ŠTAJERSKI GOSPODAR
Erscheint ¡eden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark- vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgeböhr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgeböhr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgeböhr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030
Nr. 20- IV. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 20. Mai 1944
Einzelpreis 10 Rpf
ZVESTOBA ZA ZVESTOBO!
Evropski zavezniki Nemčije odklanjajo lisičjo ponudbo sovražnikov - Usoda italijanskega naroda je postala svarilen vzgled - Zavezniki se bodo borili za čast in življenje do končne zmage
V našem listu smo v teh zadnjih treh letih	Odklonilno stališče Finske pa takozvanim za-	šistični režim je nadomestila boljševiška stra-
imeli opetovano priliko za razne ugotovitve,	veznikom ni dalo miru. Iz previdnosti so se	ho/lada. Anglo-Amerikanci so zaplenili Itali-
Tako smo med drugim ugotovili, da imajo v	za nekaj časa potuhnili, da bi se vsaj malo	janom zadnje rezerve žita in moke za svoje
sovražnem taboru, ki se -^jansko ne more	pozabil omenjeni diplomatski poraz. Medtem	čete, »svoboda« pa se je pod njihovim nad-
ponašati z vojaškimi triehi, na zalogi razne	je namreč začela agitacijska ofenziva z inva-	zorstvom spremenila v pravcato anarhijo. To
diplomatske zvijače, s katerimi bi hoteli oma-	zijo in zato so čakali na ugodno priliko, da	je bil dejanski dar, ki so ga prejeli Italijani
jati edinstvo Evrope. Gre za različne posku-	bi spustili nekaj novih balončkov nad Ev-	v okupiranih pokrajinah kot povračilo za
se, ki so se obnesli doslej samo v enem slu-	ropo. In res so te dni poslali Romuniji, Ma-	brezpogojno kapitulacijo.
čaju. V zavesti, da je Nemčija vojaško ne-	džarski, Bolgariji in Finski nov poziv, naj iz- S pozivom, ki so ga poslali Anglo-Ameri-premagljiva, se zatekajo od časa do časa k	stopijo iz vojnega dogajanja, češ, da si bodo	kanci in boljševiki malim zaveznikom Nem-raznim lisičjim receptom, da bi vsaj na di-	na ta način prihranile mnogo trpljenja in	čije, so se strahovito blamirali. Mali narodi plomatskem polju nadoknadili svojo vojaško	boli, ne oziraje se na to, da se kljub temu	Evrope, ki cenijo zvestobo Nemčije, dobro onemoglost. Nič čudnega torej ni, da so si	ne zmanjšuje njihova krivda udeležbe vojsko-	poznavajoč nepretrgano izdajstvo Anglije, so sredi živčne vojne z invazijo izmislili nov trik,	vanja oh strani Nemčije.	se naučili ob italijanskem primeru ocenjevati s katerim bi hoteli zrahljati edinstvo in po- Lisičja ponudba sovražnega tabora je ob-	besede in dejanja. Romuni, Madžari, Bolgari, vezanost med Nemčijo in njenimi zavezniki,	sojena na neuspeh, ker so narodi, ki jim je Slovaki in Finci vedo prav dobro, da nimajo Tu je treba vedeti, da se je sovražni tabor	namenjena, doživeli lansko leto klasičen pri-	danes nikake izbire več. Boriti se ob strani nekoliko zmotil: mali zavezniki Nemčije v	mer brezpogojne kapitulacije v obliki Bado-	Nemčije do dokončne zmage pomeni za te Evropi niso Badoglioti. Najprej so se spravili	glijevega izdajstva. Ti narodi so imeli lepo	narode nacionalno vstajenje in definitivno iznad Finsko. Mislili so, da bodo severnega za,-	priliko, primerjati sirenske obljube s suro-	polnitev vseh njihovih sanj in aspiracij. Kaoi-veznika Nemčije z združenimi močmi spravili	vimi dejstvi po italijanski kapitulaciji. Anglo-	tulacija v kakršnikoli obliki pa bi pomenila na kolena. Sovjetija je formulirala program	Amerikanci zlasti so obljubljali Italijanom	brezpogojni samomor. Izbirati bi smeli le finskega samomora, Anglo-Amerikanci pa so	mir, svobodo, konec »fašistične tiranije« itd.	obliko smrt in nič drugega, pridno sekundirali in prigovarjali Fincem, naj	Sploh pa takozvani zavezniki v izbiri obljub Razumljivo je torej, da se je javnosti v si že vendar položijo zanjko okrog vratu. Ev-	niso varčni. Čim je bila kapitulacija podpisa-	državah naših malih zaveznikov polastilo sil-ropska javnost se še dobro spominja, kako	na in čim so se s pQmočjo italijanskih izda-	no ogorčenje. Javno mnenje odklanja sirenske je sovražni židovski tisk sladko-prepričevalno	jalcev razširila okupacijska področja zavez-	glasove iz sovražnega tabora v polni zavesti rotil Fince, da je njihov izstop iz vojnega do-	nikov na južnoitalijanskih tleh, je moral vloge, ki jo morajo odigrati te države v gi-gajanja v interesu finskega naroda. Na Fin-	grenko razočarani italijanski narod v teh po- gantskem boju za svobodo Evrope. V nasled-skem so se našli celo ljudje in politiki, ki so	krajinah okusiti bič zavezniške okupacije. Fa-	njem hočemo podati našim čitateljem par gla-
dejansko razmišljali o sovjetskem predlogu, toda končno je zmagal zdravi razum, zmagala je zavest časti in nacionalnega ponosa. Finski narod, zastopan po svojem državnem zboru, je odločno odklonil sovjetske vabe, izjavljajoč, da se bo boril tako dolgo, dokler ne bo več ogrožena njegova neodvisnost, suverenost in svoboda. S tem je finski narod v svojem ožjem prostoru svečano prisegel na program, ki ga ima zapisanega na svojih zastavah tudi Velika Nemčija. *
Finska odklonitev je bila za sovražni tabor diplomatski poraz prve vrste. Združenemu pritisku Anglije, Zedinje-nih držav in Sovjetske Unije se ni posrečilo prepričati tpalega finskega naroda, da je njegovo rešitev iskali edinole v brezpogojni kapitulaciji in v prehodu v sovražni tabor.
Das größte Flugzeug der deutschen iuftwaffe
Mit der »BV 222 Wiking« i6t bei der deutschen Luftwaffe ein neues Großflugboot eingesetzt, das in seiner Konstruktion, in seinen Größenabmessungen ein Meisterwerk deutscher Flugzeugtechnik darstellt. Das zweistöckige Boot von Blohm & Voß ist 37 Meter lang und 5,6 Meter hoch. Die Spannweite der Tragflächen beträgt 46 Meter. Die aus zahlreichen Kanonen und Maschinengewehren bestehende Bewaffn nng sichert eine nach allen Seiten ausreichende
Abw ehr.
Scherl-Bilderdienst-Autoflex.
sov, ki nam prikazujejo pravo sliko razpoloženja zlasti na Madžarskem in v zavezniški Romuniji.
Madžarski list »F ti g-getlenseg« ugotavlja v zvezi z zavezniškim pozivom sledeče: »Angliji na ljubo ne bomo storili samomora. Tudi ob težkih žrtvah se bomo borili do dokončne zmage, ker hočemo živeti. Iz dobro pretehtanih lastnih interesov vztrajamo ob strani nemškega zaveznika, kakor ohranjuje Nemčija svojo zvestobo svojim zaveznikom, razlikujoč se tako od Anglije, ki je doslej pustila še vsakega svojega zaveznika na cedilu. Ker pa izdaja vse svoje zaveznike, si je lahko predstaviti, kaj neki bi storila z narodi, ki niso niti njeni prijatelji.«
List »Magyar-sag« imenuje zavezniški poziv »bacil kolere, ki so ga v Moskvi
¥ inžni
Srditi boji v širini 35 kilometrov - Neprestani bobneči ogenj artilerije
Junaški odpor hrabrih nemških čet
17. maja je »poročilo nemško vrhovno poveljstvo z ozirom na položaj na južno-itali-janski fronti sledeče:
»V goratem področju italijanske južne fronte besni v širini 35 kilometrov-materi jal-na bitka največjih izmerov. Neprestani bobneči ogenj z ogromno uporabo municije, naj-jačji letalski napadi, vpostava tangov kot gibljive artilerije, srdita borba za vsako oporišče in vsako višino, ki menjajo čestokrat v najkrajšem času večkrat svojega posestnika, dajejo tem bojem obiležje velikih obrambnih bitk zadnje svetovne vojne. Napram veliki sovražni premoči se naše junaške čete upirajo že šest dni. Naše v teku vojskovanja izvršene umikalne operacije se odigravajo po načrtu. Izredno težke in krvave izgube sovražnika niso v nikakem razmerju do čisto taktičnega terenskega dobička, ki ga je zamogel izvojevati. V nettunskem mostišču se včeraj niso vršili nikakšni pomembni boji. Ker se pa že več dni stopnjuje sovražni artilerijski ogenj, je tudi tu pričakovati kmalu velena-pada.«
V preteklem tednu so se vrstili dogodki v vojskovanju v južni Italiji, na morju in v zraku kakor sledi:
11. maj: V nettunskem mostišču so se zru-Sili sovražni napadi v koncentričnem obrambnem ognju. Bojni čolni vojne mornarice so potopili v noči na 10. maj jugovzhodno od otoka Elba sovražen hitri čoln ter poškodovali več drugih težko. Močni odredi bojnega letalstva »o v pretekli noči napadli sovražno oporišče na otoku Vis, kjer so nastali v pristanišču Številni požari in eksplozije. Slabotnejši sovražni bombniški odred je napadel v pretekli noči področje Budimpešte. Vsled napadov ame-
riških bombnikov na jugovzhodno Nemčijo je nastala zlasti v Wiener-Neustadtu škoda in je beležilo prebivalstvo izgube. Pri tem in pri napadih na naselbine v zasedenem zapadnem ozemlju je bilo uničenih 69 sovražnih letal, in sicer večinoma štirimotornih bombnikov.
12.	maj: V Italiji so se južno od Aprili je in vzhodno od gaetskega zaliva odigravali številni, toda slabotnejši napadi sovražnika, ki so bili odbiti ob velikih in krvavih izgubah za sovražno stran. Lahke nemške pomorske sile so potopile v Jadranu veliko sovražno motorno ladjo. 392. hrvatska pehotna divizija je v zadnjih štirih mesecih pod nemškim poveljstvom iztrgala komunistom velik del jedra hrvatske dežele. Komunisti so izgubili 3000 mrtvih in 1200 ujetnikov. Poleg mnogo ma-terijala in municije je bilo zaplenjenih oziroma uničenih 16 topov in 185 strojnic. Nemški torpedni lovci so 11. maja zvečer vzhodno od Al žira potopili sedem tovornih ladij z 49.000 brt in nekega rušilca. Poškodovali pa so še 12 nadaljnjih tovornih ladij "z 86.000 brt, veliko petrolejsko ladjo, neko lahko kri-žarko in dvoje rušilcev. Ameriški bombniki so 11. t. m. napadli jugozapadno Nemčijo, zlasti Saarbrücken, kjer je nastala škoda in so beležili izgube. Uničenih je bilo 31 sovraž-^ nih letal. 16 nadaljnjih letal je bilo zbitih nad zapadnim zasedenim ozemljem. Pred ho-landsko obalo sta bila uničena dva angleška hitra čolna. Potopil se je tudi neki nemški vedetni čoln.
13.	maj: Na južni fronti, vzhodno od gaetskega zaliva do severozapadno Cassina je začel napadati sovražnik s podporo artileriie, številnih tankov in letalstva v največjem obsegu. Razvili so se težki boji, v teku katerih
«pekli v obliki torte, servirane od Anglo-Amerikancev«. Lahko si je misliti, tako piše omenjeni list, da konča ta ali oni svoje časti se zavedajoči narod s harakirijem, ako ne najde nikakega izhoda več. Ako pa stori nekdo samomor iz neumnosti, je pač zaslužil tako usodo. »Mi dobro vemo«, piše citirani dnevnik, »da bi bila maščevalnost sovražnikov silna, toda ravno radi tega nam veleva zdrava človeška pamet, da se borimo ob strani Nemčije do konca.«
»Csetartas« piše: »Ne zanima nas toliko, «akaj so Anglo-Amerikanci naslovili svoje takozvane mirovne pogoje vsem evropskim Eaveznikom Nemčije, ko je Finska že vendar odklonila tak poziv. To postopanje jih je izdalo: zdi se, da Anglo-Amerikanci čutijo nepremagljivost Evrope in samo tako si je treba razlagati njihov brezglavi in neumni poskus.«
V	Bukarešti opozarjajo na to, da sovražni tabor sploh ne razume smisla borbe, ki jo vodi Romunija v tej vojni. Romunija brani svoje meje, zvesta svoji zgodovinski nalogi kot evropski čuvar izliva Donave ob strani edine velesile, ki je pomagala Romuniji takrat, ko je bila sama in zapuščena.
V	tem smislu je objavil »Universul« na prvi Strani uradno stališče Romunije v zvezi z zavezniškim pozivom. V komentarju je citati med drugim sledeče:
»Zopet so dvignili proti nam krivično obtožbo. To je stara tragika romunskega naro-
da. Nekoč smo verjeli, da bo končana a pomočjo tistih, ki nas danes obsojajo. V svoji zapuščenosti smo si poiskali pomoč pač tam, kjer smo jo dobili. Opirati smo se mogli na edino eno velesilo. Romunski narod ni nehvaležen. Svoje pravice do zahvale tistemu, ki mu je pomagal, ta narod ni nikdar zatajil. Mi se borimo danes za ohranitev naše civilizacije, mi se borimo za človeka, njegova prava in njegovo svobodo. Mi se borimo končno za naš obstanek, za naše pravične meje v veri, da je ta naš obstanek v legitimnih mejah koristen tudi za kontinentalno občestvo. To so smeri našega boja. Mislimo, da nismo zahtevali preveč, ako se borimo za svoje življenje. za čast in civilizacijo, ohranjujoč na ta .način zgodovinsko kontinuiteto romunskega naroda.
»Timpul« piše med drugim sledeče: »Anglija in Amerika sta nekoč pustili Romunijo na cedilu. Danes bombardirata ti dve sili Romunijo s točo bomb na brezobzirni način, in sicer v času. ko je izpostavljena Moldava terorju. množinskemu umoru in množinskim deportacijam. Romunski narod ne jadikuje, pač pa želi, da razume svet njen boj kot boj za čast in obstanek.«
Ti komentarji zadostujejo vsakemu mislečemu človeku. Naši mali zavezniki se resnično zavedaio svoieera. poslanstva, zato se bodo borili ob strani Nemčije do končne zmage v svojem lastnem interesu in v interesu celokupne Evm»
so nekatere višinske postojanke večkrat menjale posestnika. Vsled vpostave novih sil na obeh straneh se stopnjuje bitka vedno bolj in bolj. Sovražni letalski odredi so bombardirali 13. t. m. več pristanišč italijanske zaparine obale, zlasti Genovo. 13 sovražnih letal je bilo pri tem zbitih na tla. Nemško letal3tvo je v noči na 13. maj bombardiralo vzletišča na vzhodni obali Korzike. Nastali so številni požari in razdejanja. Močni ameriški bombniški odredi so 12. t. m. bombardirali srednjo Nemčijo in Brüx. Nastala je škoda z izgubami civilnega prebivalstva. V srditih letalskih boj'h in s pomočjo flakartilerije je bilo zbitih 91 ameriških letal, med njimi 78 štirimotornih bombnikov. V zadnji noči je napadel slabotnejši angleški bombniški odred cilje v severni Nemčiji in Belgiji. Nočni lovci so zbili 13 štirimotornih letal. Neprestano močne napade anglo-amerišlcih bombnikov proti zasedenem zapadnem ozemlju je smatrati kot predpripravo za invazijo. Od 1. do 10. maja je sovražnik izgubil pri tem 182 letal, med niimi 120 štirimotornih bombnikov.
14.	maj: V nettunskem mostišču so beležili le lokalno bojevanje. Boji na italijanski južni fronti se nadaljujejo z rastočo srditostjo zlasti v področju severno od Castelforte in južno od Cassina. Naše čete so se branile z brezprimer-no hrabrostjo, prizadevajoč sovražniku težke in krvave izgube. Ujele so številne nasprotnike. Po trdih bojih se je posrečilo sovražniku s pomočjo masirane artilerije in močnih oklopniških ter letalskih odredov zavojevati v nekem odseku nekaj ozemlja. Bitka se nadaljuje. 14. maja zjutraj je močan nemški bombniški odred z dobrim uspehom bombardiral Napulj. Nad gornjo Italijo je bilo zlitih deset sovražnih letal. Ameriški bombniki so ob močnem spremstvu lovcev bombardirali naselbine v področju Vzhodnega morja in v zapadni Nemčiji. Zlasti v Stettinu in Osna-brücku je bilo škode in izgub med civi'nim prebivalstvom. Pri tem je bilo zbitih 41 sovražnih, letal. Pred nizozemsko obalo je bil uničen angleški hitri čoln. Obenem pa je bilo več takih čolnov poškodovanih.
15.	maj: Na južno-italijanski fronti je nadaljeval sovražnik tudi včeraj svoje napada z največjo vpostavo ljudi in materijal?, Po srditih bojih, v teku katerih je sovražnik samo južno Cassina izgubil 50 tankov, sn se umaknile naše čete v najjužnejšem frontnem odseku par' kilometrov proti zapadu na pripravljene postojanke. Italijanski hitri č >Ini so potopili v področju luke Anzio neko sovražno ^corvetö. Pri Lovornu je bil potopljen sovražni hitri čoln. V pretekli noči so posamezna angleška letala vrgle bombe n- Köln. Močan odred težkega nemškega letalstva je v jutranjih urah 15. maja izvedel koncentrični napad na Bristol.
16.	maj: Na italijanski fronti ie nadaljeval sovražnik svoje napade s pomočjo novih pehotnih in oklopniških divizij proti našim obrambnim postojankam južno ■ od Cassina. Po srditih, menjajočih se bojih smo izgub'li par višinskih postojank. Na drugih odsekih
D r u r k und Verlag Marburger Verlags und Druckerei-Ges mb H — Verlagsleitung Egon Ba tmgarfnei Hauptschriftleiter- Friedrich Gotnb: alle in Marhurg'Drati Badqassp f>
Zur Zeit fü. Anzeigen die Preisliste Nr 3 vom 10 April |h43 gültig Ausfall der Lieferung de? Blatte? bei höherer Gewalt ider Betriebsstörung gibt keinen Anspruch aul Rückzahlung
Položaj m vzhodni fronti
Zadnje nemške čete s polotoka Krim Težke in krvave izgube za sovražnika
11.	maj: Po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva so naše čete skupno z romunskimi lovci odbile zapadno od Sevastopola srdite sovražne napade. Na spodnjem Dnjestru ao naše divizije prodrle sovražno mostišče na za-padni obali reke, zabijajoč svoj klin v artilerijske postojanke, nakar so očistile omenjeno mostišče. Boljševiki so imeli težke in krvave izgube. Beležili so nad 500 ujetnikov. Nemške čete so zaplenile 163 topov in metalcev granat ter drugega orožja. Močni odredi letalstva so z dobrim učinkom bombardirali kolodvora Šepetovka in Proskurov.
12.	maj: V našem zoženem mostišču zapadno od Sevastopola so se naše čete skupno z romunskimi odredi tudi včeraj upirale sovraž-
Diplomatska „ofenziva"
zavezniškega tabora
Te dni so naslovile Amerika, Anglija in Sov-jetija na naslov Madžarske, Romunije, Bolgarije in Finske neke vrste skupno izjavo, v kateri se pozivajo omenjene vlade, naj se potom izdajstva Nemčije ločijo iz vojskdvanja in tako »pripomorejo k zmagi zaveznikov«. Samo na ta način — tako 6e qlasi omenjena skupna izjava — bodo lahko »zmanjšale svoje lastno trpljenje in žrtve, računajoč obenem na milost, akoprav se ne bodo moqle odtegniti odgovornosti, ki so si jo nakopale z vojskovanjem ob strani Nemčije ...«
Ta poziv je za las podoben pozivu, ki so ga bili zavezniki svoječasno naslovili na naslov Italije. Posledice italijanske kapitulacije za ita-janski narod so se pokazale tako očividno, da jih pač ni treba še posebej komentirati. Anglo-amerisko-sovjetski poziv uvodoma omenjenim državam je poziv k samomoru. Zavezniška agitacija misli, da evropski narodi še niso spregledali njenih trikov. Nič čudnega torej ni, da je presoja zavezniškega poziva tudi v nevtralnih državah taka, kakor 6i je zavezniki niti najmanj ne želijo. Švicarski list »Suisse« je mnenja, da je ultimat, ki so qa prejele Madžarska, Romunija, Bolgarija in Finska, zelo malo prepričevalen. Poziv h kapitulaciji bo te države spomnil na primer Italije in zato bodo vsak tak poskus odklonile. Izstop evropskih zaveznikov Nemčije iz vojne, bi bil možen le tedaj, ako bi prišlo v teh deželah do uporov. »Suisse« odklanja to možnost, in sicer radi tega, ker bi se vsak tak upor bržkone že v kali zadušil. Ker zapadne sile niso .znale po Mussolinijevem padcu izrabiti niti ugodnega položaja v Italiji, nimajo v drugih državah prav nobenih izgledov na uspeh. Švicarski listi se ba-vijo tudi z doqodki na Madžarskem in na Finskem. Tako opozarjajo na dejstvo, da ljubim-kovanje Kallay-jeve vlade z zavezniškimi ponudbami ni spravilo Madžarske niti za milimeter naprej. Nasprotno, madžarski narod je danes v še bolj težavnem položaju kot prei Tisti Finci pa, ki bi bili pripravljeni skleniti mir so doživeli qrenko razočaranje. Celo uradni krogi v Wa-shinotonu niso prepričani, da bodo sledile Madžarska, Romunija, Bolqarija in Finska zavezniškemu pozivu v smeri kapitulacije. Kritiku jejo zlasti dei-stvo, da Zedinjene države podpirajo korak proti Finski, čeprav 6e s Finsko ne vojskujejo. Istota-ko ie Sovietija podpisala zahteve na naslov Bol-garije, akoprav z Bolgarijo ni v vojnem stanju.
so bili lokalni vdori v protinapadih očiščeni ali zapahnjeni. Močan nemški odred je bombardiral 15. maja oporišča pri Cassinu z dobrim uspehom. Pri napadih posameznih angleških letal na Koln in Mannheim in pri poletih nad kielskim zalivom so bila v pretekli noči zbita štiri sovražna letala. V prvih jutranjih urah 16. maja so močni odredi nemškega letalstva bombardirali Portsmotith z velikim številom zažigalnih in eksplozivnih bomb.
ni premoči v trdovratnem odporu. Pri Tuapse je bila potopljena neka sovjetska torpedovka. Pri včeraj omenjenem mostišču na Dnjestru je bilo uničenih sedem sovražnih strelskih divizij, obenem pa tudi deli neke artilerijske in protiletalske divizije. Sovražnik je tu izgubil 2600 ujetnikov, nad 600 topov, 334 strojnic in mnogo drugega orožja in materijala. Južno od Polocka so naše čete skupno s policijo in prostovoljci obkolile in razbile močne sovjetske tolpe. Sovražnik je imel 6000 mrtvih in 6700 ujetnikov. Uničenih je bilo nad 100 oporišč in 264 bunkarjev. Zaplenjeno je bilo mnogo orožja in materijala. Nad severo-norveško obalo je bilo zbitih 17 sovražnih letal.
13.	maj: Naše čete pri Sevastopolu so se tudi včeraj srdito borile s sovražno premočjo, krijoč z brezprimerno hrabrostjo odvoz nem-ško-romunskih odredov. Na zapadni obali Moldave sç» Romuni uničili neko sovražno divizijo. Močni nemški odredi so uspešno bombardirali železniško križišče Kalinkoviči. Na ostali vzhodni fronti nič pomembnega.
14.	maj: S Krima so bile 13. maja pripeljane zadnje nemško-romunske čete na celino. Od 1. novembra lanskega leta so boljševiki z večkratno premočjo napadali našo slabotno obrambo. Šele aprila je bilo treba naše čete umakniti v ožji obrambni obroč okrog Sevastopola. Tudi tam so se izjalovili sovjetski poskusi, razbiti nemški obroč z 29 divizijami, artilerijo, tanki in mornarico. Poskusi uničenja nemških sil so končali ob najtežjih in krvavih izgubah za sovražnika. Nemško letalstvo je vzgledno podpiralo nemško obrambo ter je v času od 8. aprila do 12. maja uničilo 604 sovjetskih letal, 196 tankov in 113 topov. Na spodnjem Dnjestru so naše čete uničile z odstranitvijo nekega sovražnega mostišča močne sovjetske sile. Boljševiki so imeli silne izgube, ujetih je bilo 750 boljševikov. Uničenih ali zaplenjenih je bilo 44 topov in drugega orožja. Učinkovit bombni napad je veljal sovjetskemu kolodvoru Fastov.
15.	maj: Na spodnjem Dnjestru so bili odbiti lokalni napadi sovjetov. Na ostali fronti
samo manjše praske med Karpati in gornjim Dnjestrom ter južno od Berezine.
16.	maj: Z vzhodne fronte so javili samo lokalne boje na spodnjem Dnjestru in Karpatih. Protiletalska artilerija nemške vojske je od početka vojne na vzhodu uničila 2000 sovražnih letal.
17.	maj: Na vzhodni fronti ni bilo razun srditejših lokalnih napadov ob spodnjem Dnjestru in v Karpatih nikakih pomembnejših bojev.'Nemško letalstvo je v zadnji noči učinkovito bombardiralo sovjetske priprave in taborišča jugovzhodno od Ostrova ter pri Pskovu. V finskem zalivu je bilo zbitih 13 sovjetskih letal. Pri napadu sovjetskih bombnikov na neko nemško spremljavo pred se-vero-norveško obalo je bilo uničenih 24 sovražnih letal.
Moskva hoče imeti
kar ves Balkan
»Neues Wiener Tagblatt« z dne 17. t. m. pri-občuje na prvi strani zanimive informacije o bolj-ševiških stremljenjih glede Balkana. List poroča iz Berlina o tem sledeče:
Priprave za sovjetizacijo Balkana so napredovale bolj, kakor je izgledalo na zunaj. Dve podružnici moskovske boljševiške centrale, komunistični stranki Bolgarije in Grčije, sta kakor je razvidno iz nekega najdenega dokumenta, dne 12. julija 1943 sklenili pogodbo, ki predvideva ustanovitev Unije sovjetskih socialističnih republik na Balkanu. Ta Unija bi obsegala naiprej Grčijo, Macedonijo, Bolgarijo in Srbijo. Njen cilj bi bil, doseči Donavo, ki bi tvorila meje Bolgarije in Srbije. Ta meja bi bila po pobožnih boljševiških željah severno od Reke ob Jadranu.
Ta načrt, tako 6e glasijo informacije uglednega lista, je prav tako obsežen, kakor je tudi brutalen in revolucionaren. Toda to še ni vse. Bolgarija bi imela dobiti seveda dostop do Egej-skega morja. Mislijo namreč, da so Bolgariji dolžni to obljubo. Tudi vprašanje morskih ožin je rešeno v dogovoru kratko in jedrnato: »Istan*-bul bo tvoril z Dardanelami pod kontrolo Unije socialističnih sovjetskih republik neodvisno avtonomno republiko«. Vse to, kar ravno ni malo, je bilo baje sklenjeno z ozirom na politiko in poslednje instrukcije razpuščene komunistične in-ternacionale, torej na povelje Moskve. Podpisnika pogodbe 6ta grški komunist Ivanidis in Bolgar Daskalov. S to pogodbo, sklenjeno po nalogu Moskve, so bile izvedene priprave za dokončni načrt sovjetizacije Balkana. Cilj je torej ustanovitev balkanske Unije sovjetskih republik, ki bi na ta način prišle v področje moskovskega gospodarstva.
Bei der Lage besprechung
Der Staatsführer Rumäniens, Marschall Antonescu, bei einer Lagebesprechung mit dem Oberbefehlshaber einer deutschen Heeresgruppe, Generaloberst Schörner (rechts)
PK.-Kriegsber. Model (Sch).

Pad anje tečajev v New Yorku
Lorza odsjovarja na boie v Italiji — Za ko*a umiraio ameriški vojaki ?
Iz Berlina poročajo: V zadnjih tednih ni bilo r.i njujorški borzi ali — kakoi se pravi — v Vv'allstreet-u prav nič živahno V ozadju borzi-:.oskih špekulicaj je prežala skrb. nastala radi i cenitve državnega dolqa. ki bi imel do konca i I. nara6ti na 300 milijard dolarjev. Samo za cbresti je potrebnih šest milijard dolarjev na Irto. Pred Rooseveltovim režimom n: znaša) toliko n ti celotni proračun Zedinjenih držav Borzi jan-skih špekulantov 6e je polastila nezaupljivost. V njihovih krogih računajo, da se p ofitarski razvoj na borzi ne bo več dolqo držal. Vojno oce-nmje sploh kot kakšno poslovno trqovino. V borzijanskih krogih delajo dnevno bilance do ste-h"rneqa dolarja in centa Usoda milijonov Hudi in narodov ne šteje sploh nič. Važni so samo tečaji, dividende, profitil Potek te ah one b;tke voliva na delnice. Izkaz tečajev je boli važen I t vojno poročilo. Glavna stva; je, da ie špekulacija v pravem toku in da se morejo izgledi bodoče bitke pravočasno _eskomp*irati. Spekula-c;ia živi od nakupa v času, ko druqi, ki nič ne slutijo, še niti ne vedo da so v izqledu mas*ni dobički. Špekulacija pa prodaja, kada sluti ne-siečo in deficite.
Nezaupljivost njujorške borze se ie v zadnjih dnevih silno stopnjevala. Ponudba ie bila vedno
večja, kupci pa niso prišli od nikoder Tako so se morali tečaji stalno zniževati. Pretekli petek pa je prišlo do pravcatega padca tečajev Ponudba petrolejskih, avtomobilskih in jeklarskih deln:c ni našla nikakih interesentov Tudi kupčiia na rok ni privabila nikogar na borzo Izkazalo se ie, da je nova bitka v južni Italiji izzvala ta padec tečaja. Njujorška borza smatra bitko v Italiii kot pričetek invazije. Njujorška borza ie mnenja, da se je sedaj začela »bitka za Evropo« Borzijanci ne 6lutijo nikakih poslov več V tistem trenutku, ko so zagrmeli topovi okrog Cassina m b'lo ni-kakega povpraševanja več. Narodi in veledržave se borijo za svojo eksistenco, njujorška borza pa preračunava svoje šanse v tečajih dnie naročila za nakup, primeria bilance, preizkuša ocene glede rentabilnosti. Špekulacija z nizkim- tečaji se torej Ifhko prične Ko bodo tečaji Dadli naialob-lie, tako, da se zopet izplača vstop.nie v posle, se lahko prične tov na drugi stran: čreda špekulantov drvi neprefrooma za stopinjami hog'nie sreče. Za te špekulante «o šli ameriški vojaki na bojišče. Naj lzkrvavi cela generacija, m^sta naj se razrušijo v razvalinah, glavno ie. da nihaio njujorški borzni špekulantie med skakanjem in padanjem tečajev, izkoriščajoč voino v svojo nenasitno korist!
Rooseveltova ponovna kandidatura
čet na norveških tleh. Odklanjamo »doqovor«, ki dovoljuje okupacijo naše dežele po sovjetski vojski in izjavljamo, da se bomo Kaki boljševiški zasedbi Norveške ali tudi samo dela dežele, uprli z vsemi sredstvi
2 Izjavliam nadalje da emigrantski odbor v Londonu ne zastopa norveškega naroda in da nima niti zakonite niti moralne pravice za sklepanie pogodb v imenu Norveške. Norvežani, ki izpolnjujejo povelja ali navodila p-eišniega kralja, prejšnjega prestolonaslednika in v Londonu bivajoči b<vših politikov, so izdajalci domovine
3.	Položaj zahteva, da se vsi Norvežani prikl'u-čijo skupnim narodnim naporom, da b. se tako zavarovalo očetniavo Vsi Norvežani se udeležu-lejo po 6voji možnosti borbe proti boljševzmu in dela za preporod Norveške Radi tega iziavliam, da bodo vsi Norvežani, ki bi delovali v nasprotnem smislu in ne b; lojalno sodelovali, morali prenašati vse posledice za svojo p>otiliud-=ko in pro-tidržavno postopanje Norveškim možrm in ženam, ki se redno trudijo pri pospeševanju interesov našega naroda, bomo ne oziraje se na 'o, ali pripadajo naši strank; ali ne dokazali polno razumevanje in odkritosrčno volio do sode'ova-nia
4.	Usoda Norveške ie povezana z u«odo Nem-čiie in Fvrope. Sleherni zaveznik producirá za voino kar premore, obertpm p-i postavha na raz-polaoo vsa materijeln? pomožna srpd*=tvri in celokupni človeški materiial. Radi tega :zjav|i.itn, da se udeležuje Norveška v najte-sv^em sode-vnn;u z Nemčiio in v rastoči mer- o'nanizac'je n mobilizacije vieh pv»orv-kih sil. Ms Norvežani homo vpostav'l' v skupno borbo za Fvrono ter - e va»Tir>ct ?n bedornoet vse (vole nom^čne v're <""• bo Fvrvpa vpo«tfiv:la v«p svoie s!le potem iz:d te 6vptovne borbe ne more biti dvomljiv.
Po vesteh, ki jih posnemamo iz nemšk'h časo-p snih poročil, ni nikakeqa dvoma več, da je ameriška Demokratska stranka pričela po pov-rptku prezidenta Roosevelta 6 posestva Žida Ba-rucha v Južni Karolini, kampanjo za ponovno izvolitev Roosevelta pri prezidentskih volitvah v novembru 1944. Novi šef 6tranke je že izdal geslo za bodoče prezidentske volitve: »Roosevelt mora ponovno kandidirati, narod zahteva burno, da ostane na svojem mestu«.
-Narod« je v tem slučaju mala plutokratska pNst wall6treet6keqa kapitala. Njen reprezentant ž'd Baruch je dal bodočemu kandidatu Roosevel-tu o priliki štiritedenskeqa obiska v Južni Karolini navodila za bodočo politiko Roosevelt je, k-'kor se je sedaj izvedelo, sprejel neki Baru-chov načrt, ki qa bodo že v kratkem izvajali. Pre-zident Roosevelt se je v 6mislu omenjeneqa načrta obvezal, izročiti vse tovarne, ki so bile zqra-jene z državno pomočjo, po vojni bančnemu ka-p;talu. Pri tem qre za kakih 1400 tovaren, ki 6o jih zqradili s stroški v višini 130 milijard dolarjev Te tovarne upravlja velekapitalist in trqovin-sVj minister Jessie Jones. K temu pa je treba prišteti še industrijska podjetja, ki so bila v Južni Ameriki zgrajena 6 pomočjo državnih importnih in eksportnih bank. Ta podjetja 60 vredna okrog
Zmaga s frideridjansko držo
V Lmz-u je bilo te dni velezborovanje, na katerem je govoril Reichsleiter Alfred Rosenberg o smislu sedanje vojne. Rosenberg je najprej z ztiodovinskega vidika premotril ves sovražni tabor, nato pa ie izjavil, da pač nikdo ni tako drzen. da bi zamogel na vprašanje o smislu te vojne dati zadovoljiv odgovor. Nemci 6e ne bore sa-( sro za 6vobodo Reich-a, temveč preko vseh teh mej za nov red na celini. Govornik je nato dokazal z zgodovinskimi dejstvi, zakai ima Nem-č a pravico do vodstva v Evropi.
Smisel naše borbe — tako je dejal Rosenberg — ie samo v tem, da je Adolf Hitler sprejel d—iščino 6tarega nemškega cesarstva. Obenem je treba izpolniti klic po socialni pravičnosti. Predpogoj čiščenja evropskega kontinenta ie socialni» revolucija Adolf Hitler-ja. To pomeni, da se rc bojujemo 6amo radi obrambe. Nemška vojska s svojim nacionalsocialističnim svetovnim nazorom ie obenem nositeljica baklje socialne revolu-c ;e v V6ej Evropi
Svoja globoka izvajanja je končal Alfred Ro-f nberq s sledečimi besedami: »Kakor ie bila dr-ž.- nacionalsocialističnega gibanja v 25 letih do-f"fianjeqa boja dostojna pred nemško zgodovino, t. t-o se bomo tudi v tej vojni posluževali fride-i.cijanske drže«
pet milijard dolarjev. Prezident Roosevelt je nadalje usvojil vojne cilje plutokratov, ki zahtevajo za ameriško industrijo po vojni nova eksportna tržišča m surovinske vire. To je za plutokracijo izredne važnosti, ker se boji množinske brezposelnosti. ki bi koncem koncev moqIa oqrožati tudi njeno lastno eksistenco. Roosevelt ie plačal to visoko ceno, da bi si pridobil podporo plutokratov za svojo ponovno izvolitev. Leta 1936 ga ie Morgan prisilil v svrho kompenzacije za ponovno izvolitev k opustitvi notranje reforme ter je na ta način doseqel, da 6e je zunanja politika Zedinjenih držav usmerila v vojno. Čim je bila sklenjena kupčija, je tudi začela demokratska kampanja za Roosevelta. Liberalni ameriški list »Na-tion« je mnenja, da so Baruchovi načrti glede re-privatizacije ameriške vojne industrije samo v kori6t milijarderjev. Roosevelt je postal sedaj ujetnik reakcije. Najvažnejši inštrument, ki ga je imela Amerika za poznejše izboljšanje življenjskih pogojev, so bile z vladnim denarjem zgrajene tovarne. Te tovarne pa je Roosevelt 6edaj izročil monopolnim kapitalistom v Wallstreetu. Sprejetje Baruchovega načrta pomeni odločilno zmago plu-tokratskih sil. Rooseveltova obljuba delavskim masam, da bo po vojni odpravil brezposelnost in ustvaril boljše življenjske pogoje, se je spremenila v pravo spako. S tem načrtom si ie pluto-kraciia v Zedinjenih državah zajamčila popolno oblast.
Pri takem pisanju lista »Nation« ne smemo pozabiti, da je ta list šel poprej z Rooseveltom čez drn in strn; saj je prezentiral Roosevelta čitate-liem kot nekakega polboga, ki bo težave našega stoletia premagal z ustanovitvijo takozvaneqa ameriškega socializma. Sedai je snoznal tudi ta list, da se je nekdanji idealist Roosevelt spremenil v eksekutoria plutokraciie.
Usoda Norveške
povezana z Nemčijo
Iz Osla poročajo: V ponedeljek se je vršilo pod milim nebom v Oslu veliko zborovanje proti bolj-ševiškemu ogrožanju Norveške. Na mestu zborovanja so bili postavljeni ogromni napisi 6 sledečim besedilom: »Izdajalci v Londonu so prodali 6vojo očetnjavo« in »Norveška Norvežanom'«-Zborovanje je bilo ogromen protest proti bolj^e-viškim 6kominom, usmerjenim na Skandinavijo.
Glavni gvomik je bil ministrski predsednik Ouisling, ki je podal v imenu norveškega naroda sledečo izjavo:
t. Pretežna večina norveškeqa naroda je bila že vedno proti komunizmu. Nobeden Norvežan, ki se zaveda svoie odaovornosti, ne želi sovjetskih
Doživljaji italijanskega
ko murria
Te dni se je javil pn itnlijanskih oblasteh v Rimu 361etni Antonio Cairoli in je izpovedal, da 6e je kot bivši komunist boril nekoč v Španiji pri mednarodni brigadi. Kmalu po svojem ozdravljenju 60 ga pozvali v Moskvo, kier ie bil skrhno izšolan v bolišev:ških ag'tacijsk'h metodah
Cairoli je spoznal v kratkem času, da ie v Sov-jetiii strahovit prepad med teorijo in prakso, med ide'o in stvarnostjo. V Moskvi je upal. da bo lahko kmalu zapustil »rai vseh proletarcev« ter da se bo vrnil v Italijo. Več let oa je držalo to upanje pokoncu in so se mu izpolnile njeoove želje. S skupino komunističnih agitatorjev, ki i'h je vodil- Žid Mandorlo (Mand^lbaum), ie prspel v mestece Trani, ob jadranski obali. V začetku je izoledalo tako, da bo ag'tatoricno delovanje na italijanskih tleh ;melo upeh. Toda kmalu nata, ko so uvedli boliševiki teroristične metode, se is razpoloženje prebivalstva napram vsiljivcem vedno poli slabšalo.
Cairoli svojih naročil ni izvatal, ker ni hotel videti sovjetskih razmer v svoji domovini. Slehernega dne pa se je bal, da ga bodo njegovi predpostavljeni citirali na odgovornost rad' izdajstva komunizma. Kmalu je prišlo povelje, da ie moraio vsi moški od 16. do 60. leta »prostovoljno« javiti za vojaško vežbanje. Večina moških ie skušala pobeon'ti, vendar ie uspelo boliševikom aretirati 15 t^kih beguncev. Sodišče, sestavljeno iz lokajnih boljševiških voditeljev, je obhodilo te beguncp na smrt, in so bili na licu mesta ustreljeni. Nato ie dobil Cairoli naročilo nai z dru-cfimi boliševiki aretira sorodn'ke beguncev ter jih kot talce privede v občinsko iečo.
Pri aretaciji neke matere, čije sin je pobeqnil, je boljševiški bandit staro ženo, ki ni hotela izdati skrivališča svojeqa sina. začel pretepati z bičem in jo vrgel na tla. Cairoli ie iztrgal poži-vinienemu banditu bič in qa je z okovanim držajem udaril s toliko silo po glavi, da se ie zgrudil na tla. Ostala dva boljševika ki sta se hotela vreči nanj. ie krotil z revolverjem Cairoliiu ie končno uspelo pobegniti, čeprav so boliševiki oo-slali za njim celo krdelo biričev. V naivečii nevarnosti se ie Cairoli. ki je za vse čase ozdravljen boljševizma, prebil do nemške frontne črte.
□ Nemč ja in Turčija. Iz Berlina poročajo- Kakor znano ie Turčija nedavno v nasprotju do tozadevnega dogovora ustavila Nemčiji dobave kroma. Nemška vlada je potom veleposlanika v. Papena izrazila turški vladi svoie mnenje o tem kršenju pogodbe.

Misli of) materinskem dnevu
Materina ljubezen
V trenutku, ko se ženska v blagoslovljenem «tanju začne zavedati svojega materinstva, kar je za njo višek časti in ugleda, se v njej razvije tudi ljubezen do bitja, ki ga pričakuje. Ta iz naravnega nagona izvirajoča ljubezen matere do «voiega otroka je najvnetejša in najsvetejša, najbolj radodarna, najčistejša ter popolnoma brez vsakega sebičnega ozadja. Mati ljubi in obožuje svojega otroka nad vse, že, ko ga še nosi pod srcem. To se najbolj zrcali iz dejstva, da se mati briqa in skrbi za svojega otročička, še predno je zaqledal luč sveta. Vse priprave za porod in sprejem novorojenčka in njegovo začetno življenjsko dobo slonijo na ljubezni, ki izžareva iz dobrega materinega srca. Vse porodne bolečine, težave in stroške, ki so povezani že s samim rojstvom, prenaša ljubeča mati ponosno in hrabro, ker se pri tem opira na ljubezen svojega otroka, ki je kri njene krvi ter kri in plod njenega dragega moža. Mnogo mater izgubi pri porodu svoje nenadomestljivo življenje, še večje pa je število tistih mater, ki izgubijo na porodu svoje zdravje za vedno in vse te žrtve prenašajo potrpežljivo, ker ljubijo otroke, ki so jih rodile.
Koliko materine ljubezni tiči v delu, trudu in storitvah, ki jih mati mora opravljati za svojega novorojenčka, predno ga spravi tako daleč." da dviqne glavo, da sam 6edi in da končno zapusti zibelko ali voziček in začne sam hoditi s svojimi malimi nogicami! Premagovanje vseh naravnih in normalnih težav, ki jih razen neqe zahteva in povuroča prvi razvoj otroka, kakor te na primer zdravljenje rednih in izrednih otroških bolezni itd., so doživljaji, ki potrošijo veliko maternih sil, zahtevajoč pri tem angeljsko potrpežljivost in dobro voljo in telesne in živčne moči. In vse to zmorejo matere ed;no s pomočjo ljubezni do svojih otrok, na katero se opirajo.
Samo mati, ki čuti v globini 6voieqa srca in 6voie duše, in se miselno popolnoma zaveda, da je otrok, ki ga je rodila, njeno najbližje in najdragocenejše živo bitje, da je to njena kri in njeno meso, torej del njenega telesa in njene duše same, v katerem bo tudi po svoji smrti živela naprej, je v stanu, prebroditi vse težave okrog prave vzqoie. Mnogoštevilne so matere, ki vsaj prvo leto otroškega življenja posvetijo vse svoje telesne in duhovne sile samo negi, čuvanju In vzqoii svojega otroka. Kako lepo in razveseljivo je gledati mater, ki neprestano ziba ali vozi svoje dete, ga nosi na rokah čuva na krilu itd., in se res iz 6rca materinsko pogovarja z njim, da qa kratkočasi in uči govoriti.
Nikdo se ne raduje razvoja in napredka otroka tako, kakor ljubeča mati Vsak viden napredek v otrokovem vedenju io razveseli, osreči in vzpodbudi k še bolj požrtvovalni skrbi za malčka. 2e ko otrok začne razločevati mater'od druqih oseb, je ljubeče materino srce veselo. To veselje pa raste vzporedno z razvojnim napredkom otroka. Materino srce vidi v svojem otroku od rojstva do 6mrti vse najboljše in najlepše, samo veselje in srero. Tako gleda otroka materino oko, dokler živi. Dokler ie otročiček maihen in droben, ima za materino oko svojo otroško privlačnost. Ko pa postane otrok večji in velik, ostane materina ljubezen do njega ista mnogokie še večia. Materino 6r,ce prekipeva od veselja in sreče, kadar vidi, da ie njen otrok telesno in duhovno dorasel ter kot tak do n^ke meje ceni in spoštuje mater v znak zahvale, ker ga je iz ljubezni do njega nosila, rodila in vzqoiila.
Ljubezen matere najde največje veselje in najlepše priznanje za žrtve, ki iih ie doprinesla za svoieaa otroka s povračevanjem otroške ljubezni materi.
Tudi v življenju zakoncev je materinska ljube-" zen tista.vez. ki preko otroka ravna in gladi nesoglasij in spore, ki se pojavljajo med ženo in možem Nešteto zakonskih sporov so izravnali in uredili otroci ter preprečili ločitev, ker se ie ni:'( -¡na liube?en žrtvovala otrokom na ljubo-. da je prišlo do miru, kar je zmožna samo materina
2ene-matere so tudi navadno vedno bolj delavne, pridne, štedljive, skrbne in pod-vzetne, kakor pa žene brez materinske sreče. To ima svoje ozadje v materini ljubezni do otrok, ki je nobena druqa ljubezen ne doseže. Skrbi matere so vedno usmerjene v prid in korist 6vojeqa otroka. Naravno in logično je, da gredo njene želje navadno povsod za tem, da bi pripravila, omogočil« in uredila svojemu otroku najmanj vsaj nekoliko boljše življenje, kakor qa je imela sam«.
Svoje matere so v nesmrtnih delih ovekovečili mnogi veleumi. Kot zreli možje, poznavalci življenja, ljudi in sveta, so o svojih materah qovorili in pisali kot o svojih i^jbolj čislanih, nenadomestljivih, edinstvenih in najsvetejših živih bitjih, ki 60 jih srečali in poznali v svojih življenjskih dobah. To, kar stori mati za svojeqa otroka, je izvor nepopisno lepe in velike ljubezni, za katero se ne more dovolj oddolžiti niti najboljši otrok s svojo otroško ljubeznijo do matere.
Materino srce ljubi in obožuje svojeqa otroka do neskončnih meja. Ta ljubezen je tako velika,
vsestranska in mogočna, da odpusti in pozabi vse morebitne neodpustljive žalitve, rane, prestopke in zločine svojemu otroku, ki bi jih ne oprostil nikdo drugi. Materina ljubezen je s svoji prirojeni naravnosti najbolj veličanstvena. Kar mati misli, želi, dela in sploh počenja za svojega otroka, je vedno samo lepo, dobro in srečno.
Mati
Majnika 1917 se je med Jadranskim morjem in goroviem Grmade ob izlivu reke Timava odigral na takratnem jugozahodnem bojišču najvažnejši in odločilni del desete bitke ob Soči. Veliko število mož, posebno iz vrst napadajočih, je izgubilo tam svoje življenje.
Kot sobojevnik in udeleženec imenovanih bojev, ki sem jih srečno prestal, sem zapisal v svoj frontni dnevnik sledeče:
»V času, ko so padale qranate in mine vseh vrst in kalibrov ter v neprestanem bobnečem artilerijskem oqnju liki dežju sipale smrt in uni-
čevanje v naše postojanke, in je večkrat prišlo do težkih izgub, sem imel žalostno priložnost, ugotoviti pri obvezovanju in reševanju ranjencev in umirajočih, da 60 skoraj vsi v svojih težkih in najbolj nesrečnih urah imeli v mislih in ▼ srcih v prvi vrsti svoje ljube matere Naj si je šlo za zrele može in družinske očete ali pa za 6amske mladeniče, vsi so klicali po svojih močeh: »Mama, ljuba mama«, vsak v svojem materinem jeziku, naši in sovražni, če so kot težko ranjeni ostali pri zavesti. V nebo vpijoče so odmevali klici na pomoč po materah iz ust trdih in robatih frontnih vojakov, ko so stali na robu svojih grobov in zapuščali svet in življenje
V nekem, radi obstreljevanja in močvirja nedostopnem prostoru je ležal med številnimi, padlimi težko ranjeni Italijan, menda dva dni in dve noči, ne da bi mu bili mogli poma<fati naši ali njegovi. Kadar je v temni noči za trenutek utihnilo pokanje in je zavladala tišina, mi ie jok in stok ter žalostno .klicanje: »Mama mia!«, iz ust tega nesrečneža v agoniji, ki je klical kakor mali otrok, krčil 6rce, ker bi mu bil od srca rad pomagal. Dolgotrajna frontna noč se je bližala jutranji zarji, ko smo v tišini z orožjem v rokah stali v strelskih jarkih ter pričakovali sovražni naskok, ki je v takem času navadno sledil predhodni ustavitvi obstreljevanja. V tistih napetih minutah me je v celoti pretresel dobro znani zadnji brezupni klic dotičnega umirajočega vojaka: »Mama mia«! Nikdar ne bom pozabil v kosti in mozeg segajočega klicanja nesrečneža, ki bi bilo s svojo obupno žalostjo lahko prebudilo že v grobu ležeče materino srce. »Mama moja, mama«, 60 bile njegove zadnje besede; »mama« je bila tudi njegova prva beseda, ki jo je kot otrok izgovoril, kakor ga je naučila ljubeča mati, s katero se nista videla nikdar več.
Akoravno po letih še mlad, sem že takrat čislal, visoko cenil in nad vse drugo spoštoval vse, kar je materinskega. Od tiste ure, ko so v hladni majski noči v visoko zaraščenem močvirju utihnili proseče in obupno jokajoči glasovi težko ranjenega vojaka, ki je cele dneve umiral v fnislih na svojo ljubo mater in *jo v zadnji uri klical na pomoč z glasom, ki je bil podoben njegovemu nekdanjemu otroškemu glasu, kadar ie klical mamo na pomoč, če ga je kot otroka kaj zabolelo, sem dvignil svoje mnenje o materah še dosti višje. Prav posebno rad mislim na mojo veliko prezgodaj izgubljeno ljubo in dobro mamo. Najbolj veselega in srečnega se počutim, če io zagledam, vidim in čujem in če se lahko z njo pogovarjam v sanjah, ker si to tolmačim kot srečno in dobro znamenje. Moja mati je v mojih očeh nekaj tako dragocenega, svetega in vzviše-neqa, da ne najdem bitja, ki bi ga primerjal z njo.
Na svetu je vse, razen človeškega življenja do neke meie nadomestljivo. Nenadomestljiva ie pa edinole mati.	O.
Položaj nemške žene v ljudski skupnosti
Položaj žene je v času liberalištično-kapita-listične dobe v Nemčiji bil samo predmet razprav, da-li je priznati ženi iste pravice kakor jih imajo moški in če bi se lahko poprijele vsakega po klica Nacionalsocializem je pa vsa ta vprašanja rešil ter postavil ženo zopet v položaj, v katerega spada že po naravi v ljudski skupnosti.
Nemška žena mora biti v prvi vrsti nemška mati. Kakor je moževo mesto v takozvanem »velikem svetu«, kjep opravlja naloge in dela svo-ieqa naroda, tako se trudi žena v svoji požrtvovalnosti, da vodi dobro in v redu urejuje vsa dela in naloge, zadevajoče družino. Družinsko ognjišče je res nekakšen »mali svet« žene in temu
svetu mora ona posvetiti vse 6voje sile in svoje življenje.
Zena je po naravi poklicana in določena za materinstvo. Radi tega gre ženska vzgoja za tem, da ustvarja in vzgojuje žene, ki bodo dobre matere.
Poklicno udejstvovanje nemške žene se ne sme-ovirati, niti slabše ocenjevati, kakor moško Dobro .in pravilno vzgoiena, zdrava žena se uveljavi in postav v vsakem poklicu, če so njene du-->\me in telesne sile v pravem razmerju do delovnih zahtev in storitev. .Naiooho-gospodarski pomen žene, posebno družinske gospodinje, se je pod nacionalsocializmom
Reichsminister Backe je govoril štajerskim kmetovalcem
Prehrana nemškega ljudstva osigurana — Kmetijstvo je življenski vir — Enkratna zgodovinska priložnost
Reichsministra in Reichsbauernfuhrer-ja Herbert Backe-ja sta minuli petek pričakala na meji Gau-a Steiermark Gauleiter in Reichsstaithalter dr. Ui-berreither in Landesbauernfuhrer Hainzl. Po ogledu raznih kmetij v Miirztal-u ter v zahodnem delu Štajerske je govoril Reichsminister v soboto zastopnikom kmetijstva in prebivalstvu mesta Graz. V 6oboto pred pol dne je v spremstvu Landesbauernfuhrer-ja obiskal v gradu Gauleiter-ja, nakar 60 si skupno z Gauleiter-jem ogledali urade Landesbauemschalt Steiermark, kjer 60 Reichsministr-u predstavili sotrudnike Landesbauernfuhrer-ja. Pozneje si je Backe ogledal ta-kozvani Milchhof v Graz-u ter se še istega dne odpeljal z Gauleiter-jem in Lan desb a u e rn f uhr e r-jem v južni del Gau-a ter na Spodnjo Štajersko na ogled kmetijskih gospodarstev.
Velezborovanja v Graz-u se je udeležilo razen zastopnikov stranke, države "in vojske tudi prebivalstvo mesta Graz-a ter kmetovalci iz Gau-a, skupaj kakih 3000 oseb. Uvodoma je Gauleiter pozdravil Reicfisftiinistra kot Fiihrer-jevega pooblaščenca za prehranjevalno oskrbo Reich-a in «a prehranjevalno gospodarstvo v splošnem. Kmetijstvo je, tako je ugotovil Gauleiter, političen problem, in narod, ki prepusti svoje kmetijstvo tujim rokam, mora izginiti z odra svetovne zgodovine. To velja posebno za Gau Steiermark, ki meji celih 450 km na druge države in 60 narodu radi tega življenjska vprašania veliko večje važnosti. Njegova največja naloga gre za tem, da se število kmetij v Gau-u poveča in okrepi, v ¿emer si je 6 kmetovalci popolnoma 6oglasen.
Reichsminister Backe je v svojem govoru omenil veliko nemško obnovo, v kateri se nahajamo bi ki je podarila milijonom nemškega ljudstva svetovno zgodovinsko misijo. V ča6u tako trdih nsodnih bojev, kakor so sedanji, bo položaj za kmetijstvo z ozirom na vedno daljše trajanje vojne vedno težji. Da kmetijsko ljudstvo kljub temu izkazuje zgodovinsko važne storitve, so te možne, ker je stavil nacionalsocializem svoj skupen veliki cilj v ospredje in ga brezpoqojno izvaja. Prehrana je danes v petem vojnem letu zajamčena in nam tudi v bodoče ne bo delala preglavic. Seveda ta uspeh ni bil lahko doseql1iv. Enajst let smo težko delovali na tem ter za dosego uspeha stavljali v ospredje vedno veljavno bi načelno stvarnost.
Dokler bo trajala vojna, bo vojno-prehranje-▼alno 6tanje v ospredju ter bo po zaslugi vpo-stave volje podeželskega ljudstva trudi v bodoče osigurano. Res je, da so izpraznjena področja na vzhodu povzročila problem. Ker pa nismo naše prehrane nikdar gradili na dodatke od tam, temveč na pridelovalno moč našega nemškega kmetijstva, ni6mo tamkajšnjih storitev tudi nikdar precenjevali. Kakor doslej, bomo tudi poslej osi-gurali nemško prehrano, opirajoč se na zaupanje nemškega ljudstva.
Nato je Reichsminister Backe podal pregled oskrbovalnega položaja najvažnejših prehranjevalnih sredstev in njihovo vpostavo v evropski prehrani. V ospredju je pridobivanje masti in olja iz oljaric in mlekarstva. Ze najmanjša večja oddaja od vsake kmetije, nabere pri petih milijonih kmetij ogromno količino. Pri tem mora v prvi vrsti pomagati kmetijska gospodinja, da ne pride
na tem področju do preloma, ki bi uničil vsa naša ostala prizadevanja. Naše storitve ne 6mejo na tem in seveda tudi na nobenem drugem področju popustiti. V velikih časih ni nikakšnih mej za vpostavo in storitve. Kdor na tem področju stavlja meje, izgublja samega sebe in svoj cilj.
Reichsminister je razen težav opisal tudi boljše strani našega prehranjevalnega 6tanja v primeru 6 prehrano v prvi svetovni vojni. Takrat je bilo na primer stanje živine tako nizko, da ni nikdo vedel, kako bi se dalo kriti potrebe mesa. Takrat so manjkali tudi načrti za oskrbovanje za V6e leto naprej, tako, da kmetovalci 6ploh niso mogli delati načrte in gospodariti po istih. Število krav je takrat padlo do 60 odst. Mi pa bomo ob začetku šestega vojnega leta stali z našim stanjem živine na mirnodobni višini in že dve leti se dviga 6tanje svinj, in to kljub krmilnim in drugim težavam. Naše znanje pa raste ravno radi teh težav. Kmet se zaveda, da je boj predpogoj in potreben za vsako organsko življenje. Iz tega boja se vrši izbira in neprestana obnovitev vodilne plasti iz izvirne ljudske moči.
Razen prehranjevalno-gospodarskih nalog je na-glasil Reichsminister Backe posebno agrarno-politične naloge. V teh stoji v ospredju evropska naloga, osigurati prehrano kontinenta. Ta vojna je potegnila zadnjo črto pod račun in razvoj, ki je bil v zgodovini potreben. V središču misli ni več trgovina, ki preskrbuje pridelke dal in jih dežel in kontinentov, temveč domača, že davna produkcija. Na drugem mestu stoji biološka naloga kmetijstva kot vir življenja ljudstva. Mi hočemo našim otrokom zapustiti največjo državo ter prvič v zgodovini doprinesti dokaz, da se narod lahko obnovi iz lastne moči.
Reichsbauernfiihrer Backe je v svojih nadaljnjih izvajanjih omenil napake velikih narodov, ki so, kakor na primer Rimljani, radi zanemarjanja kmetijstva morali izstopiti iz zgodovine ter izročiti dogajališče mlajšim narodom. Ze tisočletja vršijo Germani izbor voditeljev iz kmetijstva. Tudi v bodoče bo veljalo, da bo kmetijstvo vir zdravega ljudstva po kakovosti in količini. Podeželsko ljudstvo pa mora imeti vse te naloge vedno pred očmi.
Govornik je v svojem izvajanju podčrtal, da so stari Germani smatrali zavojevane pokrajine še-le tedaj za germanske in svoje, kadar so jih s plugom preorali, Razvoju nemškega kmetijstva je vzporedil angleško kmetijstvo, ki je vsled napačne, stoletja trajajoče kmetijske politike, danes tako oslabljeno, da dobiva v današnji vojni odgovor za izdajalstvo Evrope. Slabi Angliji stoji nasproti nemško ljudstvo, ki izkorišča priložnost in 6e,obnavlja, kakor je izšel iz njega veliki Fiihrer in stranka kot inštrument te obnove. Tako priložnost ima vsak narod samo enkrat v zqodovini. Zato mora nemški narod imeti poqum, da se loti najvišjega, ker le tedaj v življenju in kot narod lahko zmaga
Landesbauernfiihrer Hainzl je nato izrekel Reichsministru Backe-ju zahvalo za izvajanja, ki jih je podeželsko ljudstvo poslušalo z velikim zanimanjem. »Vaše besede. Parteigenosse Backe, nam bodo dale novo moč za naloge, ki smo si i h postavili. Prejmite zagotovilo, da bo štajersko kmetijstvo stavilo vse svoje sile za zmago, s katero se bo izbojevalo tudi življenje nemškega kmetijstva«.
S pozdravom Fiihrer-ja in himnami 60 zaključili lepo uspelo velezborovanje.
prav posebno dvignil radi popolne zaposlitve nemškega ljudstva, v primeri z brezposelnostjo v ča-•u liberalno usmerjenih režimov. To tudi krepi celotno nemško gospodarstvo. Zena je, lahko bi rekli, nekakšna odgovorna oskrbnica treh četrtin vseh narodnih dohodkov, ki gredo samo v družinskem gospodinjstvu 6ikozi njene skrbne, pridne in umne roke
Politično udejstvovanje nemške žene pa ni samo željeno, temveč celo za državo potrebno. Nemška žena ima isto pravico do glasovanja in volitev kakor mož. Na področju prebivalstvenih in družinskih pravnih vprašanj, je žena odlična sotrudnica in svetovalka oblasti.
Nemška žena oblikuje in vzgojuje dobra srca ter širi in poglablja dobra srčna čustva. To ji je omogočeno, ker nacionalsocialistični svetovni nazor časti, čisla čuva in pospešuje materinstvo in družinsko življenje in ker skrbi za dostojno socialno življenje vsega narodn
HRABRI SPODNJEŠTAJERCI
Eisernes Kreuz II. Klasse so dobili: Gefreiter Johann Roschkaritsch iz Unter-Gasterei; Gefreiter Johann Zwachte iz Ortsgruppe Pöltschach, Kreis Marburg-Land; Oberpionier Franz Belei iz Dost-berg-a, Ortsgruppe Tüffer; Gefreiter Josef Hauptmann iz Ortsgruppe Jahring, Kreis Marburg-Landi Grenadier Alois Schinko iz Hardegg-a, Krei6 Pet-tau; ff-Sturmmann Oskar Barth, ff -Rottenführer Richard Schautz, ^-Scharführer Otto Leitinger in Gefreiter Michael Hutmaier, vsi iz Ortsgruppe Hohenmauthen, Kreis Marburg-Land; Gefreiter Josef Kowatschetz iz Haindorf-a, Ortsgruppe Margarethen; Gefreiter Franz Roiko in Obergrenadier Konrad Wogrin iz Ortsgruppe Strahleck, Kreis Pettau; Gefreiter Anton Sormann iz Ortsgruppe Wachsenberg, Kreis Marburg-Land; Anton Topo-lowetz iz Ortsgruppe Pettau, linkes Drauufer; Gefreiter Anton Kolleritsch in Gefreiter Franz Slat-schek, oba iz Unterstainza, Ortsgruppe Oberrad-kereburg, Kreis Luttenberg; Gefreiter Franz Herzog, iz Ortsgruppe Schleinitz, Kreis Marburg-Land.
Eisernes Kreuz I. Klasse je dobil Gefreiter An ton Topolowetz iz Ortsgruppe Pettau, linkes Drau-ufer, ki je istočasno dobil tudi Eisernes Kreuz II. Klasse, kakor je razvidno iz gornjega odstavka.
Ob zaključku današnjega poročila o odlikovanih Spodnieštajercih pripomnimo, da ima Orts-gruppa Strahleck, Kreis Pettau, sedaj že pet svojih sinov, ki so na fronti dobili odlikovanja za hrabrost.
-1-
Dnevno čitamo o podeljevanju vidnih znakov priznanja za izredne vojne zasluge. Največ ljudi se odlikuje s hrabrim vedenjem na frontah. Odlikovanja pa dobijo tudi zaslužni ljudje, ki stojijo v 6lužfbah in delovanju v zaledju front v domovini. Lepo in v redu je. če krasijo odlikovanja prsa oseb, ki so s hrabrostjo, požrtvovalnostjo, vztrajnostjo, delom, pridnostjo in storitvami izredno koristile ljudski skupnosti v njenem boju in prizadevanju za zmago. Od slučaja do slučaja se pa tudi čita o kaznovanju kakih posameznikov, ki so se pregrešili zoper 6troge vojne predpise. Tudi^to je razumljivo, da se (če že ne popolnoma prepreči) vsaj do skrajnosti omeji prestopke, ki kvarno in škodljivo vplivajo na naša prizadevanja za dosego zmage.
Trideset voinih členov
za nemški narod
Člen 20.
Kakor dobivajo v vojni odlikovanja tisti, ki se prav posebno odlikujejo v izvrševanju svojih vojnih dolžnosti, tako morajo obstojati ukori in morebitne trde kazni za tiste, ki se izmikajo izvrševanju vojnih dolžnosti. Neizvrševanje vojnih dolžnosti je veliko bolj hudo, kakor opuščanje izvrševanja dolžnosti v mirnem času. Danes živimo vsi pod vojnimi zakoni. Ti zakoni predvidevajo stroge kazni, mnogokje že za navadne prestopke, ki se jih v mirnem času ne jemlje tragično. V vojnem času postanejo prestopki sramotni zločini, ker oqrožaio zmago. Zato pa tudi zaslužijo stroqo
Dokoro
Die letzten Minuten vor dem Start
Die starken Motoren einer mit großkalibrigen Bomben beladenen Ju 88 werden noch einmal auf volle Touren gejagt, um sie vor dem bevorstehenden Feindflug noch einmal zu überprüfen.
PK.-Kriegsber. Grosse (Sch).
Rommel erwartet Montgomery
PK. Niemand weiß in diesem Augenblick, zu welchen Zeitpunkt die große Schlacht an der Westküste, vielleicht auch bei gleichzeitiger Landung an der französischen Südküste, und damit der große Akt des gewaltigen Dramas des zweiten Weitkrieges beginnen wird.
Im Mittelpunkt der deutschen Vorbereitungen, ebenso aber auch der Betrachtungen auf der Gegenseite steht vor allem ein Mann, der nach dem Afrika-Feldzug einer der volkstümlichsten deutschen Generale blieb Sein Wagemut, seine kühne, wechselnde Kampfsweise, seine Beweglichkeit auch in schwersten Stunden und sein persönlicher Einsatz in vorderster Front zwangen auch dem Gegner Bewunderung und Achtung ab. Keiner aber kennt Feldmarschall Rommel besser als der englische Gegner, und General Montgomery ist jetzt unter Eisenhowers Führung dabei, sich zu einem neuen Gang mit ihm zu stellen. Hinter den großsprecherischen Worten, die man von jenseits des Kanals für die bevorstehenden Landungsaktionen hat, steckt die Unsicherheit der Beurteilung der Lage und der Versuch, die Drohung, die in dem Namen des Feldmarschalls liegt, durch allzu lautes Schreier, zu übertönen
Auf immer neuen Besichtigungsreisen nutzt Marschall Romel jeden Tag bis zur Stunde des feindlichen Angriffs, um aus dem Guten des Vorgestern das Bessere von gestern und das Vollkommene von heute zu lassen. Denn es gibt kein Minenfeld und keine Sperre, die nicht hier und da doch eine dichtere Verlegung der Sperrmittel und eine noch zweckmäßigere Tarnung und Anbringung vertragen würde. Es gibt auch kein Rosten der Gehirne im Ausdenken neuer Möglichkeiten. von denen wir aus begreiflichen Gründen in dieser Stunde noch nicht zu sagen vermögen Nach dem Abschluß einer über einige tausend Kilometer gehenden Besichtigungsfahrt hatten wir Gelegenheit, mit dem Generalfeidmarschall se'bst über die Verteidigungsbereitschaft der französi-
POLITIČNE BELEŽKE_
□ Petrova »vlada« razpada. Vlada, ki so jo An-
qleži svoječaeno postavili v Londonu ter jo pozneje poslali v Kairo, in ji je nazadnje načeloval Purič, je baje v razkroju, odkar so Angleži začeli podpirati konkurenčno vlado Tita, ki se nahaja nekje v bosanskih gozdovih. Kakor poroča angleški list »Exchange«, so začeli to envgrantsko vlado zapuščati razni visoki uradn:ki te% ji obračati hrbet.
d Gospodarski pritisk na Švico. V Švici se žfc poraja spoznanje, da je Anglija začela izvajati pritisk tudi na to deželo, da bi jo prisilila vsaj k omejitvi trgovskih odnošajev z Nemčijo. Švice doslej s tem v zvezi niso imenovali, zato so si švicarski krogi domišljali, da se bo Švici priznalo nekako posebno stališče, češ, da bodo Anglo-Amerikanci priznali načelni značaj švicarske nevtralnosti. To je bila očividna zmota. London in Washington sta si izposodila nevtralce enega za drugim, ne da bi nastal skupni odpor proti anglo-ameriškem izsiljevanju. Bombardiranje mesta Scfeffhausen je imelo za posledico, da so Anglo-Amerikanci vsaj začasno opustili vsak gospodarski pritisk. Medtem je preteklo par tednov in je sklepati iz angleškega tiska, da bodo sedaj že malo bolj pritien'li na Švico. V Bernu zatrjuiejo da nimajo nikakih vesti o tem, dali je Anglija v teku sedanjih angleško-švicarskih gospodarskih ponaianj stavila kake morebitne zahteve, ki b' se nanašale na trgovino med Švico in Nemčijo. Švicarska trgovinska delegacija je vsled skrčenih d'plomatskih pravic v Londonu v zelo -težkem položaju, vsaj kar se tiče njenega občevanja z Ber-nom.
O Jakost atlantskega bran ka. Vojaški strokovnjak lista »New York Times« je obiavi] v svojem listu poročilo, iz katerega je razvidno, da so nemške trdnjave v zapadni Evropi »izredno oqromne«. L'si piše, da je nemška obramba v zapadni Evropi postavliena na izredno strmo in težavno obalno področje, za katerim stoje obrambne di-viziie, ki j!h podpirajo gibljive moderne rezerve Omenjeni dopisnik opisuje celokupno obrambo atlantskega branika in zatrjuje, da so v mestih. skoro vse hiše in na deželi mnoge" kmetike hičp tv]= ;7nremenjene v prave trdnjave Na nekaterih	obale ie sistem obalna obrambe globok 10—12 milj. Ogromni topovi in železniški
sehen Küste zu sprechen. Rommel hielt nicht mit Worten der Anerkennung für die Leistungen der Truppe in dem vergangenen Monaten zurück. »Vor allem«, so sagte der Feldmarschall, »bin ich beglückt über den Geist, mit dem diese Arbeit vollführt wurde. Die alten Frontsoldaten werden hier von den Vertretern der jüngeren und jüngsten Jahrgänge glatt erreicht. Die Jungen brennen darauf, sich mit dem Gegner zu messen. Wie anders ist das heute, im fünften Kriegsjahr, als 1918! Mit dieser Mannschaft kann ich alles machen!«
Bei einem Hinweis auf die immer wieder erlebten Massierungen des Gegners an Menschen und Material aller Art an den Südfronten in Europa und Nordafrika wies der Marschall auf die zähe Tapferkeit des deutschen Soldaten hin, der im Ansturm der Materialschlacht nicht zerbricht, sondern geläutert und stärker wird, weil er auch heute noch in einem tiefer» Glauben an das Reich kämpft. Er selbst kenne nur die eine Aufgabe, durch technische Mittel und durch klare Erkent-nisse, die man aus der Analyse der Material-6chlachten gewinnen könne, die Aufgabe seiner
Soldaten, sich erfolgreich an der See und Landfront dem Gegner zu widersetzen, zu erleichtern. Auch im dichtesten Bombenflächenwurf bei sinnvollem Handeln sei doch die Abwehr und der Gegenstoß möglich. Technik und Geist der Führung müßten sich verbinden, um der Tapferkeit des deutschen Soldaten in dem kommenden schweren Entscheidungskampf zu helfen.
»Der deutsche Soldat kennt heute seinen klaren Kampfauftrag. Er hat alte, bewährte und daneben auch neue Waffe in der Hand, und er ist zum äußersten Widerstand entschlössen. Der Zu-sammenp-al] mit der deutschen Küstenfront wird für den Gegner fürchterlich werden. Ich bin über-zeugt* daß jeder einzelne deutsche Soldat dann seinen Beitrag zu jener Vergeltung leisten wird, die er dem anglo-amerikanischen Geist für 6eine verbrecherische und bestialische Luftkriegfüh ung gegen unsere Heimat schuldet.« Wie kurze, schwere Hammerschläge fallen diese Worte de« Feldmarschalls. Er kennt die Schwere der Aufgabe. Aber er ist der härtesten deutschen Abwehr, die jeden landenden Gegner an der See- und Landfront vernichtend treffen wird, sicher. Die deutsche Front im Westen Europas steht Nun mag die Stunde kommen. Sie wird uns bereit und gerüstet finden.
Kriegsb. Lutz Koch
Luftwaffe holt Verwundete von der Krim
Von Kriegsberichter Kurt Dürpisch.
Pausenlos fliegen die Transportverbände der Luftwaffe, um die Verwundeten der Halbinsel Krim auf das rumänische Festland zu bringen. Die Flugzeuge fliegen in Pulks, sehr oft den Angriffen sowjetischer Jäger ausgesetzt, aber das Bewußtsein, den Kameraden schnelle Hilfe und ärztliche Behandlung bringen zu können, läßt die Besatzungen die Schwierigkeiten mannigfachster Art überwinden. ..
P. K. Dieses ist ein besonders charakteristisches Beispiel für den Einsatz der deutschen Luftwaffe zum Abtransport der deutschen und rumänischen Verwundeten von der Halbinsel: Eine Stunde vor Mitternacht landet die Ju 52 des Oberleutnants P. auf einem Platz der Krim. Das Flugzeug wird betankt, die Sanitätskraftwagen rollen heran Im Dunkel der Nacht — nur kärglich ist der Sche'n der abgeblendeten Lichter — geschieht es, daß ein Sanka geoen das Leitwerk der Ju fährt und es schwer beschädigt. Die Ju kann nicht mit ihrem Verband zurück, der Schaden kann erst am Vormittag des folgenden Tages behoben werden, Es wird befohlen, daß die Ju am Nachmittag mit einem anderen Ju-Pulk zurückfliegen soll.
In der Mittaqsstunde hält plötzlich in eiliger Fahrt ein PKW auf das abgestellte Flugzeug zu. Ein Stabsarzt bringt einen srbwerverwundetc-n Grenadier, der kurz zuvor von Banden angeschossen wurde und einen schweren Bauchschuß er-halten-hat. Der Stabsarzt erkärt, daß die notwend'-ge Operation d'e allein d*« Leb"n des Soldaten rettet, nicht sofort ausgeführt werden kann, da nach der Operation ein Transport für längere Zeit überhaupt nicht in Frage kommt Di° Operation muß aber innerhalb der nächsten acht Stunden
durchgeführt werden. Das heißt, die Ju muß sofort starten und den Verwundeten herüberbringen, sonst gibt es für ihn keine Rettimg mehr Die Ju-Besatzuraj ist dazu entschlossen, ohne Besinnen handelt der Oberleutnant aus eigener Verantwortung. Der Pulk wird nicht abgewartet. Die Gefahr, heftigen feindlichen Jagdanqriffen ausgesetzt zu sein, ist riesengroß. Eben noch waren sowjetische Jäger über dem Platz. Aber es gilt das Leben eines deutschen Soldaten. 16 weitere deutsche und rumänische Schwerverwundete werden eingeladen. Eine Viertelstunde na<h seinem Eintreffe» auf dem Flugplatz ist der Bauchschuß-Verletzte auf dem Flug, der über Leben und Tod entscheidet. Er ist ohne Bewußtsein
Weit geht die Sicht während des Pluges. E» ist ein Wetter, wie es «ich Jäger nicht bee-ser wünschen können. Die Augen der Besatzung beginnen zu tränen. Scharf halten sie Ausschau und 6ie haben Glück, kein Sowjetjäger zeigt sich. Durch Funk wird der Bodenstelle auf dem Festland der Sachverhalt bekanntgegeben. Nach Stunden landet die Ju auf einem rumänischen Flu<r-platz. Die Schwerverwundeten werden ausgeladen und an einen Lazarettzuq gefahren. Der Bauchverletzte aber wird behutsam in eine andere Ja gehoben. Wieder ein eiliger Start Eine Knapp« Stunde später landet diese Maschine auf einem Horst, der ganz in der Nähe eines großen Lazarettes gelenen ist, in dem die schwierige Operation ausgeführt werden kann. Uber 600 km ist der Soldat wenige Stunden nach seiner Verwundung qeflogen worden. Die Zeit hat gereicht. Die rettenden Hände des Arztes können das ihre tun. Die Besatzung aber, die ihri über das Schwarze Meer rreflogen hat, steckte ihm einen Zettel zu mit ihrer Feldpostnummer und der Bitte: Kamerad, wenn Du durchkommst, schreib einen GruBI
topovi, ki jih Dodpiraio baterije posameznih divizij za obalno obrambo, so pripravljeni za sprejem sovražnika Ta onis gotovo ni razveseljiv za Anolo-Amerikance.
O Angleži se zanimajo za socalna vprašanja. Laburistični voditelj Attlee je izjavil na nekem javnem zborovanju v Birminghamu, da je v vsej Angliji silno naraslo razpravljanje o socialnih vorašaniih
O Posojilniški in najemniški zakon podaljšan.
Kakor poroča anenciia Reuter iz Wash'ngtona, ie reprezentančna zbornica podaljšala senatski predlog glede podaljšanja oosojilniškega in na-jrmniškega zakona za leto dni.
D Finska ie neomahljiva. Zavezniki so napravili te dni poskus, s posebnim pozivom na Fftisko, Madžarsko. Romunijo in Bolgarijo, razbiti proti-bol'5eviško fronto. Na Finskem ni nanravi) ta poskus nikakerta vt;sa. Kakor poroča »Haanes Nv-heter« iz Helsinkiiev, smatrajo na Finskem (o akriio kot neV^k uVrer» v zveri 7 ž;včnn voino ;n
invaziio, nikakor pa kot dejansko politično akcijo. Finski narod je tudi to pot pokazal 6voJ smisel za stvarnost □ Dan Device Orleanske. Francija je pretekle
Rpdelio proslavila po vseh mestih in občinah prazni Device Orleanske. Višek tega narodneqa praz-n:ka ie bil letos obisk maršala Petaina v Rouenu. kier je bila Devica Orleanska nsmrčena na grmadi. Par dni poprej so Anglo-Amerikanci z bombami in fosforjem uničili slavni rotovž in katedralo. S francoske strani domnevajo, da gre za zgodovinsko maščevanje. Francoski tisk ie izjavil: S tem terorjem ie b'la Devica Orleanska v drugifi umorjena V nedeljo zjutraj je maršal Petain položil na prostoru, kjeT se ie nekoč nahajala grmada, šopek bel'h in modrih cvetlic, v barvah zastave svete Ivane. Pri teh proslavah ni bilo nikakih govorov Letošnji godovni dan Device Orleanske ie bil v znamenju nemega profesta proti teroriu, ki ga unorablia anglo-ameriško vojno vodstvo proti francoskemu civilnemu prebival-^ stvu
Bilder aus dem Kriegsgeschehen
Er geht auf Urlaub	Deutsche Truppen beim Marsch durch
Ein Urlauber eines Fluqwachkom-	die Stadt Jassy
mandos im Westen verabschiedet	PK.-Kriegsber. Di. Wolff PBZ / Sch.
sich von' seinen Kameraden, die ihm gute Fahrt und frohe Urlaubstaqe wünschen. PK.-Krieqsber. Scheck (Sch).
Generalfeldmarschall Model in einer Pakstellung.
Der Oberbefehlshaber einer Heeresgruppe im Osten, Schwerterträger Generalfeldmarschall Model, bei einer Besichtigung einer Pakstellung.
PK.-Kriegsber. Paul (Sch).
m ) i;-.-	^ A 'j-- r-
v " '	v xJ1'	v
\. f*8 ►J - tS . \ :
•v ** ? ^ i
\
W-	\ m
¿Äs	X "
i V ■ , »P / : » V ** ■' ■ ' i	«r* v	v . » „ .
> \*	; m
; v i Vi
Im Befehlsraum eines Atlantikbunkers
Im Befehlsraum, der 6tändig von Beobachtunqs-posten besetzt ist, befinden sich Scherenfernrohr und E-Meßgeräte. Die hier errechneten Werte werden blitzschnell zum Geschützbunker weitergegeben.
PK.-Kriegsber. Valtingojer (Sch).
Eine Straße wird gesperrt
ArbeitsmänrtR- bringen an einem Abschnitt in den besetzten Westgebieten mit vereinten Kräften ein schweres Rollblockhindernis an seinen Platz und errichten so eine wirksame Straßensperre.
PK.-Kriegsber. Kock (Sch).
Auf dem Wege in die Stellungen
Bis hierher brachte der Schützenpanzerwagen den Pioniertrupp. Nun geht es die letzte Straße zu Fuß in die vordersten Stellungen.
PK.-Kriegsber.. Utecht (Sch).
... und nun noch die Schulterklappen
und der Oberjäger ist fertig. Ein Obergefreiter der Gebirqsjäger, der sich bei einem Stoßtruppunternehmen qanz besonders auszeichnete, hat heute seinen großen Taq. Vor kurzem hat ihm der General persönlich das EK I. Klasse überreicht, und im Anschluß daran hat ihn sein I^ompanieführei zum Ober-jiäger (Unteroffizier) befördert. PK.-Kriegsber. Reitzner (Sch).
Generalfeldmarschall Rommel an der französischen Mittel-meerkllste
Das Interesse des Feldmarsschalls qilt insbesondere An-liaqen, die dem Feind den Bodden heiß werden lassen. Hier eäin Riesenpfluq bei der Arbeit. Er macht den Boden für eine LLandunq an dieser Stelle unbrauchbar PK.-Kriegsber Kipper (Sch).
Führerschule für landeseigene Offiziere des Ostens
In regelmäßigen Lehrgängen werden die landeseigenen Freiwilligenverbände des Ostens ausgebildet. Der Lehrqruppenkomnrandeur, ein ehemaliger sowjetischer Oberstleutnant, prüft die Schü-. 1er bei der Geländebeurteilung.
PK.-Krieqsber. Plenik Sch IWBD.
J
In einem Pioniernachschublager am Atiantikwall
Hier stehen bis zu 50 Tonnen schwere Panzerkuppeln zum Transport in die Befestiqunqszone bereit.
PK.-Krieqsber. Wette (Sch).
Hier wurde ein sowjetischer Panzerangriff erfolgreich abgewehrt
Im Schutze eines der dabei abgeschossenen bolschewistischen Panzer haben sich unsere Grenadiere einen sicheren Unterstand qebaut,
PK.rKrieqsber. Mutherr (Sch).
umni kmetovalec
Kako se borimo proti rastlinskim
škodljivcem in boleznim ?
Naše današnje' razpravljanje predstavlja nadaljevanje našega razgovora o škodljivcih in boleznih kmetijskih rastlin v prejšnji številki.
Medtem ko smo v omenjenem sestavku orisali najvažnejše pojave in pokazali tudi na smisel boja za obstanek pri vseh živih bitjih ter našteli najvažnejše škodljivce naših gojenih (kulturnih) rastlin, nameravamo danes na kratko opisati najvažneje načine borbe proti posameznim izmed teh
Način borbe proti raznim rastlinskim škodljivcem se ravna predvsem po tem, da-li hočemo rastline pred določeno vrsto škodljivcev samo ubraniti, oziroma škodljivca odpoditi, ali pa je naš namen, škodljivca pokončati, uničiti ali za-treti.
Glede na naš namen lahko razdelimo vse načine borbe proti rastlinskim škodljivcem v tri glavne skupine:	,
1. Kako se skušamo škodljivcev pri rastlinah ubraniti
a) Naravni načini:
Znano je, da teko vsak človek, kakor tudi vse vrste živali in rastlin ostanejo najbolj zdrave ter proti škodljivcem in boleenim odporne, ako žive v zanje ugodnih življenskih razmerah, da pa nasprotno izpremeoiene in nevajene ali celo neugodne življenske razmere zmanjšujejo odporno moč živih bitij proti škodljivcem in boleznim
Zato je pravi in najuspešnejši način borbe tudi proti škodljivcem rastlin v tem, da gojimo vsako vrsto in sorto rastlin le v podnebju, legi in zemlji, ki dotični vrsti in sorti prijal
In ker smo že v p vem delu našega razgovora o rastlinskih škodljivcih povdarjaii, da ob enakih življenskih pogojih ena rastlina propade, medtem ko druga rastlina iste vrste in morda celo iste sorte ne ut pi nobene škode, — lahko iz tega dejstva izvajamo drugi naravni način borbe proti škodljivcem in boleznim: izbiranje in razmnoževanje krepkih, neobčutljivih in odpornih rastlin in sort Kot vzgled navajamo ameriško trto, ki je proti trsn- uši neobčutljiva. Nasprotno pa so nam pogoste ostre zime zadnjih let pokazale, da mnogo sort sadnega drevja hudega mraza naših krajev ne prenese in da zato v bodoče teh sort ne bomo smeli več gojiti. Prav tako je mnogo vrst žita in drugih kmetijskih rastlin s svojo dovzetnostjo za škodljivce in bolezni pokazalo, da ne sodijo v naše kraje.
Med naravnimi načini brambe proti rastlinskim škodljivcem končno ne smemo pozabiti zadostnega in pravilnega gnojenja. Enako kakor se dobro hranjen človek lažje ubrani sovražnika, pa tudi bolezni nego U oni .ki mora stradati, — prav tako je tudi pri rastlinah Toda v tem pogledu ni važno samo, da rastlinam dovolj gnojimo, enako važno je tudi, da rastlinam prav gnojimo. Napačno gnojenje naravnost privablja škodljivce in pospešuje bolezni; n pr. če gnojimo krompirju z nedozorelim gnojem, rad gnije, in če gnojimo koščičasterau drevju preveč z dušikom dobi smoliko itd Nekatere vrste gnojil pa nasprotno učinkujejo zdravilno pri mnogih rastlinskih bolezni ali pa odganjajo škodljivce pri drugih rastlinah (n. pr apno!)
b) Umetni mčiii-
Najbolj vsakdanji načini, s katerimi se škodljivcem in škod pri rastlinah ubranjujemo, so: ograjevanje nasadov kot bramba proti človeškim ter večjim -živalskim škodljivcem rastlin; pokrivanje nasadov z vejevjem, s slamo, z mrežami itd., kot varstvo rastlin pred ptiči, deloma tudi kot varstva proti mrazu
Nadalje spada v to skupino borbe proti škodljivcem in boleznim pospeševanje rasti rastlin na umeten način, bodisi s pomočjo »predkalitve« semen (n pr pri krompirju, koruzi, pesi, sadnemu drevju itd ), bodisi z dovajanjem rast po-spešujočih sredstev semenu (n pr pri radiču. pri soji, bodisi z dovajanjem teh sredstev zemlji) s j>omr>čjo takozvanega »cepljenja zemlje« Vsa ta prizadevanja imajo namen, pospešiti rast rast-rin, tako da se razvijejo prej kot v naravnem razvojnem času in da na ta način takorekoč »uidejo« svojim naravnim škodljivcem in boleznim, ki se razvijejo v tem primeru prepozno, da bi mogli še škodovati
V to skupino brambe proti škodljivcem spadajo tudi sredstva, s katerimi onemogočimo škodljivcem dostop do rastlin in sadov, to so takoimenovana sredstva za konserviranje sadja in sadnih izdelkov, pa tudi drevesni vosek, s katerim zamazujejmo rane na drevju.
Končno pa spada v to skupino brambe proti škodljivcem in škodam na rastlinah tudi razna druga dela, n. pr.: postavljanje kolov pri rastlinah kot obramba proti vetru in snegu, privezovanje mlaki kot obramba proti vetru in proti ptičem; osuševalne in namakalne naprave, rahljanje zemlje, umetno osvetl.evanje rastlin itd.
2. Kako skušamo škodljivce od rastlin odgnati.
Medlem ko lazumemo pod izrazom »obramba« predvsem ukrepe, s katerimi skušamo rastline tako zavarovati, da jim škodljivci in škodljivi naiavru pojavi sploh ne morejo škodovati, četudi nastopijo, oziroma, da škodljivcem sploh zabra-nimo dostop do rastlin, razumevamo pod izrazom »odganjanje« škodljivcev one ukrepe, s pomočjo katerih skušamo preprečiti, da bi 6e škodljivci rastlin lotili. V ta namen se poslužujemo raznih načinov.
1.	Strašila. Vsak pozna »slamnate može«, s katerimi že od nekdaj odganjajo naši kmetje vrabce iz prosa, škorce od češenj, vrane od sveže posejanih polj itd Prav tako poznano strašilo so tudi na vrvco ali pa na žičo napeljane, belo ali kričečebarvno pobarvane cunje, s katerimi predvsem naše kmečke gospodinje preprezajo mlade setve. Nadalje ne smemo pozabiti na »klopotce«, s katerimi skušajo vinogradniki odgnati nasilne škodce od svojih vinogradov — žal, največkrat brezuspešno. Tudi svetlikajoči se predmeti, predvsem steklenina, služijo kot strašilo proti ptičem.
2.	O g a b i 1 a. To-le besedo smo pa sami skovali za nemško označbo »Vergallungsmittel«. S pomočjo posebnih sredstev je namreč mogoče, da živalim, ki sicer napravljajo škodo na rastlinah. ogabimo ali zagrenimo uživanje rastlinskih semen ali njih zelenih delov.
Od sredstev te vrste je najbolj poznan »Morkit«, to je prašek, s katerim potrosimo seme, bodisi žito, bodisi koruze, bodisi graha itd. ter ga na ta način nap avimo za ptiče (vrane itd., Da tudi za kokoši!) neužitno. Na 100 kg semena rabimo do četrt kilograma Morkita, ki ga bodisi samega dobro spremešamo s semenjem, ali pa pridamo Morkit sredstvu za kvašenje (»bajca-nje-i) semenja (n. pr. Ce esan), ter v prašilnem bobnu oprašimo seme z obema sredstvoma hkrati. Vendar opozarjamo, da se srtie Morkit prime-šavati samo sredstvom za 6uho kvašenje semen, ne pa sredstvom za mok'o kvašenje.
Morkit in druga sredstva (n. pr. Corbin) za odganjanje škodljivcev od semen niso strupena, to je. živalim samo okus semen ogabijo ali zagrenijo; če pa slučajno žival vendarle požre nekaj tako oprašenega semena, ji ne škoduje, seveda tudi človeku ne
Med ogabila spadajo tudi različne maže, s katerimi mažejo sadjarji sadno drevje, da se ga zajec izogiblja. Prav tako odganjajo s petrolejem in drugimi močno vonjajočimi sredstvi razne škodljivce (n pr krie z vrtov).
3 Načini zatiranja rastlinskih škodljivcev
Ze v prvem delu našega razgovora o rastlinskih škodljivcih smo povdarili, da skrbi narava sama za nekako ravnotežje med posameznimi vrstami in sortami živih bitij. Takozvani »škodljivci« in bolezni posameznih vrst rastlin niso nič drugega, kakor protiukrep narave, ki naj bi služil v to, da se dotična vrsta rastlin ne bi preveč razš"'rila ter s tem oškodovala drugih vr^t rastlin za irvljenski prostor.
Seveda so ti nabavni pojavi človeku, ki si prizadeva da bi njemu koristne rastline kar najbolj razširi! in da bi čim lepše uspevale, v jezo in škodo Proti škodljivcem in boleznim rastlin, ki se množijo najmanj tako naglo, ali pa še hitreje, kot množi in razširja človek koristno mu ras'lino, sta človeku na razpolago dva rjlav-a načina boja: ali neposredno zatiranje rast!insk;h škodljivcev in bolezni s pomočjo najraznovrst-
škodljivcev potom pospeševanja razširjenja naravnih sovražnikov rastlinskih škodljivcev.
a) Posredno zatiranje rastlinskih škodlji vc ev:
Kot vsaka žival in vsaka rastlina, tako ima tudi vsak od rastlinskih škodljivcev svoje posebne sovražnike in pokončevalce. Najhujši po-končevalec voluharja in poljskih miši je podlasica, a tudi jež, jazbec, dihur, sove in postovke uničijo mnoge miši. Zal padejo kot žrtev naštetih živali tudi koristne rovke in krti ter netopirji, ki uničijo mnogo škodljivih žuželk, mrčesa in gosenic, ličink m ogrcev v tleh. Toda res je spet, da naštete koristne živali obenem tudi škodo delajo, bodisi na en ali drug način. Kot zatiralce rastlinam škodljivih žuželk in mrčesa sploh ter njih zalege moramo omeniti vse ptica pevke, kot so n. pr brglez, detel, žolne, kukavica, škorec, kos, sinice, taščice, penice itd. — celo vrabci in vrane. Toda spet se moramo za mnog» od teh ptic pritožiti da so v drugih ozirih spet škodljive nekaterim rastlinam, druge drugim živalim. Tudi krastače, slepci, pajki itd. uničujejo rastlinam škodljive žuželke.
Zato pri vsaki živali najprej preudarimo vso korist in vso škodo ,ki jo napravlja, in šele na podlagi treznega preudarka se odločimo, da-li bomo dotično žival podpirali pri njenem razširjenju zaradi njene koristnosti, ali pa zatirali zaradi njene škodljivosti'.
Nam koristne živali podpiramo najizdatneje « tem, da jim dajemo priliko za ugodno- ter varno gnezdenje (zato napravljamo ptičem valilnice), nadaije, da jih pozimi krmimo (zato napravljamo krmilnice za ptiče) m s tem, da jih varujemo pred njihovimi sovražniki (n. pr. ptice pevke pred mačkami, vevericami itd.), ali da celo "njih sovražnike pokončavamo (n. pr podgane, 6rako-perje itd. ki so sovražniki koristnih ptic.
Male in najmanjše koristne živalice pa poskušajo znanstveniki z uspehom tudi »umetno razmnoževati«, to se pravi, gojijo jih v posebnih, tem živalicam povoljnih pogojih, tako da se v kratkem času izredno močno pomnožijo; nato pa jih »spustijo na prosto« v rastlinske nasade, kjer naj bi pokončali rastlinske škodljivce.
Na ta način je mogoče razmnožiti n pr pikapolonice ali »božje voleke«, ki so najhujši po-končevalci raznovrstnih listnih uši; nadalje je mogoče na ta način razmnožiti raznovrstne »na-jeznike«, to je žuželke, ki pokončujejo rastlinam škodljive mrčese n,. pr smrekovega lubadarja itd
Prav tako zatirajo poljske miši, podgane, zajce itd. na ta način, da jih okužijo z njihovimi lastnimi bolezenskimi bacili, na katerih poginejo, ko so prej okužili celo vrsto drugih istovrstnih škodljivcev
Posredno zatiranje škodljivcev je tudi v tem, če jim odvzamemo možnost obstoja in razvoja. V to vrsto borbe spada na primer jesensko globoko oranje zemlje, odstranjevanje starega lubja in zapolnjevanje votlin pri drevju, odstranjevanje rastlin, ki prenašajo in omogočajo razvoj raznih rastlinskih škodljivcev in bolezni itd.
Končno se človek lahko poslužuje tudi naravnih pojavov v svrho posrednega zatiranja rastlinskih škodljivcev in bolezni: nekateri škodljivci poginejo, če jih izpostavimo vročini, n. pr. žitni hrošč, prašna snet žit itd, drugi spet, če jim odvzamemo vlago (gnilobne glivice) ali dostop zraka; spet druge rastlinske škodljivce uničujemo z vodo, z vetrom, z mrazom. Vendar se lahko človek poslužuje teh načinov le v mali meri ker pač ne more po svoji volji povzročati in obvladovati vseh teh naravnih pojavov Zato pa narava sama v največji meri vprav s pomočjo naštetih svojih pojavov pokončuje rastlinam škodljive (žal, da obenem tudi rastlinam koristne!) živali vseh vrst
b) Neposredno zatiranje rastlinskih škodljivcev:
Teh načinov se človek najpogosteje poslužuje in jih je tudi največ in so najraznovrstnejši.
1. Lov To je najstarejši način zatiranja in pokončevanja živali sploh, ne samo onih, ki jih smatramo za škodljivce rastlin. Seveda lahko lovimo le večje škodljivce: zajce, voluharje, bra-morje, sršene, ose. nekatere nočne metulje itd. Navadno se pri lovu na rastlinske škodljivce poslužujemo pasti, to je nastav z vabami, v kar nam služijo navadno rastlinski plodovi, ali luč itd. Majskega hrošča lovimo zjut*aj. ko je od mraza otrpel.
2 Uničevanje zalege in gnezdišč: Tudi na ta način zatiranja rastlinskih škodli'vrpv ie kaj navaden. T=?ko na primer odstranjujemo
gospodarstvo__
O izdelovanju sladkorja
na evropskem jugovzhodu
Države jugovzhoda Evrope so zadnja leta razširile nasade sladkorne pese ter dosegle, da se je samooskrba postavila na širjo bazo. Madžarska je svojo pridelovalno ploskev dvignila od 47 tisoč na 100 tisoč hektarjev. Za tekoče leto je odrejeno, da vse kmetije nad 300 hektarjev, ki doslej še niso gojile sladkorne pese, gojijo na najmanj 2 odst. celotne posestniške površine sladkorno peso. Ctetali pridelovalci pa morajo pridelovati peso na lanskoletni višini.
V Romuniji je bila gojitev sladkorne pese od leta 1939. do 1943. nihajoča. Lani je obsegala 30 tisoč hektarjev. Produkcija sladkorja znaša 155 tisoč ton, pridelek, ki bi lahko kril mirnodobno domačo potrebo. Romunski pridelovalci sladkorne pese dobivajo nagrade, če oddajo predpisane količine za predelavo.
Srbija ima dovolj podlage za oskrbovanje domačega trga s sladkorjem. Letos bodo pridelovali peso samo na 16 tisoč hektarjih napram 21 tisočem v letu 1943., kar bo tudi krilo domače potrebe.
Hrvatska, ki je 6vojo letošnjo pridelovalno površino razširila od 4411 na 10 tisoč hektarjev, ne bo krila domačih zahtev.
Na Hrvatskem obratuje samo ena tovarna sladkorja. Računajo pa, da bo začela obratovati letos še ena, kar bo zvišalo produkcijo sladkorja,
gospodarske vesv_
X Fuhrer in rudarji iz protektorata. Za 55.
rojstni dan 6o rudarji protektorata prostovoljno napravili eno nedeljsko rudarsko šihto ter darovali zaslužek Fuhrerju. Fuhrer je pa sedaj to darilo v iznosu 1,83 milijonov čeških kron določil za osnovno -premoženje ustanove »Bergarbei-terfiireorge« (socialna skrb za rudarje), ki so jo ustanovili z odlokom državnega ministra za Češko in Moravsko, dne 1. maja 1944.
X Čebelarstvo Grčije izvira iz predzgodovin-ske dobe in je v vseh pokrajinah lepo razvito. Pred vojno so imeli širom države 600.000 panjev, ki so dali kakih 30.000 centov medu letno. Vzporedno s tem se je razvila izdelava voska in sveč. Na Grškem sta podnebje ter neizčrpno cvetje divje rastočih rastlin podlaga čebelarstva, zato je pa grški med že od nekdaj znan po svetu.
X Srbsko kmetijstvo. Srbsko kmetijstvo 6e nahaja že dve leti v načrtni obnovi. V zvezi s tem je minister kmetijstva inž. Veselinovič podal obširno poročilo. Istočasno je predsednik vlade general Nedič izdal oklic srbskim kmetom, v katerem jih poziva, da se tudi letos točno držijo vseh predpisov in navodil, ki jih diktira agrarni obnovitbeni načrt in da "se do zadnjega kvadratnega metra obdela V6a zemlja, na kateri lahko nekaj zraste.
X Obvezna gojitev sončnic na Hrvatskem. Hrvatski minister za kmetijstvo je odredil, da morajo vsi posestniki in zakupniki kmetij, ki razpolagajo najmanj s 5 hektari zemlje, vsaj 5% te površine posejati s sončnicami. Odredba velja za kraie, ki jih ministrstvo izrecno imenuje.
X Zadovoljiv razvoj švicarske industrije ur. Švicarska industrija ur je lani kljub težavam, ki so povezane z vojno, s svojim izvozom ugodno odrezala. Produkcijo so zvišale vse večje tvrdke, letni obračuni so pa zaključeni s prebitki.
goseničja gnezda z drevja; črvivo in gnilo sadje pobiramo, da se zalega škodljivcev in bolezni s tem uniči; iz fižola, od žit itd. odstranjujemo potom izbiranja in vejanja od škodljivcev napadeno seme, itd.; iz istega namena odstranjujemo trebež in listje izpod sadnega drevja, prav zato j tudi opasujemo drevje s pasovi, kamor se škodljivci zatečejo, pa jih potem zbrane uničimo itd.
3. Neposredno ročno zatiranje: To pa je mogoče izvajati le v mali meri: n. pr. j obiranje polžev in gosenic .mečkanje uši z roka-[ mi, uničevanje zavrtačev v žico, pletev zajedal-6kih in škodljivih rastlin (plevelov) itd.
(Konec prihodnjič)
akoravno 6e bo tudi še tedaj moralo uvažati sladkor.
Bolgarija ne razpolaga več z nikakim presežkom, ki bi bil za eksport. Ker je 6 povečanjem državnega ozemlja naraslo tudi število prebivalstva, produkcija sladkorja ne krije niti vseh lastnih potreb. Ves okoliš, ki prideluje sladkorno peso, je razdeljen na pet okrajev, ki bodo pridelovali vsak za eno tovarno sladkorja. Največja tovarna dobiva na primer iz 900 hektarjev njiv sladkorno peso in bi naj iz iste izdelala 26,6 milijonov kilogramov sladkorja letno. Vso bolgarsko produkcijo sladkorja cenijo na 67,5 milijonov kilogramov letno. Za semenje sladkorne pese se brigajo tovarne sladkorja, ki ga dodeljujejo kmetovalcem po 20 kg na hektar
V Turčiji ie pridelovanje sladkorne pese še mlado in se je že kljub temu obneslo. Medtem ko so leta 1939 pridelovali sladkorno peso samo na 35.000 hektarjih, je ta ploskev leta 1943 obsegala že 45 ti6oč hektarjev Produkcija sladkorja ie v svoji zadnji kampanji dosegla 107.000 ton. S tem se je oskrbovalno stanie Turčije s sladkorjem v precejšnji meri olajšalo In omogoča tu in tam tudi kakšne manjše zaloge. V načrtu in zamislih imajo novogradnje sladkornih tovarn, ki bi razen sladkorne pese predelovale tudi sladkorno tretiko.
Kako postopamo
s hlevskim gnojem?
Hlevski gnoj v pravilnem sto nI u prevrevanja ima raznoliki učinek. Vsled bakterijelnega življenja povzroča hlevski gnoj zvišano temperaturo zemlje, drugič nam dobavi najbolj kompletne rastlinske hranilne snovi v vseh varijacijah in tretjič izboljšuje zemljo v fizikalnem pogledu potom po-množevanja dragocenega humusa. Rastline, ki imajo veliko potrebo po toploti naj bi bile okrog in okrog obdane 6 6vežim hlevskim gnojem. Temperaturna razlika med gnojeno in negnojeno zemljo.je znatna. O tem se lahko prepričamo s toplomerom.
Med vsemi vrstami gnojil je hlevski gnoj radi svojega organskega porekla najdragocenejše gnojilo v splošnem in ga v področjih z mokro in mrzlo klimo niti ne moremo pogrešati. V naslednjem nekoliko besed o pravilnem postopanju 6 hlevskim gnojem:
Dr. F. J. Lukas:
Für die Wäscheverkäuferin. — Za prodajalko perila.
Hemd, das — srajca
Chiffon, der — šifon
Spitze, die — čipka
geputzt — očiščen, osnažen
Klöppelspitze, die — kekljane čipke
Stickerei, die — vezenje, vezilstvo; vezenina
waschbar — sposoben za pranje
kräftiq — močan, krepak, silen
mit Spitze besetzt — s čipkami obšit
reich gestickt — z obilnim vezenjem
strapazfähig ■— trpežen
Popelin, der — popelin
Batist, der — batist
Stickereieinsatz, der — vezeninast vložek Mollino, der — molinö Oberweite, die — gornja širina -Ärmel, der — rokav Damenhose, die — damske, ženske hlače Fasson, die — fazona, kroj Nachthemd, das — nočna 6rajca färbig — barvast, barven Schweißblätter, die — potnice qemustert — pregledan, prebran Kraqerl, das — ovratnik Trikot, das — trikot Netz, das — mreža
Predpogoj za ravnanje 6 hlevskim gnojem je nepramočljiva ploskev, ki naj bo proti enemu izmed kotov nagnjena približno z enim do dveh odstotkov, da bi se tako lahko odtekala gnojnica v neprodirno gnojniško jamo. Če moremo tak rezervoar gnojnice združiti tudi z urinom, ki odteka iz hleva, je tako kompletiranje zelo zaželjeno, ni pa brezpogojno potrebno, ako za to vsled položaja dvorišča in hleva ter gnojišča ni podana ni-kaka možnost.
Permanentna gnojišča bi morala imeti po švicarski metodi kot podlago masivne grede iz lesa, da lahko pristopa zrak tudi od spodaj in se odtekajoča gnojnica lahko v veliki množini zbira v spodaj ležeči bazen za gnojnico. Tu se gnojnica lahko zbira 6—12 mesecev ter jo lahko v posebnih gnojniških vozovih spravljamo na lice mesta.
Kar se tiče postopanja s hlevskim gnojem, si moramo zapomniti 6ledeče načelo: Radi enakomernega prevrevanja moramo hlevski gnoj vsaj enkrat preplastiti. V to svrho moramo imeti na gnojišču dva oddelka. Prvi oddelek le namenjen trenutnemu zbiranju in nakladanju, kakor pač pride dnevno iz hleva qnoj, odpadki stelje itd. Drugi oddelek naj služi dokončnemu plastenju v svrho enakomernega prevrevanja.
Dokončno plastenje v svrho enakomernega prevrevanja je treba pripraviti. Ako je gnoj suh ali pa premešan z mnogo suhe stelje, moramo imeti poleg gnojišča primerno širok in plitvi bazen za gnojnico ali pa vodo, ako slučajno ni gnojnice pri rokah. Gnoj, namenjen preplastenju, pomočimo skupno s suho 6teljo v ta bazen, da se na-piie in šele tedaj ga z vilami 6pla6timo na gnojišču horincontalno enakomerno in v lepi obliki, ne da bi ga tlačili. Plastimo. približno 1—2 metra na široko in 2—3 metre na visoko. Pri tem odtekajoča gnojnica naj se avtomatično odteka zopet v zraven ležeči vodni ali gnojniški bazen, kaiti 6edaj imamo že opravka s polnovredno gnojnico, ki ima že velike množine najboljših hranilnih snovi in jo je 6matrati že kot koncentrirano gnojilo.
Na ta način 6veže preplasteni in prezračeni gnoj bo začel zelo naglo in totalno povrevati V par dneh bo v notranjosti dosegel temperaturo 40 do 50 stopinj Celzija. To toploto sem v praksi ope-tovano izkoristil na ta način, da sem zgodaj spomladi zakopal v gnoj lesene zaboje 6 trsnimi pod-takpjenci, cepljenkami itd., v svrho siljenja, kakor v rastlinjaku. Zaboje sem zakopal samo do polovice, da temperatura na tleh ni stopila preko 30 6topinj. V svrho kontrole je bil vedno termometer pri rokah. V svrho absorbiranja amonjaka je bila spodaj 10 cm visoka plast zemlje.
Na ta način prevreti hlevski gnoj je po enem mesecu že uporaben. Pripomniti bi še bilo, da je tak hlevski gnoj spričo 6uheqa vremena, pa
Ausschneiden! Izrezatil
Rockkombination, die — kombinacija krila, suknje
Spange, die — zaponka
Flanell, der — flanela
Unterrock, der — spodnje krilo, spodnjica
Cloth, der — klot
ein Hemd trägt 6iich angenehm — srajca se prijetno nosi
Bettjackerl, das — posteljna, nočna jopica Nachtkorsett, das — nočni životec Pyjama, der — pižama Aufputz, der — nakit, okrasek Leibchen, das — jopica, životec Permutterknopf, der — gumb iz biserovdne schmiegsam — gibek, gibčen, vitek, voljen auf der Achsel zum Knöpfen — za zapenjanje na ramah
rückwärts offen — zadaj odprt Hemdhose, die — srajčne hlače, kombineža Garn, das — sukanec Schlupfhose, die — navlačne hlače Strumpfgürtel, der — nogavični pas Strumpfhalter, der — nogavični držeč Gummischnur, die — gumijasta vrv Atlas, der — atlas Hüftgürtel, der — kolčni pas Miederle'bchen, das — životec s steznikom vorne zum Knöpfen — za zapenjanje spredaj riicVwärts zum Schnüren — za povezanje zadaj
Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično)
71. Stunde.
V
Reichsminister Backe na Spodnjem Štajerskem
male vesti
V 6oboto in nedeljo, dne 13. in 14. maja, je Reichsminister in Reichsbauernfiihrer Backe prišel iz Graza na Spodnjo Štajersko, kjer si je ogledal razne kmetijske naprave. V njegovem spremstvu 6ta se nahajala Gauleiter Dr. Uiber-reither in Landesbauernfiihrer Hainzl. V Wit-scheinu je gosta pozdravil pevski zbor tamkajšnje kmetijske ženske šole. V zavodu samem so Reichsministra pozdravili Gauhauptmann Dadieu ter zastopniki organizacije Steirischer Heimat-bund. Pri tej priložnosti sta Reichsminister in Gauleiter ugotovila, da so gojenke imenovane šole dobro šolane Po kratkem bivanju pri go-jenkah je Reichsminister nadaljeval svojo pot
tudi sicer radi boljše izolacije dobro pokriti z 10 cm visoko plastjo zemlje.
Hlevski gnoj vsebuje v napol prevretem stanju 0.5% dušika, 0.6% kalija in 0.25% fosforjeve kisline.
Gnojnica vsebuje 0.22—0.25% dušika, 0.46% kalija in samo nekaj fosforjeve kisline. Ker se naj tekoči gnoj uporablja samo v koncentraciji 0.1%, da se prepreči vžiganje, zmešamo koncentrirano gnojilo do polovice ali do dveh tretjin z vodo ali pa jo uporabljamo samo v deževnem vremenu.
Čimdalje leži gnoj na gnojišču, tembolj pridobi relativno in percentualno na hranilnih 6noveh, obenem pa se zmanjša njegov volumen in teža. 100 kg svežega hlevskega gnoja v mastnem stanju, je izgubilo poleg volumena še 30 kg teže, tako, da imamo samo še 70 kg gnoja. V prevretem stanju tehta ta gnoj samo 60 in v popolnoma prevretem stanju samo še 50 kq prvotne teže.
Najbolj ekonomično se izkorišča hlevski gnoj v napol prevretem stanju. V tem slučaju 6e računa za dobro gnojitev, če uporabimo 4 kg gnoja na kvadratni meter. Močno gnojimo, če damo 8 kiloqramov na kvadratni meter.
Učinek hlevskega gnoja se izraža v sledečih številkah: V prvem letu 40—50 odst., v drugem letu 20—30 odst. in v tretjem letu 10—20 odst. Nizki procenti veljajo za težko in višji procenti za lahko zemljo.
Produkcijo hlevskega gnoja v letu in pri različnih živalih.računamo tako-le: pitani vol 16.500, krava 11.200 kilogramov. Vprežni vol 10.000 kg, vprežni konj 9000 kg, mlado govedo 8000 kq' pitana svinja 1700 kg, svinja 1200 kg, ovca 600 kg, človek 400 kg, go6 ali puran 11 kg, raca 8 kg, kokoš 5 kg. Po hranilni in po gnojilni vrednosti ranžirajo najprej ptičji gnoj, nato po vrsti golobji, kokošji, oslovski, konjski, ovčji in goveji, na koncu pa svinjski gnoj.
Franz Rudi,
upravitelj v p.
v spremstvu Gauleiterja in Landesbauemfiihrerja proti Marburgu, nakar je v nedeljo sledilo ogledovanje kmetij v Kreisih Cilli in Pettau.
Na svojem potovanju je Reichsminister obiskal tudi mesto Cilli, in sicer v nedeljo, dne 14. maja. Za sprejem 60 nastopih Kreisfiihrer in njegov štab pred hišo svojih uradov. Ker se je v okviru prireditev kulturne tekme vršila v Cilli-ju tekma v petju za dekleta in mala dekleta, je vladalo v mestu živahno vrvenje. Ko je dospel Reichsminister z Gauleiterjem, so ga sprejeli osvežujoče štajerske pesmi. Sledila je predstavitev članov Kreisstaba, nakar mu je Bannmadelfuhrerin poročala o pomenu in nalogah prireditve kulturne tekme v Bannu Cilli. Reichsminister se je razgovarjal z dekleti in deklici ter poslušal petje mladih deklic iz Kdnigsbrunna.
V spremstvu pooblaščenca za promet s hmeljem si je nato Reichsminister Backe ogledal še največja skladišča hmelja v Evropi v Sachsenfeldu. Pri tem so mu temeljito poročali o gojitvi hmelja v Sanntalu. Sledil je ogled Landdienstlagerja ▼ Felbersdorfu. Tam ga je mladina pričakovala pred hišo skupnosti ter ga pozdravila s petjem. Po ogledu stanovanjskin in spalnih prostorov je poročal Stabsleiter Mertznich o postavitvah Dorf-maschinengemeinschaften in prednostih, ki jih iste nudijo v pridelovalni bitki Spodnje Štajerske.
Pri povratni vožnji ▼ Cilli so postavila dekleta Landdienstlagerja živo cestno zaporo. Reichsministra in Gauleiterja so oblegala s prošnjami za avtograme, kar sta, smehljajoč se, rada ugodila.
Iz Cilli-ja se je Reichsbauernfiihrer odpeljal preko Rohitscha in Schiltem v Kreis Pettau, kjer so ga pričakovali Kreisfiihrer Bauer, Kreis-bauernfiihrer Straschill in Ortsgruppenfiihrer Fi-lipitsch. Vofnja skozi področja Kollosa je Reich«-ministru Backe-ju omogočila pogled v znamenitost tega področja. Bivanje na posestvu Kreis-bauernfiihrerja je nudilo priložnost, da so Reichs-ministru poročali v podrobnosti o vsem, kar se tiče kmetijske strukture Kreisa Pettau ter delovanja na področju obnovitve in pridelovalne bitke. Tekom popoldneva je Reichsminister Backe zapustil mesto Pettau ter se vrnil preko Goll-dorfa in Marburga v Graz.
* Zavod za poštno zgiodovlno. Reichspostminister dr. Ohnesorqe je te dni otvoril v Wien-u zavod za zqodovino pošte na Wien-ski univerzi. Ustanovitev tega zavoda — to je že četrti te vrste v Veliki Nemčiji — v času, ki zahteva od fronte in domovine močne živce, neomajno vztrajnost in najvišjo pripravljenost, je prepričevalni dokaz za to, da nemška znanost izvršuje nezmotljivo in mirno svoje visoko poslanstvo
*	Fiihrer je odlikoval admirala Kogo. Fuhrer je naslovil japonskemu cesarju brzojav, v katerem mu je sporočil, da je odlikoval nedavno v junaški vpostavi umrlega šefa japonske vojne mornarice, velikega admirala Yneichi Koga, z odlikovanjem Ritterkreuz des Eiserneu Kreuzes mit Eichenlaub.
*	Stališče naclonalsocialističnega gibanja do problemov sedanjosti. Pooblaščenec Fuhrer-ja za nadzorovanje vsega duhovnega in svetovno-nazor-nega šolanja in vzgoje stranke NSDAP, Reichslei-ter Rosenberg, je sklical sestanek merodajnih organov stranke in jim sporočil enov in vsebino šolanja v letu 1944-45. Reichsleiter Ro«enberq je pri tem med drugim izvajal sledeče: »Vojna, k; zajema danes bistvo v celoti, je postavila tudi na novo vse življenjske probleme. Zato je dolžnost gibanja, ki oblikuje življenje naroda, da v mejah razprave, ki vključuje vse naiode, pospešuje utrjevanje volje, poglobi zavest o veliki usodi, širi znanje o bi6tvu naših nasprotnikov in vse te probleme predela za nacionalsociali-stično gibanje ter na podlagi pregleda vseh sil izoblikuje svole stališče. Kot važno se je obneslo, da so vsa gibanja z vsemi svojimi odredi in priključenimi zvezami vsakoletno izravnana na nek« odločilna vprašanja. Radi teqa podam sporazumno z Reichsorqanisationsleiter-jem tekom bodoče zime v 6vrho predelave in sicer z vsemi povezanimi vprašanji: 1, Boljševizem, ideologija in stvarnost; 2. Misli Reich-a, njegovo jedro in sprememba v oblikovanju; 3. bojujoča se domovina.
*	Pisma v inozemstvo. Pri pošiljanju pisem v nesovražno inozemstvo, se pošiljalci ne ozirajo dovolj na predpise, ki omogočajo redno dostavo naslovnikom. Posledice tega so, da 6e pošiljaio taka pisma nazaj, kar nepotrebno obremenjuje pošto, odpošiljatelje pa jezi. Pri tem se delajo največkrat sledeče napake: 1. pisma so večja kakor dve strani,- 2 posamezne pole pisma niso označene s popolno navedbo odpošiljateljevega naslova; 3. pod naslovom pošiljatelja niso navedeni jeziki, v katerem so pisma pisana; 4. pisma ali dopisnice 6o pisane v tako maM pisavi, jih sploh ne more ali pa samo 6 povečalom prečita. Vseh teh pomanjkljivosti se morajo ogibati vsi, ki pišejo v nevtralno inozemstvo, nakar bodo pisma v redu dostavljena
4. pisma i, da se m lahko
>raio iz-
* Rekordni uspeh 7. cestne zbirke, ki se je vršila dne 1. in 2. aprila, kot zadnja zbirka Kriegs-Winterhilfswerk-a 1943-44, je po dosedanjih za-začasnih ugotovitvah nabrala 71,257.020.54 RM. Gre za vsoto, ki prekosi vse dosedanie. Ista zbirka je prinesla leta 1943 64.232.824.78 RM, kar pomeni, da znaša letošnji porast 7,084.195.76 RM ali pa 10.9 odst.
Büstenhalter, der — prsnik Mieder, das — steznik, životec 1 Dutzend Windel — i ducat plenic Badetuch aus Frottierstoff — kopalna rjuha iz
frotiraneqa blaqa Kopftuch, das — naglavna ruta ein halbsteifer Kragen — poltrd ovratnik ein steifer Kragen Nr. 37 — trd ovratnik št. 37 ein weicher Kragen Nr 39 — mehak ovratnik št. 39
ein mit Seife abwaschbarer, imprägnierter Leinen-kraqen — impreqniran, platnen ovratnik, ki 6e lahko opere z milom Manschettenknopf, der — manšetni gumb Kraqenknopf, der — ovratni gumb Stecktuch, das — zatični robec Krawattennadel, die — kravatna igla Hosenträqer, der — naramnice Herrenhemd, das — moška srajca Herrenhemd mit anqenähtem Kragen — moška
srajca s prišitim ovratnikom Unterhose (kurz, lang), die — spodnje hlače
(kratke, dolge) Sockenhalter, der — podveza Lederqürtel, der — usnjen pas Masche, die — petlja Selbstbinder, der — samoveznica Schal, der — šal Taschentuch, das — robec
Der Erbstrom.
Halte dein Blut rein. • Es ist nicht nur dein Bs kommt weit her Es fließt weit hin.
Es ist von tausend Ahnen schwer, und alle Zukunft strömt darin. Halte rein das Kleid, deiner Unsterblichkeit.
Willi Vesper.
1.der	Erbstrom — dedni tok
2.	das Blut rein halten — obdržati čisto kri
3.	es kommt von weit her — prihaja od daleč
4.	der Ahne — pTednik
5.	strömen — strujiti, dreti, teči
6.	Unsterblichkeit, die — nesmrtnost
Theater.
Saal, der — dvorana Bühne, die — oder, qledališče Drehbühne, die — vrtljivi oder Loqe, die — loža Parkett, das — parket Parterre, das — parter Orchester, das — Orchester Galerie, die — qalerija
Souffleurkasten der — omara za šepetalca Vorhanq, der — zastor, zagrinjalo der eiserne Vorhang — železni zastor Schauspieler, der — gledališki igralec Tenor, der — tenor Sänqer, der — pevec Kulise, die — kulisa, premična stena Bühnenbild, das — gledališka, odrska slika Taqeskasse. die — dnevna blaqajna Abendkasse, die — večerna blaqaina die Eintrittskarte lösen — kupiti vstopnico Probe, d:e — 6kušnja
der Vorhanq qeht iuf — zastor se dviqne
der Vorhang fällt (geht herunter) — zastor pade Türsteher, der — vratar
Platzanweiser, der — nakazovalec mest, sedežev Operngucker, der — (gledališko) kukalo Theaterstück, das — gledališka igra Schauspiel, das — iqrokaz, drama Lustspiel, das *— vesela iqra TrauerspieJ das — žalna igra Sinqspiel, das — iqra s petjem Oper, die — opera Operette, die — opereta Revue, die — revija, pregled Ausstattungsstück, das — krasno opremljena igra
eine Rolle spielen — iqrati vlogo, imeti'pomen,
biti velikega pomena etwas darstellen — nekaj predstavljati. Darsteller, der — predstavijavec. iqralec Statist, der — statist ins Theater qehen — iti v qledališče Beifall klatschen — ploskati
Spodnještajerci! j
V kolikor vam še ni bilo mogoče oddati vaš delež v zbirko tekstilij. ki traja od 7. do 27. maja 1944, sto ' o to čimpre j ter odnesite te stare stvari v zbiralnico pri vaši OrtSgruppU

Spod nješta je rsko kmetijstvo o pridelovalni bitki
V 6ejni dvorani Landrat-a v Marburq-u so minuli petek imeli seio razdelilci zajetia kmetijskih pridelkov Navzoči 60 bili Kreisbauernfiilirer ter razni zastopniki qospodarskih ureditev.
Sejo je otvoril Kreisbauernfiihrer Girstmavr, ki je po pozdravu vseh Erfassungsverteiler-jev, ki so določeni za letošnjo žetev, omenil, da je zajetje žetev izvesti do slehernega kiloqrama V 6voiem qovoru je podčrtal, da je setev kljub pomanjkanju delovnih sil smatrati kot izvršeno kar jc znak, da je spodnjesta jerski kmetovalec ustvaril podlago za letošnjo žetev
Sledil je qovor Pq. Pesserl-a o tržnem redu v vojni. Pravilno je orisal nemški tržni red v splošnem ter v vojnem času. Nacionalsocializem le odpravil bivši židovsk' špekulativni sistem ter neukim kmetom uredil in zniamčil trdne in zanesljive oddaljene možnosti Židovski žitni ipeku-lantie so prej delali brezobzirne kupčije na račun nemškega kmeta, delavca in obrtnika, slednii so pa propadali Naloga sedanjeqa tržnega reda pa jp da se kmetom osigura in izbohša dobre in stalne odiemalce. Frfassumsvrrteiler-ii predstav-liaio torei neke vrste zaupnikov nemške žetve.
V nadaljnjem govoru je qovornik podal poročilo o preteklem poslovnem letu Uspehi so bili dobri posebno v pridelovanju krusneqa žita in krompirja Dotaknil se ie tudi točk, ki so pomagale k brezhibnemu zajetju ter izrazil up, da bo oddaja in zajetje tudi v tekočem gospodarskem letu na celi črti uspela
Govoril je tudi Kreisfach6chattsleiter Holzmann o nalogah Erfassungsverteileriev v vojni ter o določilih, ki urejujejo nakup. Kdor služi danes prehranjevalnemu gospodarstvu, ne da bi vprašal, »kaj zasluž:m pri tem«, ima edini izqled. da bo tudi no voini Ertassungsverteiler
Ob zaključku seje je qovoril še Pq. Pesserl o načrtih in navodilih za gospodarsko leto 1944 »Die Leistungen müssen noch qrößer werden!« (Storitve se morajo še povečati), glas- qeslo za vse. Reichsbauernführer je pozval nemško kmetijstvo k še večjim storitvam in pridelovalna bitka mora postati oddaialna bitka!
Sejo je zaključil Stabsleiter Nietzsche ter ane-liral na še 6ilnejšo vpostavo Po počastitvi Füh-rer-ia so 6e zborovala razšli.
*	Poroka Soodnještajerca v Stra8burq-u. Iz
Str.iRhurti-a smo iz vrst Snodiieštajercev. ki slu-no tam kot voieki dobili dopis. da se ie ne-(t>'vio poročil istotam pri voiak;h se nahai»ioči SnodnieHaierc Arton Wenko iz Gonobitz-a. Kreis M»'buro-Land. s Spodnieštaierko Mario Mastnak, iz K>anichsfe'd-a 'Krei« Pettaul
*	Np pozabite na ^Jvrko tekst>'ii! Kakor smo 7° v "dnii štev H'-' našega l!sfa ov>I"'no poročali in kakor i«? bralcem širora Spodnie Štajerske znani iz letakov, ki ¡¡h ie razdelila organizacia «•»irterher Heimatbimd. traia zbiranie tekst'Mi v"h vrst in tekstilnih odoadkov ali cuni do 27 m"!* t. 1 Kdor ni imel Drilož^o^ti ali časa. da bi h ' Hnslei že oddal «voi prisnevek, nai t^oa ne D(wnhi. ter stori to r'morei.. Vsaka, tudi naimanj-ša stvaT dobrodnšla in koristna, ker iz malega r,icta veliVn
*	Spravite spričevala na varnol Ako pri letalih napadih izginejo spričevala, manikaio ista liudem pozneje pri iskaniu raznih namest!tev Da bi se izognilo takim posledicam, je priporočljivo, da se izdela več prepisov spričeval, ki jih mora kakšen urad overoviti. Važno pa je, da se več tak;h potrjenih prepisov shranj na raznih krajih. Tam. kjer 60 se po letalskih napadih že izgubila spričevala, ne da bi lastniki imeli o istih overov-liene prepise, v rokah, s® pričakuje od podjetij in uradov, da takim osebam izdaio overovljene prepise, v kolikor je v tem pogledu mogoče. Če manikajo potrebni podatki, 6e lahko izda>o nova inrirevala, ki zadostujejo z oceno v vel;k'h obrisi ter v splošni sestavi. Kdor izgubi po letalskih napadih svoja spričevala, naj ne bo radi tega v nknkšnem oziru oškodovan. Ponudn!kom. ki so na ta način izgubili spričevala, je treba pokazati širokoorudnost, ne pa morda nezaupanje.
*	Smrtna kazen za ohrtoma vršene splave. 1 odredbo o zaščiti zakona, družine in materinstva, fn poostrili kazenska določila za obrtoma izvršene um°tnp splave. Paragraf 3 tozadevnega zakona ie izpremenjen v toliko, da se kaznuie s smrtjo kdor ponovno izvršine umetne splave
*	Prehranjevanje mladih ptic. Ljubitelji ptic so s praktičnim opazovaniem gnezda ugotovili, da T>rinew>io pridn' ptičii starši svoiim otrokom 200 rin ??flkrat dnevno krme v njihove vedno zijajoče in nikdar nasitne mlade kljunčke. Korist, k1 io povzroraio ptice, ie torei 'zven vsakega
(Ivnma
*	^tiri in pol miliione za poročno onremo ie
izplačala Nemčija iz državnih blagajn tekom zad-niih treh let tistim h'šnim pomočnicam, ki so dalje, časa služile v družinah z mnogoštevilnimi otroki Opremna pripomoč znaša po štiriletnem službovanju 600 RM ter se zviša z vsakim nadaljnjim letom za 150 RM do najvišie vsote 1500 RM. kar se doseže v desetih letih skupne službe f-"- službovanja se računa Dočenši s 1. januarjem 1939. in sicer za službo v družinah, ki imajo več kakor iri otroke izpod 14 let starosti
*	Taki ptiči so »osvoboditelji« Evrope. Severo-ameriški list »Time« poroča, da so do anrila t. t? radi kriminalnih deliktov kaznovali 1800 ameriških vojakov, ki 6e nahajajo v Angliji, čakajoč na invazijo.
*	Dva leva za nequša. Razkralj Viktor Emanuel je v londonskem živalskem vrtu naročil dva leva. da bi jih poslal kot odškodnino in nadomestilo
za tista dva neguševa leva, ki so jih Italijani pri zasedanju Adis Abebe zaplenili ter poslali kot darilo italijanskemu kralju v Rim. Neguš je namreč potom svojega londonskega pravnega zastopniku v Londonu vložil tožbo proti bivšemu italijanskemu kralju ter zahteval odškodnino. Tožba je seveda izpadla v korist neguša. Sedaj je pa ravnateljstvo londonskega živalskega vrta 'sporočilo- Viktorju Emanuelu. da sta na razpolaga dva lepa leva zdrave pasme in da je na razpolago tudi letalo, ki bo ti dve zverini preneslo v v Adis Abebo, da se poravna nesoglasje, v kolikor še vlada med obema vladarjema pri čemur se posebno Viktoi Emanuel trudi, da bi bil v dobrih odnošajih z angleškim zaveznikom
*	Velika povoden) veletoka Mississippi. Deset-tisoči ameriških vojakov, inženerjev in civilnih obrambnih organizacij, katerim so se pridi už'li še prostovoljci in vojni ujetniki, dela noč in dan, da bi zadržali povodenj veletokov Mississippi, Missouri in Illinois. Stanje vode je najvišje v zadnjih sto letih V St Louisu je veletok raztrgal 12 metrov visok nasip. Na tisoče družin je brez 6trehe; kaka dva milijona oralov rodovitne zemlje 6toji pod vodo. Strokovnjaki trdijo, da kri-tečneoa trenutka še niso doživeli
*	Kaznovana vedeževalka. Neki zakonski mož iz Bochuna je bil v skrbeh če mu je žena, ki je radi bombardiranja izseljena ter živi v drugem kraju, tudi zvesta. V to svrho se je podal k neki ženski, ki prorokuje iz kart. Navihanka je od nevednega moža zahtevala sliko ter mu je pri premetavanju svojih kart zaupno povedala, da ima njegova žena v svojem novem bivališču res ljubimca, da bo pa kljub temu prišla še nazaj v naročje svojega zakonskega moža. Lahkoveren mož je prorokbo v celosti verjel ter napravil svoji nedolžni ženi prepir, jezo in krivico. Užaljena zakonska žena je na to naznanila sleparsko kalilko družinskega življenja, nakar so jo oblasti kaznovale na šest tednov zapora.
*	Pokončan vodja banditov. Časopisje poroča, da so nekje v bosanskih gozdovih banditi sami umorili svojega »brigadirja« zloglasnega Husko Miljkoviča, ki je kot vodja tolp dolgo časa teroriziral gotove predele Bosne. Miljkovič je bil v jugoslavnski armadi narednik, v Titovih vrstah ja pa v kratkem času dosegel rang »brigadirja«, ker'se je posebno odlikoval po krvoločnosti
*	Angleški kapitan kot konjar. V balkanskem gorovju so nemške in hrvatske čete pregnale neki oddelek Titovih banditov ter pri tem ujele ranjenega angleškega kapitana, ki so ga banditi degradirali v konjarja, ki je moral kot navaden vojak in konjar goniti, krmiti in čistiti tovorno živinče-konja.
*	Tako postopajo komunistične bande. V neki vasi južnega dela Srema na Hrvatskem so pred nemškimi in hrvatskimi četami morali bežati partizani. V neki vasi, so zahtevali, da se jim na umiku mora pridružiti vsa vas. Ker je prebivalstvo to odklonilo, so banditi kar na brzo roko poklali in postre.ljali 20 oseb ter jih zmetali na kup. nakar so jo popihali.
Samo 340 Japancov Je ujetih h Ameriki. Tako uradno poročilo je izdala vlada Zedinjenih držav. V tem je dovolj jasno povedano, kako dobro se boiuieio Japonci, ki raje umro do zad-
njega, predno bi se predali sovražniku ter odšli v vojno ujetništvo. Amerikanci so pa pred vojno govorili, da zamorejo v desetih dneh poraziti vso Japansko.
V/daške osebe in civilni naslovi. Vrhovno poveljstvo nemike vojske ugotavlja, da ie v /vezi z naslov n oodpisi ter Dr; nagovorih opustiti vse civilne nazive ter se posluževati samo vojaških službenih nazivov. Izjema velja samo za oficirje izredne stroke, kakor so na primer sanitetni veterinerski itd.
*	Strahovite izgube Titov h banditov. Nemške čete so tudi v preteklem tednu prizadejale ra Balkanu komunističnim banditom izredno visoke izgube. Samo na enem frontnem odseku co im li banditi 2064 padlih, 264 ujetnikov in 227 ubežnikov V teku teh bojev so naši vojaki zaplen 'i oz;roma uničili dva tanka, tri topove, štiri ra°-talce granat. 104 strojnic in velik« množine pufk in revolverjev ter municiie Nemške rete so izpraznile več tolovajskih oporišč za opremo in oskrbo'ter 7b:le mimo tega sedem letal
*	Tolovajstvo v angleški presto niči. Kakor poroča »Dailv Teleoraph« so se v Londonu v zad-niem času odigral' številni vlomi v živilska skT--dišča. Angleška policija domneva, da rre za veliko tolovajsko ornaDizaciio. ki ie razn-"dena no vsei Anqliii
*	Veler,f>/»r v Kairu. V mlinsk' md/ictrii o>v-nega mesta Egipta je nasta) te dni velepožar. ki ie uničil poleg nbsežnifl parnih mlinov tudi vse okoliške hiše. íkoda znaša 700 fsoč fiinto<-Oskrbovalni m;nisfer je na licu mest n dejal, da požar ne bo spravil iz ravnotežja osk-b° prestolnice.
*	Japonski uspehi. Kakor poroča ianonska
ci'a Dome', ie pretekli petek naDadlo 176 am'-"-k'h bombnikov in lovcev japonske posto'ank" Rabaulu. Janonci so zbili pri tej nril'Vi se^em letal in poškodovali težko pet nedMiniHi nn,--ratov Pri ponovnem napadu v soboto so Jan «"""i zbili štiri in poškodoval' isto'ako štiri leta'a Japonci sami n«=" imeli niti <>ode n't5 izrnrb
*	Nov šef bolgarske propagande. Glavn'm or-oanizatorjem direkciie za nac;o"alno nropa<ran-do ie bil imenovan Dranomir Bnžinov, k; ¡p izvzemal doslej mestó glavnega tain'ka vhovneqa kom'sariiata za vojno qosnodarstvo
□	Boljševizem se ni spremenil. Francoski državni tajnik Henriot je imel v nedeljo v Lyonu qovor in izjavil v zvezi s praznikom Device Orleanske, da je Francija trpela še vedno škodo, kadar je poslušala disidente, emiqrante in inozemske agente. Tisti Francozi, ki so si pred šestimi meseci še želeli izkrcanja Anglo-Amerikan-cev, se danes že boje, ker vedo, da bodo vsa francoska mesta izpostavljena maščevalnosti napadalcev. Tistim Francozom, ki še vedno mislijo, da 6ta se boljševizem in Stalin spremenila, je treba vedeti, da 6e tudi Marty, Grenier in drugi alžirski komunisti niti najmanj niso izpremenili. Kdor se ne bo pokoril njihovim željam, bo v najkrajšem času likvidiran. Za hrbtom anqlo-ame-riških generalov, ki nameravajo Francijo okupirati, bi boljševiki prenesli svojo strahovlado na francosko ozemlje, spravljajoč Francijo tako v položaj, glede katerega si ni treba delati nekakih iluzij. Prišel je trenutek, ko se bodo morali pridružiti maršalu Petainu tudi tisti, ki so se doslej še izmikali
□	Usoda Evrope v slučaju zavezniške zmage. Zunanjepolitični sotrudnik portugalskega lista »Diario da Manha« 6e bavi z zavezniškimi 6anjami in načrti v slučaju zavezniške invazije ter podaja svoje mnenje o položaju po taki zavezniški »zmagi«. Iz zavezniških načrtov izhaja, da bi sma-' trali balkanske dežele kot izključno akcijsko- torišče Sovjetije. Glede Finske in„Poljske sploh ničesar ne omenjajo. Podoba je, da je imel prav maršal Smuts, ko je pred pol letom v nekem govoru odrekal evropskim narodom »vsako lastno življenje«. O dobi miru, ki jo obljubljajo svetu, za enkrat po mnenju tega dopisnika ni nikjsr nič videti.
TO IN ON O _
o Zakaj izpadajo zobje v starosti? To si je treba razlagati tako, da ostarijo tudi čeljusti, kakor vsi druqi orqani in ko6ti. Čeljustne kosti postanejo v starosti bolj ploščnate, kar zmanjšuje hkrati torbice. v katerih so postavljeni zobje ter postajajo iste vedno boli plitve, tako, da 6e zobovje, tudi če ostane v visoko starost zdravo, zrahlja in končno izpade ker oa ničesar več ne d ži.
Kolumbovo jajce
Kolikokrat slišimo kaj o Kolumbovem jajcu, ne vemo pa vedno, odkod in zakaj ljudje tako radi zabavljajo čez bližnjega in preradi označujejo 6voje misli 6 kakim »Kolumbovim jajcem«!
Bilo je v tistih prvih časih Kolumbove 6lave, takoj, ko je odkril Ameriko, in si je pridobil dobro ime po vsej Evropi. Takrat je bil imenovan admiralom, in znani kardinal Mendoza je nekoč priredil Krištofu Kolumbu na čast veliko poje-
dino. Ta kardinal je pri mizi na vse pretege hvalil slavnega Kolumba. Mnogim navzočim gostom pa to ni bilo všeč. Mislili so 6i, le čemu toliko hvale takemu človeku, ki ni plemenitega rodu? Takrat namreč, v tistih srednjeveških časih, niso imeli časti in hvale kakor samo za razne pleme-nitnike, drugi ljudje so jim veljali za nekaj manjvrednega. Eden teh navzočih kraljevih plemeni-tašev je začel govoriti:
»Meni se zdi, da ni bilo ravno tako težavno, najti pot v takozvani novi svet; morje je od vseh strani odprto, in kdo more reči, da bi noben drug
španski mornar ne bil mogel najti prave poti v Ameriko?« Nato so se še ostali gostje začeli posmehovati in pritrjevati plemenitemu govorniku, in nekateri so si celo upali dokazovati, češ, saj to bi bil lahko storil vsak izmed nasi
Slednjič je vstal tudi Krištof Kolumb in dejal: »Gospoda! Verujte mi, da nikakor nočem sebi pripisovati slave, za katero se imam zahvaliti edino-le modrosti in previdnosti božji. Gotovo pa je tudi to, da je mnogo stvari na svetu, ki se nam zde lahke, in to samo zaradi tega, ker so jih že tudi drugi ljudje napravili«. Zdaj zaprosi
Herbei für dos Deutsche
Rote Kreuz
Helfen! Aber mit Verstand!
Nur wer besonnen hilft, hilft gut! Tropft Di' vom Finger gleich das Blut, machst Du natürlich er»t mal Rast und brauchst dann ouch noch
Hansaplast
Verschiedenes
Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandaglst. Marburg/Drau, Herrengasse S.
Junger Hund, 5 Monate alt, von Kindern in der Terbutz-gasse 25 in Drauweiler entführt. Gegen gute Belohnung zurückzubringen oder melden.
3875
Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz-orthopädische Apparate, Leibbinden, Gum-mistrttmpfe • erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Kran kenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellingerstr. 3-
Hirtenknabe wird aufgenommen. Tchermla 9, Pot Domberg, Krei Pettau.	306
Bekanntmachung
des Stillhaltekommissars für Vereine, Organisationen und Verbände in der Untersteiermark, Marburg/Drau, Kärntnerstraße 5/1.
An die in der Untersteiermark und im Reichsgebiete anwesenden Mitglieder des Sterbefonds des Christlichen Frauenbundes in Marburg/Drau (Posmrtni sklad krščanske ženske zveze) werden in der Zeit vom 22. Mai bis 5 Juni 1944, u. zw. von 9 bis 11 Uhr vormittags, die entfallenden Anteile des abgelieferten Vereinsvermögens ausgezahlt. Die Auszahlungen werden mit 5. Juni 1944 beendet.
638	Der Stillhaltekommissar
Fiakerwagen
(Kutsche) um 1500,— RM zu verkaufen. Anfragein Schleinitz Nr. 11, bei Marburg-Drau.
634-3
Fahrkuh, jung,
trächtig, zu verkaufen. Wo-chau 21, bei Marburg-Drau.
633-3
Kaufe gut erhaltene Dreschmaschine mit Göpel. Leopold
Spolownak, Großsteinbach, Post Nesseldorf, Steiermark. 621-4
§ „ Tief vom Schmerze gebeugt, geben wir die un-^ faßbare traurige Nachricht, daß unser innigstge-liebter Sohn, Bruder, Schwager und Onkel
. Franz Petek
Gefreiter, Träger des EK II
am 14. April 1944. im 20. Lebensjahre, sein junges hoffnungsvolles Leben gelassen hat.
Unser Franzi liegt fern von der Heimat in fremder Erde, doch in unseren Herzen wird er unvergeßlich bleiben.
Kleinsonntag, im Mai 1944.
In tiefer Trauer: Maria Petek, Mutter; Eduard, z. Zt. im Felde, Bruder: Kristina, Mimika, Elisabeth, Amalia, Martha, Schwestern: Martin Sodetz, Großvater; Familien Sodetz, Schuinen, Rep und Marinitsch.	643
Gebrauchte Dreschmaschine
mit Göpelantrieb zu kaufen gesucht. Anträge an: Franz Sorko, Raune Nr. 46, Post Talberg, Steiermark. 629-4
Kaufe Sessel u. verschied. Möbelstücke aller Gattung. Kaufe auch Nähmaschine oder gut erhaltenes Da-lenfahrrad oder kleineres Herenfahrrad oder tausche für sehr schönen poli-tierten Kleiderkasten aus Nußholz oder Betten mit Nachtkasten und Einsatz. Putschko, Triesterstr 57, Marburg-Drau.
646-4
Anstatt eines glücklichen Wiedersehens in der Heimat erhielten wir die traurige Nachricht, daß mein lieber, guter Gatte, unser Sohn, Bruder und Onkel
Franz Weiss
Gefreiter
am 31. März 1944, im Alter von 24 Jahren, an der Ostfront gefallen ist.
Lieber Franzi, in weiter Feme und fremder Erde befindet sich Dein Heldengrab, aber bei den Deinen bleibst Du unvergessen!
Garns, Marburg-Drau, Jakobstal, Graz, den 15. Mai 1944.
In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab: Josefine Weiß, Gattin; Maria Weiß, Mutten Maria Swer, Josefine Besiak, Aloisia Klobasa, Schwestern; Matthias Swer, Josef Klobasa, Schwäger, und alle übrigen Verwandten.	640
Anstatt eines glücklichen Wiedersehens traf uns die traurige Nachricht daß unser innigstgeliebter Sohn, Bruder, Onkel, Neffe und Cousin
Josef Kegel
Gefreiter
im Alter von 24 Jahren, am 13.'März 1944, an der Ostfront gefallen ist.
Lieber Josef, wir werden Dich nie vergessen, Du wirst in unseren Herzen weiterleben!
Murberg, Stainztal, Marburg-Drau, am 17. Mai 1944.
In tiefer Trauer: Jakob Kegel, Vater; Johann, Bruder; Rosalie und Maria, Schwestern; Hans Kochne und Franz Mlinaritsch, Schwäger, Anna Kegel, Schwägerin, Lisi und Jakob, Neffen, sowie alle übrigen Verwandten.	641
Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser unvergeßlicher und herzensguter Sohn und Bruder
Franz Strach
Gefreiter in einer Gebirgsartillerie-Batterie
am 7. März 1944, im Alter von 21 Jahren, den Heldentod an der Ostfront fand.
Lieber Franz, ruhe sanft in fremder Erde. Du wirst in unseren Herzen weiterleben.
Weigelsberg bei Oberradkersburg, Marburg-Drau, Klagenfurt und ^jkenstein (Kollos), den 19. Mai 1944.
Anton Strach, Vater; Anton und Peter Strach, Brüder; Maria, Anna, Schwestern; Maria, Elise und Josefa Strach, Tanten; Anton Maitzenowitsch, Onkel; Maria Belschak,
Tante.	645


Kolumb, da bi mu prinesli kokošje jajce. Ko je jajce držal v rokah, 6e je obrni k plemenitašem in jim rekel: »Kdo izmed slavne gospode mi lahko postavi to jajce tako, da bo stalo samo od sebe navpično?« Vsi so to poskušali zdaj z ene, zdaj i druge 6trani, a vse zastonj, jajce ni nikakor hotelo stati. Naposled so pa vsi kričali, cla je to nemogoče! »In vendar«, je odgovoril Krištof Kolumb, »boste potem gospodje spet rekli, da to lahko napravi vsak izmed vas!« Zdaj ie Kolumb udaril z jajcem na t^pjšem koncu malo ob mizo, da se je rahlo udrlo, ga navpično postavil, in jajce ie stalo.
• »Ja, tako pa lahko napravi vsak izmed nas!«, so vzklikali za mizo. »Čisto prav ste rekli, gospodje«, je zopet povzel besedo Kpluntb, z nasmehom na ustih; »razlika je 6amo v tem med vami in menoj, da vi pravite, da bi vi ravno tako lahko storili, na<pravil sem pa nazadnje le samo jaz, in ne vi! Vidite zdaj, da je ravno tako bilo tudi z odkritjem novega sveta, ki bi ga lahko odkril kdo drugi pred menoj, odkril sem ga na nazadnje le iazl«
Imenitni gospodje za mizo so se zelo sramovali, vsi poparjeni radi priprostega Kolumbovega govora, in nihče si ni več dovolil še daj
zaničljivega govoriti o slavnfljp, a vendar dobrosrčnem Krištofu Kolumbu.	N.
o Načrtno dirigiranje čebelic na pašo. Kmetijsko izkoriščanje čebelarstva je do neke meje že davno postalo potrebno. Znanost se je postavila v službo čebelarstva ter prišla do zanimivih uspehov. Nastalo je namreč vprašanje, ali je možno načrtno dirigiranje čebel na gotove rastline. Na ta način, tako se je mislilo, bi se dalo z gojitviio odgovarjajočih rastlin za pašo, dvigniti tudi pr-dobivanje medu. To vprašanje so načeli in deio-ma tudi rešili v zoološkem vrf.tu univerze v Mvin-chen-u.
In Erwartung eines glücklichen Wiedersehens, er-
hielten wir die traurige Nachricht, daß unser ge-
kiebter Sohn, Bruder und Neffe
\
Gottfried Toplischck
Jäger
bei den harten Kämpfen im Süden der Ostfront den Heldentod fand.
Lieber Gottfried, ruhe sanft in fremder Erde!
In tiefer Trauerj
Anton und Maria Topllschek, Eltern; Anton, dzt. im Felde, Bruder; Maria, Martina, Stefanie, Schwestern; Amalie Topllschek, Tante; Anton Belak, Pate, und alle übrigen Verwandten.	644
Josef Krainz
| Sägearbeiter, 47
Jahre, verheiratet, versteht sich auf Sägereparaturen u. auch Holzmanipulation, sucht Posten. Adresse in der Verw. d. St Gospodar.
631-5
Näherin, tüchtig, geht auis Land oder in d. | Umgebung Ma'-| burgs. Zuschr | unter »Näherin« n die Verw d 1 St G 639-5
Fräulein sucht Kost und Wohnung in d. Nähe von Brunndort Zuschr unter »Ehrlich« an d. Verw. des St. Gosp. 647-8
Jp In Erwartung eines glücklichen Wiedersehens m« i>» erhielten wir die erschütternde Nachricht, daß
unser innigstgeliebter Mann, Vater, Sohn, Schwiegersohn, Bruder, Onkel und Schwager
Grenadier
nie mehr zu uns zurückkehren wird. Er gab am 16. März 1944 sein junges Leben für Führer und Vaterland.
Unser Liebling ruht nun fern von seiner geliebten Frau und Töchrerchen, doch er bleibt ewig bei uns, in unseren Herzen.
Grabenberg in Stainztal, Treun bei Pettau, 12. Mai 1944.
In tiefer Trauer: Agnes Krainz geb. Maitzen, Gattin; Josef ine und Agnes, Töchterchen; Lorenz und Katharina Krainz, Eltern; Antonie Bauman, Schwiegermutter, Lorenz und Franz, Brüder; Maria, Ludmilla und Johanna, Schwestern, Emil Mlaker, Schwager, Ludmilla, Nichte.	636
m
^if In unfaßbarem Schmerz geben wir die traurige feW' Nachricht, daß unser lieber, herzensguter Sohn, jfi Bruder, Schwager und Onkel
Franz Klementschitsch
Grenadier
am 2. April 1944, im Alter von 25 Jahren, an der Ostfront gefÄlen ist.
Unser lieber Franzi liegt fern seiner Heimat, doch in unseren Herzen wird er für immer unvergeßlich bleiben!
Wachsenberg, Lendorf, Frauenberg, am 10. Mai 1944.
In tiefster Trauer: Franz und Juliane Klementschitsch, Eltern. Sophia, Maria, Juliana verh Koban, Schwestern, Otmar Koban, Schwager, Juliane, Nichte, und alle übrigen Verwandten. 626
Pensionist, Witwer, mittelgroß, 55 Jahre alt, für jede bäuerliche Arbeit fähig, m. 5000 RM Bargeld, wünscht Fräulein oder Witwe mit mittelgroßem Besitz, im Alter von 38—50 Jahren, kennzulernen. Anträge unter »5000 RM« an die M. Z. Marbu,rg-Dr.
630-12
Herr, 55 Jahre, wünscht Bekanntschaft mit
aufrichtigem, einfachem Fräulein oder Witwe. Zuschriften unter »Fräulein« an d. Verwaltung d. St. i Gosp. Marburg-' Dr.	624-12
Pensionist,
alleinstehend^ 58jährig, rüstig u. gesund, derzeit beschäftigt, sucht Bekanntschaft mit Frau, womöglich mit eigener Wohnung zwecks Ehe. Zuschriften unter »Heim« an die Verw, d. Staj. Gospodar.
648-12
UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE ZASCITEI
In Erwartung eines glücklichen Wiedersehens, erhielten wir die erschütternde Nachricht, daß unser lieber Sohn, Bruder und Onkel
Ferdinand Sorko
Gefreiter in einem Gebirgsjäger-Regiment
nie mehr zu uns zurückkehren wird. Sein junges Leben opferte er am 25. Februar 1944 an der Ostfront
Lieber Bruder Ferdinand, in weiter Ferne befindet 6ich Dein stilles Grab, aber in der Heimat bleibst Du bei Deinen Lieben unvergessen!
Leitersberg, Pößnitzhof, Drauweiler, Marburg-Drau,
am 17. Mai 1944.	542
In tiefer Trauer:
Franz und Marie Schmigotz, Eltern; Anton, Johann, Josef Sorko, Brüder; Marie Köck, Schwester, und alle übrigen Verwandten.	.	642
(yi Hart traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder,
Stefan Planko
Gefreiter
im blühenden Alter von 21 Jahren, am 11. April 1944, an der Ostfront für Führer und Vaterland gefallen ist. Er wird in unseren Herzen unvergeßlich bleiben!
Jeltze, Schleinitz bei Cilli, den 8. Mai 1944.
In stolzer Trauer:
Josef und Maria Planko, Eltern; Mihael, Anna und Aloisia
Geschwister, Stephan und Maria Towornik aus St. Leonhard bei Tüffer, Onkel und Tante, und alle übrigen Verwandten.	623
ar i

In tiefster Trauer und schmerzerfüllt geben wir die für uns kaum faßbare Nachricht, daß unser lieber, unvergeßlicher Sohn, Bruder und Onkel
Schitschkar Georg
Soldat
am 23. April in den harten Abwehrkämpfen im Süden der Ostfront sein Leben für Führer, Volk und Vaterland gelassen hat.
Reichenburg, den 14. Mai 1944.
Franziska Schitschkar, Mutter; Franziska, Theresia, Maria, Aloisia, Töchter, und alle übrigen Verwandten. 637
Unser Liebling
HILDE
ist im zarten Alter von 4 Monaten, am 10. Mai 1944, für immer von uns gegangen.
Die Beerdigung fand am 12. Mai 1944, um 9 Uhr, auf dem Ortsfriedhofe in Oppendorf statt.
Oppendorf, den 12. Mai 1944.
August und Martine Siwetz, Eltern; Erika, Schwester, und alle übrigen Verwandten.	635
IU C II C C Pulver für Wuchs ■ » V# C J und Mästung der Schwein»
¿jb* redin,
~ 0 9 * Jß	mit garantiertem Erfolg
Zentraldrogerle EMIL T H ö R
Marburg (Drau) , Herrengasse 33
ju1 müssen* ,,
einteilen ""dafür Ii»Krieg«
Aber wer richtig einteilt, kommt auch aus - das weiß heut* jede gut« Hausfraul Da sind beispielsweise die Eier, die wird niemand mehr sofort nadt der Zuteilung auf-brauchen - damit sie weg sind -sondern man logt iit erst mal in
QmcmM
da iit dann immerein bescheidener aber kostbarer Vorrat im Hauset
Abfällel Altpapier. Hadern, Schneiderabschnitte. Textilabfäl-le, Altelsen. Metall, Glasscher-kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter. Marburg/Drau. Drau-qasse 5.	4
tt
Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter einziger Sohn
Friedrich Mesitschek
Grenadier
am 8. April 1944, im Alter von 20 Jahren, an der Ostfront den Heldentod fand.
Unser Friedrich liegt fern von der Heimat in fremder Erde, doch in unseren Herzen wird er unvergeßlich bleiben.
Berg-Neustift, 9. Mai 1944.
In tiefer Trauer: Anton und Else Mesitschek, Eltern, Irene, Schwester, Anna Mesitschek. Tante. Katharina Mesitschek, Großmutter, und alle übrigen Verwandten.	622
* Schmerzerfüllt geben wir allen Verwandten uncl Bekannten die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn, Bruder und Onkel
Anton Mlinaritsch
Grenadier
im Alter von 23 Jahren an der Ostfront, im April 1944, gefallen ist.
Lieber Anton, Du ruhst in fremder Erde, doch in unseren Herzen wirst Du immer weiterlebenl
Lichtenwald, Greiswald, den 6. Mai 1944.
612
Die tieftrauernden Eltern, Geschwister und Verwandten.
Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn, Bruder und Onkel
Ludwig Koletnik
Gefreiter
im blühenden Alter von 22 Jahren, am 6. April 1944, an der Ostfront für Führer, Volk und Vaterland den Heldentod fand.
Würz, den 10. Mai 1944.
618
In stolzer Trauer:
Johann und Juliane Koletnik Elternj Felix, Johann, Franz, Andreas, Juliana und Maria, Geschwister, und alle übrigen Verwandten
Hausgehilfin mit
Kochkenntnis-sen wird sofort aufgenommen.
Anzufragen: Trafik, H. Rom, Domgarsse, Mar-Ijurg-Drau.
598-6
Es wird auf einen Kleinbesitz eine tüchtige Magd, auch mit einem Kinde von 5—10 Jahren, gesucht, die auch etwas die Feldarbei-i ten verrichten ) kann. Nachfr. an die Verw. d. »St. G.«.
628-6
Derjenige, der
am Samstag, den 13. Mai, vor dem Friseurgeschäft Jermantschnig, Tegetthoffstra-ße 43, das Fahrrad entwendet hat, ist erkannt. Sollte er das Fahrrad nicht wieder im Geschäfte abgeben, wird An-i zeige erstattet 632-13
ANZEIGEN im »Štajerski Gospodar« sind erfolgreich!
Zutiefst betrübt geben wir die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn und Bruder
Georg Ornig
Pionier-Gefreiter
am 21. März 1944, im Alter von 20 Jahren, « der Ostfront gefallen ist.
In unseren Herzen -wird er für ittmar unvergeßlich weiterlebenl
Georgervberg, Wune, Frankreich, am 10. Maä 1944.
1h tiefster Trauer: Franz und Ludmilla Ornig, Eltern i Johann und Anton,
dz. im^Pelde, Brüderi Luise, Schwester, und	alle übrigen
Verwandten.	625
Unser geliebter Neffe
Marian Koschuch
Gefreiter
geboren am 4. Januar 1924, ist am 4. April 1944 im Osten gefallen.
Unser lieber Marian liegt fern der Heimat, doch ia unseren Herzen wird er unvergessen bleiben.
Peilenstein, den 8. Mai 1944.
627
Franz und Gertrud Koschuch, Onkel und Tante, im Namen aller übrigen Verwandten.
kJSilü Anstatt eines glücklichen Wiedersehens in der Heimat, erhielten wir die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder
Andreas Tischitsch
/¿-Rottenführer
im Nordteil der Ostfront, im "Alter von 22 Jahren, für Führer, Volk und Reich, am 17. März 1944, gefallen ist. Sein Opfer verpflichtet uns zur Treue für den Führer und Großdeutschland und er wird in unseren Herzen für immer leben.	617
Oberradkersburg, im Mai 1944.
In tiefster und stolzer Trauer:
Maria Muletz, Mutter; Matthias Muletz, Stiefvater; Maria, Aloisia, Friedrich und Milene, Geschwister: Helene und Johann Muletz, Halbgeschwister.	617
Unermeßlich hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn, Bruder, Onkel und Schwager
Anton Naglitsch
Gefreiter in einem Jäger-Regiment
am 13. April 1944, im Alter von 20 Jahren, in treuester Pflichterfüllung an der Ostfront sein junges Leben > fürs Vaterland geopfert hat
Wer unseren Toni kannte, kann unseren Schmerz er-
messen!
619
Heilenstein, Schwarzenbach, Kragujevac, im Mai 1944
In tiefer Trauer: Anton und Genovefa Naglitsch, Eltern; Nada, verh. Dra-lempijevii, Anna, Tini, Schwestern; Julius, Johann, dzt. im Felde, Brüder, und alle Verwandten.