IZ DNEVNIKA
Tit  Vidmar
SAM  S   SEBOJ
Hodil sem prav do nocoj, videl milijon obrazov, moj — se ni nikjer prikazal. Nosil sem ga pač s seboj.
Vse glasove mrtvih dob, slišal sem še nerojene, a nikdar glasu — iz mene. Saj sem molčal kakor grob.
In ko svojo pot končam,
tuja roka me zagrebe,
tam bom. sam s seboj — do sebe
sebi bom napoti sam.
BESEDE
V vsako uro življenja zlahka postavim tisoč besed veselja ali trpljenja in v vsako uro spet in spet...
In včasih je čisto kratek hip tako poln in nedogleden, za tisoč besed en sam utrip, en sam premolk vseveden ...
In svoje življenje in tuje z besedami polnim še in še, a življenje se dopolnjuje molče ter tre ter tre ter tre...
86
ODLOČITEV
Vse je upropaščeno, razen smeri: naprej — kot deblo, vzraščeno sred suhih vej.
Vse je zapravljeno, sad in cvet in list, le, eno je postavljeno: naprej — sam in čist!
87