uto lxxh., ft. 35 a Ljubljana, potirijtfc lj. februarja 1939 Gena Din JLznaja vsaK dao popoldne izvzemal nedelje tn praznike. — inseratl do 80 petit vrat a Din 2, do 100 vrst A Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 3, već JI inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN OTEAVNMTVO LJUBLJANA. KnsfUrva nficai itev. 6 Telefon: 31-22, 81-23, 31-24, 81-25 tn 81-28 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st- 28 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva uiics 1. telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 - JESENICE: Ob Kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — PoStna nranilnica v Ljubljani st. 10.351 Napetost med Rimom in Parizom: Hitlerjev nasvet Mussoliniju Nemški kancelar je svetoval italijanski vladi, naj zahteva v pogajanjih s Francijo samo to, kar je v danih razmerah dosegljivo PARIZ, 13. febr. o. Pariški listi, ki razpravljajo o mednarodnem položaju, pišejo o veliki diplomatski aktivnosti med Berlinom in Rimom. Med drugim poročajo, da je nemški kancelar Hitler pod vzel nujne korake pri italijanskem min. predsedniku Mussoliniju in mu predlagal, naj ne postavlja napram Franciji kakih pretiranih zahtev. Čeprav italijanski list »Relazioni In-ternazionali« zelo ostro piše proti Franciji, menijo zato francoski diplomatski krogi, da bo Mussoliniju mnogo več na tem, da doseže vsaj nekaj s pogajanji, kakor pa da bi se spuščal v drago in tvegano borbo z orožjem. Sodijo, da je kancelar Hitler sporočil v Rim, naj se italijanske zahteve omeje samo na one točke, za katere obstoji možnost sporazuma, in da naj se izogne vsem zahtevam, ki jih je Francija že v naprej jasno odklonila. Zato se pričakuje, da Italija ne bo | postavila Franciji nobenih teritorija!- j nih zahtev. Razen tega smatrajo, da je j Hitler svetoval Rimu naj umakne vse j zahteve, ki nimajo praktične vrednosti in ki bi mogle zavleči rešitev dosegljivih zahtev v nedoslednost. Govore, da je francoski poslanik Cou-londre v Berlinu pri svojem sedanjem obisku v Parizu obvestil o teh Hitlerjevih nasvetih italijanski vladi zunanjega ministra Bonneta in ministrskega predsednika Daladiera. Kakor znano, je te dni italijanska revija »Relazioni Internazionali« ponovno objavila oster članek o italijansko-francoskem sporu. Med drugim pravi, da bo Francija odgovorna za usodne posledice. Če bi odklonila italijanske zahteve. Obenem opozarja, da se italijanske zahteve ne tičejo samo Džibuti- ja, Sueškega prekopa in Tunisa, temveč tudi Korzike in Niče. Italijanski narod bo znal te svoje zahteve uveljaviti in če ne bo šlo zlepa, bo kakor en mož nastopil z orožjem proti Franciji ne glede na to. kdo bi jo podpiral. Bonnet povabljen v Berlin PARIZ, 13. febr. r. Obisk francoskega zunanjega ministra Bonneta pri nemškem zunanjem ministru Ribben-trofDU bo dal priliko za razpravo splošnem položaju Evrope, zlasti pa v srednji Evropi, v Španiji in o italijanskih zahtevah. Francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre je svoji vladi sporočil, da želi Ribbentropp, da bi bil sestanek čim prej kot logična posledica nemško-francoskega pakta. Ribbentropovo povabilo na sestanek je izročil v Parizu nemški poslanik grof Wenczek. vlade v Madridu za obrambo republikanske Španije Madrid, 13. febr. Republikanska vlada je imela včeraj v Madridu sejo, po kateri je izdala komunike, v katerem poziva vse prebivalstvo, vojsko, ženske in otroke, organizacije in tisk, naj podvojijo svoje napore za obramba republikanske Španije, ki pomeni svobodo. Ne dajte, da naša domovina tone v krvi, M)vraštvu in preganjanju, ne dopustite, da bo oholi tujec vladal nad n-ašo prelepo Španijo, se končuje komunike. Negrinova izjava Madrid, 13. febr. AA. Negfln in Del Va-yo sta imela včeraj sejo z generalom Mia-ho in Matallanom. Xegrin je izjavil, da se je republikanska vlada kljub vojaškemu neuspehu odločila do kraja braniti načela narodne neodvisnosti. Letalski napadi na Francova mesta Madrid. 13. febr. i. Včeraj so Francova letala zopet bombardirala republikanska mesta in sicer Madrid, Valencijo. Jatino in Alicante. Bombardiranje je zahtevalo več človeških žrtev. V Madridu je bilo ubitih 16 ljudi in 23 ranjenih. Včeraj je tudi Francovo topništvo močno obstreljevalo Madrid, danes ponoči pa je bilo mirno. \alencija, 13. febr. V soboto zvečer je petič bombardiralo okoli 40 FrancovLh letal vajencijsko pristanišče. Od včerajšnjega jutranjega bombardiranja je bilo ubitih 8 ljudi, 25 pa ranjenih. Razdejanih je bilo 45 hii. Alicante. 13. febr. AA. Francova letala so včeraj vrgla na Alicante 50 bomb. Ubitih g XV lju?j' 12 P* ranjenih. Mnogo poslopij je poškodovanih, posebno gledališče. Vprašanje priznanja Francove vlade London, 13 febr. AA. (DNB). Listi trdijo, da bosta Francija in Anglije v najkrajše« čas« priznali vlado generala Franca v Španiji. »Times« poudarja, da je v zvezi s tem treba rešiti več važnih vprašanj, kakor n pr. vojnega prava, vprašanje umika tujih prostovoljcev in nekatera pravna vprašanja. Med temi je rudi vprašanje, ali se more zahtevati priznanje republikanske Španije. »Dailv Te'egraph« pravi, da se francoski zunanji nvnister Bonnet zelo prizadeva, da bi obe dTŽavi izkazali zaupanje generalu Francu in priznali njegovo vlado. List simatra dalje, da nadaljujejo republikanci v Španiji svoj odpor predvsem zaradi tega, da bi dosegli čim boljše mirovne pogoje. Delavski listi naglašajo, da obstoji vprašanje, ali bosta Francija in Anglija priznali izključno vlado generala Franca v Španiji, ali pa bosta priznali enakopravnost nacionalistične in republikanske vlade. V krogih Foreigen officea izjavljajo, da &o kombinacije tiska v zvezi s priznanjem vlade generala Franca še prezgodnje. Zdi se. da diplomatska pogajanja z Burgosom niso potekala tako lahko, kakor so to pričakovali. Treba je še počakati na poročilo angleškega diplomatskega agenta, ki je včeraj prispel v Burgos, nakar bodo šele sklepali. Ali v prvi vreti je treba osvetliti nekatere točke, med katerimi se omenja izjava generala Franca o »nevtralnosti«, kakor tudi gotove obljube, ki so v zvezi z umikom tujih prostovoljcev. V splošnem smatrajo, da je prunanje Francove vlade v glavnem odvisno od tega, koliko časa se bodo republikanske čete še upirale. Irska priznala Francovo vlado London, 13. febr. i. Irska vlada jc včeraj na svoji soji sklenila, da pri/na vlado generala Franca kot legalno >pan.sko vlado. Dosedanji zastopnik Irske, Comcil. bo imenovan za prvega poslanika Irsl^e p: i generalu Francu. Franco se je za to imenovan je brzojavno zahvalil. Pogreb Pija XI. bo jutri Vatikan, 13. februarja. AA. Kardinalski kolegij je sklenil, da bo pogreb papeža Pija XI. jutri ob 16. Otvoritev zasedanja banskega sveta Predlog proračuna za dravsko banovino izkazuje 136,298.000 din izdatkov ter je skoraj za 6300.000 večji kakor sedanji Pogajanja o narodnih manjšinah med Poljsko in Nemčijo Povečana nacistična propaganda — Pomnožitev nemškega prebivalstva v vzhod« krajih Poljske Varšava, 13. febr. i. Danes se bo v Berlinu sestala mešana poljsko-nemška komisija za ureditev položaja poljske narodne manjšine v Nemčiji in nemške na Poljskem. V zvezi s tem se na poljski strani opaža precejšnja nervoznost, zlasti zaradi Aktivnosti nemških manjšin na Poljskem. Poljski listi se zlasti razburjajo zaradi poročanja nemškega tiska, ki navaja, da živi na Poljskem 1.265.000 Nemcev, dočim jtfi uradna poljska statistika navaja samo 75s tisoč. "tlustrovani Kurier Polski« ugotavlja, di se je število nemškega prebivalstva v nekaterih okrajih vzhodne Potiske res pomnožilo za 54°/o, ponekod pa celo za 1007r. To gre na račun aktivnosti in delovanja nemških nacionalističnih organizacij in nemških pastorjev na Poljskem. V zvezi s tem zahtevajo poljske nacionalne organizacije, naj se raznim organizatorjem tn propagatoriem nacistične ideje na Poljskem posveča večja pozornost. Povečanje r v Anglijo Zgraditev nove ionskega izvoza romanske lake spodaraki 13 febr. w. AngleSKi go-strokovnjak lord Sempil je po več dneh bivanja v Bukarešti odpotoval nazaj v London Pred svojim odhodom je izjavil da je bil v petek v avdijend pri jkrmlju Karolu in da se bo zopet vrnil v Bukarešto, kjer bo ime) nadaljnja posve-tovanja z zastopniki rumunskega gospodarstva o izpopolnitvi gospodarskih zvez RumunijD in Anglijo. V Londonu pričakujejo, da bo prinesel s seboj predloge o dobavah rumunskega lesa in žita Angliji ter angleških industrijskih izdelkov Romuniji >Dsilv Telegraph« plae tudi o možnost« zgraditve nove rumunake luke severno od Konatance. Ta nova luka naj bi služila predvsem trgovskim namenom ni pa izključeno, da bi se izpopolnila s sodelovanjem angleških strokov-1 njakov srn oporišče vojne mornarica, Japonski odgovor na francosko demaršo Tokio, 13. febr. AA. lir^dno objavljajo, da je francoski veleposlanik obiskal včeraj japonskega zunanjega ministra Arito in ga zaprosil za pojasnila o namenu in trajanju zasedbe otoka Hainan. Arita je zagotovil francoskemu veleposlaniku, da je zasedba otoka Hainana strogo vojaški ukrep, ki ima namen, da se okrepi blokada južne Kitaj ke in da se na ta način pospeši padec kitajske vlade v Cungkingu. Zasedba otoka Hainana ne bo trajala dalje kakor dotlej, ko bo dosežen ta namen. Izgredi v Indiji London, 13. febr A-A.. Po vesteh iz Indije je prišlo do velikih neredov v zedi-njenih provincah Indije in v Burmi. Doslej je znano, da je pri teh neredih izgubilo življenje 31 ljudi. 219 pa jih je bilo hudo ranjenih. Policija je zaprla več sto mani-festantov. V Kaunpuru trajajo neredi že več dni. Ljudske množice so ropale po trgovinah. Do neredov je priSlo, ker so muslimani smatrali, da je bila onečaSeena neka džamija, pred katero so svirali Indi. Takoj se je zbialo več tisoč ljudi. Policija je šestkrat streljala v ljudsko množico in je bilo pri tej priliki ubitih 20 ljudi, 200 pa ranjenih. Proglašen je bil preki sod, položaj pa se kljub temu še ni pomiril. Volitve v Podkarpatju Chust, 13 febi. w. Udeležba pri včerajšnjih volitvah v deželni zbor je bila po prvih porociUh zelo velika ter pomeni zmago nacionalne enotne ukrajinske stranke. V mnogih krajih so že dopoldne glasovali vsi volilci za vladno stranko, nakar so izobesili na voliščih bele zastave, ker ni bUo nobenega nasprotnega glasu Proglasitev končnega izida volitev se pričakuje za popoldne. Praga, 13 febr A A. Pri včerajšnjih volitvah v Podkarpatski Rusiii za novi red je glasovalo 75% volilnih upravičencev. Vladna stranka je dobila 90 York, 13. febr. z. Ameriška družba za letalski promet je vložila prošnjo na pristojnih mestih za podelitev dovoljenja za uvedbo rednega letalskega prometa med Ameriko in Evropo. Po dosedanjih načrtih bi prekooceanska letalska proga vodila od Ne\v Yorka do Baltimora in bi bili s to progo zvezani Amerika in Anglija, druga proga pa bi vodila od Ncw Yorka do Lizbone, s čimer bi bila Amerika zvezana s Francijo. Progo do Anglije bodo letali preletela v 35 urah, progo do Francije pa v 23 urah. Nova francoska brezžična postaja Umoges, 13. febr. i. Francoski postni minister je včeraj položil temeljni kamen za novo radiooddajno postajo, ki bo hnela 120 kilowatov. Ob tej priliki jc poudarjal važnost radia v kulturnem m tudi narodno-obrambnem pogledu, poudarjajoč, da mu bo država v bodoče posvečal« Se večjo pozornost. ▼ drsanfn Praga, 13. febr. Angležinj* Megan Tavior si jc tudi tokrat osvojila svetovno prvenstvo za dame v umetnem drsanju s 373-20 točkami, sa njo pa se jc kot druga pLasi-nsla Američanka Hady Stanov s 328.09 toč- poCiticni o$%o\nik „Katolički tjednih", Rotharyhlub in frančiškani V Rotarskcm klubu v Zagrebu je /ms/ bivii minister dr. Tugomir Alaupovič predavanje »Snši franjevci«: o delovanju in zaslugah očetov frančiškanov zlasti v Bosni, To predavanje je deloma objavil »Ja-goslovenski Rotar«, službeno glasilo rotar skih organizacij v nali državi, ki se tiskm v Ljubljani. V predavanju je dr. Alaupovič posebno poudarjal: »Franjevci ao biti vsikdar oznanjevalci ljubezni, bratstva in miru med enokrvnimi brati. Nfihov učitelj sv. Frančišek je ljubil orla v oblakih in črva v mraku, pa kako bi naj potem človek sovražil brata svojega iste krvi in jezika* s skupne grude zemlje, ki ga tarejo ist* muke in nadloge, isto trpljenje v prošlosti, skupni Interesi v sedanjosti in to za to, ker je nas zla usoda razcepita in točita v tri vere. Franjevci niso nikdar podpihovati verskih borb. Čuvali so tn branili a mečem in peresom svoje svetinje in navezovali najbolj prijateljske stike z ostalimi brati druge vere. Zato so jih preganjali In sovražili oni. ki mislijo na njtvi setve mri-nje in prepira teti svo\e osebne izdajalske koristi...« — »Katolički tjednik«, kl fe, kakor znano, glasilo sarajevskega nadškofa dr. šariča, je članek »Naši franjevci« ponatisnit, seveda tudi z odstavkom, ki smo ga pravkar citirati, na koncu pa Je dostavil to-te pripombo: »Našim je čitateljima sigurno dobro poznato, šio je nama katolicima držati o Rotary-klubovima i rotari jancima.« ... - ^ ^u #* Veliki ameriSki nomorski manevri Panama, 13. febr. r. Te dni so se pričeti veliki manevri arneriakega vojnega brodov-ja m letalstva. Na manevrih, katerih namen je preizkusiti, ali je mogoče braniti Panamsko ožino, sodeluje 140 vojnih ladij in 600 letal B rodov je tn letalstvo sta razdeljena v napadalno in obrambno. Prvi skupini poveljuje admiral Calhouse, drugi pa admiral Andrewa, dočim je vrhovni poveljnik vsega brodovja admiral Block. Borzna poročila. Obrlk, 18. februarja, Beograd 10 pari* 11.685, London 20.6775, New York 441.25, Bruselj 74.50, MIlan 23.22, Amsterdam 237.50, Berlin 177.10, Praga 15.14, Varaa-va 8&50. Bubkareita 3.87, Stran z »SLOVENSKI NAROD«, Mariborski narodni železničarji Včeraj dopoldne je bil 16. redni občni podruZnice UJN2B Maribor, 12. februarja Maribor je predvsem mesto tekstilcev, pa tudi mesto železničarjev, ki zavzemajo V številčnem pogrledu svoje mesto takoj za tekstilci. Zelezničarstvo je povzdignilo Maribor, pospešilo njegovo rast. Nacionalni železničarji so se že pred vojno organizirali, ob prevratu pa so si s prepre-čenjem železn. stavke pridobili nevenljive zasluge za osvoboditev Maribora. Tukaj so temelji močne organizacije mariborskih nacionalnih železničarjev, združenih v mariborski podružnici UJN2B. Danes dopoldne je bil v veliki dvorani Narodnega doma XXVI. redni občni zbor marib. podružnice UJN2B. Zanimiva poročila o stanovskem položaju našega železnica rs t wi so podali neumorno delavni predsednik Jože Vokač, tajnik J. Bačnik, blagajnik Alojzij pilaj, Pr. Selinšek pa za nadzorni odbor. V težkih socialnih prilikah živijo naši Železničarji, ki majo precejšnje zasluge za to, da je naša država danes upoštevan činitelj. Organizacija si je zelo prizadevala za izboljšanje stanja, v katerem se nahaja naše zelezničarstvo. Nešteto deputacij je interveniralo na mestih, kjer režejo železničarjem kruh. Pomožni delavec zasluži mesečno 500 do 600 din! Večina je poročena, imajo kopico otrok. Višek dobrot pa je pavzdranje v delavnicah. Vse intervencije niso rodile pozitivnega uspeha. Podružnica šteje 1215 članov, na novo je pristopilo 95. Preejtih dopisov je bilo 654. Odposlanih 525. Najrevnejšim 17 pomožnim delavcem je bila podeljena božična podpora v znesku od 75 din do 100 din. Pri volitvah so bili izvoljeni: Višji kontrolor Jože Vokač predsednik, Jakob Ro-prert I. podpreds., Ludvik Roškar II podpreds., Jože Bačnik tajnik, V. Muraus tajnikov namestnik. Odborniki: Ernest Dolinšek Alojzij Menih, Adolf Obsrsnel, Stanko Lostrk, Ivan šranc, Anton Bol te k, Jože Koštom&j, Alojzij Suhartolnlk, Josip Dremelj, Štefan smirmaul Ivan Zupančič, Štefan čoti, Marcel j Stanič, Franc Skriba Rudolf šebek, Milj. Cilensek, Jernej Pirš, Jože škufca, Alojzij Pilaj, Ivan Mlač, Ivan Ki tak, Alojz Muraus, Emil HUbl, Ivan Kramarenko Franjo Šalamun, Avgust Rak In Jože Gomolj. Namestniki: R. Voduaek, ■ Fr. Podpečan, J. Tratnik, E. Beleskovič, K. Menih, Fr. Prelog, J. Hri-bovšek, L. Doljan, Fr. požgaj, V. Novak, J. Knehtl, Fr. Kanič. Nadzorni odbor: p red s. postajni načelnik Mirko Perme, odbornika Fr. Oruškovič ni L. Suštaršič, namestniki J. Hren, A Pavčnik in F. Lu-kas. Delegat za centr. odbor J. Ropret, namestnik J. Kovač. Pohvalne besede je spregovoril za oblastni odbor UJNŽB inž. Roglič iz Ljubljane. Novo vodstvo si bo prizadevalo, da se čim prej rešijo za naše zelezničarstvo življenjsko važne zadeve: Pravilnik za pomožno osebje, stalnost, starostno zavarovanje. Da se pospeši Izdaja obleke nižjemu osebju. Zadostni krediti za plače pomožnemu osebju, tako da pavziranje samo po sebi odpade. Vrnitev nočnih doklad pomožnim delavcem, ki so zaposleni na postajah. Neprekinjena služba v kurilnicah in progovnih sekcijah. Uvrstitev Maribora v I. dravinjski razred. Izboljšanje materialnega stanja vsem uslužbencem državnih prometnih ustanov. 4. julij t 1. pa bo za mariborsko podružnico UJNŽB pomemben praznik, ko bo proslavila 30letnico obstoja UJNŽB. Da bo ta proslava čim učinkovitejša, bo ob tej priliki slavnostno razvitje prapora, ki je Že izdelan. Nacionalni železničarji, po tej poti naprej! Tih zgodovinsko društvo v Mariboru plodonosno delo mariborskih zgodovinarjev in drugih znanstvenikov Maribor, 12. februarja Zgodovinsko društvo v Mariboru beleži V svojem znanstveno zgodovinskem prizadevanju lepe uspehe, o katerih bi lahko napisali cele knjige. Vsakoletni občni zbor ZD nudi globok vpogled v veliko nacionalno kulturno delo, ki ga tiho, brez zu-najnega šuma, opravljajo mariborski zgodovinarji in drugi znanstveniki, zbrani v krogu Zgodovinskega društva v Mariboru. Tudi današnji dop. občni zbor v čitalnici Studijske knjižnice je pričal o razveseljivi bilanci pretekle poslovne dobe. Prelat dr. Kovačič, ki je občni zbor otvoril in vodil, je v svojih uvodnih izvajanjih poudarjal predvsem dvoje pomembnih dogodkov v preteklem letu: ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani ter ugodna rešitev vprašanja ureditve muzejsikih prostorov v gradu. Tajnik prof. Iv. Baš opozarja na nekatera načelna vprašanja in poudarja, da je leto 1939 za Zgod. društvo leto težkih nalog, ki jih ne bo lahko rešiti. Društvo ima 173 članov, kar pa je premalo. Banovinski arhiv se lepo izpopolnjuje, med drugim je dobil lani zanimivo korespondenco iz L 191/-18, potem korespondenco Narodnega sveta iz novembra 1918 v Mariboru, zanimivo gradivo iz Gornjega grada, Ljubna itd. Knjižničar ravnatelj J. Glaser poroča o društveni knjižnici, ki tvori sestaven del mestne Studijske knjižnice. Darovanih knjig je bilo 549. Novih krnjig, revij, listin itd, je bilo 670. Mestni občini gre zahvala za odstop velike kazinske dvorane in preureditev knjižnice, ki bosta omogočala nadaljnji društveni razmah. Blagajnik upravnik N. Vrabl poroča o blagajniškem stanju. Promet 130.000 din, prebitek 31.000 din. V imenu nadzorstva predlaga policij, šef g. dr. Trstenjak razrešnico. Volitev upravnega odbora letos ni bilo, pač pa volitve nadzorstva, v katerem so dr. M. Heric, dr. Jančič in dr. Trstenjak. Občni zbor sta pozdravila dr. A. Ostero v imenu škofa dr. Tomažiča in mag. direktor Rodošek v imenu župana dr. Juvama in mestne občine. V smislu poudarka drustv. tajnika prof. Baša je bližnji delovni program izvedba sledečih nalog: ureditev društvene pisarne, ki se preseli v grad, tesnejša povezanost med članstvom, ustvarjanje ožjih stikov med društvom in mariborsko kulturno javnostjo. Pri tem bo tudi društveni reprezentativni organ »Časopis za zgodovino in narodopisje« nadaljeval s svojo pomembno nacionalno zgodovinsko znastveno publikacij-sko poslanstvo. Mariborski oblastni odbor Aerokluba Tudi lani je deloval marljivo in dosegel lepe uspehe Maribor, 12. februarja V sejni dvorani Združenja trgovcev v Jurčičevi ulici je bil danes dopoldne občni »bor oblastnega odbora Aerokluba v Mariboru. Uvodne pozdravne besede je spregovoril iniciativni predsednik ravnatelj Krejei, ki je izčrpno poročal o uspešnem delu oblastnega odbora v preteklem letu, ko S© je izpolnila naša želja, da smo dobili nov hangar in potrebno poslovno hišo pri hangarju. Dobili smo meteorološko postajo in organe, ki postajo upravljajo. Dobili pa smo tudi motorno letalo. Za vse tO gre zahvala predvsem vojnemu letalskemu poveljstvu, ki je z veUkim razumevanjem postavilo potrebne zgradbe in jih opremilo z meteorološkimi aparati. Velikega letalskega mitinga se je udeležilo 15.000 do 20.000 ljudi. Poživljeno je bilo delo v Celju, Murski Soboti, Ptuju, Radgoni. Slovenjgradcu, Šoštanju in Rušah. V teh krajih so modelarske delavnice. Izvežbanih je bilo preko 60 modelarjev, ki niso samo v stanju, da izvršijo popravila na naših letalih, ampak da zgradijo nova, modema letala. Naš podmladek šteje 264 mladih prijateljev, ki so poklicani, da postanejo piloti. Nad vse marljivo so delovale pilotske šole. V preteklem letu je bilo 500 startov naših jadralnih letal. Celotni denarni promet izkazuje 400.000 din. Mariborski oblastni odbor se je dokopal do spoznanja, da je v naši dobi njegova prva naloga, da pripravlja mladino, da se posveti pilotstvu, V enem letu smo usposobili nad 60 mladih ljudi za zračno službo vsaj v prvem stadiju. Ce bi bilo več sredstev, bi lahko dali državi na razpolago ne samo modelarje in jadralne pUote, ampak tudi pilote za motorna letala in bi lahko vežbali vse one letalce, ki so že opravili pilotske izpite. Poročali so še tajnik Pivk, ki je spregovoril tudi za motorno letalstvo, blagajnik Ostapovie, delegati posameznih edi-nic, referent za jadralno letalstvo E. Ko-Šak, referent za podmladek in modelarstvo Papov. Podmladek šteje 264 mladih. Jadralni odsek je organiziral 11 edinic. Startov je bilo 4178. Jadr. odsek ima 10 uporabnih letal, 22 jih je v gradnji. Dohodkov je bilo 199.833 din, izdatkov pa 191.304.25 din. Proračun za 1939-40 izkazuje 745.230 din izdatkov in sicer za zgradbo šolskega poslopja na Teznu, ureditev letališča in nabavo novega motornega letala. Motorno letalo je letelo lani skupno 89 ur. preletelo je 10.000 km in napravilo 300 pristankov. Letos je treba nabaviti na vsak način malo ekonomično letalo za vožnje občinstva. V programu je nabava male limuzine Zlin XII.. ki je med naj-ekonomičneje urejenimi letali. Potrebna bi bila tudi otvoritev pilotske sole. Na letališču pa bo treba izposlovati prepoved vseh dirk. ker ogražajo šolanje in letenje. Volitev letos ni bilo. Otvoritev nogometne sezone v Mariboru Včeraj je SK železničar po obojestranski lepi igri remi-ziral s SK Ljubljano — SK Rapid premagal SK Slavilo Maribor, 13. februarja i Po že skoraj predolgem presledku smo naposled dočakali prvo letošnjo nogomet. ; as tekmo v Mariboru, prijateljsko tekmo med Hginim moštvom SK Ljubljane in SK •atooaucarjem. Bila je sicer na sporedu pod zelo nerodnimi avspiciji, saj ni želez-nsčar Se dva meseca igral nobene tekme. | dočftm je Ljubljana igrala skoro vso zimo sa je se preteklo nedeljo s bazenskim rezultatom odpravila ljubljanske Hermeža-ne. Zato niso bila pričakovanja maribor. M prijateljev nogometa glede izida današnje tekme optimistična. Toda že prvu letošnja tekr^n ram je prinesla pravcato pen^aci-'o . • 3r ni c; ;-v) z re-ncr.r * ' nasp:ci 't— - . ai neodločeno, an^ak oi tudi sk.ro ^ našnjo tekmo odločil v svojo korist Manjkalo je le po-slednje odločnosti, tiste poslednje potezi ce, ki bi v poslednjem trenutku zrelo situacijo lahko pretvorila v pozitiven uspeh. Rea je sicer, da je imelo domače moštvo težko stališče, ker je bdla Ljubljana odličen nasprotnik toda k polovičnemu uspehu je precej doprinesla tudi prislovicna smola ki se včasih prilepi železničarju na vrat in mu ne da naprej. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Ljubljana: Lindtner, Ceglar — Berton-:elj, Vodieek — šercer — Boncelj, Jane-?a* — Pupo — Grinta 1 — Gega* — Erber. železničar: apanger, Antoličič — Fran-;ee, Eferl (Pocajt) — Štiftar — Habit, 'Iraamik — Pavlin — Franges n — Lešnik — Roujak. Danes je železničar "a^T*1 v komplet, •d postavi. Moštvo je od začetka do konca zaigrale prvorazreden nogomet. Napra- vili ta bm ■ vzmj tesno amnfn avttfbn pristašem mnogo veselja, toda Mariborčani smo skromni in se ■enassno tika neodločnega rezultata, kajti srečanje se je končalo 1:1 (1:1). Ta delat napen Mar*horonaov je plod lepe in premišljene igre, elana in požrtvovalnosti. 8 temi vrlinami se je danes moštvo železničarja odMkovaio. v prvi vrati zasluzi pohvalo napadalna vrsta, ki je s svojo igro navdušila gledalce, ki jih je bilo do 1000. Pa tudi krilata* vrsta ni zaostajala. Imela pa je nekoliko težji posel, ker je bil nasprotnik izredno hiter. Obramba Je bila vez čas sigurna. Tu pa tam je sicer nekoliko popustila, toda večje nesreče ni zakrivila. Vsi so igrali s srcem hi so se zelo trudUL Prav nsfi ni bilo opaziti posledic dolgega zimskega odmora. Ce bo moštvo tudi v prvenstvenem tekmovanju tako zaigralo kakor dzzez, potem mu je uspeh zszjgjzszm Moštvo Ljubljane ni nič zaostajalo za domačini. Pokazalo je repertoar svojega tehničnega znanja, toda kot borci se Ljub. ljancani niso izkazali. Po tem, kar so pokazali in kar so predvsem ustvarili pred nasprotnikovim golom, bi bilo že pravo čudo, če bi bili zabeležili uspeh. Bili pa so toliko bolj zanesljivi v obrambi, v kateri se je zlasti odlikoval Bertoncelj z uspešnim posegom v dogodke. VigTanost in enotnost moštva se je v drugem polčasu začela počasi rušiti. Med poedinimi vrstami je bila toliko neusoiglasenost, da ni moglo moštvo odoleti nasprotnikovemu pritisku in se je morala krepko braniti. V splošnem Ljubljana ni ustrezala pričakovanjem. Od moštva, ki igra v državni ligi in ki nima zimskega odmora, smo prav za prav lahko mnogo več pričakovali. Po- so sicer pokazali svoj repertoar tehničnega znanja. Kar se tiče skupne igre, odločnosti in streljanja pa so nam ostali mnogo dolžni. Neodločen izid današnje tekme je gotovo tudi uspeh za Ljubljano, kajti po poteku igre sodeč bi bila zmaga Železničarja povsem upravičena, železničar je imel zlasti v drugem polčasu mnogo več prilike za realizacijo kakor Ljubljana. Tudi so imeli Mariborčani nekoliko več od igre, vendar le s to razliko, da so bih napadi gostov nevarnejši. K poteku bi bilo omeniti, da je bila tekma zelo fair in tudi lepa, tako da so bili prav gotovo vsi gledalci zadovoljni. Tekme v takem stihi kakor današnja bodo gotovo tudi pripomoglo, da se bo nogometni sport v Mariboru zopet populariziral. Prvi gol je streljal železničar in sicer v 22. minuti. Bertoncelj je protipravilno zrušil Konjaka v kazenskem prostoru in je zaradi tega sodnik diktiral enajstmetrovko prosti Ljubljana, ki jo je štiftar pretvoril v gol. Ljubljana je izenačila v 36. miniti po Pu-potu. V 30. minuti drugega polčasa je Ceglar z roko zadržal Pavlina v kazenskem prostoru. Sodnik zopet diktira enajstmetrovko, ki jo je pa Pavlin zastreljal. Sodil je g. Nemec. Bil je objektiven in ni napravil usodepolnih napak. V predigri sta preizkusila svoje moči v prijateljski tekmi Rapid in pobreška Slavi ja. Rezultat tekme je bil SK RAPID : SK SLAVtfA 1:0 (0:0). Obema nasprotnikoma se je poznal dolg zimski odmor. Tekma ni imela nobene vsebine ter je menda služila samo treningu za bodoče prvenstvene tekme. Zaradi tega tudi rezultat ni važen. Po poteku igre tudi obraten rezultat ne bi bil krivičen. Sodil je g. Konic. Mariborske in okoliške novice — Pomoč bližnjemu! Sreska organizacija Rdečega kriza je imela včeraj dop. pri Orlu svoj redni občni zbor. Izčrpna in marljivo sestavljena poročila so podali agilni predsednik dr. Jančič, tajnik dr. Velner, blagajnik A. Pfeifer grjspodar mag. Minafik in učitelj Ravter za podmladek Rdečega kriza, Članov Šteje Rdeči križ 1647, podmladek pa 2168. Lep uspeh je imela tudi nabiralna akcija v prid češkim beguncem. Prinesla je 10.000 din, tombola pa 50.000 dm. RK je poslal lani na morje v Kaštel Lukšič 60 revnih in pomoči potrebnih mariborskih otrok. Pri volitvah so bili izvoljeni: dr. I. Jančič, preds., dr. M. ćernič, I. podpreds., mag. Minafik II. podpreds. Odborniki: dr. Juvan, dr. Siska. L. Eiletz, P. Močnik, dr. Bedjanič, Fran Cvetko, dr. M. Heric, dr. Hribar, dr. Jurečko, M. Kaspar, polk. Maras, dr. Novak, Pfeifer, Alt, Ravter, Stenovec, M. Stupanova, S. Kokolj, Baj-de. dr. Velker, msgr. Umek, dr. Vrečko, dr. Korenčan. Cujnik, Jamnikar. V nadaornem odboru so dr. Senkovič, Bogdan Pogačnik, dr. J. Kovačec, dr. Zorjan. Delegati za banov, skupščino so dr. Jančič, dr. Vrečko, Ravter, dr. ČJernič. — Prleško gostovanje je za precej številno mariborsko priesko »republiko« vsako leto izredno privlačen dogodek. V soboto zvečer je mariborska in okoliška Pr-lekarija napolnila veliko dvorano s sosednjimi prostori do zadnjega kotička. Tradicionalno gostUvanje je za naše Prleke izreden dogodek. Tudi predsnoenjim ni manjkalo pristnih prleških gibanje, slovitega jeruaalemčana, prijetnih šal. pikrih zbadljivk, veselega razpoloženja, privlačnega sporeda, prisrčnih prleđkih popevk, ki so znane daleč okoli po naši domovini. Vsak član »prleSke republike« je izdatno poskrbel za to, da ni bil riiikdo žejen ali pa lačen. Prleška vedrina je povsem prevladala. Čast in priznanje vrlim organizatorjem sijajnega prleškega gosttivanja, ki ga bo treba prenesti drugo leto v Sokolski dom. — čuječnost ob meji! To je deviza tudi nase marljivo delujoče Narodne odbrane v Mariboru, ki ima na svojem področju številne, agilne edinice. Občni zbor je otvoril in vodil zaslužni predsednik prof. dr. A. Dolar, ki je izčrpno poročal o vseh perečih obmejnih zadevah. Sledili sta poročili tajnika ini. B. Maistra in dr. M. Vauhnika, ki je poročal mesto blagajnika. Klena, razveto-ljiva poročila so podali tudi navzoči delegati raznih edinic NO, med drugim dr. Baudek iz Celja in Golčer iz Studencev. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji Odbor S prof. dr. A. I>olarjem na čelu. Pri slučajnostih so se obravnavale nekatere pobude za poglobljeno nacionalno delo ob meji. _ IZ banovinske službe. Za banov. urad. pripravnico in učiteljico gospodinjske šole »Vesne« je imenovana Ana Černetič-Fra- sova. _Poslovne knjižice za krojače dobe pomočniki in Vajenci v Združenj^ki pisarni na SlomSkOVem trgu 14. S seboj Je treba prinesti delavsko knjižico, domovnico, zadnje šolsko spričevalo in dve sliki v velikosti 5X6 om. _ Gledališke novice* Danes v ponedeljek zaiprto. jutri »Na ledeni plošči« za red C. _ V Ljudski univerzi predava nocoj ob 20 univ. prof. dr. G. Novak iz Zagreba o temi »Herkulanum in Pompeji«. SkiopUč-ne slike! — Narodno obrambno delo. Nocoj ob pol osmih bo v mali dvorani Narodnega doma Braniborov redni občni zbor. Podpirajmo obmejna narodnoobrambna stremljenja! _ Razstava osnutkov za spomenik kralja Aleksandru In refrulpof jo Trga svobode DO otvorfena v sredo 15. febr. ob 11. v marib. gradu. Vhod s stopnišča v Grajski ulici. _ Ne kupujte! Nekemu zobozdravniku so ukradli večjo količino zlata v ploščah in žicah. Zobozdravnik je oškodovan za 6000 din. Zlatarji se opozarjajo pred nakupom. Sumljive primere je takoj prijaviti policiji. — O tem in onem. Žile si je prerezal na desnici črkoslikar Milan Prijatelj iz Koroške ceste 26. Po nesrečnem naključju je razbil šipo in si pri tem porezal žile v zapestju desnice. Zdravi se v bolnici. — Iz tuk. mestne oskrbnišnice je pobegnil 831etni Jernej Sabotiček, ki ga sedaj išče policija. — 39-letni Franc H. je pretepel 72-letnega občinskega reveža Franca Kramusa iz Pregljeve 16. Kramus ima poškodbe po glavi. Končno besedo spregovori sodišče. — Kolo je izginilo miz. pomočniku Valentinu Ser. dinsku iz Smetanove 60. Kolo je znamke »Waffenrad«, vredno 1500 din. evid. št. 2-22621. — Na poledenelih tleh je padla 39-letna posestnica Neža Bračko iz Dobre-nja 70 in si zlomila levo roko. Zdravi se v bokiicl — 15-letni Otmar Zeuc iz Poljske ulice in 15-tetni Branko Lutman iz Delavske ul. 6 sta pobegnila. S seboj sta vzela samota es. Policija ju »če. — Adolfu Ferencu s Pobrežja je izginilo kolo znamke »PevgotU, ev. it. 2-127-201. Vredno je 1500 din. — Micka S. s Koroške ceste je izpila večjo količino lizola. Revici, ki je obupala nad vsem, so dobri ljudje rešili življenje. — Z ročicami so pobili na tla 18-letnega pos. sina Ivana Bandurja iz Košnje 28 pri Sv. Janžu na Dravskem polju. Prepeljali so ga v bolnico. Ima občutne poškodbe po glavi in hrbtu. — V Vetiinjski ulici je povozil osebni avto 37-letnega kolesarja Franca S. K sreči ni bilo usodnejših posledic. Avtomobilist in kolesar sta se pobotala. — Pos. sin Ivanu Jamšetu iz zd-karcev so odpeljali kolo znamke »Nero , vredno 1500 din. — V Dr. Vošnjakovi ulici so nekateri svojevrstni specialisti potrgali z vrat medeninaste kljuke. Starinarne se svarijo pred nakupom. — V stanovanje po-sestnice Julijane ligo na Slemenu v občini Selnici ob Dravi so se splazili ponočhi dihurji ter odnesli zlato žensko uro in verižico v vrednosti 1500 din. — Podstrešne podgane so se pojavile na podstrešju v Sodni ul. 15 in Tattenbachovi ul. 20. Vpok. policijskemu stražniku Josipu škerjancu so odnesli razne predmete v vrednosti 500 din, poštni uslužbenec Alojzij Movlje je oškodovan za 400 din, jetnLški paznik Franc Božič pa za 300 din Vse so odnesli, kar jim je prišlo pod roko: perilo. Čevlje, ob-leke — Senzacija prod pusta! V vseh prostorih Sokolskega doma na pustno soboto dne 18. februarja »BOHEMSKA NOC«. Tudi Vi ste vabljeni! — Huda avtomobilska nesreča. Snočdi okrog 9. je nastala pred klancem na tako zvanem Montebelu huda avtomobilska nesreča. Po klancu se je pripeljal z avtomobilom prekajevalec Rudolf Welle iz Koša-kovt z njim pa sta se vozila tudi mesarski pomočnik Ivan Podhostnik in kuharica Jožica Pečjakova iz Gosposke ulice 46- Na ovinku je odpovedal volan in avtomobil je zdrknil v jarek in se prekucnil. Welle in Podhostnik, ki sta bila le lažje poškodovana, sta se kmalu izkobacala izpod pre-vrnjenega avtomobila in potegnila nato še Pečjakovo, ki je bila precej porezana na glavi, ker se je razbila šipa. Uboj v Sobni Maribor, 13. februarja V šobru je bila snoči do pozne ure veselica, ki so se je poleg domačih fantov in sosedov udeležili tudi drvarji iz Ruš. Okoli 22. je nenadoma nastal hud pretep, sredi katerega je obležal na tleh v mlaki krvi, zaboden v glavo in prsa posestnikov sin Anton Jarc iz Sobra, ki je kmalu nato izdihnil. Pretep so povzročali trije drvarji, ki jih zdaj iščejo orožniki. Med pretepom so napravili pravo razdejanje v gostilni, kjer so vse razbili in polomih ter razbili tudi vsa okna. Danes bo obdukcija trupla nesrečnega mladeniča. V listnjaku posestnika Josipa Pučka od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah so našli mrtvega 381etnega posestnika Jakoba Stelcerja. Dan popre je je prišel k Pučko-vim in ker je bil pijan, so ga poslali V listnjak, da bi se tam prespal. Drugo jutro se je Pučkovim čudno zdelo, da ga ni na spregled. Ko so šli v listnjak, so ga našli mrtvega. Na tleh so bili sledovi Krvi. Zdi se, da je Pučko umrl na posledicah zastrupljenja z alkoholom. Pokojnik je bil doma iz Sanitincev. Sodna komisija je odredila obdukcijo njegovega trupla. Jadranska noč v Mariboru Tradicionalna »Jadranska noč« pod vzvišenim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraPja Petra II. je v mariborskem družabnem življenju nedvomno med najelitnejšimi prtredi-tvami. Tudi snoenja »Jadranska noč« je privabila v prostore Sokolskega doma množico Mariborčanov, ki jih navdaja topla ljubezen do našega morja, našega sinjega Jadrana. V vsakem pogledu uspešno prireditev so počastili tudi številni mariborski odličnik i. med drugimi mestni župan dr. Juvan, poveljnik marib. voj. okruga polkovnik Radovanović, sreski načelnik za Maribor desni breg L. Eiletz. povedgnik ropn. polka polkovnik Kiler, marib. garnizonar podpolk. Maslač, poveljnik šole za rez. častnike p od polk. Gasčič, preds. Tujskopro-metne zveze in tuk. podružnice SPD inž. Šla j mer. mestna svetnika B. Pogačnik in J. Loos. Poseben pečat so vstisnile vsej prireditvi številne narodne noše v svoji pestri slikovitosti, saj smo videli ob učinkoviti reviji narodnih noš najrazličnejše vrste naših narodnih noš od gorenjske, ziljske, primorske pa do hrvatske, bosanske itd. V prijetnem rajanju je trajala lepa »Jadranska noč« do ranih v. Vneto je sodelovala vojaška godb* pod sprotnim vodstvom kapelnika kapetana J. Jiranka. Posebno živahno zanimanje je bilo za nagradno tekmovanje najlepših narodnih noš. Stev. ) Za »Jadransko noč« so bile dvorane So-j kol&kega doma okusno okrašene. Vse v zelenju in lepem okrasju. Na balkonu nešteto zastavic, po stenah vabljive »like in motivi z našega Jadrana, potem napisi »Čuvajmo Jugoslavijo«, »Čuvajmo naše morje«. Nad odrom je visela slika Nj. Vel. kralja Petra 11., vzvišenega pokrovitelja te sijajne družabne prireditve. Agilni mestni o'ganizaeiji JS v Mariboru in pripravljalnemu odboru je treba priznati, da je izredno vestno in spretno organizirala letošnjo »Jadransko DOČ«. ki predstavlja družabni višek letošnje mariborske predpustne sezone. Prvo nagrado za najlepšo narodno nošo je dobila Majda Remsova, ki je prejela 567 glasov za originalno srbsko narodno nošo, drugo pa Manja Nebasar za ziljsko narodno nošo, ki je prejela 492 glasov. Iz Celja —c Mestni odbor Aerokluba »Xaša krila« v Celju je imel v petek zvečer v Celjskem domu občni zbor. na kateTcm *o bili izvoljeni v upravo naslednji gg.: predsednik mag. ph. Andro Posavec, podpredsednik kapetan Marko Mrkela. tajnik Leo Yi-čar, blagajnik Čiro Sadar. odborniki dr. Cerin, prof. dr. Gantar, dr. [vid, dr. Mi-kuletič in Ladislav Ropaš. V nad/orni odbor so bili izvoljeni gg. podpolkovnik Kras-nik kot predsednik ter kapetan Živković, Tugomcr Prekoršek Cetina in Ccrgol kot člani. Mestni odbor je priredil lani 18. septembra v Levcu pri Celju velik letalski miting, ki je sijajno uspel. Zelo marljivo in uspešno se udejstvuje jadralna skupina celjskega mestnega odbora. Glavna tkrb mestnega odbora je posvečena vprašanju gradnje modernega aerodroma v Celju in nabave motornega letala. Gradnja aerodroma je izvedljiva samo 6 pomočjo vojaške uprave ter banske uprave in mestne občine celjske. —c Zammh-o preduvanje na ljudskem vseučilišču. V risalnici meščanske šole bo predaval drevi <>b osmih univ. prof. dr. Boris Zarnik o temi: »Ali so potrebni /a naš narod evgenski ukrepi?« Aktualno in zanimivo predavanje bodo ponazorovalo sk i optične slike. —c V celjski bolnici je umrla v petek 22-letna dninarica Matilda Gradišnikova iz Loke pri Zidanem mostu. Umrla je za da-vieo. Isti bolezni je dan prej podlegla v celjsuki bolnici tudi Mati Idi na 20-letns sestra Justina Gradišnikova. —c Žrtev napadalca. V CrmožiŠah pri 2etalah je neki posestnik v prepiru napadel 48-lcrnega dninarja Štefana Sirca u isto vasi in mu z udarcem z nekim topim predmetom močno po.šikodoval levo roko. Sirec sc zdravi v celjski bolnic:. —c Atletiki : Juglavi ja 6 . 2 (2 : /). Na igrišču pri »Skalni kleti« jc bila v nedeljo popoldne prijateljska tekma med SVC Jugoslavijo in Atletiki. Atletiki so zmagali zasluženo, glode na potek igre pa je rezultat nekoliko previsok. Jugoslavija je nudila solidno igro. napad pa je bil premalo prodoren in odločen. Atletiki so predvedli nekaj lepih kombinacij in so imeli v napadu boljše strelce nego Jugoslavija. Prvih 15 minut je bila igra izenačena, nato pa so prešli Atletiki v lahno premoč. Po odmoru se je Jugoslavija kmalu znašla in je za nekaj časa prenesla igro na polovico Atleti-kov, potem pa je popustila, kar m> Atletiki dobro izkoristili. V 25. minuti prvega polčasa se je levi branilec Jugoslavije Jože Cajnko pri startu težko ponesrečil. Zadel je s tako silo v nasprotnika, da si je zlomil desno nogo v gležnjp. Cajnka so takoj prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Gole za Atletike so zabili: Krem-puš tri, Primožič dva in Coh enega, gola /a Jugoslavijo pa Steblovnik I in Žager. Sodil je g- Presinger. —c Olimp : Laško 5 : 2 (3 : 1). SK Olimp je na svojem igrišču v nedeljo v prijateljski tekmi zasluženo premaga! enajstorico SK Laškega. Olimp je predvajal dobro tehnično igro in je bil skoraj ves čas v premoči. Moštvo Laškega, ki je nastopilo v novi postavi, je igralo požrtvovalno, a je pokazalo samo povprečno znanje. Tekma je trajala samo dvakrat po 35 minut. Sodil je g. Dobnik. Tekmovanje godb Kranj, 10. februarja Kranjsko glasbeno društvo hoče prirediti v juniju tekmovanje godb na pihala. V ta namen je že razposlalo številna- vabila vsem godbam v dravski banovini iz-vzemši vojaškim in eventuelno obstoječim poklicnim godbam, ki k tekmovanju niso pri puščene. Na razposlana vabila se je odzvalo Z delegatom ali pa s pismeno prijavo 15 godb. Na sestanku delegatov je bilo sklenjeno, da se rok za prijave podaljša še za en mesec in sicer do 1. marca. S tem naj bi bilo omogočeno poslati prijave še godbam, ki jih Kranjsko glasbeno društvo še ni vabilo. Razpošiljanje vabil je bilo tudi otežkočeno, saj je veliko godb zlasti na našem podeželju, za katere sklicatelj tekmovanja ne ve. Na sestank ugodbenih delegatov je bilo tudi sklenjeno, naj se vrši tekmovanje v treh skupinah. Vsaka godba si izbere skupino po lastnem preudarku. Z deljenjem v skupine pa je obenem podana možnost sodelovanja vsem godbam ne glede na uvežbanost. Tekmuje se z eno koračnico in enim koncertnim komadom, ki pa ne sme prekoračiti 10 minut. Enoten sklep sestanka je bil, da naj se izvaja predvsem slovanska oziroma slovenska glasba. Vse tekmujoče godbe so obvezane izročiti pred tekmovanjem komisiji partituro izvajanega komada. Namen tekmovanja je vzbuditi pri godbenikih in širokih plasteh ljudstva večje zanimanje za glasbo, obenem pa razviti propagando za glasbo na pihala. Zamisel Kranjskega glasbenega društva je treba vsekakor pozdraviti in podpreti, saj tako tekmovanje nima le pomena za godbe oziroma ljubitelje glasbe, ampak bo prav privlačna svojevrstnost za pritegnitev tujcev v mesta tekmovanja. Zastopniki godb so tudi izrazili željo, da bi se tekmovanja vršila vsako leto. Vprašanje časa pa je seveda, ali se bodo tekme vršile vedno v Kranju in če bo glasbeno društvo finančno zmoglo organiziranje tekmovanj. Da bo že prvo tekmovanje godb pokazalo čim vernejšo sliko zmožnosti nalih godb, prosimo vse godbe, ki še niso prejele vabila, da se obrnejo na Glasbeno društvo v Kranju, Savski breg 9.