PbMno plačana v goto vrni Leto LXXIL, št. 182 Ljubljana, sobota tz. avgusta 1939 Cena Dfn izhaio vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 pehfvrst 6 Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, vec|i inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" vel»a mesečno v Jugoslaviji Din IZ—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vracaio. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaflieva ufica Hov. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 in 31-21 Podružnice: MARIBOR, Grajski tra it. 7 ti NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postna hranilnica v Ljubljani it. 10351. Vojaška pogajanja v Moskvi: Poljska, Rumuniia in Turčija povabljene k sodelovanju V sporazumu z Anglijo in Francijo jc Rusija pošljejo k vojaškim pogajanjem v Moskvi svoje škega sodelovanja držav fronte miru Moskva, 12. avgusta, br. Angleška in francoska vojaška misija sta včeraj dopoldne prispeli iz Leningrada z vlakom v Moskvo. Na kolodvoru jima je bil prirejen svečan sprejem. V imenu komisarja za državno obrambo maršala Vorošilova je delegaciji pozdravil podnačelnik glavnega generalnega štaba z visokimi oficirji vojske, mornarice in letalstva. Navzoči so bili tudi zastopniki komisarijata za zunanje zadeve ter osebje angleškega in francoskega veleposlaništva, kakor tudi poljski, rum unski in turški vojni atašeji. Popoldne sta angleška in francoska delegacija obiskali najprvo maršala Vorošilova. nato pa komisarja za zunanje zadeve Molotova, s katerim je bilo dogovorjeno, da se oficielni razgovori zastopnikov vseh treh generalnih štabov prične danes dopoldne ob 11. na Kremlju. Moskovski listi objavljajo ob tej priliki daljše članke, v katerih izražajo priznanje angleški in francoski oboroženi sili, naglašajoč, da predstavljajo v sklopu demokratskih držav največje jamstvo miru. Oficiozna »Izvest ja« podčrtava jo velik pomen vojaških razgovorov in naglašajo, da pomeni sodelovanje oboroženih sil Anglije, Francije in Rusije ter ostalih zaveznikov mirovne fronte nepremagljiv branik miru. Vsakdo, ki bi poskušal zrušiti ta branik, bo doživel poraz. »Izvestja« ponovno podčrta vajo, da sodelovanje Anglije, Francije in Rusije na političnem in vojaškem polju nima nikakih osvaja In i h namenov, marveč služi samo obrambi miru in neodvisnosti malih držav, ki se same ne morejo ubraniti močnejšemu napadalcu. List izraža mnenje da bodo pogajanja v najkrajšem času končana z uspehom in napoveduje, da bo najkasneje v začetku septembra podpisan politični in vojaški pakt. Moskva, 12. avg. br. V sporazumu z Anglijo in Francijo Je povabila Rusija Poljsko. Romunijo in Turčijo, naj pošljejo v Moskvo svoje vojaške predstavnike, da bi mogli sodelovati pri vojaških pogajanjih za sklenitev vojaškega pakta. To sodelovanje bi bilo potrebno zlasti proti koncu pogajanj, ko se bo razpravljalo o praktični razpodelitvi delokroga posameznih zavezniških držav na vojaškem polju. Oficielno se Poljska. Rumunija in Turčija ne bi priključile trojni vojaški zvezi, marveč bi njihove interese zastopali Anglija in Francija, vendar pa bi se pri tem upoštevali posebni interesi teh treh zavezniških držav. Zaenkrat Poljska, Rumunija in Turčija ne bodo poslale v Moskvo posebnih delegatov, marveč bodo pooblastile svoje vojaške atašeje pri poslaništvih v Moskvi, da vzdržujejo potrebne stike Poljsko-romunski obrambni pakt Varšava, 12. avgusta, e. Doznavalo, da bi v kratkem moralo priti do novih pogajanj med Poljsko in Rumunijo. Gre za sklenitev poljsko-rumunskega pakta v primeru nevarnosti napada od zapada na eno teh držav. Ta pogajanja pa so odvisna od rezultatov pogajanj v Moskvi. Važen posvet v Varšavi Varšava, 12. avg. br. Glede na sadnje mednarodne dogodke in zaradi zaupnih poročil, ki jih je prejela vlada iz Pariza in Londona, je predsednik republike prekinil svoj odmor in se je včeraj popoldne vrnil v Varšavo. Takoj po njegovem prihodu so se zbrali pri njem ministrski predsednik Skladkovski, maršal Ridz Sml- povabila Poljsko, Rumunijo in Turčijo, naj c — »Izvestja44 o pomenu in namenu voja- da se preide v energično ofenzvio. dočim je poljska vlada sklenila, da za seda.i samo pojača akcijo, katere namen je oslabiti nasprotnikovo ofenzivo in sicer potom tiska in propagande. Kakor se doznava iz dobro obveščenih krogov, je varšavska vlada sklenila, da v dosedanji živčni vojni preide v splošno ofenzivo. aoo angleških bombnikov prispelo na Poljsko Kjobnhavn, 12. avgusta, e. List »Natio nal Tidende« je objavil vest da ie preteklo noč preletelo Gdansk mnogo tujih letal. Kakor se je pozneje izkazalo, ie prišlo na Poljsko 200 angleških bombnikov. gly, zunanji minister Beek in minister srn narodno obrambo Kvia4kovsky. Posvet je trajal pozno v noč. O tem sestanku ni bilo izdano nikako uradno poročilo, zatrjuje pa se, da so bili pri tej priliki sprejeti važni sklepi, ki so bili nemudoma sporočeni v Pariz in London. Ti aklepi so v zvexi s vojaškimi ukrepi srn narodno obrambo, slasti za primer, da M prišlo do kakih nepričakovanih dogodkov v Gdansk u sli pa kje drugod ob nemško-poljski meji. Varšava, 12. avgusta, e. Po razpoloženju, ki je po vsej Poljski enodušno. se lahko reče, da se bo Poljska tudi sama zoperstavila z vsemi močmi vsaki akciji, katere cilj bi bila okrnitev Poljske. V Varšavi vse bolj prevladuje razpoloženje. Ribbentrop in Ciano danes k Hitlerju Razgovore v Solnogradu drže v največji tajnosti — V poučenih krogih samo naglašajo, da gre za dalekosežne odločitve v zvezi z mednarodnim položajem Solnograd, 12. avg. br. Razgovori med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom so se pričeli včeraj popoldne takoj po prihodu obeh delegacij na grad Fuschl pri Solnogradu. Prvi sestanek, kateremu so prisostvovali višji uradniki obeh zunanjih ministrstev ter obojestranska poslanika v Rimu in Berlinu, Je trajal nad štiri ure. O njem ni bilo izdano nikako službeno poročilo. Tudi od udeležencev tega sestanka novinarji niso mogli dobiti nikakih izjav ali pojasnil. Po sestanku je Ribbentrop spremil grofa Cia-na nazaj v Solnograd, kjer je zvečer prisostvoval gledališki predstavi Danes dopoldne so se razgovori nadaljevali. Kakor zatrjujejo, bodo končani šele jutri d*> ~m>1-dne, nakar bo izdan komunike. Danes popoldne se odpeljeta grof Ciano in Ribbentrop v Berchtesgaden k Hitlerju. Tu bo prišlo šele do končne odločitve glede vseh vprašanj, ki so predmet solnograj-skega sestanka. Pariške informacije Pariz, 12. avg. br. Francoski vladni in politični krogi budno spremljajo sol no -grajski sestanek. Po informacijah na pristojnih pariških mestih je sestanek Ciana in Ribbentropa posledica nerodnega položaja, v katerega je zašla os Rim-Berlin. Mednarodni položaj se je zadnje tedne bistveno spremenil. Izkazalo se je, da je Poljska odločna in nepopustljiva ter se ne da preplašiti niti z nemško mobilizacijo niti z grožnjami popolnega razkosanja. Na drugi strani se je mirovna fronta, ki sta Jo zasnovali Anglija in Francija, znatno okrepila in bo s sklenitvijo političnega in vojaškega pakta v Moskvi popolnoma dograjena. Tudi nevtralne države, na katere so v Rimo in Berlinu računali s veliko gotovostjo, se vse bolj odmikajo in vedno očitnejše kažejo odločnost, da se zoperstavijo vsakemu direktnemu ali indirektnemu ogrožanju svoje nevtralnosti in neodvisnosti. Novi diplomatski termin o »aktivni nevtralnosti«, ki so ga skovali v Rimu in Berlinu, in pod katerim razumejo podporo na gospodarskem polju, se je izkazal za neizvedljiv. Tudi računi s Japonsko so se izkazali za netočne. Japonska je sicer voljna izzivati težave ns Daljnem vzhodu in otežkočati položaj demokratskih velesil, še vedno pa okleva, da bi se pridružila »jeklenemu paktu«, kakor nazivajo vojaško zvezo Nemčije in Italije. Prav tako tudi Španija vedno bolj poudarja svojo nevtralnost. Vse to pa so v sedanjem mednarodnem položaju komponente, ki jih je treba skdbno proučiti in vpoštevati. To je glavni namen solno-grajskega sestanka. Se le v drugi vrsti bodo na tem sestanku proučili in sklenili cilj in obseg novih akcij, ki se um zde potrebne, da ne bi nastal vtis, kakor da je blok totalitarnih držav v defenzivi napram bloku demokratskih držav Rim si slej ko prej prizadeva, da odvrne Nemčijo od vojnih avantur, katerih izid bi bil v sedanjem mednarodnem položaju dvomljiv. V Parizu so zaradi tega mnenja, da ne gre pripisovati solnograjskemu sestanku pretiranega pomena. Sklepi, ki bodo sprejeti, bodo dalekosežne važnosti samo za os Rim-Berlin. ne pa za splošni mednarodni položaj, ki je že tako ustaljen in izgrajen, da moreta Rim in Berlin računati samo z neovrgljivimi dejstvi, nad katerimi dominira načelo: Vsak napad bi rodil vojno. Madžarski demanti Budimpešta. 12. avgusta e V zvezi s sestankom grofa Csakvja z Ribbentropom v Solnogradu so nekateri tuil listi objavili vest, da sta se državnika ob tej priliki pogajala o zakliučitvi vojnega pakta med Madžarsko in Nemčijo Z merodaine strani te vesti demantiralo V političnih krogih izjavljajo, da ie bil obisk grofa Csakvja pri Ribbentropu le informativnega^ značaja, vendar se oa službeni krogi držijo rezervirano in se omejujejo na to. da poudarjalo, da se grof Csakv nahaja na dopustu To je tudi razlog zaradi katerega še ni znana vsebina razgovorov med obema ministroma Irmeniava pisem Ribbenlrop-Bonnet Pariz. 12 avgusta e Nekateri pariški listi so objavili pismo, ki ga ie poslal nemški zunanji minister Ribbentrop francoskemu zunanjemu ministru Bonnetu. v katerem sporoča stališče Nemčije glede gdanskega vprašanja Na Quay d'Orsay kategorično demantirajo tako tolmačenje Stvar pa je v resnici tale: Letos 1. julija je Bonnet izročil nemškemu veleposlaniku v Parizu, grofu Wel-czeku noto. naslovljeno na Ribbentropa. v kateri je pojasnil stališče francoske vlade in solidarnost Francije s Polisko glede gdanskega vprašanja Na to noto je nekaj dni pozneje odgovoril Ribbentrop s pismom, v katerem ie ponovil znano stališče nemške vlade v gdanskem vprašanju. Turčija bo branila napadeno Rumunijo Včerašnjemu sestanku kralja Karola s predse«! nikom Turčije In eni jem pripisujejo izreden pomen Carigrad, 12. avgusta, br. V svojem potovanju z jahto po vzhodnem delu Sredozemskega morja je prispel včeraj popoldne rumunski kralj Karol v spremstvu prestolonaslednika Mihajla v Carigrad. Jahta se je zasidrala pred palačo Dolma Bagče. Skoro istočasno je prispel v Carigrad tudi predsednik turške republike Ineni. Ob 17. sta se kralj Karol in Ineni sestala v palači Dolma Bagče, kjer sta imela ob navzočnosti turškega zunanjega ministra Saradzogla in romunskega poslanika v Ankari nad tri ure trajajoč razgovor. V poučenih carigrajskih političnih in diplomatskih krogih izjavljajo, da je bil ta sestanek izredno važen ter da so bili pri tej priliki sklenjeni zelo dalekosežni dogovori, nanašajoči se na skupno obrambo interesov na Balkanu in bližnjem vzhodu. Turčija Je zagotovila Romuniji vso podporo za primer, da bi postala Rumunija žrtev neizzvanega napada. Tako v turških kakor v rumunskih krosih so prepričani, da bo rodil sestanek, k| Je snova manifestiral solidarnost Turčije s državami na Balkanu, zelo koristne posledice in da utegne odvrniti veliko nevarnost, ki preti Romuniji V turških krogih ne prikrivajo, da služi koncentracija listni čet v Trakiji predvsem tema ci- lju. Tako v turških, kakor v rumunskih krogih poudarjajo, da more samo solidarnost vseh balkanskih držav preprečiti, da ne bi Balkan postal žarišče novega evropskega požara. Po večerji, ki jo je priredil predsednik Ineni na čast kralju Karelu, sta kralj Karol in prestolonaslednik Mihajlo z jahto krenila proti Konstanci, kamor sta prispela danes dopoldne in se nato z vlakom odpeljala v S i naj o. V Sinaji bo danes zvečer izredna seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja, na kateri bodo proučili mednarodni položaj ter sprejeli potrebne sklepe za zaščito rumunskih meja. London, 12, avgusta, e. Z velikim zadovoljstvom je bila v londonskih političnih krogih sprejeta vest o sestanku romunskega kralja Karola s predsednikom turške republike Ismet Innenijem. V Londona pripisujejo poseben pomen dejstvo, da je angleški veleposlanik v Ankari po končanem sestannko med šefoma obeh držav imel konferenco s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. V London« smatrajo, da pojačanje prijateljskih vezi med Torčijo in Romonijo v sedanjem nejasnem času lahko samo koristi ciljem Velike Britanije, Nova angleška koncesija Japoncem Angleška vlada je sklen'la izročiti Japoncem 4 umora osumljene Kitajce, zaradi katerih je prišlo do tiencinskega spora London, 12. avg. e. Angleška vlada ie sklenila, da izroči japonskim oblastem štiri Kitajce, ki so obdolženi umora nekega japonskega funkcionarja v Tiencinu. Kakor znano, je bilo prav stališče angleške vlade, da ne izroči teh Kitajcev, v glavnem povod za takozvani tiencinski spor. ki je imel za posledico blokado Tiencina. V pol službenih londonskih krogih poudarjajo, da je vlada napravila ta sklep na podlagi ugotovitev izvedencev, da so japonske obtožbe osumljenih Kitajcev upravičene. Vlada je sklenila izročitev osum^ienih Ki-taic v na podlagi novih d kazov. ki lih ie japonska vlada predložna angleškemu veleposlaniku v Tokiu glede njihove kriv- de. Japonska vlada, je bila že službeno ^bvc-čena o tem sklepu. Kitajci bodo izrečeni kitajskemu sodišču v Tiencinu, ki pa je stvarno jn^nsko vojno sodišče. V londonskih službenih krogih izrecno poudarjajo, da pri tem niso bili merodajni politični oziri, marveč samo juridična stran Mislijo, da se bodo po tem sklepu angleške vlade nadaljevala pogajanja med Anglijo in Japonsko V angleški javnosti oa je izzval ta sklep vlade precejšnjo nevoljo. Današnji jutranjiki deloma ostro kritizirajo ta odlok. »Dailv Telegraph« piše, da bo zaradi tega trpel prestiž Anglije na Kitajskem. Polem velike holandske banke Amsterdam, 12. avgusta, e. Pred dvema dnevoma se je v Parizu ustrelil dr. Mann-heimer, generalni direktor in solastnik ene največjih nizozemskih bank Mendel-sohn, ki je igrala zlasti v mednarodnih finančnih transakcijah veliko vlogo. Banka je včeraj ustavila plačila Banka Men-delsohn je zlasti posredovala pri emisijah francoskih državnih posojil. Vest o ustavitvi plačil je izzvala v vseh mednarodnih finančnih krogih veliko presenečenje, reakcijo pa na amsterdamski, pariški in londonski borzi, kjer so nizozemski papirji nekoliko padli. Snočnji pariški Usti sicer naglašajo, da interesi francoskih delničarjev niso oškodovani. Banka je imela razširjeno svoje poslovanje tudi na Belgijo, ki pa po poročilih belgijskih listov pri tem polomu tudi ni prizadeta. Prepoved zborovanj v Belgiji Bruselj, 11. avgusta. AA (Reuter) Belgijske oblasti so do nadaljnjega prepovedale vsa javna zborovanja, sprevode in druge manifestacije v okrajih Eupen in Malmedy. ki sta bila pripojena k Belgiji po odredbah versajske pogodbe.. Do tega sklepa je prišlo zaradi pogostih demonstracij nemške organizacije domovinske fronte. 32» zagrebški velesejem Mednarodni splošni veliki vzorčni sejem in televizijska razstava 26. vin. — 4. IX. 1939 Na železnicah brezplačen po-vratek. na. jadranskih parnl- kih višji razred za ceno nižjega na avion ih 10% od 21. V111. do 9. IX. Huda železniška nesreča v Švici Curih. 12 avg. br Snoči se je pripetila \ Švici huda železniška nesreča. Na pro-■?i Brug — Domodostala je nabito poln osebni vlak trčil z brzovlakom Okrou 20 vozov je popolnoma razbitih Dosedaj so izkopali izpod ruševin 5 mrtvih, med njimi strojevodji obeh vlakov, kurjača in dva sprevodnika. Ranjenih je blizu 100 ljudi. Koliko je skupno smrtnih žrte\\ še ni znano. Tudi še ni ugotovljeno, kako je prav za prav prišlo do te nesreče. Strašna usoda židovskih beguncev Carigrad, 12. avgusta, e Parnik »Parita«, na katerem že tri mesece blodi 600 čeških Zidov, je že tri dni pred luko v Smirni in ljudje zaman čakajo na dovoljenje za izkrcanje. Ker ni bilo izdano dovoljenje, so Zidje 7a£rozili kapetanu, ki je hotel z ladjo odpluti, da bodo ubili njega in vso posadko, ki šteie 43 mož. V tem nejasnem položaju se je kapetan obrnil na policijo za posredovani? Sef policije je svetoval Zidom, da zapuste pristanišče in da se pokore zakonu Zidie so dejali, da je to velika nesreča zanje in so prosili, naj jih puste na ladji blizu pristanišča, toda pod oogoiem. da ladje ne bodo zapustili. Pričakujejo, da bodo morali Zidje ladjo zapustiti. Če se bodo uprli, bo turški minonosec ladjo odpeljal. Čeprav je parnik precej oddaljen od obrežja. 1e neprestano čuti tarnanje žensk in otrok. Angleški letalski manevri končani London, 12. avgusta. A A. (Reuter) Le-Talsko ministrstvo objavlja, da so letalski manevri končani in da so se vsa letala vrnila v svoja oporišča. V treh dneh in treh nočeh so bile preizkušene vse vrste letal hkrati s piloti. Pri tej priložnosti se ie opazilo, da so bombna letala pokazala vzlic slabemu vremenu nenavadne uspehe Manevri so pokazali učinkovito delovanje lovskih letal, ki so stopila v akeiio ob napadu bombnikov. Zlasti je treba poudariti disciplino in navdušenje pilotov in vojakov, ki so služili pri reflektorjih in pri protiletalskem topništvu. Churchill bo obiskal Maginotovo linijo Pariz, 12. avgusta, e. Znani politik Win-ston Churchill si bo te dni ogledal na povabilo vrhovnega poveljnika francoske vojske maršala Gamelina Maginotovo linijo od Strasbourga do Basla. Kako Kitajci »kaznujejo" izdajalce Cungking, 12. avg. AA (Havas) Vang-cingvej, ki poskusa zdaj sestaviti osrednjo vlado na Kitajskem, je bil od nepre-maganih Kitajcev proglašen za izdajalca. Njegov kip bodo razstavili v nekem svetišču, kjer se bodo Kitajci lahko norčevali iz njega. Angleško potniško letalo zgorelo Curih, 12. avgusta, br. Veliko angleško potniško letalo, ki je obratovalo na progi London — Curih, se je včeraj popoldne ponesrečilo. Med poletom nad Francijo je nastal v letalu ogenj. Pilotu ie uspelo, da je srečno pristal in izrcal vseh devet potnikov, dočim ie letalo popolnoma zgorelo. Ogenj je uničil tudi vso pošto in večjo vsoto denarja v angleški valuti. Madžarski parlament odšel na počitnice Budimpešta. 12. avg. br. Madžarski parlament je na svoji včerajšnji seji odobril od vlade predloženo reformo poslovnika. Seje so bile nato odgođene do septembra s tem, da mora vlada sklicati izredno zasedanje, če bi to zahteval mednarodni položaj._ Sorzna poročila. Curih, 12. avgusta. Beograd 10. Pariz 11.735, London 20.7375, New York 443.625, Bruselj 75.275, Milan 23.30. Amsterdam 237.30, Berlin 177.75, Praga 15.175. Varšava 83.40, Bukarešta 3.25. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, »bota, 12. avgusta 1999. Stav. 182 Letošnja sadna letina v Sloveniji Za porabo sadja doma Ljubljana 11. avgusta Tudi v Sloveniji se letos obeta precej dcbra sadna letina; da bo pa lep pridelek sadja v resnici blagoslov za splošhost in zlasti za kmeta so potrebni mnogi ukrepi S samim izvozom sadja vprašanje vnov-čenja in porabe letošnjega sadnega pridelka še ne bo rešeno Potrebna ie zlasti ši-rokopotezna propaganda za čim večjo porabo sadja doma. Poraba pa bo tem večja, če bomo čim več sadja konzervirali za zimo. Izgledi za sadno letino so bili nekaj časa še lepši in zdaj se ne obeta več tako dober pridelek v nekaterih zahodnih okra jih. n. pr. v logaškem, kočevskem in škofjeloškem. Vendar bo v splošnem letos v naši banovini še vedno dobra sadna letina Prav dobra da ne rečemo celo rekordna, pa bo v naslednjih kakor kažejo poročila ob koncu julija: v crnome-jskem lendavskem in laškem, a delno tudi v ptujskem, slovenj graške m krškem, celjskem, brežiške.n. šmarskem in litijskem Nekoliko slabša letina se. žal. obeta v obeh mariborskih okrajih Maribor levi m desni breg od koder izvažamo približno tretjino sadja kljub temu pa bo še vedno dobra. Slabša letina bo v kamniškem, škofjeloškem kranjskem in konjiškem okraju. Dobre so obrodile skoraj vse sadne vrste ne le jablane, temveč tudi hruške, slive in zlasti bo mnogo orehov Orehi bodo letos obrodili zelo dobro v vseh okrajih razen v kamniškem. Na pridelek seveda še lahko vplivajo ujme. pa tudi razni škodljhci. Tako se je n. pr. v Prekmurju pojavil zelo nevaren škodljivec, znan pod imenom San Jose, a s strogimi in takojšnjimi ukrepi se jim bo nedvomno posrečilo omejiti ter zatreti širjenje tega škodljivca. Baje bodo posekali okrog 500 dreves, sadje pa porabili za mošt. Ljudje bodo seveda prejeli odškodnino in olajšana jim bo nabava mladih sadnih dreves. Izvoz sadja je bil doslej Še precej v zastoju, odnosno ni bil vsaj tako živahen kakor bi si želeli sadjarji in izvozniki Vendar je upanje, da bomo leto« izvozili vsaj toliko sadja iz Slovenije kaker lani. Izvoz seveda zavisi od določitve kontingentov zlasti za Nemčijo Priznati je treba da so bile dosedanie intervencije Prizada v splošnem uspešne in lahko pričakuiemo. da bodo letos doseženi nekoliko večji kontingenti. Glede nakupovanja in obiranja sadja so bili letos izdani zelo strogi ukrepi in pri merna navodila. Sadje morajo obirati ob pravem času prestopke oblasti kaznujejo po zakonu o živilih Strogo nadzorstvo je uvedeno pri izvozu na nakladalnih posta jah m so sadni kontrolorji prejeli poseb na navodila v ta namen Vsi ti ukrepi so potrebni, da naše sadje obdrži, odnosno si pridobi primeren sloves, kajti brez slovesa ne moremo tudi pričakovati večjega ttvo za. Pozdraviti je treba, da so bile uveden* posebne legitimacije za nakupovalce sad ja. Glede nakupovanja sadja ie bil dosežen primeren sporazum med oblastmi in legitimnimi izvozniki, da bo uveden tudi v tem pogledu red ter da ne bodo razni prekupčevalci zopet odirali kmetov. Zdaj prihajajo v poštev za izvoz predvsem zgodnja jabolka Cena se giblje okrog 1-5 din kg in tudi nekoliko više Zanimanje pa je tudi že za zim«ka iabolka. Kakor rečeno pa s samim izvozom še ni rešena poraba vsega sadja Oblasti posvečajo zadnje čase posebno pozornost propagandi domače porabe sadja. predvsem na deželi V ta namen ie bilo tudi že marsikaj ukrenjeno. Predvsem gre za to. da sadjarji odnosno kmetje posuše čim več sadja Zadnja leta pa tudi rase zanimanje za sušenje sadja na deželi. Sušenje sadja je imelo pri nas že lepo tradicijo Ko so pa propadle stare sušilnice in ko se ie silni razširila žganjekuha. so le še malokje sušili sadje Zadnja leta zidajo na deželi v mnogih krajih moderne sušilnice sadja Tudi zdaj je v delu več sušilnic Povsod kjer se je prebivalstvo zavzelo, da bi do bilo sušilnico, je prejelo v ta namen pod poro in načrte. Zidanje sušilnic posebno podpirajo v naših najbolj pasivnih krajih V Sloveniji je že več sto sadnih sušilnic in lahko si obetamo, da bo letos posušenega okrog 100 vagonov sadja. Samo po sebi se razume, da bo sadje v resnici pravilno posušeno in tako dobro, da se bodo nekatere vrste lahko kosale celo s suhimi smokva m i. naprodaj na živilskih trgih v mestih in industrijskih krajih Doslej smo nekaterih vrst suhega, res dobrega sadja še vedno pogrešali celo v Ljubljani. Ob tej priliki moramo opozoriti na veliko kmetijsko razstavo ob priliki letošnjega jesenskega veleseima v Ljubljani; razstava bo prirejena s sodelovanjem oblasti, velesejmske uprave in Sadjarskega in \rtnarskega društva Posebno poučna bo za sadjarje gospodinje in sploh vse. ki se večajo s konzerviranjem sadja Na sadjar skem oddelku bodo namreč prikazani razni načini porabe in konzerviranja sadja. Na Ljubelju že trenirajo Danes prispejo češki in madžarski tekmovalci — Jutri ob lo. prvi oficielni trening — Pokrovitelj Nj. Vis« knez namestnik Pavle LJUBLJANA, 12. avg. Priprave za veliko mednarodno dirko na Ljubelj, ki bo prva FICM-dirka v naši državi, se bližajo koncu. Vodstvo dirke Motokluba Ilirije bo danes zaključilo svoje poslovanje v Ljubljani in se preseli na Ljubelj, kjer bo že jutri zjutraj prvi službeni trening Nj. kr. Visočanstvo knez namestnik Pavle je blagovolil prevzeti svoje visoko pokroviteljstvo nad to prireditvijo. Prireditelj — Motoklub Ilirija — je prejel 67 prijav raznih tu in inozemskih tekmovalcev, dočim jih je moral nad 40 odbiti iz raznih vzrokov. Danes prispejo Cehi in Madžari. Češko ekipo bo vodil ing. Janeček, znani kon-strukter motorjev »JAWA«, dečim bo na čelu madžarske ekipe generalni tajnik kraljevskega madžarskega Avtomobilskega kluba. V torek na praznik, bomo videli na našem Ljubelju motocikliŠko dirko, kakršne še nismo videli, saj se bodo v najtežji konkurenci pomerili vozači, mojstri, čijih imena so na čelu evropskega motociklizma. Ker je letošnja ljubeljska dirka uvrščena v red evropskih motociklističnih prireditev, mora biti vse organizirano točno tako, kakor predvideva mednarodni pravilnik FICM-a. Ker je pa tu predviden tudi oficijelni trening, Ilirija tega ni mogla opustiti in zato se bo jutri dopoldne že vršil prvi trening, kjer bodo tudi merjeni časi. Na podlagi pri treningu dose* ženih časov bo šele sestavljena končna startna lista S tem bo doseženo, da se bodo mogli mednarodne dirke, ki bo v torek, udeležiti zares le kvalitetni vozači, a vse, kar ni dobro, bo že pri treningu odpadlo. Dirka bo pa krajša in zanimivejša. Kakor naših domačih, tako je že tudi tujcev na Ljubelj veliko in večina že trenira. Bivši avstrijski prvak Hermann Deimel s svojim DKW-kompresorjem že pridno vadi, prav tako se je včeraj spustil na progo mojster prikolice Kari Abarth, pridno se že vadi tudi naš Janko Šiška. — Slednji kaže, da letos še sam ne ve, s katerim motorjem bo vozil, ker ima na ponudbo tovarniške motorje raznih znamk, specialno za to dirko. Vsekakor pa bi bilo priporočljivo, da se že odloči, saj dirka je že tu! Nemca, brata Herman in Ernst Plotschacher s svojo drzno vožnjo vzbujata dokaj pozornosti. Ker ljubeljska tekmovalna proga pasira postajo obmejne carinske kontrole, je s treningom zvezano zelo težko delo organov obmejna finančne kontrole in policije, ki morajo nepretrgoma, poleg ostalega rednega dela, voditi še posebno evidenco o motociklistih, kar ni lahko delo, a opravljajo tako točno in korektno, da bi lahko marsikateremu uradu v mestu služili za zgled! Upajmo, da bo tudi občinstvo disciplinirano, ter da bo šlo vse v redu. Vodstvo dirke je v rokah Franca Boršt-narja, na startu bosta Franc Pollak in Tone Mohorčič, sodniki so dr. Nikola Marko-vinović, Nikola Bošković in Ignac Vok, ča-somerilci Jakob Gorjanc, dr. Frane Bradač in inž. MiklavčiČ v športni komisiji Stane Vidmar, Vlada Jakšič, Maks Megušar, M. Bakar in Anton šterban, v tehnični komisiji pa Ivo Miklavčič .Albin Kopač, J. Jur-kovič in Lojze Weibl. Tekmovanje bodo ves čas prenašali po zvočnikih, tako da bodo gledalci stalno poučeni o poteku dogodkov. * — Motoklub Ilirija. Gg tekmovalce, ki trenirajo za ljubel:sko dirko pozivamo, da se točno drže navodil, ki jih objavlja na mestu vodstvo dirke. Vožnja mimo uradnega poslopja carinske kontrole je najstrožje prepovedana. Vozač, ki želi mimo, mora priti peš, z ugaslim motorjem, ter se tu javiti reditelju odn. carinskemu organu. V bližini car. urada je ropotanje z motorji najstrožje prepovedano. Nepretrgoma prevoziti vso progo bo dovoljeno šele pri uradnem treningu. Položaj na naših živilskih trgih Ljubljana, 12. avgusta | Že na kratkem sprehodu po kateremkoli živilskem trgu v naših mestih sprevidimo, da tržne razmere pri nas niso vzorno urejene v zdravstvenem pogledu in ne glede na lažjo prodajo. Izjema je le živilski trg v Radgoni, v enem manjših podeželskih krajev, kar se zdi paradoks. Radgona je dobila lepo, potrebam in zahtevam časa ustrezajočo pokrito tržnico, kjer je omogočena neovirana in zdravstveno neoporečna prodaja živil ob vsakem vremenu. Ljubljanski trg Ljubljanski živilski trg ima veliko gravitacijsko silo ter priteguje prodajalce skoraj iz vse dežele. Na njem srečamo kmečke prodajalce ne lc iz ljubljanskega, kranjskega, kamniškega in drugih bližnjih okrajev, temveč tudi iz krškega, novomeškega in radovljiškega. Razumljivo je torej, da je na našem živilskem trgu zlasti jeseni hud naval. Vendar vprašanje tržnega prostora samega na sebi ni najbolj perece; glavni živilski trg je zdaj tako urejen, ker so podrli več stojnic, ki so samo kradle dragoceni prostor, da tudi ob najhujšem navalu razmeste vse prodajalce. Imajo tudi dovolj tržnih miz, da prodajalkam ni treba blaga polagati na tla. Te dni so tudi tlakovali del ceste na Pogačarjevem trgu med starima tržnima lopama, kjer je bilo doslej vedno toliko prahu in blata kakor na podeželski cesti. Zdaj so to sramoto našega živilskega trga odpravili. Toda na Pogačarjevem trgu še stojita nad 20 let stari, leseni tržni lopi. prav za ljubljanski tržnici. To sta edino stalno pokrita tržna prostora na našem živilskem trgu (če izvzamemo mesarske stojnice). Pod lopama prodajajo stalni prodajalci (ki imajo^ obrtne liste) sadje in zelenjavo. Streha ščiti blago vsaj nekoliko pred dežjem in solncem. ne pa tudi pred prahom, ki ga je bilo doslej tam na kupe. Tržni lopi pa že dolgo več ne ustrezata svojemu namenu, ker sta premajhni in ker ima ena prenizko streho. Lopa ob Ljubljanici je postala že zdavnaj pretesna in prodajalci so si pomagali sami z začasnimi platnenimi strehami, ki so jih razpeli nekoliko nad cesto, da so ^zaščitili blago. Cesta se je zato precej zožila in ko so zdaj katranizirali cestišče, so prepovedali prodajalcem uporabljati začasne strehe, da bi ne ovirali prometa. Nad tem se prodajalci zelo pritožujejo, ker je zdaj del blaga na solncu. To je pa le malenkost izmed drugih pomanjkljivosti našega trga. Trg je v prometnem pogledu dobro urejen, ne pa tudi v zdravstvenem, kajti tako velik kraj, kakršen je Ljubljana, mora imeti tržnico za nekatere vrste živiL Mariborski trg Na mariborskem trgu vladajo še bolj žalostne razmere. Prejšnje čase je Maribor imel lep tržni prostor na Glavnem trgu. Potem so ta trg preuredili v prometnem pogledu, kar je zahteval naraščajoči promet.^ Tržni prostor so določili na tesni obrežni cesti Sicer trg ni bil zadovoljivo urejen že prejšnje čase, ter se seveda ni mogel primerjati n. pr. z ureditvijo v Zagrebu, toda preprosta ureditev je vsaj ustrezala toliko, da so kmečki prodajalci lahko razpostavili svoje blago na tržnih mizah, branjevci pa na stojnicah. Zdaj se prodajalci in kupci gnetejo na tesnem prostoru in ubogi kmečki prodajalci so potisnjeni skoraj do Drave. Ob tržnih dnevih, ko je večji naval, sploh ni mogoča razmestitev prodajalcev tako, da bi vsaj nekoliko ustrezala potrebam mestnega živilskega trga. Takšnega nereda pač ni na trgih v najbolj zaostalih mestih. Razen Bolgarov, ki prodajajo svoje blago na vozičkih (dovažaio ga iz Varaždina) in branjevcev, ki prodajajo sadje in zelenjavo na začasnih stojnicah, nimajo drugi, kmečki prodajalci nobenega primernega prosto /a in ker tudi primanjkuje tržnih miz, morajo blago razpostavljati po tleh. Vprašanje je, kaj o tem mislijo zdravstveni^ činitelji. Blago na tleh, v prahu in v takšni gneči, da ljudje pogosto mandra-jo po zelenjavi, sadju in sočivju! Vprašanje ureditve živilskih trgov v večjih krajih je eno najpomembnejših in ureditev trga je prva zahteva. Gre za to, da je prebivalstvo dobro preskrbljeno z živili, zato pa mora biti tržni prostor vsaj dovolj prostoren, da prodajalci lahko razpostavijo blago. Zdi se. da je v nekaterih večjih naših krajih najmanj zanimanja za ureditev živilskih trgov, čeprav se hočejo sicer ponašati z urbanističnim napredkom. Primer Radgone uči, da so v manjših krajih bolj napredni kakor v nekaterih večjih mestih. Železniški vpokojenci upajo Ljubljana, 12. avgusta Ko se v Beogradu pripravlja v vseh re-sorih proračun za proračunsko leto 1940, 1941, pričakujejo in upajo železniški staro-upokojenci vseh vrst, da se bodo njihove pokojnine uredile času in življenjskim potrebam primerno. Veliko se je o tej zadevi razpravljalo pismeno in osebno. Zato sedaj ponovno in o pravem času tudi tem potom opozarjamo in prosimo vse mero-dajne faktorje, da zopet ne bodo pozabljeni oni upokojenci, ki so opravljali težko in odgovorno službo, plačevali ves čas svojega službovanja v pokojninske fonde, sedaj pa žive v največji bedi. Upokojeni služitelji s polno službeno dobo pričakujejo, da se jim popravi krivica, ki se jim je zgodila z novo uredbo za dra-ginjske doklade 1. oktobra 1935, ker že od tega časa prejemajo za din 180 mesečno manjšo draginjsko doklado kakor drugi upokojeni služitelji s polno službeno dobo. Miloščinarji z družbeno provizijo pričakujejo, da se bodo njihove draginjske doklade od 2 din dnevno zvišale na ono višino, da se bodo lahko najskromneje preživljali. Železniški invalidi pričakujejo, da se jim popravi krivica, ki se jim je zgodila pri prevedbi kronskih rent, da se bo prevedba računala od 1. avgusta 1927. ko so bile prevedene vse kronske pokojnine. No-voupokojenci pričakujejo, da se jim vrne, kar se jim je 1. oktobra 1935 odvzelo. Savez železniških upokojencev v Zagrebu je nonovno predložil potrebne spomenice. Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. Grebenšek je priznal štiri umore Celje, 12. avgusta Včeraj smo že kratko poročali, da so orožniki aretirali 40-letnega razbojnika Al. Grebenška lz Kavč pri Velenju in ga izročili celjskim orožnikom. Pri zasliševanju je Grebenšek, ki je bil sprva zelo zakrknjen, pozneje priznal celo vrsto zločinov, ki dokazujejo, da je bil to eden največjih razbojnikov zadnjih časov na Spodnjem štajerskem. Grebenšek je priznal celo vrsto vlomov in tatvin, izvršenih zadnje mesece v Savinjski dolini in bližnji okolici, a na vesti ima tudi več roparskih umorov. Tako je 19. junija v Medlogu pri Celju 19. junija ustrelii in oropal gostilničarja Antona Ocvirka in njegovo ženo Rozalijo, a že po-preje v noči na 28. marec je umoril v še-ščah 70-letnega posestnika in mlinarja Fr. Janšeta in njegovo 78-letno ženo Julijano ter ju oropal. Prav tako je 12. junija zvečer v Gorenju pri šmartnem ob Paki napadel starko Frančiško žolnirjevo, njeno vnukinjo in njeno služkinjo ter jim odnesel okrog 4000 din gotovine. Letos spomladi je v Gotovljah pri Žalcu vdrl v hišo po-sestnice Helene Oničeve, ki mu je morala izročiti 3500 din. Skoraj vsi vlomi in razbojniški napadi v zadnjem času so delo Grebenška in njegovih pajdašev. Orožniki nadaljujejo preiskavo in je upati, da pridejo na dan še' senzacijonalne stvari. Vse prebivalstvo si je ob vesti, da je Grebenšek prijet, globoko oddahnilo. Vlomilec Verle pod ključem Ljubljana. 12. avgusta Snoči sta bila opozorjena dva stražnika v Šiški, da sedita v neki gostilni v Jerne-jevi ulici dva sumljiva človeka, ki že ves popoldan pridno popivata. Stražnika sta se domenila in previdno stopila v gostilniško sobo, kjer sta zagledala za mizo dva mlajša moška, ki sta takoj skočila pokonci, čim sta ju zagledala. Eden se je spretno okrenil in skočil na dvorišče, nato pa proti 2 m visoki ograji, ki jo je preskočil in pobegnil v stransko ulico ter dalje v temo. Drugi, ki je bil nekam bolj vinjen, je obstal na mestu in sta ga stražnika kmalu ukrotila. Bil je to že dolgo zasledovani tat in vlomilec Štefan Verle, ki je prišel pred dnevi v Ljubljano z Gorenjskega. Verle je nedavno vlomil v stanovanje nekega sedlarja v Hrašah pri Radovljici in mu odnesel za okrog 2000 din obleke, nekaj denarja in precej drugih vrednosti. Vlomil je skozi okno in pustil na utrtih šipah prav jasne prstne odtise, ki so jih v Ljubljani na policijski upravi povečali in jih primerjali s prstnimi odtisi raznih kriminalnih tipov v kriminalni razvidnici. Prstni odtisi so jasno pokazali, da je bil vlomilce v Hra-I šah zasledovani Štefan Verle, ki pa je orožnikom v Radovljici pobegnil in obleko : razprodal najbrž v Ljubljani. Pobegli vlomilec je neki Hace, s katerim je Verle večkrat prihajal skupaj in a katerim ima na vesti druge vlome. Oni dan je bilo vlomljeno v stanovanje nekega poštnega uradnika v Rožni dolini, kjer je bilo ukradeno veliko obleke, dve kolesi in nekaj perila. Oškodovanec je opazil tatvino, ko se je ponoči vrnil domov iz službe in jo tudi takoj prijavil. Okrog 2 ponoči je neki stražnik v Šiški opazil luč v stanovanju krošnjarja Babica in radoveden stopil bliže. V sobi je zagledal poleg Babica, ki ga je poznal, še dva moška, ki sta razgrinjala pred njim razno obleko, za katero so se pogajali. Stražnik je v obeh neznancih zaslutil tatova in je zahteval, da mu Babic odpre. Medtem pa ko je krošnjar spuščal stražnika v hišo pri vratih, sta neznanca odprla pritlično okno in pobegnila v šišenski gozd. Obleka je bila zaplenjena in kasneje izročena oškodovancu v Rožni dolini. Policija je takrat Babica aretirala, pa se je izgovarjal, da prodajalcev obleke vobče ni poznal. Sedaj je ugotovljeno, da sta bila Verle in Hace, ki sta se kasneje zatekla nekam v okolico in tam nadaljevala z vlomi. Nekai časa sta oba vlomilca strašila tudi po okolici Maribora in po Dolenjskem in vendar sta medtem žc večkrat prišla na Gorenjsko. Zdelo se jima je, da se tamkaj vlomi bolj izplačajo, ker ljudje več posedujejo. Verle in Hace sta se zadrževala v zadnjem času naiveč po okolici Medvod, v vaseh okrog Št. Vida in v vaseh za Šmarno goro. kjer sta vdirala ponoči v kmečke hiše in v trgovine ter gostilne. Nekaikrat sta se pokazala tudi v družbi sumljivih postopačev na Viču in v Šiški, kjer je sedaj vsaj enega že doletela usoda.-- Jubilejna razstava slovenske obrti Ljubljana, 12. avgusta Ta razstava se bo, kakor je danes že splošno znano, vršila v prvotno določenem obsegu in odrejenem terminu dne 7. do 16. oktobra 1.1. v prostorih ljubljanskega vele-sejma. Razstavni odbor je imel ta teden sejo to je vzel podana poročila o pripravah za razstavo na znanje. Razstavi j alci že pridno pripravljajo svoje izdelke za razstavo, prav tako pa se pridno nadaljujejo tudi ostale priprave. Posebnost razstave bodo razne druge prireditve, ki se bodo vršile v okviru jubilejne razstave. Tako bo prirejena velika modna revija, ki je v Ljubljani že precei Časa nismo imeli prilike videti, prav cako pa tudi velika kulinarična razstava ki je v Ljubljani že tudi dolgo ni bilo. Kongres slovenskega obrtništva se pripravlja za 1 dan izmed raz jlavnih dni, prav tako pa se bodo vršili tudi ^ongresi raznih obrtnih strok, n. pr. kongres frizerjev iz vse države ter bodo pri tej priliki frizerski mojstri priredili tudi veliko tekmovanje najboljših frizur. Podrobnosti o vsem tem bodo slovenski javnosti še pravočasno javljene. Opozarjamo že danes, da bo za kongrese pravočasno preskrbljena četrtin-ska vožnja za vse udeležence. Ugodnosti razstavijalcev. Mnogi manjši in revnejši razstavljale! se bojijo posebnih stroškov za spremljevalce svojega razstavnega blaga odnosno za zastopnike svojih izdelkov na razstavi. Razstavni odbor bo pravočasno našel primeren aranžma, da se bo za več skupin razstavljalcev našel potrebni zastopnik odnosno spremljevalec, tako da se bodo stroški občutno znižali. Poleg tega bo razstavni odbor za razstavljal-ce odnosno njih zastopnike, ki ne bi zmogli stroškov za vzdrževanje ob času razstave v Ljubljani, skušal pripraviti vse potrebno, da bodo tem na razpolago prav poceni prenočišča in poceni hrana. To naj dotičniki že danes vzamejo na znanje. Dotični obrtniki, ki se dozdaj še niso prijavili za razstavo, naj se k temu prav hitro odločijo, ker Čas hiti. Vsem razstav-ljalcem so na razpolago strokovnjaki s tehničnimi nasveti glede izdelave razstavnih predmetov. Vsi zamudniki naj se nujno javijo z dopisnico, lahko pa tudi osebno, razstavni pisarni zaradi potrebnih informacij. Vse podatke in obvestila poda na zahtevo takoj Razstavni odbor Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Beethovnova ul. 10, pritličje — levo, telefon 30-88. Prispevek h kopališki debati v Kranja Kranj, 9. avgustu Vprašanje novega kranjskega kopališča se je že tako vsestransko obravnavalo, da tudi najbolj junaška zavijanja dozdevne >Gorenjčeve< kopališke publike ne morejo prikriti zagate, v katero so zašli naši priznan/: »plavalni mojstri« s to res že stra-šečo Strahečo dolfno. Še večini tistih na-ivnežev (boljše strahopetcev), ki so ob priliki kopališke debate v občinskem oo boru glasovali proti >županovi jami«, so se danes odprle oči, da si je sedaj ob pogledu na ta porajajoči se nestvor v Stra-heči dolini gotovo 99o/0 kranjskih kopalcev na jasnem, zakaj in v čigavem interesu smo v > županovo jamo« mvestira/-nih 300.000 din vrgli skozi okno. Zato hočemo danes razsvetliti zadevo s popolnoma novega in uradno se ne dognanega vidika. Trije vnet' kopalci, ki jim je ta huda kranjska kopališka debata že kar presedala, so prišli namreč na originalno ldanasnjo večino« naravnost porazni! Na celotni kranjski rivier/, se je tistega dne kopalo vsega 318 kopalcev in kopalk. Od teh jih je bilo v Kranju splošno neznanih 39. katere je konvsija enostavno uvrstila pod rubriko »letovisčarji« in zato tudi odštela od prvotnega števila, tako da pride v končno klasifikacijo vsega 27» osem m sicer so dobili: plavi 143 glasov, rdeči 135, zeleni pa 1 glas, reci in pM: en cel glas, pa ie ta je ležal v prijetni senci kosate slovanske lipe in si — zdravil mačka ter tako gotovo spadal prej v prevolski emiMffnfftj kakor v moderno kopališče! Pouk: Gospodje, če prvih 50 let vašega plodonosnega življenja niste čutili potrebe po kopanju, potem vas tudi ▼ drukera polstoletju ne bo nihče silil, da si namakate svoje premrle ude v »županovi jami«, Savi, Kokri ali pa v »županov* luknji«! - $e( etnica KOLEDAR DANES: Sobota, 12. avgusta katoličani: Klara, Hilarija JUTRI: Nedelja. 13. avgusta katoličani: Janez, Kasijan DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Cafe de Parts KINO UNION: Strup KINO SLOGA: Očetova pesem KINO ŠIŠKA: Žigosana KINO MOSTE: Afera Nataše Rogin PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED TEKME GASILCEV na Stadionu od 8. zjutraj do 6. zvečer ZDRU2ENJE VOJNIH INVALIDOV — občni zbor oblastnega odbora ob 9. v Delavski zbornici DE2URNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Mikloš»*eva ces*a 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78 MESTNO ZDRAV. DE2URNO SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15/n., telefon št. 32-84. S%\>od sita Ob priliki nakupovanja v eni izmed največjih ljubljanskih trgovin z volnenimi izdelki in tkaninami sem nehote dobila ze-lo ugodne vtise glede razmerja med uslužbenci in delodajalcem. Prodajalke morajo prihajati na delo vedno pol ure pred z zakonom določenim časom. Uslužbenka, ki je prišla v trgovino pet minut pred 15.. namestu ob 14.30, Je dobila odpoved službe. Vsem uslužbencem je tudi prepovedano nositi s seboj ju-žino. Ako si kdo izmed uslužbencev pote-ši glad med delovnim časom, občuti neprijetne posledice. Dobro bi bilo, da bi vse delodajalce, ki na kakršenkoli način izrabljajo svoje uslužbence, jih neupravičeno odpuščajo ali jim kratijo pravice, vsak mesec javno ožigosali s polnimi imeni na pristojnem mestu. Tovrstna reklama bi gotovo zboljšala položaj izkoriščanega uslužbenstva. Stalna odjemalka ŠAH Nacionalni Šahovski turnir V V. kolu je bilo po 4 urah končanih le 5 partij, ostalih 11 pa šele v nadaljevanju. V A skupini je B. Pavlović v kraljevem gambitu že po 22 potezah prisilil Muho na predajo. Gligorič je v Retijevi otvoritvi nadigral Atijasa in zmagal po 27 potezah. Drašič je v simetrični francoski igri premagal Medana. Mlinar je v ostri španski partiji zmagal nad S. Pavlovičem. Jerman je ie v otvoritvi nadigral Gottlieba in je v končnica zmagal. Ivkov je v Grunfeldovi obrambi na splošno presenečenje porabil Feuerja. Favorit Rajkovič je gladko premagal Majstoroviča. Najdaljša, je bila partija med Liculom in Šiško. Slednji je v časovni stiski napravil napako, ki je njegovemu nasprotniku prinesla celo točko po štirih zaporednih porazih. Stanje po V. kolu: Gligorič, Rajkovič 4 in pol. Jerman, B. Pavlović 3 in pol, Drašič, Feuer, Šiška 3, Gottlieb 2 in pol, Maj-storovič, S. Pavlović 2, Atijas, Ivkov, Me-maii. Mlinar, Muha 1 in pol, Licul 1. V B skupini se je najprej končal kraljevi gambit med Muždkom in Slokanom. Kmalu sta se sporazumela na remis. Enako se je končalo srečanje Kurjački : Ber-ner. škotski gambit Cindrić : Lon carević se je po 6 urah končal z zmago prvega. Partija med obema vodilnima te skupine, prof. Gabrovškom in inž. VVefissom se je po 43 potezah končala remis. Rabar je z mnogo sreče s Kohnom delil točko Tudi v partiji Carev : Šubartč je prišlo do delitve točke. Šorli je prekinil v znatno ugodnejšem položaju s Savičem. Slednji nato ni prišel k nadaljevanju in je Šorli zmagal po kontumacu. Filipčič je v skandinavski igri podlegel Staklču. Stanje v B skupini: Gabrovsek, Weiss 4, šorli, šubarič 3 in pol, Berner, Carev. Ra-bar 3, Cindrić 2 in pol, Kohn, Lončarić, Savić, Slokan, Stakić 2, Filipčič, Muždek 1 in pol, Kurjački pol točke. V damskem turnirju so bile končane partije Timotej—Hrašovec 1:0, Antoni je-vič—Takač 1:0. M aru t—Petrovič 0:1. V prekinjeni partiji Deutsch—Korban je zmagala prva. Po V. kolu vodita Timofejeva in Petrovičeva s 5 točkami in sta torej dosegli 100f — nsOgn skromnega dala. Prireditev ae prične ob 16. Za goste od zn-naj priporočamo železniško postajo Savo ali pa Utijo. Zvezo s popoManakimi vlaki in—o aek> ugodno. Na prireditvi bo sodelovala uniformirana iik otok a godba iz Trbovelj. Po javnem nastopu priredimo na letnem telovadisou đnižafcno zabavo z ribolovom. Opozarjamo na nad nastop vse zasavsko in ljubljansko sokolstvo. Naša mlada sokolska edmica trdno pričakuje, da 11 bodo ostali zvesti val sokotefa bratje in sestre in bodo prihiteli k nam, da spoznajo nase delo In nas s svojo na» možnostjo vzpodbude sa nadaljnje delo. Ljubljanske m druge iiftutnilie opozarjamo, da lahko združijo prijetnosti nedelje z obiskom našega nastopa. Mačkovna, kjer ima Sokolsko društvo Ponovite-Sava, svoj Sokolski dom, lezi ob vznožju poti na Sv. goro. Dopoldanski izletniki naj pohite s postaje Save na Sv. goro k Tomazl-novi kodi, kjer bodo načrt zadovoljivo postrežbo, popoldne pa naj se vrnejo do Ma-ekovne. kjer bodo lahko prisostvovali na-javnemu nastopu. Sokolski praznik v Železnikih Jutri proslavi Sokol Železniki 30 letnico otatofa in razvije društveni prapor Vso sokolsko in narodno javnost toplo vabimo, da pobiti v nedeljo 13. avgusta v Železnike k velikim sokolskim svečanostim. Sokol v Železnikih praznuje 301etnft-co svojega obstoja in bo ta društveni jubilej združen z razvitjem članskega prapora, ki mu bo kumoval naš sokolski prvak br. Engelbert Gangl. Celotna prireditev bo dobila tem večji sijaj, ker se pripravlja celokupno gorenjsko sokolstvo na pohod v Železnike, zlasti pa bo polnoštevuno na-vzočno sokolstvo škofjeloškega okrožja z društvi skofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Selca in So vodenj. Sokolske svečanosti prt-čno na predvečer z obhodom po trgu* v nedeljo dopoldne bo pokionitev umrlim bratom m sestram na pokopališču, glavne prireditve pa bodo potekale popoldne. Po skušnjah, ki prično ob 13.30, bo poldrugo uro pozneje razvitje prapora na trgu, nar kar bo krenila povorka s prapori la čelu skozi trg na telovadišče, nakar prične javni nastop s prav pestrim in izbranim sporedom. Sokolska zabava pred sokolskim domom bo zaključila slavje, ki se bo nedvomno uvrstilo med eno najlepših, kar Jubilej tihega sokolskega dela Ljubljana, 12. avgusta Tiho in skromno, kakor je brat Stane Flegar, župni tajnik skromen, je proslavil te dni 15-letnico, odkar neumorno deluje v upravi sokolske župe Ljubljana Brat Stane Flegar je stopil v vrste Sokola I na Tabor takoj po svetovni vojni in je kaj kmalu posegel v aktivno sokolsko delo. Zaradi njegovih sposobnosti ga je takratna župa Ljubljana I leta 1924 ko-optirila v župno upravo kot knjigovodjo. Prihodnje leto 1925 je prevzel mesto žup-nega statistika, knjigovodje in bil izvoljen za namestnika tajnika. Po fuziji obeh žup Ljubljana I in Ljubljana pa ga je župna glavna skupščina izvolila za tajnika in opravlja te posle že polnih 13 let. Kdor pozna delo tajnika, zlasti pa se v župnl organizaciji, bo moral priznati veliko delo« ki ga je opravil br. Stane tekom 13 let. Koliko tisoč dopisov je šlo skozi njegove roke o tem bodo lahko povedale bratske edinice. Pa tudi izven dela v župi se je br. Flegar marljivo udejstvoval pri zletnih odborih za pokrajinske zlete v Ljubljani in za odprave v inozemstvo. Tako je bil glavni tajnik zletnih odborov leta 1927 ob priliki V. pokrajinskega zleta JSS, leta 1933, ko je bil v Ljubljani 1. pokrajinski zlet Saveza SKJ, sodeloval pa je tudi v zletnih odborih za pokrajinski zlet leta 1920 v Mariboru in za I. jugoslovenski vsesokol-ski zlet leta 1922 v Ljubljani Leta 1923 je bil tajnik ljubljanskega sokolskega okrožja, kjer je vestno opravljal zaupano mu funkcijo. Tudi v inozemstvo je pohitel brat Stane leta 1926 in 1932 na zleta v Prago, leta 1935 pa na zlet v Sofijo. Tudi pri teh odpravah je pomagal pri pripravah, da je sokolska odprava bila med potovanjem in bivanjem v Pragi in Sofiji zadovoljna. Izredno zanimanje za delo sokolskih edinic je pokazal brat Flegar tudi s svojim obiskom na društvenih in četnih skupščinah in nastopih. Skoro vsako nedeljo pozimi in poleti smo videli brata Flegarja kot žup- nega odposlanca, kjer je s svojim prepričevalnim govorom in nastopom bodril brate in sestre k vztrajnemu in požrtvovalnemu sokolskemu delu. Brat Stane je bi! vedno Sokol v pravem pomenu besede, in samo želimo, da bi tudi nadalje ostal tako vnet in požrtvovalen sokolski delavec. K njegovemu 15-letnemu delu. mu bratsko in iskreno čestitamo! — rv. Zalivala So*"*** Ljubljana-Vlč Vič. 12 avgusta Sokolsko društvo LjubUana-Vič se naj-iskreneie zahvaljuje vsem. ki so na katerikoli način pripomogli, da je proslava društvene 30-letnice vsestransko uspela. Svojo smo jm doživeli doslej v našem območju, Zunanji gosti naj slasti blagovolijo upoštevati, da bodo poleg rednih avtobusnih zvez na razpolago tudi posebni avtomobili, ki bodo proti potrdilu o udeležbi na zleta prevažati brate in sestre za ceno 5 dinarjev s kolodvora v Železnike bi nazaj! Sokolom in Sokolicam škofjeloškega okraja še posebno povabilo; vsi in vse! Kroji in prapori navadni! Samo po sebi umij ivo seveda je, da so prisrčno vabljeni bratje in sestre in nađi prijatelji od vsepovsod! Praznik našega dela in naših misli bodi mogočna, nepozabna manifestacija! Posebno opozarjamo na ugodnost, ki sta jo dovolila udeležencem razvitja gg. Bene-dik in Ješe in sicer ne prevoz iz Škofje Loke do Železnikov po din 8. Ns razpolago bodo tudi avtomobili kateri bodo vozili od vlaka, ki pripelje z Jesenic v Skofjo Loko ob 11.39 m od vlaka, ki pripelje Iz Ljubljane ob 12.24 po din 5 s postaje do Železnikov in nazaj na postajo. V nedeljo v Železnike — in: Zdravo! bratsko in iskreno zahvalo izrekamo predvsem naši junaški vojski, ki je s svojim odličnim nastopom poveličala naš jubilejni nastop. Zahvaljujemo se vsem gg. častnikom in podčastnikom ljubljanske garni-zije s podpolkovnikom br. Radojkovičem kot zastopnikom divizijonarfa ns čelu, dalje zastopnikom kr. banske uprave, mestnega poglavarstva, vojnih dobrovoljcev, kulturnih in narodnih organizacij. Naša zahvala velja tudi vsem dobrotnikom, bratom in sestram, ki so odkupili spominske žebljičke za dečji prapor in s tem omogočili, da je deca prejela ob jubileju tako krasen prapor Zahvaljujemo se br. Juliju Zupanu, solastniku Daj-dama, ki je nepričakovano naklonil Din 400 za pogostitev vojske in naše deca Prav prisrčna zahvala pa velja tudi kumici prapora sestri Slavi Benčanovi, k! je prevzela kumovanje in ob tej priliki tudi prispevala k pogostitvi nase dece. Bratsko zahvalo izrekamo vsem darovalcem dobitkov za srečolov, darovalcem peciva in jestvin, dalje gg. hišnim posestnikom, ki so v proslavo našega jubileja razobesili državne zastave in pri ba-kladi razsvetlili okna Iskreno se zahvaljujemo tudi uredništvom »Slov. Naroda«, »Jutra« in »Sokolske volje«, ki so s svojimi propagandnimi članki mnogo doprinesla k tako nepričakovano velikemu obisku našega jubileja Zahvala pa vetja bratskemu Ljubljanskemu Sokolu za odstop telovadišča, bratski Zupni upravi župnemu načelništvu, kakor tudi vsem bratskim edinicam od blizu in daječ, ki so s svojo številno udeležbo do~ orinesle svoj delež k tako mogočni sokolski manifestaciji. Vsem naš krepki sokolski »Zdravo«! Uprava Sokola Ljubi)ana-Vii Nastop semiikega Sokola V nedeljo 6. t. m. je imel Sokol Semič svoj letni javni nastop, ki je dosegel popoln uspeh, kljub intrigam nasprotnikov. Društvo je pokazalo vso svojo agilnost, kajti nastopilo je z vsemi oddelki. Sodelovala so društva Metlika in Podzemelj, ostale edinice belokranjskega okrožja se niso udeležile nastopa. Zupe ie bila zastopana po br. Jankoviču in Verj-liniču Veljku. Telovadne točke so bile brezhibno izvajane Zopet se je opazilo, da bi društvo mnogo boli napredovalo, da je malo več zanimanja na strani organov telesne vzgoje. Zal ravno tu je najmanj zanimanja za podeželska društva, ki so danes boli potrebna kakor kadarkoli ooprej Opazili smo celo nekakšen bol-kot, a vendar je prireditev dosegla velik uspeh, čeravno ie bilo istega dne več sličnih prireditev v okolici. Obisk gledalcev je bil zadovoljiv. Po telovadbi se je razvila prava narodna veselica. Pri prireditvi ie sodelovala mestna metliška sodba, ki je igrala neumorno pozno v noč. Le tako naprej brez miru* Letalski miting pri Poljčah na Gorenjskem Po pripravah in udeležbi sodeč bo to ena naših največjih letalskih prireditev Jesenice, 12. avgusta Aero-klub »Naša krila« na Jesenicah priredi v nedeljo 20. avgusta na svojem letališču Blate pri Poljčah ob državni cesti letalski miting s krstom dveh novih jadralnih letal. Miting se bo vršil pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marka Natlačena, komandanta Dravske divizije g. divizijskega generala Stefanoviča, predsednika upravnega sveta KID g. Avgusta, Westna in tehničnega ravnatelja KID g. dr. ing. Hermana Klinarja. Spored letalskega mitinga: Ob 13. uri vzlet jadralnih letal s hriba Sv. Petra nad Poljčami na letališče. Slede poleti občinstva z motornim letalom m poleti modelnih letal. Ob 15. uri prilet jadralnega letala z motornim vlekom iz Ljubljane in akrobacije Od 15. do 16. ure — razstava jadralnih letal Aero-kluba Jesenice in Aero-kluba Ljubljana. Ob 16. uri nagovor in pozdrav predsednika Aero-kluba Jesenice, krst novih jadralnih letal »Kanja« in »škorec« in blagoslovitev letališča. Ob 16.30 uri prilet motornih letal in izvajanje drznih akrobacij. Zaključek akrobacij z nadletenjem težkih aviJonov ob 17. uri. Od 17—19 ure se bodo vršile vožnje občinstva z motornim letalom. Vožnja za člane Aerokluba din 10.—, za nečlane din 20.—. Na letališče bodo is Lesc od 12. ure dalje vozili avtobusi, ki bodo za mal denar prevažali občinstvo s postaje na letališče in nazaj na postajo. Aeroklub »Naša krila«, Jesenice, je najbolj delavnih Istaisklh ktefeor f M 2*neUla vodo. in razkroji nesnago Ženska hvala žavL Tekom poldrugega leta klubovega obstoja so člani zgradili že šest velikih jadralnih letal in si uredili veliko letališče pri Poljčah, na katerem se bo ta prireditev vršila. Po pripravah in po udeležbi sodeč, bo ta letalska prireditev ena največjih, kar jih je bilo doslej v naših krajih. Vsi, ki se zavedate važnosti kraljevskega sporta, pridite v nedeljo dne 20. t. m. v Poljče in oglejte si veliko in uspešno delo naših idealnih in drznih mehanikov in letalcev. Gašpar Bolte I Ljubljana, 12. avgusta Pred dnevi so pokopali moža, ki ga je poznala vsa stara Ljubljana, saj se je v takratnih časih mnogo udejstvoval v javnem življenju in obrtniškem gibanju. To je bil Gašpar Bolte, sodavičar na Borštnikovem trgu. Bolte je bil rojen 1896 v Loki p A Mengšu. Desetletni deček se je Sel učit vrtnarstva na graščino Habah pri Trzinu. Izučen vrtnarstva je prišel v Ljubljano, kjer pa ni dobil poklicne zaposlitve. Vstopil je v službo k sodavičarju Fišarju in se pri njem izučil še sodavičarske obrti. Ob veliki varčnosti mu je uspelo, da se je že po nekaj letih osamosvojil, ustanovil lastno sodavi-čarsko obrt in jo vodil polnih 42 let. Svoja organlzatorične sposobnosti je pokazal, ko mu je uspelo vse kranjske sodavičarje združiti v zadrugo. Kot predsednik zadruge je pogosto potoval na Dunaj in se tam boril za koncesijoniranje sodavičarske obrti. Original, kakršen je bil, je na vsako tako pot jemal s seboj jerbas kranjskih klobas in je kasneje rad pripovedoval, da se ima zahvaliti edinole našim imenitnim klobasam, da mu je tudi za slovenske sadovi-Carje uspelo doseči koncesioniranje. 20 let je bil rajnki Bolte predr idnlk zadruge In je bil za zasluge za svoj stan izvoljen za častnega predsednika. Udejstvoval se je tudi kot pevec in »Slavec« ga jo štel med svojimi častnimi člani. Napreden človek, kakršen je bil vse svoje življenje, je bil tudi zvest naročnik naprednih listov. Naročnik »Slov. Naroda« pa je bil skoro 40 let. Poleg dveh hčera je zapustil mnogo prijateljev, ki ga bodo ohranili v spominu kot originalnega moža, zaslužnega za napredek slovenske obrti. Križank «4 Vodoravno: 1. Moč, 5. domača žival, 9L mesto v dunavski banovini, 10. družinski član, 11. čeako mesto, 13. kvarta, 15. mesto v moravski banovini, 16. kem. znak za prvino, 17. svetopisemska oseba, 19. Časo-mer, 20. srednjeevropsko pogorje, 21. ke_ mična prvina, 22. pogojni veznik, 24. kem. znak za prvino, 25. ognjenik na Filipinih, 27. latinski predlog, 28. otočje v Atlantskem oceanu, 30. mesto v Italiji, 32. grška pokrajina, 34. stara površinska mera, 35. žensko ime. Navpično: 1. svetopisemska gora, 2. kem. znak za prvino, 3. podoba, 4. boj, oziroma tekmovanje pri starogrških igrah o priliki bogoalužnih in političnih svečanosti, 5. dal. matinsko mesto, 6. mesto ob Vanskem jezeru, 7. latinski veznik. 8. slovaško mestot 12. reka v Afriki, 14. ptič, 16. žensko imet 18. obmorsko mesto v zetski banovini, 19. vrtna hišica, 21. italijanski maršal, 23. mesto v Rusiji 25. zavetišče, 26. ujeda, 28. predplačilo na kupnino, 29. srbskohr-vatski veznik, 31. površinska mera, 33. predlog. obiavlfenc pre}injo soboto : 1. Krasnodar, 8. le, 9. bob, 10. aa. 11. aga. 12. Job, 13. da, 14. Kos, 16. vi, 17. Boris 19. Borodsa, 21. resor, 23. ol, 25. Nil. 26. do, 27. Niš, 28. Dev, 29. ep, 30. pat, 32. la, 33. velika noč. Navpično: 1. klada 2. rega, 3. Sb, 4. Novo rosijsk. 5. Ob, 6. Asov, 7, rabin, 14. koran, 15. sidoi, 17. bor 18. sir, 20. ponev, 22. kovač, 24. Lipe. 26. delo, 30. pi, 31. ta. Stran 4 »8COTBNSKI ITAKO D«. V82 »SAFE DE PARIŠ« i IN O M A TI C A —TEL. 21-24 ob 16., 19. in 21. url V glavni vlogi VERA »KORENE, Skrivnosten umor v veselem rajanju praznovanja Novega leta, velike zagonetke, licemerstvo tako svane >boljše družbe«, je vsebina tega velikega francoskega filma, znana lz filma »DONSKI KOZAKI« idol Ženske publike — v veliki ljubavni drami po znameniti noveli H. BERNSTEINA — L* ORAGE Na splošno željo predvajamo še danes in jutri v nedeljo prekrasen film, o katerem govori danes cela A?AfcftV21 fla>Ca»1M v £lavni v^S1 Čudežen otrok Ljubljana UtVUlVd PCSCHI Bobi Brin ter slavni baritonist newyorške Metropolitanke George Houston. — Kot dodatek še napet kriminalni film PflfflArfli #21 kći Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, KINO SLOGA, av OIIVVUI jutri v nedeljo ob 15., 17.. 1». in 21. uri tel. 27-80 DNEVNE VESTI — DavČno-frnančni problemi med Jugoslavijo in Nemčijo. V hotelu »Terapija« v Crikvenici se je pričela včeraj dopoldne konferenca zastopnikov našega in nemškega finančnega ministrstva. Na nji se bodo obravnavali davčno-ftnančni problemi med obema državama Nemško delegacijo vodi višji svetnik Farber, našo pa načelnik finančnega ministrstva Pavič. Posvetovanja bodo trajala tri do pet dni. — Stanje našega kllringa. Stanje našega kliringa dne 8. t. m. v primeri s stanjem 31. julija kaže največje izpremembe glede Madžarske, Italije in eeško-morav-skega protektorata. Terjatve na Madžarskem so narasle za 2.4 milijona din, naši dolgovi Italiji so se pa zničali za 4.1 milijona, a v Ceško-moravskem protektoratu za 3.9 milijona. Naše terjatve na Madžarskemu protektoraeniatx rdgovc umlhwy čiji 146 milijonov din (1 milijon manj), naši dolgovi Italiji 98.1, Ceško-moravske-mu protektoratu pa 3.2 milijona din. — Garantna pisma na dinarje In svobodne valute. Na predlog deviznega odbora pri Narodni banki je finančni minister sklenil, da lahko državne in samoupravne ustanove kakor tudi državna gospodarska podjetja sprejemajo od »domačih denarnih zavodov garantna pisma., ki se izdajajo tujim tvrdkam ali osebam kot kavcija v smislu § 88 zakona o državnem račainovodstvii samo, ako se ista glase na dinarje ali tuje svobodne devize, če se garantno pismo glasi na tujo svobodno valuto, se bo znesek iste za odgovarjajočo vrednost v dinarjih obračunal po uradnem obračunskem tečaju dotičnega meseca, v katerem je bilo garantno pismo izdano. — Notarska vest. Za nastop službe javnega notarja v Trebnjem dr. Jelka Ravnikarja je določilo predsedništvo apelacij_ skega sodišča v Ljubljani dan 14. avgusta. — Mnogo nemških turistov v Crikvenici, V Crikvenico je prispelo zadnje dni mnogo turistov iz Nemčije. Kažejo se Že posledice pogodbe med našo državo In Nemčijo glede prenosa deviz, ki bi morale biti izrabljene šele v zimskih mesecih, pa jih lahko izrabijo turisti že v avgustu. V juliju je bilo v Crikvenici 5119 turistov, lani pa 4604. Med inozemci so na prvem mestu Nemci, ki jih je bilo 2455. Iz Češkoslovaške je bilo samo 175 letovt-ščarjev, lani v juliju pa 1345. •_II „Ob 100-leiniti fotografije se Imenuje foto-knjiga. ki jo je Izdala drogerija Gregorič. Ljubljana. Prešernova 5 in ki jo lahko dobite brezplačno — Ix »Službenega, lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 64 z dne 12. avgusta objavlja uredbo o spremembi uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah, pravilnik O zasebnih loterijah, tombolah in ostalih igrah na srečo, polaljšavo roka iz čl. 30 pravilnika O ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavi jo z zavarovanjem pogrebnih in stroškov za bolezen in o skladih Za pokoj- ninsko zavarovanje, spremembe in dopoi. nitve pravilnika o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost in starost, popravek v pravilniku o Uporabi uredbe z zakonsko močjo o ukrepih za sanacijo in za povzdlgo zadružnih zvez, odredbo o postavitvi novih članov banovin-skega odbora za strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani in razne objave iz »Služ. benih novin«. — ŽJvalske kužne bole*n| v dravski banovini. Po stanju z dne 25. julija je bila v dravski banovini slinavka in parkljevka v 408 dvorcih, svinjska kuga na 42, svinjska rdečica na 27, kuga čebelne zalege na 9, vranični prisad na 1 in smrkavost na 1. — Sporazum o tujskem prometu med Jugoslavijo in Italijo. Med Narodno banko v Beogradu in italijanskimi ustanovami v Rimu je bil dosežen sporazum o obojestranskem tujskem prometu med obema državama. Doslej je bilo urejeno samo vprašanje, pod kakšnimi pogoji lahko potujejo naši državljani v Italijo, zdaj so pa ustvarjeni tudi pogoji za dotok turistov iz Italije v našo državo. — Gospodarska pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo v Crikvenici. Včeraj so se začela gospodarska pogajanja med zastopniki Nemčije in naše države v Crikvenicu Razpravljajo o finančno davčnih zadevah. Pogajanja bodo trajala 5 dni. Naši dele. gaciji predseduje načelnik finančnega ministrstva Palic, nemški pa vladni svetnik Herber. — Ustanovitev italijanske banke v Beogradu. Vprašanje ustanovitve italijanske banke v Beogradu je reSeno. Priprave so trajale nekaj let Banka hO ustanovljena oktobra ali novembra in v začetku prihodnje gt leta bo že začela poslovati. — Stavkujoči pekovski pomočniki v r>u-brovntku polili kruh s petrolejem. Pred dnevi se je začela stavka pekovskih po. močnikov v Dubrovniku. Da bi pa pekovski mojstri ne izgubili odjemalcev, so zaceli dovažati kruh od pekov ia Trebinja. Ko so pomočniki to zvedeli, so sklenili onemogočiti dovoz kruha v Dubrovnik iz drugih krajev. Zasedli so cesto, ki drži iz Trebinja v Dubrovnik ter postavili na nji barikado. Ko je voznik pripeljal po cesti kruh in je bil prisiljen se ustaviti pred barikado, so pomočniki priskočili iz zasede ter polili kruh s petrolejem. — Inozemski turisti tro*ijo čedalje manj. Iz Dalmacije poročajo, da je sicer letošnja tujsko prometna sezona zelo živahna ter da bo število nočnin najbrž preseglo lansko, a inozemski gosti trosijo letos manj kakor so prejšnja leta. Posebno so Varčni Nemci ki jih je največ med inozemci. V nekaterih krajih, kjer so imeli vsako leto v gosteh Oe&a zelo pogrešajo cefke go- ste. Značilno je, da je letos povsem pra. zen tudi Dom Čeških državnih uradnikov na Visu. V nekaterih krajih so pa Nemci zavzeli hotele, kjer so letovali prejšnja leta vedno Cehi. — Jugoslavija izvaža na Slovaško avl-nje, mast in slanino. V Bratislavo prispe vsak teden iz naše države po 10 vagonov prašičev, 10 vagonov masti in 5 vagonov slanine. Te količine bi baje lahko krile slovaški konzum, kakor trde Slovaki, a zaradi nezanesljivih časov si ljudje oskrbujejo zaloge, zato je uvoženo blago vselej naglo razprodano. — Planinski tabor na Pleši ven: Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 3. septembra na Plešivcu (Uršiji gori) planinski tabor. Kakor vsako leto, se bodo pri tej priložnosti zbrali planinci iz vse Slovenije, da skupno manifestirajo za ideje planinstva. Obenem bo ta zbor tudi mogočna nacionalna manifestacija, zato je dolžnost planincev, da se v najobilnejšem številu udeleže te prireditve. Na predvečer to je v soboto dne 2. septembra, bodo zagoreli kresovi na PleSivcu, Kremžarjevem vrhu in na Veliki Kopi. V nedeljo, dne 3. septembra, bo ob 9. uri služba božja v kapeli na Plešivcu, nato bo zborovanje planincev pred planinskim domom, popoldne planinska zabava. Ljubljanski planinci se odpeljejo iz Ljubljane dne 2. septembra popoldne s posebnim avtobusom. Vozni na do izhodišča na PleŠivec in nazaj v Ljubljano znaša za člane SPD 75 din. za nečlane 85 din. Osrednje društvo SPD poziva vse člane in druge planince, da se prijavijo v pisarni SPD za to vožnjo, ter se udeleže edinega letošnjega manifestacij-skega izleta SPD na planinski tabor na Plešivcu. HERMES« SS^-fiKT Zrinjskega trg 1, sprejema dnevno prijave. Praktičen strokovni trgovski pouk. Nizka Šolnina Zahtevajte brezplačne prospekte! — Lovci iz St. Vida pri Stični na Dolenjskem vab jo na vsakoletno lovsko prireditev, ki bo v nedeljo 13. t. m. popoldne v gozdiču na prijaznem gričku pri cerkvici Sv. Roka. Za neprisiljeno zabavo in zadovoljivo postrežbo je obilno poskrbljeno. Zveza z vlaki iz Ljubljane in Dolenjske je ugodna — Ravnateljstvo drž. priznanega trg. učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 s pravico jav« nosti — daje informacije glede vpisa in sprejema za prihodnje šolsko leto, pismeno ali osebno med uradnimi urami dopoldne in popoldne. Na razpolago brez-plačngo letošnje šolsko izvestje. 391-n — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve delavec Mihael Pere (tudi Pire), pristojen v občino Žusem. rudar v skalah Franc KvartiČ, posestnikov sin na Sladki gori Fran Novak, Jurij Oset iz Černovice m Pavel Pajtler iz Anovca, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nekoliko oblačno, vroče vreme z nevihtami. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 32, v Dubrovniku 31, v Kumboru 30, v Ljubljani, Zagrebu in na Rabu 28, v Mariboru in Beogradu 27, v Sarajevu 26 in na Visu 24 stopinj Davi ie kazal barometer v Liubljani 764.1, temperatura je znagala 16 stopinj. — Nesreča ne počiva. V bolneo so včeraj in danes prepeljali več ponesrečenevv z dežele in iz mesta. lOletna posestnikova hči Tončka Prešeren iz Radovljice je splezala na drevo, s katerega pa je padla in si zlomila desno roko. — Posestnikova žena Ana Ovsenek Lz Zvirč je doma padla po stopnicah in S zlomila dve rebri. — 9-letnega Cirila Bohinca iz Zaloga pri Komendi je med igro udaril neki tovariš zaradi česar je Bohinc padel in si zlomil desno roko. lSletnemu Ferdinandu Vam-bergarju iz Novih Jarš je neklo vrpel v glavo oster kamen in ga težje poškodoval. — Z zabave v smrt. V četrtek zvečer so našli blizu Broda truplo neznanega utopljenca, v katerem so spoznali Jacro Romana. Fant je bil v nedeljo na vese^ci v B o- du, kjer je pridno popival in plesal, potem pa je od§el k Savi in skočil v vodo. — Tragična smrt železničarja. V četrtek se je pripetila na železniški postaji Kapela Batrina težka premetna nesreča Brzotovorni vlak je razmesaril železničarja Sava Vinkovića. očeta štirih otrok. Vin- kovič je stal na tiru in dajal ročne signale, pa ni slišal prihajajočega vlaka. Iz LJubljane —Ij Nov grob. Na svojem domu na Sv. Petra nasipu je včeraj dopoldne za vedno zatiSlil oči Upokojeni carinski upravnik g. Josip Sikošek. Pokojn- k, star 65 let. je bil doma lx Brežic in je takoj po končan'h študijah stopil v carinsko službo. Kot carinik je služboval v raznih krajih v bivSi Avstriji, po prevratu pa je dolgo služil v Mariboru in kasneje v Ljubljani. V pokoj je stopil že pred leti, ko ga je jela nadlegovati bolezen, ustanovil pa je zasebno carinsko posredništvo, ki gi je vodil nekaj let. Zadnja leta se mu je bolezen poslabšala in je sedaj izdihnil na oslab-ljenju srca. Pokojnfi je bil vedno narodno zaveden mož in je svoj čas tudi sodeloval v raznih naprednih društvih. Za njim žalujejo številni sorodniki in pa veliko število dobrih prijateljev ter znancev. Pogreb blagega pokojnika bo ju trt ob 17. Izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim nase Iskreno so-zmlje! —Tj Protnenadni koncert vojaške godbe bo v >Zvezdi« 13. In 15. t. m. od 10. do I«, ure. Charles Boyer Ta prekrasni film. ki predstavlja ljubavni boj dveh žena za enega moža, ki sta ga ljubili obe ženski a polnim srcem, bo ugajal vsem, najbolj pa našemu ženstvu! Predstave danes ob 16., 19. ta 21. uri, jutri (v nedeljo) ob 17., 19. in 21. uri STRUP KINO UNION Telefon 22-21 —lj Glavni dobitek tombole Rdečega krfža Je parcela. Doslej so imele vse tom-bolske prireditve za glavni dobitek avtomobil ali vsaj motorno kolo. Rdeči križ je krenil na novo pot. Določil je za glavni dobitek lepo stavbno parcelo v diski pri novi cerkvi, s tem je hotel zainteresirati natega človeka za njegovo zemljo, za domačo grudo. Saj je največja sreča za človeka, Če si more postaviti na lastni zemlji svoj mirni dom, kjer uživa svojo družinsko srečo. Ljubo doma, kdor ga ima! Ljubljančani in okoličani! Pridno segajte po naših tombolskih kartah, že za 5 din lahko dobite lepo parcelo. Vsaka karta je pa tudi kamen za dom naših sarnarjanov. Pomagajmo jim pri gradnji, podpirajmo njihovo plemenito delo! —lj Pogovor na trgu. Gospa Prazniko-va, kako kaj dela vaša nova služkinja? Veste, gospa Poznikova, tako pridne pa se nisem imela, dela za dve, štedljiva je, z vsem je zadovoljna In namesto, da bi sla na sprehod, pa doma šiva in plete. Seveda, dolgo ne bo pri nas, ker ima poštenega fanta. Samo to govori, kako bi si prihranila za malo hišico. Konec meseca ji bom darovala pet tombolskih kart Rdečega križa. Mogoče ji sreča nakloni parcelo za hišico. Saj res, gospa, jaz moram tudi svoji kaj takega darovati, da bo imela več veselja pri delu. j—lj Umrli so v Ljubljani od 5. do 10. t. m.: Lavrič Marija, 4 dni, hčerka zdravnika, fitrumbelj Leon, 4 tedne, sin žel. zva-ničnika, Maks Brajer, 20 let, monter, dr. Medzigradski Nikola, 56 let, sreski načelnik, Velika Kikinda, Lotrič Jožef, 73 let, vpokojeni kurjač drž. Žel., Globevnik Jo. Žefa, 78 let, šivilja, Weingartner Kristina, roj. Zagradišnik, vdova posestn. in orožnika, Stixa Aleksander, 74 let, delavec. Bolte Gašper, 80 let, sodavičar, Knavs Josip, 87 let, obč. revež, Sedeu Terezija, roj. VVester, 64 let, vdova sprevodnika drž. žel.. Gorjanec Frančiška, rojena Kepa, 67 let, žena čevljarja Turk Ana, rojena Tušar, 78 let, vdova trgovca. — V ljubljanski bol-niči so umrli: Zaje Silvester, 8 mesecev, sin strojnega ključavn., GlasiČ Marija, roj. Germek, 43 let, žena dninarja, Crna vas, ReS Frančiška, roj. Žnidaršič. 53 let, po-strežnica, Schrimpf Edvard, 24 let, gradb. tehnik, Okanovič Husein, 26 let, delavec, nestalno bivališče, Dečman Anica. 3 mesece hči delavca, Teharje pri Celju, Ku-sterle Marija, 63 let, žena rudar, paznika. Boh. Bistrica pri Radovljici, Logar Marija, 69 let, poljska dninarica, Šenčur, 2i-bret Avgust, 33 let, rudniški zidar. Loke pri Trbovljah, Podobnik Anton. 25 let. delavec, Trzin pri Kamniku, Jaksa Franc, 27 let, poljski dninar, Kot pri Črnomlju, Prezelj Milan, 13 let, sin poljskega dninarja, Kranjska gora, Kremžar Martin. 55 let, strojevodja drž. žel. Kovačič Stanko, 2 in pol leti, sin dninarja, Breze pri Ribnici, Jevec Julka, 21 let, Log pri Horjulu, Sajovic Ana, 57 let, pletilja s samost. obr-ton, Olivani Ivana, 61 let, dninarica. Trata nad Skofjo Loko, TuSek Anton, 83 let, poljski dninar. Novi kot, obč. Draga, srez Cabar. Jutri koncert s plesom Igra vojaška godba na vrtu gostilne Marenče —lj Tatvina umetniških sli*. Iz ateljeja akad. slikarja Riharda Jakopiča na Mir-ju 2 je drzen tat odnesel 6 umetniških slik, ki predstavljajo razne motive iz Mestnega loga okrog GradaŠčice in Malega grabna. Ukradene slike so slikane na platno, ena pa na lepenko ter so vredne nad 9000 dn. Kam je tat odnesel slike, še ni ugotovljeno. u— Prošnja pred poslednjim obupom dobrim ljudem. Prejeli smo pismo bivšega trgovskega pomočnika, iz katerega povzemamo. Komaj 30 let sem star. pa že 9 let boleham za sklepnim revmatizmom in kostno tuberkulozo tako močno, da se še z dvema palicama komaj premikam, ne morem sedeti ne se oblačiti in slačiti. Ostal sem brez staršev, brez bližnjih sorodnikov in brez vseh denarnih sredstev Zdravil sem se po raznih bolnicah in zdraviliščih, tako da mi ie ves denar pošel, nimam ne za hrano ne za stanovanje. Nimam niti perila niti obleke. Prosi] som podpore od Ponciia do Pilnt.i. a vse ie bi'o zamiri Obrnil sem se tv.di na svojo domovinsko občino, a cenra\ n: morem hoditi, me ie ž .pan ooMal na hišne Številka Nn-^Tja na"e obč"ne «o vsa v hrib'h. jaz pa ne m?rem nre2rbati sklepov ne v gležnjih ne v kolenih ne v kol-^.h. Prišel sem v Ljubljano in spet romal od inf^nce do in-t-mce. a če ne b; bil našal dob>-:h ljudi ki SO mi 7.3 Pl'VO Silo pomr»2n-i. bi moral p^initi cesti Zdravniki so ponovno ugotovili, da b;. se mi maip stanje labko znatno olajfet«. co bi bil d~lržen primerna o=krb^ V ro-n;.ei na je t^ko z memi. dq bom 15. avg'^ta 70 snet bre? ptrehe in bm hrane, a k~l~o nai Š6 m*~Tim zdravljenje. ^r,t° se no fei poti p">-»T?->o obračam na invnost. oso-hi^o nn ro.cT-odo trgovce in k**!*«*e pom^i*- nflte. dq b; mi v tei MlhnjNR stfslrj oHfli ra pomoč, nii bi v denarju, ool**ki ali npplu Za vsol< naimsni'' T*ar bom hrvs*-le^en iz vpe?a srca — I^arove ^nr^iTna iz prijaznosti uprava našega lista, kjer je na razpolago tudi naslov nujne podpore potrebnega prosilca. —lj Film z malim Sletnim Caru som v kinu Slogi podaljšan. Na splošno željo občinstva, ki si do danes še ni utegnilo ogledati lepega filma »Očetova pesem«, je kino Sloga obdržal ta film še danes In jutri na programu. Mali 81etni deček-umetnik Bobbv Breen je s svojim ljubkim glasom in petjem navdušil tudi pri nas v Ljubljani vse poslušalce, tako, da so si nekateri že dvakrat ogledali ta film. Vsebina filma in odlična Bobbv Breen ova igra sta vsega občudovanja vredna. Kot dopolnilo k filmu »Očetova pesem« bo kino Sloga predvajal te dni še napet senzacionalen film »Nočni taksi«, ki bo ugajal zlasti tistim ljudem, ki si želijo močnih sižejev in pustolovščin. Izvrstni spored kina Sloge priporočamo prav toplo tako meščanom kakor tudi mnogoštevilnim po-deželanom, ki bodo te dni prišli v Ljubljano. 2484 — Razpis zdravniškega mesta Dobrna. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje zdravniško mesto v Dobrni v svojstvu pogodbenega zdravnika. Rok za vlaganje prošenj je do 31. avgusta 1939. —lj Na iegnanje v ZK*. Šiško! Gostilna Martine priredi jutri in na praznik veselo zabavo! 389—n —lj Sokol Lfubljana-Vič vabi svoje članstvo in naraščaj ter deco, da se jutri (v nedeljo) v polnem številu udeleži slav-nosti Sokola na Brezovici pri Ljubljani. Slavnosti se bomo udeležili z vsemi prapori, zato je udeležba za vse, ki imajo kroje strogo obvezna. Zbor moške in ženski dece točno ob 12. na vrtu sokolskega doma odkoder se bo z vozovi odpeljala na Brezovico. Za članstvo in naraščaj pa je zbor ob 12.15. nakar bomo skupno v povorki odkorakali s prapori na Brezovico. Pričakujemo, da se bo članstvo in naraščaj udeležilo nastopa bratskega društva v polnem številu, kakor je bratsko brezov, ško društvo prihitelo na naš jubilej v polnem številu. Jutri zbor viškega Sokola na Brezovici! Uprava. —lj V nedeljo na žegrnanje v Psato, ki bo trajalo tri dni do polnoči. Gostilna Valentin Janežič v Pšatl vabi na krofe. Vozi Pečnikarjev avtobus izpred Mestnega doma, ali z vlakom do Podboršta in lep sprehod do Pšate. 390—n —lj Članstvo sueškega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani pozivamo, da se polnoStevilno udeleži občnega zbora Oblastnega odbora U.V.I. v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo dne 13. t. m. v dvorani delavske zbornice na Miklošičevi cesti Ob 9. uri dopoldne. Odbor. —lj V nedeljo, ponedeljek in torek žeg-nanje na Pšati. Pečnikarjev avtobus vozi izpred Mestnega trga ob 15.30 in 18.30, po-vratek ob 19.30 in 23. uri. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 8IBK1 — Telefon 41-79. Sijajen francoski film, ki je dosegel Ogromen uspeh po vsem svetu Žigosana V glavnih vlogah: Victor Francen, Lona Jouvet, Svlvia Bataflle Predstave: danes ob |6& uri, jutri ob 5., 7. in 9., v ponedeljek ob ^a9. url V torek pride: Ladja sužnjev —c Avto jo je podrl. V Gosposki ulici je V četrtek okrog 20. neki osebni avto. mobil zadel v 401etno služkinjo Marijo Ko-vačičevo iz Celja in jo podrl na tla. Ko-vačičeva se je močno poškodovala po glavi, levi roki in hrbtu. Lastnik avtomobila jo je takoj prepeljal v bolnico. —C Nabavljalna zadruga dri. nameščencev v Celju je darovala Dijaški kuhinji v Celju 25 din namesto cvetja na krsto g. Josipa Savellija, upravnika pošte v Celju. —c Umrla je v četrtek v celjski bolnici 621etna kočarjeva žena Antonija Mestin, škova iz Bezgovice pri ZibikL V Laškem je umrl v četrtek v starosti 51 let g. Franc Fabjančič, vojaški referent na sreskem načelstvu v Laškem. —c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 13. t. m. zdravnik dr. PpdpeCan na Mariborski cesti 15a. —c Nočno lekarniško službo ima od sobote 12. t. m. do vštetega petka 18. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. — Zveza kulturnih društev vljudno vabi članstvo svojih od i ni c s področja Ljubljane in okolice, da se udeleži sokolskega nastopa kamniškega Sokola, ki bo v Kam. niku v nedeljo 13. t. m. združen s proslavo 351etnice obstoja. Izkažite s številnim obiskom čast pomembnemu jubileju. — Veliko pozornost je vzbudil gasUakl kongres tudi v Celju. Glede na to, da bo ognjemet na stadionu v Ljubljani aranžirala tovarna »Pvrota« iz Celja, je prav ta točka za Celjane najholj privlačna. Dose-daj je prijavljenih okoli 50 udeležencev, upamo pa, da se bo to število še podvojilo. Iz Novega mesta — Proslava 25-letnlce novomeške SPD. 14. in 15. t. m. bo novomeška podružnica proslavila 25-letnico svojega uspešnega delovanja z velikim planinskim slavjem na Gorjancih. V tej kratki dobi je naša SPD, skušala zadostiti vsem potrebam sodobnega turizma, v kolikor je bilo to pač mogoče pri zelo pičlem zanimanju za Dolenjsko. S smotrnim delom se je podružnici posrečilo dvigniti zanimanje za naše divne Gorjance tako, da narašča poset iz leta v leto. Letos je podružnica nakupila zemljišče za gradnjo planinskega doma ki naj bo poleg Že obstoječega — novega Hudo-kllnovega doma, najmodernejše urejen. Proslava 25-letnlce naj oo mejnik v novo, se živahnejše razdobje. Spričo tega novomeška SPD vabi vse prijatelje narave na planinsko slavje na Gorjance. V ponedeljek, 14. t. m. zvečer se bo kuril na najvišjem vrhu, oziroma na Maičevem krču velik kres, ki bo v zvezi s planinskim rajanjem. Na praznik, 15. t. m. ob 10. pa bo maša na Trdinovem vrhu. Po maši bo planinsko zborovanje, ob kateri priliki bo nastopilo več govornikov in nato prosta zabava. Tudi za prevoz izletnikov je poskrbljeno in se prijave sprejemajo pri društvenem funkcionarju g. Kosu. Ljubitelji naših lepih gora, na plan! Iz Celja —c Iz nošena celjskega uredništva. Tjred nik g. P.ado Fečnik, vo j*a celjskega uredništva našega Tsta. je odšel na svoj redni dopust. V «*isu njogove odsotnosti ga bo zast-^al g. Ivr>n P.ekoršek. Ramore na delovnem *rgu. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 15S brezposelnih, delo je bilo ponuieno za 45 oseb. posredovanj je b!lo 26. odpotovalo je 28, odpadlo pa 59 Oseb, Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 300 bre-poselr.m (214 moSkib in 86 žensk) nasproti 245 H79 moškim in 66 Ženskam) dne 31. juli a. Drlo dobi 9 delavcev. 4 hlsr>oi. 12 slnžkini, 10 kuhn^ 6 kmečkih deke] ter po 1 gospodinja. #- # ca in po-strežnica. — c Celjsko sokolsko okrožje opozarja p-!r.~ nike Sokoia na javni telovadni nastop Soko'ske^a dmStva v Vitanja, ki **> V nedeljo 13. t. m. popoldne v Vitanju. —c Iz šolske ^lu±be. Gosp. Janko Krater, upravitei-: II. drl. deške narodne šo-'e v Celju, je upokojen. Iz Kritna Hotel »Stara pošta« priredi po obrtni tomboli na vrtu domačo veselico brez vstopnine. Iz Maribora — Nezjiane^a utopljenca je naplavila Drava pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Utopljenec je star okrog 55 do 65 let in v.sok 162 cm. V vodi je ležal pet do sest dni, Na truplu m bilo nobenih znakov nasilja. Po obleki sodeč, je utopljenec doma iz Nemčije. — Rop. Na banovins.c cesti pri Mariji Puščavi je 181etni Rudolf Klemenčič ustavil 18k'tnega raznašalca peciva tn kruha Franca Odra. Grozil mu je in zahteval od njega denarnico, iz katere je vzel 200 dinarjev In pobegnil. KlemenčiC se bo moral zagovarjati pred sodiščem. — Tekmovanje jadralnih I* tal. V okviru VIII. Mariborskega tedna se je včeraj nadaljevalo tekmovanjo jadralnih letal. Nekatera letala so dosegia pri letu v daljavo 46 dO 48 km. Tako je Beograjčan Djordje-vič pristal v Krapini, Mariborčan Skofič v Imenem p ri Podčetrtku. Ljubljančan Maj-del pa pri Sv Lovrencu na Dravskem polju. Skofiču so manjkali le trije kilometri do izpolnitve tretjega pogoja za srebrni izpit C, ki ga bo pa gotovo Se izpolnil, ker je tekmovanje podaljšano. Tekmovanje sta si včeraj ogledala tudi predsednik Jadralne letalske zveze v Beogradu prof. Nenadović in referent za jadralno letalstvo pri osrednji upravi Aerokluba v Beogradu Beleslin. Jutri se na tezenskem letališču nadaljuje veliko jadralno tekmovanje a pričetkom ob 15.30. Z Glavnega tr<^-» bodo vozili na tezensko letaliSče avtobusi. — Nagrade za najlei/.Iozbena okna. Slovensko trgovsko društvo je o priliki VIH. Mariborskega tedna razpisalo nagrade za najlepša izložbena okna. Ocenjevalna komisija, in sicer inž. Cernigoj, ravnatelj Putnika LOOS ter društvena odbornika An-derle In Ambrožič, je na podlagi tekmovalne presoje prisodila prvo nagrado tvrd-ki Vilko Weixl in sinova, drugo nagrado tvrdkl Plnter ln I ena rt. Komisija je dalje nagradila tudi Josipa Sraja, Draga Rogliča, tvrdki Bat* a in Antona Macuna. Med najlepšimi izložbami so bila tudi izložbena okna tvrdk Franjo Majer na Glavnem trgu ln Dolšak in Marini v Gosposki ulici, ki pa nista prišli v poštev. ker izložbena, okna niso bila pravočasno gotova. fnserlraite v , SI. Narodu" ! wm tp |£: £b i£ ZAVAROVALNICA D. FILIJALNA DIREKCIJA LJUBLJANA - rgsknva ulica štev. i (pred sodiščem) v lastni palači D Telefon interurban: 29-17. Brzojavni naslov: Zedinjena, Ljubljana Jamst"*na sre^iva: Din 100 090 090. Kapital življenjskih zavarovanj: Din 250,000.000. Prevzema vse vrste zavarovani kakor: požarna, vlomska, nezgodna, jamstvena, avto-rizike, poškodbe strojev, razbitje stekla, transportna, življenjska, rente, chomage. štev 1 9 1 *S t O VEN 5 IH NA EP P*, TIH &*EH 15-15 VEILIZIQA ŠERPKNA D ST01N|WI> HfSTU LUBLANI4 NMHE DE?SHWC BODO IMELI. Misli ob letošnjem gasilskem kongresu Gasilci-kaj srno, kaj hočemo Ljubljana, 12. avgusta Jutri se prične \ Ljubljani \i\'\k\ gasilski praznik, II. jugoslovenski gasilski kongres. Tri dni bodo zborovali v našem mestu resnični vitezi ljubezni do bližnjega, tri dni bo imela Ljubljana priliko izkazovati gostoljubnost in hvaležnost tistim, ki so nor in dan pripravljeni priskočiti bližnjemu v nesreči na pomoč. Zaman bi iskali organizacijo, ki bi jo mogli po njenem ustroju, pomenu njenega dela in vzvišenosti njenih nalos primerjati z gasilsko. Ta organizacija ni omejena na nobene politične ali svetovne nazore, na noben narod ali državo, ona je resnično splošna, obsegajoča ves svet. saj mora biti stalno pripravljena stopiti T borbo z ognjem povsod, kjer stoje človeška bivališča. Med Slovenci je gasilstvo že od nekdaj na visoki stopnji in Slovenci smo ▼ tem pogledu gotovo med prvimi narodi. Po naši zemlji so gasilske čete tako gosto razpredene in dobro organizirane, kakor malokje. Zato je prav, da še je gasilstvo zbralo v beli Ljubljani, v srcu Slovenije, na svoj veliki kongres. Ljubljana naj te dni pokaže, da zna ceniti plemenito delo gasilcev in jim izkazovati hvaležnost za njihovo požrtvovalnost. Milijone, lahko rečemo milijarde narodnega premoženja so že obvarovali gasilci pred uničenjem. In koliko človeških življenj so že rešili, kolikokrat so bili že sami v smrtni nevarnosti, ko so priskočili na pomoč bližnjemu! Pokažimo in d oka žimo jim, da smo jim za vse to od srca hvaležni, sprejmimo veliko gasilsko vojsko v našem mestu tako, kakor zna sprejemati bela Ljubljana svoje najmilejše in najdražje goste! Dobrodošli in pozdravljeni, naši vrli gasilci! Franc Barle Najvidnejše mesto v organizaciji slovenskega gasilstva zavzema Barle Franc, ki je bil rojen 20. novembra 1864 v Cerkljah na Gorenjskem. Bil jc ustanovitelj bivše *Ju-goslovtnske gasilske zveze Ljubljana«. Pred 20 leti je združil vse takrat obstoječe posamezne slovenske gasilske zveze v enotno in skupno slovensko gasilsko organiza-ezjo, ki je štela ob ustanovitvi 239 društev, porazdeljenih v 17 žup s skupnim številom oJ65 članov. Organizacija takratne Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana je vid-ftaraščala ter je 1. 1-933, ko je bil izdan o organizaciji gasilstva kraljevine Josip Turk Jagoriavfje, štela že 728 črd&tev v 44 gasfl-akih župah z nad 22.000 člani. Pokojni Barle Franc je bil prvi starešina te enotne slovenske gasilske organizacije. Bil jc ne-umosen delavec tako pri prostovoljni gasilski četi Ljubljana-mesto kakor pri ljubljanski gasilski župi, kateri je načeloval od 12. novembra 1916; bil je neumoren delavec t vseh panogah gasilskega udejstvo-vanja m posebej moramo omeniti njegov trud, ki ga je imel kot urednik našega glasila »Gasilec«. Opozoriti pa moramo tudi na njegov vežbovnik. Zanimal se je tudi za delo gasilstva izven naših meja. V letu 1924 je bil izvoljen tudi za podstarosto »Slovanske gasilske zveze«. Mnogo si je tudi prizadeval za ustvaritev enotne državne gasilske organizacije, česar ni dočakal, ker mu je načrte prekrižala smrt, kateri je podlegel 23 maja 1928. Veličasten pogreb jc pričal, kako globoko jc bil usidran X srcih vsega slovenskega gasilstva. Prvi gasilski kongres v svobodni Jugoslaviji smo imeli v letu 1930. Gasilska četa Ljubljana~mesto je takrat praznovala OOletnico svojega obstoja. Na tem gasilskem kongresu se je zbrala v Ljubljani deset tisoč mož broječa gasilska armada sinov slovenske zemlje, ki je izpričala veliko ljubezen do svojega naroda, zvestobo, vdanost svojemu kralju in državi Prvič je naše gasilstvo nastopilo z javnimi vajami s sekiricami in z orodjem ter ovrglo do ta" krat obstoječo mentaliteto tistih, ki so v našem gasilstvu gledali vse kaj drugega, kakor pa ono, za kar je ustvarjeno, poklicano in za čemer stremi Ga* silstvo je s svojimi nastopi dokazalo, da se zaveda svoje odgovornosti in dolžnosti, ki si jo je prostovoljno nadelo. Uspeli nastopi so bili jasen dokaz, da gasilci ne stoje križem rok, temveč da se v svojih gasilskih domovih vežbajo, da se izobražujejo, da gredo z duhom čas a naprei in skratka da mnogo dela" jo. Naša javnost kakor tudi močna zastopstva iz inozemstva so nedelj eno izražala simpatije slovenskim gasilcem. Kakor je zahteval vseslovanski gasilski kongres v letu 1930 velikih priprav, tako so zajednica oziroma številni odseki kongresnega odbora že par mesecev prezaposleni s pripravami za čim lepši potek in uspeh letošnjega jugo-slovenskega gasilskega kongresa v Ljubljani. Pred 20 leti je združil pokojni in veliki sin naše lepe Gorenjske Franc Barle do takrat razcepljene posamezne slovenske gasilske zveze v enotno »Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana«. Naše slovensko gasilstvo hoče dostojno proslaviti 201etnico združitve vsega slovenskega gasilstva v enotno močno organizacijo. Zato slavi naša gasilska zajednica kot naslednica bivše »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« svojo 201etnico v okvirju velikega gasilskega kongresa. Po vseh pripravah in prijavah sodeč, bo letošnji kongres dostojno poveličal gasilsko miselnost in nesebično idejo ljubezni do bližnjega. Z mnogoštevilno udeležbo naj pokale tudi naša javnost, da so se pojmi o sodobnem gasilstvu razbistrili ter da že tudi celokupni narod gleda na gasilsko organizacijo s povsem drugega vidika kakor še pred par desetletji. Gasilec je poklican, da brani imetje in življenje svojega bližnjega. Pospešenemu in naravnost gigantskemu vsakodnevnemu razvoju ter tehničnemu napredku mora tudi naš gasilec v svoji izobrazbi, kakor tudi v skrbi za nabavo odgovarjajočega modernega orodja slediti. Našemu gasilcu je poverjena odgovorna naloga v narodno obrambnem pogledu. Gasilčeva dolžnost je stati tesno in neomajno na braniku naroda in države tako v mirnem kakor v vojnem času. Gasilec je poklican vsepovsod in v najtežjih trenutkih, da brani življenje in blagostanje svojega bližnjega, prt čemer se ne sme ozirati na lastne koristi, da, riskirati mora celo lastno srečo in celo življenje, ako to zahteva rešitev bližnjega. Za vse to je treba našega gasilca vzgojiti, v kolikor že ni potrebno, da je za to rojen. Zato polaga naša gasilska zajednica veliko pažnjo iz-obrabiti cele organizacije in ne samo v administrativnem in tehničnem pogledu, temveč posvečamo tudi polno pozornost izobrazbi srca. Hočemo, da so naši člani v narodnem pogledu trdno vzgojeni ter da imajo v svojem srcu globoko vsidrano državljansko zavest. Le tisti, ki je sam dobro vzgojen in ki v svojem srcu pošteno in res plemenito čuti, more biti dober poznavalec in vzgojiteli svojega naroda. In naša državljanska dolžnost je, da ravno v težkih časih, v katerih živimo, bodrimo svojo okolico k vsemu dobremu in plemenitemu. Odvračati moramo narod od egoizma in materiali zrna. Gasilec, do dna duše prepričan z geslom pomoči do bližnjega, je pač prvi poklican opozarjati vsakogar na izvrševanje druge božje zapovedi. Gasilec je dolžan bodriti narod k dobremu. Svojega bližnjega je treba obvarovati vsakega malodušja ter ga bodriti v lastno moč ter narod vzgajati v močno vero v samega sebe. Človek upa, dokler živi. Tako tudi mi upamo, da se bodo vremena našemu narodu zjasnila. In tudi našemu gasilstvu bo napočila lepša bodočnost. Se najdemo primere, ki nam kažejo, da gasilska misel ni prodrla v sleherno slovensko srce. Zavest je tem hujša ob spoznanju, da je osvojilo gasilsko geslo skoro vse naše rojake po kmečkih domovih ter v najoddaljenejših hribovskih kočicah, ko pa na drugi strani najdemo tako malo razumevanja pri nekaterih — sicer posameznikih, ki se samozavestno ponašajo s svojo izobrazbo in ki so celo poklicani vzgajati na* rod po Kristusovem nauku: »Lijubi svojega bližnjega, kakor samega sebet. Na drugi strani pa moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da veliko število pravih inteligentov in izobražencev s polnim elanom in v tesni povezanosti s svojim narodom. Iz katerega so tudi zrasli, vzgledno deluje v gasilski organizaciji ter si prizadeva priboriti gasil" stvu ono mesto, ki mu po svojem stremljenju in pomenu za celokupno človeško družbo tudi pripada. Upravičenost obstoja in pomen sleherne organizacije moramo pač presojati z vidika njene potrebe ter koristi, ki jih nudi svojemu bližnjemu, narodu in državi. Cut pravičnosti vsaj tako ve* leva. V vsakdanjem življenju čujemo in čitamo mnogokrat ponašanje z nazivom viteštva. Na žalost opažamo, da se baš gasilcu tu in tam odreka ta naziv — in to celo z merodajnih mest. O kolikšno nerazumevanje za našega gasilca, ki se prostovoljno tvega za srečo svojega bližnjega, za blagostanje človeške družbe. O, koliko nepoznanje gasilske organizacije in ni enega nauka. Ako presojamo življenje le z materialistič* nega stališča, potem se nam nehote vsiljuje vprašanje, čemu je ravno našemu malemu človeku, ki tvori jedro gasilske organizacije, treba, da po svojem celodnevnem, trudapolnem delu za svoj obstanek in za preživljanje svo- je družine prime zvečer s svojimi žuv-1 javi mi rokami »a gasilsko orodje ter se vežba in uri in usposablja in izpopolnjuje, da je v stanu na vsakokratni poziv priskočiti svojemu bližnjemu z uspehom na pomoč. Saj ravno naš mar li človek, VJ. £P s težavo prerine iz dneva do dne. ki je odvisen le od dela svojih žuljavih rok, ne poseduje premor ženja in imetja, ki bi mu ga ogrožale naravne sile. In če naši kmečki in delavski fantje tako krepko vztrajajo in brez slehernega plačila delujejo za dobrobit spločnosti, potem je to pač najboljši dokaz, da je narod, iz katerega so zrasli, v svojem jedru zdrav in plemenit. Gasilec mora v vsakem primeru pomagati, kjerkoli je njegova po* moč potrebna. Ako družinski oče, Izmučen od dnevnega dela sredi noči hiti k požaru, kjer pomaga svojemu sočloveku reševati ter se pri tem ne ozira na lastno zdravje in celo življenje, kako naj potem to dejanje imenujemo? In ne vem, kaj smemo sploh imenovati za viteško delo, ako ne žrtvovanje samega sebe, darovanje lastnega življenja za dobrobit bližnjega. Tudi pri pripravah za letošnji kongres smo naleteli še tu in tam na bore malo naklonjenosti in premalo razumevanja. Naše gasilstvo se ni ustanavljalo z denarnimi podporami. Vse,, kar na še gasilske čete posedujejo, so si same ustvarjale s prostovoljnimi prispevki naroda, ki je vedno visoko znal ceniti delo svojih prostovoljnih sinov, ter s« zavedal, da za gasilsko orodje naložen denar ni izgubljen in da se ta kapital narodu samemu bogato obrestuje. Gasil sko delo zasluži potrebno pažnjo. Meir da ni nikogar med nami, ki bi mogel reči, da gasilska organizacija narodu ni potrebna. Menda se našemu gasilcu ne bo očitalo, da ne vrši v redu svoje dolžnosti ali da vsaj ne vrši tega, kar po svojih fizičnih in duševnih silah zmore. Naše gasilstvo beleži 70 let ustvarja« jočega, organiziranega, smotrnega dela. Ako nam usoda ni bila naklonjena, da bi že za časa tega kongresa položili temeljni kamen naši bodoči gasilski šoli, kakor srno s tem trdno računali, potem ne bomo klonili malodušju, temveč smo prepričani, da bo narod poskrbel, da pride gasilska organizacij*, kljub temu že v bližnji bodočnosti do svoie prepotrebne gasilske šjle, ki so 1o naši gasilci v vsakem pogledu potrebni in vredni. V tej šoli bodo zlasti mlajši gasilci črpali potrebno znanje in izkustva. C Naš letošnji gasilski kongres naj s svojim velikim sporedom, predavanji, gasilsko razstavo, javnimi nastopi, tekmovanji v posameznih gasilskih panogah in strumnim pohodom uveri vso našo javnost, da se sleherni 51 an naše organizacije že globoko zaveda poslanstva, ki ga ima danes gasilstvo ter da visoko pojmuje geslo biti vsikdar narodu v korist in bližnjemu v pomoč. Vsem našim gasilcem pa se bo utrdila zavest, da je le v delu in tovari-škem medsebojnem tek movanju uspeh in napredek zagotovljen. Josip Turk |e bil brez dvoma najpopularnejša oseba pri naših gasilcih. Rodil se je 10. aprila 1855 v Ljubljani, kjer je tudi umri 1. aprila 1937. Ze v mladih letih se je začel udejstvovati v javnem življenju. Od 1. 1904 je že njegovo ime tesno povezano z zgodovino ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva. Kdo izmed slovenskih gasilcev ga ni poznal pod imenom »gasilski ata«. Bil je eden najzvestejših sotrudnikov z Barletom pri prizadevanju za vpeljavo slovenskega poveljevanja. Po Barletovi smrti je bil Turk njegov naslednik oziroma drugi starosta bivše »Jugoslo-venske gasilske zveze Ljubljana«, oziroma današnje Gasilske zajednice dravske banovine. Priznanje in simpatije radi svojega žilavega in neumornega gasilskega delovanja je užival tudi v inozemstvu. Po 1. 1933 je bil podstarešina Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije in v letu 1934 tudi njen starešina. — Nepričakovano živahno zanimanje za gasilski kongres v Ljubljani se je pokazalo zktsti v zadnjih dneh. Z velikim navdušenjem se pripravljajo gasilci predvsem za tekme. Močna skupina panonskih narodnih noš iz Maribora bo nastopila v sprevodu v Ljubljani. Iz Maribora in bližnje okolice pride v Ljubljano okoli 400 udeležencev. še neka] navodil udeležencem gasilskega kongresa V ponedeljek dne 14. avgusta ob 9. url zvečer bo velik ognjemet na Stadionu. Iz varnostnih razlogov mera biti polovica Stadiona popolnoma prazna. Vse udeležence prosimo, da se točno držijo navodil In odredb rediteljev. Vhod v Stadion bo s Tvrševe ceste pri stranskih vratih in Vodovodne ceste. Gledalci nai zavzamejo svoja mesta v zapadni polovici Stadiona, tc je v smeri proti glavni tribuni. Občinstvo, ki bo gledalo umetni ogenj izven Stadiona, pa opozarjamo, da naj ne hodi v bližino Stadiona, temveč naj ac zadrži vsaj 10 m od stadionskega zidovja, ker bodo iz zraka padali utrinki, ogorki in pa« lice raket. V torek dne 15. t. m. na glavni dan gasilskega kongresa, pa op zarjam o vae članstvo, da hodi izključno na pločnikih, da bodo ceste in križišča prosta. Kongresni trg, kjer bo sv. masa in zborovanje je določen za uniformirane gasilce, samarijanke, naraščaj. Vae ostalo občinstvo se lahko zbira v parku Zvezde na Dvornem trgu, v Gosposki in Vegovi ulici. Tudi Selenburgova ulica, prostor pred nunsko cerkvijo in Gradiščem morajo biti popolnoma prazni za dovoz in odvoz avtomobilov. Za popoldanski nastop na Stadionu bo vhod za udeležence pri vhodih s Tvrševe ceste in sicer za sedeže pri stranskih vratih in za stojišča pri srednjih. Vhodi iz Vodovodne ceste bodo zaprti ter prosimo občinstvo, da ne hodi po Vodovodni cesti, ki je namenjena za pasiranje avtomobilov. Udeleženci kongresa z Gorenjske in Kamnika, ki se pripeljejo z vlaki izstopajo na šišenskem kolodvoru. Vsi ostali udeleženci pa izstopajo na glavnem kolodvoru. Isto velja za povratek. Za gorenjski in kamniški vlak se vstopa na šišenskem kolodvoru, za vse ostale vlake vstopajte na glavnem kolodvoru. Proti Mariboru, Zagrebu, Novemu mestu in Kočevju pa pri vhodu nasproti Resljeve ceste, to je pri carinski pisarni g. Rajka Turka. V vsakem slučaju se držite odredb rediteljev. Roditeljski odsek. Reditelji se Gorenjska naj se javijo v glavni rediteljski pisarni v nedeljo dne 13. avgusta do 9. ure dopoldne. Vsi ostali reditelji pa točno tako, kakor so se prijavili kongresnemu odboru. Vsi roditelji v civilu. Čim se prijavi, bo vsak reditelj vpisan ▼ seznam in prejme roditeljski trak. kongresno knjižico in kongresni znak ter vsa potrebna navodila, Tramvaj v Ljubljani bo vse dni gasilskega, kongresa vozil pozno v noč, Val ndtMtaBcl ksngrasa Vnfjr\ os so izkažejo s kongresno knjižico in znakom, znižano voznino na tramvaju in sicer plačajo do 9. ure samo 1 din v vse smeri in na vse daljave, po 9. uri zvečer pa 2 din v vsa smeri in vse daljave, ker je to vračunana še nočna taksa. Vsi telovadci, ki nastopijo na stadionu, to so člani, naraščaj, in tudi tiste aamart-janke, ki so se priglasili za nastop pri raje ln e m pohodu, morajo biti v ponedeljek. 14. avgusta najkasneje ob pol 2. na zbira* liscu SK Ljubljane nasproti stadiona, kjer bodo dobili nadaljnja navodila. V«e godbe, ki bodo sodelovale 15. t. m, pri gasilskem sprevodu, naj se »berejo tjo-čno ob pol 8. zjutraj pred Narodnim domom v Tomanovi ulici. Zadnja skušnja za vodnike rajakiog« pohoda je v nedeljo 13. avgusta od U. naprej. Zbirališče kar na stadionu kakor dosedaj. Vabila bodo dostavljena vsem vodnikom. Hitro* dobro In inl vam izdela fotofum kr. dvorni dobavitelj drogerija GUGOBIĆ, LJubljana, WMm nI*** itajc § Stran 6 t« Pol stoletja v gasilski službi Najstarejši ljubljanski gasilci Med gasilci nI veteranov v pravem pomenu besede, kaju gasilci so aktivni do konca svojih dni. Četudi so že pol stoletja v gasilski službi, hočejo biti vedno pripravljeni tudi v drugi polovici stoletja. Toda ne smete pričakovati, da bomo govorili o požrtvovalnosti; ko se je reporter sestal z nastarejšimi ljubljanskimi gasilci, so mu v resnici povedali marsikaj, razgovor ni bil kratek, a niti enkrat ni bila izpregovorjena beseda, požrtvovalnost. . . Kar so kdaj storili za gasilstvo, za bližnjeg i — vse to se jim zdi samo po sebi umevno. Svojih zaslug niso nikdar raznasali in če so obnavljali svoje spomine pred reporterjem, so jih pač zaradi spominov samih na sebi, a ne zato, da bi jim kdo pel slavo. Fran Medic — 60 let gasilske službe Po letih Fr. Medic sicer ni najstarejši ljubljanski gasilec; Ivan Perme in Ivan Tomažič sta starejša, a nihče drugi menda ne bo v Ljubljani delj časa gasil kakor Medic. Prav letos no minilo le 60 let, odkar je bil sprejet k »Ljubljanskemu gasilskemu društvu«, od L1879. Ker tega jubileja ne bo nihče obhajal, Je treba de posebej opozoriti nanj. Ko govorimo o najstarejših ljubljanskih gasilcih, ne smete misliti, da gre za onemogle, nebogljene starčke. Morali bi jih videti! Gasilstvo bi lahko proglasili za najboljše sredstvo za dolgo življenje in zdravje.. . V resnici so mnogi gasilci iz naše najstarejše garde že zdavnaj pomrli, toda če jih živi v sami Ljubljani od okrog 80 članov prvega ljubljanskega prostovoljnega društva, včlanjenih v prejšnjem stoletju, Se toliko (približno 5<&), to pomeni, da je naporna gasilska služba zdrava, čeprav zelo nevarna — ali so pa možje, ki so se posvetili gasilstvu, že rojeni za to naporno službo. V resnici so morali biti pravi korenjaki, ko so se zdaj tako čvrsti, rdeče-Učni in živahni. Vedeti morate, da se je Fr. Medic — ki je nedvomno v Ljubljani zelo popularen, da vam ga ni treba se posebej predstavljati — rodil L1856. Pred tremi leti je obhajal 80-letnico, kar pa se ni zapisano v njegovem, skoraj mladostnem obrazu. Rodil se je v Bušnicah pri DoL Toplicah, vendar ga lahko prištevamo med pristne Ljubljančane. V Ljubljano je prišel L 1876 kot izučen čevljar in nastopil je službo v stari bolnici na Dunajski cesti. V zavodu je kmalu napredoval za poslovodjo in 1.1883 se je osamosvojil. Celih 48 let je vodil Čevljarsko obrt, torej skoraj pol stoletja, a gasilstvu je ostal Se delj časa zvest. Kot 20-letni fant je pristopil h gasilnemu društvu. K društvu ga je spravil znani ljubljanski obrtnik, ključavničar Anton Breskvar, ki je bil tudi sam pravi gasilec, eden prvih ljubljanskih gasilcev. Čeprav je bilo članstvo prostovoljno, ni bilo tako lahko postati član društva. Preden so novinca definitivno sprejeli, se je moral primerno izvežbati, da je lahko položil sprejemni izpit. Da so ga pa sprejeli v vajo, je moral prej predložiti prošnjo in o njegovem sprejemu je sklepal še odbor. Ko je bilo orođlšSe pri mesarskem mostu V prejšnjem stoletju, ko še ni bil sezidan Mestni dom, so imeli ljubljanski gasilci primitivno orodišče na tedanjem šolskem trgu pri lesenem mesarskem mostu. To je bila prav za prav le preprosta, napol lesena lopa. V nji so spravljali dve ročni brizgami in druge priprave. Kjer zdaj stoji poslopje Postne hranilnice pri Narodnem domu, so imeli lesen stolp, da so se vadili v njem plezanja. Pri njem so imeli pogosto vaje, toda le »na suho«. Ročne brlzgalne so morali pogosto tudi *ročno« prevažati. Konj društvo ni imelo. Zato je bila uvedena posebna navada, da so imeli ljubljanski koči jazi posebno dirko s konji k orodišču, ko je bil naznanjen požar. Kdor je bil prvi, je dobil 5 goldinarjev nagrade. Zato so bile tekme navadno zelo hude. Kočijaži so potem posodili konje za prevažanje brizgam. Vsi najstarejši ljubljanski gasilci se se dobro spominjajo požara gledališča na Kongresnem trgu. Medic je pripovedoval, da je bila noč, ko je gorelo gledališče (od 16. na 17. februarja 1887), zelo mrzla. Gašenje ni bilo posebno prijetno, zlasti še, ker so brlzgalne stale precej blizu ognja. Padali so debeli utrinki in Medle se še dobro spominja, da si je moral tesno privihati ovratnik plašča, da mu utrinki niso padali za vrat. Voda v brizgalnah je naglo zmrzovala. Zato so potrebovali toplo vodo, a je ponoči niso mogli dobiti nikjer drugje kakor pri peku v špitalskih ulicah. Gasili so približno od polnoči do večera prihodnjega dne. Dobro se Še spominjajo neštetih drugih požarov: prejšnje čase je gorelo mnogo bolj pogosto kakor dandanes. Ivan Perme je pripovedoval, da je nekega dne moral gasiti kar štirikrat. črim se je vrnil domov, že je zopet zagrmel strel na Gradu. Posebno pogosto je gorelo na Barju, skoraj vsak teden, vsaj po dvakrat. Tudi na Igu je bil velik požar, ko je pogorela skoraj vsa vas. Pogosto je gorelo v Crni vasi, pa tudi v Mateno so hiteli nekajkrat gasit. Naši gasilci so bili vat delovni ljudje; po-čfeievi so bili zaposleni pri precej utrudljivem dolu, a rasen tega so imeli še pogosto požarno službo v gledališču. Te dežurne stužbe Jfan tedaj ni nihče plačeval. Pogosto se je pripetilo, da ta aH oni nI utegnil iti T gledallaoe, a je moral nun preskrbeti na- mestnika in ga plačati. Ko je Medic Imel nekega večera zopet službo v gledališču, je opazil skozi lino nad odrom, da nebo zelo žari na vzhodu. Gorela je tovarna za klej. Od službe v gledališču je pohitel gasit. Gasil je vso noč, a zjutraj je šel delat. Spominja se požara »rdeče fabrike« na Fužinah, požara v Janeschevi, poznejši Pol-lakovi tovarni 1.1903, ognja pri Mathianu na Dunajski cesti (kjer je bil ranjen načelnik štricelj) itd. Kako pogosto so bili pred vojno požari, sprevidimo Že po tem, da je ljubljansko društvo gasilo L 1910 549-krat. Naši gasilci so pa gasili tudi v drugih krajih, n.pr. v Medvodah, v Kamniku, ko je eksplodirala smodnišnica, v Kranju, ko je gorela Pollakova tovarna itd. Prej bo Ljubljanica nazaj tekla Do 1.1899 je bilo pri ljubljanskem gasilnem društvu še uvedeno nemško poveljevanje Tedaj se je pa začel boj za slovenski jezik tudi pri tem društvu, ki je bilo ustanovljeno na podlagi kompromisa med Nemci (prav za prav nemškutarji) in Slovenci. Na občnem zboru 30. januarja L1899 jo bil sprožen predlog za slovensko poveljevanje. Maja ob gasilskem prazniku, ko imajo gasilci vsako leto mašo v florijanski cerkvi, je bilo med slovensko in nemškutarsko skupino tako napeto razmerje, da sta obe skupini odkorakali k masi posebej. Tedaj, na zborovanju, so tudi glasovali o uvedbi slovenskega poveljevanja. Predsedoval je prvi predsednik ljubljanskega gasilskega društva Fr. Doberlet. Pred njim na mizi je bila položena gasilska čelada, kakor je običaj pri gasilskih zborovanjih. Doberlet je dejal: Prej bo Ljubljanica nazaj tekla, preden bo vindiše komanda! — Ko so pa potem glasovali in so Slovenci zmagali z glasom večine, je Doberlet pograbil čelado in jo zopet položil; bil je premagan In je odstopil. Pritekle so mu solze — njegov čas je minil. Posebno zanimivo je, da je bUo tedaj društvo razpusčeno in zopet ustanovljeno. Pri novem društvu so pa imeli besedo Slovenci, ki niso več hoteli sprejeti med svoje vrste nemčurjev. Ivan Perme — 59 let Tudi Perme je dolenjska korenina, a živi v Ljubljani že od 1.1874. Rodil se je 23. decembra 1.1854 v Velikem Ločniku pri Turjaku. Posvetil se je krojastvu. Gasilstvo ga je zelo veselilo in je sam zaprosil za sprejem. Vpisali so ga 1.1879, a definitivno sprejeli februarja 1880. Prošnji za sprejem je bilo treba tedaj priložiti nravstveno spričevalo, pa tudi zdravniško spričevalo, kajti od. gasilca so zahtevali, da je res zdrav ter čvrst kakor vojak. Kakor Medic in Fran Tomažič je tudi on gasil v zadnjem polstoletju skoraj vse požare v Ljubljani ln okolici, kjer je pač nastopilo ljubljansko prostovoljno gasilsko društvo. Dobro se spominja večjih požarov tudi ob koncu prejšnjega stoletja. Seveda je gasil tudi pri gledališču L 1887. Delal je pri >cva-jarlclc, ročni brizgami št. 2, m še zdaj je ponosen, da mu voda v brizgami ni zmrznila. Gonili so brizgamo neprestano kakor motor, da voda ni utegnila zmrzniti. Tudi na železnici 1.1920, ko je eksplodirala nafta blizu podvoza na Srnartinski cesti je gasil. Gasili so z vodo, ker pač niso imeli drugih sredstev, in zato je plamen od časa do časa še bolj hušknil. Perme je nosil že tedaj lepo brado, a še sam ni vedel, kdaj mu jo je posmodilo. Ranjen je bil tudi na roki, drobec železa, ki ga je vrglo pri eksploziji, ga je ranil na roki. Perme je opazil, da je ranjen šele, ko je zagledal, da ima krvave hlače. Smeje je pripovedoval, da mu je zdravnik dejal, ko je prišel k njemu, zaradi obveze: Zakaj pa hodite k ognju! Po letih najstarejši — Fran Tomažič Tudi Tomažič je še korenjak, čeprav bo oktobra obhajal že 89-letnico rojstva. Sin je pač korenjaškega čolnarja, kakršni so že izumrli čolnarji, ki so vozili po Savi med Zalogom ln južnimi kraji v prejšnjih stoletjih. Rodil se Je 1.1850 v Jablanici pri Litiji. Posestva niso imeli. Oče je preživljal družino samo kot čolnar. Prevažal je žito m druge pridelke iz Banata po Savi voz. Potem je oče kmalu umri. Mati si je poelej morala služiti sama grenak kruh pri kmetih ln tudi France je moral iti služit za pastirja. Pozneje je služil za hlapca in mlinarja, dokler ni vstopil v tovarno žganih pijač in špirita v Ponovičah. Ko se je tovarna preselila v Laško, je odšel v Ljubljano. Najprej je nastopil službo pri Ko-aierju, v novi pivovarni. Pripovedoval je, kako je moral pogosto delati podnevi in ponoči in da je delal med samimi Nemci, ki niso bili preveč prijazni. Približno 12 let je delal v pivovarni in medtem kratek Čas na železnici, potem je nastopil službo v Janeschevi, poznejši Pollakovi tovarni. Bil je odprte glave, zato se je že v pivovarni naučil streči strojem in v usnjarni je bil strojnik. Celih 43 let je delal v tej tovarni. Upokojen je bil šele, ko je bil že 76 let star. H gasilcem je pristopil 1883. Nasvetoval mu je Janesch, njegov delodajalec, ki je bil podnačelnik društva. Društvo je dobilo parno brizgamo L 1881. Tomažič je kmalu postal strojnik tudi pri gasilski brizgami, ki jo je zelo skrbnv varoval, zato je pa tudi bila v obratu 40 let. Zdaj počiva v tako zvani Meksiki, v mestni baraki ob Ahae-ljevi cesti in Bohoričevi uHci. Prvo ljubljansko gasilsko društvo prav za prav nima doma, kajti Mestni dom v resnici ni njihov dom; v njem imajo samo shrambo orodja in zbirališče ob požarih. Baraka »Meksika« je prav za prav ljubljanski gasilski muzej . . . Tomažič govori še o parni brizgami z ljubeznijo kakor pravi strojnik. Ce bi jo ob pravem času popravili, Se vedno bi bila dobra . . . Neštetokrat se je sijajno izkazala in mnogo požarov se jim je posrečilo pogasiti ali vsaj omejiti samo zato, ker so imeli tako dobro brizgamo. Dobili so jo iz Monakovega. Tudi požar pri gledališču se jim je posrečilo omejiti samo zato, ker je bila parna brizgalna tako močna. Posebno se je zlasti bal trgovec Kastner, sosed gledališča, da bi se ogenj ne razširil na skladišče njegove špecerijske trgovine. V zalogi je imel mnogo petroleja in Špirita. Trgovec je stregel gasilcem z okrepčill, da bi vztrajali. V začetku je stala parna brizgalna na levem bregu ob gledališču, a vročina je postala prehuda in začela je padati opeka, — Tomažiču je padla opeka celo na glavo, a pravi, da ni bilo hudega, ker mu je zvilo samo čelado — zato so brizgalnc prepeljali na drugi breg in cevi potegnili čez Ljubljanico. Dobro se spominja tudi, kako so gasili v Kamniku smodnlšnico. Začelo je goreti opoldne in Tomažič namestu, da bi šel kosit, se je odpeljal v Kamnik. V Mengšu so gasilce zaustavljali ljudje, češ ne pojdite, vsi boste mrtvi, kar pa gasilcev ni prestrašilo. Tudi tam se je parna brizgalna dobro izkazala in posrečila pa se jim je požar omejiti, da se ni razširil na veliko skladišče vnetljivega materiala. Parna brizgalna je pa tudi že romala v Kranj, ko je gorela Pollakova tovarna. V Kranj so jo prepeljali z vlakom. Gorelo je silno, ko je ogenj zasegel mast ln druge lahko gorljive snovi, naJcupičene v usnjarni. Tomažiča sem povprašal še, kako je kaj zadovoljen z zdravjem. Ne pritožuje se mnogo; včasih ga sicer precej muči revma- t nogi, a od časa do časa je povsem dober. Ko je pa bil mlad, se je sam temeljito pozdravil. V najhujši zimi at je napolnil rezervoar v tovarni z mrzlo vodo, skočil do vratu v ledeno vodo, potem pa ven in delat! Prejšnje čase so ga boleli zobje in imel je razne težave, poslej je pa bil vodno zdrav kakor pravi gasilec. Gasilci pač pomagajo drugim in sebi z vodo. Tomažiču bi nihče ne prisodil 89 let . . . Toliko bi še lahko zapisal saj si lahko mislite, koliko doživi gasilec v polstoletju! Marsikaj so povedali, a da so bili odlikovani kot ljubljanski meščani za gasilske zasluge, so utajili, a zapisano je, da so Medic, Perme in Tomažič meščani. . . Najmlajši rejšib Ivan Breskvar Ce Že govorimo o najstarejših, ne smemo tudi pozabiti Ivana Breskvar j a, ključavničarskega mojstra, nečaka enega prvih ljubljanskih gasilcev Antona Breskvarja. V primeri z Medicem, Permetom in Tomaži čem je Preokvar, ki je zdaj predsednik nadzornega odbora — to funkcijo je prevzel za Medicem — Fes Še mlad; rodu se je L 1881 v Zadvoru pri Ljubljani, torej tedaj, ko sta bila Perme in Medic že gasilca. Vendar je tudi Breskvar ze 39 let gasilec Perme kH-če Breskvarja za Šalo fantek, Breskvar pa Permeta — poba. Vsi štirje so prav za prav gasilski mušketirji, neiazdružni prijatelji ter pravi gasilski tovariši. To je prijateljstvo, ki ga je utrdil ter očistil ogenj v pravem pomenu besede. Nobenega požara niso zamudili in povsod so bili v prvih vrstah. In vsak izmed njih je doživel toliko pravih gasilskih zgodb! Breskvarjeva gasilska zgodba, ki pa ni gasilska latovščina, posebno zanimiva, se je pripetila na Lavrici, ko so gasili pri Len-čku decembra L 1906 Bil je hud mraz in voda je skoraj sproti zmrzovala. Breskvar je imel kmalu povsem zmrznjeno obleko. Toda tc Se nI bilo najhujše: ko je hotel prestopiti, se mu je zdelo, da je prikovan k zemlji. V resnici je k zemlji primrznii, kajti voda, ki se je cedila od cevi, je pri tleh sproti zmrzovala in led je pokril noge, da so obtičale v ledenem oklepu. Tovariši so odtrgali zaledenelega Breskvarja od tal ln ga prenesli kot solni steber na toplo. Gasilcu nič ne škodi in tudi Breskvar je ostal zdrav. Želimo, naj bi ostali naši gasilski mušketirji še dolgo vsi zdravi — Se dolgo vsi pravega gasilskega zdravja! Naše poklicno gasilstvo Poklicne gasilce smo dobili v Ljubljani Sele pred 17 leti Moderni avto ljubljanske prostovoljne četo Poklicno gasilstvo se je ▼ Ljubljani fo- • brizgalnama m tako razpolagajo danes po- v Zalog. Ia Zaloga so blago vozni naprej v Trst vozniki. Tomažft se se spominja, kako silno zanimanje je zbudil prvi vlak, ko je peljal skozi Zasavje; bil je še deček, ko sta šla z materjo gledat v UUjo čuden dilo kmalu po prevratu. Leta 1920 je naročil tedanji župan dr. Ivan Tavčar zdaj tudi že pokojnemu Francu Barletu, naj izdela načrt za modernizacijo ljubljanskega gasilstva in za ustanovitev stalne gasilske straže. Načrt je bil izdelan že v januarju 1921, zaradi spremembe občinske uprave pa je moral čakati skoraj poldrugo leto na uresničenje. V maju 1922 je končno imenoval župan dr. Peric ^ magistratnega oficiala, ranjkega Janeza Kolešo za gasilskega referenta, dva meseca pozneje, na dan 31. julija, pa so bili imenovani prvi poklicni gasilci. S tem je bil podal temelj nadaljnjemu razvoju in je baš te dn; poteklo 17 let, odkar imamo v Ljubljani poklicne gasilce. Osebje V začetku ni bilo številno, kajti poklicna četa je štela samo 8 gasilcev in 2 reševalca (Zdravič in Kumelj). ki sta vozila še konjsko vprego, ki pa ni bila v celoti last mestne občine. Konje je dal na razpolago pokojni Josip Turk, vozovi pa so bili občinski. Kakor danes, so namreč že od vsega začetka poklicne gasilce uporabljali tudi za prevoze bolnikov in ponesrečencev. Število poklicnih gasilcev ao morali kmalu zvišati na 16. V letih od 1926 do 1927 so morali spet osebje pomnožiti in se je njih število gibalo med 19 in 24. Danes šteje poklicna gasilska četa 31 mož, pri čemer je vštet telefonist in častniški zbor. Gasilci so prvo leto razpolagali le x orodnim avtomobilom, ki je kljub čstsSšt-ljivi starosti še zdaj v uporabi. Prvo motorno brizgalno so naročili pri tvrdki Ro-senbaner v Lincu 1. 1922, prispela pa je šele naslednje leto. Vozni park je naglo naraščal. Pomembna pridobitev je bila leta 1932, ko je mestna občina nabavila v Ulmu od tvrdke Magirus 30 ni dolgo vrtilno lestev. Lani smo dobili najmodernejši gasilni avto znamke Grai & Stift z dvoma klicni gasilci s 6 gasilnimi avtomobili. Za prevoz bolnikov imajo zdaj 4 reševalne avtomobile, ki pa tudi že ne zadoščajo več. Precej dolgo je trajalo, preden so oba voza s konjsko vprego zamenjali z modernejšim pripomočkom. Marca 1925 leta ao dobili prvi rešilni avto znamke Stever, L 1929 pa še drugega znamke Fiat. Prav tedaj so ukinili en voz na konjsko priprego. Avtomobili so pričeli prevažati tudi bolnike iz oddaljenejših krajev, razen tega pa je število mestnega prebivalstva naglo naraščalo in so morah zato misliti na nove nabave. Leta 1932 so naročili še tretji rešilni avto znamke International, isto leto pa so tudi poslednjič prevažali bolnike s konji. Reševalnih voženj je bilo zmerom več. Od letnih 750 v letu 1922, so danes narasle na letno nad 4000 in je bil zato že skrajni čas, da je mestna občina kupila lani še četrti avto. Tudi ta park je za sedanje prilike mnogo prešibek in je nujno treba misliti na nove nabave. Z naraščanjem osebja in orodja Je seveda nujna tudi razširitev prostorosf-sti garaže. Za moštvo ao uvedifi spalnice in enako tudi stanovanja za poso- cene člane poklicne gasilske čete. Velik« važnost se je polagala na zaposlitev osebja v času, ko ni požarov in reševalnih voženj. 2e i. 1923 so poklicni gasilci začeli s od-kopavanjem zemljišča za Mestnim domom, da so dobili prostor za postavitev mizarske, strugarske in ključavničarske delavnice, ki so jih dokončali L 1924. Pozneje so nabavili še potrebne stroje. V teh delavnicah izvršujejo dela in popravila v prvi vrsti za poklicno četo m prostovoljno gasilsko četo župe Ljubljana mesto. Alarmiranje gasilcev je bilo v začetka dokaj staroversko. Po starem gasilskem redu iz L 1870, ki je še danes v veljavi, >e začelo najprej na gradu biti plat zvona, nato pa je dal grajski čuvaj znamenje ■ strelom iz topa in sicer za notranje mesto 3. za predmestje 2, za okolico pa en strel. Zdaj je to streljanje namenjeno v prvi vrsti prostovoljnim gasilcem, ker so poklicni itak stalno pripravljeni. Leta 1937 je dobil gasilski urad telefonsko centralo, ki ima neposredno zvezo s prostovoljnimi gasilskimi četami Ljubljana-mesto. Brdo, Vič, Dravlje, Sp. Šiška, Zg. Šiška in pa seveda tudi s gradom. Obstojajo tudi signalne naprave, ki takoj alarmirajo avtomatično gasilce. SO m dolga Magirus lestva Iztegnjena, ob nji Mestni dom Tudi reševalni oddelek se je moderniziral. Poklicna gasilska četa razpolaga danes z modernimi pripomočki, ki so potrebni za reševanje ponesrečencev zaradi električnega toka, zastrupitve s plinom ali utopljencev. V ta namen imajo posebno pripravo za oživljanje, tako imenovani Pulmotor. Enako dobro so poklicni gasilci opremljeni za gašenje požarov. Sleherni ima masko proti dimu, kakor tudi ne manjkajo azbestne obleke, ki varujejo pred ognjem in strupenim plinom. Za gašenje v notranjosti gorečega poslopja razpolaga poklicna četa s štirimi dihalnimi aparati in še z drugimi modernimi pripomočki Spomladi so vsi dobili nove čelade, kakršne predpisuje novi zakon in bodo z njimi kot edina četa nastopili na kongresu. Razen strokovne izobrazbe imajo vsi tudi izpite bolničarskega tečaja Rdečega križa, letos pa obiskujejo šofersko šolo, tako da bodo vsi imeli tudi šoferski izpit. Z ustanovitvijo stalne plavalne šole v kopališču Ilirije, je bilo gasilcem omogočeno poseča-nje plavalnega tečaja, kjer se zlasti uče reševalnega plavanja. Več članov je že s uspehom dokončalo tečaj, zadnjega, ki traja še zdaj, pa spet obiskujejo štirje člani poklicne čete. Odkar obstoja poklicna četa je pomagala pri skoraj 900 požarih, reševalnih voženj pa je imela do danes okrog 35.tKX), pri čemer niso prevažali samo bolnikov iz na)-oddaljenejših krajev dravske banovine, temveč celo iz inozemstva, kakor iz Gradca, Celovca, Opatije itd. Za zaključek naj omenimo še dosedanjs vodje čete poklicnih gasilcev. V prvih letih jim je načeloval pok. viš. nadzornik Janez Kolesa, od 1. 1924 do 1925 mestni komisar Franc Čchun, od L 1925 do marca 1933 gasilski vodja Janez Furlan. od 1933 do 1936 Engelbert Gostiša. za njim pa do danes spet Janez Furlan, Iz Radovljice _ Za gasilski kongres v LJubljani m pridno zbirajo gorenjske narodne nose. Povsod se suče razgovor o kongresu in ljudje komaj čakajo poročil iz časopisov, ker jih Izredno zanima pomen in obseg tega kongresa, ki kaže gusdlstvo v njegovem razmahu m moči. Prijavljenih imamo * 120 udeležencev kongresa. Iz Kamnika že Ima pri javljenih btftzu 600 gasilski kongres. Posebna ^krrptna. bo pri«pe4a. v Ljubljano v narodnih nećah. Prostovoljna gasilska četa Vir tre-prvdrvo za nastop pri tekmah na v Ljubljani. Kajruiiski okraj bo m častno udeležbo dokazal m zvestobo gasilski ideji. fitev. 182 Že pri Rimljanih organizirani gasilci - in kako se ie gasilsfoo razoijalo do dandanes Kdor bi hot?l napisati zgodovino gasilstva, bi moral pisati hkrati zgodovino ognja, kajti ogenj in gasilstvo sta najbrž skoraj enako stara — odkar pač človek pozna ogenj. Vendar je zgodovina gasilstva tesneje povezana z ognjem šele od tedaj, ko se je človek obogatil s pojmom — požar. Vsak boj s požari je že gasilstvo. In čim emotrenejši je ta boj, tem bolj prihaja do izraza organizirano gasilstvo. Proti elementarnim nesrečam — ln požari so pač tudi elementarne nesreče — proti zlom, ki jih ljudstvo imenuje šibe božje, je ostalo človeštvo najdelj brez moči in je se pogosto tudi dandanes, n. pr. proti potresom, po-vodnjim, viharjem itd. Cim popolnejše je pa organizirana človeška družba, ki jo imenujemo država, tem močnejši postaja tudi človek ter se izvija iz suženjstva naravnih sil in usodnih iger naključij; človek postaja gospodar sveta s silo organizacije in razuma. Tudi boj proti požarom je del splošnega človeškega boja proti zlu, proti nepre-računljivosti — naključju — proti sovražnim naravnim silam. ZAČETEK GASILSTVA PRI RIMLJANIH ? Bolj bi se morali čuditi, Če bi Rimljani gasilstva ne poznali, kakor da so imeli že pred začetkom našega štetja organizirano gasilsko službo. Rimska država je bila vendar svetovna in v resnici sijajna organizacija, ne le v vojaškem pogledu. Dovolj je znano, da so Rimljani v marsičem bili naprednejši od sodobnikov srednjega veka, da so bila n. pr. njihova mesta v urbanističnem pogledu za več kulturnih stopenj popolnejša od srednjeveških mest. Samo po sebi se razume, da so Rimljani poznali uničujočo silo ognja, saj je bil ogenj prav za prav že od njega dni tudi vojno sredstvo, ki so se ga posluževali barbari in civilizirani narodi. Toda narodi, ki so že zidali mesta, 00 se požara morali še bolj bati kakor barbari — ker so se pač bali za svoja mesta. Znali so presoditi silne napore in žrtve za ustanavljanje mest, njihovo rast ter izpopolnitev, in se zavedali, kako hitro vse to uniči ogenj, najstrašnejši sovražnik Človeškega ustvarjanja ter grobar civilizacij. Rimljani pa seveda niso bili prvi civili-ziranci v tem smislu; Asirci, Babilonci, Feničani, Egipčani itd. so biU pred njimi. Zato ne moremo odgovoriti z zanesljivostjo, ali so bili Rimljani v resnici prvi, ki so se bojevali z ognjem organizirano, premišljeno ter smotreno. Vemo samo, da 30 Rimljani imeli organizirane gasilce. ZAČETKI RIMSKEGA GASILSTVA Kako je bilo gasilstvo organizirano v najstarejši rimski dobi, ni znano. Zanesljivo pa je, fla so Rimljani imeli že tedaj varstveno policijo, ki je morala sicer skrbeti za prometno varnost in ji ie bilo poverjeno nadzorstvo nad trgom m ljudskimi igrami, a najbrž so spadali pod njeno pristojnost tudi požari. Začetki smotrnega, organiziranega rimskega gasilstva pa segajo v čas zadnjih desetletij pred začetkom našega štetja, ko je vladal Oktavijan (ali bolj znan pod imenom Avgus*). Oktavijan je ustanovil posebno vojaško ediruco, ki se je posvečala gasilstvu. To so bili čuvarji (vigiles), razdeljeni na manjše enate, razkropljene po Rimu. Vsaki enoti je bila poverjena gasilska, varnostna služba v dveh mestnih okrajih in je štela 1000 do 1200 mož. To so bili torej pravi gasilski bataljoni. Baje je bilo tedaj v Rimu 49 gasilskih čet, ki so Štele okrog QC00 vojaških gasilcev. Zal nam kronisti starega veka niso cpisali marsičesa, kar bi nas dandanes posebno zanimalo. Tako bi naše gasilce bolj zanimalo, kako so n. pr. rimski gasilci skušal? gasiti Rim, ko ga je zažgal KTeron. kakor, kako je me^to gorelo . . . GASILCI TUDI V POKRAJINSKIH MESTIH Dokazano je. da so Rimljani imeli organizirano gasilstvo tudi v pokrajinskih mestih. Tudi v fcJmcni so imeli gasilce in čeprav viri molče o Celeji in Petoviji, je verjetno, da je bila tudi v teh dveh mestih organizirana gasilska služba, saj je imelo npr. majhno mesto Flavio Solvo, Kjer je zdaj Lipnica pri Gradcu, čeprav je štelo le nekaj tisoč prebivalcev, svojo gasilsko četo, kakor izpričuje neki star napis o imenovanju 100 meščanov za gasilce. TUDI PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA PRI RIMLJANIH Čeprav je tudi organizirano prostovoljno gasilstvo že zelo staro in baje njegovi začetki segajo celo stoletje pred Kristusovim rojstvom, vendar tedanjih gasilskih organizacij ne moremo primerjati z dandanašnjimi. Zdi se, da so tedanje stanovske, cehovske organizacije, ki so bile močno razvite sodelovale kot organizirane enote pri gašenju požarov. Te organizacije so torej prevzemale dvojno nalogo, a gasilstvo je bilo najbrž postransko. Organizacija je bila sicer primerno prilagođena na zunaj in znotraj zahtevam gasilske službe. Te cehovske organizacije so se v glavnem delile v fabre, ali rokodelce, ki so obdelovali trdo gradivo, les, kamen in kovine, dalje v centonarije, rokodelce oblačilne stroke ali cunjarje, ki so baje gasili požare z mokrimi odejami, in končno v dendroforje ali delavce, voznike in nekatere rokodelce lesne stroke (tudi drvarje), ter v tignarije, stavbne rokodelce, zidarje in tesarje. Te organizacije so podparila zasebniki in država zaradi njihovega udejstvovanja v gasilski službi. Država je n. pr. oprostila aktivne gasilce plačevanja nekaterih davščin, a razen tega je nudila v izkoriščanje gasilcem velika zemljišča. Prostovoljni gasilci, člani cehov, so se tudi marljivo vežbali za svojo gasilsko službo in gasilska organizacija na zunaj je bila v marsičem zelo podobna dandanašnjim društvom. Gasilci so imeli že tedaj nekakšne domove. Znano je tudi, da so Rimljani že poznali ročno brizgalno. TUDI PROPAD GASILSTVA V SREDNJEM VEKU Hkrati z rimsko državo ao se zrušile mnoge njene ustanove ter civilizacijske pridobitve. Gasilstvo, ki se je pod okriljem Stanovskih društev v rimski državi razvilo zelo lepo skoraj v vsej državi, je začelo propadati, Čim je začel razpadati stari družabni red. Z utrditvijo krščanstva so bile ODSOjene Cehovske združbe. Zapleruli so jim premoženje in nihče jih ni več podpiral. s propadom rimske civilizacije se začenja tudi nova doba v stavbarstvu; rimskega prbanizma, pravokotnih mest z ravnimi uli- cami in prostornimi trgi ni več in les začne izpodrivati kamen. Zato so bila srednjeveška naselja zidana brez enotnega načrta, stavbe so bile lesene, ulice ozke in vijugaste, da se je nudilo povsod dovolj pase za ogenj. V dobi mračnega praznoverja se je pa ljudem tudi zdelo greh bojevati se proti elementarnim nesrečam, ker so se jim zdele šiba božja, a božji volji človek ne sme nasprotovati. Zato je razumljivo, da v srednjem veku ni bilo organiziranega gasilstva. Zgodovina nam pripoveduje, da so tedaj pogorela mnoga mesta in celo po večkrat, nekatera celo do zadnje hiše. Med našimi mesti je postal večkrat žrtev požara zlasti Maribor; gorelo je v letih: 1438, 1450, 1613, 1530 in še pozneje pogosto. Ptuj je pogorel 1. 1634, 1.1744 je pa pogorelo 79 hiš. OBLASTNI UKREPI PROTI POŽAROM V SREDNJEM VEKU Vendar se oblasti niso mogle sprijazniti 9 tem, da je požar vedno le šiba božja ter da ne smemo nasprotovati božji kazni. Zato so izdajale varnostne odredbe, da bi vsaj 9 predpisi nekoliko omejili nekoliko številne požare. Prve ukrepe proti požarom v Avstriji zasledimo v 13. stoletju. Vojvoda Friderik je podelil Dunaju več privilegijev in med njimi je tudi zanimivo določilo, da mora meščan plačati funt denarjev, če opazijo plamen nad njegovo streho. Te globe je pa bil nesrečni meščan oproščen, če mu je hiša tudi v resnici pogorela. Prve zanesljivejše vesti o požarnih redih Izvirajo šele iz 14. in 15. stoletja. Ti požarni redi določajo, kako je treba naznanjati požare, vzdrževati red v mestu, da ne pride do ognja in kako morajo biti meščani pripravljeni za primer požarov. Požarni redi so bili osnova za ponoven razvoj gasilstva, kakršno je propadlo z rimsko državo. Pri tem je zlasti zanimivo, da so gasilsko službo v mestih v srednjem veku začeli prevzemati cehi; tudi v starem veku je bila gasilska služba organizirana po stanovskih društvih. Požarni redi so namreč predpisovali za posamezne vrste rokodelcev značaju obrti primorno gasilsko službo. Gasilstvo je bilo tedaj organizirano od zgoraj, po mestnih svetih in vodstvo gašenja je bilo prepuščeno županom ali mestnim sodnikom. Tedanji požarni redi se nam zde seveda ETnešni zaradi nekaterih čudnih predpisov, vendar lahko sprevidimo, da so bile tudi nekatere, nam težko razumljive določbe smučine. T.^ko je oilo n. pr. v požarnem ledu mesta Bremena predpisano, da mora, kdor prvi opazi požar, napraviti velik hrup ter klicati na pomoč, sicer bo kaznovan Z denarno globo. Srednjeveška mesta so dobila sorazmerno zgodaj požarne rede. Nekateri trde, da ie Dunaj dobil požarni red že 1.1278 ter da ga je izdal cesar Rudolf L, drugi pa temu ugovarjajo, češ da za to ni nobenih dokazov. Dokazano pa je. da so dobila požarne rede naslednja mesta v letih: Mun-chen 1370, Koln 1403, Bremen 3 433, Stutt-gart 1492, Erfurt 1*29, Niirnberg 1449, Frankfurt 1458 itd. S samimi požarnimi redi pa seveda niso mogli preprečiti velikih požarnih katastrof in pogorelo je nešteto mest tako, da nI ostal kamen na kamnu. Tudi večina nažih mest je večkrat pogorela. PRI NAS PRED ORGANIZACIJO GASILSKE SLUŽBE Požarni ali gasilski red, ki ga je baje izdal cesar Rudolf i. za Dunaj 1.1278 — kakor nekateri trde — je bil izdan po velikem požaru na Dunaju; 1. 1276 je namreč pogorelo skoraj vse mesto. Poslej so bile izdane v Avstriji kmMu številne gasilske odredbe. Najpopolnejši gasilski red je baje izdala Marija Terezija 1. 1759. Na ozemlju Kranjske je izšel prvi gasilski red 1. 1785. Posebno zanimivo je, da je bil objavljen V slovenščini. Prva prostovoljna požarna bramba v Avstriji je bila ustanovljena v Schvvatzu na Tirolskem. Gasilska društva pri nas so še sorazmerno mlada ustanova. V Avstriji jih je bilo do l. 1860 komaj 5, a potem so se začela naglo množiti in v letu ustanovitve prvega gasilskega prostovoljnega društva v Ljubljani, 1870, jih je bilo v vsej državi že 381, a L 1910 okrog 10.000. Na Kranjsko jih je odpadlo 192 8 6000 člani. K temu naj primerjamo številke o naši gasilski armadi lani: v dravski banovini je bilo lani 26 gasilskih žup e 953 četami in 31.690 člani. Tudi v Ljubljani so bili pogosti požari v prejšnjih stoletjih in nekajkrat so skoraj povsem pogoreli najstarejši mestni deli. Zato si je mesto seveda prizadevalo, da bi vsaj nekoliko odpravilo nevarnost požarnih katastrof, že pred francosko okupacijo so bile izdane Številne varnostne odredbe proti požarom ln mesto je precej žrtvovalo za izpolnitev gasilske službe, ki je bila tedaj še predvsem prepuščena, kakor navadno v mestih, mestnemu svetu ln meščanom samim, kakor je pač prepisoval požarni red. Ko so prišli Francozi, so dovolili iz mestnih sredstev za gasilsko službo znesek 1200 gold. Stalna požarna.straža je bila uvedena na gradu že dolgo. To ni bila nobena novotarija, saj so že srednjeveška mesta imela v stolpih mestnega obzidja ali v gradovih čuvaje, prav za prav stražo, ki so imeli nalogo paziti ali se bliža sovražnik in hkrati tudi bedeti nad varnostjo mesta pred požari. V prejšnjem stoletju sta bila v ljubljanskem gradu še dva požarna čuvaja. Požare sta naznanjala ne le s topovskimi streli, temveč tudi z optičnimi signali. Podnevi sta izobešala na tisti strani stolpa, ki je bila najbližja proti kraju požara, rdečo zastavo, ponoči pa rdečo luč. Razen tega sta bila plat zvona. Dokler je požar naraščal, so bili udarci zvona hitrejši, ko je pojemal, počasnejši. Veliko razburjenje je nastalo v mestu 1.1819, ko je strela sprožila na Gradu francoski top. Meščani so mislili, da gori, nikomur pa tudi ni prišlo niti na misel, da je top sprožil kdo drugi, ne čuvaja. Zato sta se čuvaja komaj izvlekla, ker so ju dolžili, da za šalo vznemirjata mirne meščane. Oblasti je skrbelo, če se meščani drže predpisanega reda in pregledi gasilnega orodja, ki so ga morali imeti vsi hišni posestniki — pač predvsem vedrice in lestve — so bili pogosti. — Zanimiva je tudi odredba iZ 1.1824, da se mora ustanoviti mestna zavarovalnica za zavarovanje proti ognju, odnosno, naj ae meščani zavarujejo pri obstoječih zavarovalnicah. Toda zavarovalo ae Je samo 217 posestnikov za skupno vsoto 171.475 goldinarje«. ZAČETKI GASILSKE ORGANIZACIJE V LJUBLJANI Vsega tega, kar je mesto storilo za varnost pred požari pa se ne moremo Imenovati prave organizirane gasilske službe po dandanašnjih pojmih, flele 1.1861 je prevzel organizacijo gasilstva v Ljubljani magi-stratni svetnik Iv. Guttmann. Vodstvo teh prvih, res pravih gasilcev je pa prevzel župan Miha Ambrož. Vendar je ta organizacija še občutno šepala in pomanjkljivosti so se pokazale skoraj prt vsakem požaru. Sprevideli so, da bo treba organizacijo gasilstva poveriti organizacijam z discipliniranim članstvom. Takšnih organizacij pa tedaj še ni bilo mnogo. Misel, naj bi bila gasilska služba prepuščena zasebnim društvom, je menda izhajala še iz starih skušenj o organizaciji gasilske službe po cehovskih društvih. Magistrat se je obrnil na Južnega Sokola in Turnverein, ali bi prevzela gasilsko službo. Turneji so ponudbo odbili, kdove iz kakšnih razlogov, Južni Sokol je pa ustanovil L 1863 prvo požarno brambo v Ljubljani. Vendar tej ustanovi ni bilo sojeno dolgo življenje. Kmalu so ji začeli metati polena pod noge, oblasti ji niso bile naklonjene in turnerji so rovarili po svojih najboljših močeh. Organizacija gasilstva pod okriljem Sokola se ni mogla razviti, razmere zato niso bile ugodne. L. 1869 s« je župan dr. J. Suppan lotil priprav za ustanovitev gasilke organizacije. Posrečilo se mu je zbrati dovolj mož, ki so se navduševali za gasilstvo in 30. marca 1.1870 je bil ustanovni občri zbor Ljubljanskega gasilskega društva. Za načelnika je bil izvoljen tovarnar pohištva Franc Doberlet, TrnovČan. Doberlet ima nedvomno zasluge za organizacijo našega gasilstva in nekateri ga celo imenujejo očeta kranjskega gasilstva, a naši najstarejši gasilci ga nimajo v najboljšem spominu zaradi njegovega nemškutarstva. kajti Doberlet je bil hud nasprotnik uvedbe slovenskega pove-ljevanja. EOMPRO;VnS MED SLOVENCI IN NEMCI S sestavo odbora prvega ljubljanskega prostovoljnega gasilskega društva ljubljanski narodnjaki niso bili posebno zadovoljni. Odbor je bil namreč sestavljen po kompromisu med Slovenci in Nemci. Trenja med obema skupinama so se pokazala kmalu, a do odločilnega spora js prišlo šele 1.1899. Kmalu po ustanovitvi so se Slovenci postopno začeli umikaU iz društva in na njihovo mesto so se vrinili turnerji. Vendar je bila 1.1899 slovenska skupina tako močna, da je zmagala ter prodrla s predlogom po slovenskem poveljevanju. Doberlet se je moral umakniti in funkcijo načelnika je pre vzel Ludvik Stric olj (v starejših zapisih Stricel), ki je vodif društvo do 1.1913. RAZVOJ SLOVENSKEGA GASILSTVA Sele z nastopom Striclja ae začne pravi razvoj slovenskega gasilstva v LJubljani. Društvu 3 popolnim slovenskim vodstvom je začela takoj nasprotovati avstrijska gasilska zveza. Ko je društvo napovedalo gasilski kongres ob priliki otvoritve Mestnega doma, je zveza udeležbo odpovedala. Kljub temu je bil prevzem krasnega doma lepa slovesnost 7. in 8. septembra L 1899; udeležili so se je tudi številni češki in hrvatski gasilci. Že na tistem kongresu je bila sklenjena ustanovitev Slovanske gasilske zveze. Ko pa govorimo o razvoju slovenskega gasilstva, moramo predvsem omeniti, da je bil na Štajerskem prvi pionir slovenskega gasilstva Josip Sirca, ki je že L 1889 uvedel slovensko gasilsko poveljevanje v Žalcu. Ne smemo pa tudi prezreti, da je že 1.1888 Franc Doberlet utanovil Slovensko deželno zvezo prostovoljnih gasilskih društev na Kranjskem. Ta zveza je štela 1.1913 že 185 društev s 5.941 člani. Na Štajerskem sta delovali dve zvezi: Zveza slovenskih gasilnih društev za Spodnje Štajersko (ustanovitelj Sirca), ustanovljena 1.1899, in Muro-poljska gasilska zveza v Cvenu pri Ljutomeru, ustanovljena istega leta (ustanovitelj Joško Rajh). V novo razdobje stopa slovensko gasilstvo po vojni. Tedaj smo dobili izvrstnega organizatorja in strokovnjaka, moža, kakršnega je naše gasilstvo res potrebovalo, Franca Barleta. Barle je ustanovitelj Jugoslovanske gasilske zveze (1.1919). Zveza je štela ob svoji ustanovitvi 239 društev s 17 župami, a že 1.1925 je združevala 457 društev v 31 župah s 15.000 člani. Gasilska društva spodnještajerskih mest so pristopila v gasilsko zvezo šele 1.1930, ko je bilo v nji združenih 37 žup s 675 društvi in z nad 20.000 člani. ZAKON O ORGANIZACIJI GASILSTVA 15. julija 1933 je izšel zakon o organizaciji gasilstva v naši državi; z zakonom je dobila vsa banovina enotno organizacijo in v skupni organizaciji so poslej včlanjena tudi društva, ki prej še niso bila. Ob izidu gasilskega zakona je bilo v Sloveniji 44 gasilskih žup s 728 društvi in 22.000 člani. Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana, se je preosnovala 10, decembra 1.1933 na podlagi novega zakona v Gasilsko zajednico dravske banovine v Ljubljani. Zdaj je že vsak 37. prebivalec Slovenije gasilec. Kako močno je razvito gasilstvo v Sloveniji, sprevidimo najbolje po tej primerjavi- dravska banovina obsega 6% površine Jugoslavije ln &% prebivalstva, ima pa 37% gasilcev v državi. Nekaj zanimivih številk o gasilstvu Moč in pomen gasilske organizacije pri nas nam lahko stvarno prikažejo ie številke. Posebej o požarih v zadnjih letih govorimo v posebnem članku; tu navajamo številke o splošnem gasilskem udejstvovanju, ki kažejo ne le kvantitetno, temveč tudi kvalitetno moč gasilske organizacije. Ob letošnjem občnem zboru je bilo v Sloveniji 26 gasilskih žup s 953 četami in 31.690 člani. VeČina gasilskih čet je seveda prostovoljnih; v Sloveniji pa imamo še 6 industrijsKir' čet, 2 zavodni ln eno poklicno. Lani so gasilske čete imele 4S47 redovnih vaj (manjkajo podatki za 42 čet). Vaje so trajale skupno 9491 ur. Orodnih vaj je bilo 5256; trajale so 9184 ur. Strokovnih predavanj je bilo prirejenih 1042 in skupni čas predavanj znaša 1646. Gasilske čete so sodelovale pri 267 vajah za reševanje pri letalskih napadih. Gasilski samarijanski oddelki Štejejo nad 2000 članov in so precej dobro opremljeni s sanitetnim materialom in reševalnimi avtomobili. Lani so samarijanski odseki pomagali V 7963 primerih. S svojimi avtomobili so prepeljali 7S63 ljudi in prevozili skupno 78.057 km. Pri tem ao pa všteti tudi podatki poklicne gasilske čete v Ljubljani; prepeljala je 4185 ljudi in prevozila S svojimi avtomobili 38.778 km. Samarijan-skih naraščajnikov je nad 1000. Gasilske čete so lani priredile 306 gledaliških predstav, 72 koncertov ln 256 predavanj. Gasilci morajo prirejati tudi zabavne prireditve, da dobe tako dohodke za nabavo orodja in vzdrževanje gasilske opreme, če bi prejemali dovolj podpor, bi jim ne bilo treba prirejati veselic, nad čimer ae nekateri spotikajo. Lani ao gasilske čete priredile 512 veselic, 142 srečolovov in 209 tom-! bol. Veselice je priredilo le 54% čet. Vse podpore in dohodki prireditev ao lani znašali le 13.4 milijona din. Oprema gasilskih *et lani je bila: 12.071 delovnih oblek. 18.270 paradnih oblek, 12650 čelad in 469 plinskih mask. Malih brizgala (berglovk) so imeli 347, večjih ročnih brizgam 757 to motornih brizgaln 484, med njimi 22 avtoturbink; ročnih aparatov za kemijsko gašenje je bilo 325 in 8 večjih aparatov za gašenje s peno; raznih cevi je bilo okrog 200 km; vseh lestev so Imeli 1553, med njimi 2 avtomehanični, eno vrtilno na ročni pogon in 47 mehaničnih; gasilskih avtomobilov je 169; gasilskih domov in oro-dišč je po vsej Sloveniji 683; sanitetnih omaric imajo Čete 382. Premoženje gasilskih čet znaša 54,199.317 din, dolgovi pa 3,503.884 din. Vodovodi so na področju 22% gasilskih čet, tekoča voda pa na področju okrog 80% čet Vseh požarov v dravski banovini je bilo lani registriranih po gasilski organizaciji 668. Največ požarov je bilo na področju gasilske župe Maribor desni breg, in sicer 64; na drugem mestu je gasilska župa Murska Sobota Z 62 požari, na tretjem Ptuj S 53 požari in na četrtem Celje (52). Najmanj požarov je bilo na področju gasilske župe Logatec, samo 5, na področju škofjeloške župe 6, radovljiške pa 8. Te številke nam kažejo, da je največ požarov v okrajih z najgostejšo obljudenostjo in kjer je Še vedno največ s slamo kritih streh in lesenih hiš. Potreba po gasilski soli Naši gasilci potrebujejo gasilsko šolo. Potreba po njeni ustanovitvi se kaže od leta do leta bolj. Morda bi kdo ugovarjal, češ, saj gasilske organizacije prirejajo številne tečaje, ki nud'io gasilcem dovolj, da ne potrebujejo temeljitejše izobrazbe. Doslej je Gasilska zajednica priredila 20 poveljniških tečajev, in sicer po 6 v Celju in Mariboru in 8 v Ljubljani. Lani je bilo prirejenih skupno 16 tečajev (v Celju 4, v Mariboru in Ljubljani pa po 6). Izprašani so bili 604 kandidati in 540 jih je napravilo izpit, a za 373 čet bo treba še letos prirediti 7 ali 8 tečajev, i^anj so porabili za poveljniške tečaje 95.461 din. Lani sta bila prirejena še dva tečaja za župske starešine, ki so se učili novega poveljevanj*. 2upe so priredile 17 tečajev: 9 strokovno tehničnih, 4 sama-rijanske in 4 administrativne. Vendar te številke ne dokazujejo, da ni potrebna tudi gasilska šola, temveč, da je v resnici potrebna. Gasilstvo postaja veda ln gasilske naloge zahtevajo čedalje popolnejšo strokovno izobrazbo od gasilcev. Zato ao tudi potrebni vedno bolj številni tečaji. Značilno je, da gasilski zakon določa za gasilce tudi Izpite. Ce pravimo, da gasilstvo postaja veda, moramo pripomniti, da Je v naprednejših državah te v resnici veda; tako imajo na pr. v Nemčiji že doktorje gasilstva. Dandanes mora dober gasilec temeljito poznati tudi najnovejše vrste gasilskega orodja in opreme, znati mora gasilsko tak- rodosiovnih ved — fizike, kemije, elektronko, imeti mora vsaj osnovne pojme prt-tehmke, mehanike, primerno mora tudi poznati stavbarstvo, pa tudi zdravilstvo toliko, kolikor je potrebno, da lahko nudi pravilno prvo pomoč pri nezgodah. Vse to ! znanje je teoretično, ki si ga zdaj gasilci ! pridobe pri nas kolikor toliko na tečajih to i nekateri posamezniki iz literature. Za praktični pouk je poskrbljeno precej zadovoljivo s pogostimi vajami, župnimi in četnimi. Najpopolnejša gasilska oprema in praktično "znanje sta Se mnogo premalo za uspešno sodobno gasilsko službo; v dobi kemičnih vojn, neprestano naglo se razvijajoče tehnike to mehanične civilizacije so tudi gasilske naloge povsem drugačne, kakor ao bile V časih, ko SO požare gasili po večini aamo še z vedri vode. Zdaj mora gasilec imeti vsaj toliko splošne izobrazba, da bo lahko s pridom čital domačo strokovno literaturo ter se tako sam izobraževal. Na tečajih so naši gasilci pokazali izredno ve- Iselje do pouka ln oklenIH ao ae ga a aautno marljivostjo ter vztrajnostjo, tal Imajo It* čaji kljub vsemu nekatere pomanjkljivosti ter ne morejo nadomestiti prave gasilske šole. Potrebne bodo tudi sicer poslej, ko bomo gasilsko šolo že imeli, a le šola bo lahko dopolnila, česar tečaji ne morejo dati; prav za prav ae bodo tečaji in šola medsebojno dopolnjevan. Le prava, stalna gasilska šola bo lahko nudila posameznim gasilcem, ki se bodo posvetili popolnejši strokovni izobrazbi, metodičen, smo tren ter globlje zajet pouk* česar pač tečaji ne morejo, že zato ne, ker so prekratki. Gasilska šola bo lahko prirejala splošne ln specialne tečaje. Središče bo gasilskega pouka ter oporišče razvoja nove vede tudi pri nas. Mnogo lažje bo zbirala učila, literaturo ter zasledovala razvoj gasilstva, kakor je to mogoče zdaj. Iz šola se bodo rekrutirali temeljito šolani gasilci, ki bodo lahko tudi sami širili med svojimi tovariši znanje ter uvajali nove pridobitve in izsledke gasilske službe. Ustanovitev gasilske šole je lahko zagovarjati ln lahko je tudi prepričati javnost o velikem pomenu in potrebi te šole; zato upamo, da ne bo ostalo samo pri zamisli po ustanovitvi gasilske šole, temveč, da bo do ustanovitve kmalu prišlo. Ovir za ustanovitev nI posebnih tudi s finančne strani. Potrebno je le razumevanje za stvar na pristojnih mestih. Borba z dimom in plinom Pri gašenju požarov se gasilci često izpostavljajo raznim nevarnostim, eden izmed njihovih najzavratnejših nasprotnikov pa so vsekako strupeni plini, nevarni zlasti zato, ker jih ni mogoče takoj opaziti in se zaradi tega gasilec ne zaveda preteče nevarnosti. Moderna gasilska taktika uči, da je treba najprej napasti leglo požara, ki je navadno v notranjosti stavbe, kjer je najbolj zadimljeno in tudi največ plinov. TI plini ao različni. Nekateri učinkujejo na kri, drugi na živčevje, kožo, pljuča ali želodec. Eden najbolj strupenih je ogljikov monoksid, ki se pri požarih poraja najčešće. Deluje na možgane in živce in povzroča strah, pozabljivost in omrtvičenja, razen tega pa je še hud krvni strup. Prt zastrupljenju s tem plinom je treba ponesrečenca takoj prenesti na sveži zrak to začeti z umetnim dihanjem. številke pomenijo: 1 do S t raki ca ptf0n» ftcenje, 4 naličnica, 5 cedilo Prav nevaren je tudi ogljikov dvokls, ki sicer v manjših količinah ne vpliva kvarno na človeka, v večjih količinah pa povzroča omedlevico. Ker je poldrugokiat težji od zraka, leži pri tleh, zlasti v jamah in kleteh. Cesto se poraja v kleten, kjer vre mošt ali kjer gnije jo slive. C o-vek, ki stopi v klet, niti ne opazi, da je zašel v območje ogljikovega dvokisa. Nenadno mu zmanjka zraka, zvrti se mu t glavi in pade. Ce ne pride pomoč takoj, je izgubljen. Pri reševanju je tudi v tem primeru postopati kakor prej, razen tega pa je treba ponesrečencu dovajati ki<*lk. Pri požarih v garažah, tovarnah ali Ce gore gasilski aparati, se tvorijo uspavalni plini. Prav nevarni plini se porajajo pri gorenj r filma, žvepla ali če se razlije po lesu soliterna kislina. Pri tem nastanejo draž-ljivi in razjedalni plini, izredno nevarni dihalnim organom. Ponesrečencu je potreben popoln mir, umetno dihanje bi Škodovalo, pač pa ga je treba zaviti v toplo odejo in takoj poklicati zdravnika. Proti tem plinom uporabljajo gasilci maske in dihalna parate. Prve ščitijo le, čc je v prostoru vsaj še 15 % kisika, če pa ga je manj, ae je treba poslužiti dihalnih aparatov. Za gasilca je plinska maska neprecenljivega pomena. Cesto edino ona omogoča pravilno gašenje to obvaruje gasilcu življenje. Zanimivo je, da so bili gasilci in ne vojaštvo pevi, ki so rabili maske. Plinska maska neprodušno zapira del obraza to je dostop zraka mogoč le skozi posebno cedilo, ki strupe zadrži in jih uniči, prečiščeni zrak pa dovaja pljučam. Plinskih mask je več vrst, za gasilce pa prihajajo V postev le take, ki ne propusčajo dima« gorilnih plinov to ogljikovega monoksida. V vojnem času bi seveda morale jrasiMce maske Imeti cedila, ki bi razen imenovanih plinov zadržavala tudi vojne strupe. NaSt gasilci razpolagajo dane« s maskami ki tadl ▼ moftnl koooeptzsvelil do •SfOVCRSKI Najmanj 100 milijonov na leto darujejo gasilci narodu Gasilstvo ni industrija, ni pridobitna gospodarska stroka, ne podjetje; prostovoljno gasilstvo je samo dobrodelna organizacija. Toda organizacija, ki samo daje in nič ne zahteva. Organizacija, ki je vedno pripravljena pomagati ljudem v največji stiski. Organizacija, ki ne dela s kapitali in ki nikjer ne išče zaslužka in ne dobička. Okrog 32.000 mož šteje naša gasilska armada. To se pravi 32.000 mož je v službi naroda ter bližnjega; 32.000 gasilcev dela prostovoljno ter brezplačno zgolj iz nagiba, da bi pomagali ljudem v stiski, da bi jih obvarovali pred elementarnimi nesrečami in njihovimi posledicami. Ta človekoljubna organizacija je pa v resnici najbolj produktivna narodno gospodarska stroka; ni sicer uvrščena med kmetijstvo, ne med trgovino in ne med industrijo. O nji vodijo račune menda le denarni zavodi — zavarovalnice. Toda predvsem same zase. Ali se še lahko primerja katerakoli gospodarska stroka z gasilstvom po svoji produktivnosti? AU dela katera stroka z manjšo režijo in Z večjim uspehom? Nihče ne plačuje 32.000 mož za njihovo, pogosto zelo nevarno in vedno naporno delo niti po 3 din na uro. Ta ali oni prejme od časa do časa kakšno medaljo in časopisje omenja mimogrede njegove zasluge ob jubilejih ali smrti. Pač se pa pogosto kdo spotakne nad gasilskimi veselicami, češ da so grdo narodno pijančevanje, da ljudje na njih nesmiselno zapravljajo denar itd. Le redki priznavajo, da so gasilske prireditve potrebne zato, da revna gasilska društva zbero skromna sredstva za izpopolnitev svojega inventarja. Nekateri pa imajo toliko »razumevanja s do gasilskih potreb, da pravijo, češ, gasilsko orodje -— to je gasilska stvar! če hočejo imeti brizgalno, naj si jo kupijo! Toda ob tej priliki hočemo navesti le nekaj številk, ki naj govore same in ki naj pokažejo, da je gasilska služba v resnici največja tlaka narodu — delo brez plačila In pogosto brez priznanja. Dovolj je, če navedemo nekaj številk iz zadnjih let, številk o požarih in preprečeni škodi, ki bi jo sicer utrpelo narodno gospodarstvo, če bi ne bilo požrtvovalnih gasilcev. In koliko ur so bili zaposleni pri tem produktivnem delu v boju z ognjem gasilci — brez plačila! L. 1934 so prostovoljni gasilci v dravski banovim preprečili za 114 milijonov din škode, ki bi jo sicer povzročili požari. Skupna škoda po požarih na zavarovanih poslopjih je znašala 21,807.364 din, na nezavarovanih pa 2,648.180 din. Gasili so skupno 3.767 ur. L. 1035 je bilo na področju Gasilske zajednice za dravsko banovino 783 požarov. Največ je bilo manjših požarov s povprečno škodo do 10.000 din, in sicer 46.7%. S škodo nad 100.000 din jih je bilo 19 (2.4%), a katastrofalni so bili trije požari. Največ požarov je nastalo zaradi nepazljivosti in po samovžigu — 180, ogenj je bil podtaknjen 151-krat, a pri 349 primerih je ostal vzrok nastanka požara Skoda na zavarovanih poslopjih je 26,318.606 din ali 94.3%, na nezavarovanih pa 1,583.825 din. Gasilci so gasili pri 761 požarih ali pri 97.2% vseh požarov. Skupno je sodelovalo 18.058 gasilcev in porabili so skupno 2.698 ur časa. Ponesrečilo se jih je 111. Razen tega so gasilci pomagali še pri 3 drugih nesrečah in 3 poplavah. S svojim delom so preprečili za okrog 120 milijonov din škode. Ker je gašenje trajalo skupno 112 dni (ako podelimo ure gašenja na dneve), bi gasilci zaslužili okrog 40.5 milijona din po 20 din na dan. Se več požarov je bilo 1.1936, in sicer 835. Gasilske čete so pomagale reševati pri 94.5% vseh požarov, škoda na zavarovanih poslopjih je znašala 17,380.046 din, na nezavarovanih 1,243.550 din. Malih požarov s povprečno škodo do 10.000 din je bilo 45.5% in skoraj prav toliko srednjih s povprečno škodo do 50.000 din. Pri gašenju so gasilci porabili 2.825 ur časa ali 118 dni. Ranjenih je bilo 68 gasilcev. Skupno so preprečili z gašenjem za 86,781.800 din škode. Predlanskim je bilo skupno 699 požarov, 288 malih in 331 srednjih, škoda na zavarovanih poslopjih je znašala 16,713.130 din, na nezavarovanih pa 1.316.080 din. Gasilci so porabili 2.596 ur časa pri gašenju. 44 se jih je ponesrečilo, med njimi 2 smrtno. Rešili za 80,755.000 din narodnega premoženja pred ognjem. Razen tega so gasilci še sodelovali pri reševalni akciji v Tržiču, kjer so izkopavali pod snežnim plazom zasute smučarje. Pomagali so ljudem pri 5 poplavah ln rešili velik mlin ter tako obvarovali še za milijon din škode. Lani je bilo na področju naše banovine 668 požarov, manjših 331 in srednjih 262. Med večjimi požari je treba omeniti požar pri opekarni na Viču. Lani so se naši gasilci še posebno izkazali, saj so obvarovali pred ognjem za okrog 200 milijonov din narodnega premoženja. Pri gašenju je sodelovalo 11.898 gasilcev in bilo zaposlenih 2154 ur, kar da 25,412.921 delovnih ur. Ce računamo, da bi si gasilec zasluzil vsaj po 4 din na uro, kar nikakor ni pretirano pri tako težavnem delu, bi njihove plate morale znašati okrog 100 milijonov din. Ker pa to delo ni plačano, je treba računati, da so slovenski gasilci lani darovali narodu okrog 300 milijonov din. K temu je zanimivo primerjati podpore za gasilstvo. Vse podpore so lani znašale z dohodki prireditev vred le 13.4 milijona din, to je komaj dobro polovico odstotka tega, kar so dali gasilci s svojim delom in požrtvovalnostjo splošnostl. Lani je bilo na zavarovanih poslopjih škode zaradi požarov 23,420.042 din in 1,319.740 din na nezavarovanih. Pri gašenju se je ponesrečilo 45 gasilcev. Gasilske čete so pomagale gasiti skoraj pri vseh požarih, le pri 36 ne, ker niso bile dovolj zgodaj obveščene ali so pa bile preveč oddaljene od požara. Nekaj požarov lani, kakor pač vsako leto, tudi ni bilo javljenih in je treba računati, da je bilo skupno v vsej banovini okrog 800 požarov. Ce vsoto požarov v naši banovini primerjamo s številom registriranih požarov v vsej državi, se zdi, da je v Sloveniji izredno mnogo požarov. Toda moramo vedeti, da v drugih banovinah ne vodijo tako točne statistike o požarih in da tam najbrž še bolj pogosto gori kakor pri nas. K temu delu naših gasilcev lani je treba še prišteti pomoč gasilcev pri 4 poplavah, reševanje pri zemeljskem plazu in pri dveh prometnih nesrečah. Ta bilanca o človekoljubnem delu prostovoljnih gasilcev v naši banovini, je nedvomno dovolj zgovorna ter prepričevalna, da so besede o gasilski požrtvovalnosti same na sebi nepotrebne. S. Zgodovinski razvoj gašenja in gasilskih aparatov V davnih časih seveda niso razpolagali pri gašenju požarov s pripomočki, kakršne uporabljajo danes. Ravnali so se, kakor še zdaj slikajo gasilskega patrona sv. Florija-na, to je, gasili so z vedri in škafi. V rimskih časih so uporabljali mehove, v katere so dovajali vodo po volovskem črevu. Prve zapisane podatke o gašenju najdemo v starem veku. Ktcribiju iz Aleksandrijc, ki je živel 250 let pred Kristom, pripisujejo, da je izumil prvo brizgalno, ki je postala podlaga današnji. Njegov učenec Hc-ron jo je nato izpopolnil in opisal (Hcro-nova buča). Hcronov način je ostal dolgo časa v uporabi. Še ves srednji vek so imeli brizgalne brez cevi in 60 zaradi tega morali gasiti tik ognja. Razmerno pozno so se pojavile prve ročne brizgalne. Nemec Plattner iz Augsburga je leta 1518. položil temelj sedanjemu principu. Prve cevi pa je izdelal šele Van der Hevde v Amsterdamu l. 1690 in sicer najprej iz jadrovine, nato pa usnjene, ki so jih spajali z zakovicami Sedanje tkane cevi uporabljajo šele od konca 18. stoletja dalje. V drugi polovici 19. veka smo dobili prve parne brizgalne. ki so že imele precejšnje dejstvo Obdržale so se dolgo časa, vse dotlej, dokler jih niso izpodrinile centrifugalne brizgalnice ali kratko mo-torke. Slednje so se v Sloveniji prvič pojavile v letih 1908 do 1910. Svetovna vojna sicer ni mogla popolnoma ustaviti delovanja gasilcev, je pa moćno zajezila razvoj gasilskega orodja. Po vojni sc jc tudi v tem pogledu obrnilo na bolje in so se zlasti v naših krajih vse gasilske čete za- čele modernizirati in imamo v Sloveniji zdaj že nad 500 motork. Zadnje čase so tudi pri nas začeli uporabljati tako imenovano gašenje s peno, ki pa se zaradi visokih nabavnih stroškov in dragih kemikalij, ki so po tem načinu potrebne, še ne more razviti tako, kakor drugod po svetu. Gašenje s peno uporabljajo povsod, kjer se z vodo ne sme gasiti, n. pr. kadar gore mineralna olja. S peno gasijo tudi tam, kjer bi gašenje z vodo povzročilo preveliko škodo, n. pr. pri dragocenem pohištvu ali skladišču papirja itd. Pene so dvojne vrste, kemijske in zračne. Prva vrsta nastane na ta način, da se zmešata dva ali en prašek z vodo, pri čemer se tvori ogljikov dvokis. Tekočini pridene-jo še razne sestavine, kakor sapunin in slična perilna sredstva. Zračna pena je sestavljena le iz penske substance, ki se v dotiku z vodo, ki teče pod velikim pritiskom v poseben ročnik, zvezan z ejektor-sko napravo, ki usrkava zrak, pretvori v zračno peno. Zračna pena je sestavljena iz 90% zraka. 9.5% vode in 0.5% penin-ske substance. Pri nas v Ljubljani razpolagajo z obema vrstama poklicni in prostovoljni gasilci, imajo ju pa tudi v vseh večjih mestih, kakor v Mariboru, Celju, Kranju. Pena gasi zlasti dobro zato, ker prepreči dostop zraka s tem, da odvzema kisik in goreči predmet skoraj popolnoma izolira. Izvrstna je tudi zaradi tega, ker se prilepi celo na strop. Način gašenja se je od prvotnega načina znatno spremenil. Moderna gasilska taktika nc brizga več vode brezsmiselno od zunaj, temveč sc skuša čim bolj približati leglu požara. Če je le mogoče, poskušajo gasilci izvršiti notranji napad, kakor se to imenuje strokovno. Pri tem uporabljajo dimne maske in dihalne aparate s kisikom, ki delujejo tudi pod vodo, in pa azbestne obleke. V notranjščini goreče stavbe so seveda običajne cevi neuporabne in imajo v ta namen gumi rane cevi z zapiralnimi ustniki, ki omogočajo gasilcu, da po volji zapre ali odpre dotok vode. Novejši so kombinirani ustniki, ki mečejo vodo v curkih ali pa jo razprše. Pri gašenju gorečih mineralnih olj rabijo samo razpršilne ustnike, ker na ta način iztisnjena voda bolj hladi in tudi bolj zapira dotok zraka. Za gašenje s peno so posebne priprave. V novejšem času se dobe tudi kombinirane, ki omogočajo gašenje z vodo ali s peno. V pristaniščih uporabljajo posebne čolne z velikanskimi motornimi brizgalnami, ki mečejo po več kub. metrov vode na minuto. V gasilski tehniki sta v navadi dva načina gašenja. V Franciji, Nemčiji, zlasti pa v Ameriki gasijo z mnogo vode in razmeroma malim pritiskom. Pri nas se je uveljavil tako imenovani dunajski način, kjer uporabljajo sorazmerno malo vode. a zelo velik pritisk in so tudi vse naše brizgalne zgrajene na tem principu. Dunajski način je za naše prilike najboljši ne le zaradi hribovitosti pokrajine, temveč še bolj zato, ker se da ogenj po tem načinu hitreje pogasiti. Učinek vode, ki udarja z veliko silo (zaradi velikega pritiska) na goreči predmet, je namreč znatno večji, čeprav je vodna količina manjša. V splošnem pa moderna tehnika zagovarja brizganje v žerjavico in ne v plamen ali dim. Ko so bile v Ljubljani še slamnate strehe V starih časih so se požarov bali v Ljubljani še mnogo bolj kakor dandanes, kar je razumljivo, saj so bile tedaj mnoge strehe krite s skodlami in bilo je še tudi precej slamnatih streh. Tudi lesene hiše niso bile posebnost, če je izbruhnil požar v strnjenem delu mesta, je bila nevarnost, da se razširi na cele mestne četrti. Ulice so bile ozke, da je plamen še tem laže preskakoval s strehe na streho. Razen tega je tudi gasilstvo znatno zaostajalo za dandanašnjim, saj bolj razvito ni moglo biti, ko še niso poznali mnogih tehničnih pripomočkov. Pomisliti moramo tudi, da bi dandanašnji gasilci kljub najboljši opremi še vedno težko zaustavili širjenje požara, če bi začelo goreti v tesno strnjenem naselju z lesenimi hišami, s slamo in skodlami kritimi strehami in s težkim pristopom zaradi ozkih in vijugastih ulic. Zato je bilo v prejšnjih stoletjih v Ljubljani več velikih požarov, ki jih upravičeno imenujemo pravo katastrofo. Pogoreli so celi mestni deli. O nekaterih požarih v Ljubljani ▼ starih časih so se ohranili precej dobri opisi, vendar ne o vseh. Po mnenju zgodovinarjev je bil najhujši požar v Ljubljani 1. 1774. Izbruhnil je 28. junija in besnel je polnih 14 ur. Ta požar je bila zapisan v frančiškanskem diariju v Kamniku. Iz tega zapisa izvemo, da je tedaj pogorelo v Ljubljani nad 60 hiš v ribiškem predmestju, v Rožnih ulicah, v okolici Sv. Florijana in na Starem trgu 66 hiš in razen tega. še semenišče, veliki kolegij razjezuitov, akademija (gimnazija), cerkve sv. Jakoba, sv. Florijana in sv. Rozalije. Ta. cerkev je stala na pobočju grajskega hriba. Posebno veliko Škodo je požar napravil v šentjakobski cerkvi. Uničil je mnogo krasnih slik, dalje dragocene zvonove v obeh zvonikih (cerkev je tedaj Imela dva zvonika) in *Mtt 1% £Q9K98I »Uto ttOfe S SfiHU knjižnici, ki so jo cenili na 60.000 goldinarjev. Meščani so bili še tem bolj prizadeti, ker je bil ta velik požar v zadnjih treh letih že tretji. Pod razvalinami je še dolgo tlelo, tako da ognja niso mogli ukrotiti še nekaj dni. V tednu dni je potem še štirikrat gorelo na raznih krajih v mestu, ker ognja niso dovolj skrbno pogasili. Zanimivo je, kako je ogenj nastal, kakor opisuje kronist. V Krakovem so svatovali. Tedaj so bile v Krakovem kot v ribji četrti ribe še posebno v časteh. Ženska je pekla na maslu ribe za gostijo na ognjišču pod širokim sajastim dimnikom. Hiša je imela slamnato streho. Kuharici se je po neprevidnosti vnelo maslo, ko je obračala ribo, zubelj je švignil v dimnik in ogenj se je kmalu razširil na slamnato streho. Ta opis je pač značilen, kako se je v tistih časih lahko razširil ogenj že zaradi kuharičine neprevidnosti. Po zapisu torej moramo sklepati, da se je ogenj razširil iz ribiškega predmestja v samo mestno središče in celo na pobočje grajskega hriba. Zaradi tako velike nevarnosti požarov je občina skrbela za varnost mesta pred ognjem z raznimi ukrepi, že v prejšnjih stoletjih je imelo mesto čuvaja na Gradu; moral je naznanjati, kakor še dandanes, če je začelo kje goreti. Posebej so skrbeh, da je bil grajski Čuvaj vedno čuječ. Kdaj so začeli z Gradu naznanjati požare v mestu in njegovi okolici s topovskimi streli, je težko ugotoviti natančno. Vemo pa, da so na gradu uporabljali Štiri starinske topove, ki so zdaj shranjeni kot zgodovinska znamenitost v vezi mestne hiše. Te topove so baje imeli Avstrijci v Italiji, ko so se tepli z Italijani ln Plemontezi (»Kronika« lz 1. 1935). Po teh vojnah so topove privlekli v Ljubljano ln jih pustili na Gradu. Ljubljančani so se poslej teh topov kaj pogosto BgpJBJtotf pri raznih slovesnih prilikah, predvsem pri procesijah. Meščani so naročali streljanje s topovi na Gradu ob raznih večjih slovesnostih, predvsem pri cerkvenih. Topničarji so jim radi ustregli, a vsak strel je bilo treba primerno plačati, kar nI bilo poceni, saj je strel veljal goldinar. Zato je kmalu prišlo v pregovor, da z Gradu mečejo goldinarje, ko streljajo s topovi. Toda s topovi so naznanjali tudi požare ln niso le povzdigovali z njimi slovesnosti. Kot zadnja sta streljala iz teh zgodovinskih topov na Gradu pri slovesnih in žalostnih prilikah mestna požarna čuvaja Andrej Lukežič in Blaž Svetel. Ko je v tistih časih izbruhnil v mestu požar, je moral pomagati gasiti sleherni mestni hišni posestnik s svojim orodjem. Posebni predpisi so bili v veljavi za obrtnike. Gašenju je poveljeval sam župan z mestnimi uradniki. Izmed tedanjega požarnega reda, ki je bil precej oster, je zanimivo, da je moral imeti vsak hišni lastnik pod streho z vodo napolnjeno kad. Da je bila gasilska služba v Ljubljani precej dobro razvita že pred stoletjem, »previdimo že po tem, da je bilo okrog 1. 1815 v mestu 6 požarnih orodišč ter da so imela javna poslopja vsaj po eno ročno brizgalno in po 4 usnjena vedra. S topovskimi streli so baje zaceli najprej signalizirati požar z Grada s starinskimi francoskimi topovi, ki so ostali tam po francoski okupaciji. Ogenj v mestu so naznanjali s tremi streli, v predmestju z dvema streloma, a v okolici z enim. Zanimivo je tudi, kako so pri požaru bili plat zvona: razširjanje ter naraščanje požara so naznanjali s hitrejšimi udarci, pojemanje s počasnejšimi. Prave gasilske organizacije v Ljubljani ni bilo do 1. 1870. Prvi odbor ljubljanskega gasilskega društva pod predsedstvom Pr. Doberleta se je sestal prvič 30. marca 1870. Gasilska nfgmhsjilfr M js Z desetletjih potem naglo razvijala v slovenskih deželah in že 1. 1888. je bila ustanovljena Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem, in štela je 26 društev. Kako se obvarujemo požara Požari nastanejo največkrat zaradi neprevidnosti ali malomarnosti. Statistike dokazujejo, da bi bilo znatno manj požarov, če bi sc ljudje ravnali po gotovih navodilih, ki jih v naslednjem kratko navajamo: 1. Pazi rm ogenj v peči m Štedilniku. 2. Peči nc postavljaj na leseni pod, dimnik naj bo brez razpok in naj se nc dotika lesenih sten in stropov, vratica se morajo dobro zapirati. 3. Pepel spravljaj v zaprti pločevinasti posodi. 4. Nc vlivaj petroleja, špirita ali bencina v peč ali celo na ogenj. 5. Pri sušenju perila bodi previden. o. Ob goreči sveči ali zakurjeni peči asi čisti z bencinom. 7. Vžigalice in luč niso Z* otroke. 8. Ne kadi, kjer je prepovedano in tudi nc v postelji. Pazi, kam vržeš pepel m ogorek. ko>ara za papir ni pepelnik. 9- odprto lučjo ne hodi v kleti, nS podstrešja in v gospodarska poslopja. 10. Ne pozabi nikoli izključiti električnega likalnika in blazinice. 11. hlektrične vode naj napeljuje in popravlja strokovnjak. 12. Podstrešje naj ne bo skladišče vnet* Ijivih snovi in stare šare. 13. Oljnate krpe in predivo sc lahko vžgejo samo po sebi, zato jih hrani v o£-njavarnih zaprtih posodah. 14. Sleherna hiša naj ima gasilni aparat, ki pa mora biti v redu. 15. V gozdu nc kuri, če že moraš, pel skrajno previdno. Kako so gasili požare nekdaj in kako jih gase dandanes Gasilstvo postaja veda po načinih tei Izpopolnitvah sodob nega gašenja požarov; lz primitivne g ter pogosto neuspešnega boja z uničeval nim elementom, iz ga šenja brez uspešnih pripomočkov, brez iz vež banih gasilcev in smotrnosti se je tudi gasilstvo v stoletjih izpopolnilo tako, da je postalo posebna stroka sama na sebi. Spre minjajo se pa tudi na loge gasilstva; tako n. pr. zahteva danda nes od gasilcev gašenje gozdnih požarov mnogo več kakor v davnini, ko je še človek živel primitivno v gozdovih; njega dni je še napol divji človek zaklinjal ogenj, ko mu je »ušel« iz podzemljske jame ter se razdivjal v gozdu — tedaj je bil človek še povsem brez moči proti ognju, zato ni čuda, če so divjaki ogenj povzdigovali v božanstvo. V starih časih so ljudje skušali ogenj pogasiti, ko se je začel širiti v stepi, v gozdu ali na polju tako, da so mandrali po goreči travi ali udrihali po ognju z vejami. Dandanes pa gasilci gase požare v velikih mestih v nehotičnih višinah med nebom in zemljo ali v zaprtih prostorih opremljeni z dihalnimi aparati in oblečeni v azbestne obleke. Gase požare v rudnikih, v velikih industrijskih poslopjih; gase požare petrolejskih vrelcev; gozdne požare gase s pomočjo letal, a med vojno rešujejo moderna mesta pred uničevalnim ognjem, ki ga pošiljajo sovražni letalci iz letal. . . VODA — NAJSTAREJŠE GASILNO SREDSTVO Pračlovek je že spoznal, da mu je ogenj lahko največji prijatelj pa tudi najhujši sovražnik. Sprevidel je tudi kmalu, da ogenj najlažje ukroti voda, ko je videl, kako je ploha omejila gozdni požar ali ga celo povsem pogasila, požar, ki ga je zanetila strela. Od tega spoznanja do uspešnega gašenja je pa še velik korak. Sicer so začeli uporabljati že približno pred 350 leti pri gašenju požarov cevi, do uporabe popolnejših gasilnih naprav, zlasti motornih brizgaln pa ni prišlo dolgo, še pred 30 leti je bilo gašenje z ročnimi brizgalnami najmodernejši način gašenja požarov. Na deželi so gasili po večini samo še s pomočjo veder aU škafov. Ta primitivni način gašenja še seveda ni povsem izumrl, čeprav ima pri nas že skoraj sleherna vas organizirane gasilce. Zelo star način gašenja je tudi uporaba kavljev, po več metrov dolgih, z ostjo in kljuko okovanih drogov. S kavlji so podirali goreča ostrešja in zi-dovje ter tako skušali požar zadušiti z razvalinami. To se jim je včasih tudi posrečilo, a navadno so napravili večjo škodo kakor bi jo ogenj sam. Požar opekarne na Viču no napravo na gasilski postaji, ki v katerem delu mesta gori. Razen tega v uporabi tudi že avtomatske signalne prave. Zdaj jih uporabljajo po večini le V tovarnah, skladiščih, razstavnih dvoranali in drugih pomembnejših poslopjih. Signalna naprava se sproži, ko se temperatura v prostoru zviša do neke določene stopinje, V naših mestih še nimamo mnogo tako modernih signalnih naprav, ki bi avtomatično opozarjale gasilce na požare. Težko je pa reči, ali bodo gasilske postaje v naših mestih kdaj imele svoje oddajne radijske postaje za zvezo med gasilci na terenu in v gasilskih vozovih, kakršne imajo že gasilci v nekaterih velemestih. Naglasll ja treba, da moderne signalne naprave v večjih krajih nikakor niso luksus, kajti, najsi imajo gasilci še tako popolno opremo, najmodernejše vozove, brizgalne, lestve, aparate itd., jim to pogosto nič ne pomaga, če so o požaru prepozno obveščeni. Tragikomično je bilo, koliko so gasilci grešili prejšnje čase prav v tem pogledu. Predočimo si, kako so se pred desetletji pripravljali na gašenje požara, navadno šele tedaj, ko se je ogenj že zelo razbesnel: Najprej so se morali gasilci zbrati; že to je zahtevalo mnogo časa. Potem so morali izvleci težko brizgalno iz gasilskega doma; to ni bilo tako lahko. Potem je pa bilo treba še poiskati konje, ki jih je morda prav tedaj kmet uporabljal kje na polju ali drugje pri vožnji. Včasih so se tudi konji splašili, ko so jih vpregli v gasilski voz ali pa niso hoteli potegniti. Potem je pa bilo treba še pohiteti k ognju. Precej časa je minilo še. preden so brizgalno pripravili, da je začela delovati in pripetilo se je tudi že, da po vseh teh pripravah brizgalna ni niti začela delovati, bodisi, da ni bilo vode v bližini, ali da se je brizgalna nenadno pokvarila, bodisi, da je medtem že vse pogorelo. Podobne težave se, žal, še pogosto pokažejo na deželi. V mestih je seveda neprimerno bolje, saj imajo vsa večja mesta ža Pred 50 leti je pogorelo staro ljubljansko gledališče Ni še tako dolgo, ko so požari uničevali cela naselja, kar je bilo treba pripisovati predvsem neprimernemu gasilskemu orodju in nepopolni organizaciji. Gasilci so bili navadno prepozno obveščeni ali so sploh prepozno in prepočasi odšli gasit, razen tega pa še niso bili primerno oblečeni in niso imeli primernega orodja. Samo po sebi se razume, da tudi niso bili dobro izvežbani. Pri gašenju navadno tudi ni bilo pravega, smotrnega vodstva in gasilske taktike sploh niso poznali. NAZNANJANJE POŽAROV NEKDAJ IN DANDANES Že naznanjanje požara ter obveščanje gasilcev, da gori, je bilo prejšnje čase zelo pomanjkljivo. Požar so oznanjali z zvone-njem ali trobljenjem. Zvonenje ob požaru je na deželi še zdaj marsikje v navadi. V modernih mestih pa zdaj alarmirajo gasilce s posebnimi signalnimi napravami. V večjih mestih imajo skoraj v vsaki večji ulici nameščene prijavne aparate. Da so i gasilci obveščeni o požaru, je potrebno j pritisniti samo na gumb; ta sproži signal- | poklicne gasilce, a prostovoljni gasilci so tudi že zelo izvežbani. Na požarišče prihite v naših večjih krajih gasilci navadno zelo hitro, kar se je zlasti pokazalo zadnja leta v Ljubljani pri večjih požarih. Gasilska oprema je tudi že zelo izpopolnjena in jo še stalno, leto za letom izpopolnjujejo. Gasilci so dobro izvežbani in imamo tudi že več gasilskih strokovnjakov, ki se pečajo z gasilstvom ter z izpopolnitvijo gasilska službe po znanstvenih načelih. DA GAŠENJE NE ŠKODUJE VEČ KAKOR KORISTI Samo po sebi se razume, da dandanes gasilci ne gase več le slepo ter ne brizgajo nepremišljeno vode kakor so včasih, ko se je zdelo, da je s tem vse opravljeno, če močno polivajo. Moderne motorne brizgalne brizgajo vodo — skoraj bi lahko rekli — v poljubne višine in daljine. Da pa gasilec ne napravi škode z nepravilnim brizganjem, uporablja na koncu cevi ročnik, ki ga lahko poljubno zapira in odpira. Ko vo- (Nadaijevanje na 9. stran*! »SLOVENSKI NAIOD«(«*ctMl«iuiUl«M. •na 0 de ne potrebuje m bi z njo skodovai a* dovju. Jo zapre. Poljubno pa tudi lahko regulira vodni curek, kakršnega pač potrebuje. 6e voda nima dovolj pritiska, si pomaga gasilec lahko z manjšim ustnikom V uporabi so ročniki z reguUrnim ustnikom, ki se da popolnoma zapreti in poljubno regulirati. NAJNOVEJŠA GASILNA SREDSTVA Dandanes pa gasilci seveda ne uporabljajo le vode za gašenje. Voda je še sicer najbolj razširjeno gasilno sredstvo, vendar nI primerna povsod. Z vodo ne morejo gasiti gorečega bencina, mineralnih olj itd. Se nevarnejše bi bilo gasiti z vodo, kjer bi bil karbid (n. pr. v skladiščih ali tovarnah), ker pri vezavi vode s karbidom nastaja lahko vnetljiv plin acetilen. Prav tako se mora gasilec varovati gašenja z vodo v bližini prostih električnih vodov visoke napetosti, kajti voda je dober prevodnik elektrike. Tudi takrat, ko je voda sicer primerno gasilno sredstvo, jo mora gasilec vendar uporabljati s premislekom. Tako n. pr. ne bo brizgal ter polival slepo vode v prostorih, kjer bi s tem napravil celo več škode kakor ogenj. Gašenje požarov z vodo je neprimerno zlasti v stanovanjih z dragocenim pohištvom, v skladiščih, kjer bi z vodo pokvarili blago in povsod tam, kjer je voda škodljiva kot gasilno sredstvo, a jo lahko nadomestimo s primernejšimi sredstvi. Eno takSnih najboljših sredstev je gaSenje s peno. To sredstvo se je izkazalo izredno dobro: pena pokrije goreče predmete ter ogenj naglo zaduši, a ne povzroči nobene škode Pene Se ne uporabljajo tu ln tam zato, ker se jim zdi predraga, a gaSenje z njo je kljub temu rentabilno, pogosto v reanici cenejše kakor z vodo, če upoštevamo, koliko lahko resimo pred požarom, cesar bi s vodo ne mogli. POZORNOST GASILNIM APARATOM! Pogosto se se zelo greši ob Izbruhu požarov, ko je ogenj se lahko udušiti, če imamo pri rokah primerne priprave, posebne aparate za gašenje nastajajočih požarov. Prejšnje Čase so slepo polivali z vodo, ko je začelo goreti ter napravili veliko škodo, a pogosto v zmedi niso mogli pogasiti ognja. Dandanes so na trgu že številni gasilni aparati. Polnjeni so bodisi z vtekoči-njenim dvokisom, ali tetraklorogljlkom itd. Vendar marsikje mislijo, da je dovolj, če kupijo takšen aparat in ga namestijo na primeren kraj, ne da bi se zanimali za njegovo nadaljno usodo. Zato se je že pripetilo, da so bili gasilni aparati, bodisi prazni ali pokvarjeni, ko bi jih potrebovali. Marsikdo tudi ne ve uporabljati aparata in ko izbruhne ogenj si že sicer zmeden ter prestrašen z aparatom ne zna pomagati. Vedeti bi moral tudi, da vsak aparat ni primeren za vse primere, će uporabljamo neprimeren aparat, ne moremo pričakovati uspeha, a včasih je uporaba neprimerne priprave celo nevarna, zato moramo Izbiro gasilnih aparatov za uporabo v posameznih prostorih prepustiti strokovnjakom. KAJ JE GASILNA STRATEGIJA Pri uspešnem gašenju požarov pa niso potrebne le dobre priprave, primerna gasilna sredstva in orodje, Izvežbani ln požrtvovalni gasilci, spretnost ln pogum, temveč tudi smotrn, enoten nastop gasilcev, ali taktično gašenje požara. To se pravi, gasilci morajo gasiti pod dobrim vodstvom, nastopati morajo primerno vselej kakor zahteva trenuten položaj. Boj z ognjem je v tem pogledu povsem podoben vojni tegiji. Brez dobrega vojaškega poveljnika je bitka navadno izgubljena, brez dobrega gasilskega poveljnika pa tudi pogosto vam požrtvovalnost ter največji napori gasilcev nič ne zaleže jo. Gasilstvo je torej veda, ker mora gasilski strokovnjak znati neprimerno več kakor gasilci prejšnje Čase; dobro mora poznati vse tehnične pripomočke modernih načinov gašenja požara, a seveda tudi, kako se je treba teh pripomočkov najučinkovitejše posluževati. Poznati mora razne načine preprečevanja ter omejevanja požarov to kateri način obvladanja ognja je v izvestnih primerih najprlporočijlvejši. Naglo mora znati presoditi položaj na po-žarišču ter razmestiti moštvo. Odločiti se mora takoj, ali bo skušal požar samo omejiti ter bo branil predvsem le okolico m kako ter od katere strani bodo gasilci napadli besneči element — ali pa bo bolje da koncentrirajo vse sile na poiariicu samem, ne da bi se bojevali z ognjem le defenzivno, Z namenom, da bi vsaj obvarovali soseščino. To se pravi, gasilsko vedo bi lahko delili na tehniko, na poznavanje gasilnih sredstev ter priprav, in na taktiko ali gasilsko strategijo, ali na gašenje samo na sebi — na smotrno ter razumno gašenje. Med VOJno mora gasilstvo seveda prevzeti Se mnogo težje naloge kakor v miru. zato pa mora biti že v miru pripravljeno na najhujše čase. Prvi pogoj uspešne gasilske Službe Je stalna pripravljenost. To velja tUdI V širšem pomenu besede, namreč morajo biti gasilci pripravljeni ne le na današnje ln jutrišnje požare, temveč tudi na bodočnost, na vse, kar lahko pride hudega nenadno, ko bodo morali pohiteti na pomoč. Vzporeden razvoj zavarovalstva in gasilstva v Sloveniji V zadnjih petih letih je bila 114 milijonov če Povsem naravno je, da v zvezi z velikim gasilskim kongresom v Ljubljani prikažemo tudi naše zavarovalstvo, kajti gasilstvo in zavarovalstvo imata enake končne cilje, gasilstvo in zavarovalstvo skušata v kar največji meri ohraniti narodno premoženje. Pota in sredstva zavarovalstva se seveda razlikujejo od potov in sredstev gasilstva v tem prizadevanju, a idealnu namen in smoter gasilcev je. da obvarujejo s svojo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo obstoječe narodno premoženje, kakor je idealen namen zavarovalnic, da z vzajemno pomočjo nadomeste s požarom ali kako drugače nastalo škodo. Gasilci preprečujejo požare in skušajo nastale požare v kali zatreta ali jih v kar največji meri omejiti, da je škoda kar najmanjša, zava rova!niče poravnavajo prizadetim zavarovancem v okviru zavarovalne pogodbe nastalo škodo m na ta način ohranjujejo narodno premoženje. Interesi gasilstva in zavarovalnic Mogoče bi kdo mislil, da si interesi zavarovalnic in interesi gasilstva nasprotujejo. Ako človek površno premotri funk-c jo zavarovalnic v narodnogospodarskem in socialnem življenju in jo primerja s funkcijo narodnega gasilstva, se mu v resnici zdi, kakor da ni skladnosti med za-zavarovalnicami in gasilstvom v končnih interesi_h. Ko smo nabirali gradivo o našem zavaro\'alstvu, kar je od sile težavno delo. ker statistično gradivo, ki bi pokazalo v vseh podrobnostih s finančne in socialne strani stanje zavarovalstva v Sloveniji, ne obstoja, ali vsaj ni bilo doslej javno objavljeno, nam je neki hudomuš-než rekel, da se -nteresi zavarovalnic in interesi gasilcev nikakor ne morejo skladati, kajti gasilci so zato na -:vetu, da čimveč gasijo, zavarovalnice pa liso zato na svetu, da čimveč škode izplačujejo svojim zavarovancem. Hudomušnež. ki ga imamo v m slih. je še pristavil, da ni v interesu zavarovalnic, da se gasilstvo razvije do kar najbolj popolne in mogoče stopnje, ker bi v tem primeru ne oilo več požarov in bi zaradi tega zavarovalnice ne imele več posla, oziroma ne bi bile več potrebne. Vsaj zavarovanje proti, požaru bi bilo potrebno in zavarovalnice bi izgubile večino svojih strank, na j več jH odstotek zavarovanj pri naših vodilnih zavarovalnicah se namreč tiče zavarovanji proti požaru in šele po tej zavarovalni panogi Slede po številu življensko, nezgodno in druge panoge zavarovanja. Premišljevanje in duhovičenje o interesih zavarovalnic in gasilstva s tega vidika pa je seveda zgrešeno. Gasilstvo ne more biti nikdar tako organ zirano, da bi moglo, prepreč ti sleherni požar. Veseli bomo lahko, Če bo gasilstvo doseglo tako tehnično m organizacijsko stopnjo da bo do skrajnosti omejilo nastale požare in do skrajnosti zmanjšalo škodo po požaru z omejitvijo požara ali z zadušitvijo požara v kali. Danes in še dolga desetletja po današnjem dnevu ter najbrže sploh nikoli ne DO mogel reči posestnik da se mu nI treba zavarovati, ker dobro ve. da ga obdajajo tako odlično organizirani hi tako požrtvovalni gasilci, da mu od požara ne more preiti nobena škoda. Vs cenimo m spoštujemo gasilce m vsi se vselimo njih napredka, ki se bo pokazal prav nazorno v teh kongresnih dneh. a človek je pač človek in v primeri z najbolj nevarnim elementom ognjem je tudi človek z vso tehniko in z vsem svojim znanjem ln izkustvi dostikrat brez moči. Pa so se še drugi činitelji, ki jim človek ne more biti kos in je zaradi njih prisiljen se boriti proti nj:m z vzajemno pomočjo. Četudi bi se kdaj posrečilo odpraviti vse povzročitelje požara, ki jih more človek in organizirana človeška zajednica odpraviti, četudi bi na primer moralna in pravna zavest vseh članov človeške zajednice bila tako visoko razvita, da se ne bi našel v zajednici človek, ki bi Sel ln bi zažgal svoje ali tuje poslopje, da bi dobil zavarovalnino ali da b: se maščeval nad bližnjim, četudi bi bile vse varnostne naprave proti požarom tako popolne, da ne bi mogel nastati požar zaradi neprevidnosti. Se vedno je cela vrsta činiteljev, katerih človek kot posameznik in organizirana človeška zajednica ne moreta obvladati ne z razumom, ne s tehniko in ne z tskustvi. Atmosferične elektrike na primar nimajo ljudje v zakupu, strele z neba, ki lahko zaneti požar, Človek nima v Oblasti. Elementarne sile so nad človekom, 0ovek Jim more biti samo deloma kos g po požarih povzročena Skoda v Sloveniji ocenjena na okoli bi ne bilo gasilcev, M znašala okrog 600 milijonov tem, da se združi in s slogo ter vzajemno pomočjo prepreči neprevidene vzroke, ki mu delajo škode, rušijo njegovo last, uničujejo gmotne dobrine in povzročajo v njegovi duši strah, obup ln razočaranje. Zato se razvija v kulturni družbi važna gospodarska panoga zavarovalstva s važno gospodarsko in socialno funkcijo v okviru narodnega celotnega življenja ln zato se razvija v sleherni zdravi narodni zajednici tudi gasilstvo, ne da bi se križali interesi, ne da b: bila prva institucija na poti drugi. Lahko rečemo, da je stanje zavarovalništva ogledalo visokih ali nizkih kulturnih prilik v narodu, kakor je stanje gasilstva ogledalo etične in tvorne Sle naroda. Slovenci imamo v državi najbolj razvito zavarovalstvo in imamo tudi najbolj razvito gasilstvo ter smo na oboje po prevratu ob ustanovitvi Jugoslavije tudi edino domače slovensko zavarovalno podjetje. Načrt, da bi se s slovanskim kapitalom, ln sicer z ruskim, ustanovilo na naših tleh močno zavarovalno podjetje, ln sicer s sedežem v Trstu, se je razmotri-val med nekaterimi slovenskimi gospodarstveniki v letih 1912 ln 1013, vendar je leto dni nato izbruhnila svetovna vojnam je ostalo samo prt nacrtu in razmotri vanju. Omeniti je treba, da so pred vojno ustanovili v raznih krajih Slovenije manjše krajevne zavarovalnice, ki «0 poslovale večinoma na podlagi samopomoči m so bile osnovane na podlagi zakona o društvih, vendar nobena od teh zavarovalnic ni zavzela večjega obsega in obstojala daljše razdobje. Daljše življenje » imela pred vojno ustanovljena društva za zava- lahko ponosni. Tudi ni slučajno, da gre | rovanje Sivine, nekatera poslujejo Se da-pri nas razvoj gasilstva skoraj vzporedno z razvojem zavarovalstva. Skromni začetki pred 70 leti Organizacija gasilstva pri Slovencih sega približno 70 let nazaj. L. 1870. so bila ustanovljena prva gasilska društva v Ljubljani, v Laškem in v Ptuju, leto pozneje pa tudi v Mariboru, Celju in v Krškem. Gasilska misel se jc hitro šinila med narodom, narod je spoznal, da si mora pomagati sam vzajemno. Sam od sebe je naš narod položil temelje svoji gasilski organizaciji, ki je danes tako močna in odlična ter na prvem mestu v državi. L. 1SSS. je t* lo na področju bivše Kranjske že 46 gasilskih društev. Kako se je v na-daljnih desetletjih razvijalo z presenetljivim uspehom slovensko gasilstvo, morejo naši čitatelji spoznati po podatkih iz pristojnih člankov v tej slavnostni Tasflski številki našega lista. Na tem mestu hočemo prikazati Skoraj vzporeden razvoj zavarovalstva v Sloveniji. Zavarovalstvo se je razvilo med Slovenci razmeroma pozno, kajti zavarovalstvo smatrajo gospolarstveniki in strokovnjaki za najtežjo gospodarsko panogo, ki more nastat/, in- se razviti samo tedaj, če to omogočajo številni gospodarski činitelji, kakor se industrija ni mogla pri nas razmahniti, dokler n'smo zadihali v svobodni državi. Saj nam ie znan tud» boj. ki so ga morali naši trgovci izbojevati, da ?o se v trgov'nski gospodarski panogi v začetku tega stoletja osam osvojili. Sredi 19. stoletja je prodrla zavarovalna ideja iz zapadnih držav tudi v naše kraje. Delovati so začele pr* nas tujerodne zavarovalnice s centralami na Dunaju, v Trstu. Gradcu Budimpešti in Pragi. Zavarovalna zaSč'ta je bila skromna, pravne razmere pri poslovan tu z zavarovalnimi pogodbam: so bile neurejene! L. 18S5. so na primer ca Kranjskem izplačale za-varovnln'ce od požarnih škod komaj do-brh 470/o 1. 1890 ra celo samo okrog 35«/o, dočim je procent vseh zavarovanih poslopij na K^an^kem v primeri z zgorelimi v istih letih znaša! 67"/o in okoli 74?/* Prvi poizkus, da bi se zavarovalne razmere med Slovenci izboljšale in da pa ustanovili domače slovensko zavarovalno podjetja, je bila ustSnovRev za varovalne banke »Slovenije? v letu 1S72. Dve leti pred tem pa so bila ustanovljena prva slovenska gas Iska društva. Med ustanovitelji tega podjetja 90 bili tedanji ljubljanski župan Costa, Ct. J. Blewe>s, dr. Valentin Zamik in drugi. Podjetje je lr»po uspevalo in je razširilo svoie delovanje daleč preko mej Slovenije. Ustanovitelji pa so Žal preveč zaupali tehn čnemu vodstvu, v katerem so bili dunajski borzni špekulanti L. 1874. je pršla banka v plačilne težave. Postopna likvidacija podjetja se je končala L 1885. V nadaljnjih letih so mnogi slovenski gospodarstvenikj premišljali, kako bi ustanovili novo zavarovalno podjetje. Razmere na tem r>odročju so silile gospodarstvenike k temu. Proti koncu prejšnjega stoletja je blo zavarovanje proti požaru med Slovenci zelo pomanjkljivo. Deželni odbor je ugotovil, da Je na Kranjskem zavarovanih 73«/o vseh poslopij, glede na višno zavarovalne vsote, ki predvsem kaže na ugodno ali neugodno stanje zavarovalstva, pa so dosegale zavarovalne svote komaj 52°/o dejanske vrednosti. Pa tudi druge zavarovalne panoge so bile nerazvite. Proti toči Je bUo v začetku tega stoletja zavarovanih komaj pol odstotka prizadetih kmetovalcev. Ob začetku tega stoletja so delovale pri nas torej Se vedno samo tuje zavarovalnice, L 1900 pa Je bila ustanovljena Vzajemna mvaiovajnica, ki je bila nes. Razmah zavarovalstva v svobodni državi Domače m druge; ^zavarovalnice z večjim ali manjšim tujim kapitalom so ae razmahnile pri nas šele po prevratu v svobodni dižavi, kakor se je razmahnilo šele v svobodni državi Jugoslaviji slovensko trgovatvo in industrija, skratka celotno gospodarsko življenje. že pred vojno se je pri nas odlično uveljavila češka »Vzajemna zavarovalna banka Slavija v Pragi«, ki je imela v LJubljani glavno zastopstvo, katerega je lepo razvil in vodil do 1. 1919 Ivan Hribar. Kot slovansko podjetje si je ta zavod pridobil zaupanje našega ljudstva, s svojo vestnostjo in solidnostjo pa si je podjetje pridobilo dober sloves. Po svetovni vojni je prevzela posle na jugoslovanskem ozemlju podružnica praške Slavije v Sarajevu, L 1922. pa so Ljubljanska kreditna banka, Jadranska banka, Kreditni zavod v Ljubljani, Slovenska eskomptna banka in Mariborska eskomptna banka dobile koncesijo za ustanovitev nove zavarovalnice »Jugoslovanske zavarovalne banke Slavije« s sedežem v Ljubljani. Novo podjetje je po posebnem dogovoru s praško Slavijo nacionaliziralo njen portfej zavarovanj v Jugoslaviji. Centralno pisarno so premestili iz Sarajeva v Ljubljano. 2e ob ustanovitvi- je banka Slavija prevzela hiše češke Slavije v Ljubljani in Sarajevu, danes ima svoje lastne poslovne h" še v večjih mestih, v Ljubljani pa se dokončava njena monumentalna palača na Tjrrševi cesti, kamor bo banka jeseni preselila svoje centralne urade. V Sloveniji delujejo pa 5e druge zavarovalnice. V Jugoslaviji posluje po zadnji statist ki 21 zavarovalr:c. kp.tore dele strokovnjaki v domača podjetja, ustanovljena s povsem domačm kapitalom, to 50 Beogradska zadruga, Croatia Jugoslavija, Srbija, šumadija. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, nadalje pa podjetja, ki so ustanovljena v Jugoslaviji, pa obratujejo tuđi Z določenem delom tujega Kapitala, to so Dunav, Evropsko akcion;j> tio dru-*tvo za os:guran;-\ robe l putn'ekog prt-liaga. Rossija-Fonc £r. Sava. Slavija v Ljubljani. Zedmjcn? zavarovalnic; H*6> njic so še inozemek«* zavarovalnice, ki svoie po^le v Jugoslaviji ne izkassrjejo v posebnih bilancah, temveč poslužio le kot reprezentance za Slovenijo al- kot kružnice in glavna zastopstva svoj "h inozemskih central, to so Anker. A ssicu^-az^oni Generali, Baselska Commerc?al Union. Internationale, La Matkmale Jadranska zava rova lna družba Royal Exchange Assu-rar w L* Union. Sfeoraj vse zava rovaln*ce. ki posluieio v državi, delujejo tudi v Sloveniji. Poleg Vzaierrne za varova m ce ;n banke Slavije so naiboli usoeie v Sluveufji se Dunav, Jugoslavija, Croatia in Zed njerta zavarovalnica. ----- Iz Novega mesta — Srečke loterije Gasilske zajednice, ki se bodo žrebale 16. t. m. ob priliki kongresa, se dobe še vedno v trafiki gospe Skrlje-ve, nasproti sreskega načelstva. Meščani, posegajte po njih. še Je čas. še Je prilika, da zgrabite srečo, ki se te dni vrti po mestu. Glavni dobitki so: avtomobili, motor, na kolesa, šivalni stro . ženska in moška dvokolesa itd. Ne zamudite ugodne prilike! Srečke so po din 10. PRI ZDRAVNIKU Zdravnik stopi v čakalnico tn vpraša: — Kdo caka najdlje?- — Jaz čakam že pol leta, — odgovori krojač in mu pokale račun. I Gasilci rešujejo, zavarovalnice izplačujejo milijone S pnSsrora se uničuje narodno premoženje, ki obstoja v nepremičninah ali v premičninah Požar zmanjšuje narodnogospodarsko moč naroda, ker popolnoma ali deloma vpopeU narodno gospodarske dobrine. Kakor smo v uvodu Se poudarili, je vzajemna in složna pomoč proti nevarnosti, ki preti od požara, nujno potrebna, ker polarne nevarnosti pri še tako odlični gasilska organizaciji ni mogoče docela preprečiti. Iz ljudstva samega Je nastala potreba po vzajemni pomoči, v začetku ▼ skromnem obsegu, kasneje pa je ta Čisto sodama nujnost rodila novo gospodarsko panogo, katero predstavljajo danes zavarovalnice. V začetku prejšnjega stoletja zavarovalnic še ni bilo, pa tudi gaailstvo še nI bilo organizirano. Ljudje so si pomagali, kakor so znali m vedeli, v kraju, kjer je izbruhnil požar, so prihiteli prizadetemu na pomoć sosedje, gasili so z vodo na najbolj preprost način. V takih razmerah je bilo največkrat docela nemogoče omejiti požar in rešiti vsaj del imovine. Zanimivo je, da s« Je požarno zavarovanje razvilo kasneje kakor zavarovanje proti nezgodam in škodi na imovini. Najkasneje vpeljana stroka polarnega zavarovanja pa je v najkrajšem razdobju dosegla največji razmah. Sodobne zavarovalnice so ustanovljene na delniški, zadružni aH vzajemni podlagi. Vsak od ten sistemov Ima svoje dobre m slabe strani. Tudi zavodi, ki delujejo na vzajemni podlagi, so v bistvu pridobitna podjetja, toda nimajo osebne note. kakor prt podjetjih, ki so delniške družbe z delničarji m finanserji, kl nalože svoj kapital v zavarovalnico z istim namenom, kakor ga nalože v kakšno industrijsko ali trgovsko podjetje. Najbolj idealna rešitev problema zavarovalnic glede sistema m kapitala bi bila pač ta, da bi si narodna zajednica ustanovila zavarovalni zavod na zadružni podlagi z narodnim kapitalom, a podjetje bi moralo biti v resnici narodno, to se pravi, ne bi smelo biti pod vplivom te ali one poetične stranke in tudi ne instrument v rokah te ali one politične stranke. Zavarovalnice torej nadotmestujejo v okviru sklenjenih zavarovalnih pogodb po požaru ali kako drugače nastalo škodo. Gasilci preprečujejo nastanek škode po požaru ali skušajo kar najbolj zmanjšati z omejitvijo požara. Kako plemenito in tudi v narodno gospodarskem pogledu važno m pomembno je delovanje gasilcev, spoznamo po statistiki o Številu požarov v Sloveniji, o povzročeni škodi in o škodi, ki bi nastala, če bi gasilci ne stopili v akcijo. Pogoreli ln rešeni milijoni Požari so v Sloveniji razmeroma pogosti m številni, kakor kale statistika. L. 1934 so naši gasilca gasili pri 924 požarih, 1. 1935 so gasili pri 783 požarih, L 1936 pri 835 požarih, 1. 1937 pri 699 požarih in leta 1938 pri 688 požarih. V zadnjih petih letih je bila torej pomoč gasilcev potrebna pri 3909 požarih. Povprečno ogroža imovino posestn kov v Sloveniji 780 požarov na leto. V vseh gori omenjenih primerih so reševali gasilci, k tem primerom pa je treba prišteti še manjše požare, pri katerih gasilska pomoč ni bila potrebna. Ako prištejemo še te primere, lahko rečemo, rdeče petelin zapoje v Sloveniji 1000krat na leto. le te številke nam ponazorijo, kako je naše narodno premoženje ogroženo od požara in kako pomemb na je vloga gasilstva pri nas. se bolj nazorno pa kale statistika o škodi, ki jo utrpi narod po požaru, in statistika O škodi, ki bi nastala, če ne bi gasilci prišli na pomoč in požare zadušili v kali ali omejili. L. 1934 je bila od požarov povzročena škoda ocenjena na 24 458.545 din, 1. 1935 je bila Skoda ocenjena na 27,902.431 dTn, 1. 1936 Je bila škoda ocenjena na 18,623.596 din, 1 1937 je bila ta škoda ocenjena na 18,029.210 din in lani je bila od požara povzročena S^oda v Sloveniji ocenjena na 24,739.782 din. V zadnjih petih letih je požar povzročil v Sloveniji torej za okoli 114 m lijonov dinarjev škode Gasilska zajednica dravske banovine je zbrala tudi podatke o približni škodi, ,ki bi nastala, če ne bi gasilci prihiteli a svojim nesebčnim delom in gasilskim orodjem na pomoč. Cenitev te škode je priblžna, a strokovnjaki so nam povedali, da številke drže. L. 1934 bi se spremenilo v pepel ln dim 114 milijonov slovenskega narodnega premoženja, ki obstoja v nepremičninah m T>remičn'nah če ne bi stopil gasilci v akcijo, 1. 1935 bi znašMa Skoda brez gasilske pomoti 120 mlijonov din 1. 1936 Okoli 87 mil jonov dinarjev 1. 1937 80 milijonov dnnrjev in l. 19SS kar 200 mil-jonov dinarjev. V za aij!h p-^tih letih bi znašala skupna škr 'a, ki b: nastala v Sloveniji po požaru, ako ne bi bilo gasilcev, okoli 600 milijonov dinarjov. To je ogromna številka, ki predstavi ia dobršen del našega narodnega premoženja. Samo ta številka dovolj z-ovor*-.:"> priča o požrtvovalnosti in pomembnosti nate že zdaj tako odlično organizirane gasilske armade. St:*tiaodrocje T>oalovanja banke. Na Slovenijo odpade od tega okoli SO odstotkov. Od ustanovitve zavoda je banka Slavita izplačala na elementarnih škodah 113.784.067 din. od tega odpade na požarne škode okoli 80 odstotkov. Bedinjena zavarovaJivca, ki je ob fuziji združila posel Triglava, Vardarja m Her-cOg-Boone, Je lani izplačala 10.250.000 dm na elementarnih Škodah, od tega nad 5 milijonov in pot za polarne škode, in sicer na celotnem področju svojega poslovan js. Vzajemna zavarovalnica v LJubljani Je izplačala lan", za elementarne škode 5 milijonov 303.603 din, od tega samo za požarne škode V 1000 primerih 4,660.378 din, in sicer za celotno področje poslovanja. Na Slovenijo odpada od teh vsot gotovo dO 90 odstotkov. Croatia je uglačala lani za elementarne škode Okoli 15.300.000 din, večina odpade na Škode po požaru. Te skope Številke nudijo čitateljem vsaj površen pogled v poslovanje zavarovalnic, v kolikor se t*če zavarovanja proti požaru. Bilance zavarovalnic pričajo, da je zavarovanje proti požaru najboll razvito ln da zavarovalnice izplačajo vsako leto milijone d:narjev zavarovancom ter tako nado-mestujejo po požaru nastalo škodo in ohranjujejo narodno premoženje. Po podatkih, ki smo Jih navedli v uvodu, na lahko zaključimo da se naše ljudstvo še ne zaveda v zadostni mer! pomena in koristi zavarovanja, V Italiji, Nemčiji, fcivfti CSR v Angliji je za slehernega posestnika samo ob sebi razumljivo da ima zavarovano vse svoje premoženje z vsoto, ki ustreza vrednosti zavarovanega objekta. ZADNJA ZELJA Kirurg: Izmed desetih ljudi jih devet ta operacije ne prež vi. AH lahko še kaj storim za vas, preden začnemo? Bolnik; Ah, da.,. Dajte mi moj klobuk/ Stran 10 1 1 ! >SLOVENSKI NAROD«, sobota, u. avgusta 1899. šlav. 182 6,000.000 dolarjev za daljnogled vse m odkrili mimogrede, sto so Moont Pasoma ra ▼ * -ItSi-- Največji daljnogled na svetu Obračanje daljnogleda za zvezdo je eden izmed čudežev moderne preciznosti. Zemlja je najtočnejša ura, kar jih poznamo. Na njo postavljeni daljnogled se mora sukati prav taJco, kakor se suče zemlja, če naj ostane namer j en na zvezdo. Za to nimamo dovolj preciznega mehaničnega, merilca časa. Namestu tega so vpre-gli zvezdOslovci radio. Majčken, tresoči se kremenčev ki'staj vzdržuje oddajo v ozkem valovnem pasu. ki mu ga je sporazum med državami odmeril. Kremenčasta ploščica se trese pod vplivom električnega, toka. in sicer pod določenim tonom. Ta ton se prenaša in kontrolira z motorji, ki obračajo orjaški daljnogled. K temu kre-rnencastemu koncu verige pošiljajo kovi-nasti možgani svoje izboljševaJne oobude. Z njimi se izprem n ja jo tresljaji kristala in to izravnava vse napake. Zdaj si pa mislite samo tako mimogrede, da se 5000 metrskih stotov težki mehanizem suče na pobudo iz kristalčkov S pomočjo motorja, ki daje poldrugo konjsko silo. če bi asistent, kti dela z opazovalcem pri tem orjaškem stroju, postavil po malici loncok na ogromni daljnogled, bi teža lončića, samega zadostovala, da bi se začel vos kolos premikati. Kako se SotograSiraio zvezde Naloga opazovalca., ki se zapre v svoji celici v ogromno cev s svojim/, injstrumen-ti. bo kaj enostavna. V celici bo našel nalogo za noč, ko bo imel službo. Zvezdoelo-vec je položil fotografsike pložče na pravo mesto in potem je treba samo telefonirati asistentu, da nameri daljnogled na prvo določeno zvezdo in požene mehanizem. Asistent odtipka pcedine činitelje, zakii-Ce »gotovo!« in pritisne na gumb. Zvezdo-slovec odpre mehanizem in fot ogf afi ran je se avtomatično prične. Ko je fotografirana prva zvezda, je treba zvezdoslovcu zopet samo dvigniti slušalko telefona, in sa/-klicati: Gotovo! A.^ stent. novo zvezdo! Pobuda zvezdoslovca Halla Ideja. postaviti orjaški daljnogled na Mcunt Palomaru v Kaliforniji izvira od Georga Ellven Hali a, ameriškega pionirja na gori Palomar v Ameriki na polki zvesdosknrja ter yerkesovega in mountwilsonskega va torija, Halru ni šk> samo na nor daljnogled. Hotel je vedeti, kako »oprtno se dajo izrabiti moderne tehnične metode m raziskovanje za astronomske probleme. Domneval je, da bo dala gradnja takega ogromnega daljnogleda pobudo učenjakom na vseh poljih, da bo mnogo pripomogla k novim odkritjem In izumom. Ko je lani umiral, je imel že zadoščenje, da so se njegovC načrti uresničili. Znanost je izpremenila pri reševanju posebnih problemov te nove naprave in ven bodoči tok astronomske tehnike. Naj omenimo samo uporabo specialnega stekla pyreaa za leče. Vse dosedanje leče so podvrfeene iapia-mem ham temperature. Pyrex se pa izpre-minja pod vplivom temperature le zelo neznatno. Zato dobe vsi veliki daljnogledi na svetu pyrexova zrcala. Omenitli je treba tudi fotografske plošče. Zvezdoslovsko delo s slabimi hi od nas zelo oddaljenimi zvezdami bi zahtavaJo občutljivejše emul-z'je od tistih, na katere so mogli zvezdo-slavci misliti. Te emulzije so bile odkrite in tovarne so pripravile tudi neizmerno drobno zrno, potrebno za veliko povečavo negativov. Odkrito mimogrede Toda kaj vse so Še odkrili tehniki rmV mogrede pri Melovanju novega daljnogleda: električne sklepe (členke), ki beležijo izpremem.be temperature za več miljo-tin stopinje; fotografične celice, Id beležijo svetlobo sveče, padajoče na zrcalo daljnogleda in razdalje 5000 km; tako občutljive merilce, da učinkuje na nje telesna toplota človeka, oddaljenega tako, da ga niti ne vtldimo. In še mnogo drugih merilnih instrumentov, preveč kompliciranih, da bi jih mogli tu opisati. Na polju optike je prinesel novi daljnogled tudi mnogo novosti. Posebna zrcala in leče. s katerimi se podvoji učinek daljnogleda ob nekaterih opazovanjih., aluminij namestu srebra za almagam iranje zrcal je podvojil občutljivost za ultra vijoličaste žarke in neizmerno povečal možnost analize. Končno so dobili tehniki še dali-nogiede — iskalce Smithovega t£pa— ki Zračna straža faraonov Oborožene roparske in jih tolpe napadajo arheologe moti|o pridete Kip egiptskega kralja Miceiinnsa in kraljice Kamerenebtl Arheološka raziskavanja so prinesla sadnje čase več izredno važnih odkritij tako v Egiptu, kjer so naleteli na nove grobove faraonov, kakor tudi v Italiji, kjer raziskovalci se vedno odkrivajo zanimive antične rimske kulture. Kakor na vseh poljih človeškega prizadevanja, tako so pa tudi arheološka raziskavanja naletela pri ovojih uspehih na nevarnosti. Roparske tohpe so takoj zavohale ugodno priliko m spoznale, da bi se dalo iz dela arheologov marsikaj iztisniti. Zato so morale oblasti peci po izrednih varnostnih ukrepih. S£^M33(B^| a90 JRR^sas^0sli^^ ^pfidt ^^^^dlps^^ss3^L ^B^J^ kritju arheologov, ki so našli v nilski delti osvajalca Jeruzalema v zlati krsti, težki 1000 kg, so se jele pomikati od vseh strani tja tolpe Bedumov, prežeč ih na ugoden trenutek, da bi mogti planiti na zaklade, do katerih so učenjaki odkrili pot. Tolpe so bile seveda dobro oborožene In ona je velika nevarnost, da bi uničile vse delo arheologov. Skoraj za las se je posrečilo preprečiti izropanje grobnice nekega faraona, ki so jo bili zaceli učenjaki komaj raziskovati. Roparski napadi Be-dtimov na arheološke najdbe pogosto niso prinesti napadalcem gmotne koristi, vedno so pa uničfli delo mnogth mesecev in mnoge nenadomestljive kulturne vrednote. Grobnice, čeprav v njih ni zlata in drugih dragocenosti, so vendar dragoceni spome-nfci egiptske kulture, če se zagotovi upisno strokovno raadskavanje. JSMSetratvo na arheološke najdbe v Kalni je sklenilo energično nastopiti proti roparskim tnšpam, da bi ne mogle več ovirati aitoeologov pri njihovem delu. Na posebno važnih m ogražanih krajih so dali učenjakom na razpolago letala. PUotl in poizvedovalno Oe slučajno opazijo roparsko tolpo, so takoj pripravi jeni nastopiti proti nji taca s orožjem, če m V Uba&ji ao dosegli pomemben uspeh sta arheologi, dehijovi v Apulijt. Blizu Fog-g&e so bili odkriti ostanki staroveškega mesta Arti, ki ga je ustanovil po ustnem isročilu eden izmed junakov italijanske vokie Đfomedes. v razmeroma kratkem času so odkrili več dobro obranjenih palač, zgrajenih s staroveeknn razkošjem. V nekaterih prostorm so krasna mozaična tla, okraski sten pa sporam ja jo na stavbe, znane te Pompejev. V neposredni okohci mesta so odkrili tudi veliko pokopališče, na katerem je dobro ohranjena večina posod in pepefnic. Pri nadaljnjih razkopavanjm so odkrtfi arheologi ostanke starejših kulturnih razdobij. Blizu antičnega pristanišča Sulcia pri novem mestu Carbonie. hi je bilo iele nedavno izročeno javnosti, so našli pod naplavinami ostanke ladje iz rimskih časov. Zunanje dele ladje je morska voda razjed-la, notranja oprema je pa razmeroma še dobro ohranjena. Arheologi smatrajo to najdbo za zelo važno. PREVIDNOST Oče: Zakaj pa trgaš liste iz svojega učbenika? Sinko: Trgam samo tiste naloge, ki jih Se znam, aH sem jih pozabil, pa se jih delujejo tako hitro, da lahko v enem letu napravijo zemljevid vsega neba in označijo na njih važne objekte, ki jih lahko potem proučujejo s pomočjo ogromnih dalj- nogladov v posebne svrhe. Pet let so tekmovali med seboj največji strokovnjaki na vseh odgovarjajočih poljih, kdo bo prej premagal oviro, ki se je zdela še nedavno nepremagljiva. Zdaj lahko rečemo, da v sstronomiji ni več nobenega cilja, ki bi se ne dal doseči. So samo se naloge, ki za njihovo izvršitev učenjaki 11:30 imeli do-volj Trije tunaiKni problemi milijonov dolarjev je šlo za najboljše delo, za konstruktersko spretnost, za ZgTacntev ogromnega daljnogleda, in sicer ■sSo, kar so njegovi graditelji prepričani, da Ja bil ta denar plodonosno naložen. Za- ksfj jkn torej gre, da je vredno to šest inCiJonov? Vodja vsega dela Max Mason psasa, da bo novi daljnogled prožen mosti-Setc, m katerega bodo lahko filozofi skočili k rešitvi kozrničnih problemov. Trije naj-MsjbMiJil med njimi so: proučevanje sestave odnosno izgradnje gmote, proučevanje »^Bcloega življenja, in proučevanje zgrad- Spodnji del daljnogleda nje svetov ja. Malo je upanja, da bo končni odgovor najden kmalu. Morda je konec raziskovanja na teh poljih še tako daleč, da bo sobice prej ugasnilo in da bo življenje izginilo z zemlje, preden bo ta skrivnost pojasnjena. Toda storjen je bil začetek in orjaški daljnogled na Mount Palomaru je določen v to, da pospeši napredek. češka legija na Poljskem »Daily Telegraph« poroča, da šteje Češka legija pod generalom Prchalo na Polj. skem danes že 60tisoč mož. še vedno se priglašajo novi prostovoljci. Starost dreves Če posekamo drevo, vidimo na njegovem prerezu tako zvane letne kroge ali leta, ki nam kažejo, koliko lesa je vsako leto naraslo. Ce seštejemo te kroge, vidimo, koliko let je bilo drevesu. Ce je treba določiti starost starega drevesa, ki še ne sme biti posekano, lahko izvrtamo iz njegovega debla košček, seštejemo leta na njem, ga primerjamo s celotno debelino debla in po tem izračunamo, koliko je staro. Pri tem pa že lahko nastanejo pomote. Drevo v starosti ne raste tako hitro kakor v mladosti. Poznejši krogi so tanjši od krogov v mlajših letih. Nekatera drevesa rasto hitreje od drugih ali pa narašča les na eni strani bolj kakor na drugi. Na robu gozda stoječe drevo ima na strani, obrnjeni od gozda, širše kroge nego na nasprotni strani. Zgornje drevo staro 2500, spodnje pa 2000 let Zato po samem izrezku, ki ne obsega vseh krogov in ne sega do sredins d~bia, ne moremo točno določiti starosti drevesa. Je pa še nekaj drugega, kar nas lahko zavede v zmoto tudi pri štetju let na posekanem drevesu. Včasi nastaneta na drevesu dva kroga v enem letu. To se zgodi takrat, če je bilo drevo poleti poškodovano, obtolčeno po toči, če ga je polomil vihar ali če so ga obgrizle gosenice. V takih primerih poženo v poznem poletju ali v zgodnji jeseni nove veje, drevo dob: nove liste in tako nastane novo pomladno drevo, tako da imamo tudi v enem letu dve poletji. Nasprotno pa narašča pri zelo starih drevesih vedno manj lesa, dokler ni končno letni prirastek tako majhen, da ga v enem letu sploh ne opazimo več. V takih razmerah ni čuda. da je težko določiti starost, tisa. Toda cenitev starosti poedinih dreves se rada tudi pretirava. Tako raste v Angliji mnogo tis, ki imajo debla nad 3 m v premeru. Po povprečni debelosti letnih krogov 2 mm sklepajo, da so stare te tise najmanj 750 let. Gotovo so pa mnogo mlajše, kajti njihova debla so prav za prav zrasla iz taniših. kar se pri tisah pogosto zgodi. Abcsinski Abuna Kadarkoli se piše o verskih in cerkvenih razmerah v Abesiniji ali pa tudi o svečanostih, čitamo pogosto ime Abuna. Abuna se je poklonil guvernerju Abesinije, Abuna se udeleži pogajanj o ureditvi cerkvenih zadev v deželi itd. Kdo je ta Abuna? Mi bi rekli »nas oče<. Prvotno so dobivah ta naslov menihi, ki so se odlikovali z neoporečnim in svetniškim življenjem, tako da so bili deležni splošnega spoštovanja. Od leta 1828 je bila abesinska cerkev del alek-sandrijskega koptiškega patriarhata. Potem se je pa osamosvojila in kot samostojna narodna cerkev ima na čelu dostojanstvenika, ki se imenuje Abuna. novi patrijarh Abesinije Boj za odcepitev od alekaandrijske cerkve je trajal od leta 1881 in bil je zelo žilav, kajti aleksandrijski patrijarhi niso hoteli kar tako izgubiti vpliva na abesinsko cerkev in njeno bogastvo. Slednjič je bil sklenjen kompromis: aleksandrijski patriarh je imenoval Abuno in tako ni prišlo do popolne odcepitve od Aleksandri je. Razen Abuna koptiške cerkve je še Abuna ze-dinjene koptiške cerkve in sicer škof Cas-sa, ki prebiva zdaj v As m ari. Nova francoska zvezdama Nedavno je bila dograjena nova francoska zvezdama, ki velja za največjo v Evropi in druga na svetu za sloveČo zvezdar-no na Mount VVilsonu v Kaliforniji. Odbor francoskih zvezdoslovcev in fizikov je blizu 100 let iskal primeren kraj za novo zve-zdarno. Pred tremi leti so se končno odločili za mesto Forcalquier v Francoskih Alpah. Ta odločitev je padla iz treh razlogov. ForcalJuier leži 600 m visoko, ima Izredno čisto ozračje in skoraj vsak dan lepo vreme. Gradnjo nadzirajoči francoski učenjaki pravijo, da bo nova zvezdama najboljša na svetu, ker bodo lahko zvezdoslovci iz nje opazovali nebo najmanj skozi 250 noči v letu. Saj pravi že pregovor, da je nebo nad Provvnco najjasnejše v Evropi, nad Forcalquierom pa najjasnejše v ProvencL -------~..,^;^^m Kupola znamenite zvezdaroe na Mount WUsona Vodstvo zvezdame prevzame dosedanji uradnik zvezdame v Lvonu Pierre Dufav. Nova francoska narodna zvezdama je naj-moderneje opremljena. Njen reflektor je največji v Evropi in je med ogromnimi astronomskimi daljnogledi na svetu na tretjem mestu. Stroški za gradnjo in opremo zvezdame so znašali blizu 200 milijonov frankov. Z Nobelovo nagrado odlikovani Jean Perrin se lahko po pravici imenuje oče nove zvezdame. On je dal pobudo za njeno zgraditev, sam je napravil načrte to kot državni podtajnik je p res kr bel tudi denar. Ko je pozneje izstopil iz vlade, se je še vedno zanimal za gradnjo zvezdame in sam je nadziral gradbena dela. Nova francoska narodna zvezdama bo služila zlasti zvezdoslovsko-fizikalnim raziskavanjem. Iz Kra»'a — Javna razsvetljava Kranja in okolice, je še vedno eno najbolj perečih vprašanj, za katero pa se odgovorni činitelji najmanj brigajo. O upravičenosti pritožb okoličanov iz priključenih vaisi pač ni treba govoriti, ker se vsakdo lahko prepriča na mestu, da so zahteve teh skromne in bi zadostovale komaj za najnujnejšo razsve-ttitev. Ce pa pomislimo, da je Kranj letoviško mesto, potem moramo pač zahtevati, da se tudi mestr i razsvetljava izpopolni, ker že dolgo več ne odgovarja niti vsakdanjim potrebam, kje šele tujskopromet-nim! Žarnice so prvič mnogo prešibke, drugič pa jih je veliko premalo Vrh Jelenovega klanca je še nekaj razsvetljen, toda od tu naprej bo treba do sokolskega telovadisca namestiti najmanj še 5 močnih obločnic, če se hoče vsaj sa silo rosiki to vprašanje. Ravno ttko jc lepi perk kralj« Petra, kjer »c zbirajo v večernih urah naši letoviščarji, večkrat skoraj v temi, vedno pa nezadostno razsvetljen Mislimo, da JS ravno naloga tistih, ki so prav po nepotrebnem poskrbeli, da so v idiličnem Starem drevoredu in na romantični poti na Smarjetno goro izginile klopi, v skrbi za isto moralo prizgo več luči v Kranju in okolici. Res je, da javna razsvetljava ze-lo obremenjuje mestne finance; tozadevni mesečni izdatki presegajo 10.000 din. Toda pozabiti ne smemo, da je elektrarna sedaj last banovine, s katero bo gotovo lažje skleniti ugodnejšo pogodbo kakor pa S prejšnjimi zasebnimi lastniki. Čeprav je morebiti banovina plačala to elektrarno nad ceno, vendar mislimo, da naj posledic te napačne ali slabe kalkulacije ne nosijo samo kranjski občani. Za vse vrste takih računov so merodajne predvsem krajevno potrebe in pa — javni blagor! Imamo pa v Kranju tudi Tujsko prometno društvo, katerega naloga je. da se pozanima podrobneje za vsa ta vprašanja in poskrbi za njihovo rešitev! — Tatvine še vedno na dnevnem redu. Včeraj je prijavil na policiji tatvino precejšnje vsote denarja delavec Muslija Mu- slijević, zaposlen pri gradnji nove ceste Kranj-Naklo. Muslijevič dolž: tatvine svojega tovariša N. M., ki je baje pobegnil neznano kam. Drugo tatvino je prijavil neki H. V., kateremu je lastni brat ukradel kolo in ga prodal neznanemu kupcu. _ Sokol vabi članstvo in prijatnije, da se udeleže v nedeljo 13. avgusta razvitja društvenega prapora v Železnikih; 351et-nice bratskega društva v Kamniku; prireditve bratske Ceskoslovenske besede na vrtu br. Križnarja Antona v StraziSču- V torek 15. avgusta pa razvitja društvenega prapora v Podnartu in tombole bratskega društva Tržič. — V Železnike, Kamnik in Podna rt gremo v slavnostnem kroju. Podrobno v druSt\eni pisarni. Nedelja, IS. avgusta 8: Kvartet mandolin- — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve, — 9.45: Verski govor (g. dr. G vi do Rant). — 10: Prenos promenad-nega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: Anton Neffat. — 11: Otvoritev gasilske razstave. — 11.30: Godbe na pihala (plošče). — 12.10: Milan Stante igra na harmoniko. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. (Oddaja pre. kinjena od 14.30 do 17. ure). — 17: Kmetijska ura: O kmečkem socialnem zavarovanju. — 17.30: Popoldanski koncert radijskega orkestra. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Predavanje Inspekcije zemaljske odbrane. — 20: Vse mogočo, kar kdo hoče (plošče po željah). — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rog-aško Slatine. IMrigent: Anton Neffat. — 21.30: Pesmi iz Koroške (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: šramel »Štirje fantje«. Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 14. avgusta 12: Zvoki iz Bolgarske (plošče). 12.30: Začetek gasilskega kongresa (posnetki pozdravnih govorov). — 12.45: Porodila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega, orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30; Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura: Sveta Gora in samostan Hi lan dar (Branko Mašić, knjii.). — 20: Kino orgle (plošče). — 20.10: Zastrupijenje pri obrtih in po obra. tih (g. dr. Jože Herfort). — 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: Anton Neffat. — 2130: Slavne pevke (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert radijskega orkestra, Konec ob 23. url Torek, 15. avgusta 8.30: Reportaža gasilskega sprevoda. —. 9.30: Napovedi, poročila. — 10: Prenos službe božje s Kongresnega trga. Začetek mwm nostnega gasilskega kongresa. — 11.30: Koncert radijskega orkestra. — 13: Na. povedi. — 13.20: Trboveljski pevski jazz-kvartet. — 15: Prenos s sta/1 iona: Nastop ob gasilskem kongresu. — 17: Kmet. ura: Važnost in pomen kmetijskega knjigovodstva (ing. Suhadolc Jože). 17.30: Koncert godbe >Sora«, Medvode. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Hamletova tragika vladike Danila v >Gorskom vijencu« (dr. V. Vitezica). — 20: Operetni ve. Čer. Sodelujejo: gdč. Jelka Igličeva. g. Ado Darian in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Duet harmonik (Podobnikar Ivo A Jenko ViUbald). Konec ob 23. uri. Sreda, 16. avgoata 12: Dvorakove skladbe (plošče).—12.451 Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Bagatele (plošče). — 14: Napovedi. — 18.301 Mladinska ura: Poezija sredogorskega sveta (g. Leo Pettauer). — 18.45: Studentov, skl napevi (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Razvoj in or«. garilzacija poŠte v Jugoslaviji (Trifun Tesne) Bgd. — 20: Ameriški pevski jaza (plošče). —20.10: Zgockwinski razvoj na-rodno.obrarnbnega dela med Slovenci (g. prof. Ivan Rudolf). — 20.30: Tamburaški orkester (I. Karmeij), vmes Kmečki trio. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kitara sok), g. Stanko Prek. Četrtek, 17. avgusta T2: Zborovske točke (plošče). — 12.45: Poročila. — IS: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac, ura: Bani iz rodbine Subičev (dr. A. Da-bdnonrič) Zgb. — 20: Charlie Kiinz igra slagerje (plošče). — 20.10: O razstavi del Leonarda da Vincija (g. Milan Kante). — 20.30: Harmoniko igra gdč. Justi Mozetič. — 21.10: Koncert simfonične glasbe na ploščah. — 22: Napovedi, poročila.—22.15: Koncert radijskega orkestra. Konec ob 23. Petek, 18. avgusta r>: Is nase domovine (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19 •_Napovedi, poročila. — 19.30: Kotiček SPO (g.dr. Svetozar Ilešič).—1940: Nac. ura: Karakterne posebnosti našega naroda v primeri z drugimi narodi (dr. Via. dimir Dvorinkovič). — 20: Nekaj Ketel-beyevih stvari (ptosče). — 20.10: Ženska ura: Beseda o besedah (ga. Cilka V račko). — 20.30: Radi jaki orkester, vmes samospevi g. Mirka Dolničarja (pri klavirju g. prof. M. LipovSek). — 22: Napovedi, poročila. — 22.30 Angleške plošče. Konec ob 23. urL_______ V RESTAVRACIJI — Prinesite mi menu! Toda namestu juhe mi dajte malo pivo, namestu močnate jedi pa Črno kavo! U pa morda •te?. 182 Dolenjska in železniški promet Želje in predlogi zastopnika Dolenjske na anketi LJUBLJANA, 12. »▼!. V soaoto smo poročali o anketi na ljubljanski direkciji državnih železnic, kjer se je obravnaval novi vozni red za 1. 1940-41. Ankete se je udeležil med drugimi tudi zastopnik novomeške občine g. Karel Mahorcič, ki je v imenu Dolenjske predložil tele želje odnosno pripombe glede železniškega prometa na Dolenjskem in novega voznega reda: Splošne pripombe Iz gospodarskih in tujsko-promernih pogledov je nujno potrebno, da se poveča potovalna brzina osebnih vlakov na dolenjskih progah, ker je dosedanja postala že nevzdržna. Hitrejših vlakovnih zvez si želi vse prebivalstvo Dolenjske, kakor tudi potniki in tujci, ki uporabljajo dolenjske proge. Letoviščarji, turisti in poslovni svet se stalno pritožujejo nad počasno potovalno brzino. Neprestano se slišijo pritožbe, prav posebno še s strani turistov, da je vsled počasne vožnje potovanje na Dolenjsko neprivlačno, češ da človek ima take vožnje dovolj že iz Ljubljane do Novega mesta, a kaj šele do Bele Krajine, v Metliko, kamor potnik prispe po dolgih urah ves ubit in izčrpan. Predlagamo in prosimo, da se hitrost osebnih vlakov na dolenjskih progah, kolikor največ mogoče pospeši in da se s tem ustvarijo boljđl pogoji za razvoj tujskega prometa na Dolenjskem. Zelo važ.io je. da obstoje dobre zveze in priključki vseh vlakov z Gorenjske In štajerske na dolenjsko progo v Ljubljani in iz Zagreba in s Sušaka v Karlovcu. Predlagamo, da posveti železniška uprava temu vso pozornost in da sedanje, pogosto z velikima časovnimi razlikami urejene priključke izboljša. Sedanje zveze na progi Novo mesto— Sevnica ne zadovoljujejo dolenjskega prebivalstva, prav posebno pa ne prebivalcev Novega mesta. Predlagamo, da se ustvarijo ugodnejše vlakovne zveze Novega mesta s Sevnico in tudi hitrejše. So zveze, s katerimi se na progi Novo mesto—Sevnica— Zagreb porabi celih 8 ur. Ker znaša dolžina proge 95 km je potovalna brzina manjša od 12 km na uro. Tako urejene vlakovne zveze so časogubne in nesodobne in jih je treba odpraviti oziroma izboljšati, tako da se omenjena potovalna brzina vsaj podvoji. Poleg boljšega potovanja na tej progi želi občinstvo in gospodarski krogi uvedbo direktnih voz Novo mesto— Sevnica—Zagreb ter predlagamo, da se ta želja potujočega občinstva upošteva. Predlogi za spremembo sedanjega voznega reda Predlagamo, da odhaja vlak štev. 9219 vsaj eno uro kasneje iz Ljubljane, t. j. nikakor ne pred 20 .uro zvečer, ker sedanji z odhodom ob 19. uri zvečer ne odgovarja večini potnikov v Novo mesto in dalje na tej progi. Vlak št. 9217, ki vozi le do Novega mesta, naj se podaljša do Karlovca. Podaljšanje ta bilo stvarno le na progi Novo mesto—Črnomelj. ker od Črnomlja do Karlovca itak vozi osebni vlak št. 9223 z odhodom iz Črnomlja ob 19.18. Ta zveza Ljubljane, posebno pa še Novega mesta z Belo Krajino je postala nujno potrebna za številne prebivalce Bele Krajine, ki imajo opravka v Novem mestu, za delavce in uslužbence iz okolice in kateri ne morejo odpotovati z ranim popoldanakf.m vlakom št 9215. ki odhaja iz Novega mesta ob 15.47. V kolikor bi predlagane sprem-?mbe pri vlakih 9217 in 9219 bile iz tehnično prometnih pogledov težko izvedljive, pa predlagamo, da se vlak št. 9219 uvede kot pospešeni nočni osebni vlak z odhodom lz Ljubljane še kako uro kasneje kot preje navedeno, vlak št. 9217 pa istotako z od- hodom vsaj 1 uro kasneje. Predlagamo pa, da vsled dosedaj predlaganih sprememb ostane vozni red vlaka št. 9215 Ljubljana—Karlovac v celoti ne-izprebenjen in da tudi ta vlak brezpogojno vozi v tem slučaju ne samo do Novega mesta, temveč do Karlovca. To omenjamo, ker se je prejšnja leta zgodilo, da je fcll ta vlak v veliko škodo in nezadovoljstvo potujočega, občinstva vsled neke dru- gostranske izboljšane zveze od Novega mesta naprej ukinjen. Nedeljski vlak 9233 predlagamo, da vozi tudi ob nedeljah, podaljšan do Karlovca in ne le do Črnomlja kot dosedaj vozi ob delavnikih. Ta vlak podaljšan ob nedeljah do Karlovca, je zahteva prebivalstva Novega mesta in njegove okolice. Omogočal bi številnim izletnikom proti In v Belo Krajino m dalje do Ozlja nedeljske popoldanske izleta m povratkom s večernim izletniškim vlakom Št. 9222 in osebnim št 9224. Prosimo, da se vlaku št. 9219 priklopi direktni voz za Sušak, ki bo imel tudi TL razred. želje glede novega želja potujočega občinstva in gospodarskih progov je, da bi vlak št. 9213 imel boljšo zvezo preko Karlovca sa Zagreb. Prost mo, da bi čas postanka v Karlovcu bil skrajšan in da bi vlak imel priključek na osebni in ne na mešani vlak kot je to primer v sedanjem voznem redu. Vsi tujsko prometni interesenti na Dolenjskem, kakor tudi iz Zagreba, prihajajo predlogi, da se uvede v poletnem voznem redu nedeljski izletniški vlak Zagreb —Karlovac—Metlika—Novo mesto—Trebnje—Sevnica—Zagreb. Ta krožni Izletniški vlak bi bil po izjavah zainteresiranih krogov iz Zagreba zelo dobro frekventi-ran. Za povzdigo in procv&t tujskega prometa na Dolenjskem in v Beli Krajini bi bil vlak izredno važnega pomena, v pobudah, ki prihajajo iz Hrvatske za uvedbo takega izletniškega vlaka se omenja, da so sedanje zveze za izlete na Dolenjsko neugodne in prepočasne, medtem ko hi željeni- krožni izletniški vlak nudil ugodne zveze in povratek. Vlak naj bi odhajal iz Zagreba rano zjutraj, lz Trebnjega pa po odhodu večernega izletniškega vlaka št. 9221 iz Trebnjega. Želje glede direktnih potniških vagonov Predlagamo, da se uvede pri jutranjem vlaku št. 9211 direkten voz za Zagreb in istotako direkten voz k vlaku št- 526 (proga Zagreb—Ljubljana) za Novo mesto (s priključen na progo Sevnica—Trebnje— Novo mesto vlaka št. 9422 in 9219). Prosimo, da se vse predlagane spremembe, želje in pripombe pri sestavi novega voznega reda za leto 1940-41, ki so itak minimalne, upoštevajo in tako pripomorejo v bodoče do boljše železniške zveze na dolenjskih progah in 8 tem koristijo gospodarskemu tn tujsko prometnemu podvigu te pokrajine. Katastrofalno onesnaženje Bolske št. Peter v Sav. dolini V naši lepi Savinjski dolini je poleg biserne Savinje Se cela vrsta malih rek in potokov. Nekoč polne reke in potoki vseh vrst rib so privabljali veliko število tujcev ki jim je ribolov v veliko zabavo. Danes so pa razna industrijska podjetja uničila že skoraj ves ribji zarod. Letos pa je posebno prizadeta Bolska in menda hoče in bo tudi gotovo odnesla rekord. 13. aprila je Bolska naplavila na stotine omamljenih in mrtvih rib. Ribarsko društvo v Celju je takrat storilo hvalevredne in dalekosežne korake. Kakor se pa sedaj vidi, je bil ves trud zaman, že 22. julija popoldne je Bolska prinesla veliko število mrtvih rib v Savinjo. Ker v Savinji sedaj kar mrgoli kopalcev, ni mogoče tajiti, da bi ribe ne bile prišle iz Bolske. Saj se je tudi dognalo, da so bile mrtve ribe samo pod tovarno Mautner, nad njo do Kaplje vasi pa ni bilo nobene mrtve ribe. Pa ni zadostovalo to dvakratno uničenje rib, že 8. avgusta je bila zopet katastrofalno uničenje rib in vsega zaroda. Z mrežami in grabljami so popoldne lovili in grabili omamljene in mrtve ribe iz Bolske. Do zadnje hočejo menda pokončati ribe v Bolski. Ali nI tu nikogar, ki bi mogel priti do živega krivcu? Ali ni nedolžna riba potrebna zaščite! Divjačina dela škodo po njivah in gozdovih, riba, ki pobira le mrčes, ki ga prinese voda, pa bi ne smela imeti pravice do življenja?! Vsa javnost obsoja to početje in energično zahteva od politične oblasti, da ukrene vse potrebno, da se onesnaženje rek enkrat za vselej preneha. Iz Limtomera — Mala nevihta je prinesla dež. že več dni se je močno oblačilo ter smo nestrpno pričakovali dežja. Končno pa je vendar prišel z majhno nevihto v sredo popoldne. Deževalo je le dobre pol ure, vendar pa je lilo kot iz škafa ter je vsaj za največjo silo namočilo vlage žejno zemljo. Tako še je vsaj, čeravno zelo pozno, prišla rešitev za suhe vrtove, krompir, koruzo in ajdo, ki ni mogla vzkliti. MALI OGLASI SOFE 60 par. davek posebej Preklici, tajava Za pismene odgovore glede — Popustov s oglasov Je treba priložiti Ogl a......■...........iiiiiiiiiiiiiiiMiiiii Zavese najlepših vzorcev ima v zalogi SEVER — Marijin trg a. Na zeljo Vam zavese tudi zalijemo in namestimo. i......imui"11111111"..........lirTTTTI RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanj« znesek 8 EHn MEDIJSKE TOPLICE pri Zagorja termalno kopališče 28° C. Plavalni bazeni na prostem, posebne kadne kopeli, terase za sončenje. Idealno letovišče. Lep nedeljski Izlet. Pension din 45.-Pojasnila daje uprava toplic, p. Medija — Izlake. 1904 MALI OGLASI v »Slovenskem Narodne Imajo uspehi rURISTll Predno odhajate na planine, ne pozabite al nabaviti fin cvetlični med v Medarnl — Ljubljana, židovska uL 6. ___S6**1 NAJ BOLJ &0 MEDICO dobite v Medarnl — Ljubljana, židovska uL 6- 36/T KOROŠKE BRUSNICE (Preiselbeeren) dobro izbrane, razpošilja po pošti ali brzo-vozno od 6 kg naprej po dnevni ceni Henrik Zechner, Libeliče, Koroško. 2442 DNE 14. avgusta pridite na požegnanje sejmuljo k »Blrtu« v Zgornjo Šiško. — Bob, godba in ples. 2480 Okasa tablete Pri spolni slabosti poskusite OKASA tablete za moške 100 tablet Din 220.— proti povzetju Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna Str. Rozman Miroslav, Beograd — Terazije 5 Ogl reg s. Br. 5846/39 50 PAR EN TLA NJE ižunranje, vezenje zaves, pe-ila, monogramov. gumb ni c Velika zaloga perja po 7.— din >Julijana<. Gosposvetska c 12. a. t PO PRIZNAMO NIZKIH cenah sl nabavite aajboijte moške Dbleke. perilo tn vsa praktična DblaClls pri PRH5SKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 l t. GOSTILNA MARINšP:K Prečna ulica 6 nudi cenjenemu občinstvu najboljša in najcenejša jedila in pijače vseh vrst. 2476 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo In veliko v leKarni dr G. PICCOLd, Ljubljana, nasproti cNebotlCnlka«. TRGOVSKI POTNTK~"~ dobro uveden, z malo kolekcijo, želi prisesti na avto po dravski banovini proti odškodnini. Ima tudi sam izpit. — Ponudbe pod »Kolekcija«. 2479 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej NatmanlftJ znesek 8 Dtp PRVOVRSTNA VINA ter garantirano pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenal namizno belo liter din 8.— srbski prokupac > > 8.— rizling > cviček > muškat, silvanec > jabolčnlk > žganja tropinovec > slivovka > brinjevec > rum > Se priporoča »Buffet« J. Jeraj, nasl. Minka Videnič, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 2472 > 9.— > 9.— » 12.— » 5.— » 28.— > 32.— » 36— » 36.— NAMIZNE HRUŠKE sveže, debele, jabolka kg din 2.75, slive I.a za vkuhavanje in mezgo din 2.50 franko voz-nina, razpošilja v košarah po 50 kg G. Drechsler, Tuzla. 2470 PRODA SE: lahka in težka dira na vzmeteh, tandaulet, koleselj, landauer ter različni ročni vozički. Matija Terlep, Ljubljana-Siška, Jerne-jeva c. 2466 VE« SIVALNOI STROJEV od 300 din naprej, moško kolo, več orodja za mehanike, mizarje in tesarje — naprodaj. Be-rlčevo 48. 2464 ~~ OREHOVA JEDRCA lepa, tzčiščena, dobite najceneje v Medarnl — LJubljana, Židovska ul. 6. 36/T Ako prodajaš, kupuješ, oglašuj v mali oglasnik »Slov* Naroda« DOPISI Beseda 50 par. davek posebej Naimanišl znesek 8 Din OSAMLJEN GOSPOD srednjih let želi znanja z vdovo ali ločenko, event. s samostojno gospodično, staro do 35 let, po možnosti z lastnim stanovanjem in pohištvom. — Ozira se na resne ponudbe s polnim naslovom. Tajnost strogo zajamčena. Dopise na upravo »Slov. Naroda« pod »Osamljenost«. 2417 Beseda 50 par davek poaebe) TOVORNI AVTO nosilnost 1 do 2 toni, v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe na mlekarsko zadrugo Moravče. 2455 KAPITAL tteseaa 1--Din. davek poeebe; Najmanjši znesek Ih Dih "**~ POSOJILA DOBE državni, banovinski uslužbenci, upokojenci, posestniki. Informacije daje Dolenšek, Radeče-Podkraj. Priložite znamke. 2468 geaeaa 50 par. davek ELEGANTNO OPREMLJENO sobo ali garsoniero, strogo separiran vhod, uporaba kupisM ca, po možnosti centralna kurjava, v centru, iste boljša gospodična. Cen j. ponudbe pod šifro »15. avgust«. 2445 POSEST BNONADSTROPNA vila s gospodarskim poslopjem, hlevom za par konj ter čez 20.000 m* stavbnih parcel okoli vile, naprodaj. Več pove Marija Jančar, Ljubljana, Sv. Petra c. 27. 2463 NA KRIŽIŠČU TREH CEST v bližini kolodvora naprodaj krasna parcela. — Ponudbe na upravo pod »Ugodno«. 2473 Prodam enonadatropno hHo, pripravno za trgovino ah obrt« Velika gospodarska poslopja, 2 in pol orala zemlje. Poceni. Mahorič, gostilna v Ptuju. 1465 SLUŽBE VAJENCA za slikarsko in pleskarsko obrt sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost ima dober risar. Slikarsko podjetje Jemc Franc, Bled. 2469 POMOČNIKA IN VAJENCA pekovska, Iščem za takoj. Zgla-siti se takoj osebno pri Ivanu Intiharju, pekarlja, Nova vas pri Rakeku. 2456 1 iooo 55 zaslužite mesečno doma, ako kupite ročni brzopletilnl stroj. Dajemo materijal, prevzemamo blago. Pišite »Anosc, Maribor. 22/M T* ŠIVALNI STROJI ezljivi, pokromani, lepo Izdelani, z večletno garancijo ,mke Veritas — Titan, pri tvrdki »tribuna« P. batjel, LJUBLJANA, Karlovška c 4 — Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 26 — Ceniki franko! Jadranska zavarovalna družba in Internationale družba za zavarovanje proti nezgodam in škodam, Ljubljana, Beethovnova ulica it« 4 sprejemata zavarovanje proti toči, požaru, vlomu, zavarovanje zvonov, transportov, zavarovanja proti razbitju stekla, življenjska zavarovanja vseh vrst, jamstvena, nezgodna ter šomaž-zavarovanja. ZAVARUJTE PRI ANGLEŠKI ZAVAROVALNI DRUŽBI ROTAL EXCHANGE ASSURANCE LONDON USTANOV. L. 1720 8 MILIJARD IMOVINE LIKVIDIRA ŠKODE HITRO IN KULANTNO GLAVNI ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO : ING. JOSKO KOBI LJUBLJANA RESLJEVA C. 16-18 TELEFON ŠT. 22-60 EBDL ZAHTEVANA ed 1*» Pozor, podjetniki! Proda se iz proste roke velika stavbna parcela v izmeri 17.000 m* in to ob Krki. Zemljišče leži povsem na lepi ravnici, kjer je zemlja prvovrstna. Na zemljišču je tudi kamnolom in krasna gozdna parcela. Zemljišče je oddaljeno od Glavnega trga komaj 1 km in stoji na njem zaenkrat samo gospodarsko poslopje. Interesenti, ki žele zgraditi lepo domovanje ali pa podjetniki, ki bi radi zgradili kak večji obrat, tovarno na eni najlepših točk mesta, naj javijo svoj naslov Ferliču Ludviku, Novo mesto. Naznanilo. Cen j. gostom naznanjam, da sem danes opustil . GOSTILNO KRAMAR ter prevzel GOSTILNO »POD GOZDOM« na Dolenjski eesti. Kakor doslej bom tudi v bodoče točil najboljša vina. Poseben sloves pa uživa nasa kuhinja, jutn Vam bomo postregli tudi ■ cevapeiei, r&znjiCi, jančkom na ražnju, kuro itd., itd. Plea na vrtu! Ljubljančani in okoličani, za jutri Vam je zabava zajamčena! Se priporoča in vabi * Vinko Baus, gostilničar A P. MELNIKOVi 22 ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Hvala vam. Da, potrebujem človeka, ki bi razumel vso globino moje nesreče, in ta človek morete biti samo vi, — je odgovorila Ariadna in mu podala roko. — Hvala vam, dragi moj brat in prijatelj, seznaniti se nama ni treba. Poznam vas dobro po besedah dragega Vsevoloda. Kako pogosto in kako lepo je govoril o vas. — Kakor tudi on o vas v svojih pismih, — je odgovoril Oleg Kirilovič in ji poljubil roko. — Tako je najino prijateljstvo sklenjeno. Zdaj lahko po-gurnneje izrečem svojo prošnjo. — Pripravljena sem ustreči vsaki vaSi prošnji. — Dovolite mi nekaj besed. Usoda je hotela, da niste postali pred ljudmi zakonita članica naše rodbine, toda v mojih očeh ste kneginja Kostrova, vdova po mojem bratu, moja sestra. S tem vašim novim imenom mora nastati tudi izprememba vsega vašega življenja. Vi ne smete trpeti nobenega pomanjkanja. Smatral bi to za sramoto vseh naših prednikov, vsega našega rodu knezov Kostrovih, Cigar zadnji član sem jaz! Zato vas prosim, ne odklonite in sprejmite denar, ki je pripadal mojemu bratu in ki je naložen v raznih bankah. ,— To se ne bo nikoli zgodilo 1 — je odgovorila Ariadna z glasom, ki ni dopuščal nobenih ugovorov. — Zakaj pa ne? — Ker preveč cenim vaše pirjateljstvo, ker nočem, da bi se začenjalo najino prijateljstvo z vašo žrtvijo, ker nočem, da bi bilo najino razmerje skaljeno z denarjem. Meni je potrebno samo vaše prijateljstvo, samo vaša bratovska ljubezen. Omagala bi tod težo gorja brez vaše prijazne besede, dražje od zlata. — Kakšna žrtev? Kakšen denar? — je vzkliknil knez. Verjemite mi, saj sploh ničesar ne žrtvujem. Če sprejmete ta denar, mi storite samo uslugo, ne pa jaz vam. Vedno sem imel več denarja nego moj brat, ker sem manj trosil, nego sem prejemal. Moji prihranki naraščajo z vsakim letom. Saj niti ne vem, kaj naj počnem z denarjem zlasti zdaj. ko sem tako nepričakovano dvojno obogatel. Denar me začenja težiti. Rešite me vsaj dela te teže. — Tega nikar ne zahtevajte od mene, — je ponovila Ariadna Georgijevna. — Naj bo med nama popolno prijateljstvo duš, samo nobenega denarja! Kakor sem vam obljubila, bom vaša prijateljica, vaša sestra, toda v vprašanju denarja ste mi tuj človek. — Torej vam pa povem, da ta denar ni moj, temveč vaš, — jo je prekinil Oleg Kirilovič. — Če bi ga obdržal, bi se smatral za tatu, ki je okradel vas in svojega brata. Preči ta j te tole pismo — in izročil ji je pismo, ki ga je bil zapustil Vsevolod, potem je pa stopil k blagajni in jel brskati po nji. — Torej kaj mi odgovarjate zdaj? — je vprašal, ko je prečital pismo. — Ali izpolnite zadnjo željo svojega ženina? — Tega ne boste nikoli dočakali, — je odgovorila Ariadna Georgijevna že tretjič z enako odločnostjo. — Zakaj pa ne. bože moj, zakaj ne? — je vzkliknil Oleg razburjeno in se prijel za glavo. — Saj to je le neznaten del tistega bogastva, ki pripada zdaj meni. Ugotovil sem to na hitro roko po vlož-nih knjižicah. Vsega denarja je . . . — To me ne zanima, — ga je prekinila Ariadna, — ker tega denarja nikoli ne bom sprejela. — Nasprotno, sprejmete ga, samo poslušajte me do konca. Gre približno za 800.000 rublje v, morda tudi več, toda v nobenem primeru znesek ne presega milijona. Vaša dolžnost je, sprejeti ta denar, ne pa da odbijate prvo prošnio svojega priiatelja, namreč mojo, in zadnjo željo ljubečega vas človeka, mojega brata. — Moja odločitev je nepreklicna, Oleg Kirilovič. Ljubila sem vašega brata, ne pa njegovega naslova in tem manj njegov denar, ki je celo nekoliko mcMl popolnost moje sreče. Nočem, da bi kdorkoli, pa naj bo to tudi zadnji človek, sumničil, da je izvirala moja ljubezen do vašega brata in moje prijateljstvo do vas iz koristoljubja. Pustiva ta pogovor, čutim se že utrujeno. — Pa naj bo, zgodi se vaša volja! Toda upanja ne opustim, da vas bom pozneje vendarle prepričal. — Tolažite se s prazno nado. Ko je že odhajala, ji je dejal Oleg Kirilovič: — Če je bila moja prva prošnja odbita, nikar ne zavrnite še moje druge prošnje. — Zdaj se celo bojim obljubiti vam kaj, ko pa ne vem, kakšna bo vaša prošnja. — Zdaj vas prosim kot umetnik. Najbrž bom moral ostati tu nekaj časa, dokler se ne seznanim s bratovim gospodarstvom, tem bolj, ker se v njem sploh ne spoznam. Dokler bom tu, bi rad dovršil vaš portret. Kramljajoč med portretiranjem se bova lahko pobliže spoznala in s tem utrdila najino prijateljstvo. — S tem se strinjam. Toda ne zato, ker bo vala umetnost ovekovečila mojo zunanjost, temveč zato, ker naju lahko ure portretiranja resnično zbližajo. Toda zdaj ne, temveč pozneje, kajti po pogrebu nameravam za nekaj dni odpotovati. — Kam? — Obljubila sem, da odpotujem v daljni samostan molit za svojega ženina in upam, da se bo s tem moje trpljenje omililo. Gredoč skozi jedilnico, sta opazila v nji moža, ki je sede čakal na konec njunega pogovora. — Pozdravljeni, Ivan Grigorjevič, — se je Ariadna prisrčno pozdravila z Murzajevim. — Ali se poznata, knez? To je dober prijatelj nase družine že iz mojih dijaških let. V vsem mestu je to naš edini iskreni znanec. — Veseli me, da sem vas spoznal, — je dejal knez in stisnil Murzajevu roko. — Če ste res dober prijatelj Ariadne Georgijevne, upam, da mi boste pomagali streti njen odpor v zadevi, v kateri odloča v pogledu sebe nespametno, v pogledu mene pa kruto. Takoj vam bom na razpolago, čim spremim Ariadno Georgijevna. _*__* ■ Pozdravljamo naše požrtvovalne gasilce! «JBAHfKA NLAVIJA 99 GASILSKE ĆETE, POZOR! !!»mNli:iiu::i!!ii!!l'!lil!ll!ll!]!iiiUnW^ Preden si nabavite potrebne cevi, Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo normalnih gasilskih cevi najfinejše kakovosti, izdelke slovite Češke tovarne H. Klinger, za katero imam samoprodajo za vso Slovenijo. Cevi je preizkusila komisija gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani in nabavo istih priporoča Ivan N. Adamič Ljubljana, Sv. Petra c. 31 Maribor, Vetrinjska uL 20 Celje, Kralja Petra c. 33 VELIKA ZALOGA: gumiranlh cevi vseh vrst, gumi-ranih spiralnih sesalnih cevi. Normalne spojke iz La medenine itd. — Najnižje cene! — Zahtevajte cenik! Samopr oda j a gasilskih cevi! KLIŠEJE JUGOGBAHKA i* PtTBA NASIPA S nobenim drugim reklamnim sredstvom oe morete S—B enovitega aSiaa, kakor » časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako niso Id govori dnevno aeaettamcem iltateijev. Bedno oglašanje v velikem