Pa poŠti prejeman:
za
selo loto naprej 26 K — h pol leta „ 13,-, <etrt , , 6 „50, »esec , 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — b
pol leta ffetrt „ mesec
10,. „ ~ „
1 »VO,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Štev. 250.
Političen list za slovenski narod.
^Ljubljani, v sredo 31. oktobra 1900.
Naročnino in inserata sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vrafiajo, nefrankovana pisma ne vsprejeniajo.
Uredništvo je v Seme-
ciSkib ulicah žt. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Letnik XXVIII.
Vabilo na naročbo.
^ S I. novembrom se pričenja nova na-ročba, ni katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
velja
»slovenec"
za
Vse leto 20 kron. Pol leta 10
ljubljanske naročnike v upravništvu:
četrt leta . 5 kron. , Jeden meseci K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron Pol leta 1 3 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo »Slovenca". Volilno gibanje.
Edinost slovenske delegacije v državnem zboru — — ' •■ »
Razkrili smo neTavno ' načrt liberalne stranke, razbiti edinost slovenske delegacije in prenesti domači razkol tudi na Dunaj v državni zbor. Naš članek vzbudil je veliko pozornost na vsem slovanski m jugu — in marsikdo je bil, ki je zmajeval z glavo in naših razkritij ni hotel verovati. Menil je, da sodimo prestrogo, da delamo v tem oziru liberalcem krivico . . .
Sedaj pa je naš članek našel popolno potrjenje od liberalne slovenske strani. V nedeljo je bil v Postojini liberalni volilski shod, na katerem so se predstavljali libe ralni kandidatje, mej njimi tudi dr. Ferjančič. Tudi absolutni vladar slovenske »inteligence«, dr. Tavčar, jo prišel tie. In pri tej priliki so liberalni Ferjančičevi vo lilci zahtevali, da liberalni slovenski poslanci ne smejo vstopiti v obstoječi klub. Kaj je dr. Ferjančič na to rekel, ne vemo. Dr. Tavčar pa je takoj izjavil, da se ta klub razbije.
Torej lepa, krasna prihodnjost nas čaka.
Malovrhova, Gabrsčekova in enaka modrost ne bodo več ostala izključna lastnina Slovencev. Ta modrost nesla se bode tudi na Dunaj in tam prodajala v parlamentu. Nam Slovencem se tako imenitno godi na vseh poljih političnega in gospodarskega življenja, da tudi na Dunaju, v državnem zboru, nimamo druzega opraviti, nego — klati se! Zares krasna bode postala bodočnost slovenskega zastopstva v državnem zboru! Boljšega si no more želeti rodoljub — p0 kopitu Tavčarja ali Malovrha.
Kaj pa poreče slovensko ljudstvo k tej nakani? Le jedno samo sredstvo je, nakane liberalcev preprečiti: to je, da se ljudstvo pri volitvah postavi proti liberalcem. Al. bode slovensko ljudstvo v prihodnjih mesecih december in januvarij pokazalo to veliko politično zrelost? Danes t*-ga še ne moremo reči - toda obupati bi morali na prihodnjosti našega naroda, če bi ne imeli vsaj nekaj upanja, da ljudstvo na ceh črti vstane in kandidate liberalne klike izloči iz vrste onih, ki zaslužijo čast, zastopati slovensko ljudstvo v centralnem parla mentu! Zavedno slovensko ljudstvo, vstani in stori svojo dolžnost!
(Pazitena Volilske imenike^
Imeniki volilcev v okrajnem glavarstvu Kamnik za kmečko in občno volilno skupino so razpoloženi na ogled.
Vsi župani so morali prinesti osebno imenike k okrajnemu glavarstvu, pa malo-kateri imenik jim je bil povšeči narejen. Morali so imenike tam pustiti, da so jih pri glavarstvu na novo spisali, kateri jim niso b.li všeč. In spisali so jih. Kaj mislite, ali brez napak? En tak imenik sem videl. Koliko napak! Na prvi strani še nobene, največ v sredi Imena volilcev so še prav pisana, a stanovanje pri mnogih napačno, čeravno je bilo v imeniku od županstva narejenem pravo, posebno vasi so napačne, popolnoma druge, številke pa so pustili iste. Kaj naj rečemo nato? To-le: Somišljeniki, preglejte o pravem času imenike, čeravno je župan na naši strani, ker morda so se tudi drugod take napake vrinile zoper voljo županovo, in reklamujte vsako napako!
Shod „Narodovcev" v Postojini
Sinočni »Narod« prinaša daljše poročilo o »narodno-naprednem shodu« v Postojini. Pravi, da so se za kandidata «Narodovega« izjavili zaupni možje, župani in obč. svetovalci iz Vipave, R o v t, Studenega, Cerknice, Lozic, Reške doline Jablanice, Podkraja, Vrabč] *oč, Godoviča, Idrije, Ž i r o v. Ponedeljek. »Narod« je imel neko pomoto glede kandidatov. Iz včerajšnjega »Naroda« posnamemo, da bo kandidat za notranjska in gorenjska mesta dr. F e r j a n č i č , za notranjske kmetske občine pa Ivan Božič.
Dr. Tavčar jo koncem shoda obsipal svoje poslušalce z naslednjimi izbruhi »svobodne misli« : »Klerikalcem se mora sploh odrekati sposobnost za politično delovanje«, »Ministerskemu predsedniku bom kazal svoje škornje, o katerih se ne ve, da so na kveder šivane«. »Duhovnik ni sposoben za politiko, istotako ni sposoben za kako gospodarsko organizacijo in sicer vsled svojega žepa ne, ki je, kakor znano, bolj lačen, nego je elastičen sorodni mu hrbet«. Dr. Tavčar je go-voril te besede kot voditelj slovenske inteligence ! -Duhovniški lačen žep« je zredil tega moža, o duhovniških lačnih žepih odkril se je baš zadnje dni z gluhonemnico sijajen spomenik, zato se nam ne zdi vredno zavračati izbruhe voditelja slovenske inteligence, ker se tako inteligenten nastop obsoja sam ob sebi.
Koncem svojega govora je pozval dr. Tavčar zaupnike, da se složno, energično in polnoštevilno udeleže volitev. »Narod« končuje svoje poročilo z besedami: »Pod vtisom tega shoda izrekamo le iskreno željo, naj društveni odborniki in zaupniki v vseh okrajih in občinah storijo svojo dolžnost in sijajna zmaga na Notranjskem je zagotovljena«. — Pozor katol.-narodni somišljeniki! Na neumorno delo !
listek.
Oklic koroških nemško-nacijonalcev.
Iz Celovca, dne 30. okt. Nek tajin-stveni »deželni volilni odbor« nemškonaci-jonalne stranke je minulo soboto v tukajšnih listih objavil oklic do volilcev, v katerem jih vabi v nemškonacijonalno naročje. Oklic
Sen na vernih duš dan.
Spisal Vaclav Kosm&k, prevedel P. D.
Živela je krasna, mlada gospa. Lase je
•mela plave kakor lan, njen nežni obraz je
cvetel kakor rože, in njena dobra duša je
gledala z velikimi, kot jezero modrimi očmi
mirno m globoko svet in vse, katere je sre-cavaia.
Najlepše pa in najmileje je gledala svojega soproga m svojo majhno hčerko.
Prebivala je v stostolpnem mestu, v Maljevem gradu.	'
Njen soprog je bil veren sluga starega bolnega kralja, a ne samo sluga, nego tudi zaupen čuvaj in varuh.
Nežnočuten pesnik pa je segel enkrat po zlatih strunah in zapel:
„Ah radost, ah radost, krasna res cvetlica, le škoda, preškoda, da korenine nima; pride veter, jo odpiše, pride voda, jo odnese, ah Skoda, preškoda, da korenine nima.
In radost mlade gospe tudi ni imela korenine.
Stari kralj je pešal bolj in bolj, njegova častitljiva, maziljena glava se je od slabosti klanjala k prsim nižje in nižje, dokler se ni nekega dne sklonila tako globoko, da mu jo težka krona padla raz glave, sam pa se je zgrudil mrtev na postelj in je postal hipoma tako reven in zapuščen, kakor najubožnejši prosjak.
Pokopali so ga sicer s kraljevsko slavo in častjo, pa lepi mladi gospi je srce pokalo ter solze so ji zalivale oči, ko je šla za pogrebom
»Kako žalostno je to, ako umre tak ve-likaš?« mislila si je. »Jaz sem res srečnejša v svoji zadovoljnost', nego on v vsi svoji slavi in moči. O Bog ne daj, da bi mi smrt vzela vse, kar mi je dragega.« Stresla se je.
Huda slutnja se je polastila njenega srca, kakor slana pomladnega cveta. In ta slutnja je ni varala.
Soprog mlade gospe so je preveč utrudil pri pogrebnih slavnostih, obolel je in za mesec dni je šel zvesti sluga za svojim starim gospodom, dobrim kraljem.	!
je prav klavern, samostojne nove misli iščeš zaman, kar so tolikokrat že pisarili nemški listi raznega kalibra, se nam tu podaja pogreto, s frazami lepo edičeno. Nemškonaci-jonalci vedo, kaj smejo zahtevati od svojih privržencev, in zato jim podajo tak - volilni oklic!
Oklic začenja z lažjo o »nemških ljudskih pravicah, ki so v nevarnosti.« Bogme, kje neki, in posebej še na Koroškem! Tu imajo vso moč, katero tudi neusmiljeno izkoriščajo zoper nas, a šo tožijo, da so — zatirani! Obleka komedijantov se jim izvrstno poda — Dalje poudarjajo, da gre Nemcem vsa moč - vsi drugi naj jim hlapčujejo !
—	in da morajo to premoč braniti z vsemi sredstvi. Smešni pa postajajo ti junaki, ko govore o »pičli svobodi, ki je v resni nevarnosti« Taki ljudje, do skrajnega nestrpni in brezobzirni nasproti vsakemu, ki ne trobi v njihov rog, — pa govoričijo o - svobodi!
-	Češki fevdalci, nemški klerikalci — to so znana strašila za razno nacijonalne politične otroke, zato no smejo manjkati v volilnem oklicu, kateremu je kumovala dvojica Do-bernik-Lemisch!
Ganljivo-sladko se obrača oklic do S 1 o-vencev, češ : »ne pozabimo, da zna večina (!??) slovenskih deželanov ceniti neprimerno vrednost trdnega pridruženja do močnega kulturnega naroda in da se zato z Nemci ustavlja neizmernim hujskarijam slovenskih agi tatoričnih d u h o v n i k o v in njih izvandežeinih pomočnikov. Pametno misleči Slovenci gotovo niti za trenutek ne bodo dvomih, kje najdejo v resnici varstvo in pospeševanje.« - Ali ni ganljiv ta poziv do Slovencev! Nemško-nacijonalni oklic tako sladko vabi Slovence, ali more šo kdo trditi, da nam je ta gospoda nasprotna ? Res, še vedno zna vspodbudno propovedovati jagnjetu, ga vabiti v svoje kremplje. Ali pa so te besede vsprejeli v oklic samo v tolažbo onim mnogoštevilnim ponemčencem, ki so glavni steber vsej nem-škonacijonalni stranki. Gotovo so le ti tisti »pametni-. »Slovenci«, o katerih govori oklic, saj drugih ne najdeš! bami pa morajo gotovo poznati svojo — pamet!
»Nemška ljudska stranka podreja vsa
Krasni, lepi gospi se je bilo treba preseliti iz kraljevega gradu. Vzela je svojo največjo dragocenost, svojo malo hčerko, ter vse drugo imetje, in se preselila v svoj rojstni kraj, da bi tam, kjer ji je cvetel raj mladosti, iskala v spominih t^r pri svojih dobrih znancih zdravilo za svojo ranjeno srce.
Globoka rana se jc začela res zacelje-vati. Hčerka lepe gospe je rasla in so razvijala veselo, kakor pomladni cvet. Prisrčno je blebetala, tekala, se smejala, vriskala, in mamica je vriskala ter se smejala ž njo, in je bila srečna.
Najsrečnejša pa je bila, kedar si je posadila svojega angeljčka na kolena, prijela njegove sklonjene ročice v svojo ter ste skupaj molili k Očetu v nebesih, da bi sprejel njihovega ateja v nebo in tudi nju enkrat poklical za njim.
A za tako molitev Bog ne more biti
gluh.
Milemu cvetu krasne gospe je grozila strašna nevarnost na svetu, če bi bil odra-stel; zato jo Bog poslal po noči svojega an-gelja, kateri nosi otroke v nebo, k zibelki nežne deklice, jo je poljubil, in — zjutraj je hčerka obolela ter ob tednu umrla.
Mati bi bila skoraj obupala. Rože na licih so ji obledele, oči so se ji skalile, in ves svet se ji je zdel veliko pokopališče.
Odkar je svojo hčerko pokopala, je bila najraje na grobišču, krasila njen mali gro-bek s cvetjem, in jokala, jokala, toliko, da si ni oči izjokala. Zdelo se ji je, da brez svojega otroka ne more živeti.
Približni so je dan vseh vernih duš. Krasna, bleda mati se ga je radovala kakor kake velike slavnosti. Pletla je vence, vila kitice in pripravljala svetilke. Že popoldne o vseh svetih je olepšala grobek svoje hčerke kolikor mogoče lepo. Sklenila je, da bo celo noč prečula pri svojem ljubljenčku.
Zvečer je oblekla plašček in šla na pokopališče. Bilo je tam že mnogo ljudi in na grobovih polno vencev ter luči. Tudi sama je prižgala svetilke na grobku svojo hčerke in pozabivši na ves svet okrog se jo vrgla na grob, in jokala dolgo, dolgo časa.
Naposled utrujena od plakanja ter klo-čanja, je vstala, sedla na klopico pri grobu in gledala krog sebe po pokopališču. Sem ter tje je klečal šo kdo vtopljen v molitev, pa večina žalovalcev žo je bila odšla.
Pokopališče jo bilo pravi vrt, le da je bilo drevje in grmovje že na pol uvelo. Na
politična vprašanja najvišjemu političnemu interesu«, pravi oklic, zato pa kar suho, brez ovinkov in neusmiljeno zahtevajo — nemški državni jezik. To je edino po-magilo za bolno državo, pravijo! No, samo da jim kdo to tudi pripozna!
»Prosta šola« — »ljudska vzgoja« — in druge take fraze morajo še dati lim za take nemškonacijonalne limanice. — »Volijo naj so samo možje, ki se potegujejo za nemštvo, svobodo in vspešno socijalno preosnovo«, tako vzklikajo, zavoljo lepšega pa privlečejo na dan znano puhlico o »narodnem miru« na Koroškem.
S tem sem Vam označil vsebino volilnega oklica naših koroških mogočnežev. Res, vsebina je klaverna, zato pač ne kaže, izgubljati o nji še več besed!
Volilno gibanje na Koroškem.
Iz Celovca, dne 30. okt. »Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« je imelo minulo nedeljo dva shoda: predpoludnem v Gre-binjskem Kloštru, popoludne pa pri Diirnwirtu, občina St. Peter ob Velikovcu. Oba shoda sta bila jako dobro obiskana. Na prvem shodu sta govorila go-spoda G r a fe n a u e r in Po d gore, na drugem pa gg. Gr a 1 ena u er in T r e i b e r. Došli volilci so z največjim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Na oba shoda prišlo je tudi nekaj nasprotnikov. V Grebinjskem Kloštru je prišel nemški luteranski (!) posestnik Tuš nik (ki se je imenoval kot kandidat za peto kurijo) z nekim inženerjem barona Helldorfa. Oba sta parkrat zaklicala »heil Wolf«, a potem odšla. K Diirnvvirtu je prišlo par hlapcev, očividno najetih od nasprotnikov, da delajo zgago. Eden se oglasi za besedo; čenča nekaj zoper duhovnike, potem pa obdolžuje Slovence, da — zatiramo Nemee!! Ta pa ta! Glasen krohot zbranih kmetov je nasprotnika kmalu ugnal v kozji rog.
Prihodnjo nedeljo dne 4. novembra napravi naše katoliško-politično društvo zopet dva shoda, in sicer predpoludnem v Grabaljivasi (občina Rekarjavas), popoludne pa v Št. Juriju na Vinogradih (občina Važenberg).
Veliki poslanec celovškega mesta Do-bernik se je v posebnem pisemcu zahvalil častitim mestnim očancem, da so mu izrekli zaupanje, ter je izjavil, tla zopet prevzame kandidaturo.
Za veliko posestvo od nemško - nacijo-nalne strani kandiduje dosedanji poslanec M iles si.
Kdo bo naš poslanec?
(Izviren dopis iz mokronoškega okraja.)
Kakor na Štajerskem zoper bivšega izvrstnega poslanca g. Zičkarja, tako se ruje pri nas na Dolenjskem zoper kandidaturo našega dosedanjega velezaslužnega državnega poslanca g. Povšeta. Liberalni časopisi pišejo tako, da bi človek mislil : Izvolitev gospoda Zupančiča je že gotova, g. Povše nima več upanja priti v državni zbor kot zastopnik
dolenjskih kmetov. V resnici pa je stvar drugačna. Celo v svojem domačem volilnem okraju, Mokronogu, ima dosedaj Zupančič še primeroma malo zagotovljenih glasov, in ti glasovi pripadajo znanim liberalcem, kateri tudi dosedaj g. Povšeta niso volili. Ako somišljeniki povsod store svojo dolžnost, imamo upanje, da tudi v našem razkričaneni okraju prodre g. Povše z večino, kakeršno on zasluži.
Res je g Zupančič tukajšen domačin, in ima na več krajih sorodnike in prijatelje. Toda s tem liberalni stranki ni dosti poma-ganega. Zupančičevi sorodniki in znanci so, kolikor nam je znano, tudi pri prejšnjih volitvah delali in agitirali za liberalno stranko, in niso še le z Zupančičevo kandidaturo za isto pridobljeni. Torej v tem oziru Zupančičeva kandidatura v našem okraju ne po menja za liberalno stranko nobene pridobitve, za našo nobene zgube.
Liberalci se ustijo, češ, kmetje so vsi za Zupančiča, kmetje hočejo biti sedaj enkrat samoglavni in kmeta iz svoje srede izbrati za poslanca; g. Povšeta ne marajo tudi za to ne, ker je preveč klerikalen. Ta trditev je liberalna laž. »Kmetje«, ki se pri nas oglašajo za g. Zupančiča, so popolnoma iste baže kot na Štajerskem kozjanski »obrtniki, delavci in prolctarci«, namreč liberalni učitelji, gostilničarji in enake vrste »kmetje«. Ti so vneti za Zupančiča, ti mečejo svoje liberalstvo slovenskemu svetu v oči, kot splošen izraz dolenjskih kmetov. Toda ne boš, Jaka ! Hočete nas s krikom in vikom premotiti, toda ravno vaše vedno in glasno kričanje, da je vse za Zupančiča, nam je dokaz, da se tudi sami zavedate, na kakih tleh stojite. S svojim krikom ste podobni boječemu popotniku, ki potujoč skozi samoten gozd, poje in žvižga, da bi ga bilo manj strah, in da bi morebiten napadnik mislil, da gre cela truma ljudi skozi gozd, ter se zato vzdržal napada. Poznamo naše kmete boljše kot vi, in vemo, kam so bodo odločili, ko jim bo pri volitvi izbirati med Zupančičem in Povšetom.
Kot posebno hvalevredno lastnost kandidata g. Zupančiča navajajo lfberalci, da je on tukajšnji domačin in sam kmet. On je v resnici tukajšnji domačin, in ima v tem oziru prednost pred g. Povšetom. Toda ta prednost je pri kandidatih za državni zbor tako minimalnega pomena, da store liberalci najboljše, ako o njej molče, da se jim ne bomo smejali. Smelo trdimo, da g. Povše splošno veliko boljše pozna potrebe dolenj skih kmetov kot g. Zupančič.
»Pa g. Zupančič je sam kmet«, ti bo s patosom zatrdil liberalec. Nato odgovarjamo: Da je kandidat kmetske kurije sam kmetovalec, to je sicer nekaj, ni pa še vse, kar se zahteva od kmetskega poslanca. Pošljite enkrat kot kmetske zastopnike na Dunaj samo može kakor je g. Zupančič, in videli boste, kaj bodo dosegli, in naj bi tudi imeli najboljšo voljo.
Kot rečeno, g Zupančiču osebno nič ne rečemo in ne očitamo slabih namenov, toda
nebu je plaval tiho bledi mesec, raztrgani, sivi in beli oblaki pa so hiteli po modrem nebesnem oboku kot divji labodi.
Žalostna gospa je gledala, kako se razliva lunina svetloba po uvelem pokopališkem vrtu. Ta svetloba je polagoma zapredla tudi njene utrujene oči kakor s pajčevino. Očesne vejice so se zaprle in videla je krasno prikazen.
Bila je v cvetočem vrtu. Povsod na tisoče rož in drugih prekrasnih cvetlic, ka-koršnih še nikjer ni videla. Skozi vrt je korakala cela vrsta otrok, veselih in krasnih, kakor angeljčki božji. Hiteli so proti velikemu, razsvetljenemu hramu božjemu. Zdelo se ji je, da je iz samega zlata in dragih ka-menov. Skozi odprta vrata je donela pesem, tisočkrat slajša nego slavčev glas.
Pri pogledu na te vesele otroke je veselo vskliknila krasna, bledolična mati.
Naenkrat zagleda med drugimi otroki opotekati se malo deklico. Nesla je težak, velik vrč, in ni mogla drugih dohitevati. Gospa je spoznala svojo lastno hčerko.
„Kako težak vrč vendar neseš, moj an-geljček?" je zaklicala.
Deklica je pogledala žalostno na mater ter rekla:
„Mamica, nositi moram v njem vaše solze, ki jih vi za-me jokata, zato ne morem teh drugih otrok na potu v nebo dohitevati. Mamica, prosim vas, ne jokajte več, da ne bo vrč še težji".
„Oh, ne, ne, moj angeljček, nič več ne bom jokala" je zaklicala mati in se zbudila.
Čudeč se je gledala okrog sebe in spoznala, da je na pokopališču in na tem velem vrtu — je sevala bleda luna. Mati se je zagledala v jasno luno, miren smehljaj je razjasnil njena lica, pokleknila je na grobek svoje hčerke, gladila ga z mehkima rokama in šepetala: „Ne, ne, moja draga dušica, ne bom več zate jokala."
Vstala je, šla domu in spala tiho spanje do belega dne.
In odsihdob se je spominjala svoje hčerke brez solza, — saj se je spominjala male svetnice in s tem se je tolažila, da bo kmalu zopet prebivala s svojim soprogom in svojo hčerko v kraljevem gradu, toda v gradu Kralja, kateremu nikdar ne pade krona z glave in kateri nikdar ne umre.
S to tolažbo, s tem zdravilom ste se zacelili dve globoki rani v njenem srcu.
povedati moramo kmetom in jim zaklicati v spomin, da se tudi med njimi nahajajo, ki gledajo bolj na svojo korist kot svojih tovarišev — kmetov, in zato ni nikjer zapisano, da bi moral zastopnik kmetov ravno kmet biti, ampak popolnoma zadostuje to, da kmete dobro zastopa, kot je to storil dosedaj g. Povše.
Sicer je pa tudi g. Povše kmetski strokovnjak, in sicer tak, da se mu g. Zupančič niti primerjati ne more, in bo kmeta tudi v strokovnih, specifično poljedelskih vprašanjih bolje zastopal kot g. Zupančič, o katerega izvanredno izvrstnem kmetovanji dosedaj nismo še ničesar čuli.
Kaj pa ima kandidat g. Zupančič še na sebi priporočila vrednega, razun tega, da je kmet in da nemško zna? Reči moramo, da nam v resnici ni znano, kaj naj bi njega razun navedenih dejstev in liberalne stranke še priporočalo za državnega poslanca. Mož je gostilničar in posestnik v Rakovniku pri Št. Rupertu ; njegov postranski prislužek je mešetarenje in barantanje s konji. V šolo, razven domače ljudske šole ni hodil, ako izvzamemo šolanje v Vidmu (Udine) na Laškem, kamor ga je njegov oče poslal, da se navadi laščine v svrho kupčevanja s konji. S politiko se dosedaj ni pečal, torej «o mu tudi posli državnega poslanca popolno tuji.
Tak je torej inož, katerega so liberalci postavili kot protikandidati g. Povšetu, znanemu veščaku v kmetijstvu, izkušenemu parlamentarcu, tudi v višjih krogih uglednemu možu, ki se je vestno trudil, da bi kmetijskemu stanu pomagal, kateri je tudi že veliko dosegel v državnem zboru.
Reči moramo, da je g. Zupančič ravno s tem, ker se je postavil g. Povšetu kot protikandidat, pokazal, da nima smisla za korist kmetskega stanu posebej, in celega slovenskega naroda.
Mej Povšetom in Zupančičem torej dolenjskim kmetom ne bo težko izbirati in prepričani smo, da bodo vsi zavedni dolenjski volilci, katerih »Narod« ni okužil s svojo liberalno gonjo, oddali 18. decembra svoje glasove svojemu dosedanjemu velezasluž-nemu poslancu vqdji Povše tu.
Boj proti Hrvatstvu.
IV.
Niso prenehali še naši nasprotniki z napadi na Hrvatstvo radi katol. kongresa v Zagrebu in radi svečanosti v Djakovu pri-godom proslave 50Ietnice škofa Strossmayerja, iar so začeli nov boj proti sveti stolici v Rimu radi Ilrvatstva. Poznato je, da sta se podala v Rim zadnje dni meseca septembra Strossmayer in Stadler, da se poklonita papežu kakor drugi škofje v svetem letu.
To pa našim sovražnikom ni bilo prav. Že svečani pozdravi, s katerimi so sprejemali Hrvati dr. Stadlerja od Zagreba pa do Reke, so grozno jezili vse hrvatske nasprotnike. A kaj poreče svet, če bode papež sprejel oba ta škofa, katera Mažari in Nemci smatrajo za upornika proti drž. sostavu avstro ogerske monarhije. Tukaj bi morala posredovati diplomacija avstro-ogerska ter papežu dokazati, da ne gre sprejemati takih škofov. Toda vse to vpitje mažarskih in nemških časopisov ni nič pomagalo.
Papež je sprejel vrlo prijazno oba hrvatska škofa. A zdaj je bil pravi ogenj v strehi. Eni so tajili, da papež ni bil prijazen obema škofoma ; drugi pa so brez vsakega razloga udarili na sveto stolico, češ da je ona neprijazna posebno nasproti Ogerskej, kajti njej bi moralo biti vendar poznato, da je delovanje obeh škofov naperjeno proti današnjemu drž. urejenju ogerske države. Ti pritlikovci seveda ne vedo, da je sveta stolica o vsem vrlo dobro podučena, pa da ona ne more ravnati drugače, nego kar zahteva pravica.
Sveta stolica ve dobro, da Hrvati branijo svoje pravo, ki jim je potrjeno od samega kralja, a da se delovanje obeh škofov popolnoma ujema s pravičnimi zahtevami hrvatskega naroda. Iz zgodovine nam ie znano, da je sv. stolica vselej in brez vsakega razločka branila pravo vsakega naroda proti raznim nasilnikom, kako bi mogla tedaj Mažarom in Nemcem na ljubo zapostaviti Hrvate, ki so jej tako mili kakor vsak drug narod. Kn en ti žalostni vitezi uvideli, da se sv. stolica drži svojih	n"-el in da
nikomur ne popušč«.	-<s svoj žolč
proti avstro-ogerskemu poslancu pri sveti stolici grofu Ileverteri, češ, da ni on storil svoje dolžnosti, premda jo bil po njihovej trditvi upozoren od dunajskega nuncija, da posreduje o tej zadevi pri papežu in da za-brani avdijencijo obeh škofov.
Kar so pisali vsi ti nam sovražni časopisi o posvetovanju Kallayjevem in dunajskega nuncija pri Reverteri, nobeden ne veruje, a tudi sami ne, nego so se v svojej zlobi izmislili, samo da morejo napasti grofa Revertero, ker jim ni sploh po volji, in da si ohlade malo jezo, ker so v tem boju proti Hrvatstvu tako sijajno propali.
Izrazili so celo željo ti nezadovoljneži, da pojde grof Revertera kmalu v pokoj in da ga bode nasledil nek mažarski grof, katerega soproga je protestantkinja. Toda kakor je videti, bodo ostale vse te želje neizpolnjene. Zadnjo tolažbo je podelila tem nedostojnim bojevnikom »Polit Cor.« v nekem telegramu iz Rima, da sprejem škofov Strossmayerja in Stadlerja vendar ni bil tako ljubezniv, kakor to zatrjujejo privrženci obeh imenovanih školov.
In ravno tisti dan, ko smo brali to brzojavko iz Rima, je prispel dr. Stadler v Zagreb, ter se izjavil pred svojimi prijatelji, da je poročilo hrvatskih časopisov o njegovem kakor tudi o Strossmayerjevem sprejemu pri sv. očetu popolnoma resnično.
Tako v tem boju naši nasprotniki niso bili samo premagani nego tudi osramočeni, a tudi tolažba, katero jim je privoščil poznati hrvatski (!) poslanec Gjurkovič v ogerskem saboru, češ da Stadler ni niti hrvatski škof in da njegovo delovanje na Hrvatskem ni niti najmanje uvaženo, jih ne more umi-liti. Ideja hrvatska je jača, nego so mislili ti naši nasprotniki, a če jo branijo prvi cerkveni dostojanstveniki, je tudi nepremagljiva. To je, kar je storilo naše protivnike besne proti Hrvatstvu, ali tudi zdvojne v nepoštenem boju proti pravični stvari.
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. oktobra.
Poljaki in „delavna večina" v zbornici. Dunajska »N. Fr. Presse« objavlja daljši dopis iz Lvova, v katerem se nekdo, bržkone kak član bivšega poljskega kluba, znova ogreva za delavno večino v dunajskem parlamentu, kakoršno so za kulisami skovali dne 8. junija. Ministerski predsednik Koerber je tedaj tej večini prekrižal račune in baje s tem učinil veliko napako, ker je poprej odložil orožje in zaključil zborovanje, predno je sploh nova večina pokazala svojo moč in zmožnost. Sedaj bo v tem oziru drugače. Poljaki se nadjajo, da bode nova vočina štela 300 članov. V njej bodo zastopani poleg Poljakov vsi Nemci razun radi-kalcev, računajo pa neki tudi na kat. nemško ljudsko stranko, krščanske socijalce in baje celo na Jugoslovane. Osamljeni bi bili torej
_ prav za prav samo Cehi in Schonerer-
jevci ter one poslaniške skupine, ki bi event. simpatizovale s tema dvema skupinama. Nova večina ne bo razvila nikakega političnega programa, marveč le gospodarskega. Vkljub češki ali nemški obstrukciji bo skušala rešiti proračun, investicijsko predlogo in druge narodno - gospodarske zakonske osnove. Za prvi trenotek upajo Poljaki izhajati s tem programom, pozneje se bo pa po potrebi razširil, a dobiti bo treba tudi temu primerne vlade.
Paragraf 14 deluje. Uradna »Wien. Zeitg.« je objavila včeraj cesarsko naredbo na podlagi § 14., s katero se podaljšuje funkcijska doba članov trgovinskih zbornic za tako dolgo, da bo potrjen novi vo-livni red za te zbornice, kar se zgodi tekom prve polovice prihodnjega leta. S tem je trgovin, in obrtnim zbornicam omogočeno izvrševati volilno pravico pri bližnjih državnozborskih volitvah, za kar so prosile razne obrtne komore. Vlada izjavlja v svojem utemeljevanju, da bo skušala to dobo čim bolj okrajšati, ker je vendar ta podaljšava kolikor toliko izvanrodna.
Vlada in kompromis v tirolskem veleposestvu. Nemško - liberalni dunajski listi so razbobnali v svet, da je vlada pritiskala na nemške liberalne veleposestnike, da so sklenili kompromis s »klerikalci«. Napram temu izjavlja dr. Grabmayr v »Tiroler Tagbl « nastopno: Pri razpravah sta bila od
konservativne strani prisotna grof Brandis in baron Biegeleben, od napredne pa dr. Hepperger in jaz. Na našo skupino ni vplival v tem oziru ne namestnik, ne ministerski predsednik. Vlada je izvedela o kompromisu, ko je bil že gotova stvar. V času, ko je dr. Koerber poslal znano pismo na ba rona Malfattija, se še sploh ni govorilo o naših volitvah.
Kako se umeva slovanska soli darnost? — Znano je, da biva v Šleziji poleg Poljakov tudi veliko število Čehov, posebno pa v tešinjskih okrajih Volivni od bor za Šlezijo je imel 25. t, m. sejo, pri kateri se je razgovarjal o kandidatih za peto in četrto skupino. Navzoči češki zaupniki so izjavili napram svojim poljskim tovarišem, da hočejo z njimi solidarno postopati, da pa zahtevajo, da jim Poljaki prepuste jeden mandat- Tej želji pa Poljaki niso hoteli ustreči ter so postavili v obeh okrajih same poljske kandidate in se tudi niso ozirali na poznejše zahteve čeških zaupnikov. Lepa solidarnost 1
V ogerski poslanski zbornici se je pričela včeraj živahna razprava o znani izjavi nadvojvode Frana Ferdinanda povodom njegove poroke z grofico Chotekovo, sedanjo kneginjo Hohenberg. Poročali smo že, daje opozicija pod vodstvom Košuta in Ugrona napovedala odločen boj ministerskemu pred sedniku Szellu, ker jej noče v plenumu pred ložiti hišnega zakona habsburških dinastij, češ da je ta izjava novum in da jo torej treba pojasniti. Ta boj se je včeraj res pričel in udeleževali so se ga vsi člani opozicije, kolikor jih je pač moglo priti na vrsto. Mi nisterski predsednik v včerajšnji seji ni go voril, kar so mu zelo zamerili gotovi možje, češ da si ne upa zagovarjati svojih nepra-vilnostij. Boj se izvojuje bržkone danes. Opozicija sicer ne bo imela pri glasovanju nikakega uspeha, ker je večina solidarna, toda dejstvo je, da je Szell poražen, ker ni mogel odvrniti skrajno neprimerne debate.
Najkrajše zasedanje ogerskega državnega zbora je od leta 1867 sem sedanje četrto zasedanje. Rešila se bo namreč poleg nekaterih peticij le samo predloga o izjavi prestolonaslednika povodom poroke. Ko pa finančni odsek predloži svoje poročilo o proračunu za leto 1901, se takoj otvori peto in zadnje zasedanje v tej legislativni dobi. Do tedaj ne bo imela zbornica nikakih plenarnih sej. Sedanje četrto zasedanje je bilo otvorjeno 30. aprila in bo trajalo torej le šest mesecev, od katerih pa odpadejo skoro trije na poletne počitnico.
Kraljica Viktorija — cesarica angleške države. V Sidneyu so ondotni Nemci priredili pred kratkim večjo slavnost, h kateri so prišli tudi mnogi odlični Angleži,' mej njimi posebno ministerski predsednik Lyne. Ta mož je imel pri tej priliki daljši nagovor ter mej drugim čestital Nemcem k prijateljskim razmeram napram Angliji. p0. tem pa je prešel na Chamberlainovo izjavo glede državne jedinosti ter izrekel nado, da se ponudi kraljici Viktoriji naslov cesarice cele angleške države ter se ta torej povzdigne v cesarstvo. — Buri bodo pač veseli, da jim usoda nakloni novo — ccsarico. Kriiger jih gotovo že sedaj zavida.
Kinley - Bryanova kandidatura. V severo-ameriških zveznih državah je volivni boj že v polnem cvetu. Obe glavni stranki delujeta na vse kriplje za svoje kandidate. Obe stranki se hvalita, da jima je vspeh zagotovljen. Mac Kinleyeva stranka je zmage tako gotova, da povsem prezira Bryana, stranka tega kandidata pa pravi v »Journalu«, da moč demokratiške stranke tako narašča, da bo dobil Bryan več glasov kakor mu jih je potrebno za izvolitev
slame iz svoje brihtne glavice na posveto valno mizo, pa ne vse!! Predobro vemo, zakaj so se spravili sedaj nad nas Ali niste pri zadnjih volitvah kandidirali za župana? Koliko glasov bU pa dobili?! — Tudi to naša nasprotnika zelo boli, da je poslušal g. župan pr. poved prevzvišenega knezoškofa in ne dovoli več plesa v svoji gostilni. V odgovor vama samo to, da dela g. župan na župan na svojem posestvu, kar hoče, in sosebno ta njegov korak kaže, da je mož značajen in posluša želje svojega nadpastirja. Potem navaja dopisnik, kaj je pri nas potrebno in kaj jo nepotrebno.
Kar se tiče p žarne brambe, ima ista za sedaj d. »volj oprave, in sedaj še ne treba podpore, ko ima občina drugih stroškov dovolj. Ali je požarni brambi pri zadnjem ognju v Bosancih česa manjkalo? Ali ni storila svoje dolžnosti v največjem pomenu besede? — Dopisnik tudi pravi, da se nam zdi nepotrebno, podpirati strelne postaje. Ako hoče, da podpiramo strelno postajo, preloži jo naj na drugi kraj, eziraje se na centrum, dokler jo bo pa imel v svojem vinogradu in točo podil na naše vinograde, naj si pa pomaga sam, ako si hoče.
Kar se tiče podobe v kapelici sv. Jurja, o kateri govori dopisnik, je ista izdelana na Češkem in je to jako pohvalno, da se vidva, pristna liberalca, norčujeta iz čeških del. Na drugi del ostavka vama pa sploh ni mogoče odgovarjati; pr« simo, izrazita se drugič bolj dosledno!! Ker smo pa ravno pri kapelicah, vas pa še mi nekaj spomnimo. Ali si niste vi pred 2 leti poiskali poleg svoje stalne službe tudi službo tržkega stavbenega mojstra in sicer šp cijalista za kapelice? Kot tak ste pričeli zidanje štirih kapelic po lastnem načrtu. Tržani pričakovali smo nekaj krasnega, ali oj presenečenja, ko so bile kapelice dogotovljene Vsi smo povpraševali: »Ali so res že do cela gotove?« In sedaj, ko stoji v trgu prekrasna kapelica, katero sta dala zgotoviti trgovec g. Jurij Šterk in naš župnik gosp. Konig, sedaj sle morali seveda vi kot stavbeni špecijalist najti nekoliko napak na tej stavbi, ki dela ponos celi Vinici. No, pa to siabost bi vam še oprostili, ko bi le drugih večjih ne imeli. Predno se še ločim od vaju, da vama kot dober prijatelj še dober svet: Vi gospod L. si vzemite korajžo in kandi dujte za državnega poslanca; g. B. vam naj pa pomaga in prodrli boste gotovo.
Viničan.
Dopisi.
Iz Vinice, 27. oktobra. (Odgovor dopisu v »SI Narodu« št. 223, z dne 28. septembra.) Pozno odgovarjam, a še le sedaj sem bil opozorjen na »Narodov« dopis, ki se zaletava v naš občinski odbor in v g. župnika. — Kar se tiče g. župana in občinskih odbornikov, pozabil je dopisnik navesti, da je bil pred jednim let m sam odbornik in da je stavil take predlog^ katerih mu drugi odborniki nikakor niso mogli potrditi, tako, da je naposled sam uvidel, da je vrgel nekoliko
Dnevne novice.
v Ljubljani, 31 oktobra.
„ Narodove" laži. »Narod« piše, da je imenovanje g. Končnika popoln poraz »Slovanske krščansko-narodne zveze«, da je to imenovanje bankerot »Zveze«. To trditev bo morda kak »inteligenten« Narodovec verjel, ne more je pa verjeti tisti, kdor ve, da se je Končnikovo imenovanje izvršilo po razpustu državnega zbora, torej ni mogla »Zveza« nič storiti proti imenovanju. Dr. Tavčar naj se raje peča z bankerotom svojega narodnega prepričanja, ki jo dr. Schaf-ferja pripravil v dež. šolski svet. Najnedo-stojnejša je pa ta - le »Narodova« trditev : »Ko so klerikalci bili gospodarji kluba, so za gotov denar in za mastne koncesije v prid svojo stranke prodajali svoj narod«. »Narod« pravi, da vlada ni dala »zastonj« »Gospodarski zvezi« 5000 gld. »Narodovo« lažnjivost v tem oziru smo že opetovano zavrnili, ako »Narod« laž vedno ponavlja, radi tega pač ni nič bolj resnična. Radi podpore zadružnemu gibanju se ni treba nobenemu prodajati, vlada zadružno gibanje pod pira v vseh deželah in je bo tudi pri nas kljub Tavčarjem in Malovrhom ! Končnikovo imenovanje je zasluga tistih, ki skrbe, da je mej Slovenci po liberalni gonji vedno večji razdor, tistih, ki ta razdor podpihujejo z lažnjivimi svojimi jeziki in ki ravno v tem razdoru iščejo svoje zasebne, ne pa narodove koristi, zasluga »Narodove« ožje klike, o kateri se govori, da se je mej seboj izrazila: »Kaj nam Končnik, samo da je liberalec«. Tako gospoda ! Kadar bode zopet kak Nemec dobil mej nami mesto, na katerem bi moral stati domač mož, tedaj primite sebe za ušesa, ker vi ste tisti, ka-
terim jo ljubši nemški liberalec, kot pa slo venski rojak!
»Narodova« poročila o volivskih shodih so povsem tendencijozno zavita. Tako je minoli teden -Narod« pisal, da kandidat dr. Žitnik kot netopir le po noči leta po Notranjskem. No, Žitnik je minole dni obiskal ob belem dnevu razno občine na Notranjskem, imel tri shode ob belem dnevu, štiri pa na večer, ker ljudje ob delavnikih po dnevu nimajo časa. Istotako ni res. da jo dr. Žitnik pri Sv. Treh Kraljih moral bežati s shoda. Gospodje vitez Premerstein, župan Lapajne iz Idrije, župan Pavlin iz Žirov in drugi so priče, da dr. Žitniku ni bilo treba bežati. Ravno ti so hoteli, da dr. Žitnik go vori do konca. Le Vrhovci so zahtevali, da se nekateri nasprotniki odstranijo. In ker je vsled tega nastal prepir, je Žitnik sam zaključil shod.
Kandidat Luka Jelenec in njegov program. »Narod« pravi, da je v Postojini Luka Jelenec »razvijal svoj program«. Kaj je modrega povedal, »Narod« ne pove in mislimo, da ima prav, ker o delavstvu narodnonapredni program nima niti besedice! To dejstvo najbolj označuje tudi kandidata narodnonapredne stranke in njegovo vednost v delavskem vprašanju. Program narodnonapredne stranke kaže, da je veliko socijalno gibanje, ki se vrši po celem omikanem svetu, liberalnim »učenjakom« neznana stvar. »Narodov« »delavec« hočo valiti krivdo žalostnih socijalnih razmer na »stariše« češ: Če bi naši stariši, dedje in pradedje imeli napredno šolo v no vodobnem smislu, bi socijalne razmere v narodu imele povsem drugo lice«. Kakor kaže program narodnonaprtdne stranke in njihov kandidat, tudi liberalcem novodobna šola nič ne pomaga.
Alkoholizem in njega posledice. Zdravniški krogi pričeli so v novejšem času akcijo, vsled katere naj bi se zavživanje alkohola kolikor mogoče omejilo, ker se je znanstveno dokazalo, da alkohol kot brez dvomno strupena snov uničuje živčne delo človeškega organizma in tako pospešuje ko nečno katastrofo. Kakor smo že poročali, predaval bode prihodnjo soboto, dne 3. no vembra, ob 7. uri zvečer v dvorani >Mestnega doma« g. dr. Ivan Robida o alkoholizmu in njega posledicah. Z ozirom na splošno važnost, in zanimivost predavanja pričakovati je obilnega obiska. Vstop prost.
Imenovanje. Štajersko dež. finančno ravnateljstvo je imenovalo finančnega kon ceptnega praktikanta dr. Karola pl. Devčiča finančnim koncipistom ter oficijala Fr. Žo-harja, blagajnikom.
Ustanove za medicince. Deželni odbor štajerski razpisuje štiri ustanovo po 600 kron za štajerske medicince na gra-škem vseučilišču. Prosilci se morajo zavezati, da bodo po dovršenih naukih osem let izvrševali svojo službo na deželi. Prošnje do 20. novembra potom dekanata medicinske fakultete na dež. odbor.
Poroke V Clevelandu v Ohio se je poročil g. Ivan Pucel j z gdč. Šuflajevo V Črnomlju se je poročil g. dr. Josip M a 1 n c r i č, okrožni zdravnik, z gdč. Rafaelo Inglič. — Dne 5. novembra se poroči v Ljubljani g. dr. Milan Hribar z gdč Berto Š legel. — G. Alojzij Maj ar, učitelj pr^sv. Andražu, se je poročil z gospodično Frančiško Kupljen iz Žihlave.
Sodnijski izpit je napravil s prav dobrim uspehom c. kr. avskultant g. Ivan 3enko vič v Celju.
Na dopust je šel radi bolehnosti bivši slovenjebistriški kapelan g. Matej Osenjak. "'reselil se je v Gradec
Iz St. Vida nad Ljubljano, 29. t.
m. Naša čitalnica priredila je včeraj v društvenem domu veselico, katera je tak® v zabavnem kakor tudi v gmotnem oziru prav povoljno vspela. — Pevske točke izvajalo so se izborno. - Prav dobro je ugajala A. Funtekova pesem »Bogat si bil . . .«, kojo jo gdč. A. Cerar prav fino deklamo vala. — Cez vse pa nas je presenetila ve-soloigra »Mutec«, katera je vzbudila nemalo smeha ter so želi igralci mnogo ploskanja Kateremu izmed igralcev pa da bi prvenstvo dali, je pač težko odločiti, kajti igrali so vsi od prvega do zadnjega dobro, kar se jo
tudi splošno priznavalo. Rediteljem veselice gre vsa čast za izborili uspeh, posebno pa neutrudljivemu, za dobro vnetemu g. Vidicu. Ako omenim, da so igralci — diletantje — večinoma novinci - obrtniki in kmečki fantje, se mora pač z veseljem konštatovati, da društvo res vidno napreduje.
Nove zvonove je danes posvetil v Samassovi livarni presvetli knezoškof in sicer tri za podružnico Matere božje v Smoleni vasi, župnija Šmihel pri Novemmestu, ter jednega za podružnico Dretelj, župnija Ga-bela v Hercegovini.
Šolske vesti s Štajerskega Iz
praznjeni učiteljski mesti v Čadramu sta dobila gospod Josip Mithans, absolvirani uči-teljiščnik, in gospica Ljudmila Božič iz Žič. Na njeno mesto pride gdč. Vinc. Blažič od slovenske šole v Konjicah. — Razširjenje šol je dovoljeno slovenski petrazrednici v Konjicah v šestrazrednico ter po eden razred več v Čadramu, Špitaliču, Prihovini in Keblu. Razširi pa se tudi šola pri Sv. Ku-nigundi na Pohorju in trirazredna slov. šola v Vitanju.
Odkritje Bpomenika raj. župn. Jan. Mesarja se bo praznovalo v torek dne 6. novembra v Šmartnu pri Kranju. Začetek ob U. ure dopoludne. Prijatelje in častilce ve-lezaslužnega rajnika vabimo, naj se slavnosti udeleže.
Sreča na lovu I Dne 28. t. m. ustrelila sta lovca Janez Stelančič in Janez Žni-daršič v lovu Antona Ponuda, župana Staro-trskega, medveda 87 kg težkega. Lovili so srne, pa so naleteli na kosmatinca.
Ljubljanske novice. Vzoren občinski svetnik. Danes se je pečalo z bojevitostjo Bolčevega Pepeta okrajno sodišče ljubljansko. Pepetu se je slabo godilo. Njegovo junaško dejanje napram Kmeticu se je odstopilo deželni s o d n i j i, ker to dejanje tvori težko telesno poškodbo, ki je trajala nad 20 dnij. Obžalujemo, da ee je na tak način dokazala »resničnost« znanega Pepetovega »popravka«. Sedaj lo še pričakujemo, da ga bo v prihodnji občinski seji g. župan pohvalil. — Pot mesecev ječe je dobil radi nevarnega pretenja čevljarski pomočnik Alojzij Praček. — Priseganje re kruto v tukajšnjih posadk bode jutri ob 9. uri dopoludne v inlanterijski vojašnici.— Tlakovati nameravajo prihodnje leto tudi Karlovsko cesto. — Šest novih modernih cest je dobila Ljubljana tekom zadnjih petih let. — Konji so se splašili Jak. Dimniku, posestniku iz Snebrja. Mož je padel z voza in je precej poškodovan. Konja je ujel mitničar. — Otroka povila je v gostilni pri Blumauerju Mar. Cukale iz Loža. Odpeljali so mater in otroka v bolnico. — Ukradel je nekdo Mar. Jolenovec iz odprte kuhinje 20 kron z denarnico vred.
Zahvala. Podpisani se tem potom naj-srčneje zahvaljuje bratskim gasilcem iz Bleda, Gorij, Begunj in Radovljice, kateri so nam pri zadnjem požaru tako hitro prihiteli na pomoč. — Valentin Mužan, načelnik gasilnega društva na Boh. Beli.
Musica saera. V stolni cerkvi: V četrtek 1. novembra pontilikalna maša ob 10. uri : Instrumentalno mašo »Exultet« zl. dr. Fr. Witt, graduale in olertorij Anton Foerster. — V p e t e k ob 10. uri .Requiem« zl. Mihael Ilaller. — V mestni cerkvi sv. Jakoba je jutri velika maša ob 9. uri : »Missa in honorem B. M. Virginis« v G-mollu zl. Jan. Schvveitzer, graduale »Timete Dominum« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Justorum animao« zl. M. Brosig.
Občni zbor »Sloge« v Gorici bode dne 15. novembra ob 11. uri predpoludne v prostorih goriške čitalnice.
Iz buzetske okolice, dne 29. oktobra. In ko sem vso prečital v Vašem cenjenem listu, pregledujem tudi inserate. „Svoji k svojim!" sem zaklical, ko sem videl, da nek Humljan p. Roč blizu Buzeta ponuja 150 hI. pristnega istrskega vina kranjskim krčmarjem. Iz svojo skušnje poznam, da bi bilo to kakor navlašč za kranjske trgovce. Vina no bi bilo treba iskati po naših brdih, ne bi bilo treba capljati od kmeta do krnela, saj bi se dobilo vse pri jednem vinotržcu in v najkrajšem času jo vino iz Istre na Kranjskem. Prosim Vas, tiskajte mojo prošnjo. Dosti se je vže pisalo v Va-
šem cenjenem lietu, h komu naj se obračajo kranjski krčmarji zaradi vina v Istri. Evo Vam dr. Kureliča v Pazinu ali pa gospoda občinskega tajnika Mandiča, evo Flega na Počekaju pri Buzetu; evo g. Šestana v Draguču; evo duhovnikov naše narodnosti, kateri prav gotovo ustrežejo želji kranjskih krčmarjev ali vinotržcev, da jih peljejo h kmetu, k našemu kmetu, ki hrani pravo, nepokvarjeno kapl)ico. „Naša Sloga" tiskala je imena več naših zaupnih mož, h katerim bi se lahko obrnili v slučaju neznanja naši krčmarji. Protivniki poznajo nas in naše liste samo takrat, kadar bi bila prilika slovenske novce spraviti v italijanski žep. Tako tudi Lahon Grzinič pozna Slovence, kadar bi rad na njih troške delal dobre kupčije z vinom. Prijazni so z nami, kadar jim dajemo novce, a ko imajo naše novce, smo jim sužnji in ščuvajo še druge ter delajo proti nam z našim denarjem. Zato, kranjski krčmar, ne hodi k njim, temveč k „svo-jemu", našemu kmetu!
Požari. Iz Goričice se nam poroča: Pretečcni ponedeljek 29. t. m. sta bila tukaj v bližini dva ognja. Ravno opoludne je gorelo v Domžalah pri MenaČniku, kjer je zažgal triletni deček. Drugi ogenj pokazal se je v Trzinu pri Tomišelnovem Tonetu zvečer, ravno ko smo šli iz cerkve na Go-ričici, kjer opravljamo pobožnost sv. rožnega venca. Ljudstvo je bilo vse zbegano, mlado in staro je glasno jokalo.
Samomor ali zločin? V gostilni Jo-sipine Raje v Kandiji pri Novem mestu so pili 27. t. m. pop. ondotni fantje Jos. Mirtič, Ant. Lukšič in Jan. Leharna. Ob šestih je šel Mirtič domov in se vrnil ob 8. uri nazaj, a ni hotel v gostilno. Proti 10. uri je čul mizar. pom. Ant. Mrva nek šum v Krki blizu gostilne. Opazil je v vodi Mirtiča in niu podal desko v rešitev. Mirtič je pa ni mogel prijeti in je izginil v vodi. — Tovariša so prijeli.
Smešna zmota. Iz Beljaka se poroča : Neki Fr., italijanski agent, je v nedeljo popoludne hotel v Spital ter tekel v zadnjem trenotku na kolodvor. V naglici pa je skočil v voz vlaka v Trbiž. V vozu sedi neki potnik, ki vpraša prišleca, kam se pelje. Ta odgovori: »V Spital!« — „Tako! O presneto ! Torej nisem v pravem vozu 1" Hitro ta pograbi svoje stvari in hiti k drugemu vlaku, ki vozi v Spital. Tako se je Fr., ki je hotel v Spital, peljal v Trbiž, neznanec pa, ki je hotel v Trbiž, peljal v Spital. Zvečer sta se seveda vrnila v Beljak in se slučajno srečala. Gotovo sta se debelo pogledala.
Od raznih krajev. Slikarica Kobilca biva sedaj v Parizu in izdeluje sliko »Slovenci se klanjajo Ljubljani«. — Mrtvega našli so v Studencih pri Mariboru pred ondotno cerkvijo delavca Sabernika. — Nadporočnik pri 2. trenpolku je postal poročnik gospod Vodopivec, sin cesarskega svetnika g. Frana Vodopivca. — 40-Ietnico mašništva in ob jednem 20-letnico službovanja na Gradnem je praznoval preteklo nedeljo č. g. Andrej Znidar-šič. — Na Furlanskem je zopet postavljen od konservativne stranke kandidatom za peto skupino župnik Zanetti.—Ustrelil se je v Gorici vojak Sišek 16. stotnije pešpolka št. 47. Ustrelil se je, ker bi bil moral vežbati se z rekruti dva meseca, akoravno je služil že drugo leto. V Zagrebu pa se je ustrelil stotnik 53. pešpolkv Cape k. — Kancelistom za sodišče v Kopru je imenovan podčastnik I. razreda c. in kr. pešpolka št. 97 Rafael Gruden. — V Šoštanju je umrl gospod Al. Lisec, zagrizen pristaš nemške stranke. — V Ormož u se je vpisalo v novo nemško šolo 196 otrok.
*
* *
Zarota proti predsedniku Loubetu.
»Agence Havas« javlja iz Lyona, da je na kolodvoru v Orangen te dni bil prijet de lavec L-outurier, ki je prišel iz Nimesa. Pri Couturieru so našli pisma, ki pričajo, da je nameraval umoriti predsednika francoske republike Loubeta. V Nimesu je ukral 2500 frankov ter je s temi sredstvi hotel potovati v Pariš ali Lyon, da ondi čaka za umor predsednika primernega časa. Pariška policija hoče zadevo utajiti in izjavlja, da si je Couturier vso zadevo izmislil.
Sipido ujet. Belgijski redarji so 27. t. m. ujeli znanega atentatorja Sipido v Billan
courtu pri Parizu. Sipido se ni ustavljal are-tovanju. Pri njem so našli bodalo. Bruseljski listi javljajo, da se je Sipido mnogo družil s pariškimi anarhisti. Francoska vlada izročila je Sipido brez ugovora, ker ga smatra za anarhista dela.
Društva.
(Vojaški veteranski kor vLjub-ljani.) Kor se udeleži dne 2. novembra t. I. na vernih duš dan svete maše zadušniee, katera se bode darovala za umrlo korne člane ob 10. uri dopoludne v farni cerkvi sv. Jakoba. Zbirališče v korni pisarni točno ob V»10. uri dopoludne. Obleka paradna v bluzah, pri neugodnem vremenu plašč ali suknja.
(Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča) v Ljubljani namerava glasom odborovega sklepa z dne 18. oktobra t. 1. v kratkem z zgradbo zavetišča začeti. V ta namen si išče pripravnega prostora par oralov zemljišča ob meji ali v obližju Ljub ljane. P. n. posestniki, kateri želijo kako tako pripravno zemljišče prodati, naj blagovolijo svoje ponudbe nemudoma odposlati društvenemu predsedniku visokorodnemu gospodu Josipu Merku, c. kr. dvornemu svetniku v Ljubljani.
(Podpornodruštvoorganisto v.) Iz Ptuja: Namestništvo v Gradcu je pravila »podpornega društva organistov« potrdilo. Društvo bo obsezalo škofije: Lavantinsko, Ljubljansko, Goriško, Krško in Tržaško-Ko-persko. Oddelek 18. § 39. teh pravil se glasi: »Prvi občni zbor se skliče v teku jednega meseca po potrjenju pravil od proponenta Silvester sentjurc, v Celji. Ta občni zbor izvoli vodstvo. Prvi občni zbor je sklepčen, ako se oglasi najmanj 20 rednih društve-nikov«. Na podlagi tega podpisani uljudno vabi vse gg. tovariše, kakor tudi dotične, ki se v obče zanimajo za prepotrebno dru štvo na prvi občni zbor, ki se vrši v Celju dne 8. novembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v »Narodnem domu«. Prečitala in razložila se bodo pravila in izvolilo društveno vodstvo. Najuljudneje vabi Silvester Šentjurc, min. organist v Ptuji.
Darovi.
Za krščans k o - s oci j a 1 no zastavo sv. Mihaela so darovali: Josip Zupan, župnik v Dolini pri Trstu 4 K, Matevž Preželj, župnik v Mavčičah 2 kron, Martin Narobe, župnik v Zapogah 2 K, A. Stenovec, župnik na Selih 2 K 60 h, J. Kukelj, župnik v Šenčurji 4 K 80 h, A. Janežič, o. kr. komisar 2 K, J. Kalan, stol. vik. 10 K, Fr. Spendal, župnik v Tržiču 5 kron, Lorenc Kristofič, župnik v Kovorji 5 K, Ig. Nadrah, kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani 5 K, Ivan Vidrgar, župnik v Št. Vidu 5 K, A. Šimenec, župnik v Št. Lovrencu 7 h, A. Koblar, dekan v Kranju 3 K, J. Dobnikar, župnik na Jančah 2 K, J. Jakelj, župnik pri Sv. Jakobu 2 K, J. Safer, župnik v Dupljah 2 K, Fr. Eržen, župnik na Zalem Logu 5 K. Fr. Zoreč, župni upravitelj v Novi Oselici 4 K, Tadej Drnuljevec v Kališah 3 K, Tomaž Kajdiž, kanonik 2 K, dr. A. Ušeničnik, profesor bogoslovja 2 K, A. Češenj, župnik Podgradom 2 K, Karol Ceme, župnik v Dolu 2 K 10 h.
Telefonska in brzojavna poročila,
Dunaj, 31. okt. V zadevi bosen-skili železnic je zmagala ogerska vlada. Szell je sicer zapretil z derni-sijo. Wittek in Szell sta bila v zadevi pri cesarju. Odločitev je izpala na korist Ogrora. Deputacija pod vodstvom splitskega župana je od ministerskega predsednika dobila nepovoljen odgovor.
Dunaj, 31. okt. Porotno sodišče je obsodilo na smrt na vislicah grobarja Lakuško, ki je 14. aprila s samokresom napadel poslanca Baumanna, ranil njega in ustrelil spremljevalca inženerja Novaka.
Lino, 31. oktobra. Doslej je za peto skupino in kmetske volilne okraje izvoljenih po 45 konservativnih volilnih mož, 15 nacijonalcev in liberalcev in 2 moža brez določene strankarske barve.
Trat, 31. okt. Danes pripluje iz Laurenco Marquez Lloydov parnik ,,Styria", na katerem se vrne 316 prostovoljcev, ki so pomagali Burom.
Pizek, 31. okt. (Hilsner pred porotniki.) Nadaljni izvedenci so določno potrdili, da priča Pešak dobro vidi in j da je lahko spoznal Hilsnerja po obleki I in kretanju. Priča Sedla k, obč. zastop. ; Polni, izjavi, da se je takoj po umoru
Hruze vseobče govorilo, da je Hilsner nje morilec. Trije fantje, ki so bili s Hilsnerjem omenjeni dan na Katarinini gori, so izpovedali, da obtoženeo ni šol domov, ampak v gozd Brezina. Naslednji dan je izginila iz njegovega stanovanja vsa njegova obleka, razun hlač, ki jih spozna. Hilsnerjev zagovornik dr. Auredniček je priglasil ničnostno pritožbo, ker predsednik ni ugodil njegovi zahtevi, naj se predloži zdravniško spričevalo o očeh priče Pešaka.
Pizek, 31. okt. Po dosedanjih dispozicijah se zaključi obravnava proti Hilsnerju 10. novembra. Za današnji dan je povabljenih 13 prič. Dne 1. in 2. novembra ne bodo zaslišavali prič, naslednji dan se pa prične zaslišavanje prič glede umora Klime. Povabljenih je za ta dan 15 prič, mej temi stariši umorjene ter veščaki. Dne 5. novembra bo zaslišanih 15 prič, mej temi Salomon Wassermann; Erbmana ne morejo dobiti. Dne 6. novembra pride 16 prič, mej temi jetničar iz Kutne hore in bivši Hilsnerjevi sojetniki. Dne 7. in 8. bodo zaslišane zadnje priče, 9. prično zagovorniki s plaidoyerji in 10. se izvrši obsodba.
Mostar, 31. okt. Na črnogorski meji je prišlo do ostrega spopada mej avstrijsko patruljo in črnogorskimi vojaki. Bil se je krvav boj, v katerem so Črnogorci zgubili jednega poročnika in jednega korporala, Avstrijci pa dva in-fanterista.
Belgrad, 31. oktobra. Beligrajski „Mali Žurnal" poroča, da je hotel raz-kralj Milan v sporazumu z bivšim mi-nisterskim predsednikom Vladanom Gjor-gjevičem odstraniti raz prestola svojega sina Aleksandra, češ, da je slab, nervozen in bolan ter proglasiti prestolonaslednikom 12 letnega nezakonskega svojega sina po imenu Obrena, ki se sedaj nahaja v Carigradu. Milan je njegovi materi kupil v Carigradu hišo. Ker je zadeva prišla pred časom v javnost, je bila Milanova namera preprečena.
Rim, 31. okt. Skof iz Stanislava je postal metropolit gališki.
Rim, 31. okt. Laška vlada je storila korake pri vladah Brazilije in Ar-gentinije, da dobi v pest glavnega sokrivca Brescijevega dejanja anarhista Gianottija.
Garacas, 31. okt. Izredno močan potres je provzroči! tu ogromno škodo. Trideset oseb je ubitih, mnogo ranjenih. Predsednik republike se je rešil s skokom skozi okno in si zlomil nogo. Potres so čutili do Andena.
Novijork, 31. okt. Grozna eksplozija se je pripetila v kemični tovarni tvrdke Tarrant in dr. Ponesrečenih je 100 do 200 uslužbencev. Poslopje je pogorelo. Škodo cenijo na 1,500.000 dolarjev.
Vojs'ia na Kitajskem.
Pariz, 31. oktobra. „Agencer Havas" poroča iz Pekina: Li-Hung Cang je naznanil poslanikom, da se jo zastrupil Yushien.
London, 30. okt. „Daily News" poročajo iz Shanghaja: Glasom kitajskih poročil izjavlja Li-Hung-Čang glede objavljenih mirovnih pogojev, da so vsprejemljivi.
Washiagton, 31. okt. Državni tajnik Hay je odposlal odgovor vlade na nemško-angleško pogodbo. Odgovor se pa objavi še le tedaj, ko ga poslanika izročita v Berolinu ozir. Londonu.
Zaročenca
(I promessi sposi.)
Milanska povest i/, sedemnajstega veka. — I.ašV spisal Alessandro Manzoni ptevel 1 H i
(Dalje.)
Prikaže se pri vseh osebah, na vseh krajih, pri vsakem spominu iz preteklosti. Če ubožica premišljuje svojo bodočnost, ne da ji miru Renzov duh, kakor bi ji hotel reči: „Saj bom gotovo zraven." Nemogoče je, da bi nanj nc mislila. A vender je Lucia menj mislila nanj, nego jc želelo njeno srcc, in tako
je precej dosegla svoj namen. Dosegla bi ga še bolj, če bi si ga sama želela. A bila je pri nji vedno donna Prassede, ki bi ji tudi rada iztrgala iz srca spomin Renzov s tem, da je vedno o njem govorila: „No? Ali še misliš nanj V"
„Na nikogar ne mislim", odgovarjala je Lucia.
Donna Prassede se ne zadovolji s takim odgovorom in zahteva dejanja, nc sam6 besede, ter govori o navadi deklic, „ki se ne znebc več razuzdanca, katerega so si vsadile v srce. Če se jim izneveri pošten in pameten možak, udajo se precej v osodo. Če pa izgube kacega malopridneža, to je zanje neozdravljiva rana." Potem pa začne obdela-vati odsotnega ubožca, ki je prišel v Milan ropat in morit, in zahteva, da tudi Lucia prizna malopridnosti, katere je doma doprinesel.
Lucia zatrjuje z glasom tresočim se od sramežljivosti in nejevolje svoje blage in ponižne duše in roti, da so se o onem revčku vedno samo dobre stvari slišale, in si želi, da bi bil kak rojak prisoten, ki bi ji mogel pritrditi. Zagovarja ga glede onega, kar je učinil v Milanu, z njegovim neomadeževanim dotedanjim življenjem. Brani ga in ga mora braniti iz ljubezni do resnice in kot svojega bližnjika, kakor je sama vedno trdila. A iz teh pogovorov je posnela donna Prassede nove dokaze, da si ga Lucia še ni izbila iz glave.
In res, težko je reči, kaj je bilo prav za prav resnično. Ker ga jc namreč starka kot malopridneža slikala, obudila se je v deklici vsled naravnih zakonov še bolj živo in določno podoba, katero si je o njem napravila po tako dolgem občevanji. Zadušeni spomini se ji proti volji ponavljajo. Zaničevanje in nejevolja obudita v nji novo spoštovanje in sočutje za njega; slepo in divje sovraštvo vzbudi njeno pomilovanje. Kdo bi sc čudil, da ni mogla svojega ljubimca s silo iztrgati iz srca in si ga izbiti iz glave, ker je njeno srce še vedno bilo zanj? Sicer pa taki pogovori z Lucio niso dolgo časa trajali, kajti Lucia je začela ihteti.
Če bi donna Prassede radi tega tako ravnala z njo, ker jc deklico že od davna sovražila, mogoče bi jo solze premagale, da bi molčala. A ker je imela dobre namene, ni se dala s tem ugnati. Vzdihovanje in ponižne prošnje lahko ustavijo orožje sovražnikovo, nc pa nož ranocelnikov. Ko je tako storila svojo dolžnost, prešla je od očitanja in karanja k opominjevanju in svčtom, katere je osladila s hvalo, da je pomešala v grenkobo tudi nekoliko sladkosti in da bi lažje dospela do cilja, čc bi nategnila vse strune.
Kljubu temu očitanju, ki se je vselej jednako pričenjalo in jednako nehavalo, vender Lucia ni bila nejevoljna na sitno pri-digarico, ki je sicer zelo blago ravnala z njo, kakor bi tudi s tem hotela nekaj doseči. Po tacih pogovorih je ostala v nji neka razburjenost, razne misli in čutila so se ji podila po glavi, kajti le polagoma in s težavo se jc zopet pomirila.
Dobro jc bilo za Lucijo, da donna Prassede ni samo nji izkazovala svoje dobrote. Njeno očitanje ni moglo biti tako pogostno. Kajti razven služinčadi jc imela toliko glav, katere je morala voditi in vladati. Razven drugih priložnostij, pri katerih je radovoljno izkazovala svoje dobrote ljudem, ki jo sicer niso nič brigali — in tc priložnosti je morala poiskati, ker se ji niso same ponudile — imela jc pet hčera. Nobena ni bila doma, a dale si ji več misliti, kakor če bi bile doma. Tri so bile redovnice, dva omoženi. Donna Prassede je morala tedaj tri samostane in dve hiši nadzorovati. To je bilo zamotano ogromno delo in tem bolj težavno, ker dvema možema s svojimi očeti, materami in brati ter trem opatinjam z diugimt visokimi glavami in mnogimi redovnicami ni ugajalo to nadzorstvo. Bila je vojska, bilo jc pet vojsk, ki so bile tajne, kolikor toliko dostojne, a živahne in brez prestanka. Povsod so neprenehoma pazili, da bi jo odgnali, preprečili njene svete, da bi se ognili njenim vprašanjem, da bi vse kolikor mogoče odtegnili rjenim očem.
Mnogo več težav je še imela premagati pri drugih opravilih. Saj vemo, da dobrote moramo s silo izkazovati. Le doma se je prosto gibala njena gorečnost. Tu je vse
plesalo, kakor je ona godla, izvzemši don Ferrante, s katerim sta se pisano gledala.
Kot učenjak ni hotel ne zapovedovati ne ubogati. Prav se mu je zdelo, da njegova soproga gospodari v domačih zadevah. A on ni hotel biti njen sluga. Če ga je prosila, rad ji je vstregel s peresom; saj to je znal. A tudi tu se je branil, čc je bil prepričan, da žena nima prav. „Ce tako dobro ve, naj pa sama piše!" dejal je ob tacih prilikah.
Donna Prassede ga je potem skušala pregovoriti; mrmrala in godrnjala je, imenovala ga je čudaka, svojeglavneža, učenjaka. Zadnji naslov mu je dala samo v jezi, ob jednem pa se mu je z njim tudi laskala.
Don Ferante je mnogo ur prebil v svoji sobi, kjer je imel številno knjižnico, skoro tristo zvezkov. Vsa dela so bila izbrana, najslavnejše stvari o raznih predmetih, v katerih je bil bolj ali menj zveden. V astrologiji je bil po pravici več kot diletant.
On ni imel v oblasti samo splošnega znanja in besedila o vplivih, aspektih in konjukcijah; temveč govoril je kot s katedra o dvanajstih nebesnih znamenjih, o večjih krogih, o svetlih in temnih stopinjah, o vzdi-govanji in nežanji, o prehodih in preobratih, o najgotovejših in najskritejših podlagah znanosti. Čez dvajset let je že v dolgih in pogostnih razgovorih branil sestav Kardanov proti drugemu učenjaku, ki je trdovratno zagovarjal sestav Alkabizov, iz same svoje-glavnosti, kakor je navadno rekel don Ferrante. On je zelo cenil starodavnike, ni pa mogel videti, da ljudje niso niti onega hoteli verjeti novejšim učenjakom, a čemu so prav imeli. Dobro je poznal tudi zgodovino vedč, navajal je večkrat prerokovanja, ki so se uresničila, in je govoril umno in učeno o drugih prerokovanjih, ki se niso izpolnila. Dokazal je, da tega ni kriva veda, ampak oni, ki so jo napačno porabili.
Učil se je po potrebi tudi stare filozofije, in da bi še nekaj pridobil, prebiral je vedno dela Dijogena Laercija.
Ker pa nikdo ne more vseh še tako lepih sestavov imeti v malem prstu, izbral si je don Ferrante Aristotela, ki ni ne iz stare, ne iz nove šole, ampak je samo filozof, kakor je on trdil.
Imel je tudi dela najbolj umnih in prebrisanih učencev njegovih v novi šoli. Dela njegovih nasprotnikov še brati ni hotel, da bi ne tratil časa; ni jih hotel kupiti, da bi ne tratil denarja. Izjemoma je imel v svoji knjižnici dvaindvajset knjig ,De subtilitate' in še par antiperipatetiških Kardanovih del, ker je ta učenjak toliko storil za astrologijo.
(Dalje sledi.)
Gena žitu na dunajski borzi
dne 30. oktobra 1900.
Za 50 kilogramov.					
Pšenica za jesen	K	—	do	K	_
» » pomlad .	»	8'00	»	»	801
Rž za jesen . . .	»	—	»	»	_
» » pomlad.	»	7-66	»	»	7-67
Turšica za jesen	»	—	»	»	_
» » pomlad.	»	5-34	»	»	5 35
Oves za jesen . .	»	—	»	»	_
» „ pomlad . .		5-88	»	n	589
Meteorologidn® porodilo.
¥i5ina nad morjem 3062 m, srednji zračni tlak 736*0 mas
Cas opa-zoraaja
Stanje barometra
T BITU.
Temperatura
po Olaijn
VetrsTi
Nebo
IS,
30! zmo« | 738-0 | 12-3 | sr. jzah. | oblžčHo 3I| 7. zjuti. 1738 71 8*0 j sl. svzh. | obfačT-j 0'0 12. popol. | 739-4 | 14 5 | sr. zah. | del. jasno | Srednja včerajšnja temperatura 9'4°, normale: 7-6°.
Zaličenje kositernilipredmetov,	bronzlranje
j kipov lzmavoa, bronzlran.le oeral pri stopnicah, vse v najfinejši izvršitvi DriSorS! čata se BRATA EBERL v Ljubljani FaS
kanske ulice.	'
Vuauja naročila proti povzetju. 228 26 11—5
Graščina v Brežicah
ima že večjo množino prav dobrega
vina
i« Sromeljskih goric po ugodni ceni
SGT na prodaj.
Za pristnost vina se jamči. Odda so v večji in manjši množini.	970 3_a
ce
S
■M
>
!
J2
£ o © bt,^ Ju O '— .
C 9O 03
" OŠ .E. e J3
c •C ■ o
2 « e ^
P M O — Si « S O-^d N *r as n = — *
c. d -3 o- J- J3 0 c B N ®
> "" "Z Gtf £ T!«
F- 'fi
cn
!13 — ;:
C '« M «
M .S
N
O

v Delnem limiovem štev. &,
v belocerkovški fari,
ležečo tik ceste, h kareri spadajo: gospodarsko poslopje, lape nj vo in travniki z gozdom vred, proda iz proste roke posestnik Jožef Vrečar, bivajoč v severni Ameriki.
Prodaja se bode vršila dne 7. novembra t. 1. na licu mesta predpoldne.
Več pove pooblaščenec; Anton Zgur župnik v Hrenovicah pri Postojni. 969 2—2
Ha najvišje povelje Hj. c. in k. apost. Veličanstva
XXI. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija — edina v Avstriji zakonito dopuščena - ima 18.122 dobitkov v gotovem denarji v skupnem zuesku 418.640 kron.
Glavni dobitek znaša
v gotovem denarji.
Za izplačilo dobitkov jamči e. kr. loterijski urad.
Žrebanje nepreklioljivo dne 13 decembra 1900.
HZ£~ Jedna srečka stane 4 krone.
Dobiti so srečke pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, po tabačnih trafikah, loterijah, pri davkarijah, poštnih in brzojavnih pa železničnih uradih, po menjalnicah itd. Načrt loterije brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. kr. vodstvo državne loterije.
119 10-2 Oddelek za državne loterije.
Mizarska zadruga |
v Št. Vidu pri Ljubljani ^
se toplo priporoča prečastiti duhovščini in r^ vsemu p. n. občinstvu v naročitev raznovrstne Sjk
hišne oprave $
kakor tudi druge oprave, temne in likane, r^ poljubno po želji izvršene.	^
Raznovrstne oprave izvršujejo se v vseh poljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcih, najtrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po nizkih cenah. V prav obilno naročitev se priporoča
&	J. Arhar, $
^ 759 10	načelnik.
fen^ Proti malokrvnosti.
v
Zeleznato vino
lekarnarja G. Pioooli
v Ljubljani
dvornega ?al< žnika Nj. Svetosti p-ipeža
- ima v selu QQkrat več železa
kakor druga po reklami ne^aslužno sloveča ch ina-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno viuo.	1—12 Vsled lega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih m bolehavih otrocih. II. 590 50-18 Dobiva se v steklenicah po pol litra.
T. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Potra cosla iSt.O
se priporoča preč, duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
t/, trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozaria na veliko srojo zalogo
izgotavliene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 71
1 Kravate f
*
t
i
t
>*
> ^
za gospode,
od najfinejših do najcenejših,
(najboljše
za gospode,
. manšete
z znamko Suppančič),
l normalno perilo, nogovice, r ^ Hi c e itd,
priporoča
t>:: »SI
% j:
v.* ¥
i< V
K %
* *
tv *
M »,
ti *
901 4
I Karol Recknagel
* Mestni ivfs; št. 24.
Učenca
za pozlatarski in podobarski obrt vsprejiii o
Frane Tomaii v Ljubljani,
Valvazorjev trg št. i. 931 12-6
v
Spitaiske nlice St. 7, I. nadstr.
Zobozdravniški in zobotehnični atelje.
Ordinacija od 9 —6., ob nedeljah in praznikih od 9 —12. ure.
Zobozdravnik	751 11
mi mm, W' BABO f RMI
špeeijalist za zlate plombe,
naznanja p. n. občinstvu, da si je nabavil električno pripravo za vlivanje porcelanastih piomb, katere so delajo popolnoma jednake zobu tako, da jih
ni možno spoznati.
V njegovem ateljeju so izdelujejo: posamični zobje vsake vrste, zlate krone in spone, zobovja iz zlata, kavčuka, alum nija, celuloida In cina.
Opomba. Zlate in porcelanaste plombe, kakor tudi vse operacije v ustih izdeluje zobozdravnik dr. R. Frlan sam, ne pa znabiti kak tehnik.
KilffifBm
Udano podpisani kavarnarji dovoljujejo si svojim p. n. gostom uljudno naznanjati, da so, z ozirom na posebno v zadnjih dveh letih neobično naraščajoče režijske stroške, kakor tudi vsled draginje za vporabo potrebnega blaga, primorani ceno
od L novembra t, l. dalje
1 skudelice moka . . . . od 10 na 13 kr.,
1 „ ali čaše kave „ 12 „ 13 „ 1 čaše holandskega čaja „ 12 „ 14 „
povišati, ter prosijo nadaljnega cenjenega zaupanja z zagotovilom točne postrežbe.
Antona Gnesde vdova,
kavarna „pri Slonu".
Herman Oswald,
kavarna „Casino".
Fran Krapež,
„Narodna kavarna".
Anton Krapš,
kavarna „Evropa".
j Stuppan,
kavarna „Valvazor".	973 3 2
/ ■..
D« JANKO BREJC
zagovornik v kazenskih zadevah
v Ljubljani, na Dunajski cesti
JVlecljatova, hiša,.
889 8
|
S*
V # t
111 \ MILAVEC	|
izdelovatelj orgel j	|
v Ljubljani, Cerkvene ulice št. 19	r<
se najuljudneje priporoča prečistiti duhovščini za izdelovanje	W
V |
Higijenični frizirski in brivski salon
Otona Fettich-Frankheima
v I ^Jiil>l {mii
-a« Kongresni trg štev. 17
povečan ter z vsetni zaliti vami sedanjega časa primerno opremljen. Popolnoma ločen
IVi/frsIvi s.iioii m iluiue.
Nnjskrbuejša natančnost in hiftljenilna čistost pri izvrševanju vseh del.
Posebno opozarjam p. n dame na novi antiseptični	(870 4-4)
glavo zmivalni aparat
kot najboljše sredstvo proti izpadu las ter proti vsem boleznim 11:1 laseh.
Izdelujejo se vsa lasna dela najboljše ter se lasje plačujejo po najvišji ceni.
Št 34.064.
novih cerkvenih orgelj
po najnovejših in prrskušenih sestavih, z večletn m poroštvom.
Nadalje se priporoča tudi za \sa v to stroko spadajoča pODravila (preddavanje, vglaševanje itd.), katera se izvršujejo točno m po najnižjih cenah.	956 3
Ustanove za realce.
960 3 — 3

za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. 259 52 51
Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjena so s pričetkom tekočega leta
tri mesta cesar Franc Jozefove ustanove za realce
po 100 K na leto
Do teh ustanov imajo pravico v Ljub'jano pristojni ali, ko bi takih prosilcev ne bilo na Kramam sploh rojem, revni d.jaki M obiskujejo c. kr. višjo realko v Lju Ijani	P	16 b"0' "a KranJskem
šolskem raŠvTatSstv0udehleV ^ USUln°V Vlaga" JE S Potrebaimi dukazili do 20. novembra letos pr.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn<5 17. oktobra 190O.
_ . . .	S VETO S LAV NA.
reptf valna pijača. Neprekošena zdravilna voda.
l/elika loterija za vojake-invalide j ^^ teden.
v zlatu in srebru.
Za izborno naložitev kapitala
se pripon čajo
po peštanski ogerski komercijalni banki
izdani:
4°n zastavna, nisrrm °dplačljiva h K 200 —. (Obrestovanje ed
u 400UaVILa JJl^Iild,, dnevnega kurza računano 4dobiček sr, čkanja ca. 71/, %).	"" '
4°n komunalne obfeaniip *K — (Obresto-
,, , , u 7 U L/llg dOlJU, vanje od dnevnega kurza računano 4 U %, dobiček srečkanja ca. 12%).
412°o premovane komunalne obligacije,
(Obratovanje od dnevnega kurza računano 4s/8 %, dobiček srečkanja ca. o %).	'
4'^fl zastavna nisma odljIačljiva A K 200'—. (Obrestovan]e ! , T - , ^	piblUdi, od dnevnega kurza računano 4•/,„%,
dobiček srečkanja ca. 2%).	/,o/ '
412°o nepremovane komunalne obligacije,- St6
(Obrestovanje od dnevnega kurza računano 49/10%, dobiček srečkanja
ca. Z %).
Dobivajo se vedno natančno po vsakokratnem dnevnem kurzu pri
J. C. Mayer
l>«noiii in menjalni zavod
Z
Glavni
dobitek COaO
kron
v gotovini z 20% odbitka.
Srečke za invalide po 1 krono
priporoča - O. Ma^er v Ljubljani.
118 10
gg	Slavnemu p. n. občinstvu se uljudno naznanja, da se prične
v soboto dne 3. oktobra 1900 |
v Prešernovih ulicah ste?. 1
V Fmš-ovi palači
| velika prodaja blaga
in sicer pride na prodaj :
Velika partija sukna, med tem angleško in brnsko sukno in blago za haveloke. Velika partija raznega volnenega blaga za dame in barvanega bar h en t a od 15 kr
meter naprej.
Velika partija Smyrna-preprog (teplbov) vsake velikosti, kakor preproge za pred posteljo
m za na stene. Preproge, 2 metra široke ia iS metre dolge, po gld. 5-90 Velika partija svilnatega blaga, med tem najnovejši uzorci Taft-svile, po 95 kr. meter. Velika partija moderoev. približno 500 komadov, iz neke konkurzne mase, od 30 kr. višje. Vrh tega še nekaj izvanredno cenih partij raznega blaga.
Ker se bode omenjeno blago po izvanredno nizkih cenah proda alo, je upati, da se izbera v kratkem zmanjša, in je tedaj priporočljivo, da se vsakdo, kdor želi to ugcdi.o priliko uporabiti, pravočasno z nakupom preskrbi.	976 1
Dunajska f ilialka Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojiia n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 132 razvinkuliranje obligacij.
w
Zivnostenska banka
na Dunaju, I., Ilerrengassc 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500 OOO K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah. Parduiiicah, Taboru, Benešavi Iglavi, Moravski Ostravi.
5) n ii a j t*
a borza.
S5S"
Dne 31 oktobra.
Skupni državni dolg v notah .
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta' 4°/0, 200 kron !
Ogerska zlata renta 4°/0.....
Ogerska kronska renta 4°/c, 200 . ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista ...... .
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drl veli
97 20 96-95 114'50 98-10 114-60 9015 1683 — 652-50 240-65 117-05
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 30. oktobra.
3-2"/0 državne srečke 1. 1851. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/„ zadoižnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0
23-53 1921 90 70 11-38
170 -159-75 199-93 70
252 50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	Ii6 25
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 .	93-75
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	—
> > južne železnice 3U,'0	321 75
» » južne železnice 5% .	119 75
» » dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld. ... ...	389 25
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	350-—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	4175
Ogerskega » „ » 5 » .	1950
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld..........12 15
Rudolfove srečke, 10 gld.....'	60- -
Salmove srečke, 40 gld..... .	170-—
St. Gendis srečke, 40 „'id.........198-—
Waldsteinove srečke, 20 gld.......—'—
Ljubljanske srečke ...................50 —
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . .	266 60
Akcije Ferdinandove sev. želez!, 1000 gl. »t. v. .	612-V—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........785 —
Akcije južne železnice, 200 gld. ar.....106-—
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	153.—
Moutanska družba avstr. plan..........409 —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	450.—
Papirnih rubliev 100 ..................25 125
Nakup in prodaja Tfctt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narodi! na borzi.
99
Menjarnicna delniška družba
EKCIJ
I., Wollz6ilB 10 in 13, Dunaj, I.,
&dT Poj asi. ~*JB. v vseb gospodarskih in (In^nfinih ttvarvk,
potem o kursnib vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih fflavnio, TEB
m