I iti ui k mi.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXV. Izdan in razposlan d. dne aprila 1917.
Vsebina: St. (Št. 155 in 150.) 155. IJkaz, s katerim .se izpieminjajo nekatera določila ukaza ministrstev za trgovino iti pravosodje z dne 15. septembra 1898. I. o postopanju na patentnem sodišču. 150. Razglas, s katerim se objavlja opravilni rod za patentno sodišče.
155.
Ukaz ministra /a javna dela in pravosodnega ministra z dne 14. marca 1917. I.,
s katerim se izpreminjajo nekatera določila ukaza ministrstev za trgovino in pravosodje z dne 15. septembra 1898. I. (drž. zak. št. 158) o postopanju na patentnem sodišču.
Na podstavi določil g S 94 in 124 zakona z dne II. januarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb (patentni zakon), se ukazuje lako :
Člen I.
Na mesto §t5 9, 10, 11 in 12 ukaza ministrstev za trgovino in pravosodje z dne 15. sep-tembra 1898. 1. (drž. zak. Št. 158) morajo stopili naslednja določila:
S 9-
Priziv mora oznameniti točke, v katerih se izpodbija odločba, in mora obsegati določno zahtevo.
Stalni poročevalec mora vsak došli priziv preskusili najprej v tem zrnislu, ustreza li vsem formalnim' potrebščinam, zlasti se je li predložilo za prizivne nasprotnike, ter za patentni urad (jj 9 c) potrebno število prepisov.
V danem primeru mora poročevalec ukrenili, da se dopolni priziv, ali neposrednje pri stranki ali potom patentnega urada; za to je določiti primeren rok.
Ako se prizivni spis ni vložil na patentnem uradu, temveč neposrednje na patentnem sodišču, mora stalni poročevalec ukreniti, da se priziv j takoj vrne stranki (§ 87, odstavek 3 patentnega ' zakona).
S 9 a.
Ako stranka ni ustregla ukazilom zaradi od-j pravo formalnih hib, ki jih je izdal stalni poročevalec, v roku, določenem za to, nadalje,
' '
n) ako v prizivu ni navedimo, v katerih točkah se izpodbija odločba,
b) ako v prizivu ni določne zahteve,
e)	ako prizivnik ni upravičen vložili priziv,
d)	ako bi bil moral že patentni urad zavrnili prizivni spis (§§ 87, 88 patentnega zakona),
e)	ako je priziv naperjen zgolj zoper zavrnitev predloga ali vloge, ki jo 'je odredil patentni urad brez uvedbe nadaljnjega postopanja ali brez razpisa razprave (§§ 68 in 72 patentnega zakona), i
f)	ako se opira priziv edinole na to, da je patentni urad kršil bistvene oblike postopanja, kojih zanemarjanje je oviralo izrek zakonite odločbe (§ 89 patentnega zakona), končno
g)	ako se izpodbija zavrnitev priziva, ki jo je
ukrenil patentni urad (§	88 patentnega
zakona),
mora stalni poročevalec izprositi sklep patentnega sodišča v nejavni seji o tem, jedi priziv zavrniti brez odredbe razprave ali uvesti uvodno postopanje, v primerih e) in f) pa' .razveljaviti odločbo patentnega urada in stvar napotiti na patentni urad, da vnovič odloči.
Nadalje je brez uvedbe uvodnega postopanja sklepati v nejavni seji o prizivu, ki se tiče edinole vpisa v patentni register po § 93 patentnega zakona ali povračila stroškov ali ako so se razen primera f) po mnenju stalnega poročevalca oči-vidno kršile bistvene oblike postopanja (§ 89 patentnega zakona).
§ 9fc.
Ako se ne reši priziv končnoveljavuo s sklepom brez uvedbe uvodnega postopanja (§ 9 n), mora dati poročevalec izvod prizivnega spisa s prepisi prilog vred vročiti nasprotniku s pripomnjo, da mu je dano na voljo, podati v tridesetdnevnem roku, ki se ne more podaljšati, svoj odgovor na priziv s toliko izvodi, kolikor jih je treba za patentno sodišče in za prizivnike.
En izvod podanega odgovora na priziv in njegovih prilog mora dati poročevalec vročiti pri-zivniku.
§ 9 c.
Prepis prizivnega spisa s prilogami vred mora poročevalec poslati patentnemu uradu s pristavkom, da mu je dano na voljo, podati protispis v dveh izvodih v tridesetdnevnem roku, ki se ne more podaljšati.
8 9 d.
Akt) izjavi prizivnik, da se odreka ustni razpravi, je pozvati prizivnega nasprotnika na izjavo o tem s pripomnjo, da bi se smatralo, da se pridružuje tej odreki, ako ne zahteva v danem mu roku izrečno, naj se določi ustna razprava.
Odreka je nepreklicna.
8 9 e.
Priziv se more umakniti do konca ustne razprave. V tem primeru je ustaviti prizivno pošto, panje in sicer mora storiti to stalni poročevalec, ako se je umaknil priziv še pred ustno razpravo. Pri tem je v danem primeru določiti prizivnemu nasprotniku rok za uveljavljanje zahteve, naj se povrnejo stroški prizivnega postopanja.
O takem predlogu za povračilo stroškov je sklepati v nejavni seji.
8 9/'.
/
Odrejeno razpravo more preložiti predsednik iz važnih razlogov na predlog ali uradoma.
Ako se stavi predlog za preložitev na ustni razpravi ali ako se ta predlog obnovi na tej razpravi, ko ga je odklonil predsednik, je odločiti o njem s sklepom sodišča.
8 9 g.
Ako izostanejo udeleženci ali ujihovi zastopniki, ni -to na potu razpravi in odločbi.
8 10.
Ako pristopi v prizivnem postopanju stranski posredovalec stranke, je zavrniti stransko posredovanje s sklepom, ako greši zoper obvezne zakonite predpise, ki jih je vpoštevati uradoma. V drugem primeru je obvestiti obe sporni stranki. Ako ugovarja ena izmed njih zoper stransko posredovanje, je odločiti o njega dopustnosti s sklepom v nejavni seji.
8 10 a. •
En izvod protispisa, ki ga je podal patentni	Ako se vloži prošnja za obnovitev postopanja,
urad, mora dati poročevalec vročili prizivniku. [ ki meri zoper odločbo patentnega sodišča, mora
stalni poročevalec ukreniti, da se dopolni prošnja, kolikor se mu zdi morda potrebno, in izprositi sklep patentnega sodišča.
Ako se ugodi zahtevi obnovitve, mora patentno sodišče hkratu določiti, ali je obnovljeno postopanje izvršiti na patentnem sodišču ali na patentnem uradu. Patentno sodišče sklepa o zahtevi obnovitve praviloma v nejavni seji.
§ 11.
Razsodbe patentnega sodišča je razglašati in izdajati v imenu Njegovega Veličanstva cesarja in podpisujeta naj jih predsednik in zapisnikar.
S sklepom ukrenjene odločbe, nadalje na oblastva in javne korporacije naslovljena pisma, ki se ne tičejo stvari stranke v patentnih stvareh, podpisuje- predsednik ali njegov namestnik.
Vsi drugi odpravki se izdajajo z oznamenikun „c. kr. patentno sodišče“ s podpisom stalnega poročevalca ali njegovega namestnika.
Ako so se pripetili pri odpravljanju razsodb ali sklepov pisni pogreški ali druge očitne nepravilnosti, je treba na predlog ali uradoma zahtevat' vročene izvode nazaj in jih primerno popraviti s sklepom. Ako bi se zahtevani izvodi ne predložili, se mora izvesti popravek, na isti način na enakem prepisu odpravka.
Odpravki patentnega sodišča se dostavljajo po pošti ali s posredovanjem patentnega urada.
S 12.
Nedelje in prazniki ne ovirajo pričetka in teka rokov. Ako pride konec roka na nedeljo ali praznik, je smatrati prihodnji delavnik za prihodnji dan roka. Dnevi, v katerih so stvari na pošti, se na vračunjajo v rokove.
Za praznike veljajo: dan novega leta. dan Sv, treh kraljev, Svečnica,- Marijino oznanenje; Kristusov vnebohod, Velikonočni in Binkoštni ponedeljek, dan sv. Rešnjega telesa, dan sv. Petra in Pavla, Marijino vnebovzetje (veliki Šmaren), rojstvo Marije (mali Šmaren),' dan 'vseh svetnikov, dan sv. Leopolda, Marijino spočetje, Božični dan in dan sv. Štefana po rimsko-katoliškem koledarju.
Ako potečejo zakoniti rokovi, ki gredö več osebam, udeleženim na isti slvari, da opravijo .isto dejanje, ali rokovi, ki jih je določilo patentno sodišče, ob različnih časih, morejo vse osebe
opravljati dotično dejanje toliko časa, dokler ima še ena teh oseb rok za to dejanje.
Člen II.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Trnka s. r.	Schenk s. r.
150.
Razglas ministrstva za javna dela in pravosodnega ministrstva z dne 14. marca 1917. 1.,
s katerim se objavlja opravilni red za patentno sodišče.
Nastopni opravilni red za c. kr. patentno sodišče, ki ga je sklenilo c. kr. patentno sodišče na podstavi § 90 zakona z dne 11. januarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb (patentni zakon), se s Lem objavlja in dobi moč z dnem, katerega se razglasi, namesto opravilnega reda, objavljenega v razglasu ministrstev za trgovino in pravosodje z dne 8. novembra 1900. 1. (drž. zak. št. 187).
Trnka s. r.	Schenk s. r.
Opravilni red c. kr. patentnega sodišča.
Odrejanje sej.
§ 1.
Ustne razprave in ne javne seje patentnega sodišča določa predsednik od primera do primera.
Ustne razprave je pravočasno razglašati v patentnem listu.
Povabilo udov na seje.
'S 2.
Predsednik določi tri strokovnotehniške ude patentnega sodišča, .ki jih je iz imenika sklicevati
na seje od primera do primera, in ukrene, da se vabijo udje sodišča na seje.
Ako je ud po § 42 patentnega zakona izključen od sodelovanja ob posvetovanju ali odločbi patentnega sodišča ali drugače neogibno zadržan udeležiti se seje, je to čim preje naznaniti predsedniku z navedbo vzroka izključitve ali zadržka.
Predsednik lahko v lakom primeru ali takoj odredi, kar jo treba, da se nadomesti izostali ud, ali pa se obrne za sklep na patentno sodišče.
Sklepanje.
§ 3.
Za sklepanje patentnega sodišča je poleg predsednika potrebna navzočnost šest glasovalcev in enega zapisnikarja.
Ako ne gre za končnoveljavno rešitev priziva, se more zaprositi sklep pismeno tudi brez seje. Ako izrazi pri tem ud patentnega sodišča mnenje, ki se razlikuje od poročevalčevega predloga, se mora vsekakor vršiti seja.
Predsedstvo.
§ 4.
V sejali predseduje predsednik patentnega sodišča ali njegov namestnik.
Posvetovanje in glasovanje.
Razlikujoče se predloge je staviti v posvetovanju in jih utemeljiti.
Ako nikdo ne zahteva besede ali ako je posvetovanje končano, naj predsednik odredi glasovanji' o stavljenih predlogih.
§ 6.
Vprašanja, o katerih se naj glasuje, in red, v katerem se naj o njih glasuje, določi predsednik.
Vendar se lahko tudi o tem ua predlog vsakega glasovalca posvetuje iu patentno sodišče lahko sklepa o tem.
§ 7.
Glasovalci glasujejo po vrstnem redu, da oddajo za poročevalcem in eventualno postavljenim soporočevalcern svoj glas najprej slrokmmotehuiški udje po svoji starosti, potem pravavešči udje po svojem službenem činu, in to začenši od najstarejšega.
Glasuje se brez navedbe razlogov.
§ 8.
Patentno sodišče sklepa z absolutno večino glasov.
Ako so glasovi med dvema mnenjema enako razdeljeni ali ako ima od več mnenj eno vsaj polovico vseh glasov za se, je predsednik dolžen oddati tudi svoj glas.
§ 5.
Posvetovanje iu glasovanje patentnega sodišča se vrši v nejavni seji; vsi dogodki v njej spadajo pod uradno tajnost.
Ako se v enem teli primerov pridruži mnenju, ki ima že polovico glasov za se, je to mnenje potrjeno za sklep.
S 9.
Predsednik vodi glasovanje ter posvetovanje, se morda vrši pred njim.
Poročevalec naj najprej razloži stvarni položaj naj stavi glede rešitve svoje predloge.
Ako se za nobeno mnenje ni pokazala absolutna večina po spredaj stoječem paragrafu, je popraševanje ponoviti.
Ako je postavljen soporočevalec. svoje mnenje neposrednje za poročevalcem.
Ako so tudi pri tem ne pokaže absolutna naj izreče j večina, je slavljene predloge razložili v več [vprašanj.
katerih je glasovali o vsakem posebej.
Na to naj predsednik začne posvetovanje in J O kaki točki storjeni sklep je poleni dati /.«* naj da besedo glasovalcem po redu, v katerem podstavo posvetovanju iu sklepanju o vseh nasled-se oglasijo,	.	J njih točkah Inko, da naj oh sklepanju tudi listi
*
glasovalci, ki prejšnjemu sklepu niso pritrdili, la sklep sprejmejo za podstavo, ki jili veže, in oddajajo svoje glasove o nadaljnjih točkah s lem uvetom.
Prav tako je ravnati, ustanavljajo razloge za odločbo.
8 10.
Vsak glasovalec lahko do konca seje odstopi od svojega oddanega glasu.
Ako se s tem razmerje glasov izpremeni tako, da storjeni sklep nima več za se absolutne večine glasov, je glasovati na novo. Tudi se lahko V lem primeru sklene, da se obnovi posvetovanje.
§ U.
é
Izid glasovanja naj zapisnikar zapiše na spisu ali na pridejnnih polah.
Ta zapisek naj poleg navedbe posvetovalnega dneva in imen navzočnikov obsega popolni popis dogodka ob glasovanju.
Navesti je vse slavljene predloge in imenovati glasovalce, ki so glasovali za nje ali zoper nji'.
O posvetovanjih in glasovanjih, ki slede ne-posrednje ustni razpravi, je pisati zapisnik, ločen, od razpravnega zapisnika (§ 29).
Vsakemu glasovalcu je dano na voljo pismeno podati razloge svojega mnenja, ki se ni potrdilo za sklep, in ta spis je priložiti zapisku o glasovanju, ako je spisau pred koncem seje.
Predsednik naj zapiske zapisnikarja pregleda, jih popravi, ako treba,, in potrdi s svojim podpisom.
Izdelovanje sklepov.
8 12.
Rešitve, ki jih je izdati na podstavi storjenih sklepov, naj praviloma načrta poročevalec, ako pa se je sklep storil v glavni stvari ali gledé bistvene obrazložbe zoper poročevalčevo mnenje, je na poročevalčevo zahtevo naročili načrt, rešitve tistemu glasovalcu, čigar predlog so je potrdil za sklep.
Predsednik naj preskusi, ali se načrt rešitve ujema s sklepom.
Prizivi.
8 13.
Stalni poročevalec mora vsak došli priziv preskusili najprej v lem zmislu, ustreza-li vsem formalnim potrebščinam, zlasti ali se je predložilo za prizivne nasprotnike 1er za patentni urad potrebno število prepisov.
V danem primeru mora poročevalec ukrenili, da so dopolni priziv ali neposrednje pri stranki ali polom patentnega urada; za lo je določiti primeren rok (§ 9, odstavek 2 in 3, ukaza z dne 11. marca 1917. 1. [drž. zak. št. 155]).
8 H,
Ako so prizivni spis ni vložil na patentnem uradu, temveč neposrednje na patentnem sodišču, mora stalni poročevalec ukreniti, da se priziv takoj vrne stranki (§ 87, odstavek 3, [latentnega zakona, § 9, odstavek 4, omenjenega ukaza).
8 15.
Priziv mora oznameniti točke, v katerih se izpodbija odločba, in mora obsegati določno zahtevo (§ 9, odstavek 1, omenjenega ukaza).
Sklepanje brez uvedbe uvodnega postopanja.
8 16.
Ako stranka ni ustregla ukaziloui zaradi odprave formalnih hib. ki jih je izdal stalni poročevalec, v roku, določenem za Lo, nadalje,
a) ako v prizivu ni navedeno, v katerih točkah se izpodbija odločba,
h)	ako v prizivu ni določne zahteve,
«
c) ako prizivnik ni upravičen vložili priziv,
il) ako bi bil moral že patentni urad zavrniti prizivni spis (§§ 87,88 patentnega zakona),
c,) ako je priziv naperjen zgolj zoper zavrnitev predloga ali vloge, ki 'jo je odredil patentni urad lirez uvedbe nadaljnjega postopanja ali brez razpisa razprave (§§ (18 in 72 patentnega zakona)*
4-HO
f)	ako se opira priziv edinole im to, da je patentni urad kršil bistvene oblike postopanja, kojih zanemarjanje je oviralo izrek zakonite odločbe (§ 89 patentnega zakona), končno
j) ako se izpodbija zavrnitev priziva, ki jo je ukrenil patentni urad (§	88 patentnega
zakona),
mora stalni poročevalec izprositi sklep patentnega sodišča v nejavni seji o tem, je-li priziv zavrniti brez odredbe razprave ali uvesti uvodno postopanje, v primerih e) in f) pa razveljaviti odločbo patentnega urada in stvar napotiti na patentni urad, da vnovič odloči.
Nadalje je brez uvedbe uvodnega postopanja sklepati v nejavni seji o prizivu, ki se tiče edino le vpisa v patentni register po $ 93 patentnega zakona ali povračila stroškov ali, ako so se razen primera f) po mnenju stalnega poročevalca oči -vidno kršile bistvene oblike postopanja (§ 89 patentnega zakona) (§ 9 a omenjenega ukaza).
Odgovor na priziv. — Protispis.
§ 17.
A ko se ne reši priziv končnoveljavno s sklepom brez uvedbe uvodnega postopanja, mora dati poročevalec izvod prizivnega spisa s prepisi prilog vred vročiti nasprotniku s pripomnjo, «la mu je dano na voljo podali v tridesetdnevnem roku, ki se ne more podaljšati, svoj odgovor na priziv s toliko izvodi, kolikor jih je treba za patentno sodišče in za prizivnike.
En izvod podanega odgovora na priziv in njegovih prilog mora dali poročevalec vročiti pri-zivniku (§ 9 b omenjenega ukaza).
S 18.
Prepis prizivnega spisa s prilogami vred mora poročevalec poslati patentnemu uradu s pristavkom, da mu je dano na voljo podati protispis v dveh izvodih v tridesetdnevnem roku, ki se ne more podaljšati.
En izvod protispisa, ki ga je podal patentni urad, mora dati poročevalec vročiti prizivniku (g 9 r omenjenega ukaza).
Odreka ustni prizivni razpravi.
g 19.
Ako izjavi prizivuik, da se odreka ustni razpravi, je pozvati prizivnega nasprotnika na izjavo o tem s pripomnjo, da bi se smatralo, da se pridružuje tej odreki, ako ne zahteva v danem mu roku izrečno, naj se določi ustna razprava.
Odreka je nepreklicna (g 9 d omenjenega ukaza).
Stransko posredovanje.
§ *0.
Ako pristopi v prizivnem postopanju stranski posredovalec stranke, je zavrniti stransko posredovanje s sklepom, ako greši zoper obvezne zakonite predpise, ki jih je vpoštevati uradoma. V drugem primeru je obvestiti obe sporni stranki. Ako ugovarja ena izmed njih zoper stransko posredovanje, je odločiti o njega dopustnosti s sklepom v nejavni seji (§ 10 omenjenega ukaza).
Pridelitev zastopnika ubožnih.
§ 81.
Prošnje, ki se vložijo na patentnem sodišču, da bi se prideiil odvetnik za začasno brezplačno zastopanje v prizivnem postopku, je pošiljati predsedniku patentnega urada, da odloči o zaprošeni ugodnosti.
Umaknitev priziva.
§ 22.
Priziv se. more umakniti do koijca ustne raz prave. V tem primeru j-e ustaviti prizivno pošto panje, in sicer mora storiti to stalni poročevalec ako se je umaknil priziv še pred ustno razpravo. Pri tem je v danem primeru določiti prizivnemu nasprotniku rok za uveljavljanje zahteve, naj se povrnejo stroški prizivnega postopanja.
O lakern predlogu za povračilo stroškov je [ sklepali v nejavni seji ($ 9 c omenjenega ukaza)
Priprava ustne raiprave.
8 23.
Stalni poročevalec mora odrediti, kar je potrebno za pravilno pripravo ustne razprave. V listih primerih, v katerih je poleg njega ali namesto njega postavljen drug ud patentnega sodišča za poročevalca, mora stalni poročevalec ukreniti te odredbe v porazumu s tem udom; ako sta različnega mnenja, je treba izprositi odločbo predsednika.
Zlasti mora stalni poročevalec, čim je podan odgovor na priziv in protispis ali je brezuspešno potekel rok za njuno podajo in je razprava tudi sicer zadostno pripravljena, naznaniti to predsedniku.
9« 24.
Ako so se stranke odrekle ustni razpravi in ako smatra tudi predsednik, da ni potrebna, je določiti nejavno sejo, da se odloči o prizivu. V vseh drugih primerih odredi predsednik razpis ustne razprave. Nanjo je pozvati stranke ali njihove zastopnike.
O razpisu razprave je obvestiti tudi patentni urad s pristavkom, da mu je na voljo dano poslati zastopnike.
8 25.
Predsedniku se pridržuje, da d à v namen primerne priprave krožiti spis med udi patentnega sodišča, ki so poklicani, da se udeležč seje, ali da še pred sejo uvede ustno informacijo udov po poročevalcu.
§ 26.
Odrejeno razpravo more preložiti predsednik iz važnih razlogov na predlog ali uradoma.
Ako se stavi predlog za preložitev na ustni razpravi ali ako se ta predlog obnovi na tej razpravi, ko ga je odklonil predsednik, je odločiti o njem s sklepom sodišča f§ 9 f omenjenega ukaza).
§ 27.
' ■■■
Ako izostanejo udeleženci ali njihovi zastopniki, ni to na potu razpravi in odločbi (9 9 g omenjenega ukaza). ,
Ustna razprava.
8 28.
Vodstvo ustne razprave in vzdrževanje reda v seji gre predsedniku. Gledé vzdrževanja reda se zmislu primerno uporabljajo določila §§ 197 . do 202 civilnega pravdnega reda.
Razprava se začne z oklicem stvari.
Nato naj poročevalec prečita svoj pismeno sestavljeni govor. Ta govor naj obsega obris bistvenega stvarnega položaja, potem vsebino priziva in odgovora na priziv, kakega podanega protispisa, vendar nikake izjavi» mnenja o odločbi, ki jo je izreči.
Nato se dâ beseda prizivniku, potem zastopniku patentnega urada in prizivnemu nasprotniku. Temu gre na vsak način pravica zadnje izjave.
Udje patentnega sodišča imajo pravico staviti vprašanja.
Razpravni zapisnik.
8 29.
O razpravi je sestaviti zapisnik po zapriseženem zapisnikarju — ako treba, privzemši tehnika, ki ga na predsednikovo zahtevo določi ministrstvo za javna dela.
Zapisnik mora obsegati imena navzočih udov patentnega sodišča, strank in njihovih zastopnikov, zastopnika, ki ga je poslal patentni urad, bistvene dogodke razprave ter predloge strank ter o njih storjene sklepe.
Ta zapisnik naj podpišeta predsednik in zapisnikar.
8 30.
Odločbe patentnega sodišča o ustni razpravi se sinejo udeležiti le listi glasovalci, ki so bili navzoči pri celi razpravi.
*	§ 31.
Razsodbo je z. bistvenimi razlogi odločbe, ako mogoče, naznaniti neposrednje po sklepu ustne razprave.
Ivos I/XV. loti. Razglas ministrstva za javita dela itd. z'due 14. marca 0)17.
432
V vseli primerili pa je strankam 1er paient -neniu uradu čim prej vročiti razsodbo s popolnimi razlogi odločbe y pismenem odpravku.
Prošnje za obnovitev postopanja.
§ 32.
Ako se vloži prošnja za obnovitev postopanja, ki meri zopet odločbo patentnega sodišča, mora stalni poročevalec ukreniti, da se dopolni prošnja, kolikor se mu zdi morda potrebno, in izprositi sklep patentnega sodišča.
Ako se ugodi zahtevi obnovitve, mora patentno sodišče bkratu določili, ali je obnovljeno postopanje izvršili na patentnem sodišču ali na patentnem uradu.
Patentno sodišče sklepa o zahtevi obnovitve praviloma v nejavni seji (S 10 a omenjenega ukaza).
Odpravki patentnega sodišča.
§ 33.
Razsodbe patentnega sodišča je razglašati in izdajati v imenu Njegovega Veličanstva cesarja in podpisujeta naj jih predsednik in zapisnikar.
S sklepom ukreujene odločbe, nadalje na oblastva in javne korporacije naslovljena pisma, ki se ne «tičejo stvari stranke v patentnih stvareh, podpisuje predsednik ali njegov namestnik.
Vsi drugi odpravki še izdajajo z oznamenilom „c. kr. patentno sodišče“ s podpisom stalnega poročevalca ali njegovega namestnika (g II, odstavek I do 3, omenjenega ukaza).
g 34.
Odpravek razsodbe obsegaj:
1.	Imena udov patentnega sodišča, ki so sodelovali na odločbi;
2.	imena strank, njihovih zastopnikov in pooblaščencev;
3.	odločbo ;
4.	razloge odločbe.
Popravljanje razsodb in sklepov.
S 35.
Ako so se pripetili pri odpravljanju razsodb ali sklepov pisni pogreški ali druge očitne nepravilnosti, je treba na predlog ali uradoma zahtevati vročene izvode nazaj in jih primerho popraviti s sklepom. Ako bi se zahtevani izvodi ne predložili, se mora izvesti popravek na isti način na enakem [prepisu odpravka (g 11, odstavek 4, omenjenega ukaza).
Posvedočbe.
S 3(1.
Izvršljivost razsodb ali sklepov patentnega sodišča posvedoča in njih predpise poverja stalni poročevalec.	^	,
Dostavljanje.
. S 37.
Odpravki 'patentnega sodišča se dostavljajo po pošti ali s posredovanjem patentnega urada (g II, odstavek 5, omenjenega ukaza).
Rokovi.
§ 38.
Nedelje in prazniki ne ovirajo pričetka in teka rokov. Ako pride konec roka na nedeljo ali praznik, je smatrati prihodnji delavnik za prihodnji dan roka. Dnevi, v katerih so stvari na pošti, se ne vračunjajo v rokove (g 12, odstavek 1, omenjenega ukaza).
g 39.
Za praznike veljajo: dan novega leta, dan Sv. treh kraljev, Svečnica. Marijino oznanenje, Kristusov vnebohod, Velikonočni in Binkoštni ponedeljek, dan sv. Rešnjega telesa, dan sv. Petra in Pavla, Marijino vnebovzetje (veliki Šmaren), rojstvo Marije (mali Šmaren), dan vseli svetnikov, dan sv. Leopolda, Marijino spočetje, Božični dan in dan sv. Štefana po rimsko-katoliškem koledarju (g 12, odstavek 2, omenjenega ukaza).
§ 40.
. Ako potečejo zakoniti rokovi, ki gredö več osebam, udeleženim na isti stvari, da opravijo
Kos IjXV. 156. Razgias ministrstva ca javna dela itd. dne 14. marca i !• 17.
433
rito dejanje, ali rokovi, ki jih je določilo patentno I sodišče, oh različnih časih, morejo \se osebe opravljati dotično dejanje toliko časa, dokler ima Š« ena teh oseb rok za to dejanje (g 12, odstavek 3, omenjenega ukaza).
Službeni jezik.
8 41.
Službeni, opravilni in razpravni jezik patentnega sodišča je nemški.
Vloge in njih priloge na patentno sodišče za osebe, ki stanujejo v tuzemstvu, se morejo izrekati na patentnem sodišču v vsakem izmed jezikov, W so v deželi običajni na stanovališčn dotičnih oseb.
Take vloge se rešujejo stranki v teh primerih v nemškem jeziku in priloži se prevod, ki Ustreza jeziku vloge.
Vloge in njih priloge za osebe, ki stanujejo v inozemsvtvu, je izročati na patentnem sodišču v nemškem jeziku.
Vloge strank, ki na ustrezajo prej omenjenim zahtevam, je vrniti prosilcem ali njih zastopnikom ter jim dovoliti rok, da predložijo redno vlogo.
Pisarnica.
8 42.
Pisarniška opravila patentnega sodišča se oskrbujejo v ministrstvu zn javna dela.
Vloge, ki jih je vlagati ueposrednje na patentnem sodišču, je torej vlagati v ministrstvu za javna dela; za ministrstvo za javna dela določene uradne ure veljajo tudi za pisarnico patentnega sodišča.
8 43.
Ta opravilni red dobi moč z dnem razglasitve. Hkratu preneha veljavnost opravilnega reda. objavljenega z razglasom ministrstev za trgovino in pravosodje z dne S. novembra 1900. 1., (drž. zak. št. 187).
«
Iz c. kr. dvorne in državne tiskalne.



;


.

v