Leto Tli., štev. 177 Izhal« ob 4 žlutral. Stane mesečno "00 Din za inozemstvo 18*— w Oglasi po tarifo, Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, ps-osveto in politiko. Up ravni štvo: Ljubljana, Prešernova uL št 64 Telet št 36- Podružnlce: Maribor, Barvarska ulica fU L TeL št 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri pošta. čekor. zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 28. julija. V narodni skupščini se približuje proračunska debata svojemu koncu in vse kaže, da bo do 1. avgusta _ izgla-šen prvi redni budžet naše kraljevine. To je samo na sebi političen dogodek prve vrste. 2 njim zapuščamo dobo državnogospodarskega nereda in onih večnih dvanajstinskih provizorijev, s pomočjo katerih smo živeli takorekoč od dneva do dneva in za katerih razpravljanje in izglasanje ja parlament potrošil toliko svoje dragocene politične sile. Z novim budžetom pristopamo normaliziranju prilik tudi na tem za celo naše državno življenje tako važnem polju. Nič se ni treba sramovati priznanja, da prvi od našega parlamenta odobreni proračun ni mojstrsko delo. Se vedno šepa državna organizacija na vseh koncih in krajih in počasnost našega uradnega aparata, pomanjkanje točnega pregleda v vseh strokah uprave,_mč manj "pa neprestano se menjajoče splošne ekonomske prilike so onemogočile, da bi bil predloženi budžetni projekt finančnega ministra odgovarjal stvarnim potrebam. Proračunske postavke za leto 1922. so bile za mnoge upravne grane sestavljene na podlag! kalkulacij iz leta 1920., deloma prevzete iz famoznega Protid - Koro-ščevega proračuna. Precej romantična jo tudi parlamentarna zgodovina, našega prvega budžeta. Nič manj nego trikrat se je spremenil finančni odbor, odkar je finančni minister v svojem velikem ekspo?eju v dneh 26. do 2S. septembra 1921 orisal stanje našega državnega gospodarstva. Sele 5. decembra 'je financijski odbor pristopil proračunski debati, toda predno je prišlo do stvarnih razprav, je izbruhnila kriza vlade ter prekinila delo. Pozneje, je bil financijski odbor stalno zaposlen z dvanajstinami in drugimi kreditnimi razpravami, tiskanje defini-tivnega budžetskega predloga, ki predstavlja ogromno knjigo več tisoč strani. se je zakasnelo, v marcu se je vsled novega poslovnika budžetski odbor znova sestavljal in šele v aprilu se je pričelo sistematično proračunsko delo. To delo ra bilo le pregledovalno in kritično. Finančni odbor je marveč gradil budžet takorekoč znova. Treba je bilo za vsako ceno vzpostaviti ravnotežje dohodkov in izdatkov in v to t,vrho je odbor le prepogostokrat in na nepravem mestu brezobzirno vihtel svoj nož. Poudarili smo, da izdelek ni mojstrski. Šele polagoma se v našem parlamentarnem življenju razvijajo strokovne in tehnične sposobnosti za veliko in obsežno proračunsko delo. Navzlic vsem nedostatkom pa je tudi stvarno in ne le politično naš proračun velik uspeh. Končno je ustvarjena podlaga za nadaljno delo, postavljen je v celoti zanesljiv okvir za bodoča ieta, ugotovljene so dejanske potrebe našega državnega gospodarstva, če tudi bo treba še mnogo korektur, predno bomo tem ugotovitvam mogli priznati točnost in pravilnost Naš prvi redni proračun bo veljal le rlo konca tekočega leta. Takoj v jeseni bo morala narodna skupščina pristopiti novi budžetni razpravi za leto 1923. To je dobro in koristno, ker se bodo mogli na ta način razmeroma brzo popraviti nedostatki, ki se brez dvoma pokažejo. Na budžetno razpravo v plenitmu parlamenta se še povrnemo. Tudi o njej velja sodba, izrečena o samem budžetu: sijajna ni bila in velikopotezna tudi ne. Mnogo je temu kriva brzina dela, še več- pomanjkanje političnega talenta in — takta, ki ga na žalost tako pogosto opažamo v našem političnem življenju. Malo poslancev se je dvignilo na višji politični nivo in mesto plodne kritike, mesto pozitivnih novih smernic smo čuli skoraj le ropotanje kvernlantskih ragljačev. Slovenci smo v tem oziru odnesli •— prvo nagrado. Zvesa London, 28. julija. (Izv.) Na današnji popoldanski seji sveta zveze narodov je poudarjal lord Robert Cecil, da mora evet ziveze narodov pridobiti na avtoriteti med narodi. Dokler reparacijsko vprašanje ni rešeno, ki dosedaj slabša mednarodno atmosfero, ne more biti govora o končnem miru. Nemčija bi ne mogla bolje dokazati, da deluje za mir, k?.kor 5e pristopi k zvezi narodov. Berlin, 28. julija. (Izv.) cWolfov urad« poroča, da je angleSka vlada imenovala Balfourja in Fisherja za zastopnika angleške vlade pri prihodnjem zasedanju hveta zveze narodov. TTetji zastopnik se ni določen. Važne razprave v finančnem ŽELEZNIŠKI SLUGE. - SLOVENSKE BOLNICE.-^^IN DRAGINJSKE DOKLADE. — POROČILO DRŽAVNIH PREHRANJEVALNIH POSOJIL. plačajo več kot 5 dinarjev direktnih davkov. Finančni minister je vsled Beograd, 28. julija- (Izv.) Finančni odbor je danes sklenil, da se postavijo komisarji v upravi monopolov. Tekom razprave o predlogu posl. Deržiča, da se železniški sluge v Sloveniji ne smatrajo kot us!uži>enci po- za- hteve večjega števila poslancev .maksimiral davčno stopnjo na 30 dinarjev. Poslanci so zaldevzli stopnjo 50, tiri hišnih posestnikih pa 100 dinarjev. Od- edinih uradov, temveč kot železničar- bor bo o tem odločeval juta. imanern ii. da s* iim na ta način oriznaio tudi minister je pristal na predlog poslanca Drofenika, da uživajo ji, da se jim na ta način priznajo tudi draginjske doklade, je prišlo meti prometnim in finančnim ministrom do nesoglasja. Prometni minister je pristal na gorenji predlog, dočim se je finančni minister brani! sprejeti ga. Vsled tega -rti prišlo do odločitve ter bo o tem končno sklepal ministrski svet, kateremu se to vprašanje predloži. Intenzivna je bila debata o predlogu poslanca dr. Kukovca, da naj se popravi amandman finančnega odbora o bolnicah v Sloveniji. Finančni odbor in finančni minister sta namreč zahtevala, da se sme presežek dohodkov lo venskih bolnic porabiti šele _p_o predhodni odobritvi finančnega ministra in finančnega odbora. Kasneje pa se je ugodilo zahtevi posl. dr. Kukovca, da ostane presežek na razpolago slovenskim bolnicam. Finančni odbor je danes tudi razpravljal o spremembah pri maksimiranju draginjskih doklad za sluge, ki tudi državni uslužbenci, ki imajo kako posestvo, draginjske doklade, ako direktni davki od posestva, izvzemši hišo, v kateri stanujejo, ne znašajo nad 30 dinarjev. Z ozirom na dejstvo, da je potom amandmana predlagan k finančnemu zakonu nov člen 89., da vrnejo korpo-racije in zadruge do 1. januarja državi posojilo za prehrano (okoli 180 milijonov dinarjev), in sicer korpo-racije do 1. januarja 1924, nakupovalni konzumi javnih nameščencev pa do 1. januarja 1927. je republikanec Gio-novič stavil predlog, da se ministrstvu za socijalno politiko da poseben kredit do 20 milijonov dinarjev kot podpora za potrebne zadruge nameščencev, poljedelcev itd. v pasivnih krajih. Finančni minister je na ta predlog pristal z dodatkom, da o predlogu sklepa ministrski svet Pred rafifikacifo sporazuma z RATIFIKACIJA SE IZVRŠI ŽE V PAR DNEH. Beograd, £8. julija. (Izv.) Kljub demisi-jo kabineta Facta se poroča iz Rima, da je bil de Facta pooblaščen, da z ukazom ratificira izvedbo rapallske pogodbe in zadrskih konvencij. Pričakuje se, da bo italijanski kralj še ta tsden podpisal tozadevni ckaz. Ratifikacija se predloži skupščini, ki pride na vrsto za razpravo o stroških delegacije za razmejitev. Beograd, 28. julija. (Izv.) V ministr-1 Primorske banke. stvu za zunanjo politiko se je sestavila posebna komisija delegatov in ekspertov, ki se bodo sestali na konierenci za reško vprašanje. V to komisijo pridejo kot delegati gg. Angjelinovič, Kučič, Petrovič, Trifunovič, Smodlaka, Laginja, Siiovič, dr. Nedeljkovič, Sišič in admiral Priča, kot eksperta pa dr. Figatner, j odvetnik z Reko in Stipanovič, ravnatelj Kriza. GIOLITO IN NEDA ODKLONILA MANDATE. — VERJETNOST KABINETA DE NAVA-ORLANDO. Rte, 28. julija. (Izv.) Kakor je bilo pričakovati. je Giolitti z izgovorom na svojo visoko starost in svoje nejevoljno zdravstveno stanje res odKlo»il ponujeni mu mandat za sestavo vlade. Kralj je poklical k sebi zopet voditelja klerikalcev Medo, ki je nato res stopil v stike & strankami, a naletel pri desnici na tako odločen odpor, da je svojo misijo že po par urah odložil. Ob tej priliki je označil kralju kot najpripravnejšaga moža za rešitev krize posL de Navo. Istega mnenja sta bila tndi predsednika zbornice in senata de Nicola in Tittoni, ki ju je sprejel kralj v avdijenei za Medo. De Nava je stopil naprej v stike s kle- rikalci, ki so mu obljubili pod gotovimi pogoji svojo podporo. Pač pa so mu podporo odrekli socialni demokrati, ki se sedaj zavzemajo zopet za, Orlanda. Vendar pa smatra de Kava, da njihovo nasprotovanje ne bo nepremostljivo. V tem smislu je poročal kralju, ki mu je nato oficielno poveril sestavo vlade. De Nava se je nato odpeljal v Finggi, kjer se nahaja Orlando, s katerim 6e bo skušal sporazumeti. Časopisje je zopet bolj optimistično in izraža nado, da se bo posrečila kombinacija da Nava-Orlan-do, ki bi bila v momentaai situaciji najugodnejša. b oblastnih samoupravah. IMENOVANJE VELIKIH ŽUPANOV V AVGUSTU. — OBLASTNE VOLUVE V NOVEMBRU. — KLASIFIKACIJA ŽUPANOV IN GLAVARJEV. vih treh lef v slučaju pomanjkanja uradnikov s potrebnimi pogoji imenovati za okružne načelnike in r<-czke poglavarje osebe, ki so sedaj na teh položajih. Ako ni niti teh, pa osebe s srednjo ali kako strokovno šolo (vštevši strokovno policijsko šolo), ki so v državni službi vsaj polovico dobe. ki jo zahteva zakon in so dovršile 30 let. Odredba o polaganju praktičnih izpitov stopi v veljavo dve leti po izvedbi zakona. Predlog pride jutri v razpravo. Beograd, 28. julija. (Izv.) Demokratski in radikalni klub sta se sporazumela, da se morajo izvršiti volitve v oblastne skupščine prvo nedeljo meseca novembra. Beegrad, 28. julija. (Izv.) Notranji minister je predložil skupščini zakonski predlog o izpremembi čl. 23 zakona o oblastnih in srezkih samoupravah. Po novi določbi se mora do 1. septembra izvršiti imenovanje oblastnih velikih županov, ministrstvo pa mora pripraviti vse potrebno za nameščenje in pričetek oblastnih uprav. Cl. 25. se po izmeni glasi: Veliki župani imajo čin in plačo državnih svetnikov. Cl. 28.t Za oblastne velike župane se morejo v roku prvih treh let imenovati tudi osebe, ki imajo kvalifikacijo za državne svetnike, predvidene v točki I. čl. 11 zakona o državnem svetu in državnih sodiščih. Istotako se morejo v roku pr- Bavarsko nemški konflikf v novem sfadifu. PISMO DRŽAVNEGA PREDSEDNIKA BAVARSKEMU MINISTRSKEMU PREDSEDNIKU. — ZADNJI POSREDOVALNI POSKUS. Šefa narodne skupščine. BRZI TEMPO RAZPRAV. - PRORAČUNI TREH NADALJNIH MINISTRSTEV SPREJETI. Beograd, 28. julija. (Izv.) Današnja seja skupščine se je pričela ob 8.15 in je bila na dnevnem redu razprava o prora-čunu poljedelskega ministrstva. Govori-li so poslanci Filipovič .Kranjc, Crnko-vic, Rajič, Rebac, Milanovič, Jeremič, Kisovar, ki se je prvič oglasil k besedi. Nemanič in Lazič. Proračun je bil sprejet z veliko večino. Nato je sledila razprava o proračunu ministrstva za šume in rude, ki je bil po govorih posL Stankoviča in Pušenja-ka sprejet z veliko večino. Na popoldanski in ponočni seji narodne skupščine se je razpravljal proračun ministrstva za soc. politiko. Govorili so Gostinčar, ki je opozarjal na stanovanjsko vprašanje, Voja Lazič, Brandner, Bi-kio, Gjonovič in Zujovič, ki &o v glavnem ponavljali principe, katere so uveljavljali že v interpelacijah in tekom debate v zakonodajnem odboru. Pritoževali so se tudi, da se država premalo briga za invalide in dobrovoljce, katerih podpora je nezadostna. Istotako so kritizirali Zakon o pobijanju draginje, ki ne zadostuje in bi bilo treba izdatnejših ukrepov. Proračun ministrstva za soc. politiko je bil izglasovan ob 23.30. Nato je bila seja zaključena-. Jutri bodo razpravljali o ,-proračunu še ostalih ministrstev. VALUTNE KONFERENCE V BEOGRADU. Beograd, 28. julija. (Izv.) Finančni minister je pozval za danes na konferenco zastopnike beograjskih bank. Konferenca je razpravljala o labilnosti dinarja in neprestanem valovanju francoskega franka. OBČINSKE VOLITVE V BOSNI. Sarajevo, 2S. julija. (Izv.) Vse priprave za občinske volitve so končane, volilni imeniki razpoloženi. Vlada pa še ni objavila točnega termina, kdaj se bodo volitve vršile, DIREKTNA POGAJANJA MED FRANCIJO IN RUSIJO. Dunaj. 28. julija. (Izv.) «Neue Freie Presse» javlja, da se bo vršil v kratkem sestanek med Cičerinom in zastopniki francoske vlade. Ta sestanek ljudskega komisarja za zunanje, zadeve z delegati Francije bo služil za zbližanje obeh držav in odstranitev vseh nasprotij, ki so se pojavile na konferencah v Genovi iu Haagu. Konferenca se bo vršila najbrže s Švici. NEUSPEH SPAHOVCEV V BOSNI Tuzte, 28. Julija. (Izv.) Včeraj so sklicali Spaho, Hrasnica in dr. veliko zborovanje v trgu Puračiču pri Tuzli. Ko so opazili sebi nasprotno razpoloženje zbrane množice, so pretvorili zborovanje v skupščino zaupnikov. Kjub temu je pri vstopu Spaha tudi ta mala peščica sprejela Spaha z žvižganjem in s protesti. Nato je v bližini priredil Mag-lajlič s svojimi poslanci zborovanje, na katerem je bil viharno aklamiran. Celokupni zbor se je izjavil za njegt- EPIDEMIJA TIFUSA NA ČEŠKEM. Praga, 28. julija. (Izv.) V Pragi se je v zadnjih dneh pojavilo nenadoma veliko število tifusa. Tudi z dežele prihajajo poročila o številnih slučajih obolelosti na tifusu. Preiskava je dognala. da je epidemija, ki se vsako uro bolj širi, izšla iz dijaške menze v Pra-gL Dijaki so raznesli epidemijo tudi križem po deželi, ko so 6e razšli na počitnice. Bolezen je zelo resnega zna čaja in smrtni izidi se stalno množe. Sanitetne oblasti so odredile najobšir-nejše priprave za pobijanje nevarne epidemije. Monakovo, 28. julija. (Izv.) Danes zjutraj je prispelo v roke ministrskega predsednika grofa Lerchenfelda pismo državnega predsednika, ki pravi: »Moja dolžnos. je, da kot zaščitnik državne ustave in državne misli v smislu člena 48. državne ustave delujem na to, da se bavarska uredba ukine. Storil pa bom po ustavi dovoljene korake šele tedaj, ko bom prepričan, da so zadnja sredstva za mirno poravnavo izčrpana. Prosim Vas, gospod predsednik, da v dobrobit nemškega ljudstva in naše države, ki nama je enako na srcu, še enkrat prendarite, ali ni mogoče, da si ta korale prihranim. Ob tej priliki še enkrat poudarjam, da je naziranje bavarskega prebivalstva napačno. Zagotavljam Vas, da zakon o zaščiti države ne krajša posebnega značaja posameznih dežel in z ozirom na ustavno upravičenost pred- stavlja Ie moč države, katere vzdrževanje sem si stavil za nalogo.* Jutranji listi poročajo, da je vsled tega pisma stopila kriza med Berlinom in Monakovom v nov stadij. Kakor poroča «Germania», se v Berlinu silno trudijo krizo čimpreje poravnati. Listi iz Mona-lcovega naglašajo, da gleda vsa javnost upapolno v bodočnost in je prepričana, da bo prišlo skoro do sporazuma. Odklenjen protidinastičen predlog na Bavarskem. Monakovo, 28. julija. (Izv.) V ustavnem odboru deželnega zbora je predlagala neodvisna stranka, da se vsi, ki upajo priti na prestol, izženejo iz Bavarske. Nadalje tudi, da se vsak član bivše kraljeve rodbine, ki se ga najde na Bavarskem, kaznuje z zaporom 3 mesecev do 5 let. Predlog jc bil odklonjen. Vladna Ssrisa na Mscilarskem, Budimpešta, 28. julija. (Izv.) Težko-če, na katere je zadela vlada pri reformi zemljiškega davka, so napotile ministra Kallaija, da je podal demisijo. Kakor se čuje namerava celokupna vlada odstopiti. VELIKE DEMONSTRACIJE V VARŠAVI. Dunaj, 28. julija. (Izv.) Kakor poročajo iz Varšave, je prišlo tam včeraj do velikih demonstracij Pilsudskemu, ker ta noče potrditi od slavnega odbora sejma mu predlaganega ministrskega predsednika Korfantyja. Morala je posredovati policija na konjih. POBEGLI IRSKI VJETNIKL Belfast, 28. julija. (Izv.) «Reuter javlja., da je 105 političnih v jetnikov ušlo iz zaporov v Dunaalku na ta način, da so s pomočjo mine napravili v zidovju veliko odprtino. Eksplozija je bila tako siina,_ da se jo cula po. vsem mestu in je porašila tudi nekaj poslopij. ZNIŽANJE TOVORNIH TARIF NA ANGLEŠKEM. London, 28. julija. (Izv.) Po sporazumu z vlado so železnice znižale tovorne tarife, tako da znašajo sedaj še 75 % več kakor pred vojno. Pred reduciranjem so bile za 112 večje, VELIK VRELEC MINERALNEGA OLJA NA SLOVAŠKEM. Praga, 28. julija. (Izv.) V Kbelu na Slovaškem so našli nov studenec rudninskega olja, ki je napolnil v sedmih dneh 70 cistern s približno milijon kilogrami surovega olja. Olje brizga iz globočine. 230 m do 35 m visoko nad površje. Zdi se, da je v okolici tega studenca še več enakih« RUSKA NOTA RUMUNIJL Berlin, 28. julija. (Izv.) Iz Moskve poročajo, da je sovjetski zunanji komi-sariiat poslal rumunski vladi noto, v kateri zahteva, da mora Rumunija ustaviti vsako nadaljno podporo ruskim vojaškim organizacijam na rumunskem ozemlju. NOVI FAŠISTOVSKI IZGREDL Rim, 28. julija. (Izv.) V Ravenni so fašisti razdejali včeraj popoldne delavsko zbornico. V noči so napadli in požgali novo zadružno poslopje. Upor traja dalje. Železničarji iz Rima in Tivolija so napovedali enodnevno stavko. Danes ponoči 6o ustavfli vsi delavci v znak solidarnosti s kovinarji svoje delo. BEG TUJCEV IV BAVARSKE. Berlin, 28. julija, (Izv.) Kakor poroča «Vorwarts» se panika na Bavarskem še vedno ni polegla in zlasti tnjci zapuščajo deželo kar trumoma, Maki so vži prenapolnjeni. Inozemci, ki so si naročili stanovanja v bavarskih letoviščih, jih brzojavno odpovedujejo. ZADNJE KRUŠNE NAKAZNICE NA ČEŠKEM. Praga, 28. julija. (Izv.) Z jutrišnjem dnem izginejo na Češkoslovaškem zadnje krušne izkaznice, ki so jih imeli nazadnje revnejši sloji za nakup cenejšega kruha. Da se olajša prehod slabo sitni-ranim slojem, se je cena kruha aiižala za 70 vin. pri kilogramu. POŽAR. Maribor, 28. julija. (Izv.) V noči od četrtka na petek so začela v Ražvanjah pri Mariboru goreti gospodarska poslopja posestnikov Čebeja in Rečnika, ki so popolnoma zgorela. Prišlo je sicer takoj na kraj nesreče 8 požarnih bramb, vendar niso mogle vec rešiti žita. Izgnali to le živali in lokalizira-li ogeni Žkoda je Naraščafu in deci fugoslov. Sokolskega Saveza. Prv! predzletni dan, U }e bfl posvečen i V prepričani o, da se ob prihodnji prt- našemu naraščaju in naši ded, Je za na- ; liki zopet snidemo y pomnoženem šte- • . -i.. _______MAir/intan 11 m v mi- Vzkliki radosti m navdušenja, ki so .zveneli iz vaših vrst in iz množic pozdravil a jočega vas občinstva, odmevajo v vseh vašib srcih, kamor se je vžgala v neizbrisne spomine veličastna slava tega v resnici sijajno uspelega uvoda v naš L rsesokoiski zlet! Sedaj, ko ste se razšli, mffl naši bratci in sestrice, iz bele Ljubljane širom naše očetnjave in na svojih ljublienih domovih obnavljate spomine na veliki 3voj dan ter pripovedujete roditeljem, prijateljem, znancem, kaj vse ste doživeli in videli, sprejmite od nas zahvalo --------------- ■ — - . irf priznanje za odlično delo, k! ste ga nosti L Jugoslovanskega vsesoko skega brezhibno in požrtvovalno izvršili v po-1 zleta, je prebivalstvo našega mes a Ju-veličanje lepote in vzvišenosti sokolske goslovanski sokolski naraščal prijazno mis,;, sprejelo, Skoro vsi hišni posestniki so vilu, v povečanem navdušenju ta v še popolnejši pripravljenosti, vam pošiljamo iskrene, bratske pozdrave! In razmahnite takoi vse »veže ln zdrave moči svojih teles in duš k novemu, še vnetejšemn delu ta k novim, še lepšim uspehom I Zdravo! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. fbodnl -roT« tri.— , >-' - - tstsrt fco-do hotel; ' ubožnega tonda. i. "— ' i'rtr potni k.» naj bi srne; »iz, kakršnihkoli* (11) vzrokov ostati n. pr. v Ljubljani ter izjaviti, da pač »ne more nadaljevati potovanja*? Tudi v tem oiiru je zakon zelo nejasen in dopušča vsako interpretacijo. Gotovo ie le, da ne derogira izgonske pravice občine. Toda kakšne institucije bi potem postali izgonski uradi! Zakon je v obliki, kakor je objavljen, skoraj neizvedljiv. Treba ga bo podvreči temeljiti reviziji Nujno pa je. da so vsaj z izvrševalno naredbo pojasnijo nekateri najbolj nejasni pojmi. Zahvala Ljubljani. Ob dnevu naraščaja, ki le otvoril slav- Vaše duše so tel misli prisegle zvestobo in so se ob največji navdušenosti nas vseh zaobljubile služiti U do poslednjega diha z naraščajočo tvornostjo vseh vaših nravstvenih ln telesnih kreposti! Vaši češkoslovaški bratci in sestrice so vam prinesli v dar in v trajen spomin za vse veke sklenjenega pobratim-stva med njimi in vami dragocen prapor, ki se naj vedno ponosen ln neoskrunjen vije na čelu vaših nepreglednih, ~ ■f> V .i iJL - Fašisti dor "i nalog, da se pri-Di!aŠki in VOjsIki pravijo za volitve. Tiskovni urad la-šlstovske organizadle » Rimu je izdal tole poročilo: Sedanja vladna kriza In težkoče pri njenem reševanju krajšajo življenje XXVL narodr! skupščini. Potrebno le torej, da lašlzem začne brez nadaljnega odlaganja priprave za volitve. Vodstva pokrajinskih zvez morajo brez obotavljanja postaviti na dnevni red svojih prihodnjih sestankov točko: .Volilne priprave*. jugoslovcn. vsesokolskega zleta. Prekrasni vtisi nepozabnega naraščaj-j skega dneva se še niso razpršili in že i je pred durmi drugi predzletni dan: dan j našega vojaštva in dijaštva. Da nasto i pita vojaštvo in dijaštvo roko v roki r,» ! en dan — to ima svoj globlji pomen. Na-; še dijaštvo so naši bodoči inteligentje-so naši bodoči profesorji, zdravniki, po j Utiki — so naši bodoči narodni voditelji .---.-------------| in duševni delavci. Oni bodo nadaljeva- — Italija in Albanija. Albanska via-; [j zgradbo naše kulture, bodo reševali da se je v Rimu opravičila radi zadnjih j na$a gospodarska vprašanja, bodo de- princesa. Dejanje se godi v idilični pokrajini našega letoviškega biserja Rogaške Slatine. Prepričani smo, da bo Lahov roman vzbudil splošno zanimanje in pridobil »Jutru* novih simpatij. «Jutro» velja od 1. avgusta naprej mesečno 10 Din. Zakon o zašžiti yS5®giii in onemoglih. V 77. številki Uradnega lista pokrajinske uprave za. Slovenijo je objavljen novi državni zakon z dne 10. maja f. 1. glede zaščite in preskrbe ubožcev. Zakonu se na prvi pogled vidi. da je plod naglice, s katero to se v Zako.io-iajnem odboru proti koncu leta 1921. urejevale mnoge važne reči. Gotovo je zakon v sedanji obliki nevzdržljiv in potrebuje bistvenih popravkov. V petem členu zakona je rečeno, da predpiše še natančnejše odredbe o tej vrsti javne pomoči minister za socijalno politiko s pravilnikom. V členu 6. pa se ugotavlja, da ima zakon že svojo ob- in osirotelih otrok in pol odrasle mladine. Tu treba smatrati, da imajo ubožne vdove ali onemogle nezakon ske matere pri r.a3 še vedno pravico, prositi in prejemati občinsko (»odjioro za svojo deco in da imajo občine tudi še poslej dolžnost, skrbeti za preživlja njo in vzgojo ubožnih otrok. V smislu zakona so občine morale tudi otroke živih staršev . Za sirote |>a so je morala vsaka občina dejansko brigati tudi še po 14. letu dotlej, da so nastopilo kakršnokoli službo. Novi zakon teh določb, ki ž njim niso v nasj>rotstvu, očividno ni odpravil. Nasprotno nalaga novi zakon, da morajo vzdrževati uboge aH onemogle, »občine, kjer prebivajo*. Ta določba jo zelo nepremišljena ter bi lahko postala za občine katastrofalna v svojih posledicah. Po citiranem avstrijskem zakonu z dne 3. decembra 18G3, daje le doniovna pristojnost pravico do ul>ožiie preskrbo (§ 1.) in le domačinom je dolžna občina v primeru ob ubožanja ali onemoglosti dajati denar no ali kakršnokoli stvarno jtodjioro; le domačine mora občina sprejemati v ubožnice in dobrodelne zavode ter le domačinom sme ol>čiiuski urad dovoljevati ubožno ustanove in dr. (§ 22.). Tudi omenjeni kranjski deželni za kon iz leta 1883. izrecno omejuje dolžnosti občine glede ubožcev na domov-no pristojnost (§ 2. in 3.); glede vna-njili ubožcev pa se določa, da jim ob čina ne sine odrekati nujno potrebne pomoči s pravico do povračila. Izdano podjioro mora torej povrniti domovinska občina ali pa oni, ki je po državljanskem pravu ali drugih zakonih obvezan, stroške |>ovrniti (§§ 28. in 29. dom. zak.). Le glede brezdomovincev l.£»0iaV!kl. ua lin* MHU11 ic 3>UJu w | — ../. — - c- vezno moč od 10. julija t. 1. Tega dne obsega državni zakon se posebne do- .. je namreč zakon objavil v »Službenih Novinah*. Po tem dnevu so pristali torej veljati vsi zakonski predpisi, ki nasprotujejo temu zakonu. Tako so ukinjene določbe avstrijskega zakona z dne 3. decembra 1803, drž. zak. št. 105. in na bivšem Kranjskem hkra-tti deželni zakon z dne 28. avgusta 1883. drž. zak. št. 17. Z ozirom na nejasno besedilo novega zakona pa bo treba predpis O razveljavljenju starih določb interpretirati z največjo skrbnostjo. Novi zakon določa v 1. členu: »Glede vseh odraslih oseb, ki so tolikanj siromašne, da se zaradi starosti ali onemoglosti vobče ne morejo vzdrževati same z lastnimi pomočki, niti nimajo koga, ki bi skrbel zanje, a niso obsežene z zakonom o invalidih, imajo dotične občine, kjer prebivajo, dolžnost da jih vzdržujejo ob občinskih stroških. Istotako mora .jo dajati občine najpotrebnejšo pomoč potnikom in prinosnikom, ki ostanejo iz kakršnihkoli vzrokov brez življenjskih pomoč-kov in ne morejo nadaljevati potovanja. Zategadel morajo občine vsa k o leto v svoje proračune vstavljati potrebne kredite v ta namen.* V zakonu se govori le o odraslih ubogih. Iz tega bi se dalo sklepati, da pbčine niso dvižna, vzdrževati ubomh ločl>e (§ 19. in 27.). Po besedilu novega zakona, kakor ga objavlja »Uradni list*, bi morale v bodoče nositi vse breme ubožne oskrbe občine, kjer ubožec prebiva. Srbski tekst govori o »žiteljih*, kar ]>ač ne [>omeni zgolj prebivalca v vsakdanjem ]>omenu besede, temveč se rabi ojieto vano tudi v označbo »domorodstva* torej kot nojem, ki je prav blizu naši pristojnosti, katere pa v Srbiji ne poznajo. . Ako bi obveljala običajna razlaga besede »žitelj*. kakor jo prevaja »Uradni list*, potem grozi posameznim velikim občinam, zlasti mestnim, novo ogromno breme. Zlasti Ljubljani se obeta velikanski prival ubogih iz vse pokrajine. Zakaj ljubljanska občina daje svojim ubogim po 100 K. odnosno po 50 K redne in stalne podpore na mesec; ima najlepše in največje ubežnice s popolno oskrbo in po Ljubljani je mogoče tudi največ naprosjačiti. Nadejati se moramo torej vesoljnega preseljevanja podeželskih ubogih in onemoglih v naša mesta, v prvi vrsti pa v Ljubljano in vsa glavna mosta Jugoslavije. Toda ne samo ubogi se bodo smeli sklicevati na 1. člen novega zakona, necro tudi klateži in postopači Jugoslavije dobe ucfclei oravico. d* u do svo- Pred Imenovanjem državnih svetnikov. Ministrski predsednik Pašič je dobil pooblastilo, da mosto kraljevega kandidata za državni svet, Maksa Ce-moviča, predlaga drugega. V zvezi e tem se je pojavila kandidatura bivšega podhana Franka Potočnjaka, ki je prispel včeraj v Beoirrad. Vendar j»a radikali tej kandidaturi niso naklonjeni, Potočnjak sam bi rad postal zagrebški veliki župan. Radikali forcira-jo kandidaturo Jovana Tomiča. -f- Nov poslanec. Mesto demokrata ekega poslanca Mihajla Zivkovida pride v sku;>ščino gimnazijski ravnatelj M. Aleksič. . . + Ob obletnici vojne. Beograjski »Novi List* priobčuje ob priliki osern-letnice vojne napovedi potek avdijen-ce, v kateri je bil Nikola Pašič sprejet od ruskega carja dne 2. februarja 1914. Tedanji ministrski predsednik Srbije je naprosil Rusijo za poinoč ter želel 120.000 [iušk in nekaj to|>ov, zlasti havbic. Car mu je obljubil, da bo govoril z zunanjim ministrom ^ Sazo-nom, da uozoril carja tudi na Slovence, »rekavšl da oni gravitiram Srbo - Hrvatima i da če primiti srpsko - hrvatski jezik za svoj; j>ošto je njihovo narječje rdjavo i i>ošto su oni davno izgubili svoju nacionalnu sam ostal nost.* O|>ozoril je gosp. Pašič carja tudi na nekega Slovenca (Ivana Hribarja), ki je snoval v tistem času v Petrogradu slovansko banko. Carju s? je toVlo dojadlo. V nadaljnem poteku avdijence je gosp. Pašič pojasnjeval pokret Slovanov v Avstro - Ogrski ter poudarjal, da vidijo oni rešitev Ic-od Rusije, ali od Srbije. Car mu je dejal. da vč, kako slabo ravna Avstrija s Slovani in pristavil, da če ne t>o prenehala s svojo protislovansko politiko, da ne bo dobrega konca. Na koncu inu je car dejal, da naj pozdravi kra lja Petra tor se j>oslovil od njuga po srbski, češ: »Za Srbi ju učinut čemo sve* . . . Popis avdijence s carjem se nahaja v uradnem |>oroči!u, s katerim je gosp. Pašič obvetstil o njej srbsko vlado. Vsekako zanimiv dokument iz za časa pred svetovno vojno, ki kaže narodno mišljenje srbskih politični! voditeljev ter njihovo skrb za bodočnost vseh Jugoslovanov. -f- Zanimiva polemika se je razvila povodom znanega Trumbičevega govora o fondu bivšega Jugosovanske-ira Odbora. Bivši član tega odbora dr Frank Putočnjak objavlja v »lladika lu» izjavo, katere ost je očividno na l>erjoiia proti drju. Trumbiču. Dr. I'o točnjak pravi: »Jugo-lov. Odlor je imel svoj financijaltii fond. plasiran v Llovd - banki in ]>ri trgovcu Mitroviču v Londonu, s katerim bi se naj vzdrža vali člani odbora in vsi stroški. S fondom je razjiolagal dr. Trum bič pol«'1 r.oma samovoljno in br.-z kontrole. Tekom emigracije so bili I>otrošeni številni milijoni, a do danes še ni bil po ložen račun ne javnosti in ne odboru. V [»omarijkanju dovoljnili srevlstev je odboru prihajala v jioinoč srl»ska vdala. Člani odbora so bili dvojni: eni so vodili akcijo med našim narodom, raztresenim (K) celem svetu, in pro|>agaii-do pri antantinih silah in v nevtralnih drŽavah in so prejemali podporo srbske vlade, drugi pa so se nastanili v kateremkoli mestu in tako sjsidali v odbor. Med poslednjimi so mnogi morali prejemati vsa sredstva od Odbora, to je od drja. Trum biča. a ničesar od srbske vlade.* Dr. Potočnjak je priobčil to izjavo kot repliko na notico »Radikala*, da je bil dr. Trum bič edini član odbora, ki ni prejel cel čas nobene dnevnice od srhske vlade na Krfu. -f Pamet prihaja počasi, pa sigurno. Hrvatski blokaši v začetku krat koma lo »niso priznali* uj»ravne razdelitve države in so jo imenovali »parcelacijo* Hrvatske, kakor bi ne biia cela država razdeljena na manjše upravne enote. No, pa so se že začeli pomirjati z gotovimi dejstvi in belovarska blo-kaška »Nezavisnost* piše v članku »Oblasni izbori*: »Končno te oblasti — kakršnekoli one bile — dajejo vendar neko avtonomijo, dajejo ljudstvu [»otom skujiščine nekako sodelovanje v vladi. Zakaj ne bi mi vsaj tam. kjer smo v večini vzeli del oblasti v svoje roke in da s pravičnim in modrim izvrševanjem te oblasti dokažem o. da smo kulturnejši in sposobnejsi za vlado od sedanjih vlastodržcev.* — Po časi se bodo blokaši popolnoma spametovali. ker ljudstvu niti na misel ne prihaja, da bj bojkotiralo samoupravo kakor je tudi že sito bojkotiranja par-lamenta. »pogromov* proti Italijanom, vrnila je zaplenjeni parnik »Mallada*, ln plačala škodo za pokvarjeno pohištvo v italijanski pošti v Draču. — Podržavljene advokature v Bolgariji Beograjski listi poročajo, da je izdelala bolgarska vlada zakonski načrt o podržavljenju advokature. Načrt, ki le zbudil splošen odpor vseh odvetnikov, le že predložen sobranju. lali našo politiko. Ali vse to dek> se bo moralo vršiti nemoteno, da bo moglo zaznamovati uspehov. V tem ko bo naš* Inteligenca v tihi sobici reševala težke probleme, kako dvigniti kulturni in gospodarski položa) naše kraljevine, bo stalo zunaj na straži naše vojaštvo s puško v roki in čtiječe pazilo, da se nc prikrade v hišo sovražnik in ne razdere skoro že dovršenega dela. Ta medseboj JC CK 3UUIRIIJU. ,------------- „ „ na idejna zveza dela naše inteligenco m 27 L m Pred"; našega vojaštva na) se že na zunaj do skem. Budimpešta 27. L m Predlog $k nastopom voja- bivšega šefa Uskovnega urada Eckhar- ■■> „ ,etnj daE da. ki ga le včeral stavil skupščini In U ' naklonieno oN zahteva, na| se za vedno ustavijo 4 liberalni listi »Az Est», »Magyar Orszag., »Pesti Naplo* ln »VIlag*, ker so baje krivi izbruha revolucije, se danes v skupščini nI razpravljal, temveč se je stavi! na dnevni red jutrišnje seje. Zagotavlja Kakor je aaše SokoKtvu naklonjeno občinstvo pozdravilo naraščajski dan in z zanimanjem slediio telovadbi našega Sokolskega naraščaja, prav tako — o iem niti najmanj nc dvomimo — bo pohitelo tudi prihodnjo nedeljo na zletno na dnevni red jutrišnje se)e_ zagotav. a da s ?tevilno vde]ežbo piv se, da večina vladn.h strank nI ničesar .:„„.,«.• Ho dfi3ttv2 vedela o tem predlogu, tako da gre le za individualni predlog tega novega člana vladne stranke. O stališču vlade se izjavlja, da min. predsednik grol Bethlen nI pripravljen v sedanjem trenutku zagovarjati tako ostro odredbo. — Reorganizacija sovjetsko diplomacijo. »Times* javljajo iz Berlina, da se je tam te dni vršila važna konferenca predstavnikov sovjetske diplomacije pod predsedstvom Cičerina. Konferenca se je bavila izključno z reorganizacijo sovjetske diplomatske službe. Clčerin se je izrazil, da sovjetska vlada ne razpolaga z zadostnim številom usposobljenih diplomatov. Predlagal Je, naj bi se uporabilo gotovo število diplomatov lz ca-rlstičnih časov. — Stavka ameriških železničarjev traja še vedno. Pogajanja za končanje stavke so se že sedneč neoovoljno končala. Predsednik tlarding bo osmič osebno vodil pogajanja. Ameriške železnice so stavljene pod oblastno nadzorstvo. Nad 20 ladij odide vsak dan v Avstralijo po premog, ki ga Amerlkand vsled stavke ne dobe doma. Prosveta Zagrebško gledališče. (Nekaj statistike.) Od 23. avgusta 1921 do 4. junija je dalo zagrebško gledališč« 165 dramskih, 161 opernih, 4 operetue, 81 baletnih. ii« 2 svečani predstavi ter dve matineji. Igralo se je 89 del in «icer 16 srt>o hrvatskih, 4 češke, 11 ruskih, 5 poljskih, 19 francoskih, 13 italijanskih, 10 nemških, 8 angleških del, dalje 2 norveški in 1 anierikansko delo. Ihsen Henrik: »Gospa z morja*. Igra v petih deanjih. Iz nor veščine pieložil Vo eslav Mole. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Str. 1C0. Pesnik dr Vojeslav Mote se je lotil hvak-vred ne naloge, prevesti nam vsaj glavna Ibsenova dela iz originala. Ne ravna se kronološkem redu, ker »Gospa z morja* je nastala leta 1836. ko je imel avtor že 58 let. Jaz bi želel, da prevede vsaj še »Stebre družbe*, »Noro*, »Stra hove*. »Sovražnika ljudstva*, »Divjo raco* in izmed kasnejših dram »Johna Gabrijela Borkmana*. Kristanov prevod »Hosmer-holma* naj bi sc natisnil kakr ;en ;e Ker Kristan jo pisal lep stil. ur. Molč je živel dokaj let med Poljaki m je zato iut za slovenščino nekoliko iz gubil. Pa prevajanje samo vpliva na jezik; tu;e fraze, tuja razvrstitev oe-ed in ves stil originala se odražajo v slovenščini, ako ni prevajalec posebno močan. Tako verujem, da je izvršil dr. Mote tale svoj prevod prav vestno, toda njegov prevod ni lep. Besede »pa*, »pač*, »toda*, uporablja po nepotrebnem nefteto-kiat in kar kupoma: razloček med besedama »cel* in »ves* mu je neznan in nemških izposojenih »e ne izogiL.ije niti tam, kjer imamo lepše domače iiraze Kazalnik »ta. ta. to* iu zaimek »jaz. on vi* se ponavlja često po germanskem načinu do zoprnosti Privesti do ideje, gledati, da —, priti na to, — se razume - križati pot, biti v stanu. — dal mi je iti, vsedimo se, - kar se mene tiS6) _ držati besedo, - priti na misel, _ moreš izbirati, — moreš zadržati itd. ni naše. nego tuje. Ne piše m »predpol- kaže svoje simpatije do nagega dijaštv, in vojaštva. Naše vojaštvo ne nastopi sedaj šel? prvič ua Sokolskcm dnevu. Menda ni šc biio Sokolske prireditve v večjem obsegu v svobodni Jugoslaviji, kjer bi polec Sokolov ne nastopilo tudi naše vojaštvo. Kdor je bil na lanskem pokrajinskem zletu v Osijeku, gotovo ne bo nikoli pozabil prekrasnega trenutka, ko ie med velikanskim navdušenjem navzoče tisoč-glave množice prikorakala na telovadi-šče četa krepkih naših junakov v vojaški opremi ic izvajala z neprekosljivo dovršenostjo svoje proste vaje s puškn-mL V tistem trenutku se je zavedel vsak bolj ko kdaj prej velikanske razlike -neti preteklostjo in sedanjostjo: prej tuja armada, boreča se za tuje Interese in proti nam, seda) armada, ki jo s ponosom Imenujemo »naša*! In Sokolstvo, prej preganjano, a vendar krepko se razvijajoče, sedaj organizacija, s katero stopa naša armada roko v roki. Da, vojaštvo in Sokolstvo, to sta danes dve organizaciji, na kateri more mlada naša država v vsakem slučaju in brez pridržkov računati. Sokolstvo in vojaštvo po-bratlma — v tem je Izražen ves velikanski preobrat, ki se je Izvrši! z razpadom stare Avstrije in z ustvaritvijo naše kraljevine. Uverjeni smo, da bo enako globok in nepozaben vtis kakor lani v Osijeku zapustil v vseh tudi letošnji nastop našega vojaštva na nedeljskem predzlefieir dnevu. In dan dijaštva! »Mladenči, vi na-. up!» je pel Prešeren v svoii »Zdravlji-ci». Toda up le tedaj, ako se zavedajo svojih velikih dolžnosti, ki jih imajo do države In naroda, če urijo vse svoje sile tako, da bodo postali koristni člani naroda, lz katerega so izšli, Ir države, ki jim daje možnost Izobrazbe. Naše vojaštvo se teh dolžnosti zaveda. Pred očmi mu je stari rimski izrek, da le v zdravem telesu prebiva tudi zdrav duh, ne pri pravlja si za bodočnost samo »oma svitlega meča*, temveč krepi tudi svoje mišice, da doseže starodavni ideal popolnega človeka: vsestransko duševn« izobrazbo, združeno s popolno telesno razvitostjo. Kako resno pojmuje naše dijaštvo to svojo nalogo, hoče pokazati na nedeljskem predzletnem dnevu; njegov nastop naj zbudi še one redke omab-Ijivce, ki menijo, da telesna vzgoja n; prav tako važna kakor duševna vzgoja. Naše občinstvo bo pa naše dijaške vrste gotovo pozdravilo r. ono prisrčnostjo, ki Jo zasluži. Nihče naj ne zamudi obiskati Sokol ske razstave, o kateri so prinesli naši dnevniki zelo laskava poročila. Razstava je na tehnični srednji šoli na Mir ju ir, odprta v?ak dan od fi. do 12. in od do 6. ure. Bratska sokolska društva prosimo, »ia si pravočasno naroče vse potrebšft ce za zlet: telovadne hlače in maje«, kri Ia in bluze ia članice ter čepice za bra te, ki korokajo ▼ povorki v telovadni obleki. Naročila pošljite najkasneje do dne 6. avgusta na tvrdko P. Capuder dobavitelj JSS. Ljubljana. Vidovdansks Šport m nase, uvgv — , - - i Najboljše provincialno moštvo Ma dne«, neco dopoldne; ne »ravno*, nego : džarske: v.ed moštvom Szeged A. C. tn ' ... _____ .. ♦ "ti- r\fj • r— __: „ A n i prav: ne »imeti čas*, nego utegniti; ne »odpoenite*. nego odpočite: ne dajte so-davieo in sok, nego dajte sodavice m soka: beseda »nastrujenje* je nitka m je ne razume slovenska širša publika, »nezapopadljivo* je barbarski nemčizem za nerazumljivo, nepojmljivo; dopasti, obnašati, podati se. jerbas, vsled so nemške preloženke. Itd. O stilu ne govonm: marsikie je trd in neužiten. Dramaturg sloven. gledališča bo moral torej prevod tcmeliito piliti, predno bo zrel. Zakaj prevod mora biti vesten, predvsem pa lep in čist. Drama je umotvor po vsebini in obliki, po jeziku in stilu. Bodoče prevode preglej torej pred tiskom slov-ničar in stilist! Gy6ro A. C. se je vršila zadnje dni nogometna tekma za naslov »najbollšejia provincialr.ega moštva Madžarske*. Zrn ■.-gal je Szeged A. C. s 5 : 2 in s tei dobil naslov najboljšega provincialneg madžarskega moštva. Športna zveza gluhonemih v Pra~ clji je te dni priredila v Lyonu velik športni miting, katerega se je udeležilo veliko število gluhonemih športnikov iz cele Francije. Spored je obsegal plavanje, lahko atletiko, kolesarske dirke ln nogomet Nogometna tekma med moštvo. Tirolske in moštvom Solnograške se izvršila v nedeljo v Inomostu in končala neodločno z 2 : 2. Pričakovala se je go-i tova z' ->~a Tirokke. Domače vesti * Bivgl notranji minister dr. Marin- tfovič se je v svrho odmora jKnlal vfce-raj v Bohinj, kjer se že dalj časa nahaja njegova rodbina. Gospod iu gospa Marin kovič sta odlična turista. Gospa je leta 1915. spremljala svojega soproga peš na strašni poti preko albanskih gora. _ . * Sprememba v vodstvu presbiroja. Potovanje gospodov iz presbiroja v Karlove Vari je imelo uspeh. Predno so se vrnili, je minister Ninčič izvedel spremembe, ki obetajo znatno izboljša^ nje naše informacijske službe. Za šefa presbiroja je imenovan dr. Svetislav Predič, za njegovega pomočnika pa dosedanji vodja zagrebškega novinske-ga ureda Ante Brozovič. Oba sta bila včeraj sprejeta od zunanjega ministra dr. Ninčiča. s katerim sta dolgo konfe-jirala o organizaciji poročevalske blužbe. ki se postavi na popolnoma moderno oenovo, ki bo odgovarjala državnim potrebam na zunaj m zno-uaj in interesom naše zunanje politike. Predič in Brozovič sta že nastopila svoja mesta. * Imenovanja v državni službi Za Šefa kraievne kontrole pri carinarnici v Ljubljani je imenovan Peter Milivoievič, dotlej šef krajevne kontrole pri okrožni fi-nancijski upravi v PečL - Za pomoČm-ka komisarju železniške policije v Ma- se je nudilo udeležencem razna telesna okrepčila v zelenih »atorih. Na prostem pa so prodajale dično mladenke srečke Šopke, razglednice itd. Dobitki srečolova so bili kaj okusni ter jih je bilo nad 200. Za duševno razvedrilo je skrbela godba in vrli pevci. Uspeh prireditve je bil res presenetljiv. Vsem udeležencem bodi izrečena tem potom zahvala in na veselo i videnje! Prisrčna zahvala pa tudi darovalcem lepih dobitkov, peciva in pijače in vsem, ki so kakorkoli pripomogli ilo lepega uspeha. • Z ljubljanskega kc_ i-.v-torlji. Državni izpit na ljubljanskem konservato-riju so napravili naslednji učitelji oii-rorna učiteljice: Emil Adamič in Ado GrObming — oba i odliko; nadalje Ervi-na Ropaaova, Frida Spctzlerjeva in Min-ka Zacherlova. » Smrtna kosa. V Tržišču na Dolenjskem je dne 27. julija umrl tamkajšnji nadučitelj gospod Vinko Klanšek. Pogreb je danes ob osmih zjutraj v Tržišču. _ V Celju je po dolgotrajni bolezni umrl g. L Laajšič. uradnik tvrdke Majdič. • Stekel pe* je * Stari Moravici ogri-zel 14 oseb. Vse ogrizene osebe so prispele v Pastcurjev zavod v Novem Sadu, kjer so bile cepljene proti steklini. • Velika defravdacija v SuboticL Šof agenture »Ezport-import* v Subotici, ni dsia <»P«» «a »dmeno na mft)-1 Q QSD O (IclTStVO skem dnevu v Ljubljani m to navzlic in- MV^f/V W tervcncije Sokola. __Prvi Jugoslovanski vagoni. • Smrtna nesreia. Iz Hrastnika nam |«««|w. s Bon« poročajo: V sredo, dne 26. julija se je pri gradbi žage g. F. Majdiča v Hrastniku vdrl zid zraven stdječcga konjskega hleva in zakopal pod seboj 271etnega delavca Speleta, doma iz Poličke vasi pri JareninL Po dveurnem izkopavanju so ga potegnili mrtvega in popolno xme-čkanega izpod razvalin. * Nezvesta žena. Z ozirom na poročilo, objavljeno pod tem naslovom v »t. 160 našega lista, smo prejeli naslednje pojasnilo: Vse drugo je res, resnica pa nI da je moja hčerka Ivana Omeno na dan pred smrtjo svojega moža Franceta Omerzo, popivala v družbi svojega prejšnjega ljubimca, ker je bila ves dan pri domu in na polju, kai lahko priča vsa vaa Studo. Sicer pa ima vso žalostno stvar v rokah sodišče. j Zagreb, dtvtze: Dunaj 031 — 0-2375« ' Berlin 1530 —15.85, Budimpešta 535 — Šubotlca, 26- julija.! Ka 187 - 188, Švica 1525 - 1560. v® ita Komisarju icij - —- .------ .—«-—-_- - - ribom ie imenovan absoivirani pravnik : Ljudevit Simon, je poneverU podjetju . __ T. ^mino.in__J Ir * A v IA Odfum TU\ ni'h'J I Albin .luhart. za pomočnika komisarju železniške policije na Rakeku pa Franjo Petretič iz Zagreba. Slovensko zdravniško društvo v Lju nad milijon kron ter jo potem popihal preko mejo v Italijo. Imel je potne listine za vse evropske države. • Afera na KošutL Poročali smo o ne- - 31WVCiI51iU ■ — . —j— , ----------------. tiijanl je imeio predvčerajšnjem v mest- ' dostojnem in nasilnem obnašanju dveh , • • -______1__.K/^i Čin io h- nn T\r/\1 i (itrittftvul'I ni posvetovalnici izreden občni zbor. Šlo je v prvi vrsti za volitev slovenskih -ilanov v državni zdravstveni svet, kamor ima Slovenija od poslati štiri člane. Izvoljeni so bili v ta svet gg. prof. dr. Alojzij Zalokar, vodja ginekološkega oddelka javne bolnice, višji okrajni zdravnik dr. Zivko Lapajne in kot namestnik dr. Ernest Dereani za ljubljansko oblast; dr. Robič in dr. Lavrič ter kot namestnik dr. Kolterer pa za mari-bursKo obla3t. * Občiui Sorici na Gorenjskem je eko-nomsko-finančni komite ministrov dovoli! odpis davka za leto 1920. Občina je bila do omeiijeuega lata okupirana od italijanskih čet. * Odgovor na vprašanje. G, inšpektor Br. I r,'.-k-1 vič nam piše: »JugosUvi a> o-i 25. julija me sprašuje, ali so bili povodom preiskave, ki se je vršila proti meni na. podlagi svoječasno objavljenih obtožb ravnatelja Kamenaroviča, zaslišane tudi osebe, na katere »Jugoslavija^ polaga očividno posebno važnost. Prosim Vas za ugotovitev, da so bili zaslišani tudi vsi tisti, na katere se je po- pograničnih vojakov proti turistovtski družbi, ki je hotela na Košuto. Kakor nam sedaj javljajo i* Kranja, je tamoš-nji poveljuik pograničnih čet dal oba vojaka aretirati Zagovarjati se bodeta morala pred sodiščem, • Z aetoplanom lz Novega Sada v Sarajevo. Dne 26. julija sta z novosadske-ga aerodroma na aparatu Breguet-May-bach poletela v Sarajeivo kapitan Roža Bibernik in podporočnik Adolf Tudor. Preletela sta pot, ki je v zračni črti dolga 200 km, v 1 in tričetrt ure. Pilota sta letela z aparatom precej visoko, pogosto do 3000 metrov, ter sta srečno dospela v Sarajevo. V Novi Sad sta se vrnila z železnico. * Rubež v narodnem gledališču v Osl-jeku. Pred par dnevi so sodno rubili osi-ješko gledališče, ker je napranrilo 130.000 kron dolga na tantijemah in avtorskem honorarju. Zapečatili so ves notni material. Dokler ne plača gledališče vsega dolga ne sme igrati naslednjih oper: »Mrtve oči», »Pikova dama*, »Pagliaci*, Cavalleria rusticana*, »Evgenij Ognjo-nin* in »Carmen*. Tudi več operet in sam LUU1 VSJ lietl, u<* ou ^ uiu* 1A1 živa! g. Kamenarovid, namreč on sain:<]rani je na »indeksu*. V prihodnji sezo- >____J. in Ar riuf^TlJi. n i K/-» r»rn vrni T»»vtnrinilr nrloriov Anlliril ter gg. de Giorgio in dr. Dagna. * Stavba palače urada za zavarovanje delavcev. Včeraj popoldno je okrožni urad v Ljubljani dobil od zastopnikov osrednjega urada za zavarovanje delav-eev v Zagrebu gg. Bukšega in Baura, ki sta se mudila v Ljubijaui, nalog, naj se delo pri stavbi do definitivne odločitve koncentrira le na glavni tronadstropni aiični trakt in na glavui dvoriščni trakt, v katerem je projektiran ambulatorij. Delo na ostalih objektih se ima začasno ustaviti. * Vodovodna naklada r Bistrici Vas Bistrica v Bohinju bo pobirala odslej vodovodno davščino, in sicer od vsake pr-rve pipe v hiši po 50 kron na leto, za vsako nadaljnjo pipo pa po 25 kron. Od pip, ki so napravljene zunaj hiš za splošno uporabo, se plača letno 150 kron. Ta znesek plačujejo sorazmerno stranke, ki uporabljajo pipe. * Kaj je z najfinejšim hercegovskim tobakom. Z ozirom na našo tozadevno včerajšnjo notico, nam sporoča voditeljica tobačne glavne zaloge v Ljubljani, da na pomanjkanju imenovane vrste tobaka ne zadene glavne zaloge nobena krivda ker je v tekočem mesecu prejela od kr. glavnega stovarišča gotove robe tobačne tovarne v Ljubljani samo 161 kg najf. herc. tobaka, ki se je razdeli! sorazmerno. * Odlikovanje za kmetijstvo in zadružništvo zaslužnih moi. Na predlog poljedelskega ministra so bili odlikovani za njih zasluge za kmetijstvo sploh, posebno pa za zadružništvo, čebelarstvo, ko-njar-tvo in hmeljarstvo naslednji gospodje: Andrej Kalar.. stolni prošt v Ljubljani, z redom sv. Save tretje stopnje: dr. Anton Božič, predsednik Zadružne sveže v Celju, in Franjo Roblek, predsednik Hmeljarskega društva v Žalcu, oba z redom sv. Save četrte stopnje: Anton Kralj, tajnik Zadružne zrveze v Ljubljani; Janko Lesničar, ravnatelj Zadružne zveze v Celju; Rndo Lah, tajnik Kmetijske družbe v Ljubljani; Franc Zupančič, predsednik konjerejskega odseka za Kranjsko, in Lovro Petovar, predsednik konjerejskega odseka za Štajersko — vsi z redom sv. Save pete stopnje. * Ciril-Metodova prireditev v Grobel-nem. Iz Grobelnega nam poročajo: Nad 22.000 kron izkupička je prinesla Ciril-Metodova prireditev na Grobelnem. Glavni družbi se je odposlal čisti dobiček 16.000 kron — trudapol-.emc delu gotovo najlepše plačilo in uspeh! Smelo lahko trdim, da je tukajšnja podru*nica »na izmed najbolj agilnih in požrtvovalnih v delu za narod. Krasen poletui dan — v nedeljo dne 2. julija — nas je napolnil z najboljšimi upi rji olllno žetev. Nismo se varali; veseiični p.ofor se je po1-niL Prišlo je domače občinstvo in obilica eenj. gostov iz bl-žnjih in daljnjili vasi in trgov. Tudi Celjani in Mariborčani so bili zastooa&i- Na vasaličnem orostoru ni bo pravni zastopnik avtorjev pobiral tantijeme vsaki večer pri gledališčni blagajni * Novi Sad za svoje uslužbence. Rv kor javljajo novosadski listi, zgradi tamkajšnja mestna občina za svoje uslužbence 250 stanovanj. Ako jih ne zasedejo mestni uslužbenci, odstopijo se preostala stanovan-a državnim uradnikom. * Iz Hrastnika nam poročajo: V gostilniškem vrtu pri Rošu »e je vršil v nedeljo zvečer koncert »Laškega salonskega orkestra*, pomnoženega z nekaterimi močmi hrastniškega »Glasbenega društva*. Vse točke so se proizvajale precizno, mnenje je, da nastopi orkester lahko vscjiovsod, in je škoda, da s« je določila malo previsoka vstopnina, ki je zabranila marsikateri manj premožni, zlasti delavski rodbini, se prireditve udeležiti. Naši Nemci so seveda izostali. * Tri četrtine milijona za poštnino. V Sarajevu je prejel nuki gospod pismo iz sovjetske Rusije. Na pismu se nahaja 100 znamk v vrednosti 750.000 rubljev. Znamke so višnjeve in nosijo sovjetski grb. Kakor je iz tega razvidno, stane poštnina iz Rusije v Jugoslavijo tri četrtine milijona * Potrdilo. Na prošnjo g. Josipa Klo-futarja ml. potrjuje uredništvo, da g. Uofutor ml ni pisec dopisa iz Tržiča. objavljenega v št. 170 dne 21. julija in — kolikor je uredništvu znano — tudi z r"'T;i v not>eni 7veri. * Samomor vsled žalosti V svojem stanovanju se je predvčerajšnjim ustrelil v Mariboru ruski begunec uradnik Vladimir Šolnikov. Zdravnik rešilne po3taje dr. lpavic je ugotovil smrt. Solnikovu je pred kratkim uinria žena. Žalost za ljubljeno ženo ga je guala v smrt, ' Panika v vlaku. Predvčerajšnjem zjutraj je na progi Zidani most-Zagreb v nekeui vagonu tretjega razreda blizu postaje Zaprešič nastal ogenj. Vsled iskre iz lokomotive se je bil vnel sedež zavirača. Ve« vagon je bi! kmalu t dimu; med potniki je nastala panika. Končno se je vendar neki potnik spomnil na zasilno zavoro. Vlak so ustavili in ogenj kmalu pogasili. * Požar v Razvanju. V četrtek zvečer je nastal v gospodarskih poslopjih posestnikov Rečnika in Zebeja v Razvanju pri Mariboru požar. Ogromen plamen je požrl velikanske zaloge sena, slame in žita. Neumornim gasilcem 3e je zahvaliti da so posestnikoma rešene stanovanjske hiše. Požar je bil silen in nevarnost zelo velika. Ognjeni zublji *o se videli daleč naokoli * Iz Brežic smo prejeli naslednje poročilo, ki ga objavljamo brez komentarji: Nemške in nemškutarske firme imajo od našimi narodnimi prireditvami tolike rešpekta, da ne stavljajo svojim nameščencem za udeležbo na narodnih p ireditvah nikakih zaprek. Narodna firma Vrenko in Kravat avoiemu vajencu Iz ohiniske Bistrice. Pogorišče v Bohinjski Bistrici nudi še vedno zelo žalosten pogled. One neposredne grozote, kakor je bila prve dni po požaru, sicer ni več. Kosi ožgane obleke, ostanki razdejanega polilštva, jokajoče ter tarnaloče prebivalstvo, silen duh po ognju, po osmolenem ln ožganem, vse to je Izginilo. Sedaj se že kažejo prvi znak! vstajanja in obnavljanja po strahotni katastioli. Kar je bilo zidanih hiš, in takih je bilo izmed 28 zgorelih hiš, vendarle precej, — pri teh nabijajo deske vrhu osmojenih zidov, da služijo kot provizorna streha. Pod njimi bo mogoče bivati, če se popravijo okna, vrata, tla in stropL V maloštevilnih izjemah Je celo strop ostal za silo ohranjen. Ako napravijo zidane hiše vtis začetega obnavljanja, pa seveda ni tega pri lesenih bajtah, od katerih nI ostalo drugega ko kameniti temelj. Tu brezupno zeva črnina ln nikogar nI ki M si dal opraviti nad njo. Kako strašen Je bil ogenj, si moremo predstavljati po tem, da se vidijo štori dreves, ki so z debli vred popolnoma odgorela. Za ogenj pa Je bilo materijala dovoli. V Bohinju velja kot znak dobrega gospodarstva, ako Je hiša na vseh straneh dobro obložena z drvmt; silne skladovnice drv okrog hiše so značilne za našo Gorenlsko. Tega je bilo tudi v Bistrici dovoli; ena hiša n. pr. Je imela zloženih nič manj ko šestnajst sežnjev suhih drv. Kako je to gorelo, si ne bo težko predstavljati. Kupi oglja pričajo o tem... Ce si pogledaš pogorišče, vidiš, da se je ogenj ustavil šele tam, kjer je bil med vaškimi deli vtčjl presledek. Le malo je hiš, ki so bile zares rešene, in ki kažejo sledove gašenja; kar Je mogel doseči ogenj, gnan od zapadnega vetra, to je dosegel; širše njive in drevje mu je odkazalo mejo. Do šeste ure zvečer nekako je bilo glavno uničenje opravljeno. Zgorelo Je skupaj 28 hiš in poleg tega mnogo gospodarskih poslopii. Vendar to še ne predstavlja cele Bistrice, ki ima vsega skupaj 145 hiš. Oni del, kjer se nahajajo moderni hoteli Je ostal popolnoma nepoškodovan. Zgorel Je stari del Bistrice in sicer gornja vas. Sedaj funkcijonira Javna kuhinja za ubožnejše pogorclce; nastanjena ie v prostornem občinskem domu, de!o gospodične Zeinljanove. Cuje se, da ne bo dolgo v obratu; ako bi sc to zgodilo, bi bilo pač mnogo več težkih neprijetnosti za prizadete. Prihajati so začeli prvi darovi za pogorclce. Glede nove gradnje pa so se na višjo inicijativo lotili smotrenega regulacijskega načrta. Kajti Bohinjska Bistrica ima postati eno glavnih središč tujskcua prometa; treba je tedaj nove zgradbe postaviti pod vidiki novih zahtev. Vsekakor je treba priskočiti pogo-rclccm na pomoč z izdatnimi sredstvi in Bohinjska Bistrica bo naposled stala še lepša in prik!adnejša, nego je bila stara. Tovarna železniških voz »Ferrum* v Subotici je te dni izdelala prvih 40 železniških vagonov. Včasih so se prirejale ob priliki spustitve bojne ladje v morie velike svečanosti tem bolj pa moramo ceniti ta dogodek, ko se Izročajo prometu železniški vagoni, ki služijo miru in delu. In ti vagoni so se izdelali v domači tovarni, iz domačega materijala ln od naših dclavcev, ki so s tem pokazali odličen vzgled za delo, ki služi v vsakem oziru splošni blaginji. V Subotici Je bila pred tremi leti na onem irestu, kjer dela danes na stotine delavskih rok, stara zgradba nekega mlina, ki ni bil več v obratu. Pred tremi leti Je bila osnovana na tem mestu tovarna poljedelskih strojev d. d, iz katere se Je razvilo monumentalno podjetje delniška družba »Ferrum*. Podjetje se je res razvijalo v amerikansketn tempu: izprva Je bilo zaposlenih 12 dclavcev, a delniška glavnica Je narastla od 750.000 K na 3 milijone, izprva Je pripadalo tvornicl 1010 sežnjev, a seda: Ji pripada 12.0O0. Ravnotako se Je širil tudi krog njenih proizvodov. V začetku se ie ba-vila samo s popravili poljedelskih strojev, danes izdeluje že nove železniške vagone in Je v tej stroki sedal še edina tvornica v celi državi. Mesečno izdela 30 novih vagonov. Tvornica Izdeluje v lastni delavnici tudi vse one stroje, ki so potrebni za popravo vagonov. Ima moderno livarno železa in zvonov, ki je tudi prva v državi V kratkem bo zgrajena tudi tvornica tehtnic in se bo uredil poseben oddelek, ki bo izdeloval sesal-ke ln železne strukture za mostove. Sedaj Je tudi zgrajena ogromna tvornična garaža, v kateri se lahko namesti 80 železniških vozov. Tvornica pa ne skrbi samo za obratovanje, ampak tudi za svoje delavce. Bila je to prva tvornica v državi, ki je nudila delavcem lepe dohodke, čim bolj pa se veča število delavcev, tem boli se gradijo tudi delavske hiše v bližini tovarne. Tvornica vzdrža-va mnogo koristnih zavodov za blagostanje delavstva. Duša, ustanovitelj in vodite!) podjetja Je Dragotin Koloman Steiner, ki Je glavni ravnatelj tovarne. On je ustanovitelj tovarne, on Jo Je razvil iz skromnega pečetka do današnje visoke stopnje. Njegova žilavost, podjetnost In organizacijski dar so jamstvo za to, da bo tu-i di bodoči razvoj vreden dosedanjih uspehov. Dovršitev prvih 40 vagonov je uprava tovarne svečano proslavila. Vse delavstvo Je v krogu svojih rodbin svečano proslavilo svoj prvi uspeh. Svečanosti je prisostvovalo tudi mnogo odličnih oseb, med njimi tudi veliki župan Doba-novački. Zvečer se je vršil v hotelu pri »JanJctu* banket, ki so se ga udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti, ravnateljstva železnic, kakor tudi voditelji subotiških obrtnikov in trgovcev. Veliki župaa Dobanovačkl je imeJ nagovor, v katerem je ocenil narodno gospodarski značaj tvoinice »Ferrum«. Tudi številni drugi gosti so imeli ob tej priliki pomembne nagovore. lute: dolar 77 — 80. avstr. krooc marke 17 — 18. Trg. obrtna banka 55 — Brodska banka 79. Hrvatska eskomptna banka 16S — Jadranska banka 425 — 450 Jugosiovenska banka 103 — 10S. Ljubljanska kreditna banka 210 _ Sla venska banka 112 — 113-Praštediona 1145 — 1150. Rečka pučka banka 117. Slovenska eskomptna banka 169 Srpska banka 152 — 152.50. Eksploatacija drva 120 — 130. Dubrov. parob. družba 1300. Ooranin 105 — 125. Narodna šumska industrija 102 — 104. Našička industrija drva 125 — 127.50. Outman 285. Slavonija 102. Union 525 — 575. Ljubljanske strojne tovarne 207.5U. Trboveljska premogokopna družba Beograd, devize: Berlin 15.90. Budimpešta 5.40, Milan 374, Pariz 670, Švica 1600, Dunai 0.23, London 357. Pragi 185. Dunaj, devize: Zagreb lit) — llb.SP. Beograd 463.90 — 465.10, Berlin 61.35 — 61.65, Budimpešta 23.96 — 24.0-1 London 1650 — 1652, Milan 1698.50 — 1701.50, Newyork 370.75 — 371.25, Puri 3072 — 3078, Praga 849 — 851. Sofija 227.50 — 228.50, Varšava 593 — 595, Curih 7043 - 7057, valute: dolarji 368.5'"' — 369JO, levi 227 — 229, nemške marke 68.50 — 69. funti 164830 — 1651.51 fr. franki 3065 — 3075, lire 1698 — 170j dinarji 463.50 — 468.50, poljske marke 592 — 600, le JI 234.50 — 235JO, švic. franki 7015 — 7035, češke krone 848.5n — 851.50. madž. krone 24.24 — 24.3' Praga, devize: Berlin 800 — 820, Cu rih 823 — 827. Milan 197.75 — 199.2;. Pariz 351.50 — 359JO, London 192.37 -193.87, Newvork 43.075 — 43.675, Bec grad 53.75 — 54.75, Sofija 26.10 — 26.9* . Dunai 0.09 — 0.13, Varšava 0.69 — 0.75 Budimpešta 2JO — 2.70, valute: nemšk» marke 815 — 835, švic. franki 818 -822 lire 194.75 - 196-25. fr. franki 354-7*! — 356JO, funti 191.37 — 192.87, dolarji 42.90 — 43J0, dinar]! 53.75 — 54.75, levi 26.10 — 26.90, avstr. krone 0.14 — 0.18. poljske marke 0J9 — 0.79, mad? krone 2.60 — 2.70. Curih, devize: Berlin 0.975, Newyork 526, London 23.41, Pariz 43.65, MIlan 24.15. Praga 11.95, Budimpešta 0.34. Zagreb 1.60, Sofija 332, Varšava 0.08$. Dunai 0.0175, avstr. žigosane krone 0.0? Berlin, devize: Italija 2526JO --253330, London 2440.40 — 2445.6C, Newyork 550.31 — 551.69, Pariz 456935 — 4580.75, Švica 10.486.85 — 10513.15. Dunaj 143 — 147, Praga 1243.40 — 1246.60, Budimpešta 3330 — 333«. B« karešta 335, Zagreb 680. Obfave • Promenadnl koncert muzike Dravske divizije bo danes, ako bo ugodno vreme ob 18. uri v »Zvezdi*. * Izredni občni zbor društva državnih pisarniških uradnikov za Slovenijo se vrši na podlagi sklepa rednega občnega zbora z dne 26. marca t. I. dne 13. avgusta t. 1. ob 9. uri v mestni posvetovalnici v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1.) Odobritev pravil pogrebnega in podpornega sklada, ter sprememba pravil; 2.) Ustanovitev Saveza administrativnih člnovnika kraljevine SMS.; Radi važnosti dnevnega reda se p. n. to-variši-člani vabijo, da se tega Izrednega občnega zbora polnoštevilno udeleže. Ako bi bil izredni občni zbor ob določeni uri nesklepčen, se vrši v smislu § 19., odstavek 2. društvenih pravil pol ure pozneje drugi izredni zbor z istim dnevnim redom in Je sklepčen ne glede na število navzočih ali zastopanih zborov a lcev. ________ Vpemengko poročilo Ljnblana, 28 julija 1922. 1 ......... * — Mesne cene v Mariboru. Govedina 56 do 64 kron, svinjina 90 do 100 kron, teletina 60 do 64 kron. = Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je, z ozirom na nedostatek žita in mlevskih produktov, ki je zavladal v Sloveniji, posebno ▼ Ljubljani, vsled omejitve prometa, brzojavno zaprosila Direkcijo državnih železnic v Zagrebu, da se izprcnieui odredba o prouietuem ograničenju, z dne 17. julija 1922. Na to vlogo je dobila obvestilo, da je ves promet v smeri Vzhod-Zapad popolnoma prost. «=> Prvi vinski sejem v Zagrebu. »Hrv.-Slav. gospodarsko društvo kao središ-nja zadruga v Zagrebu* priredi v jeseni tekočega leta razstavo kouj, goveje živine, zelenjave, sadja, grozdja in vina ter s tem v zvezi vinski sejem na prostoru sejmišča. Razstava, in sejem se ot-vorita dne 17. septembra in zaključita dne 19., ozir. dne 23. septembra. (Razstava živine se zaključi dne 19. septembra). Na vinskem sejmu lahko sodelujejo vsi vinogradniki in trgovci z vinom iz vsega področja Hrvatske in Slavonije. Za živino so določene nagrade do 10 tisoč kron za najboljšega žrebca, odnosno ravno toliko za plemensko kobilo, bika ali kravo. Za zelenjavo in sadje bo mesto Zagreb podelilo posebne nagrade. Razen denarnih nagrad se bodo delile tudi nagrade v gospodarskem orodju in strojih ter častne diplome in priznanja. Ker so zaloge vina na Hrvatskem še zelo velike in izgledi za bodočo trgatev jako povoljni, vlada posebno za vinski sejem velik interes. Natančne informacije daje naslovljeno druStvo v Zagrebu, Wilsonov trg 2. Odgovorni urednik Fr. Broaovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. ▼ Ljubljani F. DEBELJAK (prej Rasberger; Ljubljana, Sodna ulica S. Največja aalogra gramofonov, orka-strtonov, plod, zvofinlo. Igel, pere« n vseh gramofonskih delov. CenlkJ brezplačno. 37 /Ii 233' Izjava. Liuhlimia 306 m n«d minem Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd !>unaj • Praga . Inomost. ob Zračui tlak Zračna temperatura Veter 7 7H2-3 170 brezvetra 14. 7609 21-2 n 21. 76i-6 17 8 n 7. 755-2 19-0 n 7 7630 12 0 vzhod 7. 760-9 170 sev. zap. 7 760-7 150 n 7. 7626 170 brezvetra Oblačuo 0-10 dež oblačno ji del jasno oblačuo d de* PadaTiue mm 03 IO 8-0 1-0 Tomožno uraencem glede političnega prepričanji popolno -Tobodo, Obrekljirec naj pride na dan s palnini svojim imeuom, da se bo moglo terjati oe njega ul njegovo trditev dokasov, ker ostan-sicer t naših očeh lažnive«. Hlhaei Koal. Zlatica Kuhar Ana 8teh • Durbaiovika, Anloa Pleskovli, Podrenlk Alojzij. Industrija perila i P0VH k MEDIC, NOVO MESTO. mešane stroke, mlajša moč, se sprt j me takoj ali s 1. oktobrom v prometnem trgu na Dolenjskem. Plača po dogovoru. — Pc-nudbe na upravo »Jutra* pod št 2S. s*; ^ Gradbeno podjetje ! ing. Dukiu in drug | Ljubljana, Bohoričeva ui.20. | ge priporoča «a v»a v to | stroko spadajoča dela. i l R I V Liubiiaai barometer neatasu Omnaiatara nizka. Solnce rahaia ob 4'36, ahaia ob 19 3« Hči papeža 70 — Lukreciia Bergla Da, predstojnica samostana je imela popolnoma prav . . . r spanju je treba iskati pozabljenia; to je bila edina pomoč, M .ji je še preo-s tajala. Lukrecija se je v polni obleld, s jahalnimi škornji na nogah, vrgla na trdo ležišče. In ni bilo treba dolgo, da ji je sen zarisnil oči in njeno obupano srce je našlo mir. Narava je moen?jša ko volja človeka — •— —> ■— —- — Morda .jo tako mirno spala Ze vso Uro, ko so se polahko in oprezno odprla vrata male celice. Mračna senca je vstopila vanjo. Približala se je Lu-krecijini postelji, a sivolasa, glava, ki ie ni več prekrivalo nunsko pokrivalo, še je globoko nagnila nad speča Lu-krecijo. «Tužno moje dete,> so šepetala usta, ah, dete moje —, ko bi ti slutila! Ne, nikoli ne smeš zvedeti tega: tudi zate mora tajnost ostati prekrita- z grobnim molkom. Nikoli ne smeš zvedeti, da si danes stala pred svojo materjo, ki ji je srco krvavelo od tvojih prošenj in solz. Ah, ko bi ti mogla pomagati, toda moja prisega, strašna, težka prisega, h kateri me je prisilil in Id sem jo "položila, ko me je prevzel blazni strah pred peklensko kaznijo, ta strašna prisega me veže, da ne smem razprostreti srvojiS toE, pritisniti T!n nestalnega starca na Petrovem pre-i. — .— ----——v« ga zavaja v kalužo grehov. te na svoje srce, tužni otrok moj! Ne smem poljubiti tvojih solznih očL ne smem ti dati svobode, da lahko rešiš, kar ti je najsvetejše na tem svetu. Zate moram biti samo sestra Vincencija, predstojnica samostana »skesanih sester*, ... in zato mora Vanozza Ca-tanci počivati v grobu. Tako hoče on, on je tako zapovedal ko mu je del krščanstva zapretil, da se upre njemu, papežu, ker je ob njegovi strani stala njegova soproga, mati njegove dece. Na Veliko noč so odjeknili zvonovi tožno in tiho . . . zvonovi Rima. Medtem se jo skozi Angeljsko trdnjavo pomikal sprevod do grobnice, katero so zame pripravili v najdivnejšem delu vatikanskih vrtov. In kmalu potem se je nad mojim grobom dvigal prekrasen soomenik iz svetlega belega mramor-ja. — Ah, jaz vem, Lukrecija, da si ti mnogokrat postajala pred tem spomenikom. Donašala si cvetja, a tvoje soL ze so bile namenjene materi, katero si tako rano izgubila. Toda, Lukrecija moja, tvoja mati živi! Živi novo življenje v grobni samoti tega samostana in so s krvjo in solzami kesa svojih grehov jn ponižno čaka dneva, ko stopi pred božji stol. Jadno moje dete, ali naj tudi ti postaneš žrtev Borgijcev? Ali so se zakleli, da upropastijo tudi tebe? Ah, da bi ga nikoli ne bila nosila pod srcem, satvia v človeški podobi, Id se naziva Cezar Borgia! On je, ki zlorablja slabotnega stolu in Naj te poljubim, Lukrecija nio.ia. Samo enkrat naj se dotaknem tvojih ust, le enkrat naj tiho, čisto tiho občutiš v spanju materin poljub!* — Sivolasa glava se je sklonila in njeni suhi ustni sta se tiho in blago dotaknili rdečih Lukreoijinih ustnic . . . Lukrecija se je stresla v snu in ta tresljaj .ji js prešinil vse telo. Počasi so se začele odpirati njene oči, a mračna postava se je naglo dvignila, stopala je neslišno in kakor da ne utegne do vrat, je nenadno izginila v zidovju, na mestu, kjer se je dvigalo klečalo s Kristovo podobo. Lukrecija je kriknila. Dvignila se je na postelji, divje stresla glavo in si mela oči. Na črtah njenega lica se je odražala utrujenost od težkega sna. * Milostni Bog. hvala ti,* je sopla težko, in si z obema rokama objela vznemirjene grudi, v kat-erih ji je močno bilo srce. « Hvala ti. Oče nebeški, da je bil samo sen! Ah. kako čuden, strašen sen! Častita mati se je sklonila (lo mene, toda to ni bila Vincencija, to je bila druga žena, njeno lice je bilo omočeno s solzami in njen glas mi je na uho šepetal strašno tajnost-: Jaz sem Vanozza Catanci, nekdaj ljubica Aleksandra Vi., tajno poročena z Lan-zolom Rodrigom . . - dala sem življenje tebi in bratu tvojemu, Cezarju. Naj bo proklet dan, ko se je rodil; nosila sem ga pod srcem, a tvoj oče me je pregnal, prisilil me. da ee ločim od sveta in me dal z laminim sijajem pokopati. V resnici pa . . . ah. no maram več misliti na neumne sanje* . . . Besedo so zamrle na Lukrecijinih ustnah. Zagledala se je v okno, skozi katero se je lila mehka mesečina Zazdelo se ji je, da je zblaznela in da gleda prikazen: Na železnih prečkah okna je zapazila mbdeniško in vitko telo. a dečje lice, okroženo s temnimi kodri, je gle-, dalo v celico z velikimi, žareeimi očmi. . . . Ne, ne. to ni sen ... to je paž... Gennaro, mali Gennaro! Lukrecija skoči s postelje . . . Hoče k oknu, toda strah ji prevzame vse telo in skameni se kakor kip._ Položaj, v katerem se jo nahajal mladi, drzni paž, je bil silno nevaren; vsak trenutek se jo mogla zgoditi nesreča: samo ena nespretna kretnja dečka, lahka omedlevica, le za hip naj popusti Gennarova moč in nesrečnež bi se zdrknil v globino in se ubil . . . Toda dečko je bil spreten ko veverica. Medtem, ko se je z obema rokama oprijemal železnih prečk, je skušal z nogama najti oporišča na oknu. Uspelo mu je. Zdaj se je z vitkim telescem povlekel med dvema prečkama v celico. Kar bi odraslemu človeku bilo nemogoče, je bilo gibkemu dečku igračka Malo pretrt in opraskan, a zdrav in cel je zlezel skozi ozek vhod in kratek hip na to je v ozki celici padel pred Lukrecijo na kolena in pritisnil rob njene obleke na svoja usta. Le mati lahko občuti, koliko je trpela Lukrecija, kaka peklenska muka jo je prevzela, kako ji je tisoč misli vzrojilo v glavi, ko .se ji je pred očmi ;*v javila grozna, slika Gennara, padajočega v prepad . . . Zdaj se je s solzami otresla strahu. In ko da bi morala še zdaj v sam iti ščititi in braniti svoje ljubljeno dete, se je nagnila k njemu, dvignila ga in ga z drhtečimi rokami privila v svojo naročje, stisnila ga na svoje grudi in pričela vroče poljubljati nežno paževa lice. -.-Gennaro. dragi, sladki Gennaro, ali si to zares ti'?» je jecljala. »Ah, ti . - -pri meni . . . edino bitje na zemlji, ki me ni zapustilo!-- j Po srečnem sluča ju sem vse slisal in doznal.* je odvrnil Gennaro, ko ga je Lukrecija spustila iz objema; »dobesedno sem čul sramotno zapoved, ki jo je dal Cezar Borgia stotniku Fer-nandu; potuhni! sem se, kakor bi spal in on se ni oziral name.. A ker ste, gospa, bili vselej tako ljubeznivi z menoj, sem mislil . . . Ah. gospa, ljubim Vas. ljubim Vas, tisočkrat bolj, ko grofico Orsini, ki me je tako težko i razžalostila* ... j »Kako. dete moje?* prične Lukrecu-i ja izpraševati Gennara, prime ga za , roke in ga pritegne k sebi na rob postelje. (Dalje prihodnjič.) Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je t četrtek 27. t. m. ob 6. uri popoldne naša ljubljena mama, oziroma stara mama, tašča in soproga, gospa Perho, roj. Sodja po kratki bolezni v 53. letu starosti nenadoma mirno t Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v soboto ob 11. uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. 2344 Tržič, 27. julija 1922. Žalujoče rodbine Ferlio Lončar-lassnig. Ob britki izgubi gospa Kariie Kuhar, roj. Stare se najtopleje zahvaljujemo za vse nam pismeno in nstno izražena sožalja. Srčna hvala vsem, ki so pokojnici v njeni bolezni lajšali trpljenje. Posebna hvala pa častitemu g. župniku Francu Berniku, nadalje vsem darovateljem krasnega cvetja in vsem onim, ki so nepozabni izkazali zadnjo čast ter jo spremljali na njeni zadnji poti. Domžale, dne 28. julija 1922. Žalujoči rodbini: Kuhar - Slokarjeva. po najnižjih cenaSs: otrobe, moko za tao, fižol in druge deželne pridelke. Ljudevit Sire, Kranj. Več stavbenih parcel v velikosti po 400 do 500 ms se proda v Zgor. Šiški. Pojasnila daje Albin Smerkolj, Ljubljana, 23iS Kolodvorska ulica 24. 2341 I v* * i $ i * vy V!Ž 1 as v v Hr?atsk@m Primer ju z lastnim morskim, solnčnim in peščenim kopališčem. Otvorjen vse leto, izza dne 1. avgusta se dobivajo sobe v hotelu in zasebno. Zajamčeno najboljša domača kuhinja v Primorju. Pojasnila daje w 2175 Karel Dovecar, notelir. m Pozop! Pozop! Potnikom, prehodnlbom in tulcem „GRAND HOTEL PiTROGRAD" (železniški postaji nasproti) Wšlso9*ov trg št. 115, Beograd. — Telefon St. 23-13. Otvorien ie izza dne 5. junija 1.1. Hotel je moderno urejen, ima 120 elegantno mebliranih sob, v vsako njih je vpeljana topla iu hladna voda, hotel razpolaga r koneli saloni in posebnimi sobami in z vsemi udobnostmi z lastno paruo buriavo 'in ele' ično razsvetljavo. V restavraciji m kavarni se dobe izvrstna je-dX pUača! prvorazredna francoska in srbska kuhinja. Cene sohdne. Postrežba *' ' hitra in točna. Prodam pocem elegantno orehovo pohištvo za spalnico, Franc Piki, Tršca 7, Knjigovodja, 2268 vsestransko trgovsko rutini-ran, se sprejme a 1. septembrom t. L Cenjene ponudbe sprejema Bor. Sbil, Kočevje. 2 mizarska pomočnika sprejme Jak. Fortuna, mizar, mojster, Žiri štev. 32. Plača po dogovoru. 2337 Sva psa čuvarja, do 10 mesecev stara, čiste, velike pasme, kupim. Ponudbe 6 popisom pasme in kvalitete ter z navedbo cene na upra-nistvo «Jutra» pod značko ,Dva psa". 2335 Živo srnico la srnjaka, tri mesece stara bo prodajalo lovsko društvo na Dobrovi na javni dražbi dne 30. julija ob 5. uri popoldne Dražba se vrši v Kozarjah, gostilna pri Kocjana št. 4. 2340 Froda se 2314 okoli 100 m' ladijskega poda (Schiffboden). Poizve se Rimska cesta 2, pritličje, desno. 4-00 m tračriio, 130 mm visoke, okoli 33 kg pri metra težke, z vsemi pripadajočimi deli (tr.čnice ležeče v Mariboru), se takoj oddado. Ponudbe na poštni predal 29, Maribor. 2301 s posebnim vhodom. Ponudbe pod »25» ni upravo »Jutra*. Zamena. 2319 Dvonadstropna hiša v Ljub-[ ljani se zamenja z vilo ali I enonadstropno hišo z vrtom. • Naslov pove uprava jJutra". Nova obleka in površnik za goepoda (sred nje postaje) se po povoljm ceni proda, Pouvč se pri poročniku Nikoiiču, inten-dantno skladišče, objekt i. vrata 23. 2307 Klad gospod 2350 z akad. izobrazbo išče me-blirano sobo v sredini mesta 1 Želim korespondence ljubke deve, plemenite duše in čistega srca, bi bi mi postala nekoč draga in ljnbez-njiva prijateljica v mladosti polnih dni. Cenjene ponudbe pod »Severinov 1U22> na upravo »Jetra*. 2317 Posojilo 100.000 Eln j proti dobrim obrestim in ga-; ranciii išče posestnik dobro vpeljanega obrtnega podjetja. . Ponudbe pod »Posojilo* na uoravo »Jutra*. 2£09 Vsa naročila, ki se izvrse po bratih Alojzij (Slavko) in Francetn Planinšek, ktere se tičejo stavbe v Spodnji Šiški, Kmetijska nlica, so likvidna z daraašjirn dnem le potom informacijske pisarne Joško Sever, Ljubljana, Dunajska cesta št. 5. 2347 16 kroz Jugoslovanske Alpe pošta Vransko. 2331 93 66 Oprava sa . in jedilno sobo dobro ohranjena, skoro nova, se kupi. Re- j j flektira se 6amo aa prvovrstno najfinejšo j izdelavo in les. Ponudbe pod šifro: Oprava 50 naj upravo »Jutra*. 2211 : PozopJ 2321 Pozop! Kupim perotnice malih sokolov. P. Capuder, tfidaBdansfta cesta št. Z. Sestavil znani naš alpinist BAD5URA. Praktičen kažipot. — Priročen format po vzorcu Baede-kerjevem. — Točni in zanesljivi najnovejši podatki, — Okrog 500 strani, 75 slik, 7 zemijevidnih kart, načrt LJubljane. Neobhodno potreben priročnik za ture, izlete, potovanja, mora se nahajati v vsakem planinskem domu, hotelu, kavarni, domači knjižnici! - Knjiga bo vzbudila pozornost! - Izide ppičetkem avgusta t. 1. PsseiiDe opozarjamo oaojo udeležence Sofcc&ega zlela io Seilkega sejma! Cena 100 Din. Izdala in založila Ig. Kleinmajr & Fei Bamfcerg y Ljubljani, Miklošičeva cesta 16. Javiti se je po dopisnici že v naprej! Ravnateljstvo hotela. za promanadne in športne obleke i bogati izbiri j A. & E. Skabepne, Ljubljana, Mestni trg št. 10. tu i 2262 Suhe gobs, lipouo esetie, bri-; n\m olje in polisho pridelke. plača najbolje tvrdka 20 ^ SIRC-RANT, KRANJ, telef. iat. št. 0, in nudi oo ua-nižjih cen:;h na debelo sladkor, rlš* olje. kavo itd.' Pravkar izšel Rudolfa Eadiupe „NA TRIGLAV" Kažipot po Triglavskem pogorju. Za turiste, izletnike, športnike, tujce, za vse prijatelje krasot naše domovine. Izdala Kleinmayr & Bamberg v LJubljani. Cena približno 100 K,