Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXV., št. 25 LJubljana, ponedeljek !• februarja 1932 ' Cena Din L
lznaja vsaK dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike, — inseratl do 30 petit UREDNIŠTVO IN UPRAVNlsTVO POOK U 2MO*i:
4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, već jI tnserat) petit f jttrijatva Kn&flfevm nrw *♦ a MARIBOR, Grajski trg St, 8--— —    CELJE, K ocen ova ulica 12. — TeL 190.
vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenskl Narod« uubwa«a, tvnsi jeva nucs a*, o. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. St. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — —
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
VOJNA BREZ NAPOVEDI
Kitajska vlada izjavlja, da ne bo napovedala Japonski vojne, pač pa bo branila svoje ozemlje do poslednjega moža
Pariz, 1. febr. Po vesteh iz Nankinga je kitajski zunanji minister Lovenkan odločno demantiraj vest, da namerava Kitajska napovedati Japonski vojno. Izjavil je, da Kitajska ne bo nikdar napovedala vojne, pač pa bo branila svoje ozemlje do zadnjega moža in poslednje patrone.
Washington, 1. febr. Po brezžični vesti, ki jo je sprejel neki ameriški rušilec, je Cangkajšek pozval kitajsko posadko v šanghaju, naj vztraja v obrambi ftanghaja do poslednjega moža.
Boji v Šanghaju
Šanghaj, 1. februarja. AA. Ko je včeraj popoldne zasedala konferenca za sklenitev premirja, so kitajski demonstranti napadli s kamenjem angleške stražnike v angleški koncesiji.
V bližini angleškega konzulata se- je razvila srdita bitka. Od puškinih strelov je bik> ranjenih v angleški koncesiji 12 oseb. škodo kj jo je napravil požar v Capeju, cenijo na milijon funtov. Včeraj popoldne so japonske vojne ladje obstreljevale most, ki veže francosko koncesijo s krajem Kongkong. Pri tem so bili ubiti trije kitajski begunci.
Vsi Japonci, ki prebivajo na teritoriju mednarodne koncesije, so dobili ukaz, da zapuste koncesijo, ki io ščitijo tuje čete, in se umaknejo v Hongkev, del Šanghaja,
ki ie nod varstvom iaponskm čet.
London, 1. febr. V mednarodni naselbim v Šanghaju je položaj slej ko prej zelo napet. Japonci se ne brigajo za življenje in imetje prebivalstva v inozemski naselbini. Obstoja bojazen, da bodo naselbino pričeli uporabljati za izhodišče svojih operacij, zaradi česar bi mogle nastati zanjo usodne posledice. Potrjuje se vest, da kitajska vlada ne namerava formalno napovedati vojne.
šanghaj, 1. febr. V šanghaju je postalo sedaj mirno. Požar v kitajskem delu mesta Capeju je pogašen.
Vojne ladje v šanghaju
Washington, 1. febr. AA. Ameriško azijatsko brodovje, ki je pod poveljstvom admirala Tavlorja, je včeraj prejelo povelje, naj odpluje v Šanghaj.
VVashington, 1. febr. Na odredbo predsednika Hoovra je bilo odposlanih iz Manile v šanghaj 1000 strelcev. Z njihovim prihodom v Šanghaj se bo tamošnja ameriška posadka pomnožila na 2800 mož. V šanghajsko luko je blo odposlanih tudi šest msilcev in križark.
VVashington, 1. febr. Sklep ameriške vlade, da odpošlje v šanghaj vojne ladje, je bil sprejet včeraj popoldne na konferenci predsednika Hoovra z državnim tajnikom Stimsonom, mornariškim in vojnim ministrom ter poveljniki ameriških vojnih sil. Poseben komunike vlade izjavlja, da bo šest v šanghaj odposlanih rušil cev z 1400 vojaki zopet odpoklicanih, kakor hitro bo to omogočal položaj.
Japonski poslanik Debuši je podal v državnem departementu pomirljive izjave in je zagotocil. da bo Japonska spoštovala integriteto mednarodne koncesije v šanghaju.
šanghaj, 1. februarja. AA. Več francoskih bojnih ladij, ki so bile v lukah Daljnega vzhoda, je odplulo proti šanghaju, da v primeru potrebe zaščitijo francoske državljane.
London, 1. februarja. AA. Angleška vlada je sklenila, da odpošlje na zahtevo angleškega poveljnika v Šanghaju generaia Fleminga tjakaj bataljon vojaštva iz Hongkonga. Pripeljala ga bo vojna ladja. V šanghaju so 3 angleški bataljoni: strelci i Škotske, Lincolrta in \Viltshira. Razen tega odide iz Hongkonga v Šanghaj baterija topništva.
V Šanghaju so sedaj angleške vojne ladje »Cronwf!l«, Saud-vvich« in dve topni-čarki. V kratkem prispe v Šanghaj iz Ba-tavije vojna ladja »Kent«. Prav tako pričakujejo prihoda vojne ladje ^Suffolk« iz Honkonija.
Osnovanje nevtralnega pasa
V Šanghaju se je včeraj vršila seja inozemski konzulov. Predsedoval je angleški generalni konzul BrenarH. Seje so se udeležili med drugimi ameriški generalni konzul :n kitajski n japonski poveljnik. Na seji je bilo predlagano, naj se določi med japonskimi in kitajskimi četami nevtralen pas. ki naj bi ga zasedle čet nevtralnih držav iz mednarodnih koncesij. Angleški generalni konzul je izjavil, da so angleške čete pripravljene straži ti ta pas in pozval Amenčane. naj se angleškim četam pridružio. Angleška vlada je pozvala Japonsko in kitajsko vlado, naj sprejmeta načrt za nevtralen pas in takoj odredita svojim četam, naj se umakneio iz tega področja. Angleški poslanik v Toki hi je medtem opozoril japonskega ministra za zunanje zadeve na nevarnost, ki so ji izpostavljeni
interesi in življenje angleških državljanov v šanghaju zaradi zadnje japonske akcije. Angleški poslanik je prav tako protestiral proti uporabi mednarodne koncesije za izhodišče vojnih napadov. Zahteval je, naj japonska vlada stori vse, da se vrnejo v Šanghaju čimprej normalne razmere in zajamči varnost ang!-eških življenj in imovine.
Japonski minister je obljubil, da bo vse storil za varnost angleških državljanov.
Listi poročajo, da je ameriška vlada povzela v Tokiju slično akcijo.
Konference angleške vlade
London, 1. febr. AA. Zaradi težkega položaja v Šanghaju so se ves včerajšnji dan vršile v VVhitehallu, kjer je sedež ministrstev, številne konference.
Včeraj zjutraj so se sestali ministrski predsednik, zunanji minister in zakladni minister k daljši seji. Pozneje so pritegnili k posvetovanjem načelnika imperiialnega glavnega stana maršala sira Georga Mil-neja in prvega lorda admiralitete sira Bol-tona Monsella Evresa.
Včeraj popoldne sta posetila ministrskega predsednika zastopnik ameriškega poslaništva Ray Atherton in sir John Pratt, referent za vzhodne zadeve.
Kralj Jurij sc trajno obvešča o poteku posvetovanj. Angleški križarki »Suffolk« iz Hongkonga in *Kent« iz Batavije sta na poti v šanghaj.
Francija In Japonska
Pariz, 1. februarja. AA Uradni krogi kategorično demantirajo vest, ki so jo objavili nekateri inozemski listi, da obstoja med Francijo in Japonsko dogovor, na podlagi katerega naj bi Francija podpirala Japonsko pri njenih željah na Daljnem vzhodu. Japonska pa bi zato podpirala na
razorožitveni konferenci francosko stališče.
šanghaj, 1. februarja. AA. Vesti, da bi bile japonske čete skušale prodreti v francosko koncesijo, ne odgovarjajo dejstvom. Francoski konzul se je pridružil ostalim inozemskim konzulom pri akciji za vzdrževanje reda v inozemskih koncesijah.
Pariz, 1. februarja, AA Havas poroča iz Tokija. da se je Francija pridružila angleško-ameriSki demarsi v Tokiju. Predstavniki Amerike, Velike Britanije in Francije so energično zahtevali od japonske vlade, naj spoštuje mednarodne koncesije.
Posredovanje
Društva narodov
Ženeva, 1. febr. A A. Danes ni pričakovati v Ženevi nikakršnega dogodka v srvetu DN Člani in tajništvo svota čakajo ne poročila iz Saragnaja. Svet se bržkone sestane ponovno šele v sredo. Včerajšnja 6oja je pokazala, kako potrebno je za tajništvo DN, da dobi točne informacije. Svet DN je »topil v istik z ameri^oo vlado, da izve, ali je Amerika pripravljena sodelovati enako kakor v oktobru minulega leta glede kitajefco-jaiponsfcega spora. Komisija za preiskavo dogodkov v Šanghaju se sestane po j u tri Sto jem v Parizu *er bo sklepala o potovanju na lice mesta. Po doslej Še nepotrjenih vesteh je pr*4t ičijem promet smreke železnice.
P a r iz . L febr. AA. Pariški tisti obširno komentirano dogodke^v Sangfoaj-u, Večina listov ne prikriva, da hi sedanja sko-aoija lahko rodiia še vefiSke posledice. Večina listov svetuje premi***jenost pri morebitnih intervencijah tuiitih držav. ker hi lahko samo poostrile napetost, ter predlaga, naj bfi vlade počakale sklepa sveta Društva narodov.
Obupen položaj Madžarske
Zanimiva angleška sodba o gospodarskih In političnih razmerah na
Madžarskem
London. 1. febr. M. >DaiIy Herald< objavlja dopis svojega dopisnika iz Budimpešte, v katerom slika obupen položaj Madžarske. Dopisnik naglasa med drugim:
Srednja Evropa je največ pretrpela zaradi splošne gospodarske krize, najbolj pi je prizadeta Mađarska, ki se nahaja v naravnost obupnem položaju. Njena zunanja trgovina umira pod udarci obupnih poizkusov plačevanja vojnih dolgov. Večina železarn in jeklarn je zaprtih, tekstilne tovarne so bankrotirale ali pa so na robu propada. Največje banke so ustavile plačila ali pa se ponovno odpirajo samo s pomočjo državne subvencije in novih inozemskih kreditov Borze so zaprte že od avgusta lanskega leta. Madžarska pe proglasila tudi transfer-ni moratorij za vse svoje inozemske dolgove. Inozemski k red i tor j i ne morejo dobiti od Madžarske niti beliča. Delavski sloji v Budimpešti in kmečko ljudstvo se nahajajo v obupnem položaju. V Budimpešti se vidi največji kontrast med bogastvom in največjo bedo. Na eni strani je madžarsko plemstvo, ki vlada že skozi osem stoletij in ki Je lastnik polovice vse madžarske zemlje, na drugi strani pa 6ta glad in beda. Tisoči in tisoči so popolnoma brez vseh sredstev ter odvisni od prehrane po javnih kuhinjah,
ali pa zbirajo ostanke po gnojiščih in smetiščih. Največja beda vlada v budimpeštanskom predmestju, nazvane m Jeruzalem, kjer žive siromaki brez hiš in stanovanj, po luknjah in starih barakah, brez vode in ognja. Nič manj strašen je položaj madžarskih kmetov, ki se sploh ne da opisati. V Budimpešti se dogajajo pogoste demonstracije brezposelnih. Policija energično nastopa ter vrši aretacije v množicah. Nemir in razburjenje med narodom stalno narašča. Režim postaja vedno bolj nervozen. Spk>šno vlada prepričanje, da bodo izbruhnili v dogled-nem času na Madžarskem veliki nemiri zaradi gladu in ni izklučeno, da pride do resne pobude. Vedno bolj se opaža, da postaja nezanesljiva celo vojska, ki je že par-krat odrekla pri razgrajanju demonstrantov. Zaradi tega hiti vlada s formiranjem posebnih oddelkov, sestavljenih iz aktivnih in rezervnih oficirjev, ki so oboroženi a strojnicami ter določeni, da v primeru potrebe neizprosno nastopijo in zaduše vsak revolucionaren pokret Zdi se pa, da bodo vse te priprave prešibke napram nevarnosti, ki narašča od dneva do dneva. Na Madžarskem je nujno potrebna temeljita izprememba, ako nočejo doživeti sedanji vlastodršci neprijetnih presenečenj.
Litvinov o pogajanjih z Rumunijo
Moskva, 1. febr. >Izvestjac objavljajo izjavo komisarja za zunanje zadeve Litvi-nova, ki jo je podal pred svojim odhodom v Ženevo na razorožitveno konferenco o pogajanjih s sosednimi državami za zaklju-čitev pakta o nenapadanju. Med drugim povdarja Litvinov, da vsebina pogodb, sklenjenih med sovjetsko Rusijo in sosednimi državami, ni komplicirana, ker je jedro teh pogodb v tem, da se Sovjetska unija kakor tudi države, s katerimi sklepa pogodbe, obvežejo, da se medsebojno ne bodo napadale in da bodo po možnosti v bodoče odstranile vse vzroke, ki bi mogli kršiti mirne odnošaje med njimi. Kot najboljši primer za te pogodbe služi pogodba, sklenjena s Finsko, ki se je izkazala za zelo dobro. S Poljsko so se pogajanja pričela nekaj tednov prej kakor z ostalimi državami ter so bila končana 25. t. m. s parafiranjem pakta. Z Letonijo se pogajanja polagoma razvijajo, dočim so z Estonsko šele v začetku. Z Rumunijo so pogajanja težavnejša, vendar pa bodo v kratkem zaključena, ker sta se
obe stranki sporazumeli v tem. da pustita za sedaj ob strani vsa odprta vprašanja, predvsem vprašanje Besarabije. Glede tega vprašanja vztraja Rusija še vedno na svojem znanem stališču, vendar pa je pristala na to, da se za sedaj odstavi z dnevnega reda. Sovjetska Rusija pa nikakor ne bo pristala na to, da bi molče prešla preko okupacije Besarabije ter se sprijaznila s sedanjim položajem. Zaradi tega tudi ni pristala na to, da bi se v pogodbi o nenapadanju sprejel člen. s katerim bi Rusija priznala suverenost Rumunije v Besarabiji in reko Dnjeper za državno mejo. Cilj pakta z Rumunijo je predvsem ta, da se odstrani možnost napada z ene in druge strani, in ta cilj je popolnoma dosežen s sprejetjem člena, s katerim se obe pogodbeni stranki obvezujeta, da ne bosta nikdar smatrali vojne za sredstvo svoje nacijonalne politike v medsebojnih odnošajm ter da ne bosta druga proti drugi niti s kako tretjo državo izvršili napada na drugo pogodbeno državo.
Ljubljanske ceste,
ulice in trgi
Njih ureditev, vzdrževanje in modernizacija stane občino letno nad 9 milijonov dinarjev
Ljubljana. 1. februarja.
Kakor prejšnja leta, tudi letos ljubljanski občinski proračun najbolj obremenjujejo ceste, ulice in trgi, njih ureditev, vzdrževanje in modernizacija. Nad 9 milijonov, torej skoraj petina proračuna, ki znaša okrog 47 milijonov, je določenih za ceste, ulice in trge. V to postavko so pa vneseni tudi izdatki za merjenje mesta, manjši prispevek za plače osobju, ki Ima opravka z regulacijo Ljubljanice, dalje za razsvetljavo mesta, prispevek mestni delavski zavarovalnici itd. V lanskem proračunu so znašali izdatki za ceste, ulice ln trge 9,816.312 Din, letos pa je bil tudi ta proračun nekoliko okrnjen in je določenih v ta namen 9.099.512 Din.
Osebne potrebščine, t. j. plače uslužbencev, rodbinske doklade in nezgodne rente obremenjujejo proračun za 680.443 Din, mnogo večji pa so seveda stvarni izdatki za vzdrževanje in naprave. Delavske mezde in doplačila za čezurno delo (delavstvo v stalnem kadru) znašajo 1,056.340 Din. doplačala za normalne ure v nočnem času in nedeljske ure 41.278 Din. Nabava raznega orodja in vzdrževanje strojev, popravila strojev in orodja 134.768 Din, nabava oblačil 15.200 Din. Zadnja leta posveča občina tudi posebno pažnjo pločnikom v mestu. Za obnovitev starih porfir-nih m asfaltnih hodnikov ter napravo novih trotoar je v in polaganje robnikov, tlakovanje in pre tlako van je komunikacij ob tramvajski progi, ki se bodo letos obnovile, odnosno na novo položile, za pridobitev potrebnega sveta z razširjenje raznih komunikacij, za potne stroške, t. j. študijska potovanja in ogled najboljših metod v inozemstvu itd. je določenih 1,795.186 Din.
Javni nasadi, vodne zgradbe, mostovi in ograje.
Naše mesto ima mnogo lepih parkov, katerih urejevanje in vzdrževanje znatno obremenjuje mestne finance, zlasti pa velja to za Tivoli. Samo za mezde delavcem in paznikom v parkih ter nasadih izplača občina na leto 454.328 Din.
Prispevek O UZD, vzdrževanje rastlinjakov, naprava centralne kurjave, nabava dolomitnega peska, nabava sadik, semen, orodja in gnojil itd. obremenjuje proračun še za 200.000 Din, tako da znašajo skupni izdatki za javne nasade Din 654.728.
Za vodne zgradbe, mostove in ograje, nabavo raznega materijala, plače tesarjem in delavcem, pleskanje in vzdrževanje železnih ograj, napravo manjših betonskih
Odlikovanje francoskih bojevnikov
Belfort, 1. februarja. A A. Včeraj dopoldne se je vršila glavna skupščina bivših bojevnikov z vzhodne francoske fronte. Skupščina se je vršila v dvorani občinske palače v Belfortu. Tajnik jugoslo-venskega poslaništva v Parizu g. Mirko-vić je kot zastopnik jugoslovenskega poslanika predal pri tej priliki srbsko vojno spomenico, s katero je odlikovanih okoli 200 bivših bojevnikov. Tej slavnostni predaji odlikovanja so razen tajnika jugoslovenskega poslaništva v Parizu g. Mirkoviča prisostvovali tudi predsednik francoske federacije Tricano, predsednik federacije za vzhodno provinco francoske Isare g. Sars in predsednik sekcije bivših, vzhodnih bojevnikov za Belfort.
Med drugimi so bili odlikovani polkovnik Vicque, bolničarka gdč. Motte in slepi vojni invalid Pisse. Okoli 300 navzočih članov je soglasno nato sprejelo tole adreso:
»Bivši bojevniki z vzhodne fronte in Iz vzhodnih provinc izražajo zastopnikom Francije na splošni razOTOžltveni konferenci svoje zaupanje, da bodo zagotovili varnost Francije in a tem napredek na polju miru.«
Nadalje je skuščma sklenila zaprositi francosko vlado, naj tudi ona odlikuje bivše srbske bojevnike s francosko vojno spomenico.
Po končani skupščini so bivši bojevniki s vzhodne fronte položili vence na spomenik bojevnikov, ki so padli v svetovni vojni.
Povratek finančnega ministra
Beograd, i febr. Snoči se je vrnil iz inozemstva finančni minister dr. Gjor-gjevič.
in železo betonskih propustov ter vzdrževanje obstoječih je določenih 172.300 Din.
Kanali ki jarki.
Dobra kanalizacija je predpogoj splošne higijene v mestu. Priznati je trena, da je kanalizacija v Ljubljani prav dobro urejena, toda občina še vsako leto kanalsko omrežje povečava. Seveda so izdatki za kanalizacijo in za napravo ter čtfčenj* Jarkov in kanalov zelo veliki ter obremenjujejo občinski proračun za 1,022.391 Din. V to postavko so vtftete plače delavcev, razne vožnje, nabava orodje, inventarja, materijala ftd.
čiščenje mesta.
Snaga v mestu je sicer še vedno pomanjkljiva, toda priznati je treba, da j« v tem pogledu vsako leto bojlse. Tudi ta čiščenje mesta izda občina težke tisočake. Mezde delavcev znašajo okrog 600.000 Din, nočne vožnje, pometanje m odvoz prahu ter blata 378.089 Din, nabava in popravilo orodja pa 10.000 Din. Za čttče-nje izda torej občina 988.289 Din.
Seveda tu ni všteto škropljenje eest, ki še posebej obremenjuje Občino za Din 631.082, odvažanje smeti pa 345.714 DUv za merjenje mesta je določenih 93.500 Din, za plače osobju, ki je zaposleno % regulacijo Ljubljanice, 114.119 Din, izdatki m stvarne potrebščine znašajo 75.000 Dta, razsvetljava v mestu pa obremenjuje proračun tudi za 361.760 Dm, od cesar odpade samo na pimarni pi lin nI pavSat 300.000 Din.
Mestni delavski zavarovamici. v j aa bolniško zavarovanje delavcev m xa starostno zavarovanje prispeva občina totoo 120.000 Din.
Razna deta.
Popravilo rimskega zidu obremenjuje proračun z 10.000 Din, ureditev potov v tivolskem gozdu stane 10.000 Din, nabava stroja za preizkušnjo tal pa 20.000 Din. Za ureditev trgov je določenih 120.000 Din, fond za izvajanje regulacije v smisla gradbenega zakona znaša 100.000 Din. naprava stranišča na Sinartinski cesti 30.000 Din, ureditev stranišč pri tromom ju 150.000 Din, za preureditev starega frančiškanskega mostu je določenih Din 150.000, za ureditev stopnišča in dohodov pri novem čevljarskem mostu 75.000 Din, zaključna dela pri mostu ob banovinski bolnici 50.000 Din. dokončavanje zbiralnika ob Ljubljanici na Gallusovem in Cankarjevem nabrežju ter Vrazovem trgu 400.000 Din. za nadaljevanje zgradbe zbiralnega kanala za Šiško in Dunajsko cesto pa bo treba še 900.000 Din.
Kontrngentirafije švicarskega uvoza
Bern, 1. februarja. AA. švicarski parlament je sklenil, da uvede od 5. februarja dalje sistem kontingentiranja za uvoz pohištva in predmetov lesne irKhistrije. Parlament je nadalje sklenil, da se bodo zahtevala izkaz i La o izvoru blaga samo pri zlorabah.
Vremensko poročilo
Ljubljana, 1. febr. AA. Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju ob 8. zjutraj: Bistrica-Bohinjsko jezero —3, oblačno, snega 18 cm; Brežice —7, jasno: Celje —5, megla; Dravograd-Meža —6, jasno, snega 8 cm; Jesenice —1, oblačno; Kamnik —2, jasno; Kranjska gora —8, jasno; Kočevje —4, Jasno; Kotoriba —3, Jasno; Ljubljana g. k, —3, jasno, Ljutomer —4. jasno; Maribor g. k. —4. jasno: Nove mesto —7, megla, snega 3 cm; st Janž na Dolenjskem —8, jasno; Tržič —1, oblačno; Rakek —2, jasno.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
De vire: Amsterdam 2260.80 — 2272.16, Bruselj 783.46—787.40, Curih 1096.15 do 1101.65, London 193.48—195.08, Kew York 5595.73—5623.99, Pariz 221.14—222.26, Praga 166.32—167.28, Trst 280.39—282.79, Berlin 1327.01—1337.81.
INOZEMSKE B0RZK Curih: Beograd 9.06, Pariz 20.17V«. London 17.70, New York 512.50. Bruselj 71.475, Milan 25.65, Madrid 42.20, Amsterdam 206.25, Berlin 121.25, Sofija 8.71, Praga 57.35, Bukarešta 8.06.
stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«, dne 1. februarja
Zborovanje ljubljanskih
obrtnikov
Vodilna struja, kl se zavzema za skupne zbornice, ima
veliko večino
Kino Ljubljanski dvor
Telefon 2730
Danes zadnjikrat   ob   4, K8. in 9.
TOM MDC Jezdec brez uzde
Jutri na svečnico ob 3^ **5., 6. in 9. zvečer veseloigra
Satnika na front?
Burja smeha!
Cene 4 in 6 Din
Ljubljana, l. februarja. Odkar se je pojavilo vprašanje o »kup nffh ali ločenih zbornicah, je tudi nase ob-t-nišrvo razdeljeno v dve spupm   Prej tako solidarni stan. se >e razdetf tako rekoč v dve stranka  tn zlasti   manjšina uporablja v boju za svoje ideje obl-fce ka so vredne obžalovanja.   Vsa razdeljenost  duhov našega obrtnfStva    se na močneje odraža ▼ ljubljanskem obrtniškem društvu   ki žara di teh nasprotij in bojev ne more priti iz krize. Na zadnjem obonrai zboru, ki ga je vodi! g. Pičman, je bil izvoljen odbor, ki so v njem osebe, katere so že prej vodile to močno organrzacijo naših oortnikov Tedaj je  predsednik  zborovanja   g.  Piomain po voKrvah sam »javtfl, da so bile volitve po poinoma v  redu  m  zagotovil  lojahnost v vsefc  vprašanjih, ln *e  tičejo obrtniškega atanu. pra-v tako je pa tudi obljubil, da oo tudi -fcuprna   ki jo on vodi. sodelovala z novim odborom v boju za korist; obrtnikov Kmalu po občnem zboru je pa ekupn-na g. Piton ana po svojih zo^topnvkih 7ehte* «aJa tzreden oboni z>bor, ki naj bi zavzel todi stališče o perečem vprašam ju uredbe Bbormc.  Manjšinska skupna je predlagala dnevni rod. prav tako pa  tudi sam odbor, ki  kna po pravili« edin*  pravico določati dnevni   red  občnih  zborov   Na dnevnem redu rzrednega oočneda zbora  ki je bil v soboto zvečer v restavraciji »Zvezdi«, je bite torej ««no točka o izpramembi dru-štvennh pravni
Vrtna dvorama restavracije »Zvezde« je bila naibrito poima, pristašev obeh akujpi«n in ooom zbor je trajaj tri ure Razburjenje na ooonem zboru je prišlo do takih ekscesov ki ne delajo časti Posedaj t&fco resno organrzaorjV Kljub teran, da ie oilo pojasnjeno, o č*m ie dovoljeno covoriti je opo-Tio»ja neprestano vzdržala na zahtevi, da se razpravlja tudi o točkah ki ndso bMc na dnevnem redu Končno &o zborovaici po najvehementnejših debatah g\a&ova.\i o *z-premenrabi pravil kakor jih je predlagal odbor m o»po2nci ja je os»taila v prav znatni manjšini. Izpremerreba pravil, ki jo je predlagal odbor sicer m btla velika in 6e je ti'ka's -*amo formamosti. vendar je pa glasovanje brlo odloči Inoga pomena. sa»j se je pri glasovanju pokaizalo. da »ma vod Ina struja našega obrtništva, ki se zavzema za skupne zoornnce prav ve'o večino. Ljubljansko Obrtno društvo predočuje tudi jasno »!n»ko o razmer>u obeh skupim za vso banovino. Lahko pa trdimo da je sedanje vodstvo bjAibLjam^fsega obrtnistv« tud^ vodstvo ogromne večine vsega obrtništva v banovini S sobotnim glasovaoijem je bilo torej odločeno tudi vprašanje skupnvh zbornic in je naše obrtništvo manifutiralo in se kljub največjemu pnteku od s tram opozicij« odločno izrazilo za 6 kupne zbornice.
Pred občnim zborom je opozicnja po g. Pičrnarvu in g. Naohtigakj ponudila odboru kompromis glede odbora a o ponudbi odbor m mogel podaiti rukake izjave, ker meo brle voiitve na dnevnem redu.
Točno ob 20 ie predsednik g. Josip "Rebtk otvori! iizredni občni zbor in pozdrav*) častnega predsednika g. Turka ter polici jakoga kixnisaxja g MUleja m vse zboroval ce. ki jih je opozoril na»i raz-pavliajo dostojno, ter gleda na zboiovali je vsa ja/vnost Obenem ie pa predsednik tudi omenil da oboni zbor mors biti v javnem lokalu, ker naše obrtništvo še vedno nxna svojega doma čeprav bi obrtrrkn te lahko imeli za svojo organizacijo 'a»tno streho Redni občna zbor je izvabi upravo in vsemu članstvu je bilo v največje zadoščenje, da je tudi opozicija oo ljubila <o~ jamo sodelovanje. V odločV.nih dne vrti. ko se obrtništvo mora boriti za svoje pravice, je stanu v največjo škodo, da v društvu tri sloge. Zakaj le v skupnem nesebičnem in solidarni em boju je mogoče doseči uspehe. Kdor ruši slogo bo kriv neuspehov.
Ko je predsednik tudi pojasnil etar"§5e opozicije in ugotovil, da je predsednik 'ad-njoga občnaga zbora g. PiČman sam konstatirali, da so bile voitve v popolnem redu, je požele! uspehe tudi od opozicije priznanemu odboru ter zagotovil lojalnost nudi napram opoziciji Opozicija je zahtevala vzzredmn občni zbor z volit vama nove uprave m z razpravo o Obrtnem vestniku. Obrtani vestnik sta izdajala Zveza obrtnih zadrug in Ljubljenko obrtno društvo, ki je list podpiralo tudi 6 subveoci jama in brezobrestnim posojilom To društvo bo svoje glasilo tudi nadalje izdajalo xn ga urejalo tako kakor smatra, da je koristno vsemu stanu. Ta izjava je povzročila najhujše proteste v opoziciji, predsednik je pa pozval opozicŠK) k sodelovanju, ceš. da je večina vedno pripravljena za sporazumno delo.
&e med govorom se je med vi&iarnkn odobravanjem manjšine prijavil k besedn" g. Pičman. vendar mu pa predsednik na mogel  dati  besede, preden nri  prečita! od
odbora predlagane tzpremembe pravtl Pri tem je pa predsedn 1< rudi ugotovil .Je opozicija m viosrls n kakih predlogov čeprav so bili posamezni člani, ki so podpisali zahtevo za izredni oont zbor ponvam. Na vprašan ie zakai so zahtevo podpisab. so se rami kali in odgovarjali, češ da pri tem nimajo ničesar nekdo je pa ce+o le-jal. da je podpisal samo zato. da bo »malo heca« Kdor ima resno voljo btfaf&n d**-la ki odbor dela po načshi da so vsi "iani enakopravni ter želi. da b- sodeloval vsri. Pošteno si poglejmo v oči. je dejal pred sednrk. — in zgovoruno *e možato, a za-brbtnostri ne trpimo Imamo Jkustvem zakon, ki se ga hočemo držati ker spoštujemo red v dr/a vi zato naj pa tudi opoeicija zboruje parlameotaroo. da bo zborovanje dostojno.
Opozicija je kljub pomirljivim besedam predsednika burno zahtevala besedo in je skušala preprečiti čitanje pravil, še več. opozicija je celo pred čitanjem predlogov zahtevala debato o predlogih, ki jih nI niti poznala. Skoraj celo uro je trajal nemir, končno je pa uspelo da je po pomirjevalnih besedah g. F*uksa predsednik prečita! predlog odbora in dal besedo g. Pičmanu. Id je pa predlagnl nov dnevni red in nezaupnico odboru Med najburnej-šim kričanjem opozicije je zastopnik opozicije g. Nahtigal predlagal naj glasovanje o izpremembi pravil izostane češ da predloga odbora ni nikdo cul in je zato predloge treba šele preštudirati ter naj v ta name" izvol* /saka skupina po trt člane v poseben odsek.
V debato je posegel tudi častni predsednik g Josip Turk. ki je hotel pomirljivo vplivati vendar je pa za svoje najboljše mi ST lene besede morali slftati le Žaljivke. G. Pičman je ponovno Izjavil, da opo-
Zvočni kino
DANES ZADNJIKRAT
George O'Brien
v velenapetem filma divjih senzacij ln pustolovščin
Teksaški osvetnik
Ob 4., % 6- Mi 8. In 9. uri
Jutri na Svečnico nov spored!
Liane Haid Walter Jan s sen
v opereti
Cesarjeva ljubica
Ob 3.. »45., 6.. H8., in 9. url
IDEAL
a^aru^fiA* gieaalisće
DRAMA.
Začetek ob 20 Ponedeljek, 1. februarja: Cvrček za pečjo. Red A.
Torek. 2. februarja ob 15.: Jurdek. Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 30.: Vzrok. Izven. Znižane cene.
Sreda. 3. februarja: Zaprto.
Cetrrek, 4. februarja: Revna kot cerkvena mis. Red B.
Petek, 5. februarja: Zaprto.
Ljubljanska drama vprizori drevi ob 20. Dlckensovo božično igro Cvrček za pečjo, v kateri so zaposleni v glavnih vlogah ga. Sari Če va. ga. Vida Juvanova, ga Medvedova in ga. Danilova ter gg. Cesar Kralj. Skrbinšek in Gre?5orin. Režiju ie De-bevčeva. Predstava se vrši za red A.
Jutri sta v drami dve predstavi. Popoldne ob 15. se ponovi izvrstna Golieva mladinska :gra »Jurček« prvič po znižanih dramskih cenah Zvečer ob 30. pa tudi po znižanih cenah drama »Vzrok«, ki je eno najmočnejših dramatičnih del našega repertoarja. Obe deli režira g. Debevec. V sredo ostane drama zaprta.
OPERA. Začetek ob 20. Ponedeljek, 1. februarja: Zaprto, Torek, 2. februarja ob 15.: Rigoletto. loven. Znižane cene. — Ob 20.: Trije mušketirji. Izven. Sreda, 3. februarja: Knez Tgor. Red E.
Četrtek. 4. februarja: Car men. Red A,
•
Jutri se poje v operi prvič v letošnji sezoni večno lepa melodijosna Verdijeva opera Rigoletto z gospodom Primožičem kot nosilcem glavne in naslovne vloge. G. Primožič je brez dvoma eden najboljših »Rigolettov« kar smo jih imeli na našem odru. Pevsko in igriško je v tej vlogi na viskn. Za predstavo veljajo »nizane operne cene. Zvečer ob 20. pa je draga repriza operete »Triie mušketirji«. Vlogo malega kralja igra zopet g. Povhe ml.. ostala zasedba kakor pri prenvjeri.
V sredo dne 3. t. m. se poje v operi ai abonma E velika ruska opera »Knez Igor«,
zlcija želi sporazum, ki pa ni mogoč brez dnevnega reda. kj ga zahteva opozicija, nato js pa predsednik g Rebek izjavil, da postopa le po zakonu in zato dnevnega reda ne more izpre min jati s končno je g. Pičman predlagal, naj zborovale odklonijo predlog odbora in obenem umakni] predlog ta tzpremembo pravil Id ga je med občnim zborom predložil v imenu opozicije.
V največjem sumu so se oglašali različni govorniki, kakor g Blaž Novak, g Kosak. g. Dolenc a prav pomirljivo je govoril g. Emil More. Govorila sta tudi se g Perdan in g Nahttgal. ki je mnogo pripomogel k po mi rje nju. šele po poldrugi uri je predsednik tanko pojasnil točke pravil o volitvah ki zaatejajo za izpre-membo pravil dvetretjinsko večino, ter imenoval za skrutinatorje gg MartinčMča. Pičmana in Urbasa ter takoj ugodil tudi zahtevi opozicije, da je imenoval za skrutinatorje še tr.- člane opozicije.
Glasovali so zborovaici po imenih in. ko je potekla cela ura. je lahko predsednik skrutinija g Martinčič proglasil, da je bilo oddanih 137 glasov in sicer za predlog odbora 81. proti predlogu pa 56 glasov, da je torej manjkalo odboru le 9 glasov do dvetretjinske večine.
Predsednik g. Rebek je po proglasu rezultata izjavil, da ostanejo stara pravila ter v daljšem govoru vse člane poz:val k pameti in iztreznjenju Caa nas kliče na branik življenjskih Interesov obrtnega stanu io kdor de.o ovira, ne spada v nase vrste. Radi sodelujemo z odkritimi nasprotniki, a z zahrbtnimi ne moremo imeti opravka. Posebno svečano je pa predsednik poudarjal, da se bo odbor držal edino pravil ki so mu kakor sveto pismo, a splošno odobravanje je spremljalo njegove besede ko je govoril o delu in skrbi za naraščaj, ki gra odbor hoče voditi k rzpopolnitvi le v pravcu poštenosti. Med klici >ž4vlo« in hrupnimi protesti je nato g Rebek zaključil občni zbor ter se zahvalil udeležencem, s še po njegovem govoru so se oglaša;! razburjeni govorniki iz vrst opozicije, ki tm je pa zopet pomiril g. Nahtigal, da so se razšli .
Btvia naša operna primadona Z. Zi-kova, bivša primadona zagrebške in zdaj že nekaj let praške opere »Narodnega di-vsdla«. je bila pred dvema mesecema gost pariške opere comique. Zeli >e kot pevka in igralka v partiji Marinke tako velik uspeh, da je bila povabljena ponovno ▼ Pariz ki je gostovala minoli roden z ansamblom opore comiqu<e v Cannesu na francoski rivieri dvakrat zopet v »Prodani nevesti«. Ravnateljstvo Komične opere je pozvalo go. Zdenko ZLkovo, naj poje še naslovno partjo »Toske* in se bo predstava vršila 21. februarja t 1. Ga. Zikova je Pražanka, ki je uživala v Ljubljani in Zagrebu prav izredno priljubljenost kot operna umetnica in ljubezniva dama. Zanimivo je, da je pisal neki zagrebški list, da je Zikova Slovenka, Ljubljančanka, Iri govor: krasno slovenščino in poje vse partije v originalnem jeziku. Res pa je, da zna več jezikov ki poje vse partije v jeziku celotnega ansambla, torej na Francoskem seveda francoski.
Knjiga o železobetonir
Po daljem pričakovanju sem končno le dočakal, da se je med slovenskimi inženjer ji našel vsaj eden (inž. Novak v Jutru« št. 21), ki je uvidel, da knjiga »2e-lezobeton«, delo dr. ,ng. Kasala, profesorja na ljubljanski tehniki, zasluži, da se je spomnimo tudi v naši javnosti. Da se je na ljubljanski tehniki našel mož, idealist, ki je prešeJ preko oz k o srčnega stališča, da se ne izplača pisati domačih znanstvenih del, ker ne moremo tekmovati z Neme e za našo tehniko velik dogodek.
Na tem mestu povem, da po mojem skromnem mnenju Kasa lova knjiga po eleganci teoretičnih izvajanj daleko prekaša na pr. nemškega Saligerja, ki ]e za Studij železobetona na nemških, avstrij *kih in čeških tehnikah zelo ▼ rabi Takšna finesa in eleganca, ki je vdna v vseh profesorjevih izvajanjih, je lastna samo ljudem, pri katerih je statitičn čut genijalno razvit. O velikem pomenu praktičnih zgledov, ki jih nudi knjiga v tako bogati meri, mi ni treba posebej govoriti, ker vsi tehniki vemo. kako važno je zla s ti pri železobetonu poznanje praktčnih izkustev. V teh praktičnih zgledih se Kasalo vemu »Železobetonu« ne da primerjati nobena nemška knjiga.
Za slušatelje ljubljanske tehnike m v enaki men tudi za beograjske in zagrebške tovar še pomeni Kasalov »2elezobe ton« ogromen napredek ne samo v olajšanju študija, temveč še v večji meri v znan stvenem m praktičnem poznanju železo betona. Želeti bd bilo. da Kasaloveniu zgledu sledijo tuda drugi profesorji.
Prof. Kasa! )e s svojo knjigo nedvomno zelo ojačil temelje ljubljanske tehnike, temelje katere še vedno po naši lastni krivdi poizkušajo omajati ozkosrčni kratkovidne«!.
Slušate!}  ljubljanske tehnike.
Si*€>rt
— Prvenstvo L. Z. 8. P. Včeraj se je v Mojstrani vrfiil prvi del prvenstva LZSP, ki je uspel nad vse pričakovanje. Udeležba je bila   prav častna in so se javil   na startu prvikrat tudi tekmovalci    podeželskih klu bov in s« merili z te znanim smučarji-tek movalct.    Jutri  pa doeeie prvenstvo LZSP svoj višek, kajti vršile se bodo na skakalni ei v Mojstrstvi skakalne tekme m S^le nato bo ▼ skupni    klafnfikaeiri proglašen prvaV LZSP za to sezono  PriPakule »e reln ve1k>-tekmovalcev in bo boj zelo teiak.    Ta nsi vedia   dieeftnAina   smuMceca »norta ho os? privabila v Mojstrano 5t*vn«r> oH«Ti«tvo. k* ae bo divilo smelim in lepim skokom. Prven
stveni skoki pa se bodo kvalificirali tudi z. prvenstvo   Akademske eumćarske organizacije na ljubljanski univerzi. Ob 16. uri bo fiotelu >Triglav« v Mojstiani razglasitev r< zultatov m razdelitev daril. Prvi tnje v koa bi naciji prejmejo  častns   1 rila   k* *i>» kloni LZSP. — Prvi v teku, ki ne bo nagrajen v kombinaciji   pitvm  *ot  muimi »e« movalne smuči, ki jih je dala tvrdka Alp m iz Ljubljane m prvi v skokih, ki ne bo na grajen v kombinaciji pa prejme kot dank skakalne smuči, dar lo firme B. Kolk, spon ne   delavnice   v St. Vidu nad Ljubljan Smuk!
— Smučarska sekcija Ulriie. Redna seja odbora se vrši radi praznika sele v sredo 3. februarja L L ob 20. mesto v ponedeljek — Tajnik.
Zadovoljni starši
Z velikim veseljem smo danes starš; vseh onib učencev in učenk, ki se morajo z vlakom voziti v ljubljanske šole, č tali v časopisih vest, da bo 6pet samo dopoldan^k1 pouk. Mislim, da imam pravico, govoriti v imenu vseh onih. k; so bili težko pnzfldeV t uvedbo popoldanskega pouka, in da se iskreno zahvalim vsem onim Činiteliem, k so pripomogli k temu. d3 je ministrstvo to naredbo uk ni k). Za mestne otroke, ki stanu jejo samo par korakov od šole, in za profe sorje, ki stanujejo vsi istotako v mestu, je bilo pač vseeno, ali gredo tudi popoldne v šolo, toda pomislite na vse one. ki stanu jejo eno uro ali še vec od Ljubljane in ki so moral bodisi hoditi peš, ali pa voziti se v mesto. Udarec je bi) to posebno za oa»-revne starše, m teb nas je gotovo 90"/©, ki ae moremo preko poldneva plačati svojim atrokom v Ljubljani kosila. Pomislite, otrok je bil s šolo gotov ob enajsti uri, potem je pa moral čakati do dveh, da se zopet začne pouk. Res je s cer. da je bila za te dijake oa vsaki šoli po ena soba na razpolago, toda mislite si te reveže, katerih večina ni imela več kot kos kruha ze kosilo seboj, ki je zdela v tej šoli m čakala, čakala . In potem, ko je b lo ob štirih šole konec, so morali spet Čakati do šeste, sedme, pol osme. dokler jih ni sprejel vlak m odpeljal domov In kako so bili lačni Zjutraj škode, lico kave in košček kruha, opoldne spet kos kruha in šele ob sedmih ali osrah zvečer večerja To je bilo naravnost uničevanja mladine. Plačati pa za toplo kosilo 8 do 10 Din na dan v kakšni ljubljanski gostimi, kater, starši premorejo to danes?
de enkrat najlepša hvala vsem, ki so prir>ornogli, da se je ta za dravsko banovino neumestna odredba ukinila, hvala v imenu uboge mladine.
Ote enega izmed dijakov.
Iz policijske kronike
Ljubljana, L februarja.
V soboto med dopoldanskimi urami je bil izvršen drzen vlom v poslovne prostore tvrdke »Jugomaterijal« na Dunajski cesti. Vlomilec je s ponarejenimi ključi odprl vrata in dospel v notranjost, kjer je neže-nirano izpraznil blagajno, v kateri je bik) 7 ali 8 tisočakov. Nato je pobegnil.
O vlomu ie bila obveščena policija, ki je seveda takoj uvedla preiskavo. Obveščene so bile vse stražnice v mestu in zastraženi tudi kolodvori. Nagla akcija policije je imela zaželjen uspeh. Posrečilo se ji je namreč prijeti dva skrajno nevarna potepuha, ki utegneta biti v zvezi z vlomom. Okrog 15. je namreč ploicijski agent ored glavnim kolodvorom opazoval dva sumljiva moška, ki sta se očividno hotela odpeljati iz Ljubljane. Agent ju je zasledoval in aretiral. Bila sta brezposelni krojaški pomočnik Ferdinand Laznik iz Smart-nega ob Paki in njegov prijatelj Anton Medija, ključavničarski pomočnik z Bleda. Agent je oba odpeljal na stražnico, kjer so tu preiskali
Rezultat je bil presenetljiv. Pri Lazniku je namreč policija našla sveženj, v katerem ie imel štiri vetrihe, med temi dva najmodernejša za odpiranje wertheimerskih ključavnic, poleg tega pa štiri kljube za odpiranje izložbenih oken, dva starejšega sistema, dva pa popolnoma moderna za komplicirane zapahe. Pn obeh so tudi našli dve popolnoma novi žepni ura. Policija Jomneva, da izvirata od nekega vloma v buta}] Ijub'janski okolici.
Denarja pri njima niso našli, iz česar bi bilo sklepati, da pri vlomu v prostore lugomateriial nista sodelovala, vendar ai zključeno. da sta bila v družbi tretjega tovariša, k' je nemara odnesel denar. Dav so oba na policiji konfrontirali. Laznik je bil zasledovan zaradi razn:h tatvin, pa tud Medija ima menda na vesti več deliktov.
•
V soboto popoldne je stražnik na Mestnem trgu ustavil brezposelnega delavca LjuboniTja Kristanca, kj jo nosil pod paz duho večji sveženj perila. Na policiji je instanc dejal, da ga je v Kinu Matic; v vestibulu pobaral nek; cosnod. če hoče nekaj perila in mu je izročil sveženj. Seveda naivnemu zagovoru na policiji niso verjeli.
Beli sport v filmu
Ob naših največjih smučarskih tekmah vrti kino Mat:ca film. ki poveličuje smučanje kot izraz največie energije, predrznost^ in spretnosti s tako prepričevalnim učinkom, da bo opojnost snega zagrabila z vso silo tudi ljudi, ki veličastnega poleta smu-Ških skokov niti saniaf še niso mogli. Dr Arnold Fanck ie zbral 50 naiznamenitej-ših moistrov smučanja in z brzino 100 km drv divji lov no solnčni beli planoti Vsa presenetljiva lepota skokov se kaže v tem filmu. Ki jo pn skokih *amh m mogoče zasledovati tako v ce'of kM'or na belem o'atnu (n kakor se ob teh ekso' zi'ah iiv-'ienisk-h enerpii zavzetemu ?'e^icu trgaio *ivci tako se v nerazurrliivem razmahu ">b?udovania r^de na'večfi e^ettski vžitk ker so t' strel Foveflreaa *p'esa najvišie 1<-ar 7arrn*-e no'rnifi n?»5 razum.
•Bela onenost« nmarHia tnd: tr'edalc; fl    čut' »p*V   odnnr rraka   v se nas'b'if naprej kakor se ti divji skakalci naslanja- I
o na nevidni zrak. Citali smo poročila o lmu, ki nam slikajo doslej popolnoma ne-nane prizore iz filmov   ko zastaja kr m benem izbruha neznano navdušenje  n ne-ričakovani   podvig*   skritih moč'  z na>-nirnejših   Hud:.   »Bela onomost« nt samo »mama   m   m   samo. kakor ithke <ame. emveč sproienie tamih strast' m beti ki c neodoljivo silo drv v sredo nature Tuli pri nas bo ta zvočni film dosege' usne-ne. da bo še več oboževalcev ztmsk b 'e-
KOLEDAR.
Danes: Ponedeljek. 1. februarja, katoličani: Ignacij M. Budimil. pravoslavni 19. ;anuarja: Maka rije.
Jutri: Torek. 2. februarja, katoličan' >večnica. Ljubomira. pravoslavn- 20 jai»« arja: Jeftimije.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Njeno Visočanstvo zapoveduje.
Kino Dvor: Jahač brez uzde.
Kino Ideal: Teksašk osvetnik.
ZKD: .Dežela smehljaja« ob 14.15 v kinu Mat;ci.
Sokol IV. družabni večer s plesom v cestnem domu ob 30.
Planinski ples v vseh prostorih Sokol-skeca doma na Taboru.
2e'e*ni*arski plen v Unionu ob 20.
Češkoslovaška Obec: predavanje ge. Ružene černa ob 20. v Zvezdi.
Ribarsko društvo 1 iuhl'ana: redni občni zbor ob 20. v hotelu Miklič. podzemlja.
JAD »Triglav«: družabni večer pri Mencingerju na Šmartinski ce-sti.
PRIREDITVE NA SVTCNTCO.
Kino Matica: Njeno Visočanstvo zapoveduje.
Kino Dvor: Samita na fronti.
Kino Ideal: Cesarjeva ljubici.
ZKD: »Dežela smehljaja« ob 11. dop. v kinu Matici.
\. otroški rlngaraja Atene ob 16. v Un'onu.
Volni dobrovoljci ob 9. dop. pri Mikllen redni občni zbor.
Kolesarsko In motocikli stično društvo »Sava« občni zbor ob 10.30 v gostilni škili prostorih g. Kavčiča na Pri vozu.
Sokolsko društvo v Stepanll vasi, dn> žaben večer v društvenem domu ob 16.
Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola »Zakleto zrcalo« ob 16. v Narodnem domu.
Šentjakobski gledališki oder burka »Svetnik« ob 30.15.
DE2URNE LEKAfRNC Danes: Dr. Plccoli. Dunajska cesta 6 fei
Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Jutri:     Bahovec,   Kongresni   trg 12*
Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Hočevar, U-
VTI, Celovška cesta 34.
i
Opereta veselih šlagerjev, sladko-opojnih melodij. ljubavnoga čara, sijajnih dovtipov, smeha in zabave
WILLY FRITSCH KaTHE NAGY
Publika očarana!
Vse se izvrstno zabava!
Oglejte si še danes ta spored!
Samo še danes in jutri! Predstave
danes ob 4., ^8. in zvečer — jutri na Svečnico ob 3., 5., 7. in 9.
"mUri kino Matica
Telefon 2124.
Dvojčki.
— Ste že povedali gospođu, da so se mu rodili dvojčki *
— Se ne, goepod doktor, ker se ba5 brije.
Tudi tolažba.
Advokat na smrt obsojenemu: »Prinašam vam veselo vest.«
Obsojenec: »Torej sem pomiloščen?«
»To ne, pač ste pa podedovali nekaj tisočakov in zdii lahko z mimo vestjo rečete, da trud z mojim zagovorom ni bil zaman.
Će se žena nenri^akovano vrne.
Žena se je nepričakovano vrnila s počitnic tn našla možev kabinet v strašnem neredu.
— Kaj se je pa tu godilo? — je vprašali služkinjo
— Mič posebnega, milostiva <"Hm ie prišla vasa hrzni*»vka ie začel do» spod ;skati po kabinetu svoj poročni prstan.
Stev. 25 »SLOVENSKI NAROD«, dne 1. februarja 1932 ***** S
Šišenski Sokol
pod lastno streho
Občni zbor društva za zgradbo Sokolskega doma v
Spodnji Šiški
Ljubljana. 1. februarja Med naša najagilnejša sokolska društva spada gotovo Sokol Šiška, ki si je lani začel C raditi dom, ponosno stavbo, ki bo letos poleti na slovesen način otvorena. Včeraj dopoldne je odbor Društva za zgradbo Sokolskega doma v Šiški polagal račun o delovanju v preteklem letu.
Zborovanje se je vršilo v restavraciji ho. tela Bellevue, otvoril ga je zaslužni društveni predsednik br. DolinŠek, ki je med drugim izvajal:
Od obstoja društva je današnji občni zbor nedvomno    najpomembnejši, ker se vrši v
Predsednik se je toplo zahvalil vsem sodelavcem in sodelavkam v odboru, vsem prijateljem društva, zlasti pa tudi kraljevi banski upravi, ki je društvo velikodušno podprla.
Obširno tajniško poročilo je podal br. Javornik. Iz poročila je razvidno, da je bilo društveno delovanje res vsestransko rn požrtvovalno, med drugim je pa povdarjal, ua je tako načrt stavbe kakor tudi njega realizacija mojstrsko delo. Gotovo je, da bo Sokolski doni v Šiški eden najlepših in tudi najbolj praktično urejenih. Med letom je k društvu    pristopilo 37,  izstopilo pa  13 čTa-
Na sliki vidimo ponosno stavbo Sokolskega doma v Spodnji šiški. Slika je posneta v času, ko je bil dom dograjen do strehe.
znaineu.tu a resni ceni h stremljenj in nalo^ društva, skratka pod vtisom dejstva, da dom Sokola v Sp. šiški že stoji. Društveno delovanje je bilo zelo intenzivno. Na lanskem občnem zboru je odbor dobil pooblastilo, da za pospešitev stavbnih del najame posojilo v znesku 230.000 Din. Za društvo važno finančno vpraša me je bi ki rešeno kar najbolj ugodno. Odbor je naš.'i j>ri Mestni hranilnici veliko razumevanje za svoja stremljenja. Ko je bilo posojil«, odobreno in ko jt* politična oblast odobrila društvene načrte, je bil lani v juniju storjen najvažnejši korak v društvenem živ|ien*ii* 14. junija smo položili temeljni kometi naSemu domu.
Že vnaprej je btJo lasno, da sredstva, • katerimi [e društvo u z polagalo, ne bodo zadostovala za uresničenje protjektantovena načrta. Načrt je namreč med drugim predvideval tudi nastanitev otroškega zavetišča v domu. V tej zadevi je Sokol stopil v «tik z ljubljansko mestno občino in je bil med društvom in občino dosežen popoln spora-zum. SkUvti-ua je bila pogodba, na temelju katere prevzame mestna občina zavetiščne prostore ?:\ dobo 10 let, kar je seveda ogromna pomoč za naše društvo Zato smatram za svojo dolžnost, da se zahvalim predvsem županu dr. Dinku Pucu, mestnemu fiziko dr. Rusu. obč. svetniku g. Likozarju. mag. nadsvetniku g. Jančigaju in agilnomu br. Šterku.
Sokol Šiška bo s tem vršil tudi važne socijalne funkcije. Kaj pomeni ta uspeh za Šiško, je pač najbolje razvidno iz dejstva, da bo v zavetišču imelo dnevno zavetje in oskrbo pod zanesljivim strokovnim nadzorstvom okrog 120 sirot.
Na društveni seji 4. septembra je bila gradnja Sokolskega doma oddana stavbni-ku br. Angelu Bettebnu kot najboljšemu ponudniku. Na izrednem občnem zboru dne 21. decembra je bil odbor pooblaščen najeti posojilo v znesku 900 000 Din. S tem je bila odstranjena zadnja ovira. Danes je ponosni dom pod streho in čaka samo še svoje otvoritve, ki bo poleti.
nov, tako da šteje društvo zdaj 228 članov, kar je za Sp. Šiško res mnogo.
Blagajniško poročilo je podal br. Kogov-šek. Račun bilance izkazuje, da znaša društveno premoženje 828.738.57 Din. Vsota, ki se bo predvidoma porabila za popolno dograditev in opremo doma, bo znašala okrog 900.000 Din. S tem bo društveno premoženje naraslo na 1,728.499.57 Din, nasproti dolgu Mestne hranilnice v znesku 900.000 Din. Letošnji društveni proračun predvideva okrog 30.538 Din dohodkov.
Za gradbeni odsek je poročal br. Jakob Jesih. Referent je obširno navajal vse podrobnosti in faze zidanja Sokolskega doma, ki je baš pred novim letom prekrit in je danes v surovem stanju pod streho. Postavljen je bil v 90 delavnih dneh. S tem je polovica projektiranega dela dovršena. Za stavbo se je do zdaj porabilo 110.000 kg cementa, t. j. 11 vagonov, 170.000 komadov zidne opeke, 20.000 kg apna, 550 kub. metrov gramoza in peska, 15.000 kg železa, 6 vagonov lesa in desk, 17.000 kg žeblje v itd. Dosedanji stroški znašajo okrog pol milijona Din.
O prireditvah je poročal br. Nande Tu-šar. Društvo za zgradbo doma je imelo v prošlem letu pet prireditev, tako maškera-do, polaganje temeljnega kamna, združeno z javnim nastopom, ljudsko veselico na ko-marjevo nedeljo, javno tombolo na Kongresnem trgu in Silvestrov večer na Bellevueju. Vse prireditve so dobro uspele.
O finančnem odseku je poročal br. Slavko Hočevar. Naloga tega odseka je bila v glavnem, da je skušal spraviti v sklad proračun zgradbe z društveno finančno zmožnostjo. To se mu je tudi posrečilo.
Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Dolinšek. Društvu je v imenu župe čestital župni podstarosta br. Milko Krapež in razni drugi sokolski predstavniki ter bodrili društvo k nadaljnemu delu. Ob 11. je bil lepo uspeli občni zbor zaključen.
Dve mladi domači pevki
Erika DruzoVic - Ana Meze — Opereta Vijolica z Mont
martra
Ko so imeli v berlinskem gledališču Metropol premi ero te KaLmanove operete, je napisal berlinski gJasbeni krifttk R. Nurnberg, da sta iibretista Brammer in GriLnwald publiko >davila< štiri cele ure z ■vsem: odrskim; .iovttipi zadnjih trideset let... Gledališče je v nevarnosti, a ta dva Mbretista ga gotovo ne rešita, pa tuda Kal-man ne. Njemu, Kalmanu, se sicer še posreči nekaj lepih melodij in nahaja še zmerom z vajeno spretnostjo prehode, toda ta muzika nI več taka. da bi ostala v spominn »In da bi navduševala. To je treba povedati. Tudi dunajski gledališki ravnatelj, k! je prva viprizonil Vijolico z Mont-martra, je moral te dni svoja plačila ustaviti, — je faKrad___
Prosim, to je vse, kar je smatral ber-Mnaki strokovnjak vredno povedati o glasbeni in tekstovna vrednosti te operetne senzacije; nadalje je napisal le še svoja roganja o njeni vsebina in poročilo o izvajalcih
Navajam to kot dokaz, da smo ljubljanski kritični poročevalci vendarle temelj i-tejši.
Anton Lajovic. naš odlični glasbenik in obenem pogumni pravnik, je v svojem nedavnem predavanja o glasbeni kritiki dokazoval, da sta dva glavna tipa kritikov. >Rrvi hoče kompozicije gledati z vidika sttla in mu je končni smoter kate« gorizacija. Njegovo sredstvo je pretežno razum. Drugi tip je čustveni; išče kvaliteto in ž njo zvezane vrednote. Prvi fci© iskuša doseči zgolj razumsko mrzlo •poznanje, drugd  apelira na čustvo«.
Poljaki sodobni skladatelj K. Szyma-Bovaki pravi, da je >glasba še vedno za-
deva osebnih čustev«; a že Napoleon, kri ni bil glasbenik nego le uživalec glasbe, je dejal: >Od vseh umetnosti »ima glasba najmočnejši vpiiv na čustva in strasti... vpliva na dušo in ima večjo moč nego najbolj moralna knjiga, kri morda obvladuje samo um<.
Pravi kritik je po mojem mnenju oni, ki združuje v sebi kolikor možno oba tipa Vendar mora v njem prevladovati čustveni tip. Glasba, ki mi ne vzbuja čustev, čustvene domišljije, ki ne izziva v moji duši ornih čustev, ki juh izražajo orkester in pevci — igralci, ne more bati dobra in prava. Razumsko me zanima, s kakšnim! sredstvi doseza operni skladatelj, da občutim ljubezen, žalost, radost, mržnjo, hrabrost, strah, slutnjo usodne nesreče ali zmagoslavje; a le čustveno uživam v vseh teh različnih valovanjih in sem navdušen. Saj me tudi na sliki zanima materijal, s kakšnimi barvami, čopiči, s peresom ail lopatco je narejena; ali čustveno me zgrabi ali ne zgrabi le njena vsebina, motiv in njegova izrazna moč. In le po tej moči bom sliko ceniL
ZofiSt Georgias je dejal: >Tragedija je sleparstvo, pri kateri pa je slepar boljši kot neslepar in je osleparjenec na boljšem kakor neosleparjeni«. In Avguštin je zapisal: >GJedalec v teatru hvali igralca v tragediji tem boljj, čfcm bolj je (gledalec po igralcu) žalosten. Ako predstavljajo igralci nesreče tako, da glodalec ml žalosten, odhaja od predstave nevoljen in zabavljajoč. Ako pa je gledalec med predstavo tragedije žalosten, je poln pozornosti in joka z zadovoljstvom«.
Zdi se mi, da je tu bistvo kriterija:
ako ml zbuja Igralec z veselo igro veselje in smeh ail traged žalost, uživam in se zavedam« da je dobro igral. Ako sem u. or. moral zaihteta, ko je pela in Igrala Ada Poiakova svojo nepozabno Butterflv ali Thierrv Kavčnikova svojo divno Hasan agtnico ali Gjungjenac svojo Luizo ali Primožič njenega očeta itd., moram reči, da sem >jok al z zadovoljstvom« In jrim moram kot kritik Izreči vso pohvalo.
Da so mogli tak uspeh doseči pri meni, k! vem, da je njih tuga In njih obup >sle-parstvo«, da je vsak njih gib, vsak njnb vzdih, vsaka kretnja, vsak pogled, vztre-pet i. dr. v brezkončnih izkušnjah doma in na od<m priučeno >sleparstvo«, je to zmaga njih umetnosti. Toda med predstavo (do pavz) se tega ne zavedam ln se nočem zavedati, nego se udajam le čustvu in gledam v njih le resnično Butterfly. resnično Luizo, resnično Hasanaglndco Ako bi peli slabo, distonirall, trgali fraze, kvarili kantilene, nepravilno sopli. kričali, okorno ali surovo igrali itd., bi mi zbudili nevoljo in me takoj zbudili iz čustvene domišljije; zagledal bi pred seboj diletante, to! mi kvarijo estetski čut, ln bi jih >raztrgal«.
Pravilno je, kar je rekel L. Tieck: >Pr; predstavi moram igralčevo osebnost pozabiti m se moram dati varati. A le tako, kakor to zna in sme umetnost. Moja za vest, da sem varan, mora ostati«.
In pravilno je pisal A. W. Schlegel: gledališko varanje je kakor vsako poetično varanje budno sanjarjenje, ki se mu vdajamo prostovoljno. Pri neprostovoljnem varanju bi nam postale strahote tragedije prava muka in m6ra domišljije. Pravo, do skrajnosti oritirano varanje bi onemogočilo vsako poetično obliko; saj dobro vemo, da mitološke in historične osebe niso govorile v našem jezika, niti ne v stihih«
>Da,« pravi Bdv. Devrient, >igralcu bi bnlo zelo neprijetno, ako bi publika smatrala njegovo igro za resnico«.
KjerbulI^Petersen pa sodi celo preveč trdo: >Kadar se začenja resnična prevara, preneha iluzija in ž njo umetnišku užitek«.
Res, da >je popolno spozabljanje pri predstavah patološko«, kakor trdd Des-soir, ali čim močnejša Je iluzija, tem sil-nejši Je vtisk, tem bolj so razigrana čustva. Gledališki aparat, zastor, razsvetlja va glavnega lestenca Ln ploskanje že sto re brutalno zarezo v moji domišljiji, da se zavem: v gledališču sem! Dokler pa traja dejanje, si ne dam motiti iluzije, ako hočem, da mi je užitek čim globlji in močnejši, Čim lepši in popolnejši. Zakaj čustvo je v umetnosti glavno, — čustvo, iz katerega je delo vzraslo in čustvo, kd ga zbuja v poslušalcu, gledalcu ali čitatelju.
Pa tudi kritiku. Po mojem mnenju. Morda se motim. Kadar gre za abstraktnosti, torej za nerealnosti, čustva, lepoto, smo si ljudje tako različni, da nikoli ne vemo, kdo ima prav. Z besedama se da vse dokazati. Zlasti z visokimi termini, latinskimi in grškimi, ki jih k sreči malokdo ali pa nihče ne razume. Jaz povem rajši razumljivo. Držim se načela Stend-halovega: >Ne pozabi, da je edino, po čemer moraš stremeti v svojem stilu, jasnost. In vse res Veliko mora biti popolnoma neizumetničano in čisto preprosto*.
In tako povem, jasno, da je tale Erika Druzovičeva velik gledališki talent, fcJ obeta postati prava umetnica, še zelo je mlada a ima moč vzbujati popolno iluzr-jo, in čustva, ki Jih izraža, odmevajo v dušah gledalcev ln poslušalcev, že njena sočna mladost je veVka moč, šr večja pa njena izredno simnatx*na zunanjost. Pla-volaska, prožna, živa, igralski čisto preprosta, naravna a zelo inteligentna, iznajdljiva. Plesalka odlična, uprav baletski dzvežbana, skočna, da zleti kot peresce celo vusokemu Pečku prav na ramo. A pevka širokega glasovnega obsega, z Izravnanimi globinami, sredo in lahkimi višinami, izredno prijetnega značaja in popolne kulture. Ostro je muzikalna, ima najfinejši  posluh;   zato  seveda ne poje
nikoli _        mimo,  prenizko  ali previsoko.
In poje vedno okusno, prisrčno. Njen smeh je nalezljiv, njena tuga dojmljiva; občutje prinaša točno, da pozabljaš, da si v teatru, in uživaš resnično Vijolico.
Gdč. BrAka Druzovičeva, članica zagrebška, je Slovenka, ki smo je lahko veseli In smo je res biil veseli: žela je po vsakem dejanju viharnih brezkončnih aplavzov. Publika se je ni mogla nagledati. Tudi rožic je prejela Dosegla je velik in popoln uspeh, želimo si je še in še..
V ostalem je bila predstava zelo nedeljska, polna ekstemporacij, zmed, pretiravanj, kričanja. Za razumsko mrzlega kritika neužitna A čemu bi se človek jezil, ko itak nič ne pomaga!
Beriinec Nurnberger pa ee je zmotil, ko je zapisal, da je tale >Vijolica z Mont-martra« le pogreta čorba odrskih dovtipov in situacij zadnjih 30 let! >Mlgnon« je že iz L 1866. A >Vajollca« je sestavljena iz >Mignon«, >Mamzell Nitouche« ' >Bohe-me«. K sreči so jo pri nas skoraj za celo uro skrajšali! Godba ima prijetne valčke ln sodobne šlagerje, nekaj lepih arij Ln dobro orkestracijo. Posebne zanimivosti, zlasti pa izvirnosti ne prinaša.
Pa še eno mlado nadarjeno pevko smo čuli te dni: gdč. Ano Mezetovo. Že nekaj let nastopa uspešno kot koncertna pevka, tudi abonentje radia jo poznajo in v krogih Matičarjev in konservatoristov uživa sloves posebno sposobne kandidatinje za operno m ladod rama tečno stroko. Ker je zbolela marljiva gospa Ribičeva, je zanjo pogumno vskočila gdč. Meseteva v partiji Micaele. Nežno, zunanje prav simpatično dekle je s svojim ne velikim,   a prijetnim, temeljite
VELESENZ ACIJ A !
Smučarji in prijatelji zimskega šport? pozor! ^y *
V sredo lj£ 1
premiera! mmmmmmmmamm
Najnovejši čudeži na smučeh l
opojnost
čarobni velefilm Dr« Arnolda Fancka. Sodeluje
Leni Rirfenstahl     » * M J J-
V sredo premiera v iev* ki predvajajo svoje
Elitnem kinu Matici mojstrske skoke!
kultiviranim glasom in čustvenim podajanjem partije pri svojem krstnem odrskem nastopu žela velik uspeh. Obsuta je biLa s cvetjem, njene prijateljice in prijatelji pa so ji prirejali sprejem kakor zmagoslavni umetnici Tudi igralski, dasi bolj markirano, je ostavila dibetantka ugoden vtisk. Doseženi lepi uspeh naj ji bo vzpodbuda k vztrajnosti. Želimo jo kmalu zopet slišati, a v partiji izrazitejše dramatičnosti kakor je sentimentalna, koncertno mirna Micaela. Prav veseli smo, da napredujemo tudi v opernem naraščaju. Fr. G.
Danes ob 20. uri
VSI V „UNION"
na železničarski ples
Milan Cimerman
pri Abrahamu
Ljubljano, 1. februarja. Kdo bi verjel, da j« tudi naš CSmerman šel k Abrahamu 1   Kdor ga pozna, vedno agilnoga, mladeniškega in gibčnega, bd ne verjel, da je res, kar potrjuje **ojstni list.
Rodil se je Milan Cimerman na Vrhniki dne 2. februrje 1882. Pohajal je ljudsko šolo v Kranju m nižjo gimnazijo v Ljubljani. Pozneje je vstopil v službo kot pisarniški ravnatelj v advokatskih pisarnah in v istem svojstvu pri Zvezi indu-strijcev. Leta 1919 ga je pokojni dr. Žerjav poklical v organizacijo stranke ter mu poveril odgovorno mesto pisarniškega vodje. Koliko borb je združenih z njegovim imenom, koliko uspehov! S svojo velikopotezno organizacijo je bil v mi>ru in v boju — v času volitev najmočnejša opora raznim kandidatom. Za razmah napredne nrisH v zadnjih letih si je pridobil naš jubilant mnogo zaslug.
Pa tudi kot človek je bil vedno vzoren rodbinski oče, odkrit tovariš in kremenit značaj. Zato ga je med vojno avstrijska policija internirala ter jc moral z našimi narodnimi možmi občutiti vso težo političnih osumljencev. Bil je v preiskovalnem zaporu, obdolžen veleizdaje in srbofilstva. Rešil ga je tedaj iz rok avstrijskih rabljev neki slovenski častnik, sicer bi se njegova usoda morda zapečatila tako, kot pri marsikaterem drugem našem človeku. Potem so ga potrdili k vojakom in odposlali na italijansko fronto, kjer je prebil skoraj štiri leta kot politični osumljenec brez pravice do dopusta.
Pa že ruda pred vojno je bil Cimerman steber slovenskega in naprednega življa v Šiški. Sodeloval je pri vseh tamošnjih društvih ter bil soustanovitelj mnogih narodnih in gospodarskih organizacij, tako Sokola, Društva za zgradbo Sokolskega doma. Političnega društva Vodnik in po vojni Električne zadruge, katero je vodil kot njen podpredsednik Šest let. Dolgo vrsto let je bil tudi občinski svetovalec in načelnik naprednega kluba v tedaj se se-mostojni šišenski občini. Tudi kot lovec se je vedno udejstvoval na zelenem polju ter pri organizacija kot dolgoletni odbornik Slovenskega lovskega društva. Enako krepko se je tudi udejstvoval v svojih strokovnih organizacijah ter bil ustanovitelj Društva odvetniških in notarijatskah uradnikov v Ljubljani ter njega prvi predsednik.
Naj srečna usoda nakloni možu dela in vztrajnosti, iskrenemu prijatelju in tovarišu še mnogo zdravih m srečnih leti
R. K.
Nebo v februarju
Solnce se sedaj naglo vrača proti nebesnemu ekvatorju in s tem narašča dan, ki se podaljša v februarju za 1 uro 29 minut. Letošnje leto je prestopno in februar ima 29 dni. Omeniti hočemo kratko izvor in namen te koledarske posebnosti. Iz praktičnih razlogov se ravna nase življenje po solneu. V medsebojnem premikanju solne a in zemlje imamo dve perijo-di, dan in leto. Obe nam služita za merjenje časa v praktičnem življenju. Dolžina leta je dana s potjo zemlje okrog soln-ca ali z dobo med dvema prehodoma soln-ca skozi nebesni ekvator in sicer v so-zvezdju Rib. S to peri j odo je dan tok vsega življenja narodov. Naravna je torej zahteva, da pade pomladni prehod solne a skozi nebesni ekvator vedno na isti datum koledarja. To pa zahteva, da mora biti naše leto enako poti- zemlje ali kakor pravimo tropične.mu letu. Tropicno leto šteje 365.2422 dni d očim šteje naš« navadno leto samo 365 dni. Naše datiranje bi se torej pospešilo proti solnou v Surih letih za pičel dan. Zato je uvedel že Julij Cezar prestopno leto, to se pravi, da je vstavil v vsako četrto leto en dan. To je pa nekoliko več, kakor je treba in sicer se zakasni to datiranje proti solncu v 300 letih za 7 dni. Zato je papež Gregor XTTT, leta 1682 reformiral koledar. V prvi vrsti je popravil datum s tem, da je pri-dejal 10 dni kajti do tega časa so bile narasle netočnosti julijanskega koledarja in določil je, da so stoletja prestopna sarmo, če je po črtanju zadnjih dveh ničel število deljivo a 4, Ta koledar imajo sedaj vel kulturni narodi in napaka, ki nastaja v njem, doseže v 40 stoletjih en dao.
Lana je v začetku februarja nizko pod nebesnim ekvatorjem, potem se pa vrača, prekorači ekvator 10. februarja, doseže najvišjo lego nad njim 17. februarja ln ga na povratku ponovno prekorači 24. februarja. Lunine faze bodo: mlaj 6. februarja, prvi krajec 14. februarja, ftčip 22. februarja m zadnji krajec 28. februarja.
Planeti: Merkur je v februarju preblizu solne a, da bi ga mogli opazovati
Venera žari na večernem nebu m je njega najsvetlejši objekt. V začetku meseca zahaja okrog 20., proti koncu pa po 21. ter se počasi približuje zemlji. UL fe- . bruarja zvečer bo blizu Venere srp rune in sicer približno 1 stopinjo severno od planeta.
Jupiter bo v februarju za opazovanje v najugodnejši legi, ker bo 7. februarja v opoziciji s solncem. Ob tem časa bo Jupiter oddaljen od nas okrog 650 milijonov km. V februarju se bo videl Jupiter vso noč na meji med Levom in Rakom Z manjšim daljnogledom lahko vidimo tudi štiri njegove najsvetlejše spremljevalce. 20. februarja se bo pomikal Jupiter kakih 5 luninih premerov severna od lune, tako da ga bomo še lažje opazili na nebosklonu.
Saturn se prikazuje iz solrjfcnih žarkov na jutranjem nebu. Za opazovanje je še vedno v neugodni legi.
Uran je v s ozvezdju Rib in zahaja kmalu po solnčnem zahodu. Vidimo ga kot zvezdo 6. zvezdne velikosti. 20. februarja zvečer se bo pomikal približno 1 stopijo , severno od Venere, tako da ga bomo lahko opazovali že z manjšim daljnogledom.
Neptun je v sozvezdju Leva in se vidi vso noč, ker bo 26. februarja v opoziciji s solncem. Vidimo ga kot stalnico &. zvezdne velikosti.
Lega zvezdnega firmam en ta v začetku februarja ob 22., sredi februarja ob 21. m proti koncu ob 20. Na severovzhodu se dviga Veliki voz, na vzhodu Lev, dalje proti jugu stoji Rak, pod njim pa Hvdra, Na jugu blizu obzorja je Veliki Pes a Siri em, nad njim Mali Pes in Dvojčki, dalje proti zapadu Orion in Bik, v zenitu pa Koci jaz. Na zapadu se tiščita obzorja Oven in Andromeda, nad njima je pa Per-seus. Na severozapadu se nagiblje k obzorju Kassiopea.
Otrok v živalskem vrta.
Janezek pride s svojim dedom v živalski vrt. Stojita pred ograjo, za katero je spravljen slon. — Dedek, povej mi, ali si naredil tudi tega slona? — vpraša Janezek.
— Križ božji, kaj pa blebetaš! — vzklikne ded.
— Saj pravi babica, da vedno napraviš iz muhe sloga.
Beli zobje: Chlorodont —mM
cTlran n.
SLOVENSKI  NAROD*, dne 1 februarja 1932
^tev 5
Taksi bi »•
Z in menih neortliK t
rdečica
r
I     Nekaj W»J^»»ja/P» ste f na kožo, še vlaznood - vremenskl
Ba
zvečef
polnoma
ncprilikami.
počena koza in koto. CREM.E SIX;^ pred vetrom
natanko po navodilu !
m
varni
Ravnajte se
Dnevne vesti
_ Premestitev  v  prosvetni službi. Pre-
mesčenJ so prof Emil Adamič z učiteljišča aa državno klasično gimnazijo, prof ^van fcepovž s klasične gimnazije na učiteljišče, ačitelj glasbe Pavel Ranfeigaj s III. gimnazije ne I. državno gimnazijo in učitelj glasbe Luka Kramolf 9 l na III. državno gimnazijo, vsi v Ljubljani.
- Konferenca lekarniških sotrudnikov. Včeraj dopoldne se je vršila v Zagrebu konferenca lekarniških sotrudnikov, ki je razpravljala samo o prvih dveh točkah dnevnetra reda. ker se danes nadaljuje. Poles? članov zagrebške sekcije so se udeležil konference tudi člani savezne uprave iz Zagreba, delegati beograjske in ljubljanske sekcije ter poverieniki zaerebške sekcije iz Splita. Osiieka in Varaždina Konferenco je otvori! predsednik mag. pharm. Dragan Žmegač k! je poročal o položaju v lekarniški stroki po uveljavlje-nju izprememb in dopolnitev v zakonu o lekarnah ter uredbe o lekarniški zbornici. Sklenjeno ie bilo naprositi ministra socijalne pc tke in narodnega zdravfa. na1 b: dovolil ustanoviti poluradno oredstavništvo lekarniških sotrudnikov. da bi ne bili v skupni zbornici več zastopani lekarnarji-lastnik- in uslužbenci.
-— Hotelirji za kvalifikacijo hotelov, kavarn in restavracij. Udruženje gostilničarjev, kavarnarjev in hotelirjev te sklicalo v Zagrebu konferenco, ki je trajala tri dni. Sprejeta je bila resolucija ki v prvi vrsti zahteva, naj bi se vsi hoteli, restavracije, kavarne, gostilne in penzijoni kvalificirali. Hoteli bodo razvrščeni v luksusne. reprezentativne ter hotele L H. in HI. kategorije. Za luksusne hotele bo potrebna strokovna izobrazba najmanj S razredov gimnazije ali druge srednje šole. dva posebna strokovna tečaja, drugo znanje in najmanj 6 letna praksa v vodilnem hotelu. Za vse druge hotele se bo zahtevalo 4 razrede srednje šole. strokovni tečaj m kvalifikacija, potrebna vsakemu obrtniku, v tem primeru kvalifikacija natakarskega pomočnika, natakarja itd. Za crostilničane. vodje penzijonov itd. bo predpisana potrebna strokovna izobrazba s strokovnim tečaiem
Poskočen je pust,
razposajen, vesel,
v veselju, ljubezni ves svet bi objel. V salonih, gostilnah je vrvež teles, na gladkih parketib pa godba in ples. Kar pa veselicam da pravi pomen, ni godba, ni ples — niti smeh pritajen. To miza je s cvetjem — pogrnjena belo, na nji izobilje: pijača in jelo će zraven je skleda okusnih *Jajnin«, potem je tu višek pozemskih dobrin.
— Postrvi iz banovinske ribogojnic««. Kr. banska uprava objavlja: Kr. banovinski ri bog oj ni zavod v Bohinjski B strici bo oddajal postrvi zarod po sledečih cenah: 1. Ikre po 80 Din za 1000 komadov franko, Ribouojni /.avorl v Bohinjski Bistr ci odnosno valile na Gamelščici. 2 Zarod 140 Din za 1000 komadov istotako vališče. Prošnje je vložit: neposredno na banovinski ribogoj-tw" zavod v Bohinjski Bistrici.
— Specialna živinorejska anketa ▼ Kranju. V Kranju se vrši v torek, dne 9. L m. ob 9. uri dopoldne v salonu hotela *Jelen: specialna živinorejska anketa. Anketo priredi Zveza živinorejskih selekcijskih zadrug za pinegavsko govedo v Kranju dogovorno s sreskim km^'ij^kim referentom. Ankete se udeleži poleg zastopnika kraljevske banske uprave tudi sreski načelnik, nadalje kmetijski ter veterinarski referentje srezov Kamnik, Radovljica. Kranj. Ljubljana okolica in Ptuj ter zastopn ki 20 pri omenjeni zvezi včlanjenih živinorejskih zadrug. Namen ankete ie, da reši nekatera viseča živinorejska odnosno zadružno-tehnična vprašanja, ki so zelo važna za nadaljnje pospeševalno delo pr živinoreji To so: 1. dejanska izvedba kastracije nesposobnih bikov pri liceneovanjib (referirata kmet. ref. Jos. Sustič in vet V Bedenk). 2. izpopolnitev tabel i« kn.pžic za ocenjevanje rodovniške živine [ ref en rata kmet ref Jos. SustiČ in ing. £. Eiseit). 3 poslovne knjige pri živinorejskih zadrugah (refenra zvezin tajnik •Iv. Ovsenik) i. dr. K vsem referatom se bodo vršile temeljite debate, na katere so •leleuatje dobro pripravljeni Anketi želv nio poln uspeh.
— Preskrba sadnih cepitev. Pravočasna preskrba dobrih sadnih cepičev tistih sort, ki so v sadnem 'zboru je pri vsakem naprednem sadjarju-praktiku ena izmed glavnih nalog. Pri tem je zelo važno, da je sort-nost cepičev docela zanesljiva in da se dobava izvrši oravočasno Ker je pr- preskrbi cepičev upoštevati več važnih momentov, je umestno, da se oprimejo take akcije strok, korporacije, da se izogne nedostatkom in da se vzpodbudi razl:čne poklicane činitelje k vzporednemu delu. Tudi v tem oziru se rado in mnoso svetuje, piše in govori, a stori z ozirom na aktualnost stvari prav malo Društvo   kmetijskih strokovnjak«/ za drav
ako banovino za počenja iz teh razlogov ak
cijo za preskrbo sadnih cepičev za svoje člane kmetovalce m sadjarje. Društvo bo razpošiljalo naročene cepiče brezplačno, le proti pLačilu poštnine Ker se urno bliža čas dobavljanja. se naj interesentje. ki so član: omenjenega društva, bret odloga pri javijo na naslov r Drevesnica Kmetijske družbe v Ljubljana. Poljane št. 59*. Na prepozne prijave se ne bo moglo ozirati. V prijavi treba točno navesti naslov, željene sorte in količino
— Hotenje telefonskih naročnikov. Beograjska direkcija pošte in telegrafa opozarja telefonske naročnike, da je nabavila posebne aparate (lovce), s katerimi Lahko u> me vsakega telefonskega govornika, ki mo ti telefonske naročnike z nepotrebnim klicanjem ali pa z grdimi izraza. Ce bi kateri telefonski naročnik dognal, da ga neznan govornik moti. mora o tem s pismeno vlogo obvesti beograjsko direkcijo pošte in brzojava, ki bo odredila, da se na telefonu takega naroČn ka posrtavi aparat-lovec s Čigar pomočjo bo mogoče dognati govornika, ki naročnika moti ZasaČeni govornik bo rerocen policijski oblasti, te -Jonski naročnik, s čigar telefona se vrši to motenje, pa bo kaznovan s tem. da se mu izključi telefonski aparat iz centrale.
Spoznajmo jih
Z mlekom požlahtnjena je Mlekita
S kavnim okusom pa Kavi ta
S finim maslom je zabel jena Maslita
Kdor pa grenko ljubi, zanj je le Grenki ta
Tako se namreč imenujejo štiri nove čokoladne specijalitete tovarne Mirim. Prodajajo se v običajnih tablicah. Zapomnimo si končnico »ita«. da bomo lahko o potrebi zahtevali po svojem okusu. 2093
— Razpis nagrade za slavnostno uvertu
ro. Filharmonična družba v Ljubljani razpisuje nagrado v znesku Din 5000 za najboljšo slavnostno uverturo za veliki orkester Pogoji, izvedba trajaj štin do osem minut, želeti je, da <mej skladba slovesno narodno obeležje: tekmovanja se morejo udeležiti vsi jugoslovanski sktadatelji; rokopisna partitura naj se pošlje brez označbe skladateljevega imena, ki naj se prilozi v zaprt kuverti; rok odda;e do 15. aprili 19;«.
— Čebelarjem V februarski števlki »Slov. Čebelarja« je objavljeno, da je finančno ministrstvo dovolilo za pitanje čebel tro-šannsko prost sladkor. Tiskarski škrat pa vrinil v objavo neljubo pomoto glede procent ne raztopine, s katero bo sladkor dena-tunran. Prav lno se mora namreč v tej objavi glasiti, da bo sladkor denaturiran » 5°/» katranovo razstopino in ne s 50%, kot je v objavi pomotoma navedeno. Prosimo, da vzamejo člani društva ta popravek na znanje. Naročila za sladkor sprejemajo čebelarske podružnice oziroma jih je poslati naravnost glavnemu tajništvu. Odbor.
— Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bila vpisana zdravnica v Ljubljani dr. Božena Mravljak.
— Razpust društva. Organizacija krojaških mojstrov in samostojnih Šivilj s sedežem v Celju je razpuščena, ker nima pogojev za pravni obstoj. Razpuščena je tudi po sklepu izrednega občnega zbora podružnica UJNŽB Ljubljana m.
— živalske kužne bolezni v dravski banovini. 25. januarja je bila v dravski banovini svinjska kuga na 49 dvorcih, garjevost na 3. steklina na 2, svinjska rdečica na 2 in vranični prisad na 1.
— Razpisan služba jetniftkega pripravnika. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto jetniškega pripravnika z mesečnimi prejemki 1320 Din. Prošnje je treba vložiti do 15. marca.
— Prepoved zahajanja v kreme. Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo Vincencu Kocbeku iz Vekovskega dola zaha janje v krčme za dobo 2 let, okrajno sodišče v Ljutomeru pa delavcu Ivanu Mauku iz Spod. Krap j a tudi za dobo 2 let.
— Elektroinstalactjska dela v bolnici za duševne bolezni. V bolnici za duševne bolezni v Ljubljani so razpisana elektro-inetalacijska dela za znesek 65.465 Din Ponudbe je treba predložiti do 10. t. m. opoldne odseku UJ tehničnega oddelka banske uprave. Novi trg 1.
— Iz »Službenega Usta«, v Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 8 z dne 30. januarja objavlja uredbe o višini nagrade dnevničarjem ministrstva pravde, ministrstva za poljedelstvo, ministrstva za Sume in rudnike ministrstva za trgovino ln industrijo, ministrstva za zgradbe in ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje hišni red za kazenske zavode, odločbo o občasnem pregledu in žigosanju meril, ustanovitev teh-
ničnih  razdelkov pri sresltia naeeistvih,
pravila o obliki, sestavi in načinu ozna menovanja soaov m o mejah njih točnosti, objavo o drugem zaseaanju banovtn-skega sveta dravske banovine, pojasnilo o elastičnih gumah pri motornih vozilih in objave o pobiranju občinskih trošarin v 20 občinah dravske banovine za leto 1932.
— Nemški bančniki In industriici na Jadrana. V srede prispe na Jadran okroi; 15C nemških turistov večinoma industrii-cev in bančnikov iz Miinchena m Dussel-dorfa  Na Tadranu ostanejo 15 dni.
— Po pomladi le zadišalo. V Dalrnacir se že dolgo vesele lepega toplega vremena, zdai se ie pa narava usmilila tud^ nas •p nam prejrna'a jrosto meglo, ki le nas z -edkimi presledki težila nad 2 tedna. Zda mamo izredno lepo vreme in včeraj je bilo tako prijetno zunai v prosti naravi, da ie človek nehote Domislil na bližajočo se pomlad. Še bolj je pa zadišalo po pomlad danes, ko je solnce že v dopoldanskih urah zelo toplo sijalo. Nebo je bilo brez oblačka, temnosinie kakor na Jadranu. Da bi nas 'e ne presenetila pozna zima. ki te -»osebno neprijetna, če nrmese brozgo.
DANES OB 20.
družabni večer
SOKOLA IV v Mestnem domu
— Smrtna kosa. Včeraj je po kratki in mučni bolezni umrl v najlepših letu mr. pharm. Branko Hus. Ta vest bo pretresla vse, ki so ga poznaii. Pokojni Branko se je dolga leta živahno udejstvoval na športnem polju in bil je zoan kot eden naših najboljših, objektivnih in avtoritativnih nogometnih sodnikov. Pokojni zapušča soprogo <n še ne dve leti starega sinčka. Pogreb bo jutri ob 14.30 iz mrtvašnice splošne bolnice. — Včeraj je nepričakovano umrl v Ljubljani vpokojeni odvetniŠk' solicitator g. Ivan Kocmur. Pogreb bo jutri ob 16. iz VVolfove ulice 6. Blag jima spomin, težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje!
— Dobava labojev. Centralna mlekarna državnega dobra sBelje«, Beli Manastir (Baranja) sprejme ponudbe za dobavo 500 za bojev za razpošiljanje surovega masla. Natančnejši podatki so interesentom v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani na vpogled.
— Dobave. Strojni oddelek direkcije dr žavuih železne v Ljubljani sprejema do Vi t. na. ponudbe glede dobave 4 komadov hi-Iraulitnih dvigalk. — Pogoji so na vpoglr*i pri istem oddelku. Direkcija državneiM rudnika Kreka sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave junsti za jamske vozičk-ter glede dobave* 10 sodov dynamo-olja. — [»redmetn oslas z natančnejšimi porlatki ,e v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Tudi včeraj je bilo skoraj po vseh krajih naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 12.5. \ Zagrebu 6, v Mariboru 5, v Ljubljani 4.6, v Sarajevu 3, v Beogradu 2.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 787.3. 'empera-tura je znašala 1.3.
Sadje v čokoladi
To je označeno v besedi >Sadvita« (vita latinsko — življenje). Kdor uživa »Sadvito« sadje v čokoladi, mora potrditi; »Res v sadju je življenje«. Vrečice sortiranega Din 5.—. 2093
— Bogata dedščina. Bet;ka Šteb h iz Podsuseda je podedovala 400.<t00 franko\ in 4 trinadstropne hiše v Bordeauxu. Srečna dedinja je vojna vdova in živela je doslej zelo skromno. V soboto se je pa zgla-sil pri njej zastopnik pariškega odvetnika in ji sporočil veselo vest. da je čez noč obogatela. Njena pokojna mati je imela v Bordeauxu zelo bogatega brata, ki je 13. t. m. brez oporoke umrl. Nfefeovo premo-ženie si razdelita Betika Stebih in njena sestra. Srečna vdova je izjavila, da bi rada imela samo svojo hišico z vrtom, bogastva si pa ne želi.
ŠLAVČEVA MASK AR ADA
I! 7. IX V »UNIONU«
I Jazz Sloge — v baru (zelena dvo-|! rana) Sonny-boy-jazz
— Samomor brezposelnega delavca, V Zagrebu si je končal v noči od sebote na nedeljo življenje brezposelni delavec Gju-ro Brlekovič. Stanova! je v bajti, ki je bolj podobna kokošnjaku. kakor človeškemu bivališču. 2e več mesecev ie bil brez dela nritisnila je zima in s tem se ie beda njegove družinice še povečala. Pred 'eti je bi' Brlekovič oženjen, pa se je od žene loči m živel z drugo, ki je imel z njo tri otroke. Najstarejši je star šele 4 leta. Brlekovič se je ponoči obesil.
— Drniha sv  Cirila in Metoda t Ljub Ijani je prejela meseca januarja 1932 slede če prispevke:  1.  Podružniee:  Jesenice 954 l>in. Cerknica 595 O in. Grahovo 64 Din, Be gunje 184 Din. skupaj 843 Din; Slovenjgra dec, ž. 565 Din:  Novomesto ž  210.65 Din. Litija 415 Din: Kranj 8**) Din; Limbus 5«> Dio; Split 155 Din. St. Pavel pri Preboldu 530 Din. Krško. m. 500 Din. Domžale 70«» Din; Trži? 111 Din; Kostanjevica 400 Din Fram 250 Din: Ljubljana: Šentjakobska, m 1487 Din. skopaj 8270.65 Din  II. Obrambni sklad: Sentpeterska ž  podr.. Ljubljana 500 Din  fll. lami prispevki:   Jos. Tušak. Sv Anton 100 Drn; Drag Hribar, Ljubljana 50 Din; Pr. Lovšin, Vinica 100 Din. Fr. Roz man. Ljubljana 50 Din; V Zoman, Ljublja na 100 Din. »k*paj «0 Din.   Vstota wh prispevkov 5170.65 Din. 81-n
Iz Litiblfane
_|j Registracija motornih vosil. Uprava
policije v Lj.jbljan objavlja, da'se bo izdaja evidenčnih tablic n motorna vozila za leto 1962 vršila šele ob uradnem pregledu motornih voziL, ki se bo vršil v smislu pravilnika ministrstva za notranje zadeve J. b br. 14852/1918 C as in kraj pregleda motornih vozil in zamenjava evid. tablic bo fto> Le določen in naknadno objavljen potom ča sopisov Dotlej pa ostanejo evid. tablice iz leta 1931 kot registrska označba na motornih vozilih v veljavi Vendar morajo lastniki evoja motorna voziln v smislu obstoječih predpisov prijaviti upravi policije m prosit za dodelitev novih tablic kot je to bilo že objavljeno v raso p si h Tiskovine za prijavo sprememb odnosno prošnjo za dodelitev novih evid. tablic dobe stranke pri upravi policije v sobi štev. 16 II. nadstropje.
—lj Zvezda 3e letos ne more iznebiti snega, čeprav ga ni nikjer drugje. Sneg je nakupičen ob drevoredih in tudi pomešan s kup dolomitnega peska; ob toplejšem vre menu pa kopni ter se voda raz teka po poteh. Blato je od dne do dne hujše _ park
sredi mesta, blaten pa tako, kot da leži sredi Barja. Na Zvezdo bomo sčasoma pozabili, da je sploh imamo. Tudi drugod po mestu bi lahko sneg odpeljali, posebno s promet-nejših cest in uide, na pr. z Dunajske.
—lj Vabimo vse eenj. mamice, da pripeljejo na Svečnico, 2. februarja t L popoldne .svojo deco v veliko dvorano U n iona. kjer priredi Atena ob 16 uri svoj tradicionalni r X. otroški ringarajac. Za zabavo bodo poskrbeli čarovnik. Gašperček, nrška Miki, muc M rjav, kositerni vojaki, šega ve dečve, ciklodron, ribolov itd., tako, da bo zabava res imenitna. Prijavnice se dobe v pisarni Atene, Dunajska cesta 1 a/II. m na dan prireditve v Unionu. Obleka poljubna Maake dobrodošle.       v 82-n.
—lj Spored violinskega koncerta, ki ga priredi v petek, dne 5. t. m. eden največjih svetovnih violinskih virtuozov, obsega poleg Brahnisove sonate v d-molu in Čajkov-skega violinskega koncerta v d-duru tudi *^ Bachov Adagio 'm Fugo iz sonate v g-molu za violinsolo. nadalje 2 skladbi v priredbi Prihode same in sicer Mendelssohnova: Pesem brez besed in Straussov valček: Kavalir z rožo. Sklepno točko sporeda pa tvori Sa-raseatijeva fantazija iz opere Karmen. V tej fantaziji je nabral slavni španski skladatelj najboii znane motive iz opere Karmen, jih okrasil z vsemi možnimi glasbenimi okraski in tako dal izvajajočemu umetniku   največjo pa tudi najlepšo priliko, da
VELIKI j PREDPUSTNI PLES
Sokola L na Taboru
Pustna sobota
2039 6* februarja 193*
pokaže s kol:ko tehniko in bravuro obvUiKi svoj instrument Prvovrsten umetnik-violi-nist zvaja tudi prvovraten spored za Lpib-Ljano Občinstvo vabimo, da po*t*ti koncert v največjem številu Vstopnice po običaimn cenah v .UattČni knjigami
—lj SOKOLSKO DRUŠTVO V STtLPA-NJI VASI priredi na svečnico 2. februarja v svojem domu družaben ve^er s plesom. Društvu naklonjeno tavnost vabimo, da se te prireditve itevflno udeleži.
— lj Pevski ihor G<a«henc Matice * Ljubljani. V pooedel;ek l februarja vaja ob četrt 9. ženski zbor. ob 20 uri moški zbor. Nekdanji člani zbora vabljeni Nov program. Odbor.
—lj Lutkovno gledališče na Taboru ponovi 2. t. m. ob 15. un veseloigro v treh de'aniih: »Gašperček :šče stanovanje« ii je še vedno aktualna za naSe razmere. Kako ne? — Sai Gašperček reš to moreče vprašanje na svojevrsten način in pripleta doživljaje polne humorja m posrečenih dovtipov. - Pndte oolnoštevilno na oddih v pravljičnem nastroju!
—Ij Pustni ple* Sokola II dne 9. februarja v Kazini. Opozarjamo članstvo, da ima v predprodan pri br Krapežn. Jurčičev trg pravico do zn žane vstopnine.
—Ij Redni ohfni s bor Pil harmonične družbe v Ljubljani bo v ponedeljek, dne 15. februarja ob 18. v poslopju Glasbene Marice z obieainim dnevnim redom in voJitvarm.
—lj Hotel »Bellevue« naznanja c gostom, da je restavracija od 1. februarja dalje tudi čez teden v obratu. S3/n
—i) Posetite na svečnico izvrstno barko »Svetnik« na Šentjakobskem odru.
—lj Angleško pranje. svetlohkanj« ovratnikov  ŠIMENC.  Kolodvorska u. 8
Pri boleznih žolča tn Jeter, žolčnlh kamnih, zlatici uravna naravna >Prane Jože-fova-i jrrenčica prebavo na naravnost po polen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »FTane Jožefovo« vodo posebno dobro, če jo roe&a-mo s toplo vodo. izpijemo zjutraj na teič Želodec. »Franc Jožef ova« jrrenčtca se dobi v vseh lekarnah, drogerljah in Špecerijskih trgovinah.
Od sobote do ponedeljka
Vsesplošna senzacija s pijano žensko sredi ceste
Ljubljana. 1. februarja.
še vedno se začne Ljubljana ob sobotah prerajati in se do ponedeljka popolnoma prerodi. Vseeno je, kakšni časi so, ljudje so še vedno stari, še vedno se drže starih, prelepih navad in še vedno imajo iste potrebe kot nekdaj, se pravi, poleg tistih še nešteto drugih, kajti napredek je pač napredek.
Drugače tudi ne sme hiti. Tradicije morajo ostati morajo se pa prilagoditi duhu časa. Zato so sobotni in nedeljski večeri Še pridobili na svoji pomembnosti. Ni brez pomena, da je v Ljubljani zdaj že skoraj več vinotočev kot hiš — v nekaterih hišah sta kar po dva in tudi trije
— že zaradi tega ne, ker se ob sobotah zvečer pretaka v njih dalmatinec kar v hudournikih, ki mu po jo gostje čast in slavo, da grmi in buči vesoljna Ljubljana. Napredek, seveda, in gorje predrzneiAi, ki bi si drznil govoriti o njem nespoštljivo! Treoa je pat upoštevati še razne faktorje
— n. pr. tujski promet in še druge blagodati, ki jih uživa mesto od tako razveseljivega razmaha taksnih obrti. In, nihče naj ne pozabi, da so takšni in podobni lokali Ljubljančanom vendar prav tako potrebni kot sobotni večeri, nedelje in megleni ponedeljki; če bi jih ne potrebovali, bi jih pač ne bilo.
Kdo ima pravico ljudem kratiti Se to edino veselje, da so s-malo korajžni in dobre volje«? Zato tudi še zdaj ni nič čudnega, če lezi sredi ceste do nezavesti pijan človek, čeprav bi tudi ne bilo, če bi iežal kdo od lakote izčrpan. Nikjer ti ne ;>odo branili piti — bolje rečeno: zreti — ćeprav si pijan, če imaš denar. Pij. bralec, privezi si dušo — magan tako, da se ti bo razvezala. zvračaj kozarčke, Štefane in frakeljčke, zakaj bi si ga ne privoščil, če lahko plačaš! Nihče te ne bo vprašal, če ga že imaš preveč, raje te bodo pobarali, aii je še zdrav tvoj žep. Napiješ se .ahko do smrti, ne ie do nezavesti — samo nikar ne obleži na cesti — sicer te lahko doleti strašanska smola. Izgubiš ugled, postaneš tarča ogorčenega občinstva, ki se bo zbralo ob tebi tako številno, kot da si padel z Marsa. Pijanec na cesti
— če obleži — je največja sramota, kajti ni vseeno kje obležiš cesta ni gostilna. V gostilni je sramotno biti trezen.
Torej naj se sklicujemo na Še takšen japredeK glede številnosti lokalov za privezovanje duš in naj se še tako vtapljamo ob sobotah in nedeljah v sladkih mokrotah, vendar je še vedno velik dogodek, če obleži kdo poan na cesti, kot je v soboto zvečer neka ženska v bližini Sv. Jakoba  na Ljubljančinem nabrežju.
Seveaa ne smemo navesti natančno Kraja in imen. da ne bodo prizadeti — prizadeti in da se jim ne bo treba puliti za iast ter ugled in si umivati rok Sploh ni aihče prizadet kakor ni bil še nikdar Kaj bi pravili — sredi ceste je ležala pijana ženska, ob nji je pa stalo pol Ljubljane kot navadno ob takšnih prilikah Vse to je pa treba vseeno »javno pribitih, da bo ustreženo še onim. ki ni3o prisostvovali tej veličastni komediji in da se bodo lahko zgražan naknadno.
Ležala je torej sredi ceste — če bi smeli povedati, bi rekli: v bližini gostiln
— bila je nezsvestna tztegnjena pa kar nedostojno, takorekoč. Glavo je skrivala
v kučmi ln podvi tih rokah, dočtm spodnjega dela telesa ni prav nič skrivala. Obuta je sicer bila, v nekakšne čolne, za^ to so tudi mnogi mislili, da je moški, toda krilo se je vedlo tudi kot pijano, zlezlo je v nedostojno lego, kjer se je oči-vidno prav dobro počutilo, ker ni hotelo niti pokriti dela telesa, ki ga nd pokrivaj noben drug kos obleke. Kdo bi se potem takem še čudil gneči na pozoriscu Seveda je bilo poleg največ moralistov, saj jo bilo zgražanje vsesplošno. Pomislite, pijana ženska in še takšna! Kdo je že videl kaj takšnega, saj pravim, sramota, pa tako se nažre in kar tako gola in tu! Ne moremo povzeti tega vzvišenega tona moralistov, lahko le rečemo, da ogorčenje ni bilo kar tako brez podlage.
Poklicani ali poklicni Činitelji so prenesli žensko na trotoar, cesta namreč mora biti vseeno prosta za vozni promet, čeprav se odigrava tako važen dogodek na nji. Gledalci so prisostvovali razvoju senzacije z napetimi živci. Zato ni čuda, da, so začeli nekateri godrnjati, ker se je položaj spremenil. Nekdo je živahno protestiral, češ, da sta činitelja javne varnosti preveč nenežno preložila žensko. Dejal je končno: — Človek je človek, tudi pijana ženska!
Niso ga mogli prepričati, da se ženski ni nič zgodilo, venomer je gonil svojo ter protestiral Še z rokami in nogami. Res je bila žen?ka trda kot mrtva ln so jo pred prenosom nekoliko potresli ter j« bilo sočustvovanje nekoliko upravičeno.
Sijajna komedija, kot se je zdela glodalcem, je bila mnogo prekratka. Prekmalu je pndirjal naslednik zelenega Henrika. Moža sta pograbila žensko in jo vtaknila v voz z glavo naprej. Tisti, ki jo je držal pri glavi, jo je spustil nekoliko prezgodaj, ni je pahnil dovolj daleč v voz, ker so drugemu ostale noge zunaj in ni mogel zapreti vrat. Sunil je noge v notranjost voza a silo. pri tem je pa nedostojno krilo zopet zlezlo mnogo prenizko in moralisti so strmeli z odprtimi usti.
2017 MED. UNIV.
DR. ANČA KONVALINKA TAVČAR
specialistka zn otroške bolezni ORDINIRA RFDNO OD 1. — S. POP. BREG STEV. 8.
Telefon 2746. Višinsko solnce.
Najbolje, naffrafnefee, 19
Ot
OV
>5
^LOVFMUiTl dne t februarja 1932
Stran *,
Kaj kažeio zvezde v februaru rojenim
Ja rojeni iskreni, dobri, rahlega zdravja ljubezni nežni in zvesti
To. kar hočemo tu povedati, velja za "judi. rojene v času od 21 mnuarja do 20 februarja Ti ljudje so ro'eni v znamenju Vodnarja, ki mu vladata Saturn in Uran V tem znamenju rojen1 ljudje so navadno duševno »n *eiesn<' dobro razviti, moški so pogumni in krepki.
Značaj
Značaj moških je večinoma odknr In iskren Samostojna in pogumni so dovolj, ori tem so na včasih nezadovoljni in oreveč skrbni °r:zadeva'0 si da bT bil' » ospredju. veruioČ vase ved-r. m oovsod Cesar se kre »ta*>r«viri dobro Iskrene onatelie cenijo n iim znajo vračar priiateljstvo Iti mci rud; na samozataievame Kdor si orid^b' njihovo oniateljsTvo. >e 'ahko vese — V tem času roiene ženske <o e > jda-ne in dobrega srca. zato so vecTiorna dabre /akonske zene Ker so lovoli šii-te^gentne. se znaio obvladan a preprečijo v zakonskem ž'vitemu nars-k^k nesporazum So pa občutljive in v življenju izkusijo mnogo, kajti svoje k rže in težave preživljajo preveč notranje Ni torej čuda. .!a i<tde podležeio živčnim boleznim. Nekatere sc md vnete za udobno Sivijen'-e n zabavo Ce pa prevlada pri nj h a s a-ba stran značaja, si  uničijo življenje.
Zdravje
Zdravje v znamenju Vodnaria «*oje-nih moških pa navzlic njihovi močni konstitucija n: baš najboliše. Ze'o so nagnjem k revmatizmu. trganju in sploh k boleznim v sklepih. Rade jih mučijo tudj bolezni ledvic in ko» pjsle-
Ameriška zastopnica na ženski razorožitve ni konferenci Mrs. Mary \V o o 1 e y
dica tega sladkorna bolezen. Srce imajo sicer zdravo, je pa v nevarnosti, da ga zalije mast. Zato naj bodo zmerni v jedi in pijači in dočakali bod j visoko starost. — V tem času 'ojene ženske so rahlega zdravja Ker so večkrat zelo nervozne, jih muči hlpohondrija m izmišljujejo si bolezni. tri v resnici nimajo. Njihova nervozu ost je često vzrok migrene in glavobola. Ce se jim pa posreči obvladati živce, se odkr.ža-jo teh večinoma dozdevnih bolezni in so popolnoma zdrave.
Nadarjenost
Kar se nadarjenosti tiče,   je treoa omeniti, da v tem času rojeni moški v umetnosti ne dosežejo posebno ve'ikih uspehov Večjo srečo pa ima o v trgovskih poslih Navadno imajo visoko razvite organizacijske sposobnosti m lahko zavzemajo v podjetjih jspešno vodilna mesta.   Pri   svoji častihlepnosti imajo tudi nepremagljivo energijo !n so čudovito   delavni.   Navadno so bistre glave in SDretni. zato pa d »sežejo povsod uspeh. Znajo se obv.adat' !n prilagoditi vsakemu poloza.ru. Boječi niso in z usoehom se lotevajo najrazličnejših poklicev Potrebna rim je samo vztrajnost   pa   lahko   mnog-* dosežejo. Včasih imam samo em nio^Ko da so sicer zelo delavni in marljivi, njihovo poštenje pa ni vedno orezbibno  S to napako   se   morajo v živ:ieniv mnogo boriti. — Ženske so ze'o redko umetnice. Ker so nekoliko razvajene, segajo raje oo delu. ki ni zvezano z velikim trudom  Ker so dražes* te i.: slmpat:č-ne  se s pridom uvel;ivo ko* prodajalke po trgovinah  Tjžkeg-* in resnega dela navadno ne zmacuiejo. Rada jih ovira pri tem lahk >rp sslnost in površnost Ce pa pridejo v oo.ožai da so prepuščene same sebi. >: znajo noma gati tudi v težkih cavrur-n. V sploš nem so pa malo podjcn»e dokaj oočas-ne in nesamostojne.   Ma.rk i um tudi praktičen duh    Prev die morajo bui zlasti glede razn'h na<    Sa narav na vzdržnost tih lahko obvaniie nevarnosti od stran' mn^k'h
Podjetnost
V podjetnost-   morava riio$ki ved*« upoštevati    da obrod u >adt»v«- samo potrnpžliivost   in    v? » »»ve \V.b^n^ stvar im ne more tako Škodovati, kakor   nestrpnost -n iz re*a .zviraioče st-emlienie da h Čim ore- »^riK*!3 vse ka- 7dpočnn Ce so ->-vr-^l: v* 'abk dosežejo mnogo v vsem. česar se 'r»ft Tud* v tem času rojeni n ženskam se
priporoča v podjetnosti čim večja previdnost m vztrajnost.
Ljubezen
V ljubezni so moški ze'o nežni io zvesti če najdejo razumevanje pri svo-lih ženah ali prijateljicah. Ce ne pod-ežejo ijubosumnosti. »majo v jubezm uspeh Mnogi so pa ljubosumni in zato oo nepotrebnem ne^^ečn) ;n nezadovoljni Cesto uničijo svojo jubezen z zbruht ljubosumnosti. k* je brez vsake podlage in docela oe j mestna Zato naj
Hitrostni rekord v avtomobilski vožnji, ki se bodo v kratkem potegovali zanj Campbell, VVizard Smith in Kave Don; avtomobil slednjega »Silver Bullet« vidimo na sliki
se po možnosti te slabe lastnost: varujejo Ljubljenemu bitju morajo zaupati zlobnim jezikom pa ne verjeti. — Ženske so nežne in zelo priljubljene. Ljubeče srce si znajo obdržati Biti pa morajo previdne, da ne nasedejo prlliz-njencem. ki jim zna^jo sicer pihati na srce, ki jih pa spravijo v nesrečo, če jim preveč zaupajo. Svojo ljubezen si
I znajo ohraniti, potr*sbm jim je samo volja Volje jim oa sivadno manjka, ker so ustvarjene tako da rade vsaj v svojih željah letajo v;soko. a to zatre v njih čustva, ki j:h ;e polno nrlho-vo srce.
Zakonsko življenje
V zakonu so mož:e navadno srečni. Varovati se pa morajo ljubosumnosti in krotiti svojo tezo. da ne dajej-o povoda za domače prepire Maščevati se ne smejo, niti se ravnat- po načelu: zob za zob. Ce se ravnajo po *eh nasvetih, se dobro razumejo s svojimi ženami in njihovo zakon sko živijen.e bo mirno in srečno Najbolje s:ore če si izberejo za zakonsko družico žensko, rojeno v mam — Ženske so v zakonu navadno zveste io dobre zakons<«; žene. Pač pa zmisel za gosp odnjstvo pri njih navadno slabo razvit. Veseli jih udobno življenje, možje i h često zmerjajo, ker površno in lahkoverno vjdi-o gospodinjstvo. Prizadevajo si s'cer, da bi se poboljšale, toda »tri mnogih je io prizadevanje zaman
Nekaj nasvetov
Kar se tiče nav:>di za življenje, bi v znamenju Vodna-ja rojen m 'judem priporočali, naj b>do vztrajni da si za-sigurajo uspeh. Pazijo ntj na ljudi, ki se jim prilizujejo kot dobr priateji, v resnici bi jm pa rtidi samo rzkoriSčaii Varujejo naj se teze. pa tudi prevelike dobrotljivosti.
Splošno
V času od 21. januarja do 20. februarja rojeni ljudje so večinoma trezni in zato je njihovo življenje mirno Pretiranih zahtev nimajo, Štud'ra:o navadno dobro, študij se oprijemajo radi. posebno naravoslovnih im filozofskih kar utriuie v njih dobrotijfvost srca. V oraktičnem življenju postanejo člove-kolmbrri in povzpno se do prave humanosti. Plemenitost v izražanju misli in obzirnost sta jim prirojeni, in zato *e mkjer in mkoli ne prena^ijo. To velja za one. ki so prevzeli ugodne znake sozvezdia. Drugi so pa naeirieni k zlu. neodločni, pre+irano IHibocumni in 'nHVo nos+an^io hudi sovražni-ki.
Potopljeno podmornico
je težko dvigniti
če ni pomoči v 40 urah, je posadka potopljene podmornice izgubljena
Angleška podmornica M 2 je s 50 mož broječo posadko izgubljena. Zadela jo je ista usoda, kakor njeno sestrsko ladjo M 1, ki se je potopila 1. 1925. Tudi podmornica M 1 se je potopila v Angleškem kanalu in potegnila s seboj na dno morja 70 častnikov in mornarjev. Če je zadela tudi podmornico M 2 tako strašna usoda, doseže število žrtev, ki jih je utrpel podmorniški oddelek angške mornarice od 1. 1923, okroglo 250.
Naravno se zdi mrzlično prizadevanje pomagati v potopljeni podmornici zaprtim mornarjem. Zdaj je čas za to še ugoden, a vprašanje je, kako dolgo bo. Vzhodni preliv Angleškega kanala je v zimi izpostavljen silnim viharjem
Stili žrtve potopljene podmornice: na levi zgoraj poročnik F. W. C. H e a d, spodaj poročnik Mac D o n a 1 d; na desni zgoraj Sidney R. W. J a n e 11, spodaj poročnik C. L. Tounsend
in nalivom, tako, da se lahko vsak hip pripeti, da bo treba rešilno akcijo prekiniti. Dejstvo, da na kraju, kjer se je podmornica potopila, na morski površini še niso opazili olja vzbuja vsaj nado, da podmornica ni razbita. Prva skrb na pomoč prispelih pamikov je ugotovila, kako podmornica na dnu morja leži. Šele potem lahko začno delati poskuse, da bi dobili zvezo s posadko potopljene podmornice. Čudno je, da niso našli še nobenih sledov o potopljeni podmornici.
. Nemške podmornice so rabile za sporazumevanje pod vodo posebne signalne naprave. Če ima potopljena podmornica na krovu tak aparat, se ie ali pokvaril, ali pa ne funkcionira elek tričnj tok. Na podmornici je tudi na-
prava, ki omogoča posadki posamič dvigniti se na površje. Ker je pritisk vode na vsakih 10 m globlje za eno atmosfero večji, bi morala razviti potopljena podmornica pritisk nad 3 atmosfere, da bi premagala odpor vode in da bi bilo mogoče na njenem krovu odpreti izhode. Vse kaže, da leži podmornica tako močno na boku, da izhodov ni mogoče odpreti.
Drgniti podmornico je težko, ker je zelo težka. Saj ima več posebnih naprav, tako startno progo za letala itd. V podmornici sami delujejo močni Dieselovi motorji, ki ženo podmornico kadar se d" : e na površje. Pod vodo ženo podm -> električni motorji na akumulatorje. Prišteti je treba še večje število torpedov, naloženih v posebnih celicah. Za moštvo najvažnejša naprava je aparatura, ki dovaja v podmornico zrak. Dokler ta naprava deluje, posadka potopljene podmornice še ni izgubljena. Ko je pa po 40 urah izčrpana zaloga kisika in če še ni pomoči, lahko sicer podmornico še dvignejo, toda posadki morejo izkazati samo še zadnjo čast.
19 letni morilec
usmrćen
Pred dobrim tednom je b.l usmrčen v Newyorku v zlogtasni kaznilnici Sng -S:ngu 191etni morftec Francis Crow-ley, Ici je na begu enega redarja ustrelil, drugega pa težko ranil. Fant se je dolgo skrival in najbrž bi ga ne Dili izsledili, da ga ni izdalo bivša njegova ljubica, ka se mu je hotela osvetpti. Crowieya so oblegan* v osamlieni hisi m ga prijeli šele po hudi bitki Pri seb4 je •mel svojo novo ljubico in tovariša ki mu je pomagal streljati po policajih Dakle je skrbelo, da sta imela zločinca revolverje vedno nabasane tn tako pori erja dolgo ni mogla zavzeti oblegane hiSe.
Pred usmrtitvijo   pa obsojenec o 9voji ljubici ni hotel ničesar več slišati Ntkar mi naj ne hodi v celico! — je kričal srdito. — saj vem, da bi rada orišla samo zato. da bi lahko za drag denar prodala listom članek, ki b? ga napisala o svojih vtisih in pogovoru t menoj. Ko so mu nataknili na glavo čelado, ki io rabijo za usmrtitev na e'ek 'ričnem stolu, ie prosil nai pozdravijo njegovo mater, ki je pa prav za prav nikoli n" ooznal ker ie b? nsraVonsfo >frok in vzeoien na   KrtrošTcf farmi« te pa vedela zanj. saj mu je oc-slala v ka milnico *o»r>eV rož m listek z nanisonv »Od tvoje matere« To ie r>r-"i rt^mer da *o v Ameriki usmrtili takr mladega zločinca.
Preoblečena
Greta Carbo
Prelepa Greta Garbo se je mudila nekaj dni v Newyorku in ker ji dela velika popularnost često več preglavic, kakor veselja, je sklenila ohraniti najstrožji inkognito. V Newyork je prispela pod tujim imenom, nataknila si je velika očala, oblekla debele volnene nogavice, obula čevlje z nizkimi petami, se zavila v širok plašč in jo mahnila po newyorških ulicah. Toda po mestu se je kmalu raznesla vest, da je prispela najlepša filmska igralka in nastal je pravcati lov za njo. Ker je pa bila tako dobro preoblečena, da bi je niti najboljši znanec na prvi pogled ne mogel spoznati, je seveda niso mogli najti. Iskali so jo povsod, toda o Greti ni bilo duha ne sluha.
Nekemu podjetnemu reporterju pa inkognito Grete Garbo ni dal spati in po napornem iskanju se mu je posrečilo presenetiti jo na ulici. Lahko si mislimo njeno presenečenje, ko je naenkrat zaslišala tiho, toda jasno izgovorjeno svoje ime. Ustrašila se je tako, da ni niti tajila, da je res Greta Garbo, pač je pa prosila reporterja, naj je ne izda, češ, da mora v kratkem nastopiti v dveh filmih in da ji je nujno potreben mir. Reporter je ostal mož beseda in je izdal tajno šele po njenem odhodu. Seveda sklepajo sedaj v Ameriki stave, ki jih dobe oni, ki bodo spoznali v dami z velikimi temnimi očali filmsko zvezdo. Ni treba posebej omenjati, da vodi ta lov za preoblečeno Greto Garbo često h komičnim prizorom,
mu povedal, da se je njegova žena odpeljala z njegovim tovarišem v note4. Zapel je zvonec treba je bfto zopet nastopiti Bruno je zaškripal z zobmi m zapel Vživel se je tako v svojo vlogo, da je občnstivo kar zadrževalo sapo <n da se ploskanje rti hotslo poleči, ko je zastor oadel.
Pevca pa ni bilo pred zastor, z avtomobilom ie drvel 00 ulicah in čez nekaj minut se je zgrudHa njegova ž**na v hotelu mrtva, njen IhibČek po t*?ko ranjen Bruno ie prišel pred oo^oto, obravnava ie vzbudila veliko senzacijo m ljudje so oomiVovaH nevca. ko e pred ooTotmki onisovail svoje Življenja in razočaranje. BH je oproščen in vaj simn^tiie k» šel za nnm. k^ se ie naveličan življenja um^Vm'1 v zari Ste. Nekaj let j* živel svoje živlienie nortem tep ie pa hreoenenie 00 gledališkem odru potegnilo nazaj k operi Brez priprt*-, brez reklame ie začel >-,dai zor>et nastopati in občinstvo je §2 bolj navdušeno zanj. kakor te bilo. Pot do karijere mu je odprta, vprašanje je samo, če bo *a_ šel svoj mir in svoio srečo.
Berlin - Hamburg
116 minut
Uprava nemških železnic posveča zadnje čase vslfko pozorno^ motoriKa* ciji orometa. Na mnosrih progah so že uvedeni motorni osebni vlaki m brzo-vlaki. ki vozijo s hitrostjo do 90 km na uro. vendar na železniška uprava 7 nitmi ni zadovoljna, kajti motorne lokomotive ne morejo vleč* zadostno §tevtV> vagonov. Zato i? dala žeiem^a uora-va izdelati v italskih tovarnah v Frie-drchshafnu več modelov oir^>mmh motorn;h vagonov, ki bodo dovoij močni, da bodo lahko vlekli zaoostno število priklopnih \ragonov, poleg tega bo pa v njih mnogo prostora za potni e. En model je železniška uprava že odobrila in te dni so izd alati prsi večji motorni vagon.
Vagon je dolg 42 m, tehta 77 trn, opremljen je z Diesekrvim motorjem s 410 HP, ima 102 mesti III. razreda in 56 mest II. razreda. Pri obtežatvi .60 ton, ki odgovarja približno našim 4 novim brzovozniim vagonom, lahko pre-vozii progo Berftn—Hamburg, dolgo 287 kilometrov, v 116 minutah. To bo t^rel pravii toontorerit prvotno zasnovanih železniških ZeppeKnov, proti katerim ima velrko prednost v tem, da ne za-bteva nobene   preureditve isJezotSke
»Golijat in David« v boksu, — V športni palači v Parizu sta se spoprijela 122 kg težki Primo Carnera in 88 kg težki Mois e Bouquilloa. Podlegel jo v dragem kom
Bouquillon
Lani 13.000
novih znamk
Francoski filatelisti so objavili te dni statistiko, ki je iz nje razvidno, da so izdali poštni uradi vsega sveta 'ani 18 tisoč serij novih poštnih znamk. Večina teh znamk pa ne služi poštnemu prometu, temveč je bila rzdana za sanacijo slabih Pmanc na škodo zbiralcev poštnih znamk. M^d lani izdane znamke spadajo v prvi vrsti razne spominske znamke v proslavo obletnic rojstva, smrti, zmag v bitkah, nogometnih tekem itd. Enako veliko je zanimanje tudi za letalske fn dobrodelne poštne znamka, posebno za one, ki so bile izdane v svrho financiranja ZeppelirKvvih pt letov.
Na 100 lani izdanih znamk ie odpadlo 37 priložnostnih, predlanskim pa celo 50 Organizacija filatelistov že rod-go energično protestira proti takemu izdajanju znamk, toda brez uspeha, kajti države si m dajo vzeti fe rok tega cenenega vira dohodlkov m tako nobena svetovna poštna zveza ne more prepovedati Izdajanja priložnostnih znamk.
proge, ki bo po nj voza. Novi motorni vagon pride že sporrtladi v promet na progi Berlin—Hamburg preko WQtten-berga. Ce se bo obn^sel, naroči ž^'e*-miška uprava takoj še 10 takih vagonov. Iti jih bo porabila za motortzacuo, pa tudi za pospešitev osebnega prometa na vainegtših progah.
Tragediia slavnega tenorista
Pred leti ie ne! slavni italiiainslti tenorist Matteo Bruno nekega večera v turin^ki operi vlogo Cania v »Kom^d^ rantih« s posebno globokim obču'kom m pogled mu ie vsak hip uhajal k loži kjar je vedno sedela    njegova žena mlada, dražesma ženica  ki jo je lrub>! 7. vsem žarom svojega   iužnega rca Bila ie tam v k>ži v začetku b edst^ve. toda kmaht je nekam odšla Mordž* se te umaloVla v senco lože. ss je tolažil oev*»c Obraz se mu te na zmračil, ko ie stopil v pavzi k njemu prijateb in
Radiomesto v Ven vorku. RockefcllerjVvv središče v mestu, kier bodo zbrane radio naprave
Kunjunktura.
— Kafto gre kupčija, dragi sosed?
— Slabo, slabo, vsak dan moram doplačati nad 100 Din
— Hm. od česa pa živiš?
— Ino, saj veš. od nedelj, ko n^ delamo.
Stran 6
>S L O V E N S K I  N A R O D«, dne 1. februarja 1932
^♦f/v 95
Albert Sorel: 14 V
azdravni/c
Roman
— Že zopet prihaja k naši gospe slepar. Sicer pa ni čuda. saj že dolgo ni bilo nobenega Toda danes si je izbraJ slab dan. vreme m nič kaj prijetno m tudi sicer ne bo imel mnogo sreče
— Ali bo dovolj časa. da dam konju ovsa? — je vprašai voznik slugo
— Saj bo moral še čakati. — je odgovoril sluga
— Ta mož niti ni preveč rado/eden Vso pot ni odprl ust. Sodeč po zunanjosti bi človek r^s mislil, da ie zelo učen.
Sluga je zapri vrata in povabil zdravnika, naj mu sledi.
Krenil je proti gospodarjevi h:iši m vstopil v prostrano vežo. kjer so bile vse stene polne lovskih trofej.
Skozi lepo Jedilnico, kjer je W<i miza že pogrnjena, sta prišla v salon Sa Ion >e bil velika, visoka soba z obitimi stenami, toda brez velikih umetniških okraskov Pohištvo dokaj skromno, ie brlo iz dobe Ludvika XIV.. maku tudi oboji in lovska oprema; v lesen.'i. belo pobarvanih okvirjih je viselo nekaj rod-
binskih portretov srednje vrednosti; v celoti je bil salon čist, še prečist, resen, da se je človek v njem dolgočasil.
Chebskv se najprej ozrl na moža, sedečega v kotu pri peči v veluk^m na^am^ču- ta je vstal, čim mu je Juga sporočil, da je nekdo prišel. Bil je viso-Ke. krepKe postave, poteza njegjvega obraza so *i\t p: a volne, toda trde in rohate: i ise je me sive. goste, .tiatko ostrižene, čelo nekoliko prenizko 5zbo-čeno zgubano. brado dolgo, gosto, sivo, segajočo do prs V tem obrazu ni bilo niti lepote, niti duha In vendar ie nekaj v njem pritegnilo Chebskega pogled in ko ga je tako n^kaj časa napeto opazoval, je naše! v njem bolestno resnost izraz notranjih bojev in prestanih muk. sliko vsega njegovega značatfa
Baronu de Rofossu je bilo dva in sedemdeset let; čeprav je bil krepke narave in v bojih prekaljenega duha. vendar mu je zadalo življenje pretežke udarce, ki so ga zadeli, če na naravnost v srce, pa vsaj na površju v meso in mišice. Zdelo se je, da so leta opilila in ublažila ta značaj; tako izpremene j čeri jeseni, ko sa dan nagiba k večeru i in morje odteka, svoje razjedene obrise in se prikažejo iz vode. zavite v žametaste s-nce solnčnega zatona.
Baronov glas je bil močan in trd, znal je samo ukazovati.
— Kaj bi radi. gospod, in komu se moram zahvalni za čast vašega poseta? — je vprašaJ prišleca.
Chebskv je nekaj časa molčal na to vprašanje. Za starcem je bil zagledal mlado dekla, opirajoče se s komolcem na naslanjač. Biti je moralo še zek) mlado; krasni kostanjevi lasae so se ji vili v kodrih po hrbtu; poteze izredno nežnega obraza so pričale o zgodnji mladosti: in vendar je bila na njenem obrazu, na potezah nekoliko predolgega nosu, posebno v modrih, globokih očeh nekakšna utrujenost in prenasičenost, nekakšen pečat skrbi, ki prinašajo navadno šale pozneje svoje sledove.
Chebskv ni mogel odvrniti pogleda od teh krasnih. otožnih, začudenih oči, ki so ga nepremično gledale.
Moral se je potruditi, da je odgovoril no baronovo vprašanje:
— Gospod baron, prihajam k vam s poslanstvom, ki vas bo gotovo zanimalo; mislim pa, da se tiče samo vas.
— Emma, — se ja obrnil baron na dekleta.
Dekle se je lahno zdrznilo in odšlo iz salona.
Obenem je odšel tudi mladenič, ki ga Chebskv ni bil opazil.
Baron je dejal:
— Zdaj pa lahko govorite brez skrbi, gospod. Pred tema dvema, ki sta ostala tu, nimam prav nobene skrivnosti.
In pokazal ja na ženo, sedečo nasproti njega, majhno strto, razoranega obraza, bledo, s svilenimi trakovi v laseh, v skromni obleki.
— Moja sestra, gospodična de Ro_
fosse, in gospod grof de Fon temo rs. moo svak.
Chebskv je pozdravil zelo visokega, debaluhastega priletnega moža z zlatimi očali in pileso spredaj; bil je v 'ovski obleki in v rokah je držal žametasto čepico.
— Sedite, gospod, — je dejal baron in primaknil Chebskemu z nogo stol.
Vsi trije so prišleca gledali. Toda poklic je bil naučil Chebskega prenašati radovedne poglede brez na rman jš s zadrege. In začel je:
— Govoriti moram z vami, gospod baron, govoriti o zelo, zek> mučnih zadevah. Obžalujem, da mi poklic ni dopuščal izpolniti že prej naloge, ki mi jo je poverila usoda Pred petnajstimi leti sem se vozil kot študent iz Hamburga v Helsingfors; med vožnjo sem sa seznanil z vašim sinom ...
Gospodična de Rofosse je malo zardela, bistri pogled njenih majhnih oči se je preselil s Chebskega na njenega brata. Slednji je vstaJ, ustorrice so se mu tresle in kri mu je zahla obraz.
— Zares, gospod, — je dejal baron boreč se z razburjenjem, — zdi se mi, da ste temn ubogemu fantu pomagali v zadnjih trenutkih.
Gospodična je z očmi izrazila, da se 1 strinja s tem; Fonternors si je popravil očala in stisnil roko svaku, ki je bil sedeti nazaj.
Chebskv je nadaKjeval:
— Ne motite se, gospod baron; in
to me odvezuje doržnosti opuščati se v podrobnosti in pojasnila ... vaš sin je bil sam in zdel se mi je zelo izmučen. Skrb in ljubezen, ki sem mu jo posvetil. rrri je pridobila rnailo njegovega zaupanja. Izročil mi je papirje, ki je polaral i nanje veliko važnost. Prosil me je naj i jih izročim njegovi rodbini; odgovoril sem mu, da ne vem, kdaj bom mogel ' izpolniti to željo. On je pa izjavil, da , to ni važno, samo da njegovi papirji ne i pridejo iz mojih rok drugam kakor v vaša roke. Nedavno me je naša vlada poslala v Francijo in moja prva skrb je bila izpolniti to obljubo. Tu so papirji.
Vzel je iz aktovke sveženj zapečatenih papirjev in jih izročil baronu de Rofosu.
— Ti papirji utegnejo biti za nas velikega pomena, — je dejal Fonternors; — škoda, da niste imeli prilike izročiti jih nam že prej .
— Tudi meni je žal, gospod, — je pritrdil Chebskv; — dejal sem vam, da sem jih hotel prinesti že prej.
— Morda bi jih bili pa lahko prinesli, če bi bili hoteli, — je dejal Fonternors s svojim sladko trpkim glasom in uprl svoje sive oči v Chebskega.
— Smatral sem za svojo dohžnost izpolniti željo umirajočega.
Postani in ostani
član Vodnikove dražbe!
Cenjenemu občinstvu najvljudneje naznanjam, da sem o tvoril danes, v ponedeljek, dne 1. februarja staroznano gostilno »NA FRIŠKOVCU« (v Hafnerjevi hiši). — Poleg dobrih mrzlih in toplih prigrizkov bom postregel cenjenemu občinstvu z najboljšo pijačo. — Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
STANKO GRĆAR, gostilničar, Prisojna ulica št. 5.
ml
-.T S
Mest. i>ogreb. ravod Občina Ljubljana
Naznanimo, do ie naš srčnolj ubij eni in nepozabni soprog, sin, brat. svak in strte, gospod
odvetniški soliritator v pok.
v nedeljo., dne 31. jan. nepričakovano mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v to rek. dne 2. februarja ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, WoIfova ul. 6, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 31. januarja 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zahvala
Za obilno udeležbo pri pogrebu in mnogoštevilne izraze sožalja ob izgubi našega dobrega 6oproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
CRNE SUKNJE   IN OBLEKE ZA ŽENINE
naiceneiše ori Presker Liub-?ana  Sv  Petra ^esta 14 712
si nabavite
tvrdk; Anton i
DOMAĆA VESELICA
se vrši jutri popoldne do 2. ure zjutraj v gostilni Maver, Jegli-čeva ulica 5. — Danes in jutri domače krvave klobase, fino vino iz mariborskih goric ter cviček iz Gadove peči. 766
MOTOR 12—14 HP
na sesalni plin (Sauggas) rabljen, kupim, a samo v jako dobrem stanju. Ponudbe z opisom stroja in naznako cene pod »Motor 763c na upravo »Slov. Naroda«. 763
PIANTNO
skoro nov, ceno naprodaj; isto-tam naprodaj tudi dober štedilnik. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 758
HIŠO NA RABU
pripravno za hotel-pension, novozgrajeno, dvonadstropno, z inventarjem, prodam ali oddam v zakup v centru mesta. — Me-dard Tomaszevicz, Rab. 759
davčnega nadupravifelja v p.
se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Koče rje, 29. januarja 1932.
Žalujoči ostali.
KLAVIRJI!
Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. — Prodajam najceneje na najmanjše obroke z garancijo. Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. — Najcenejša izposojevalnica. — VVARBENEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5,   Riroska cesta 2.
MODROCE
afrik, vsakovrstne žimnate, otomane, najnovejše couch zofe po ugodnih cenah kupite pri tapet-niku
Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2
Vsakovrstno žimo prodajam po tovarniških cenah. — Tel. 2622.
14/T
telefon 205P
Premog suha drv?
^otiaćnJk   Motori 6e«w
Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni, dobri soprog in očka, odnosno sin, brat, svak in stric, gospod
Mr.oharm. BrdllkO HllS
v nedeljo dne 31. t. m. po kratki in mučni bolezni.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 2. februarja 1932 ob pol 3. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 31. januarja 1932.
ŽALUJOČI OSTALI
izdelujejo se najnovejši modeli o> troškib vozičkov, razna najnovejša iv oko lesa. Šivalni stroji tu motorji Velika izbira. Najnižje .cene Ceniki franko
»TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozač* kov. Ljubljana, Kar lovska cesta 4.
NAZNANILO.
Cen j. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj krojaški a te1 je iz Lepodvorske ulice v VVolfovo 10 ter bom nadalje po znižanih cenah izdeloval najmodernejše fazone od 250—300 Din.
Točna in solidna izdelava.
Se priporoča
LUDVIK LOGAR, modno krojašUo
Woifova št. 10.
Ifflakutututni paph
pftedafct uprava 9&£ovenA&ega Jlatcda,
Najcenejie vezenje perila, zaves, mono-
gramov pri
MATEK & MIKES, Liubljana
(POLEG HOTELA ŠTRUKELJ)
Entlanje, ažuriranje, predtiskanje. — Na izbiro krasno p red tiskani p rti čl po izredno nizkih cenah.
.ovske puške, floberte, brovning  pištole,  lovske in rtbtftkr
potreo^ine
F. K. KAISER, puškar
LJUBLJANA. Kongresni trs 9
Poročni
por očna
Jedilni
!»€>#• v kasetah
7. €uden
Prešernova /.
GIG
z vprežno opremo ali brez nje kupim. Ponudbe s ceno na naslov: Podboj, Stožice št. 123, pošta Jezica. 738
^9
Izvršuje enobarvne in večbarvne črtne klišeje, enobarvne in večbarvne antorJpije, kombinirane klišeje za navaden in ftnejšl papir, klišeje po pero risih, slikah in risbah, rokopisih hi fotografijah za razglednice, reklamne slike, vinjete
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 23.
STROJEPISNI POUK
novi večertr tečaii za začetnike in izvežbance Voisovanie v soboto n oonedeMek od 6—8 ure zvečer Šolnina nizka — Christofov Mćtn zavod Domobranska c. 7/1. 712
KAVARNO NA SUSAKU na najprometnejšem mestu, dobro idočo, prodam iz rodbinskih razlogov. Ponudbe na naslov: Kavana Delič, Sušak, Račkova ul. br. 4. 760
z gospodarskim poslopjem in sadovnjakom, v Spublji, eno uro od Ptuja, pripravno za vsako obrt, preje dobro idoca trgovina, poceni naprodaj. Ponudbe na naslov: Janez Ceh, posestnik, Spublja pri Ptuju.
761
POZOR NATAKARJI!
Prodam pod tovarniško ceno 15 m boljšega blaga za smoking. Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 771
KLAVIRJI!
Zaloga in izposojevalnica prvovrstnih klavirjev. Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. Warbinek. Ljubljana, Gregorčičeva 5 672
KLAVIRJI
Zaloga in izposojevalnica prvovrstnih klavirjev Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje.
VVARBINER, LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 5.
612
Cenik oglasov
Znižane cene malih oglasov:
2enitve in dopisovanja:   vsaka   beseda ........,   .   Din 0.50
Oglasi trgovskega značaja: vsaka beseda..........> 0.50
Kapital, v najem, posest, lokali, stanovanja, službe itd. itd. ... > 0.50 Mali oglasi se plačujejo brez kake pristojbine, in sicer naprej, deželani lahko
plačajo v znamkah. Poslužite se ngodne prilike, uspeh bo siguren.
Oglasi v inseratnem delu:
do 30 petitnih vrst petit vrsta........                                 •   po Din 2.—
od   31 » 100      > >      >       > .........> > 2.50
., 101 > 300      > >      >       > .........> > a,—
..  301 in dalje   » >      >       > .......••> >   4.—
Oglasi v tekstnem delu:
do 200 petitnih vrst petit vrsta.........po   Din 8.—
od 201 in dalje    >         >       >        > .........>       > io.—
A. Društvene prireditve brez vstopnine ali brez zvez z materijalni mi dohodki vsaka beseda 50 par.
B. Društvene prireditve z vstopnino ali v zvezi z materialnimi dohodki kulturnega značaja (koncerti, predavanja, javne telovadbe, akademije, športne in druge društvene tekme) vsaka beseda Din 1.— . Društvene notice priobču-iemo le proti takojšnjemu plačilu, plačuje se lahko tudi v znamkah.
C. Nedruštvene prireditve, objave zasebnih in gostilniških koncertov, notice trgovskega ali reklamnega značaja 'objave trgovcev, zdravnikov, obrtnikov ter sploh podjetij manjšega gospodarskega značaja) vsaka beseda Din 2.—
C Izjave, poslana, preklici, naznanila ter druge objave zasebnikov vsa-'ca beseda Din 3.—.
D. Objave velikogospodarskega, veleindustrijskega. veletrgovskega, bančnega  itd.  značafa  vsaka beseda  Din 5.—
Uprava »SLOVENSKEGA NARODA44,
Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezer*«*. — Zrn upravo ta inaeratni dal usta; Oton Chnstoi. — Vat s LO unijam.
54