ja viak dar rum »obot, nedeU in praznikov issued daUy exc^t Saturday., Sunday» and Holidays PROSVETA Ci LAS ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniškl proetori: 205? South Lawndale Ave. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ave. Telephone, RorrkWtU 4904 LETO-YEAR XXXIX Cm lleta S« HM » asattar January It. UH. at the poat-offlo* IUlnola. uaoar tha Act of Coograaa of »Careta S. im CHICAGO 23. ILL« PETEK. 4. APRILA (APRIL 4). 1947 Subscription $6.00 Yearly ÄTEV.—NUMBER 67 Acceptance for mailing at special rate of postage provided tor bi aeetion 1103, Act of Oct 2, 1017, authorised on June 4, 1016 —.------——————_ Ameriško poverjeništvo otokov na Pacifiku Člani varnostnega sveta Združenih narodov soglaono odobrili predlog. Dogovor bo gtopil v veljavo po ratifikaciji Uke Success, N. Y« 3. apr.— Člani varnostnega sveta Združenih narodov so soglasno odobrili predlog, da Amerika dobi izključno poverjeništvo nad otoki na Pacifiku, ki so bili pod japonskim mandatom. V smislu dogovora glede poverjeništva bo Amerika imela izključno admi-.istracijsko oblast na Marijan-kih, Macš^lskih in Karolinških tokih, kakor tudi pravico do graditve trdnjav in baz. Grupa uključuje 98 otokov, taterih površina je 864 kvadra-nih milj. Skupno število prebi-alcev je 48,297. Dogovor se plicira le na bivše nemške oto-nad katerimi je Japonska obila mandat od stare Lige na-odov po zaključenju prve sve-ovne vojne, ne pa na otoke v rupah Rvukus, Bonins in Vol-noes, katere so zasedle ameri-ke čete v drugi svetovni vojni so nominalno še pod japonsko uvereniteto. Odločitev o teh tokih bo padla na pacifični mi-ovm konferenci. Dogovor bo stopil v veljavo, adar bo odobren z dvetretjin-rvečino v ameriškem senatu. Uto\bo predložen v obliki po- or!b(\ bo zadostovala navadna -- r }reiskava eksplozi-e v premogovniku Dva člana senatnega odoeka dospela v Centralijo Centralia. Ill„ 3. apr.—Dva se- atorja, člana odseka, kateremu bila poverjena preiskava eks-lozije v premogovniku Centra-a Coal Co., sta dospela sem iz Nashingtona. Eksplozija, ki je tahtevala življenja 111 rudarjev, je pripetila 25. marca. Senatorja sta Cordon, repub-Jkanec iz Oregona, in 0'Maho-iey, demokrat iz Wyominga. Senator Dvvorshak, republika-,ec « Idaha in član odieka, je >1 zadržan v Washingtonu. Pri-bkuje so. da bo dospel v Cen-ralijo danes. Preiskavo vodi tudi državna romisija. katero je imenoval go-¡wner Green. Člani komisije, kateri načeluje John E. Cassidy, včeraj šli v premogovnik, v katerem se je pripetila eksplo- ZasL.-.-tn je bil H. C. Neirman, Pomožni supenntendent premo-Priznal je, da je bil Premogovni prah v premogovni-rj Komisija je zaslišala tudi • Vounga, podpredsednika »mpanije. Dejal je, da ga ni r»hce opozoril lansko leto, da je Premogovnik poln prahu. ■ Dr-n; 'Udniki inšpektorji so iz-11 (Ut se je prah vnel in povzročil eksplozijo. ■ Senatorji bodo zaslišali kot PK" Puco Roberta M. Medilla, n "ial resigmrati kot direk-'Iržavnega rudniškega de T'-nta. Obdolžen je, da jc «riforsiranje zakonov za r zaščito življenj rudar« M» J4. /an.kal obdolži- f sPp'nqfield. IU.. 3. apr.—V se | la soglasno sprejeta glede preiskave eks-» M-mogovniku Centra-nakar je bila prei-državni zbornici, r fireen je poslal posla-' «■« * pozivom, naj se rneljito preiskavo ka k. j, tor Part večina v senatu in nižji zbornici za odobritev. Nekateri senatorji in kongresniki bodo morda vodili opozicijo proti ameriškemu poverjeništvu otokov. Predlog je bil sprejet na viharni seji članov varnostnega sveta, ki je trajala pet in pol ure. Ameriški delegat Warren R. Austin je pobijal britski a-mendment, ki bi odvzel Ameriki prednostne ekonomske in trgovske pravice, kakor tudi ruski amendment glede končanja a-meriškega poverjeništva. Ruski delegat Andrej A. Gromyko je Ruski poslanik bo zapustil Atene Vzrok odpoklica ni pojasnjen Atene. Grčija, 3. apr.—Admiral K. K. Rodionov, ruski posla* nik v Atenah, je vprašal za potni list, da se bo lahko vrnil v Moskvo. Naznanilo, da bo zapustil Grčijo, je prišlo, ko je novi grški kralj Paul zasedel prestol. Nasledil je kralja Jurija, svojega brata, ki je umrl. Poročilo pravi, da bo Rodionov zapustil Atene jutri. Čakal ne bo pogreba umrlega kralja, ki bo v nedeljo. Truplo kralja leži v atenski katedrali. Jurij je prišel na prestol s pomočjo Velike Britanije, ,ki je storila vse, da Grčija ne bi prišla pod vpliv sovjetske Rusije. Sovjetsko poslaništvo ni pojasnilo vzroka odpoklica Rodio-dejal, da skuša Austin zmanjšati nova. Mnenje prevladuje, da je oblast varnostnega sveta v zadevi strategičnega poverjeništva. Austin je odgovoril, da bo svet obdržal oblast. Amendments sta bila poražena, nakar je bil predlog, da Amerika dobi izključno poverjeništvo, soglasno sprejet. Petnajsti člen predlaganega dogovora je izzval ostro debato. Ta se glasi: "Pogoji sedanjega dogovora ne smejo biti spremenjeni, a-mendirani ali preklicani brez sankcije ameriških avtoritet." Gromyko je predlagal revizijo besedila, da bi se glasilo: "Pogoji sedanjega dogovora se lahko spremene in amendirajo, ali pa prekličejo z odločitvijo večine članov varnostnega sveta Združenih narodov." Predlog ruskega delegata ni bil sprejet. Amerika bo v smislu sprejetega zaključka dobila popolno oblast v administraciji otokov. Lahko jih bo utrdila in kontrolirala bo pomorski in letalski promet med otoki. Vprašanje bodočnosti Palestine je bilo potisnjeno v ospredje. Britski delegat Alexander Ca-dogan je predlagal, naj skupščina Združenih narodov, ko se bo sestala v svojem zasedanju, razpravlja o vprašanju. Zasedanje se bo pričelo v septembru. Armada daje oglase komunističnemu listu Washington, D. C., 3. apr.— Kongresnik Dondero, republikanec iz Mlchigana, je protestiral, ker vojni department daje oglase komunističnemu listu. Ta list je Unita del Popolo, ki je po izjavi kongresnika glasilo italijanskih komunistov v Ameriki. Oglasi vsebujejo apele na moške, naj se prijavijo kot prostovoljci za službo v armadi, mornarici in letalski sili. bil pozvan v Moskvo v svrho posvetovanja s Stalinom in drugimi sovjetskimi voditelji o predlagani ameriški finančni in vojaški pomoči Grčiji in Turčiji. Ruska poslanika sta bila prej pozvana domov iz Washingtons in Londona. Nekateri upajo, da bo kralj Paul premostil prepad med mo-narhistično vlado in opozicijo. Kot prestolonaslednik se ni vmešaval v politiko. Njegovi nazori in ideje, če jih ima, niso znani. Člani kanadske porote se niso zedinili Montreal, Kanada, 3. apr.— Obravnava proti dr. Raymondu Boyerju je bila zaključena, ker se porotniki niso mogli zediniti o krivdi. Boyer je bil obtožen, da je izročil važne podatke in informacije o atomski energiji nekaterim uradnikom ruskega poslaništva. Sodnik Wilfrid La zure, ki je predsedoval obravnavi, je razpustil poroto. L jute bitke v francoski koloniji Pariz, 3. apr. — Ljute bitke med francoskimi četami in domačini divjajo na otoku Mada gaskaru, francoski koloniji. V bitki, ki se je vršila pri Diego Saurezu, je bilo ubitih 20 francoskih vojakov in častnikov. V Pariz dospela poročila omenjajo, da se revolta proti francoskim avtoritetam širi v krajih ob vzhodni in zapadni obali otoka. Člani komisije zapustili Belgrad Belgrad, 3. apr.—Člani preiskovalne komisije Združenih narodov so dovršili delo in skoro vsi so zapustili Belgrad. Odpotovali so v Ženevo, Švica, kjer bodo sestavili svoje poročilo. francoski premier ramad1er priznal ekonomsko krizo h P določ« .menovanje •dbora desetih članov »kave. Odbor mora bile kršene pro "v /a varnost rudar- Pariš. 3. apr.—Paul Ramadier, socialist in predsednik vlade, je priznal, da je dežela zabredla v resno ekonomsko krizo in da nI izgleda, da se bo situacija iz* boljšala. "Pokrili ne bomo izgub, katere je Francija utrpela v vojni, v eni generaciji," je dejal. "Izgube znašajo čez petdeset milijard dolarjev. Nimam besed, s katerimi bi izrazil globočino našega obupa " General Charles de Gaulle je po dolgem odmoru spet apeliral na francosko ljudstvo za oporo. Govoril je v Havru in s tem dal razumeti, da se hoče vrniti v politično areno. Naglašal je, da je francosko ljudstvo veliko doprineslo k porazu nadjske Nemčije. De Gaulle Je poveličeval brlt-ske letalce, ki so se »pustili ns francoska tla leta 1M2 , Razkril Je tudi. da so bntske in ameriške vojaške avtoritete dobile informacije in čez 500 fotografij francoskega obrežja ter nemških trdnjav tri mesece pred invazijo Normandije. Francoske podtalne grupe so uničevale mostove in nemške vojaške transporte, kar je omogočilo uspešno invazijo. "Čez 600.000 Francozov je bilo ubitih na frontah v teku vojne, v koncentracijskih taboriščih in ječah," je rekel general. "Prestali smo preizkušnjo moči, potem pa je nastal razkol v naših vrstah. Pojavila se je dekadenca, ki ograža naše interese Storiti moramo korake za ozdravitev Francije Prišel bo dan, ko bo francosko ljudstvo odstranilo politike, ki so zdaj na krmilu, in utrdilo državno struktu ro." De Gaulle je kritiziral novo ustavo, ki daje veliko oblast političnim strankam, ki se zdaj kavsajo med seboj. To Je vzrok, da nima Francija stabilne in od ločne vlade v povojni dobi. dogovor 0 ustanovitvi začasne nemške vlade Prvi uspeh dqsezen na konferenci zunanjih ministrov BIDAULT REVIDIRAL STALIŠČE Moekva, 3. apr.—Zunanji ministri Štirih velesil — Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije—so se sporazumeli glede ustanovitve začasne nemške vlade. Formiranje naj bi bilo postopno in se začelo z organiziranjem agentur centralne administracije. Kot glavni pogoj je bila omenjena ekonomska e-notnost Nemčije. Sporazum je prvi uspeh konference zunanjih ministrov, ki se je pričela v Moskvi 10. marca. Odstranil je več negotovosti in olajšal delo. Zastoj še traja o ekonomskih vprašanjih. Dosego sporazuma je omogočil francoski zunanji minister Georges Bidault. Revidiral je svoje stališče z naznanilom, da ne bo vodil opozicije proti usta novitvi centralnih admlnistra cijskih agentur in začasne nemške vlade. Mnenje prevladuje, da je revidiral svoje stališče po razgovoru z britsklm zunanjim ministrom Bevinom. Nepotrje no poročilo pravi, da je Bevin dal zagotovilo Bidaultu, da bo Francija dobila več premoga iz Porurja, nemške province, ki je pod britsko okupacijo. Ruski zunanji minister Molo-tov je dejal, da morajo začasno nemško vlado tvoriti ne samo izvoljeni uradniki, temveč tudi reprezentanti političnih strank, strokovnih unij in antinacijskih organizacij. Debata se je razvila glede označbe antinacijskih organizacij. Ameriški državni tajnik Mar-shall je predlagal izločitev pravice vetiranja, katero ima zavezniški svet za kontrolo Nemčije, kadar bi svet odločal o funkci jah in odlokih začasne nemške vlade. Molotoy je predlog pobijal in naglasil, da bi, ako bi bil sprejet, razveljavi načelo soglasnosti. Pozneje je Marshall umaknil svoj predlog. Izjavil je, da za vezniški svet za kontrolo Nem čije lahko nadaljuje svoje delo in izvaja svoje načrte brez oviranja. Ameriški krogi so sinoči raz krili, da Je Marshall informiral Molotova, da bo Amerika zniža la število vojakov na Kitajskem na 6,800 do prihodnjega junija v smislu dogovora, katerega je sklenila s kitajsko vlado. Foster ne more priti v ameriiko cono New York, 3. apr —William Z Foster, načelnik ameriške komunistične stranke, ki Je v Evropi, ni dobil dovoljenja od vojnega departmenta za vstop v ameriško okupacijsko cono kot reporter lista Dally Worker, glasila stranke. To vest je objavil U list in vojni department v Washingtonu Jo Je potrdil. Besednik departmenta Je dejal, "da z ozl-rom na sedanjo politiko ni mogel dati dovoljenja Fostcrju za obisk a mer like okupacijske cone v Nemčiji." Progresivni rudarji se vrnili na delo Sprlngfleld, III. 3. apr —John McCann, predsednik progresivne rudarske unije, neodvisne organizacije, je naznanil, da se bodo člani vrnili na delo. Počivali so dva dni v znak žalovanja za rudarji, ki ao bili ubiti v premogovniku Centralia Coal Co. Člani rudarske unije UMWA, katere predsednik Je John L Lewis, se ne bodo vrnili na delo. Progresivna unija ima okrog 18,000 članov v Illinoisu. i Acheson se odločil za resignacijo Lovett omenjen kot naslednik Washington. D. C. 3. apr.— Državni podtajnik Dean Acheson se je odločil za resignacijo 1. junija. V Washingtonu krožijo govorice, da ga bo nasledil Robert A. Lovett, bivši pomožni vojni tajnik. Doznava se, da je Acheson informiral državnega tajnika Mar-shalla, preden je slednji odpotoval v Moskvo na konferenco zunanjih ministrov štirih velesil, o svojem namenu. V odsotnosti Marshalla vodi Acheson posle državnega departmenta, . Trdi se, da je Acheson nameraval že prej resignirati, toda Marshall mu je svetoval, naj obdrži pozicijo, nakar se je udal. Državni department bo te organiziran po povratku Mnrshulla v Washington iz Moskve. Dalje se doznava, da bo Henry F. Grady dobil važno diploma-tično pozicijo. On je bil pomožni državni tajnik v prvih letih Rooseveltove administracije. Grady bo najbrže imenovan za ameriškega poslanika v Indiji. Domače vesti Oblak Chicago.—Glavni urad SNPJ so 1. aprila obiskali Mary Schmidt iz Mascoutaha, 111., in Carl ter Barbara Bach iz Fair-banksa, Alaska. Is Clevelanda Cleveland.—Po dolgi bolezni je umrla Frances Stolfa, rojena Čok, stara 62 let, doma iz Lokve pri Sežani, v Ameriki 41 let, članica društva 137 SNPJ in ^pZ. Tukaj zapušča moža Johna, po ročeno hčer, vnuka in več sorodnikov, v starem kraju pa dva brata in tri sestre.—V Collin-woodu je po daljši bolezni umrl Michael Skufca, star 77 let, do ma iz Hinja, Dolenjsko, v Arno riki okrog 60 let. Tukaj zapušča štiri sinove .in hčer, v Sa-lidu, Colo., brata Johna, v sta rem kraju pa sestro.—Dalje je umrl Rudolph P. Otoničar, star 35 let, rojen v Clevelandu, član SDZ, KSKJ in SMZ, Tukaj zapušča starše, ženo in tri otroke. —Dne 12. aprila se poročita Do rothy M. Skul iz Madisona, O., in Andrew K. Sopko iz Pains-villa. Nov grob na v shodu Hartwick, N. Y.—Dne 16. febr. je umrl John Erzen, star 68 let, doma iz Zagrada pri Hkocjanu, Dolenjsko, član društva 393 SNPJ — bil je tudi ustanovni član društva 9 v Kansasu. Zapušča ženo, dve hčeri in dva ni nova. Nedoslednost predsednika Trumana razgaljena Vsebina pisma bivšemu governerju Pennsyl-vanije objavljena. Ameriki ne preti nobena nevarnost s strani komunizma Waahington. D. C.. 3. apr.— Dvobraznost in nedoslednost predsednika Trumana v pobijanju komunizma v tujih državah in doma sta bili razgabljem z objavo vsebine pisma, ki je bilo poslano G. H. Earleju, bivšemu governerju Pennsylvanije. Sled nji je znan kot sovražnik Rusije in komunistov. Ko jc nedavno nastopil pred senatnim odsekom za zunanje zadeve, je predlagal, naj Amerika napade ruska mesta z atomskimi bombami. Če bo odlašala, bodo Rusi morda imeli atomske bombe in razbili ameriška mesta. Na 12. marca Je Truman nastopil pred senatorji in kongres Pogajanja med Anglijo in Poljsko Britska vlada odlaša z ratifikacijo dogovora London. 3. apr. — Poljska je dala. razumeti Angliji, da jI je pripravljena poslati 500,000 ton premoga, ako bodo sedanja po gajanja glede sklenitve trgovinske pogodbe uspešna. Pošiljanje premoga bi ublažilo krizo v An gllji, ki Je posledica pomanjkn nja premoga. Razgovori glede sklenitve po godbe so se zavlekli. Krivda je britsko vlade, ker še ni ratifici rala finančnega dogovora s Polj sko, ki je bil sklenjen v juniju preteklega leta. Poljsko poslaništvo v Londonu je objavilo ostro izjavo proti deportacijl Poljakov, ki so v An gliji, v Nemčijo. Nekaj manj ko sto Poljakov je bilo doslej do portiranih v Nemčijo, toda nu dcportacijski listi je 15,(HM) Poljakov, ki bodo poslani v Nemčijo. Izjava poslaništva pravi med drugim, da je odlok glede depor-taci je Poljakov krivičen. Nemčija nI primeren prostor za žrtve nacijskega barbarizma. Poljaki, ki so v Angliji, so se v vojni borili na strani brltskih sil proti nemškim armadam. Uradniki poljskega poslaništva 60 razkrili, da je 200,(KM) Po Ijakov, ki so v britski, ameriški in francoski okupacijski coni v Nemčiji, vložilo prošnje fcs po-vratek domov. V teh conah sr nahaja okrog 300,000 Poljakov, niki in jih pozval, naj sankcionirajo pomoč $400,000,000 Grčiji in Turčiji, da se bosta lahko upirali Rusiji in ustavili pohod komunizma. Takrat je tudi naglasil, da mora Amerika pobijati komunistično nevarnost v vseh krajih sveta. Deset dni pozneje je Truman odredil čiatko v federalnih de-partmentih. Dal je navodila načelnikom, naj iztrebijo vse komuniste, sopotnike komunistov in vse druge nelojalne ali prevratne elemente iz departmen-tov. Truman je poslal pismo Earleju 28. februarja, dan po sestanku med njim in voditelji kongresa, na katerem je omenil krizo v Grčiji. Takrat je omenil, da Hta Grčija In Turčija v nevarnosti komunistične poplave in da jima mora Amerika pomagati v Interesu svoje lastne varnosti. • V pismu Earleju dan po se stanku, katerega so se udeležili demokrati in republikanci, je Truman naglasil, "da Ameriki ne preti nobena nevarnost i strani komunizma. Nekateri ljudje se razburjajo brez vzroka /aradi komunizma, ki je le strašilo. Naša vlada skrbi za blaginjo ljudstva in ne verjamem, dft bo spluh kdaj prišel čas, da hI jo kdo skušal strmoglaviti." ameriški uradniki priporočajo preureditev nemsko-pouske meje Berlin. 3. apr .—Vest Iz /anes Ijlvlh virov pravi, da so uradniki ameriške vojaške vlade priporočili državnemu tajniku Mar-shallu In članom njegove delegacije v Moskvi, naj podpirajo načrt glede preureditve me je rned Nemčijo In Poljsko. Gornja ftlezlja naj bi ostala pod Polj J ice v Potsdamu Bivši ameriški državni tajnik Byrnes Je v juliju preteklega leta izjavil, tla je linija začasna. Izjava je do Velik deficit grške vlade Amerika ne bi smela financirati civilne vojne « Atene, Grčija, 3. apr.—Vlada je zaključila fiskalno leto z de ficitom sedemsto mlljard drahem ($140,000,000), kar pomeni, da Je dežela na robu bankrota. Velika Britanija JI Je odrekla |M>moč in sedaj se zanaša no Ameriko, da jo bo izvlekla ii zagate. Predsednik Truman je apeliral na kongrea pred nekaj tedni, nuj tiankcioniia finančno in vo jiiško pomoč Grčiji in Turčiji, da se bosta lahko upirali komunizmu, Angelos Angelopoulos, bivši profesor ekonomije na atenski univerzi, je dejal, "da ameriška p< mor grški vladi ne bo dosegls ni če* ur, Če bo Amerika posodila ali darovala vladi $250,000,-000, bo denar zapravljen. Edino pod demokratično vlado bi bil denar potrošen za ublažitev bede v Grčiji. Amerika ne bi sme la financirati civilne vojne v Grčiji." Jugoslovanski minister kritizira Ameriko Belgrad, I. apr,- Trgovinski minister Nikola Petrovič Je oplazil Ameriko, ker je zavrnila apel, bila odmev v Varšavi in Moskvi v obdolži t vi, da hoče Byrnes ¡""J pn>daje pšenico Jugoslaviji, razveljaviti sklenjeni drjgovor. Odgovor Jugoslovanskega IJud-Nemško ozemlje, ki Je prišlo to Jw globoko zaničeva- . , , ______ ________ |mk1 Poljsko, obsega 3»,042 kva- ")« ameriške reakcije. Petrovič sko. Spodnja ftlezija pa naj bi diatruh milj. Na tem Je živelo! J* "b^lil Truma nov načrt gle-prišla pod Nemčijo. Obe prt> pTid isfolhOfn vojn. okrog H, •"lerllkl pomoči Grčiji In vinel sta sedaj pod Poljsko j 500,000 ljudi, Poljske avtoritete Turčiji, ki Je v blatvu Izzivanje Uradniki trdijo, da bi preure- so i/gnale skoro vse N«*mce v ditev meje odikodovala Poljsko rapadno Nemčijo. za vzhodne pokrajine, katere so J________ prišle pod Rusijo, Nemčija pa bi se opomogla s pridobitvijo Spod -1 Več iensk nego nje ft lezi je Sedanja meja med moikih V Ameriki Nemčijo in Poljsko se razteza < od Stettine do mesta Zittaujs v| Washington, I) C., 3 apr -bližini čehoslovaške meje, Pod tvorijo po številu vWjl Poljsko spada kos province ' »M n« go moški v Aniei ikl To .......................... ... Brandenburg in Južna polovice e ameriški tastopnik Warren R Au-stin skuša! piati to novo agresivno politiko (Pride še.) Vesti iz Beliaira Bollairo, O.—V teh krajih Je precej časa razsajala huda zima a zdaj Je pričelo živo srebro plezati gori in imamo toplejše dneve. Radi velikega snega, ki je zapadel po teh krajih, posebnp pa v Pennsylvaniji, pride lahko do poplave reke Ohio, če bi na stali deževni nalivi. Po novem letu je reka že nekajkrat nara stla blizu 20 čevljev. V teh krajih sedaj razsaja in-fluenca, posebno med šolsko mladino, zato so oblasti zaprle za nekaj časa vse Šole. Premogovniki in druge indu strije obratujejo vsak dan in upati Je, da ne bo premogarske I smo prišli nad Sv. goro v Rvi-!,„.»♦; tnvtn t miric in «toi I gkovec. Komandant bataljona je dejal: "Tovariši, sedaj pa si postljite in ležite." Sneg do pasu, do kosti rezajoči mraz, toda ni bilo drugega izhoda in začeli smo odmetavati, sneg, nanosili smrekovih vej in se polegli. Toda počitka ni bilo. Po sledi so prišli Nemci in vnela se je zopet borba. Meseca februarja 1943 sem šel s patrolo proti Vačam, tedaj pa nas je napadel sovražnik. Bil sem ranjen v desno koleno in drugega mi ni kazalo kot da sem se zavlekel v grmovje, nato pa so me tovariši odnesli na varno. Ležal sem v logarju, ko so nas napadli SSovci ali nemška policija. Ker nisem mogel bežati, sem zlesel pod sneg in bil pod njim ves dan, tako da sem skoraj zmrznil. Zvečer so me prišli iskat in počasi sem okreval. Takoj ko sem se pridružil partizanom, sem si nadal ime "Ko-rotan" in pod tem imenom sem bil znan ves čas osvobodilne borbe. Takoj po mojem odhodu je okupator izselil moje starše— postal sem silno srdit in tuino je bilo moje srce, a pomagati jim nisem mogel. Od tedaj naprej sem še bolj sovražil faši ste ter jim kljuboval z orožjem. Naš bataljon se je imenoval "Zasavski bataljon Alojza Hoh-kravta". On je bil partizan, ki je junaško padel na Čatežu pod Sv. goro. Torej ta bataljon je šel napadat avtomobil, ki je vozil u Kamnika v Litijo. Na ce sti pn Gornjem Logu smo napadli avtomobil in ga razbili. Vnela se je bitka in prvič v življenju sem ustrelil človeka, nem škega policista. Ko so komandirji spoznali, da nisem boječ in mčev, ao me takoj drugi dan postavili za vodnika in dobil sem 21 partizanov, kateri so bili pod mojim poveljstvom. S svojimi možmi sem šel še isti dan v borbo Potolkli smo tri Nemce n zaplenili dve puški. To se je agodtlo v Pečah pri Štajerskih Moravčah. Nato srno šli čez Savo in skozi Jan če na hi,h in gledali proti Ljubljani, stavke, kajti John Lewis je dal rudarjev na znanje, da se morajo pokoriti vladnem odloku. Re-akcionarji v obeh zbornicah kongresa, prav tako v Beli hiši, vodijo neizprosen boj proti organiziranemu delavstvu vseh strok, kakor tudi proti zaprti delavnici. Že precej držav je sprejelo zakone proti zaprti delavnici in vse kaže, da se je šele pričel resničen boj med strokovnimi delavci in podjetniškimi magneti. Delavstvu ne kaže drugega kot da se združi v eni veliki uniji, nato pa ustanovi svojo delavsko stranko ter pošlje svoje zastopnike v kongres. Šele potem bo prišlo delavstvo dt> svojih pravic in poštenega življenjskega standarda, ^vj Louis PtffUnich. Pismo iz Ljubljane Moaaca. Pa. — Prejela sem pismo od moje sestre Terezije Gerbec iz Ljubljane. Med drugim se glasi: ^ "Na starega leta dan,sem prejela Tvoj paket. Ko sem razvijala in razkladala, bi najrajši koga poljubila, tako sem bila vesela. Vse bo prav prišlo, kajti za take potrebščine imamo še vedno nakaznice, a dostikrat se vzlic temu ne dobi robe. Knjigo, ki Je bila v paketu, smo čitali. Vse je resnica, kar je pisano. Vsi, ki so bili zavedni, so se posvetili osvobojen ju naroda. V hiši, kjer midva stanujeva, je bila delavnica ln gorje, če bi jo odkrili, nas vse bi pobili. Nekoč smo bili v veliki nevarnosti. Imeli smo preiskavo od petih zjutraj do treh popoldne. vendar pa smo bili toliko trečni. da niso ničesar odkrili. Le žal, dva od tistih gospodov, ki so delali v delavnici, so šva-bobranci na strašen način ubili in razmrcvarili, eden pa je aedaj na Jugoslovanskem veleposlaništvu v Waahingtonu. On je dr. Slavo Zore. Njegovi sorodniki so v naši hiši. Morala bi napiMti celo knjigo, če bi hotela povedati o vseh strahotah. Drago smo plačali za zvečer smo pa šli po hrano v ba imo ImubJjane. Prodrl «Jt bloka, nakar se je vnela hu£ bUka z Italijani »n domobra^ Umaknili smo se nato v vje. Dva dni smo bili brez ¡J!" ne in se nahajali v težkem m ložaju. ^ Za tem smo se pomaknili n* zaj cez mejo na Javor, Besmco Janče, nato v Sevnici čez Savo' kjer se je zopet vnela hud« borba. Potem se je bataljon umi kal čez Moravče in Memno pU-nino v Savinjsko dolino, kjer smo se srečali s Savinjskim bataljonom. Napadli smo švabake postojanke v Rečici, Šmartno ob Dveti in Bočni ter pobnli Svabom hrano in orožje, nato (* se umaknili nazaj na Sveto pl* nino. Švabi so pričeli s hudo ofen-živo. Sedem tisoč je napadk 120 partizanov, toda padel je samo en partizan, Nemcev pa 66, Z Dobrovelj imam najlepše, j zaeno najgrenkejše spomine. Po tem boju sem bil imenovai za namestnika-poveljnika. Do bil sem pet hrabrih partizan« in smo šli čez Savo na teren po birat orožje stare jugoslovanski vojske. Nabral sem od Save 4 tedanje nemško-italijanske me Je, to je od Zaloga do Radee 37 pušk in precej obleke, kate ro sem poslal čez Savo v bata Ijon. Medtem sem napadal po sameane postojanke, pri tem p varal sovražnika. Na Kelvišal v gradu pri Polšniku sem s ted mimi partizani uničil švabslu postojanko, ubil tri gestapovo predno smo bili na drugi strtf Save, so nam Nemci zaprli po. Zbralo se je 25 tisoč Nem<* moderno oboroženih, m P™" so z ofenzivo. Ta borba je » strašna. Pozabili smo. da »» ljudje. Srditost je bruhsU« nas. juriš, hurs. bombe, «ra te, mitraljezi. Bili smo hrane, a boj je sledil boju^_ bijali smo se čez Savo dnevi. Žrtve »o bilo samo Pred nsmi je ^ vprašanje - živet, Pri Sevnici smo se končno r bili P* čez Savo, nakar srm> p l i__«j, nroti Sv. Janč kretali se prot kisi** Trebelnem in Blatnem kjer p« so nas £ jam. Zavedali smo se udarili odločno ln ^^ jaz s svojo četo napj£ > mesto Italijan. In beU r Je bila premagan. J** ^ tembra 1943 je zasijfla ' ^ na Dolenjskem in so bili Italijan, in bel* f (Konec prihodnji» M Uri ^ APRILA 1947 Razgledi po stari domovini (Od natega dopisnika Fraaja Aleša) ljudsko zadružništvo •Uitanovljena je za-[družna komuija pri predsedstvu vlade Slovenije Za povzdigo in načrtno sodelovanjezadružništva v Sloveniji 4. bila v februarju ustanovljena pn predsedstvu slovenske vlade v Ljubljani posebna ko-L*ja ra iadruge. ki ima nalogo uravnavati delo med posamezni-[in ministrstvi glede na zadruge m zadružne organizacij«, proučevati stanje in razvoj našega liudske^a zadružništva, dajati glavni zadružni zvezi Slovenije mnenje o vseh vprašanjih v zve-Iji z zadružništvom, izvajati smernice «lavne zadružne komi-Lje pn predsedstvu zvezne vlade v Beogradu itd. itd. Za predsednika komisije za i zadruge Slovenije je bil imenovan Jansz Hribar, minister za kmetijstvo jn gozdarstvo, za podpredsednika Maks KrmelJ, predsednik Iniciativnega zadružnega odbora za Slovenijo, za tajnika Ton« Ulrih. načelnik zadružnega oddelka pri predsedstvu vlade Slovenije, za člane dr. Žiga Vodušek. Ivan Kle-moč. dr. Vojan Konvslinka Lado Kosale. a metski ljudje se družuiejo v zadruge Agrarna reforma je prinesla ovenskim viničarjem zemljo. Doslej so bili brezpravni, a nov duh. ki je zavel po naši zemlji, jih je privedel do nove zavesti. Združevati so se pričeli v gospo-arske enote, v kmetske zadru-e, da bi z delom privedli sebe svoje družine do blagostanja boljših življenjskih pogojev. Zadružna oblika kmetskega »podarstva je postala pri nas najprimernejša, ker nudi za-ružnikom in skupnosti največ koristi. Viničarji pri Svetinjah in v rebovniku na primer so se tankega februarja združili v zadrugo takoj zatem, ko so dobili zemljo od agrarne reforme. Bilo jih je najprej 84 družin, tekom leta so se povečali na 99 ružin. Zdaj gojijo na prostranih vinogradih žlahtne trte, oi-btijo zanemarjene in med okupacijo opustošene hiše,- poslopja dr. objekte. Lanskega leta «o dosegli že lepe uspehe: vkletili 30 tisoč litrov najboljšega sortiranega vina, 11 tisoč litrov adjevca, 3500 litrov žganja itd. V mesta so poslali preko 15,000 ki! namiznega grozdja in 12,000 ki! jabolk. S potrebnimi krediti so si nabavili vinogradniške in poljedelske stroje, obnovili so voja stanovanjska poslopja, gospodarske objekte in se celo z novim telefonskim vodom vključili v telefonsko mrežo, fcovo lice dajejo bivšim viničarijam, zdaj zadružnim hišam in na nezdrava ilovnata tla—spomin iz »tar4h časov, ko so viničarji zaslužili po par dinarjev na dan— nameščajo lesene pode. Tako združevanje vinlčarjev, malih kmetov in ostalega kmet-»kega proletariata, ki je bil v Jugoslaviji neusmiljeno iz-«"nseun, prinaša velike koriati. v slog! je moč in v organizaciji j* moč' To geslo je postalo pri velika resnica in velika stvarnost. Povečani so plodovi in šiv-jtaitki standard se veča. Vini-c« m mali kmst nimata več ob ^»k*. da sta brespravn* rsJa. •mpik d» sta dostojns in sneko-P^vna člana nas« ljudsko akup- *>»«*. ki Jo tudi pomagata gre- «Ui. Krimske zadruge so postale najprimernejša oblika kgjV^a gosp.»dsrstva, ker da-■ zaslužka in največ •J V* w 'z delavskega, • STROKOVNEGA gibanja &*'»vci bodo v pod-'«lih izvolili "delavske "»»pektorje • decembra je ljudska 'parlament) v Beogra-1 o inšpekciji Mr J'* bilo uzakonjeno je delavski razred izvojeval v ljudski državi, ki ščiti vse osebe v delovnem razmerju. Delavski inšpektorji pregledujejo v pfcdjetjih, pri preurejanju zgradb, stanovanj, kuhinj itd. in pazijo na to, da so odstranjene pravočasno vse hibe in nedo-statki, ki bi kakor Koli ogrožali varnost zaposlenega delavca. Delavski inšpektor je izvoljen zastopnik delavcev in nameščencev in pomaga delovnemu inšpektorju, da se pravilno uporabljajo vsi predpisi o higijaaski in tehnični «dttiti pri d*lu. v Delavski inšpektor sdržiije stalno zvezo z upravo podj^ja ali ustanove ter najtesneje so-Prav d poveljstvom starih častnikov, ki nimajo nobenih izkušenj z modernim orožjem, a povrh tega jim manjka še podčastnikov. Verjetno je, da bodo garnisije v Gran Chacu, ki so najbolje o premljene, podprle uporno gi banje. Vprašanje, komu bo zvesto letalstvo, še ni odločeno. Morna rica je v splošnem proti vladi, a nima dovolj streliva, da bi mogla nastopiti v uspehom. Omenjeni častnik je poudar» jal, da začasno bojev v večjem obsegu še ni, ker je koncentracija čet v tej neprehodni deželi počasna. Vlada namerava baje zapreti ves severni del dežele in tako s pomanjkanjem življenjskih potrebščin prisiliti upornike na prodajo. Vlada trdi, da nameravajo u-pomiki ustanoviti komunističen režim, toda v Buenos Airesu vla da prepričanje, da to gibanje ni pod komunistično kontrolo. Nove pogodbe Rusije LONDON.—ONA—Na podlagi informacij in zavezniških diplo matičnih krogov je pričakovati, da bodo po uveljavljenju mirovnih pogodb sklenjene zveze med Sovjetsko unijo na eni strani in Rumunijo, Bolgarijo in Finsko na drugi strani. Dali je to odgovor Rusije na nedavno objavo predsednika Trumana glede pomoči Grčiji in Turčiji, ali je bilo že prej na* meravano in pripravljeno, Jo danes še nejasno. S tem bo ob dana Rusija z nepretrganim pasom zveznih dežel na vseh svojih zahodnih mejah. Sovjetska unija baje smatra, da so te zveze potrebne za izpopolnitev pogodb z Jugoslavijo, Poljsko in Čehoslovaško. Pogodba z Rumunijo bo jamčila Rusiji, da bo vedno mogla poši ljati svoje čete v Jugoslavijo in Bolgarijo. Zveza s Finsko je potrebna kot obrambna pošto janku na severovzhodu. Glede Madžarske ni Jasno, da li namerava Moskva skleniti «lično zvezo. To je morda radi te ga, ker so nsstale v tej deželi nekoliko posebne politične raz mere, a morda tudi radi tega, ker bi bila zadeva morda nelju ba Cehoslovaški. To pa prav posebno zdaj, ko so se nedavna pogajanja razbila. V Proevsti so dnevne svetov ne In dslevsks vesti AU lit čltste vsak dan? t VvAlNT yo\J COYS TO GtT RID OF INDUSTRY- WIPE D *RGAIN|NG. UNIO N MONOPOLIES, t T"C . Slovenska narodna podporna jed nota 2157-5! So LawndaU Ava. Chicago 13. Illinois VINCENT CA1NKAR. gl predaednlk r. A V1DBR. gl ujnlk ANTON TROJAR. gl pomotnl tajnik ..... MIRKO Q. KUHE1.. gl blagajnik LAWRENCE QRADISEK, tajnik bol odd MICHAEL VRMOVNIK, direkt, mlad oddel PHILIP GODJNA. upravitelj Proavete_______ ANTON UAHDEN, uiednlk Pioev.te ........ OLAVNI ODBOR I« v rini odaak I W87 So LawndaU .... isti So. Lawn dale ... MM No Lawndal* ... KiS7 So Lawndala a*AT So Lawndale M87 So Lawndala SKAT So Lawndale MIT So Lawndale Ava., Av*., Ava , Ava, Ava., Ava., Ava., Ava, Chlaaso U. Iii Chleaao M, III Chleaso tl III. ChtoMO M. HL Chicago U III. ChlMSo M. IU. u IU »•dpMSeadnUM RAYMOND TRAVNIK, prvi podpradaednlk Tfttt Mlddlapolnta, Dearborn, Mich. IOSBPH CULKAR. drugI podpradaednlk . ............417 Woodland Ave . Johnatown. Sa. DUlrlktnl podpredsedniki JOHN V. ČEBULA R. prvo okroftje------------- SIM Shallcrow St., Philadelphia M. Pa. PRANK ORAD1SEK. druso okrotle j JAME8 MAOLICN, tretje okrotje........ JOSEPH nroLT. tetrto okrutie .......... JOHN SP1LLAR. oeto okrotje URSULA AMHROEICII, Aeato ohrolje JOHN PETRrrZ. aedmo okiotje .......... FRANK POLSAK. oaml okrotje . M. Uermmie. Pa S. O 1. Oak dale Pa MATH PETROVICtl. pradaednlk VINCENT CAINKAR ............... f. A. V1DER....................... MIRKO O. Kl'HEI. ................ JACOB EUPAN ........................... RUDOLPH LISCH_____________________ DONALD J. LOTRICH................. ANTON SHULAR. predaadnlk TRANK V HA TARICH ............... ANDREW VIDRICII ..................... JOHN KOB1, HR ......................... CAMILUS ZARNICK..................... MS» S aoth St., OMvaMaS I. ................... M7t Randall St., St Lou la 1«. Mo ................41» Pierre St . Svatalh. Minn MM Carntuna Ave., Los AngoUe M. Calif | ..............Mft 3rd St W . Roundup. Mont. Ooapodarafcl odaek M3 t ISlal St , clovalanS 10. Ohio MS7 So lawndala Avo.. Chlaaso M. UL M87 Ho Lawndale Ava.. Chlaaso M, III MI7 So Mwndaie Ava., OklM$o M. III. ........1400 a. Lombard Ava., Sarwyn, III . .............100 E. M0»h St., Euolld, Ohio ... 1M7 So Trumbull Ava., Chlaaso M. Ill Perot»! adeak —«m- • Bos IT, Aim, Kangaa ......SU Tanar St , Ltuarna. Pa ............ tos Poraat Ava., Johnatown. Pa. MS So sind Ava W.. Oulutb 1, Minn .......MM W. <7Ui Bt, Cleveland •. Ohio PBANK ZAITZ. predaadnlk michael r kumer ________ MATTHEW J. TURK....... louis K a perle........ andrew drum........ Madaaral ...................... »301 So Lawndala Ava, Chicago M, III. -......................................... Bok M. Unlvaraal, Sa. --------------MM S. Lawndale Sva., CtUuago SI, ill 1KWI Eaat Park Drive, ClaveUnd. Ohio 1T1SB Snowdan. DaUolt II, Novs melodije stars pesmi res ltd Je. prve posledice trumanove doktrine Nspisal Donald Bell Kongres je šele zsčel razpravljati o predlogih predsednika Trumana za pomoč Grčiji in Turčiji, tako da Je izredno verjetno, da bodo uradno odobreni v precej predrugečeni obliki, toda svet je tskozvsno 'Trumsnovo doktrino' že prsoej kot neksj stvsrnsgs in obstoječega, s čimer je treba računati. V mednarodnem svetu js že v teku temu primerna pre ureditev sil, kar postavlja vpra Šanje, ali je umeriška teža *n ameriški vpliv v svetu po tej izjavi narastel ali ne, oziroma ali je vsled tega celo trpel. Večina strokovnjakov mednarodnih zadev s posebno pozor nostjo opazuje ZedinJene narode. Kar tam vidimo, nikakor ni prijetnega značaja, kajti inozemske delegacije diplomatov je bilo mnogo težje prepričati o nujnosti grške zadeve kot narod Amerike. Zategadelj ti krog tudi ne sprejemajo tako na lah ko naše trditve, da Je bilo potrebno priti Grčiji na pomoč brez posvetovanja z mednarodno or ganizacijo, Večina tujih diplo matov sploh ne priznava, da je stvar nujna. Velika Britanija je nekoliko pozno naznanila, da bo poiiljala podporo grftki vladi tudi še po 31, marcu. Kar se pa tiče upornih gerilskih sil, ni kdo ne verjame, da zares obuto js nevarnost, da bi utegnili str moglaviti vlado. Izven ameriike dežele polaga jo še večjo važnost kot na orgu mzacijo Zedinjenih narodov na razmerje med Ameriko in Sov jetsko unijo. Mnenje prevladu je, da je to razmer/e za svetovni mir večjega in bolj odločilnega pomena kot Zsdinjeni narodi. To se Je pokszelo s posebno jsu nostjo v zahodni Evropi. Notranja kriza angleške delav ske stranke, ki Je bila nekoliko ponehala, Je zda J zopet pooltre na in Bevin ima danes še manj pravice, da govori v imenu ce lokupne delavske stranke kot prej. Francoska vlada pa se tu di nahaja v kritični situaciji navzlic temu, da Bidault v Moskvi nsstopa z veliko spretnostjo. Ameriški zunanji minister Marshall in Bevin ie vedno so delujeta, kot da sta člana iste delegacije, tod* Francija ni ho tela postati član "zahodne fronte" proti Sovjetski uniji, četudi je šele nedavno sklenila pogod ho z Anglijo. Bidault dobro ve, da bi padec francoske vlade res no ogra*sl obnovitev njegove dežele, ter da bi bili komunisti izven vlsde nsjbrže močnejši kot v njej. Upoštevati je morsl tudi, da Je Leon Rlum, nsjvpliv nejftl prijatelj Amerike v socia hstični stranki, obsodil "Truma-novo doktrino", ter da obstoj« v tej stranki večins, ki želi tfkupno fronto s komunisti, Katoiiftki republikanski pokret In desnica socialistov smatrata da sedanji trenotek ne bi bil u goden zs prelom s komunisti Kadi tega si prizadevajo doseči, ds bi komunisti «prejeli načela njihove prrfhike v Indokini. Vi deti je, kot ds smslrsjo komunisti, ds so dovolj močni, ds ae morejo lotili vse koslirije, kajti javno ffrore, da bodo povzročil, kriro, sko Prancija n* izbere »rednje poti v zadevi Trumano ve doktrine, Komunisti niso v defenzivi ns Francoskem—prav lahko rečemo, da napsdsjo. V Angliji je položsj nekoli ko drugsčen,»ker komunisti tam nimajo mnogo vpliva. Toda tudi tam levica ni v obrambi, V blsjvu Je celo nepravilno govoriti o levici, kajti opozicija proti sedanji zunanji politiki sega globoko v center, tako da bodo morda celo dobili večino, sko pride do voljtev in glasovanja ns konvenciji delavske stranke mesece Junija. Stari vodje delavske stranke, ki so še vedno zelo vplivni, nimajo po zanesljivih sodbah nobene ptsve bodočnosti. Najmočnejša osebnost v sedanjem vodstvu, Morrison, je Jako bolan. Bevin tudi ni posebno zdrav. Tsko da mlajši ljudje neprestano pridobivajo na vplivu. Najbolj značilno Je, da se po slovne unije, ki so bile do sdaj najmočnejša zaslomba konservativnega dela delavske štren ke, obračajo na levo. John Strachey in Richard Croaamsn, o katerih bomo mnogo slišali v prihodnjih letih, nerada poslušata ameriške trditve, ds js Vsli-ka Britanija končana kot svs-tovnu sila. Njih prizadevanje je, da bi Anglija posvetila svojo zunanjo politiko socialističnim smernicsm, A Francija In Velika Britanija sts važnejši kot Grčija in Tur-či ju.—ONA. Primorsko vas Logartte elektrizirajo Tolmin -Ko ao leta IfNMJ lis-lljuni napeljava!! ukori Logsr-šče ns Tolminskem dsljnovod visoke najietosti, ao voščeni M men prosili, naj bi «Isktrtftoi-rsli tudi njihovo vaa In LogsrMs ao ostale kljub daljnovodu brez elektrike. V letošnjem trimeee6nq|n tekmovanju ra priključitev pa te prebivalci Loguršč akleniU eiek triflrirati vas sami. H pomočjo ljudske oblasti delo hitro napreduje. Ker je v borbi ss svobodo parilo v« mož iz vasi, gospodarjev in fantov, so namesto njih k delu pristopile lena. lakazals ss je tudi mladina. Skupno z mladino ao *'-ne pripravljale in kupile drogove lielali ao čez 440 ur. Mo>je pa ao postavili za elektrovod nad 2A0 drogov in pn pravili Iftfl kubikov lesa, ki «a bodo ramenjali za kovineki me terial. Tsko bo v Logsi+ftsh kmalu zasvetila električna luč M Hit Al**4,u m OUS MMfr man SOSED LUKA KMEČKA NOVELA IVAN CANKAR (Nadaljevanja) 'Z debelim, okroglim kamnom. Pobral »cm ga na kupu ob cesti, Se dolgo nem itbiral, ker nisem naSel takoj pripravnega. In potem sem ga nosil ves čas v suknji, dokler nisem zamahnil in udaril." "Zlodeja si udaril s kamnom, pa ne Andrejca!" je zamrmral osorno žandarm. 'Tista rana se nikoli ni odprla pod kamnom, pa i« pod okroglim kamnom!" "S kamnom sem ga udaril!" je ponavljal Luka mirno, kakor da ni slišal ugovorov in ne videl osuplosti. "In ko sem pobegnil, sem zalučil kamen na polje, blizu križpota je bila. Tam iščite, pa ga boste našli!" Nenadoma je priSlo krčmarju na misel, da bi vprašal razbojnika o stvari, ki so se je bili doslej vsi ognili, ali nalašč, ali pa iz pozabljivosti. In krčmarju samemu se je zazdelo čudno, da se je domislil šele tako pozno; najbližje, skoro najimenitnejše vpraSanje je bilo, na jeziku je ležalo, in vendar nihče ni izpregovoril tiste besede. "Kakor je neumen in kakor se mu blede," je pomislil krčmar, "če bo to povedal po pravici in če se bo izkazalo, da ni lagal, bo stvar razložena in razodeta." Vzel je vajeti v eno roko in se je z vsem životom okrenil. "Povej no, ti, Luka, kam pa si dejal tiste bankovce, ki si jih vzel Andrejcu iz suknje?" Luka se je zdrznil, kakor da ga je bil kdo ogovoril v spanju. Komaj da je razumel. "Kam si spravil bankovce? Kje jih Imaš?" je kričal krčmar. Luka sam je bil osupel in vznemirjen. Vsa vprašanja, vsa očitanja, vse kletve in obtožbe je slišsl in razumel; poslušal je vdano vse hude besede, ker so bile zasluženo plačilo za greh; na vsa vpraianja je odgovsrjal naravnost in brez hinavščine. Zdaj pa se je nenadoma oglasilo vprašanje, ki je moral razločno odgovoriti nanj in ki mu vkljub temu ni vedel odgovora. Vse je bilo jasno, od začetka do konca, tukaj pa je bila vrzel; kakor da se mu je bil zatemnil spomin v eni sami stvari, za en sam trenotek. "Bankovce?" je ponavljal jecljaje. "Bankovce! Bankovce!" Ko je hitel Luka za Andrejcem, še preden jc pobral kamen, je pomislil za trenotek, le mimogrede, tudi na bankovce. "Kam bi spravil bankovce? Za hišo jih bom spravil, pod drva jih bom zakopal!" Toda misel je bila tako hipna, da mu ni ostala razločno v spominu. "Potrpite!" je jecljal. "Domislil se bom, kam sem jih spravil . . ." Nenadoma se je vzdignil v vozu ves vesel in okovi na rokah so razožljali. "Za hišo, za hišo sem jih.spravil! Dobro se spominjam, pod drva sem jih zakopsl; tam iščite!" Voz je drdrsl in se je stresal po nasuti cesti skozi Brezovico ter se je ustsvil pred sodnijo; tam so bils okna razsvetljena, celo glasovi so se čuli na cesto. "Pod drva Jih ni zakopal, nikamor jih ni spravil," je izpregovoril kmet mirno in počasi, kakor da je hotel povedati še vse nekaj drugega, bolj imenitnega. "Doli!" je ukazal žandarm in Luka je stopil z voza. Vrata so bila na stežaj odprta in vsi šitrje so stopili v svetlo vežo. V. Šli so po temnih stopnicah in so prišli v veliko izbo. Dvoje svetiljk je stalo na dolgi mizi; konci mize je sedel suhoten, zaspan človek v obnošeni črni obleki in je pisal. Sodnik sam je stal sredi izbe; čokat, rejen gospod je bil, njegov dobrodušni, zaliti obraz pa je bil v tem tre-notku zelo zardel in razburjen. Ko je vstopil Luka, je vzdignil sodnik obrvi visoko in je pogledal ves osupel. "Kdo je to? Koga ste pripeljali?" "Človeka, ki je ubil hocoj Andrejca iz Male Ligojne." Glasno, počasi, z nekakim ponosom je izpovedal žandarm svoje poročilo. Sodnik pa je odprl usta, oprl se je z roko ob mizo in je omahnil na stol. Celo pisar je vzdignil glavo in je strmel na Luko. "Kdo je ta človek? Koga je ubil?" je vprašal sodnik in se oziral z velikimi očmi od žan-darma na Luko, od Luke na krčmarja. "Bajtar Luka, Luka Merkun iz Velike Ligojne; ubil je nocoj na cesti Andrejca iz Male Ligojne, ki se je vračal s semnja, ubil ga je in oropal." "Kdo pravi, da ga je ubil?"' "Sam!" je odgovoril Žandarm osorno. "Jaz sem ga ubil! Zaradi bankovcev sem ga ubil!" je izpregovoril Luka; njegov glas pa ni bil več miren in razločen kakor prej; tudi on je bil čudno razburjen, trepetajoč je stal pred sodnikom. "Tako! Tako!" Sodnik se je vzdramil iz svoje osuplosti; s pazljivim očesom je gledal na Luko in se je smehljal. "Ti sam praviš, da si ga ubil? Kako pa si to storil, bi^itec?" Prijazno in smehljaje je govoril sodnik, Luka pa je trepetal, začutil je nenadoma veliko utrujenost, meglilo se mu je pred očmi in glas mu ni hotel iz grla. "Nehajte!" je prosil tiho, jecljaje, komaj razločno. "Grešil sem, kaznujte! Truden sem, rad bi spal . . ." Sodnik je pomaknil stol k njemu, Luka se je zgrudil in je nagnil glavo na prsa. "Se to povej: kako si storil? Razloži nam, potem boš spal." "S kamnom . . ." je jecljal Luka tiho, da je stopil sodnik tik predenj in se sklonil k njemu. "Z okroglim kamnom ... za tilnik ... na bradavico . . ." "Tako! Tako! Pa še to povej: Kam pa si spravil bankovce?" "Za hišo sem jih spravil , . . pod drva zakopal ... Rad bi spal . . ." "Kmalu boš spal, siromak, mirno boš spal,. . Luka, dovolj je bilo trpljenja za hudo misel!" Luka se je nasmehnil že napol v spanju; ni razumel sodnikovih besed, toda čutil je, da mu je bil rekel nekdo nekaj prav prijaznega in to-lažilnega, toplo besedo, kakor je že dolgo ni slišal od nikogar; oddahnil se je globoko in je zadremal na stolu. Sodnik, žandarm, krčmar in kmet so se raz-govarjali dolgo časa o nocojšnjem zločinu; pisar je sedel za mizo, molčal je in se je čudil. "Saj sem vedel!" je klical krčmar. "Že na vozu sem vedel, med potjo, da je bilo tako in nič drugače!" (Dalje prihodnjič.) ss=s=ss=s MAUTHAUSEN France Hribar "SavinjJek" (Nadaljevanja) Plinski bunker Krematorij je velika stavba, edina zgrajena iz železobetona. Na oknih so močni železni križi. V notranjosti Je razen kurilnice za sežiganje mrličev še polno celic, hladilnica za skladišče mrličev, priseben prostor pa je plin ski bunker. Je brez oken in neproduten. Na vratih je o-krogla debela Sipa za opazovanje. V CeSki Je odpor proti Hitlerjevem^ režimu naraščal. Organizirali so odpor s protifašistl, ki so se v letu I »41 vračali ilegalno v svojo domovino, štirideset antifatistov so ujeli in jih pri vedli v Maulhausen, Takoj so Jih vrgli v plinski bunker. To je bilo v januarju 1942. Opoldne, ko smo po kosilu s|»et stali na Apelplatzu, so se zbrali komandant in vsi vodilni Saoficirjl in ae napotili v krematorij. Spustili so po cevi malo količino plina in izmenoma gledali teh itirideaet Cehov, ki so m* v smrtnih krčih zvijali v plinski celici. Dodajali mi plin počasi in v presledkih. Mučili so jih dvajset minut. Povedal nam je to kur jač, ki je bil zaposlen v krema toriju. Sabotaže, ki so Jih vse bolj delali češki delavci po tovarnah, »o razsrdile komando taborišča in vsi Čehi. okoH 2000 po številu, so morah za kazen zvečer po delu na ekserciranje. Do enajstih ponoči so jih gonili po dvorišču in Jih do smrti zmučene potem napodili v barake. Vedno so priganjali nove sku pine Čehov. Z bratom sva bila po božiču zaposlens v SS krojaški delavnici. V začetku februarja so neki dan v naši delavnici Šepetali: Danes bodo ustrelili dvanajst čeških profesorjev. Ob treh popoldne sva Sla z bratom po drva in premog. Vsak v na sprotno smer. Srečal sem sku pino Cehov. Nosili so stare krpe, ki so Jih morali razmetali po tleh in ki naj bi popila njihovo kri. Ogovoril sem jih in jim povedal, da bodo baje danes streljali Cehe. Malo pozneje je prinesel brat drva. Bil je ves okrvavljen. Pravil Je: "fcel sem ko po navadi na določeno mesto po drva. Zagledal sem tam bližini 12 kaznjencev in veliko Število SSoficirJev fn stražarjev Kden teh me opazi in me /ačne pretepati, češ, da sem hotel gledati usmrtitev kaznjencev. Pobil me Je po tleh, me s Skor-njami obrcal in me zapd bluzo peso. tepeni smo bili le navadno vsi okoli stoječi. Polje so obdelovali i* v letu 1MI tam ksmi starčki, žene in otroci. Stara ženica je voziU in Morava pa očividno naropa-ni iz Jugoslavije. Skratka, Ssovcem ni ničesar primanjkovalo. Komanda Koncentracijsko taborišče Mauthausen je eno izmed najhujših, namreč po hitrem tempu uničevanja ljudi. Dachau in Oranienburg sta znana svetovni javnosti že od leta 1933. Zato se je težišče ubijanja ljudi preneslo na novejša taborišča. Komandant taborišča je SS Obersturmbahnfuehrer. Je sadist Št. 1. Ima krasno stanovanje in veliko privatno gospodarstvo. V letu 1941—42 je imel 30 pitanih prašičev za svoje lastno gospodinjstvo. Po vseh delavnicah pa so morali kaznjenci izdelovati igrače in razne predmete za njegovo domače razkošje. Lagcrfuehrer ali namestnik comandanta jt že omenjeni Bachmayer. Po činu je Obcr-sturmfuehrer. Naš tovariš Kli-ček Anton iz Celja, ki je bil izredno spreten mizar, je bil za poslen skoro stalno pri njemu. Izdeloval mu je luksuzno pohištvo in mu pitturejeval stanovanje. Kliček Je bil čisto njegov privatni suženj. Poleg navedenih dveh glavnih banditov je Se cela vrsta SS oficirjev, ki se kar skušajo, kdo bo bolj surov irf nasilen. To je tu di pri njih edino merilo za na predovanje. Skupno Število vseh Ssovcev j? bih okrog 700. Od početka vojne z ZSSR so bili v taborišču po večini Ssovci mladiči. Vzhodna fronta pa je Hitlerjeve elitne čete*na debelo požirala. Stalno so prihajali po-zlvl na komando in SS mladiči so odhajali na fronto. Neredko smo zvedeli potem: NsS nekdanji blokfifrer Je že padel na vzhodu. Mladiče strsžarje so zamenjali v taborišču stari možakarji od 50 do 60 let. Kuhinja Ta Ima dva oddelka. Je sicer moderno urejena in se kuha vse na paro V večjem oddelku ku hajo za kaznjence, kjer stalno tzpuhteva para in vonj, ki je o-bičajen svinjskim kuhinjam. V še slabše kot v Mauthausenu Zato je taborišče skoro stalno kontumacirano. Tifus tam ne prenehoma razsaja. Na dan jih je tam pomrlo po 300. Mi smo zvedeli o razmerah v Gusnu od Nemcev in Špancev, ki so jih premeščali sem in tja. Bali smo se, da nas pošljejo umret v Gusen. Odhod Končno je prišel čas, ko se je fašistična uprava odločila, da nas nekaj Slovencev odpusti. Ni nam bilo znano, kakšni so bili vzroki, ki so jim narekovali to "velikodušnost". Iz tega taborišča je namreč le redko kdo prišel ven. Najbolj verjetna je pač ta domneva, da so nas izpustili zato, da bi pomirili Spodnje Štajerske. Nemški fašisti se namreč zatekajo k najrazličnejšim taktikam in se oprijem-ljejo vsake rešilne bilke. Izpustili pa nas niso vse hkrati, marveč po malih skupinah od 10 do 25. V taborišče so nas prignali vse naenkrat, nazaj pa bi prihajali neopazno. Ljudje nas bodo videli in se bodo pomirili. No, tudi pri tem to se pošteno zmotili! (Konec prihodnjič.) Slovene Records IS-lnrh records ?9c (OD, p|*a poatagr H 001 Iting(-l*pil, polka Vesela vdova, polka 0 002 fiilana Marela, polka Zeleni hribi, valtek Toni Omerto Orehe«trm C-411 Priljubi jema polka 0 Po polj *va m r praha Jala, val. Kunar*s Oreheatra C-1120 I leer llar nI polka Helena p IL a - Km.lla polka Nula "s M usette Orrhestra V 23026 Po Jeteru blit Triglava _____*>h. "h ura i* bije V 2*02* Jurij Henko vzemi Lenke Poblé acta atar lele is let V 28027 Pa kaj to more bHl ___ H™* pa fflava beli \ 2802* Mlinar, t.a red. pesem Val so pr.Hfjall Mirko J«lacin, tenor tS-la. recorda »I J* t OD, plus poatag« V 72001 Zlata poroka. t>el 1. __ Zlata potoka. Del 2. V 72002 Kadra Ima mi vsi Jeteti c«d IMnnja. < 'hristenine pa rt y "Adrla" in Ifr.jer Trto WH4« fee free nUl^w ef ali SLOVENK RECORDINGS PALANDECH'S VW S, Clark SUeet, Chicago 5, HL All sto naročeni na dnevi "Prosvaio"? Podpirajte svoj Ii TISKARNA S.N.P.J. \ ' \ (p . -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabfla za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje,. letake itd. v slovenskem, hrvatakem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VOD8TVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrst« Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2857-59 8. Lawndale Avenue . . Chicago 23, Illlnola TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnk prosveto Po sklopu 12. vodne konvencije se lahko naroči na list Prosveto Is prišteje eden, dva. trt. štiri ali pol članov la ene drušine k «al aarot-nlnL List Proseeta stane sa tso enako, m ¿lana ali nečlane M-00 ss eno letno naročnina. Kar pa člani še plačajo pri aeeementu 11.» » tednik, so jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroka. da Je list predrag aa člane SNPJ. Ust Prosveta je vaša lastnina la fotoro je ▼ vsaki drušini nekdo, ki bi rad čltal list vsak dan. Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti ČUn SNPJ, ali Če se preseli proč od d rutine in bo sahteval sam tvoj tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tsko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvets. Ako tegs n« stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto nsročniku. Cone listu Proereta jei Za Zdrui. države In Kanado 94.0C . I tednik ln . 2 tednika ln 2 tednike ln . 4 tednike ln • tednikov In 2.M 1.20 Za Chleago In okolico Je 1 *rfIn 2 tednika la . 2 tednike ln . 4 tednike In . 5 tednikov In J74I • J« 1.11 )J0 11 IJÊ Za Evropo Jé. I spolni!« spodnji kupon, priloftite potrebno vsote deoarjs ^ Money Order e pismu ln al naročita Proemio, liât, kl je vaSa last"» PROS VET A. SNPJ. 2017 So. Lawndale Ave. Chícate 22. IlL PrUoèeno pošiljam naročnino list Preeeeto veete I .........ČL dfuštra f- Waaler _ Ustavite tednik In članov moje družine. L ___________ 2. ____ 4 ___ i. - «a pripišite k moji naročnini eis**» Noe