Mostovi 2002 Veliki italij ansko-slovenski slovar
Martina Ožbot
Sergij Šlenc
Veliki italijansko-slovenski slovar
Uredil Branko Madžarevič. Ljubljana:
v knjižni in elektronski različici (CD ROM)
Veliki italijansko-slovenski slovar Sergija Šlen- gjg
ca, znanega italianista in prevajalca, je pomem¬
bna prelomnica v italijansko-slovenskem slova¬
ropisju, ki je doslej v svoji sicer dolgi in sprva na
videz morda obetavni zgodovini - če pustimo
ob strani Megiserjevi večjezični slovarski deli,
lahko njegov začetek postavimo v leto 1607, ko
je v Vidmu izšel Vocabolario italiano e schiauo
Gregoria Alasia da Sommaripe - dosegalo raz¬
meroma skromne uspehe. Seveda obstaja tudi
nekaj izjem, kakršni sta na primer slovar paroni-
mov Lažni prijatelji/I falsi amid (1994) in fraze-
ološki slovar Dve muhi na en mah/Due picdoni
con una fava (1995) zamejske avtorice Diomire
Fabjan Bajc. Toda gre za specializirana slovarja,
ki zadevata posebne vidike slovensko-italijan-
ske leksikografije. Šlenčev slovar pa spada med
splošne italijansko-slovenske slovarje in je med
njimi zares prvo delo, ki je dovolj obsežno, zane¬
sljivo in sodobno, da lahko zadovolji današnje
uporabnike, pa naj gre za študente romanistike
ali prevajalstva, poklicne prevajalce, druge stro¬
kovnjake, ki se z italijanščino ukvarjajo oziroma
prihajajo z njo v stik, in za druge uporabnike. Pri
sestavljanju slovarja se avtor ni mogel opirati na
kakšne neposredne dvojezične modele, ker jih
preprosto ni; spričo tega dvanajstletno sesta¬
vljanje Velikega italijansko-slovenskega slovarja
vsekakor pomeni oranje ledine v italijansko-slo¬
venski leksikografiji. Slovar je na voljo tudi v
elektronski različici; ta je vsebinsko enaka kla¬
sični, papirnati, njena prednost je predvsem v
tem, da ponuja številne možnosti za hitro in
učinkovito iskanje izbranih enot jezikovnega
gradiva.
Poleg slovarskega dela v ožjem pomenu bese¬
de so v knjigi še razlaga strukture gesel, kazalo,
Založba DZS, 1997;
SLENC
uvod s kratko predstavitvijo nekaterih za upo¬
rabnika slovarja bistvenih vidikov italijanskega
jezika, poglavje o italijanskem glasovju in fone¬
tičnih simbolih, seznam uporabljenih okrajšav,
na koncu pa še nekaj dodatkov (abecedni sez¬
nam italijanskih kratic s ponavadi dvojezično
razlago, spregatvene paradigme italijanskih
pravilnih in pomožnih glagolov, seznam ita¬
lijanskih nepravilnih glagolov in preglednice z
italijanskimi števniki).
Sam slovar obsega čez osemdeset tisoč gesel.
Zapisi iztočnic so domišljeni in vsebujejo infor-
ni
Martina Ožbot Mostovi xxxvi, št. i, 2002,110-114
macijo o mestu naglasa in včasih tudi o posa¬
meznih lastnostih izgovarjave (npr. pri na-
glašenih srednjih samoglasnikih, ki so lahko
ozki ali široki, in pri grafemih s in z v nekaterih
položajih). Ob iztočnicah stojijo različni slov¬
nični, zvrstni in področni kvalifikatorji. Poleg
kvalifikatorjev so ob iztočnicah pogoste tudi
slovnične pripombe, na primer o oblikah za
ženski spol in za množino pri samostalnikih in
pridevnikih ter o nepravilni spregatvi in o prvi
osebi prezenta indikativa ednine pri glagolih.
Pomembno je, da sestavljajo korpus iztočnic
leksemi iz različnih socialnih in funkcijskih zvr¬
sti. V slovarju so tako besede, značilne za zbor¬
no različico knjižnega jezika, pa tudi na primer
tiste, ki jih tipično najdemo v pogovorni ita¬
lijanščini oziroma v njenih pokrajinskih različi¬
cah in deloma celo v narečjih (čeprav ni vedno
označeno, za katero narečje gre). To, da se slo¬
var ne izogiba pogovornemu jeziku, je pomem¬
bno in dodatno prispeva k funkcionalnosti pri¬
ročnika. Predvsem pri navajanju slovenskih
ustreznic nekaterih pogovornih izrazov so
avtorjeve odločitve odsev izrazito sodobnih,
morda celo trenutnih ali idiolektalnih rab (tako
npr. pri drugem pomenu medmeta buonanotte,
za katerega sta kot slovenski ustreznici navedeni
frazi "in mirna Bosna!" in "pa zdravo!"); to
morda sicer nekoliko povečuje potencial slo¬
varja, da se približa današnjemu uporabniku,
toda hkrati se utegnejo tovrstne rešitve sčasoma
izkazati za precej problematične, saj bodo naj¬
brž kmalu začele klicati po posodobitvah.
S stališča zvrstnosti je pomembno tudi to, da
so v slovarju upoštevani hkrati leksemi splošno-
pogovornega jezika in leksemi, tipični za stroko¬
vni jezik različnih vrst oziroma za različne bese¬
dilne vrste in zvrsti. Spričo takšne naravnanosti
uporabnost slovarja vsaj deloma sega tudi na
precej specializirana področja, od naravoslov¬
nih znanosti do družboslovnih in humanistič¬
nih ved ter različnih vej umetnosti. Seveda v
splošnem slovarju takšnega obsega termino¬
loški fond ne more biti izčrpen, kljub temu pa
Šlenčevo delo spričo solidne izbire terminov z
zelo raznolikih področij občutno blaži močno
pomanjkanje temeljitih tehničnih oziroma
specializiranih italijansko-slovenskih in sloven-
sko-italijanskih slovarjev.
Med iztočnicami najdemo tudi zemljepisna
imena, ki se nanašajo na Italijo (npr. Roma, Mi¬
lano, Tevere) in na druga zemljepisna območja
(npr. Monaco, Samo, Stiria, Stoccolma, Tamigi).
Prav omenjanje italianiziranih oblik tujih zem¬
ljepisnih imen je posebej dobrodošlo, saj gre za
izraze, na katere bo uporabnik v realnih besedi¬
lih najbrž prej ali slej naletel glede na to, da se
italijanščina v primerjavi z nekaterimi drugimi
"velikimi" jeziki razmeroma močno nagiba k
domačenju zemljepisnih imen. V korpusu teh
imen najdemo tudi nekaj takih, ki se nanašajo
na območje ob slovensko-italijanski meji (npr.
Grado, Monfalcone, Monte Nevoso, Caporetto,
San Pietro del Carso). Ker sta si tu italijanska in
slovenska kultura najbližji in ker vsaj del po¬
tencialnih uporabnikov slovarja prihaja v stik z
italijanščino predvsem na tem območju, je
odločitev, da se v slovarju upošteva tudi ta real¬
nost, več kot smiselna. Morda bi veljalo v priho¬
dnjih izdajah seznam takšnih imen še razširiti.
Uporabno vrednost slovarja krepi to, da so v
njem poleg zemljepisnih imen obdelana še
nekatera druga, na primer mitološka (npr. Eolo,
Giove, Pegaso), biblična (npr. Giobbe, Matu-
salemme, Noč), zgodovinska (npr. Annibale, Ari¬
stotele, Cicerone), literarna (npr. Amleto, Arlec-
chino, don Chisciotte) in osebna imena
(Giacomo, Margherita, Sigismondo). Nekaj je
tudi imen, ki označujejo realije iz italijanske po¬
litike oziroma kulture (npr. Quirinale).
Posebna odlika dela je bogastvo obdelanega
frazeološkega gradiva. Znotraj posameznih ge¬
sel so evidentirane stalne besedne zveze raz¬
ličnih zgradbenih tipov in različnih vrednosti,
denotativnih in konotativnih, in njihove slo¬
venske ustreznice. Posebna pozornost je v slo¬
varju namenjena citatnim besedam in pregovo¬
rom. Gesla, ki imajo za iztočnice citatne besede
- podobno kot nekaterim drugim izhodiščnim
leksemom tudi tem pogosto sledi italijanska so-
pomenska različica -, so označena z zasenče¬
nim tiskom, pregovori, ki so sicer obravnavani
znotraj ustreznih gesel, pa so v okvirjih.
Slovarju, kakršen je Šlenčev, je dejansko težko
kaj očitati. Kot rečeno, gre za sodobno, zaneslji¬
vo in do uporabnika prijazno leksikografsko
delo, ki z več kot navadno nazornostjo in pregle¬
dnostjo omogoča hitro iskanje rešitev v zelo raz¬
nolikih komunikacijskih položajih. Zato naj se
opažanja, zapisana v nadaljevanju, razumejo
predvsem kot sugestije za nadaljnje povečevanje
kakovosti slovarja in ne kot kritika te izdaje.
112
Mostovi 2002 Veliki italijansko-slovenski slovar
Glede na to, da je slovar uporabljiv ne le za
dekodiranje, temveč tudi za enkodiranje itali¬
janskih besedil, bi bilo posebej s stališča sloven¬
skega govorca smiselno, če bi bilo predvsem pri
glagolih, samostalnikih in pridevnikih večkrat
nakazano, kakšna je njihova vezljivost s predlo¬
gi. Podobno bi se lahko pri glagolskih iztočni¬
cah označilo, s katerim pomožnim glagolom se
dani glagol veže, pri čemer bi bila takšna oz¬
načba lahko kratična, na primer (A) za "avere”
in (E) za "essere". Ponekod bi se v gesla lahko
dodal še kakšen drug podatek slovnične nara¬
ve, posebno kadar imamo opraviti z izjemami
oziroma oddaljitvami od pričakovane rabe;
tako bi bilo na primer pri geslu Aia ("Haag")
lahko takole nakazano, da se to zemljepisno
ime vedno rabi s členom: Aia, L'.
Morda bi veljalo v posebnih geslih, ki bi
grafično izstopala, obdelati nekatere predpone
in pripone, podobno kot je mogoče opaziti v
nekaterih drugih sodobnih slovarjih, na pri¬
mer v Garzantijevem enojezičnem italijan¬
skem slovarju. Tako bi imel uporabnik poleg
slovničnih podatkov na voljo tudi nekaj os¬
novnih informacij iz italijanskega besedo-
tvorja.
Izgovarjavo citatnih besed in tujk, ki je v stan¬
dardnem jeziku pogosto močno poitalijančena,
bi bilo morda tudi smiselno nakazati, in sicer v
obliki preproste fonetične transkripcije neposre¬
dno za iztočnico.
Spričo tega, da mnogi Slovenci vzpostavljajo
stik z italijanskim svetom in z italijanščino pre¬
težno ali izključno na razmeroma ozkem ob¬
močju severovzhodne Italije, to je v mestih Trst,
Gorica, Videm in njihovi okolici, bi veljalo raz¬
misliti še o tem, da se bolj upoštevajo nekateri
lokalizmi, ki se pojavljajo v nekaterih narečnih
in lokalnih različicah italijanskega jezika (npr.
gubana, osmiza itd.).
Dobrodošla bi bila tudi nekoliko močnejša
kontekstualizacija, in sicer v tem smislu, da bi se
zgledi funkcioniranja posameznih leksemov na¬
vajali z več sobesedila. Tako bi bilo uporabniku
omogočeno, da v slovarju najde ne samo infor¬
macije o pomenu, temveč tudi o dejanski rabi
posameznih leksemov. Takšna dopolnila bi mu
pomagala ne le pri dekodiranju italijanskih be¬
sedil, temveč bi ga vsaj nekoliko usmerjala tudi
pri morebitni lastni jezikovni produkciji v ita¬
lijanščini. Vzemimo na primer geslo pienamen-
te, pri katerem je kot slovenska ustreznica nave¬
den prislov "popolnoma". Uporabna vrednost
tega gesla bi se znatno povečala, če bi bil v njem
dodan zgled, ki bi ponazarjal dejansko rabo ita¬
lijanskega leksema, na primer sono pienamen-
te d'accordo con Lei, "z vami se popolnoma
strinjam". Podobno bi bilo mogoče pri nekate-
Sergij Šlenc
VELIKI ITALIJANSKO-SLOVENSKI SLOVAR
Najobsežnejši slovar za to jezikovno kombinacijo!
• 70 000 gesel
• 1 300 strani
• 18 990 SIT
• 17 x 24 cm, trda vezava
VELIKI ITALIJANSKO-SLOVENSKI SLOVAR
na plošči CD-ROM
• 17 700 SIT
Naročila:
DZS, Založništvo in trgovina, d. d., Mali trg 6
Izobraževalno založništvo, Mestni trg 26, 1538 Ljubljana
ali
Tel.: 01/ 241 04 20, 01/425 20 40, e-pošta: info.narocila@dzs.si, Faks: 01/ 242 84 31; www.dzs.si
Martina Ožbot Mostovi xxxvi, št. i, 2002,110-114
rih geslih, v katerih se že zdaj navaja kontekst
rabe, namesto šibkej e kontekstualiziranih oblik,
kot so recimo nedoločniki, navesti rabe z oseb¬
nimi glagolskimi oblikami. Tako bi bilo na pri¬
mer pri sintagmi durare tatica a credere (pod
durare BI) ali namesto nje morda smiselno za¬
pisati duro tatica a crederlo, "to težko verja¬
mem" ali kaj podobnega. Dejstvo je, da se
vprašanje kontekstualizacije postavlja kot pose¬
ben problem ne le pri tem slovarju, ampak je
eno najtežjih in najaktualnejših vprašanj sodob¬
nega eno- in dvojezičnega slovaropisja nasploh,
posebno kadar gre za splošne slovarje. Težava je
v tem, kako uporabniku prikazati ne le pomen
danega leksema, temveč tudi rabo, saj je ta sko¬
raj praviloma - tudi ko gre za razmeroma nepro¬
blematične lekseme - zapletena, večplastna in
niansirana. Brez ustrezne kontekstualizacije
ostaja pomen leksema nujno bolj ali manj ab¬
strakten in približen. Vse kaže, da je problem
najbrž nerešljiv na ravni slovarjev in da temelji¬
to spoznavanje dejanske rabe leksemov omo¬
goča šele kombinacija slovarskih priročnikov in
besedilnih zbirk, kakršne ponujajo korpusi.
Našteta opažanja in sugestije so seveda precej
obrobne narave in vrednosti Šlenčevega slovar
Upajmo, da bomo to delo dolgo in uspešno upo¬
rabljali in da gre za prvega in hkrati zadnjega
med italijansko-slovenskimi slovarji te vrste in
takšnega obsega, ki je nastal kot projekt enega
samega avtorja.
PRENOVLJENI IZDAJI • novi nemški pravopis - dodana nova gesla
VELIKI NEMSKO-SLOVENSKI SLOVAR
• 123 000 gesel
• 1386 strani
• 18 990 SIT
Je najobsežnejši slovar za to jezikovno kom¬
binacijo pri nas. Ključna posodobitev je prilago¬
ditev slovarja novemu nemškemu pravopisu.
Do leta 2005 veljata oba pravopisa, zato tudi naš
slovar vključuje pisavo po starem in novem
pravopisu, saj bodo izdaje, nastale po enem ali
drugem, na knjižnem trgu še vrsto let.
Poleg tega so avtorji posodobili in preoblikovali
posamezna gesla ter vključili številna nova, ki so
postala aktualna v zadnjem desetletju.
Za kupce prejšnjega Velikega nemško-slovenskega slovarja
ali Velikega slovensko-nemškega slovarja: AKCIJA STARO ZA NOVO!
V primeru, da imate stari Veliki nemško-slovenski ali Veliki slovensko-nemški slovar in želite kupiti novega,
vam priznamo popust v višini 4 000 SIT, kar pomeni, da boste zanj odšteli le 14 990 SIT.
Kot dokazilo pošljite na naš naslov ščitni ovitek starega slovarja ali prvo potiskano stran.
Naročila:
DZS, Založništvo in trgovina, d. d., Mali trg 6
Izobraževalno založništvo, Mestni trg 26, 1538 Ljubljana
Tel.: 01/ 241 04 20, 01/425 20 40
e-pošta: info.narocila@dzs.si
Faks: 01/ 242 84 31; www.dzs.si
“stUH1
, SlOVW
VELIKI SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR
• 100 000 gesel
• 1650 strani, 18 x 24 cm
• 18 990 SIT
Informacije, ki jih vsebujejo gesla v slovarju:
• spregatvene in sklanjatvene oblike
• gesla z več pomeni so razčlenjena po skupinah pomenov
• sinonimi, ki olajšajo iskanje pravega nemškega izraza
• pogoste besedne zveze
• fraze, idiomi in pregovori so v geslih izpostavljeni
ii4