenske Bistrice.
Posnetek in besedilo: Viktor Horvat
MotK z razstave.
TEDNIK ~ ^^^^ ^^
TELESNA KULTURA IN SPORT - 9
s ttkmormmj^ v kegljaaju (foto L. C.)
ZiHagof abii pokal za Podravko (foto L. C.)
Ni pomembno
zmagati,
pomembno
je sodelovati
v soboto 11. oktobra so se že
šestič zapovrstjo srečali špt)rtniki
ptujske Perutnine. Podravke iz
Koprivnice in Kokc iz Vara/dina
na delavskih športnih igrah. Oo-
sliteljic^ je bila tokrat Perutnina,
kijesrcčanje organizirala v okviru
prireditev ob 30-leinici samo-
upravljanja in 75-letnici kvalite-
tnega dela in razvoja te delovne
organizacije.
Športniki so se pi^merili v ob-
ičajnih disciplinah: ženske v pi-
kadu. streljanju in kegljanju:
moški pa v streljanju, kegljanju,
tenisu, nogometu, šahu in vleče-
nju vrv i. Najbolj so se izkazali (ali
imeli srečo) športniki iz Podravke.
domačini so dosegli v skupni
uvrstitvi drugo mesto, najmanj
sreče pa so imeli športniki iz Koke
— \ ara/din.
Pri gostiteljih velja omenili še
žensko ekipi^ iz farme Sela. ki je
vsa leta zmagovala v pikadu.
Organizator 7. iger bo Koka —
Varaždin.
Smučarji v Orfeju
Mava bar Orfej v Prešernovi ulici si je pridobil že lepo število
staiiA gostov,, pa tudi precej slučajnih sprehajalcev aaide vanj. Med
^osti, ki so vreifaii imsebne pozornosti pa so prav gotovo naiboliši
jpgosioiaiiski alpski smučarji. Lastnika lokala Marija in Mirko
JbuHoivcc sta |lb spr^la na dokaj izviren način. Bolj kot pogostitve
so lil veseli verzov, ki jih je Mirko prebral gostom:
Pozdravljeni vitezi snežnih planjav!
i ne vem, kaj bi rekel, da bilo bi bolj pravi
Vi krivi Sle. da družno skoraj sleherni dan
pozimi buljimo v TV ekran
čakaje. da se med slalomskimi vrati
pričnete z našimi živci igrati.
Marsikdo svojo fajfo pregrizne,
če Bojan slučajno mimo vrat »sklizne*.
Še ženskam našim nihče ne ubrani,
da ne bij>resedele ves čas pred ekranu
ker skusajo rešiti težko uganko:
al'bolj je fejst Strel ali pa Jure Franko.
Za naprej vam želimo da vsi bi us^li. '
da čevlje in smučke bi dobro zapeti,
da bi se na najvišje stopnice povzpeli;
sedaj med nami pa, da bi se dobro imelL
In smučarji so med ploskanjem zatrdili, da se bodo — če bodo
kdk^ shičajno r Piuju — zagotovo oglasili v Orfeju.
Izreden uspeh
ptonblc NTK Petovia
v soboto 11. oktobra 1980je bil
NTK Petovio organizator pn^ga
3elekcij:^ega turnirja najboljših
pionirk SR Slovenije v namiznem
tenisu. Na turnirju je sodelovalo
30 najboljših pionirk, ki so bile
razvrščene v 3 jakostne skupine.
Turnir je bil dobro organiziran.
Igralke NTK Petovia so dosegle
izjemen uspeh. Tjasa Meško je
zasedla L mesto v L jakostni sku-
pini. Čestitke Tjaši za dosežen
uspeh. Drugouvrščena je bila
Tamara Kampuš. med njimi pa se
je borila ludi mlajša pionirka So-
nja Marinkovič. kije z doseženim
9. mestom |X)kazala velik uspeh.
Prav tako je prijetno presenetila
Valerija Novak, ki je v drugi ja-
kostni skupini zasedla odlično V.
mesto.
Dosežen uspeh je vzpodbuda
igralkam in vodstvu kluba za
nadaljnje delo. saj seje pokazalo,
da so izbrali pravo pot in zelo
dobro organizirajo tumiije.
Ivan Novak
Zmaga v zelo težkih pogojih
Oreihovka, igriSče osnovne šole, sodnik Plahuta
(C«5e), gledalcev 30;
Sencjjcmej: Judež, Skoda 1, Gorišek 2, Kastdic,
Forfck 1. RadeSček. Čeme 2, Kovačič 3, Zagorc 1;
PP Drava: Farič. VrfiC, Cerne 5, Ivančič, Kdenc 1,
Vižar 1, No^, Gahin, Mumlek 5, Kmetec, Sitsen-
fraj;
Sedcnunetrovke: Šentjernej 3 (2), PP Drava 3 (3)
PtojSamke so sedmo zaporedno zmago dosegle v ze-
k> težkih razmerah za igro, saj je skoraj ves čas sreča-
li v Orefaofvici, zlasti pa v dnigem polčasu, močno
ddrvalo, igrSle pa je bilo na nekaterih mestih pokrito
z vodo. Po začetnem vodstvu PP Drave so rezultatsko
pobudo prevzele domačinke in vodile že s 5:2, vendar
so jih PlniSaiike do konca polčasa ujele in prrfle v
sodstvo.
V drugem polčasu so domačinke, ki so se odlikovale
z zelo borbeno igro, rezultat trikrat izenačile in bile na
pragu neocSočenega rezultata vendar PP Drava v zak-
^iOra srečanja kljub sodniškim napakam tega ni
dovoBa. Srečanje je vodil samo en sodnik, ki pa je na-
tceSI pre«c£ osnovnih napak, da bi lahko sojenje
ocenili kot <k>bro. Ptujčanke so zmagale zasluženo,
kar je v zapisniku potrdil tudi ddegat srečanja, razlika
v zadetkih pa bi bila lahko še višja, saj so zgrešile štiri
čiste samostojne nasprotne napade, sodnik pa jih je
c^odoval tudi za dve sedemmetrovki.
LestvKa SRL je po sedmem kcriu naslednja:
1.	PP Drava	7 7 0 0 129:82	14
2.	Mlinotest	7 7 0 0 136:102	14
3.	Izola	7 6 0 1 119:87	12
4.	Šmartno	7 6 0 1 112:86	12
5.	Preddvor	7 4 1 2 131:92	9
6.	Šentjernej	7 3 0 4 113:101	6
7.	Itas Kočevje	7 3 0 4 125:137	6
8.	Branik	7 2 1 4 92:104	5
9.Sk>van	7 1 1 5 102:127	S
10.	Burja	7 1 O 6 108:128 2
11.Polana	7 0 1 6 84:154 1
12.Eta	7 0 0 7 67:118 O
L kotar
PONOVNO USPEŠNI V GOSTEH
Ravne . igrišče v parku telesne
kulture. st)dnik Moletič (Celje)
Strelci: 0:1 Bek (65). 0:2 Bek (76).
1:2 Kus (81 .11 m) Ptuj: Veselič.
lement. ŠmigtK'. Matič. Vinklcr.
Vindiš. l:merNič. lXmčcc. Bek.
Žgeč (V rabi). K ranjc;
Nogometaši Ptuja tudi po os-
mem kolu tekmovanja v območni
slovenski nogometni ligi ostajajo
nept)raženi in vtKlijo s štirimi
točkami prednosti pred zasledo-
valci.
Nedeljsko srečanje na Ravnah
je potekalo v težkih pogojih za
igro. kljub temu pa gledalci ni.so
bili nezadovoljni. Poročila nava-
jajo. da so igralci obeh moštev
prikazali dobro in borbeno igro.
/maga ptujske selekcije pa je za-
služena. Igralci Ptuja so bili teh-
nično boljši in si prek hitrih kril
priigrali številne priložnosti. Tako
se vedno bolj potrjuje dejstvo, da
Ptuj igra v gosteh skoraj boljše kot
na domačih igriščih v Ptuju in
Kidričevem.	1. kotar
PP Drava-
I IVIlinotest
V soboto popoidan bo v slo-
. venski rokometrii ligi na sporedu
I srečanje dveh še neporaženih
I ekip. Tako" se bo v osmem kolu
! odločilo ali bodo Ptujčanke še
naprej neporažene in same v
vodstvu ali pa bo močni ekipi
.Mlinotesta iz Ajdovščine uspelo v
Ptuju iztržiti ugoden izid. Prav
gotovo bo to zelo kvalitetno sre-
čanje. .	1. k.
Ptuj-Unior
Nogometaši enotne selekcije
ptuj.ske občine C vzhodni območni
ligi vodijo s štirimi točkami pred-
nosti pred drugouvrščenim Ko-
vinarjem. V devetem kolu pa se
bodo v Kidričevem pomerili z
Uniorjem iz Slovenskih Konjic, ki
je trenutno na petem mestu.
Pravgotovo priložnost za nove
točke in zanesljivo zmago. 1. k.
Šestomesto
za Ptujčane
Tričlanska ekipa medobčin-
skega društva slepih in slabovi-
dnih Ptuj seje v soboto udeležila
športnega tekmovanja v kegljanju
na ruskem kegljišču, ki je bilo v
Mariboru. Ptujčani so med deve-
timi ekipami osvojili šesto mesto.
Zmagali so Celjani pred Mari-
borčani in Murskosobočani. V
ekipi Ptuja so nastopih Fuijan.
Rudolf in Šibila.	J . Š.
Jesensldkros
prestavljen
Po programu bi organizatorji
letošnjega občinskega prvenstva v
krosu (jesenski kros) morali tek-
movanje izpeljati v ponedeljek.
Vendar sojih vremenske razmere
prisilile k drugačni (xiločitvi.
Tako so spremenili čas in kraj
tekmovanja, kros so izvedli včeraj
popt)ldan na že znani progi v
Ljudskem vrtu v Ptuju.
I. k.
Bek (v sredinO je v zadnjih dveh srečanjih dosegel kar Štiri
zadetke za Ptuj (foto B. Rode)
Janko Štrafe/a
•Minuli teden smo se na novem pokopališču v Rogoznici pri
Ptuju za vedno poslovih od Janka Štrafela. komaj 24-letnega
športnika. Janko Štrafela je podlegel poškodbam, ki jih je dobil
pri padcu na državnem prvenstvu v motokrosu v Čačku. Šest-
dnevno prizadevanje zdravniškega osebja v čačanski bolnišnki
ni mogk) rešiti mladega življenja.
Janko Štrafela. rojen v športni družini, seje že kot ciciban s
svojimi brati vpisal v TVD Partizan Ptuj in tam telovadil še ko«
pionir, pri lem je dosegel vidne tekmovalne rezultate v področ-
nem in v republiškem merilu.
Že od mladih nog gaje privlačila tehnika, zato je tudi študiral
elektrotehniko — smer šibkega toka. Iz gimnastike je prešd v
motokros. Začel je kot njegovi vrstniki pri AMD Ptuj v kategm^
do 50 cc. Nazadnje je vozil v višji kategoriji in to 125 cc.
Nastopal je za .AMD Šaleška dolina Velenje in do nesrečne dirke
v državnem prvenstvu zbral 111 točk in bi! med kandidati za
naslov vicešampiona Jugoslavije za leto 1980. Imel je večietni
dirkalni staž. pri čemer je dosegel večje število dobrih in vidnih
uvrstitev ter bil izkušen in hraber tekmovalec. Odlikovalo ga je
tovarištvo, saj je na tekmovalni stezi rad pomagal ludi svojim
konkurentom.
Zaposlen je bil pri f)ošti Ptuj na oddelku za naročniška raz-
merja pri izgradnji telefonov. Stroka ga je izredno veselila.
Omahnil je sredi dela prav sedaj ko so pri PTT Ptuj dane velike
možnosti za razvoj telefonije v občini Ptuj.
Delaven je bil tudi v družbeno-političnih organizacijah,
zlasti pakotaktivenčlanfolklorneskupine»KORANTI« Ptuj pri
Folklornem društvu Ptuj.
. Žalostno je bilo slovo velike množice, ki se je zbrala na
Rogozniškem pokopališču na njegovi zadnji poti. Tihi in molčeči
je bil korak njegovih tekmovalnih tovarišev, ki so ga spremljali v
njegov poslednji dom.
Motokros je izgubil hrabrega in nadaijenega tekmovalca,
telefonija je ostala brez marljivega in prizadevnega delavca, a
dvoje otrok pa je ostalo brez očeta. Ostal nam bo le s[x>min na
Janka Štrafela kot vzornega športnika, delavca in družinskega
očeta.
OPOZORILO
Ponovno naprošam cenjene stranke, hišne svete, pod-
jetja, da n^pozneje do 15. novembra 1980 dvignejo vsa
ok^iska krila (okna), ki so jih dostavHi v zasteklitev.
Po tem datumu za okenska krila ne odgovarjam, ker
jih bom primoran iz delavnice odstraniti.
Alojz Karlovčec, Stekkirstvo,
Prešernova 3, Ptui
Zavod dr. Marijana Borštnarja, Dornava štev. 1, p. Moškanfdi,
razpisuje
po sklepu sveta zavoda dela in naloge
psihologa
Področje dela: psihološka obravnava otrok z rmtr^arn«
v duševnem in telesnem razvoju.
Pogoji: poteg splošnih z zakonom določenih, se za opravljanje
nalog zahtevajo še naslednji pogoji:
— visoka izobrazba — dipl. psiholog klinične usme-
ritve in 3 leta delovnih izkušenj'
Detovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s pokm
delovnim časom in 3-rnesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in opi-
som dosedanjega dela, pošljite na zavodov naslov, v 15 dneh
po objavi tega razpisa.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh p>o poteku raz-
pMsnega roka.
Detovria skupnost osnovne šole Hajdina ponovno
razpisuje
dela in na toge računovodje za nedotočen čas s potovičnim
delovnim časom.
Nastop siužbe takoj.
Prijavo poš^rte na tajništvo šote v 15 dneh po objavi.
10 - ZA RAZVEDRILO
16. oktober 1980 - fEDNI^
'fEDNIK	^^^^
OGLASI IN OBJAVE - 11
POPLAVLJENIH OKOLI 300 HA INTENZIVNIH KMETIJSKIH POVRŠIN
Vodna ujma je pustošila
2^adi obilnega in stalnega
deževja so v Četrtek 9. oktobra na-
rasle vode tudi v ptujski občini.
Tako smo prejeli podatek, da je
tega dne ob 7. uri bil pretok Drave
1.400 kubičnih metrov na sekun-
do, kar 5e vedno ni kritično.
Dispečerska služba iz Maribora je
sporočila, da pričakujejo v nasle-
dnjih urah rahel padec pretoka vo-
de. Narasla Drava je to jutro delno
ogrozila dve stanovanjski hiSi,
vendar le zaradi narasle podtalni-
ce.
Drugače pa je bilo s potoki
Rogatnica, R^oznica, s Polskavo
in Dravinjo. Ze v nočnih urah je
na območju KS Majšperk vidno
rasla voda reke Dravinje. V zgo-
dnjih jutranjih urah je ta prestopi-
la bregove in preplavila nižinske
predele. Med drugim tudi magi-
stralno cesto Ptuj — Rogatec, v
naselju Majšperk — Breg m s
lem lua začasno prekimla promet
na tej cesti. Zara^ nenehnega na-
raščanja in deževja pa je voda
ogrožala še 13 stanovanjskih hiš in
gospodarskih poslopij na tem
območju. Začasno j©, bila zaprta
magistralna cesta Ptuj — Macelj.
Za tem je v naselju Stogovci
Dravinja poplavila 3 stanovanjske
hiše in gospodarska poslopja. Med
njimi tudi mlin v Slapah. Narasle
vode so močno ogrozile tudi lesene
mostove na Dravinji. Obstajala je
nevarnost, da jih poruši, ker se je
ob mostovih pričelo nabirati vse
več naplavin, predvsem drevja in
grmovja. To jutro so narasle vode
reke Dravinje preplavile skoraj vsa
nižinska območja ob reki, na več
mestih pa tudi obdelovame površi-
ne. Tako je bilo pod vodo okoli
200 ha obdelovalnih površin.
Do poplave je tega dne prišlo
tudi v KS Budina Brstje v Ptuju.
Voda je prestopila zbirni jarek po-
tokov Rogoznica in Grajena, ter
preplavila okoli 30 ha obdeloval-
nih površin. Ogrozila je tudi 6
stanovanjskih hiš. Ne nekaterih hi-
šah je voda zalila kleti, v enem pri-
meru pa tudi stanovanje.
Glede na to, da je voda nenehno
naraščala, in je obstajala neva-
rnost še za ostale stanovanjske hi-
še, se je štab civilne zaščite občine
Ptuj odločil, da s pomočjo ekipe
VGP Drava Ptuj opravi začasni
prehod in vodo spelje v drenažni
kanal. S tem ukrepom so zaustavili
naraščanje vode na tem območju.
Na vsa ogrožena območja je
štab civilne zaščite občine Ptuj
takoj poslal reševalne ekipe, ki so
bile opremljene z reševabiimi čol-
ni. Te ekipe so bile v pomoč šta-
bom za civilno zaščito po kraje-
vnih skupnostih Majšperk in Ptuj-
ska Gora, ki sta bila med prvimi v
akciji. Člani občinskega štaba so
takoj odšli tudi na ostala popla-
vljena območja ter pomagala kra-
jevnim štabom za civilno zaščito
pri reševanju in drugih ukrepih za
zaščito ogroženega območja in
prebivalstva.
V	vseh štabih civilne zaščite po
KS je bila vspostavljena stalna
dežurna služba. Občinski štab pa
je angažiral tudi UKV sredstva
občinskega centra zvez, tako, da je
imel nenehno zvezo z ogroženimi
območji.
V	četrtek popoldne so se vode
nekoliko že umirile, saj so padavi-
ne prenehale. Po ponovnem ogle-
du terena so člani štaba ugotovili,
da so popolave povzročile škodo
na okoli 300 ha intenzivnih kmetij-
skih površin. Najbolj so bile priza-
dete naslednje kulture: koruza,
sladkorna pesa, repa, zelje in je-
senski posevki ozimin. Razen tega
je po prvotni oceni na okoli 250 ha
travnikov in pašnikov onemogoče-
na jesenska paša. Predvsem zaradi
blata in nevarnosti metiljavosti.
Isto popoldne so ugotovili, daje
močno poškodovana nova regula-
cija Dravinje, predvsem na odseku
ob izlivu v Vidmu.
Iz popoldanskega poročila ob-
činskega štaba CZ pa je razvidno,
da je v četrtek, 9. oktobra bilo
poplavljenih ali ogroženih 25
stanovanjskih hiš s pripadajočimi
gospodarskimi objekti iz katerih
specializirana enota civilne zaščite,
ter gasilsko tehnična reševalna
enota GD Ptuj. Pri izvršnem svetu
SO Ptuj pa so imenovali posebno
komisijo za oceno škode, ki je
takoj pričela s pripravami za delo.
V	PETEK PONOVNE POPLAVE
Večdnevne stalne padavine v
gorskem svetu so povzročile pono-
vno naraščanje reke Dravinje in
ostalih potokov na območju ptuj-
ske občine, je v noči od četrtka na
petek ponovno prestopila bregove.
Cesto Ptuj — Rogatec je pone-
kod preplavila v višini 50 cm in Se
več. Naraščanje vode se je stopnje-
valo tako, da je obseg poplav zajel
skoraj enako območje, kot dan
prej, le da je bilo ta dan ogroženih
več stanovanjskih hiš in poslopij.
Tako v Majšperku, kot v Stogo-
vcih in ostalih ogroženih obmo-
čjih. Vidno je bil ogrožen lesen
most v Stogovcih in na cesti Tržeč
— Podlehnik. V treh stanovanj-
skih hišah v KS Videm so premi-
čnine stanovanjskih prostorov
dvignili, da so bile varne pred vo-
do, iz gospodarskih poslopij pa so
evakuirali živino.
V	SOBOTO ZAMEUSKI PLA-
ZOVI, V VELOVLAKU POPU-
STIL JEZ
Zaradi obilne vode v ribniku
Spodnji Velovlak je popustil jez in
voda se je razlila na niže površine.
Preplavila je več stanovanjskih in
gospodarskih objektov. Pet objek-
tovv je v celoti zalila, iz njih pa so
gasilci in člani štaba CZ evakuirali
živino in nekatere premičnine.
Škoda je toliko večja, ker je v
ribniku bil tudi ribji zarod Ribiške
družine Ptuj. Iz kletnih prostorov
vseh poplavljenih hiš so kmalu
izčrpali vodo.
Večje in stalne padavine pa so
povzročile tudi premik zemeljskih
plazov na območju KS Majšperk
in Stoperce. Med drugim je
zemeljski plaz ogrozil stanovanj-
sko hišo in gospodarsko poslopje
Štefana Koreza iz Jelovic 1, ter
poslopji Vilija Tumpeja v Jelovi-
cah 21. Zemeljski plaz pa je v na-
selju Cermožiše začasno prekinil
promet na cesti Ptuj — Zetale.
V	NEDEUO DELNO UMIRJA-
NJE, V PONEDEUEK PREK
BREGOV
Deževje pa ni prenehalo. V
nedeljo 12. oktobra je bilo čutiti v
dopoldanskih urah r^lo umirjanje
rasti gladine rek in potokov. V
popoldanskih urah pa je pretok
spet pričel rasti.
V	jx)nedeljek dopoldne je bilo
ogroženo območje prejšnjih dni
spet poplavljeno. V Majšperku so
pri Verdenikovih in Varžičevih
evakuirali živino iz gospodarskih
poslopij. V Stogovcih so bile
ponovno ogrožene tri hiše. Most
prek Dravinje v Stogovcih se je za-
radi deroče vode močno upognil.
Začasno so zaprli promet na
regionalni cesti Ptuj — Rogatec in
Tržeč — Dolena, ter Dolena —
Majšf)erk. Vodna ujma je začasno
prekinila promet na cesti Ptuj —
Žetale v Cermožišah. štab za SC v
Majšperku je zaradi najnujnejše
oskrlw z živili organiziral prevoz
živil na ogrožena območja s čolni.
V	Vidmu v Dravinjskem vrhu in
šturmovcih so bile ponovno ogro-
žene stanovanjske hiše. Ponovno
so bili aktivirani štabi za CZ pri
KS Majšperk, Ptujska Gora in
Dolena.
V	ponedeljek popoldne smo do-
bili sporočilo, da v gornjem toku
voda v reki Dravinji že delno upa-
da. V torek dopoldne je sirena
naznanila, da je Pesnica v Domavi
ogrozila več stanovanjskih hiš. O
tem in o ostalih dogodkih v tem
tednu pa bomo poročali v nasle-
dnji številki Tednika.
M. Ozmec
V Spodnji Pristavi je Dravinja poplavila cesto in obrežje. Pod
vodo je bilo več kmetijskih površin, mea niTmi tudi trta.
Zaradi visokih voda je bilo ogroženih tudi več lesenih mostov na
reki Dravinji. (foto: M. Ozmec)
DRAVINJA PRESTOPILA BREGOVE
Velika materialna škoda, uničeni pridelki
Nedavno močno deževje, kije
prineslo velike težave predvsem
crajem na območju občin Slo-
venska Bistrica in Ptuj, ni priza-
našalo pri rušenju in uničevanju
vsega, kar so človeške roke v pre-
teklem obdobju skrbno ustvarjale
za boljšo prihodnost.
Območje krajevnih skupnosti
Poljčane. Studenice in Makole,
slednji dve so bile že sedaj na
spisku manjrazvitih območij v SR
Sloveniji, je bilo tokrat najbolj
ogroženo v severovzhodnem delu
Slovenije, saj je narasla Dravinja
dobesedno preplavila vse kmetij-
sko obdelovalne površine v nižjih
predelih. Da bi bile težave še
večje, so bile prekinjene za promet
tudi vse cestne povezave iz Polj-
čan v smeri Rogaške Slatine.
Slovenskih Konjic pa tudi Maj-
šperka. Tako je bila edina dosto-
pna pot do Poljčan iz Slovenske
Bistrice. Na poplavljenih območ-
jih so ponekod zabeležili tudi
meter visoko vodo. Tako je v po-
sameznih predelih ob strugi Dra-
vinje, kije bila kljub regulaciji od
Poljčan do Makol povsem pre-
plavljena, voda zalila tudi neka-
tere kletne prostore stanovanj-
skih hiš ter gospodarska poslopja.
Težave pri reševanju pred
vodno stihijo so bile toliko težje,
saj je ta pokrila polja in ceste v
Dravski dolini že v zgodnjih ju-
tranjih urah. Mnogizaposleni v
oddaljenejših krajih tako tega dne
niso uspeli priti na svoja delovna
mesta. Osta i so doma in pomagali
reševati kar se je pač še rešiti dalo.
Takšnih poplav po pripovedova-
nju starejših ljudi s tega območja
ne pomnijo že desetletja nazaj,
kljub temu. daje prav to območje
zelo podvrženo poplavam. Težko
bi že sedaj govorili o poplavljenih
površinah in še težje o povzročeni
materialni škodi, ki jo je deroča
voda na tem območju povzročila.
Gotovo pa je. da bo ta presegla več
milijonov dinarjev, tako v zasebni
kot tudi družbeni lasti. Samo v
Poljčanah je voda zalila spodnje
prostore vrtca, več kleti zasebnih
stanovanjskih zgradb, odnesla več
delov cestišč, med njimi tudi v
Studenicah in bližnjih naseljih.
Težave so toliko večje, ker Dra-
.vinja še vedno ni v celoti reguli-
rana pa tako poplave vsako leto
ogrožajo pridelke ob strugi. To je
tudi vzrok, da kmetijstvo v teh
predelih ne daje takšnih gospo-
darskih rezultatov kot bi si jih
želeli in kot je v njega vloženo
sredstev in dela tako družbenega
kot tudi zasebnega sektorja. Ker
pa so prav predeli ob Dravinji v
večini odvisni od gospodarskih
dosežkov v kmetijstvu, saj indu-
strija tukaj še zelo zaostaja, je
nerazvitost krajev povsem jasna.
Medtem ko so v Poljčanah na-
raslo vodo premagovali samo, av-
tobusi in tovornjaki, so si v Stu-
denicah pomagali tako. da so
prevažali ljudi iz vasi na drugi
konec prek poplavljene ceste kar z
traktorjem. Most do Studenic pa
je bil zaprt za ves promet.
Predvsem hitrim posegom vseh
organiziranih dejavnosti v ogro-
ženih območjih vzdolž celotnega
toka Dravinje na območju Bistri-
ške občine se je zahvaliti, da po-
vzročena škoda ni bila še veliko
večja. Pri tem pa so se še posebno
iskazali člani gasilskih društev in
pripadniki civilne zaščite, ki so bili
na terenu od trenutka nastalih
vodnih nevarnosti pa vse do časa.
ko je voda pričela upadati.
Besedilo in posnetka: Viktor
Horvat
Ne, to ni podoba kakšnega otoka. Tako je narasla Dravinja
spremenila podobo Makol z okolico. Leseni most je dajal vtis
potopljenega mesta.
Rodile so:
Vera Vidovič, Kvedrova 4 —
Marjana; Dragica Rašeta, Kvedro-
va 1 — Gorana; Marjana Horvat,
Trnovska vas — Valerijo; Marija
Lubšina — Tušek, Peršonova 12
—	Matjaža; Jožefa Znuderl, Sen-
čak JS — dečka; Vera Marinič, Pre-
šernova 12, Ljutomer — Rajka;
Štefka Vaupotič, Ziherlova plo-
ščad 7 — deklico; Nevenka Plohi,
Rabeljčja vas 29/a — Boštjana;
Frančiška Cafuta, Hreničeva 1 —
Petra; Natalija Fuchs, Studenice
10 — Barbaro; Anica Predikaka
—	Kvas, Levstikova pot 1 — Bla-
ža; Marija Tomažič, Gorišnica 156
—	Tamaro; Vera Kočevar,
Zamenci 12 — dečka; Ivana Rajh,
Vičanci 52 — Mojco; Slavica Lip-
nik, Zvab 17 — dečka; Ivana
Rajh, Vičanci 52 — Mojco; Slavi-
ca Lipnik, Zvab 17 — dečka; Cve-
tka Zulič, Miklavž 80 — Gorana;
Darinka Horvat^ Zakl 7 — Mirka;
Nevenka Korpar, Hermanci Jl —
Edija; Vida Mlinaric, Središče,
Slovenska 7 — dečka in deklico;
Milena Ferčič, Bukovci 132 —
Zlatka; Milica Robin, Crtkova 4
—	dečka; Danica šibila. Tržeč
46/b — deklico; Katica Janžeko-
vič, Rokavci 5 — dečka; Danica
Tetičkovič, Gruškovec 65 — dekli-
co; Božena Zebec, Belski vrli 38 —
deklico; Olga Diemat, Vintarovd
46 — dečka; Cecilija Kokol,
Lasigovci 18 — dečka; Mira Prel,
Podova 78, Rače — Andrejo.
Poroke:
Danilo Landero, Apače l04 in
Olga Kaučevič, Apače 174; Milan
Herič, Ruše, Tovarniška 46 in
Elizabeta Prigl, Ruše, Tovarniška
46; Ivan Kolarič, Ziheriova plo-
ščad 2 in Ana Emeršič, Brezovec 3.
Umrli so:
Ana Dorič, Lovrenc na Dr. pol-
ju 85/a, roj. 1918, umrla 6. okto-
bra 1980; Marija Preac, Ob
Studenčnici 11, roj. 1908, umrla?,
oktobra 1980; Katarina Kramber-
ger. Stara cesta 63, Ljutomer, roj.
1902, umrla 7. oktobra 1980; Ana
Šef, Sardinje 33, VeUka Nedelja,
roj. 1909, umria 9. oktobra 1980.
m
TEDNIK
•
izdaja zavod za časopisno m radij'
sko dejavnost f^^D10-TEDNlK
62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštm
predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki
ga sestavljajo vsi novinarji zavod3'
direktor m glavni uredmj
FRANC LAČEN,odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični ure-
dnik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo
m uprava Radio-Tednik, telefo"^
(062) 771-261 m 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 250 dinarje"
za tujino 350 dinarjev. Žiro raču^
SDK Ruj 52400-603-31023. I"'
ska ČGP Večer Maribor. Na poo
lagi zakona o obdavčevanju proi^'
vodov in storitev v prometu je T&'
DNIK uvrščen med proizvode. ^^
katere se ne plačuje temeljni dav^
od prometa proizvodov.