56 Številna.
V hmmi v iSM 10 marca S921.
•i
U^aja vsefc ćaua popoldne. Uvxomal ooitU ta praaalae.
Inso  ?ti : Prostor : fr'-n X >♦ *i n sa malr o£l#v; d> '17 /n /* viatna t K,
od 30 mm n'Sine dalje IrapSisid in ur.- I rti ojat: 5 »t 'm K 2*—» norice, poslano, preklici, izjave in reklami I  n n K S*—. Poroke, naroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 5-  Pti večj'm naročilih popast
ašanjea gicde inteiaio? naj s<: ?rClofi anamica sa odgovor.
srpr ^nišivo ,Slar. Narodi*' ta  .zaroda« TIskarna" a n tli ova
alica *i. 5f pritlično. — Telefon št 354.
-▼ -"-----»-■^-a—     J'     ■ <   »■ ,r .      ji ■ -i  i    .____ -,       --- -
MSla«au»kt Narod' velja v »ittges&avlji t
celolftt»» naprei plačan  .   K —
polletno .   .   .   ,   .   .   ,   „ ISfr—
3 tneaečno........ T S*—
\      >. ....... 25—
v Ljubljani la po posti i V Ineasasetvo:
talaletae   ...... K —
i oi^t'M......„ 105'—
...... »-
■ Kaallova alioa it S.  I* nadstro^o.
Pri morebitnem povišanu se u*i daM*a Karočnina doplačati. Nen't aapsčaUd na   pošl eto v ptvtt ftaroćn » a© nakazn««*.
Ma sam* »ismn« B«ra:i!i> [»aelatve oiaina bc ne aiou-mo otiia
Ura4nUtvo »Slov. Bare;* /
Telefon &iew. 34.
Dopise •pro[onia   e podpisana in i.iiosi^o frasi-ovsua. Rokcoitov na vra j.
Pos?^^a številka vsSJa 1*20 K
Poštnina isiatatna v gotovi
9t«
Anten Lajovie:
Opazite k s3PŽĐSi^f55isf!žnf Izfanl kssitisrsifls
išslauce©.*)
Dokler smo fciveii v Avstriji, kjer | [sti d*n ali pa dan ali dva preja nnm je vladnla nemška dinastija, oprta i»a [o Izšla 8. številka ljubljansko »Nji-na Drniški narod, je v?e vodstvo drža- i ve<, kaTere urednik je> sourednik >Jut-ve bilo v nemških rokah. Neme! *o kot I rn<, kate»ra prinaša reproduciran neki
g« s j odarji krrr. ar ili drž a vn o ladjo, oni Ao dajali smernice dr/avnermi živcev u. Mi Slovenci taČas pri vodstvu drsava ivsroo imeli nikske besede. Zanimale ao nai le mole domače, lokalne zadevo KĐ zlito jo nasa tedanja politika lahko brezskrbno cof »tali v plitvinah lokalnih ^trankarsVi'K kori -ti.
D;*ne« je ncj.? politično iranj'* bistveno imremenjeno.
Svoboda nrm o^^enera nalaga težke dolžnosti. Dane? Slovenci bistveno pode'-femo v državnem alvljenju in no-i-e?o težko odgovornost ra vsako d^ia-njOj ki ima posledice v naši državnosti.
Zato moramo dogajanje v našem jivnem živlirnju motriti z vso resnostjo in rudi z resnostjo predoče-v&ti našemu narodu. Zakai, nai narod »e ć**no3 sor»o.*ite'i državne moči in od ajecove kulturne in moraliJne potentno« ti ia odvisna usoda na£e države. Z:\to bi hotel dane« poeeono povdarifi *o. da mm naša nova državna pozicija zlasti nalaga, da se rudi r dnevnem r>«=ori*ni nehi oni način raspravljanja, polemisovanja in arsmmen tirani a. ki je bil v avstrijskih rezmerah pri r.aa običajen in faSas ratii manj nevaren. Danes, mie lim, |e odeovornost tudi dnrv-aega dason!cia ogromno in v In-
teresu naroda in države je. da pridemo rndi r nolemiki dnevnega ea*e li^'a as nivo. ki odeovarja resnosti danal-njih časov. Smatram, da \e naloga v?n-ke^a izmed naa, pomagati pri zvišaniu nivoja, 7.i\o čutim dol*n*»era, d> 'novem nekaj misli, ker se je že vnela nekaka debata o izjavi kulturnih delav-^v. katero izjavo sem faz tudi podpisal.
Resnosti Ktva.ri primarno hočem povoHti mirno in stvarno.
Predno pa preidem k klavni stvari, naj rrdmogrede poatavim nekoliko k'onstata^ii.
Zadevna Izjava kulturnih delsve^v ?>osi kot eroio zahtevo: >aviorr^miio slovenskega, ie itak dovoli razkosanega ozemlja, in sfcer v takem oHsr<ru, ki Si ne slabil mo?i drfsre ampak io kre-pil, dsjajoe* razmah individualnim silom edinice
>Jutrr>< r dna 22. februarja 19?! pravi, da je bil te Iziave namen: »pod-reti klerikalno politiko p: moral lenim Upledom pTovAn*kil*. IVidi. ki atoJf}o po svojem delovanju ob strani političnega življenja.« —
O važnih vprašanjih načelno do-■ leamo   svobodno ram m v-o v na^«»m listu. Zato priobču^emo tudi ta olsnek, ne da hi     strinjali ž njim. — Uredništvo.
članek dr. Žerjava it >Domovine dne 26. junija 1920. V tem filanku se nahaja debelo tiskan stavek: >Z* teh par primerov kaže, da smo brani krepke avtonomije .
tnteresantnav, skoraj bi lahke rekel ironična koincidenca.
Številka nu m raTne pn rokaJt, ven iar pa natančno vem da sem kancem ianskecra Irca v >vSlov. Narodn< bral iz peresa dr. Tavčarja članek, ki je kulminira! v stavku, da je nam Slovencem treba v.nna:*. rane jo avtano-7T,;ie.? — »Slov. Narode r. dne 24. januarja 1C01 pa trdi, >da se k arikalci izrabili kultorne delavce k m^no deklaracijo za svojo rolHir-ne priprejjro . V isti notiri navaja imena podpisnikom r. utemeljitvijo: >Ker ingoslovensko javnost cotovo ranima kd> je pov';1!?--! i*a-morrr> dokiai-aciio. navajamo v naslednjem imena.e
V uvodnem Stanka t dne ?7. februarja T°21 pa :»ravi dr. Tavčar -r>de te izjave: >Podoisanih ?© do»ii kulturnih i ,1avc)«r. katere *mo prištevali k najzanesljivejšim vrstam JDS in ki *o nss se«iaf zapustili.< —
Vr>n^,in^ n^tranie ureditve s?*e države ?e za naš n»rod in za državo tako <i*>.1*ko«*fcf necri in e;k>bokeara p o ** inenn. dn emafram. da o f^m vitaineai prohlemu ni mogoče govoriti ray:en b resnostjo in r. zave»t-*o ods-ovomosH. N:rr^m nikake provire da bi le Tielo podvomil o t^m da sta dr ?>r:av in i\r. Tavčar svoiečssne avtonoraističns iz?"av<» podala odkritosrčno in r^sao.
Problem, ali naj bo ureditev na;* držaT-© avtonomi^i^nn aH diugaona, je v prvi vr*ti drr.e-v-ni problem. Prepričan »em, da bo u^tA-ra. kakorpno '•omo »c^fli dali državi. dr?al» naj-nrar*? ool •t^Vt.ia. Da tor^i oh!ik» ureditve ■^Mco prerivala trenotne strankarske foTnacife V? so no sv< ji t aravi noto-ri'mo *:rttkof.) rr
f^e torej v'^!m f-^ problem kot državni in če vidim, da ee v naaer* Hr-zavnem f.ivTjer:u od tacaš kar sta ^r. ?,Ti*r 1n dr. Tavčar podala svoji a rtomistj'ni izjavi ni ničesar i spremenilo, kar bi motrio imeti ra posledice »-.r<»or:';*Mnfj*r''^o t nn? /»i^iVlr.aa r»r*~a-nfn, se č!ov»Vn c^-r^d* n--1 prvi pocrl^d zd! ta preokret k? »a kažeta >Jntro< in >^1ov. \nrr>A*. earavno^t mi^t^riV>-^*n. ?* jra Kl?f:e -^^ledam. a* bojim da najdem r.*rj kf^r^iune r v'ivpii »v-atrtj«-ki na5i mentaliteti, ▼ kateri »o
važna ali nevarna vp^s^ata jsv-r.^ea 7?vT'*mia lopnila, skozi prir-mo do-m^^eca stranka?skee« inttr^^a. t^rv-r*m si pomarati in najsi m\ tndi k^e «»čita naiven idealizem,   ^ame fe ak*i-
iora • Stranka ni aa;^« sebi namen ena ie rrcan, p<> L a tereni se narod udeležuje svojega državnega političnega življenja in njena fnkcijonelna naloga je, služiti v prvi vrafi narodnim in dr-kavnim Interesom, na pjlede, ali *i interesi *ti'i?ijaie s strankarskimi al! ne.
Y. !i if.\ da rrr v vpraSantn ali naj be meiite\ drrave avionom!atišna ali Laka dniga, v t r\ i vr.*r; za drza\-ni interes in da je škodljivo ra državo in ra narod tnoL-an»e re^a prol.>Wna atrazi k arske fra vid i»
Dr. Tavi ar v svojem eadnjem n\^r(-niku a^^^a izjave, zlasti »-oi1. da ni pri-ro»l?« nobene kookrotne rormulacije iti neben« irbfTie utemeljitve
Tej Traii nasprot? sen r!<r?"i.i». ^« je praktičnega politika naloga da spravi v pravilne, stvari edgrovarjejoeo cibliko ono. ka»- r idejnih tokih narodovi i] najde sposobnega in potrebnega 79 n^-V—■>?>. S' tj? formulacija atv^r neuolitičrJh posameznikov, nositeljem kake ideje, ki sami ne tvorijo nobena skupina temveč eo le ^lučajr.- agrz^c^^a (r.n katoreapi ;e od^o -oren v slučaju nase Izjave pač le nabiralec podpisov).
Našli fo se nekateri, ki «*.> trdili, da zadevni i«ia,i v m^VHjsinent p<>-pledu sicer ni ničesar očitati, da na je bila taktično r?rres>r*. k^v le dala nekako bojno orožie v roke SLS.
Ternu na/«T>rr;fi m^lim. dn i* arvar strank in njihovih voditeljev ^a n» delajo taktičnih nan%k. Ž-ivljer^ja v navodu na ifre *-\'o;o nnino pot in nikdar ne vpraša, *v > kak nf^rov korak ali oni stranki dobre dne©! *li ne.
Da ie prišlo de omenjene irjave. ema^am e» pojF.v ^-^rodoTe^a fivli^n'a in s?cer ijrv^n^tT-jjn^^rpk«*^^ življenja«.
Želel hi 1*. j* bi h;l^ pojavov, kateri ksželo na duševne sodelovanje z delom konstituante. se mnoro vs& — Smatram, da je nas interes na ter« delu, ki fundamentalne zn dolj^ do;,o drfavneam življenja d^sti nt*^-majhen it* da bi bila naloga strank, da kot ?\- ahne sodelujoče so i r ter^s i rank e vse taka oeiave sprejemajo, n« na Ha j :. na nekak skoro bi re'-'el terorističen ne^in odklanjajo če id^ina vsebina slucaino ne SOglasa s tr^no^no strankarske taktike.
Psa fe b id^i knltacrnih delavcev v svojem petitu boli «r!o*na. ker fe rilo o tom, kako Pale? ri po t- tenomiji prizadeta mtx države prepuščene presoji p rak urnega T "TitiVa. Kar ee da 17, petita rasvidetf, ie le n*k» «pTofi-t *> smernica, šahtova po n*kih svobe-sSinsh.
VaSne|se pa «e mi r»H <e: :z kake-tr* idejnega tem^Tia je mo^ln iz rasti ta
zahteva.
fn t«i prfhaiam nafvalhaeises^a, H"e ?edr*. raradi katerega «^ts se v prvi vrati čutil dolžnega, da isnresjo-vorim.
Doba zadniih JSb lef je pe aro^m t-»> 11 j*»n?u. tu rni'^im zlasti na Tni.*lie-
lije eviopskecra Huš^vne^^ kroga, ka-rakterizovana kot izrazito materifali-rfii »na doba. La it 1* dobe i«* mogla izrasti in le v n;>-j dominirati ona sooi-jalistiena dogma, ki trdi, da je gospo-daraVo f.i--";^nje ^i.-ivni n '<r>r in o kovair-o državnega življenja. To mate r i.i ali stilno iiariranie ni bilo sposobne
spoznati vplivov duševnega zivlj^nj^    lerei ena sils, T :   ; sen
s'^nia v ea snop povezana vso dtiSrv^ ne burnosti ii: duševne ril naroda, I ur jih 30 v njem nagromadi -• vi ;n« preteklosti. Korak me ^c,<\'m de spoznaš Bjvi narodove individaslnosti,
In tu nastane vprašanje ali i" o~ *-i<»tTio za državo ali je Škodljivo za pje, da se ohrani na        a ind
m laeahzma n» razvoj državnega z.r-ijen|fk Kratkomalo i:' (e negirale L« redki *o bili glasovi ki v» se upali trditi, da duševne življenje narodov va . nekoliko tudi vrliva nx r.aevoj drfav.
Tepa p-atei ija'is'ir-r^^a nasiranja posledica jk bila, so 31*» politične • ♦rar.ko problei om naroda in narodno« rofti nasproti tudi le materijali ti no orijentirale in <ia *n >d!» ^1** x z-a 11-Ševna r«e*'^;:ee kaier^v«r:'>*i    p. [j .
I vedla do aarorlna dr 1
Idualnosfe Mno de-i so je f6n iraJi naša
01 e naz 1 ran»e
neg» dogodka.
Ne bom lahko pofr.Vil. kako je ivoj-rae rr. Drmota v »Naših Zapiskihe *r-dii da eOptemberska fb^r>-'n?fraci(e leta 1908. sa Slovence ni^o imele (irufj^h realedie k-ot. da fo Liubliani d^n^^^ oar sazeoslovenskih napi«nih tabel. 7»tn trditev ?e za niim pobrala in po-navijala po svojem č»3opisiu tedanja S. T*. 5.
»*ru*r*;: temia materijalističneimi r^siT-ae-^i tTlim, rit je ^anro duievno življenje narodov tišin jronilo, tisti mo-tor ki žene razvoi narodov.
Ki mogoče razumeti problei »a na-rodnoe^i. če n«* spoznaš odločujočega T>-,iTj*n« ehiževnoati ^^ vse narodove Hvljon'e in tu ne iavzamem niti gospodarskega zavljenfa naaodovege, Ka-ror?eoat je r prvi v.* i pv^deim e nostz.
Da aiv^'*«i •»!«.'* pa- r**?.r i^h primerov i*c edloeihae n>^ć duševnega življenja n* ves državni rasvej, Lanke trdi^r,. re d« bi se ^r^el beti >:a p-': kdo ovrže to trditea*: n%:* države Jitgosla-
praianle no;rdi z a- um
Kdor      kakor ;" '  r ■ i pncie nekoe če le dasta Bog \ runaska na':    • j • dc» mor^^-n^ Jugoslo> 1      % k enr!:o dobro ve. d* bo ta knlti obogatitve imela od n a Slov <"e bomo mogli v to     anno ki nerti nj a  ^-1-. ir ' ' •' ■ bi ie.;.i d - \rr.*   :. pa *    [11 1
slavijo pluhe mas 1 brc vrer
to
!«. a
JL
i
b 1 ►* »•,-»
tev, k
[a - se c 1 edaj
'.U*1> c^
, Ml
t B
2« ienaliolel
Jemljejo je* - v**
ketev« poalesj
iti
vit«
W <1 a »1 b *
bilo.
bile
t *%vct,M* dnSevne veri. .Tugoslaviia ne V( r^ir rff«<» /•.^rf»,*^^'*,. Če n« bi to-
ka* bivala narednosi dn"5»v*-o sorodna« kar >7iVe\-no •orodna, • Srbi in Fr-vati. Da »e eelo v tem shacano ne bi lugeslaviia •<*rr\* r-.r* fh^ o-aenrdi* oe bi mVai bivali Slovenci, ki bi bih" dn-.*\s»a k> tolike t»orrorieni. da rv jih Nemei lahke inrtnovali vre ^deutsch-freundlich<.
t» »n« fe torej, da fe a.ir-^ 6u> jfisvnosl ki n** fe • ^"bi in Hr-
vati zver**Ta v skupno države.
P* srirr^r s» rosnodarskeni polju: i-»reT>H£an s-^» da *■>: masne radrT-r**, ki fih :maTr/> »no-^o no Sloveniji nikdar y\m n-iaiAle ir •>n",7a gospodarskeifa živlfenje^ da ni do^la id-*«. ki je aaMa obliko, kako raj sa vnr« oni.a* slabim r<***-ood«r«"cim sloiem kataro ja zadružna ©Mika pomenila regjfai-. — f"> sem ^l TO^-ilaril orlločiTn^ vstaost dnŽevnosti in. idc-alirrs«. mrt korak va-r|e naf>r^;. da v narodu sp',''r*1',"'•? važnost nf^roreaja duaavn^Ta zivlieni.a, da «norram pomen narodnosti. l'»trrri. po-
napravile v kulturnem •
TTteffne vo? 1. Io • ""• arirvi, te indi\i luahaoeti s*ov'{*na"- ** u 1 1 nihče '">o^"C lemati, i raz pa mislim  d* nva
^-i oni, ki gleda|e 1 i ta f.wMem •« materijalističnega vidika. :n v***1 r' v. materijalistično fiedajo tn vprašanje ■»rr-^pj fju !':<* v v < ^ h aa politi 'nila strankah. Jemljejo mu :f- eni, ki ave^ tajejo, dr. nn" krati     ile prevza
srbohrvaščine kol kn     vni    • ^, kakor di bi se ierik tako     ien '• kor *e preoblece pukuis oni. ki trC*» r!-«. jezik ni dru neva*fno občilo   femljeje io rim fe narodnost poganstvo diae .^rt-ba.
In Se ena Preprič *n sem <^
tan*. d.^ v?e>h i*"-" rin<Ti "*. . '■ (ir nej bi Sile sposobno na »odu izdreti 1 j- *ow ve luševne eseboo »i- bi o pril e^tvaBJe države ne bilo v ftai.u.
vj terea r<? •> ! •.. tolike \4 Unti brsiMirl narodovo indivVn^rcr i. 'cer ^e zazTie n»"* bottn   marv**.- pa %ritH presi ta^
ki*    ro*iri.;-j2' ••     ■ ■•      r     r - »4
nsrvnrjanjem r kih re.-rri > državi k.aa •are bi hoi de tapadati hi ■•■'niti na ka^ ie neranlj vetm   ker W - ca
laila le Skoda za država.
Utvar a • Rib r      '      1  ia   . . - .,
io. ali »e ifbe antimaterital^stiono. ide5 s!i«r':'T» t'*'! t!:% r.;-■>>>!,-»a r- -
nosfi pravilno ali a« n če gs ipoe znajo sa pravilnega, je ni ho ■ *>t praktičnih politikov, Balega raritf državi take er>pani?raeij*ke oblike, aa bo^o temu spoznanlu pi Ina )m • • o-» rr>r*a oataaem s svojim naziranjeen' osamljen ;^ v nasprotju a sedaj v-da-#
^ nehvaai
Guy de Manpassant:
DoDbpfa
Prevd M. K.
V<ofna je končala: Nemci 50 bili se vedno v Franciji, ki se ie zvijala kakor ?e zvija premagani borec pod zrnarovnlčevirni koleni.
Iz prestrašenega, sestradanega in obupanega Pariza so odhajali na ve 7 e prvi vlaki, ki so lezli ,~»o-easi nreko ravnin in rnfmo vasi. Prvi potniki so opazovali skozi oVna uni-i ena polja in požeaue tr^e. Pred hi-11, ki so r stale še cele, so hodili pri ski vojaki v črnih če]a^al! z ha-kreno konico pipe in jahali na stoli cah.   Drnjri so delali ali krarr,:ali.
r da bi bfli domačini. V bližini 1 esi 50 5C -/ežbali celi polki i*i lijib ropotanju koles ^o bila Ut pa tam na, oho rezka povelja.
a Dnbais, ki je bil tekom vsesra |a član parisTcc narodne straže, 5C ic peljal v Švico vn ^eno In hčerko, kateri |e bil noslsl pred invazijo ?z previdnosti v tujino.
Lakota in napori niso OTiairHUH pbw... .-v-, Vr';!."-i rrchj'b^. tre«.•»•:'!a bo^afejta in mim^a trgovca. Strašni izid je prenašal z obupno restenacijo in  bridkim tožbami & podivjanosti
ljudi. Sedaj, ko se ie pelia! n'"* čani   vojni na ireio. je vidfl prvič Pruse, akoravno ie vrStl svoi* p-' noati na na^'njb in ie kot straža prezeba1 marsikatero mrzlo poč.
Strah orna in razburjen ie ooazo-val te oborožene In kosmate ljudi, ki so se nastanili v TVancin kot da so tu doma in v duši <e mu fe dvivnlo ogorčenje onemorTlecra p?friio*-zma. a istočasno n^di tisti veliki naeron in tista velika potreba po previdnosti, ki nas nb-ta več zapustila.
V njegovem kune ju sta setkda dva An^rle^a. ki sta *i priSla ogledat kraje, koder je divjala vo*na, in ^pa-zova1ti mirno in radovedno. Tndi onadva sta b'!a d*oela; potrovarjsla sta se v svo*em iezikn. listala sta včasih po kaliooftn* čitala iz itlecra na fflr.s in skušaj sp.-.fznati naznačeno kraie,
A na postaji nekega rna'e^a mesta je nenadoma planil pruski častnik v v3sron, silno rožliaie s sablkb Bil je velik« stisnjen v svojo uniformo in kosmat do o-či. Njegova rosa brada ic l-nr z^.rda in neicoliko bledris« brki 50 "tr!e!i iz obraza, ki so *a delili na dvoje.
sža sta ,ra 'iikoj pričela opazovati s smehljajem, izražatocim za-
te   ie navidezno zatopil v časopja.
Čepel je v svojem kotn kakor tat   fovorfla samo:
Angleža sta mu radi lepSera
pred orrr^riikoni.
Vlak se i* začel prninikati. Art-(rfeža stn nadalievala avnj rnernvor in Iskala ra-afe. ki-r so se bile bitkr. Ko je eden izrraed nb'ju pobara1 obzorju na neko vas, fe i^nregovoril praski častni r^ francosko in iztee-nil pri tem voje dol^e no^re ter se naslonil hrbet:
— F tej vas! sem ua*if rvanaisa! Francozov in nabrt /il feč ko sto ujetnikov.
An^l^'a. ki jta ie stvar zelo zanimala, sta koj \-prašila:
— Aon! kako se kliče ta vas?
— Pharsbourat, je odgovor i! Pros in nadaljeval:
— S a !*Šesa sem ji!n ujcJ, te francoske faloto.
Pri tem ic jfledul c Dubntea in i^e ponosno suieial v brado*
Vlak je drdral mimo zasedenih trikov. Neonske vofske si viiel ob ce-r?b, r,o nc-bp. ob cazrajali afj Domen-knjoče s?j pred kavatnami. Razoa^li so se no p.-»ši deželi kakor afdkđ 1-ske kobilice.
Čas*'i^k ie *>l'j^pi? roko:
Ako ri P« ia.t boveljhlk,
Di
savsel Pariz in fse oos::ai, f^^ bobil %k bais.
— A oh ves. On ie nadaljeval: -
— T tvaiset letih po f?a Cvror 1. fsa, n^š?». Brnsija le rn^nejša ^o f sicupai.
An^Ie-'-* st« se vznerrrinlj m v3-sta w od?'>vanala. Nnjn obr?.za sta postala brezčutna in kot d* «ta fz voska. Tcdai se je zaki-ohoTsl pruski častnik ?n se Pričel bahari. Norčeval se je iz poražene Francije, za-sramoval premagane sovražnike; norčeval se iz nedavno por* *n* A-'-'•trije: norčeval se ia i>: nesne in brezroočne obraiiibe d^partementov, iz čmovojnikov hi ničvredne artilir-rije. Naznanil ;c. da sezida Bisrrrarck železne mc^to iz znljenjenih tonov. In nenadoma ie orJs?«»ipl svoje Škornje k stemu Dubuisa, ki i* gleda! vstran, rdeč kakor kuhan rak.
Amrleza st^ postala nekam brc* brižna, kako- da sta nerjs.domf zašla na s11 oje rtotV* in ušla hrnpu sveta.
Častnik ie rtote-mi1 iz žeon ni no in pričel butniti v Francoza:
— Ali nimate tobaka?
— Nimam g-a. je odvrnil :;. V i-
jo^-isi mišljenjem. \ sm, da j Ie?ro in neprijetr a plavati ati toŠtk #elo proti jtumalis-irni. Vecdar«ed te ne-j, H!rt,,poa*i mo^nejSa nad nenotf - vest in oolast moje dolinesti ,J 1 "oo-jega naroda in rlo nase države.
—- Bros'rm fss.   aadar '•akf rst^ta mi £a k^este kui In vnovič se ie saJcroho
— Tam iax/i naf^dnino. Vlak   ie   Bažvfžara]  r r* ;il
svojo brzino. Za upepeljenim postaj« ni:n poslopjem se je sunkoma ustav^
Keiliec ie odprl vrab   1 nflel Dnbuisa sa roko.
— Izfršbcc mote bovtiie. hitUaj hitro f
Oddelek praških vojakov ie bil na postaji. Druci >o srl-dali cz lastni p!ot. ?troj ie že žvižsral za odhod. Tedaj se je nosma! z. Dubok na peron in skočil kijnb m.ibaiiiti nnčeJnika postale v sosednji voz.
'c sam! Odpeti si je - >ral telovnik — tako mu }v razbijalo srce. obrisal si rotno Čelo in šopihaL
Na neki postaji se ie vlak ! )P& nslaviJ. Tedaj se nenad ima .»nVažo pri vratih častnli- in vstopi. N>mu sta sledila 7* n?**»mi oba Angleža; kai-»ra jc» mi-ia radovedr - l sa ^:;ru.
Nemec je ^ede! nasproti frarce*-za i;i se se vedno krnbotid:
— Pi niste iziri
\ e! *.
Nisem, je caso^-o/d
dm.okw* radov.eaoat,  a g. Dubu^  bi Fraaciia pi m Pilo la41
Mcmac ie nadaljeval;
{ buis.
2 stran
.SLOVENSKI NAROD*, dne 10. marca I92u
56 5!ev.
V kratkem se prično trgovska podajanja z Italijo. Italijani so končali že vse priprave, zbrali ves materijal, imenovali svoje davne komisije, v katerih so polecr najboljših Strokovnjakov tudi naiboliši politiki. Vsa italijanska javnost se živo zanima za ta podajania. kar dokazuje, da Je rezultat teh podajanj vitalnega interesa za italijansko gospodarstvo.
Na5i veliki zavezniki so nas izročili v Ranallu na milost in nemilost italijanski pohlepnosti. V Rapallu So vklenili naiboljši del našeca naroda v verige politične sužnjosti s pogodbo, o kateri ve ves svet. da nanje bila usiljena enostavno z ultimatom, dočiin Italijani s komediiantski-n zadovoljstvom trobiio v svet. da je to pogodbo diktiral duh prrntelistva. duh. ki še danes dopušča. Ja se razigrajo v Primorju naše hiše, uničuje naše Imetje in mečejo v ječe naši ljudje.
In zopet se vzdimije italijanska roka. da nas udari kakor da še re bi bilo zadosti žrtev, ki jih le ln jih še bo zakrivila nesrečna rapaMska pogodba. Z nezaupanjem zremo na pr-prave z naše strani. Zdi se nam. da se bližamo novemu Ranallu. ker ne znamo ali pa ročemo uporabiti našega najuspešnejšega orož:a, naše eo-Spodarske premoči vraoram Italiii. Ne sinemo pozabiti, da nam trgovsKa pojrodba z Italijo ne more mnt^o kn ristiti, kaiti ono. kar nam more dai Italija, lahko dobimo boHše in cenej-Se drueroa, dočim ftaliia neobhodno potrebuje naših produktov. Nasprotno pa se lahko zarodi, da eventuelnr izsrubimo vse. ker lahko postanemo de facto interesna sfera italilanskesa imperijalizma, za kar nas Italijani že sedaj smatrajo.
Italijanske zahteve so nam znane v glavnih potezah, vse drusro pa moremo sami uganiti. Političnemu Suženjstvu naj bi sledilo še gospodarsko izrabljanje. Italijani nas bodo skušali z lepimi frazami in obliubam? pa tudi z gTožnjarrri In evenruelno celo z ultimatom. Tako se bo zrodi-lo. da bomo zopet popuščali. Sicer pa vsebuje že raoaUska pogodba marsikateri privilegij za italijanska podje' ja.
Italija hoče doseči več ciljev. Predvsem mora zagotoviti Trstu i Reki — tudi Reko moramo smatra za Čisto itali!anskrt domeno, kar bo dokazala bodočnost — ter krajem, od katerih živita Trst in Reka, gospodarski obstanek v meiah italijanske države. To pa ne zaradi tega. ker Je tam naš živeli v pretežni večini, ampak zato, ker so ti k»*aii danes sestavni del Italijanske kraljevine, katerih procvit je edvisen o . Trsta in Reke ter nasprotno. Italiiancm pač p! mar za naš živel], sal bomo imeli vsled dosedanjega italijanskega sistema v našem Primorju kmalu samo razvaline naših hiš, pokopališča naših ljudi In bolnišnice umirajočih Slovanov. Naše ljudi bodo potem nadomestili S i c U i i a n i in Čožoti. Italiji gre samo za Trst, Reko in Zader. Položaj je jasen: k našim vratom in našim oknom se ie postavi! tujec, ki hoče pobirati tribut za vse, kar izvažamo In uvažamo. S tem tributom naj bi živela Trst in Reka. Ti kraji so del našega telesa, ki morajo poginiti, kakor roka. odsekana od telesa. Zato mora Italija na kak način vzdržati njihovo gospodarsko življenje. In tu naj bi mi pomagali, ker brez nas ni trgovine ne z nami, ne z Avstrijo, ne z Madžarsko in ne s Češkoslovaško. Kri, potrebna za oživljenje teh krajev, mora priti iz našega telesa.
— Otrežem fam faše brke, ra si napašem pipo.
In častnik je približal roko sosedovemu obrazu.
Angleža sta z najvočio brezbrižnostjo opazovala ta prizor.
Že je Nemec prijel za par dlak ui jih nategnil, kar ga udari g. Du-buis od spodaj po roki. da mu odleti kvišku, ga prime za vrat in vrže na klep. Ves zelen od jeze, z nabreklimi žilami na sencih in krvavimi očmi ga je z eno roko davil, drugo ie oa Stisnil v pest in začel divje udrihati po njegovem obrazu. Prus se je otepal, poskušal izvleci sabljo, prijeti nasprotnika, ki ie ležal na njem. A g. Dubuis ga je tiščal z osrromno *ežo svojega trebuha in udrihal, udrihal brez prestanka, ne da bi se oddahnil, ne da bi vedel, kam padaio njeeovi udarci. Prikazala se je kri: davljeni Nemec je hropel. pljuval zobe iz ust ln se skuša!, seveda zaman, izviti izpod tejra silaena človeka, k! na je ubijal.
Angleža sta vstala in še približala, da bolie vidita, žarela s*n od vesela in radovednosti, pripravljena, da stavita za v^kocrn ?M prof-vsak"mu ;7rn d hnjuiočih se.
O. Pubuis pa katerega i,* ta silni panor izčrpal, se ie nenadoma dvig-nil in w>pet s^dcl, rje da bi Crhnil.
Zato bo Italija storila vse. da bo šla naša trgovina čez te kraje. Istočasno pa bo skušala onemogočiti ln ovirati razvoi naše trgovine v drugI smeri, zgradbo najih velikih pristanišč in razvoj naše trgovske mornarice. Ali ni italijanski uspeh, da se trgovska pogodba z Nemčijo nI potrdila, ker je Nemčija resna trgovska tekmovalka? Če pa to ni usoeh aktivne italijanske politike. aH nI to potem značilno za kurz naš'? trerov-ske politike? V glavnem bo šlo za to, da se vzpostavijo dobre zveze s Trstom. Reko ln Zadrom in da bomo mi navezani na ta pristanišča. Ta mesta bodo postala parasiti na našem telesu. Z ozirom na Zader moramo že sedaj izjaviti naš destnteres-sement, ker je predvsem naša dolžnost, da pomagamo svojim lastnim mestom ln državljanom v Dalmaciji z zgradbo železnic, cest m pristanišč. Zader pa tudi ne sme postati vsled novih komunikacijskih sredstev baza za italijansko nrodtrpni na Balkan, kjer so Italijani zadnji mod zadnjimi.
Drugi cilj trgovske porrodbe ^ da se Italija opomore v s\ >jih starih mejah. Notranje gospodarske razmere v Italiii so danes tako neurejene in razdrapane, da ni drugega izhoda, kakor izkoriščanje nase države, balkanskega polotoka ln držav za našim hrbtom. Z gospodarsko ekspanzijo pa hoče Italija doseči tudi tretji čili. ki je obenem tudi političnega značaia, — odvisnost naše države od i tal danske industrue ln italijanskega finančnega trga. Delavstvo v Italiji je brez dela. To dokazujejo neprestani delavski nemiri v Italiii in ogromna brezposelnost. Vse države so zaprle svoje rm*:~ ti! i I m de* iavcem. ker mora vsa1 a država v prvi vrsti skrbeti za svoje lastne delavce. Italijanski delavci pa že pred vojno niso bili priljubljeni, zlasti delavci iz južne Italije. Navajeni siromaštva in bede ter kljub dvatisočlet-ni kulturi najprimitivnejšesja življenja so bili povsod najcenejši in nevarni konkurenti za domače delavstvo, ki je vajeno na boljši »standard of lifc«. Poleg tega pa so rudi socijalno nevaren element, ker je v njihovih vrstah kriminalnost zelo razvita. Kriminalna statistika mesta New York priča dovolj jasno o tem. Vsled tega je ameriška vlada že pred vojno postavila posebno za južnoita-lijanske de!avce ovirajoče pogoje za priseljevanje in vodila posebno kontrolo nad italijanskimi delavci. Kam naj gredo sedaj ti delavci, ki so pred vojno de!a!i v inozemstvu in pošiljali v Italijo velike vsote? Doma si ne morejo zaslužiti kruha. Jtaliia misli na Jugoslavijo z onim duhom wri-jateljstva, ki veje iz rapallske pogodbe, ter hoče poslati svoje delavce k nam s podjetji, ki Jih namerava pri nžLS ustanoviti. Bodimo prepričani, da bodo italijanska podjetja v naših krajih nastavila samo Italijane Kaj bo reklo k temu naše delavstvo, posebno pristaši internacijonalno-komunistlčnih načel?
Take nevarnosti pretijo naši državi in našemu narodnemu gospodarstvu, ako se posreči Italiji, da sklene vsled neorijentiranosti in tra-dicijonalne popustljivosti naših me-rodajnih faktorjev z nami trgovsko pogodbo, na podlagi katere bi izsesavala iz našeea telesa kri in življenje za svoj obstanek. O drugih nevarnostih in posledicah take pogodbe prihodnjič.
Pismo Iz Ptnm
Začetkom marca.
O dogodkih v K r o m p a -chu na SlovaSkem se Je razvila v parlamentu 1. t. nv burna debata, ko Je- ministrski predsednik Černv podal službeno poročilo, kako je prišlo do dogodkov. To ni bilo všeč desnici soc. demokrat vi v. ker iz poročila je iasno, da ie bilo delavstvo zapeljano k nasilnostim po komunistih in se je obnašalo bestijalno, moreč in celo trupla onečaščujoč. Spori v t petki« so poravnani, tako da ima zopet redne seje v svrho dosedanja potrebnih kompromisov med Češkimi strankami.
Notranji minister Svehla se ie vrnil iz Varšave, kjer se Je p oguj.d glede skupnih Interesov čeških In poljskih zemljedelcev ln dosegel v tej stvari uspehe, zbog katerih odpotuje v kratkem v Beograd, da bi dobil stike tudi z jugoslovenskimi zemljedelcl.
Prihajajo prva poročila o ljudskem štetju. Iz teh že se razvidijo znatne izpremembe v narodnostnem in verskem pogledu, in sicer na velike odstotke. Jasno le že, da bo na takozvanem mešanem ozemlju število Čehov dokaj na-rastlo. Stično bo tudi z Vitorazskim. ki ima po letošnjem štetju češko lice in kjer se kaže v mnogih občinah le še neznatna nemška manjšina. V av-strijsl !h Časih je bilo tam ravno narobe, kar pričuje, kako krivično se ie tam Štelo prebivalstvo. Kar se tiče ver. Je povsod manj rimskih katolikov, zato pa so narastli prebivalci brez konfesije. Mnogo bivših rimskih katolikov je prestopilo k čehosloven-ski cerkvi ali k čehobratski. O nasilnostih Nemcev pri ljudskem Štetju smo Že poročali. Oovorilo se bo o njih v parlamentu in senatu, kajti tam podajo svoje pritožbe ČeŠk! In nemški poslanci.
Eden najpriljubljenejših čeških Hteratov Fr. Herltes |e slavil 27. pr. m. svojo 70 letnica Zasluge
si |e bil ne le kot pisatelj, ampak i rganizator pisateljskih kr<
a v až na Institucija
Je bil   26. pr. m. izročena praš' emu dijaštvu brez razlike narodnosi. ln Je »Student. Jc^ domov«, postavljen med vseučOiščnimJ poslopji na Albertovem s stroški ameriške YMCA in Y\VCA,   ki sta darovali za * 4,000.000 KČ. Lepa in prostorna eno-nadstropna zgradba ima jedilnico in kuhinjo,   ki   more oskrbeti na dan 5000 naročnikov, dalje klubovne prostore, knjižnico,   študijske prostore, društvene,   dvorano za zborovanja, zdravniško ambuianco.   za dekl prostore s šivalnimi struji, pr:.' kopalnico itd. Dijaki pla   " sa 3.50 Kč. Pri slovesni otvoritvi je go-vorila za jugoslovensko dijaStVO gospodična Ljubica Strboja,
»J u g o s 1 o v e n s k o Kolo« v MČŠtanski Besedi« pridno deluje. 25. pr. m. je priredilo zabavni večer, ki Je privabil veliko Število praši Jufcoslovenov in čeških njihovih prijateljev v veliko d vi »ran;) Mčštanske Besede. Predsednik »Kola« prof. dr. Murko je teplo pozdravi! navzoče in razložil svrho »Kola« koi novega iu-goslovenskega središča, ki h'-če zlasti akademični mladini omogočiti pristop v češko družbo in io spraviti ž nio v stik. Podpredsednik Besede dr. Puhrich je med drugim poudarja! potrebo delovanja za združitev vseh Slovanov. Prvi korak k temu mora biti čut med nami vsemi, da kdor je Čeh, je Jugosloven in kdor je Ju-gosloven Je Čeh. Navdušeno Dloska-nje je potrdilo soglaŠame z govorni-kovim izvajanjem.
V R u b e š e v e m umetniškem s n 1 o n u je razstavil svoja dela jugoslovenski kjoar Peter Pal-lavicini. Del je 24. Vsa vzbujajo pozornost v umetniških krogih kaior tudi med širnim občinstvom.
,f. K. S.
Sefa mtmmmi
<: ":' 5
—d Beograd. 7. marca. 27. sejo ustavnega odseka je otvoril predsednik dr. Momčilo Ninčič ob 9.30. Pred prehodom na dnevni red se je preči-tal dopis dr. Tomislava Tomljeno-viča, v katerem odlaga mesto podpredsednika ustavnega odseka, ker je itnenovan za bana, ln se obenem zahvaljuje za zaupanje, katero mu je odsek izkazal. Predse^"v dr. Ninčič pravi, da se bo koncem seje določilo, kdaj se bodo vršile volitve za novega podpredsednika, člen 74. je bil sprejet in se glasi: »Vsako leto odobri narodno predstavništvo državni budget. ki velja vedno samo za eno leto. Budget se mora predložiti narodnemu predstavništvu najdalje mesec dni po sestanku. Obenem s proračunom se narodnemu predstavništvu predloži v pregled ln odobrenje tudi sklepni budget prejšnjega leta. Narodno predstavništvo predloženih partij ne more niti zvišati, niti znižati in tudi ne izpustiti. Budget se odobri tako. da se razpravlja o vsaki partiji posebej. Izvedba budgeta se določi z zakonom.« Člen 75. govori o dvanajstinah in ie bil sprejet v tej obliki: »Dokler predloženi budžet še ni odobren, more narodno predstavništvo odobriti dva-najstino za enega ali več mesecev. Če odobreni budget ne vsebuje določb za čas od razpusta do sklicanla narodnega predstavništva, veljalo za ta čas že odobrene budgetne dva-najstine.« člen 76. govori o posojilih
Prus ie bil tako poparien in otrp-nien od začudenja ter bolečin, da se ni vrgel nanj. Ko je prišel do sape.
je izpr-^ovoril:
»Ako mi ne taste satoŠčenja s pištolami, fas upijem.
— Kakor vam Je drago, mu je odvrnil g. Dubuis.
— Tu. u\ le Strassburg. ie nadaljeval Nemec, poiščem si tva častnika sa briče. To odhota flaka Imamo to vol i časa.
O. Dubuis. ki ie sopihal kot stroj. Je dejal Angležema:
— Ali bi hotela biti moja sekrm-danta?
— Aoh. yes. sta odgovorila oba h kratti.
Vlak sc je ustavil. Tekom ene minute je našel Prus dva tovariša, ki sta prinesla pištole in odšli so na
nasip.
Angleža sta vsak hlo gledala na
uro, se podvizala in pospeševala nri-prave,   boječ   se. da jima ne uide
vlak.
O. Dubuis nI imel še niMa*- pištole v rokah. Postavili sc ga dvajset korakov od nasprotnika in g£ vprašali:
Al? ste pripravljeni?
Med pritrie valnim odgovorom je opazil, da ima eden izmed Angle-
žev razgrnjen dežnik, da se ubrani solnca.
— Streljaj, je zadonelo povelje. G. Dubuis je sprožil,   ne   da bi
Čakal, kar na slepo. V svoie začudenje je opazil, da se je Prus pred njim zamajal, zakrilil z rokami In se mrtev zgrudil na nos.
Eden izmed Angležev Je vikni! svoi »Aoh«. ki ie bil prožet z radostjo, zadovolieno radovednostjo in blaženo nestrpnosti'*. Drugi, ki ie vedno držal uro v roki. je prijel g. Dubuisa pod pazduho in ga vlekel v diru proti ko!>dvoru.
Prvi Anglež le naznačeva! čas in tekel s stisnjenimi pestmi in s tesno k telesu privitimi komolci.
— Ena, dve! ena, dve!
In tako so kljub svojim trebuhom dirjali vsi trije drug pole# drugega, podobni trem karikaturam v šaljivem listu.
Vlak se Je že premikal. Skočili so v svoj voz in tedai sta snela Angleža svoji čepici. Ju vihtela nad glavami in vzkliknila trikrat zaporedoma:
— Hip. hip. hip. hura!
Nato sta drug za dragim vaSno podala g. Dubu isu desnico in zopet scd'n drufif poleg drugega v svoj kot.
I in je bil soglasno sprejet. Glasi se: »Državni davki in sploh vse državne denarne terjatve se določajo sam<< po zakonu. O državnik posojilih sklepa narodno predstavništvo. 1 da mora narodnemu predstavništvu predložiti točno poročilo, ki ga je odobrila tudi glavna kontrola, ali so bile pogodbe o posojilih sklenjen izvršene v zmislu zakona. Posojila iz državnega imetja se morajo nakazovati samo v kolikor to dovoljuje zakon.* — člen 77.. ki govori o gospodarstvu samoupravnih eno* se na predlog dr. Šimraka (Jugoslovenski klub) odloži, in se bo o njem razpravljalo obenem i do! čbi ml, govore o državnih oblastih. — člen 78. govori o davkih, davčni moči ln progresivnosti. Fehim Kurbegovič zahteva, da se v člen vstavi tudi to. da morajo biti davčne obveze z.a vso kraljevino iste. Demokrat Pavle Ču-brovič preulaga, naj se tukaj zagotovi eksistenčni minimum. Dr. V s-njak (zemljoradnički klub) zahteva, naj se v ustavi ne govori o eksistenčnem minimo. Nadalje zahteva naj se to vprašanje reši z zakonom, ker to v Sloveniji že obstoja, Dr. Košta Komanudi izjavi, da sprejme predlog poslanca Sušnika in predlaga dodatek, da so vse državne terjatve v vsej kraljevini enake. — Člen 78. se sprejme z večino glasov v tej-le redakciji: »Davčna dolžnost ie splošna. Davek se plačuje po davčni moči tudi progresivno. Kralj ln prestolonaslednik plačata državni davek za svoje privatno premoženje. Nobena pomoč, niti stalna niti začasna in nobena nagrada se ne more nakazati iz< državne blagajnice, če to ni z zakonom predvideno. Vse državne terjatve so za vse dele države enake.« — Preide se na člen 79., ki govori o imetja, o monor>olu. o rudah in o Industriji. Člen je bil sprejet z večino glasov z dopolnilom, ki določa, da so zdravilne vode, zdravilni vnlci in prirodne noči last države Člen 79. sc glasi: > Državno Imetje upravlja finančni minister, v kolikor tega zakon drugače ne določa. O načinu prodaje državne lastnine določa poseben zakon. Državi pripada ti pravica na monopole. Ruda, zdravilne vode. vre!Ji in prirodne moči so last države. Glede rudarske Industrije bo natančnejše odloČi! poseben zakon.« (Nadaljevanje sledi.)
—d Beograd. 7. marca. Nato se le preči tal člen 80... ki .govoi o glavni kontrol; in po daljši debati <:e jc sprele! v te-Ie obliki: Za pregledovanje državnih računov in nadzorovan ie nnd Izvrševanjem državnih In pokrajinskih proračunov obstoia glavna kontrola kot vrhovno računsko sodile. Z zakonom se bo določilo, v katerem slučaju bo na mestu proti odločbam glavne kontrole pritofha rri kasacijskem sodišča. Glavna kontrola r^ejfedute, poprav-ja in likvidira račune <nlo*ne administracije in vseh preglednikov računov. Z ozirom
na državno blajralno mora dci! :ti na to, da se ne prekorači noben izdatek, ki je predviden v proračunu, in da se ne prene .c nobena svota Iz ene proračunske paro c v drugo, Državna kontrola zakbtK • r : me vseh državnik uprav ter jc ; na, da zbere vsa potrebna dokazila in pooblastila. Zaključeni drža*mi računi se morajo predložiti narodnemu predstavništvu v rt'i-tev s pripombami glavne kontrole naj« dalje tekom l leta, ra( «č od n-čanesa ra!;ir^Tve^a leta.« Oovore razni poslanci. Minister za vojno in mornarico general Jov&nović je nato odgovarja! ni opazke teh covnmlkov. Vprašanje r'edc službenega roka je eno nijrc n ^\\ za voLsko in ves na-rod. Sodi. di *e izobrazi vo'ikov no more dose<x* v n mesecih. Za* va. naj se odstavek o s diščih reši kasneje« — Predsednik dr, Ninčić 1 nato na glasovanje r"'^: o Istavek, ki glasi: »Vojaška ie obvezna in sr^na
r>r» določilih zakona, ^c^ta n in obseg v;<kc in mo—rlce rr- predpisujeta t zakonom. Formiranje edinlc v zakonito Dredpisanem obsegu se določa s kraljevo naredbo na prcd'ns: finančnega m'n1' tra ^ minila ?n vojno m mornarico. Koliko vojske r"" se ima pod stavo, se določa vsako leto na ^-''^^ rednem i T,r°r •^•th * n^' r-:^M-vrk čl. 91. ie bil sprelet z večino ria* sov. —- Odsek ie prešel »--m v razora* vo o čl 82., M se glasi: »Prestopke ki lih Izvrši državllan v dr"~M z vojaki, sedi civilno sodišče.* T > £!en ie bil snro'et soglasno, -- Čf. c:?aM: »Nihče ne more dobiti lavne službe, ako rt r>dslužil svojega roka v vojski ^*o dot^rilih vojnega zrknna.* Predsednik dr. NlnCM ie nato m; prekl«
- r* •"■»nnvn j rr r,~ * .'■,.;.-» naslednji dan
dopoldne. Pr^H posl, Vullčlća in Mi-rmkovića, n-? v sporaztimu r vofnfnj rp;n; itrom redigfrata radnji "T"T*. ?effi ?e 'e zaključita nb 12.45 in se bo ^~-^;Ta nrihodnfa Jutri °K °. dopoldne z đnev^ n'm redom!   Volitev   podorcT*^' i
nadaliev s
de~
nstavnega o^cka bate o ustavi
USTAVNI ODBOR KONČUJE SVOJE DMLO.
—d Beograd, 8. marca- Na današnji 2S. seji ustavnega odseka io bil najprej namesto odstopivšeza dr. Tom 1 je-novica Izvoljen za podpredsednika ustavnega odseka posl. Juraj Derne-t rovi ć (demokrat). Nato so bili spreleti Členi 82. do 85. ČL 83. se Klii: »Nihče po končanem 20. letu ne more dobiti državne slu7.be. ako ni po do;o-Hllh vojj^ecra zakona odslužil roka v vojaški službi ali pa b;l oproščen«. Prt čl. 84. jc bila večja debata, nri jrla*so-vanfu pa je bH sprefet na podlagi vladnega načrta. S tem fo b!!a dovršena razprava v?.?sa nstaviioga načrta ra zen 7. oddelka, ki govori o razdelitvi nokrajfn. Prihodn a seja bo 10. t. m.
Prt mi *!!3 io Mi
PREKINJENE! DIPLOMATIČNE ZVEZE,
— d Beritn, 6, marca. Veleposti« r.ika v Parizu in Londonu ter posJa-nlk v Bruslju so biil odpoklicani v Berlin.
Zasedba Porenja.
— d iMainz. S. mzrca. Francoske in belgijske ce:e so zavzelo Duis-biirgf. Porenjsko brodovje je zavzelo Ruiiroit,
— d ElberMd, 3. marca. Iz Piis-seldv.rfa javljajo, da so danes zasedle mesto angleške in francoske č^te. Četam poveljujejo Francozi, Zastopani so tudi Belgijci- Dti čet je krenil proti Duisbungu«
Belgijci oknpfrafl DiisscKlort.
d Berlin, 8. marca. »Đerflnefl Zeifirnc; a. M.« Javila iz DOsseldorfa« DU.sseldorf so zacedle belgijske čete. ki so zavzele tudi vse blagovne ln osebne kol^:d\ ore. Nad mestom krCK žijo od 6. dalje sovražna lctaia.
Povratek dr. Simonsa.
— d BerL:n, 8. marca, ^Berliner Zeitunir a. M.« javlja iz Londont! Državni minister dr. Simons je danes dopoldne s svojim spremstvom odpotoval iz Londona in dospe jutri ob 18. v Berlin. Politični krogi pričakujejo dr. Simonsove^a prihoda zelo nestrpno. Nadaljnji sklepi se izvršo £ele. ko poda dr. Simons natančno poročilo o londonskih podajanjih.
Ali so prične nova vo;::a?
— d London, S. marca. (Remer) Z ozirom n? ukinjen je pogajanj v Londonu piše »Dailv Cronicle*: Ni-kakega povoda ni. zakaj bi spor z Nemčijo inotfei Ofcrožati angleško trgovino v Osrednii Hvropi. Poljska. Češkoslovaška. Romunija, Avstrija in Jugoslavija kakor tudi baltske države imajo skoro dvakrat toliko prebivalstva kč! or N"mwija in potrcb.t-jejo veliko več našega blajja in na.^e trgovine kakor Nemčija.
—d London, 7. marca. V popoldanski seji londonske, konference Je izjavil Llovd Oeorsre, da predlogi, ki jih je stavil dr. ?imons, niso sprejemljivi in da ne opravičujejo odi /itev sankcij, da samo na videz odgovarjajo osnovam pariških sklepov, ker so stavljeni s pogoji, katere M v prihodnjih petih letih Nemčija lahko ovrgla. Neki stavki v današnjem sovoru dr. Simsona kažejo, da Nomčiia položaja ^pioii §e ni razumela. Dr. Si-
mons je govoril o velikanskih žrtvah, ki jih zahteva provizorij. Ako bi Nemčija v tem letu izvedla pariške sklepe, bi plačala vsem zaveznikom 125 milijonov funtov šterlingov, torej četrtino vsote, ki Jo bo morala plačati samo Angliji. Druga očilna točka je, da se dr. Simons brani prevzeti odgovornost za vojno. To je osnovni stavek mirovne pogodbe. Definitivna ureditev je neobhodno potrebna. Predlogi, ki jih je stavil dr. Simons, bi to ureditev samo zavlekli. Lloyd George je končno pripomnil, da so zavezniki na veliko žalost prišli do sklepa, da se morajo sankcije takoj izvesti. — Seja se le nato četrt ure prekinila, da se da nemški delegaciji prilika, zavzeti svoje stališče. Nato je dr. Simons izrazil svoje obžalovanje, da se je tudi danes napačno razumel namen novih nemških predlogov. Seja je bila s tem končana,
Protest Nemčije. *
— d Berlin, 8. marca. V početku današnje seje državnega zbora poda
državni kancelar Izjavo o uklnjenfu londonske konference, pri čemer bo slovesno protestiral proti izvedbi neupravičenih in nezakonitih sankcij, ki jih je sklenila ententa.
— d Berlin, 8. marca. Dopoldne ob 11. se je sestala vlada z voditelji strank k razgovoru o izjavi državnega kancelarja in o političnem položaju.
—d Berlin, 8. marca. V današnji seji državnega zbora je podal državni kancelar Fehrenbach, predno so prešli na dnevni red, izjavo, v kateri je izvajal: Nikake pravne podlage ni za vojaške odredbe, katere so sedaj izdale zavezniške vlade. Dalje se je državni kancelar priključil protestu, ki ga je podal minister za zunanje posle dr. Simons v Londonu v imenu vlade in nemškega naroda. Dejal je. da mora nemški narod sedaj dokazati, kako velika je njegova odporna sila, njegovo potrpljenje njegova zvestoba in vztrajnost
Politične uesfi*.
Telefonska in brzofauna poročila*
PRED KONCEM BOL.1ŠEVIŠKEGA GOSPODSTVA?
—d Pariz, 8. marca. Kakor poročajo listi iz Revaia, so protiboljše-viška krdela iz Kronstadta osvojila Krasnaja Gorka. Pridružila se jim je posadka provizorne vlade v Kron-stadtu. Polki rdeče armade okoli Pskova so se baje uprli.
— d Stockholm, 8. marca. Nor-disk Presscentral javlja iz Helsing-forsa: Kakor poroča »Finska Notis Pvranc iz VVvborga, so kronstadtski ustaši začeli včeraj ob 16. bombardirati Petrograd. Z obstreljevanjem je pričela težka topnica.
— d Moskva. S. marca. (Brezžično) Sovjetska vlada zavrača inozemske vesti o pobegu vlade iz glavnega mesta. »Pravda« izvaja v nekem članku, da hočejo služiti pretirana poročila o dogodkih v Kron-stadtu v to, da bi preprečili vzpostavitev tegovskih odnošajev med Ameriko In Rusijo In da bi obtežkočili stališče turškemu odposlanstvu v Londonu.
— d Moskva, 8. marca. (Brezžično) »Pravda« javlja iz Petrogra-da, da je bil dovoljen upornim mornarjem v Kronstadtu nadaljnji dan. da se pod vrže jo.
—d Stockholm, 8. marca. K bojem pri Petrogradu se še javlja: Iz Petrograda ne odgovarjajo na topniško obstreljevanje iz Kronstadta. Boja pa se udeležuje Krasnaja, Gorka. Radi megle ni mogoče določiti, na katero stran strelja trdnjava.
—d Reval, 8. marca. Po došlih poročilih sovjetske vlade so poskušali menjševiki in socijalni revolucl-jonarji zanetiti upor v Sibiriji. Izredni komite v Tjumnu je zagrozil upornikom s smrtjo in upa, napraviti s tem konec prevratu.
AMERIKA KOT MOTRILKA,
— d London, 8. marca. (Reuter) »United Telegraph« javlja iz New-Yorka: Pravkar se razglašajo poročila, da je kriza v obnovitvenem vprašanju izjalovila poizkus, vzpostaviti mirovno stanje z Nemčijo, harding meni, da bi sprejetje Kno-xove resolucije v tem trenutku, ko zavezniki proti Nemčiji mobilizirajo, da prisilijo Nemčijo, da sprejme repa-racijske zahteve, moralo pomeniti napad proti zaveznikom. Zato je senatorjem povedal, naj najprej rešijo pogodbe, ki se tičejo srednje- in južnih ameriških držav in da s Knoxovo resolucijo počakajo, ker bi mogla Nemčija po vzpostavitvi normalnih razmer apelirati pri Zedinjenih državah.
ZAHTEVE NEVTRALNIH DRŽAV.
— d VVashlngton, 8. marca. (Brezžično) Nevtralne države zahtevajo od Nemčije 175 milijonov maik kot odškodnino za ladje, ki so bile v vojni potopljene.
PLEBISCIT V GORNJI SLEZIJI.
— d Varšava, 8. marca. (Brezžično) Da se zagotovi mir med glasovanjem v Gornji Slcziji, je glasovalna komisija odredila od 19. marca dalje omejitve glede zborovanj in propagande ter točenja alkohola.
IZ AVSTRIJSKEGA NARODNEGA SVETA.
—-d Dunaj, 7. marca. Zvezni kancelar dr. Mavr je nadalhijoč naela-Sal. ca se prijateljski, zlasti na gospodarski program nanašajoči se od-nošaji z inozemstvom izboljšujejo čimdalje bolj. Glede pariškega nred-lo°:a je izjavil, da se mora prcpre-Čiti morda nameravana popolna izročitev avstrijskega narodnega gospodarstva zasebnemu kapitalu. (Odobravanje.) Glede priklonitve Zapadne Madžarske je naznanil, da ie dospela nova nota vrhovnega sveta, ki vpošteva stališče, katero ie on / vedno zastopal (OdobravanjeJ liri- i
hodnje dni bo sprejel zastopnike Zapadne Madžarske v madžarskem parlamentu in vzel njih argumente na znanje. Govornik obžaluje od Madžarske Izdane zaporne odredbe proti prebivalstvu Nemške Zapadne Madžarske in Avstrije in omenja svoj razgovor s Čeh oslov aškim ministrom za zunanje posle dr. Bene-šem. Naposled se bavi s vprašanji notranje politike.
PROTI INDUSTRIJSKI KRIZL
—d Dunaj, 8. marca. Mednarodna zveza strokovnih organizacij v Amsterdamu je poslala pridruženim organizacijam dopis, v katerem zavzema svoje stališče napram industrijski krizi, ki se pojavlja v vseh državah in proti omejitvi rrodukcije. Izjavlja, da mora pomagati samo mednarodna akcija. Za brezposelnost bi ne bilo nobenega povoda več, ako bi države problem, ki so ga ustvarile razlike v valuti, rešile v zmislu zahtev, ki so jih formulirali delavci in ki bi obubožanim narodom omogočile nabave potrebščin. Zveza prosi pridružene organizacije, naj zahtevajo mednarodno razdelitev sirovin in naj še ojačijo propagando za sociializacijo produktivnih sredstev. Končno pozivlje organiziran! proletarijat, naj odgovori z energično propagando na manevre, s katerim se namerava prisiliti znižanje mezd s tem, da grozijo zapreti tovarne.
AVSTRIJCI POVABLJENI V LONDON.
— d Dunai 8. marca. Po povabilu angleške vlade, se podajo k londonski konferenci zvezni kancelar dr. Mavr. zvezni minister za prehrano dr. Grfjnbcrger in finančni minister dr. Grimrn. Spremljala jih bosta predsedstveni načelnik v uradu zunanjih poslov dr. Dussek In lega-cijskl svetnik Fgger.
ANGLIJA IN POLOŽAJ V AVSTRIJI.
— d London, 7. marca. (Reuter) V poslanski zbornici je izjavil lord Cre\vfort kot zastopnik zunanjega urada, da upa, da bo zakonski načrt glede ratifikacije angloš1 c mirovne pogodbe v kratkem predložen. Upa. da se mirovna pogodba uveljavi v nekaj tednih. Lord Par-moor je naglašal potrebo, da se položaj Avstrije izboliša in je zagovarjal načrt dovoljevanja mednarodnih kreditov tekom petih let, ki bi Avstriji omogočili, da si potem sama pomaga dalje. Crevvfort je podal nato pregled o predlogih, ki jih je vrhovni svet provizorično sprejel. Kolikor je do sedaj znano, ni angleški kapital prinravlicn, podpirati načrta mednarodne kreditne akcije. V sedanjih okoliščinah se zakladni urad ne protivi le dovolitvi takih kreditov, temveč tudi formi kakršnekoli vladne garancije, ki jih predvideva Louchcurjev načrt. Zakladni urad tudi ni bil pripravljen, predlagati parlamentu nadaljnje kreditne akcije, ako bi se druge zavezniške vlade ne izdavile, da so pripravljene prevzeti del finančnih bremen nase.
KAROLYI ODPOTOVAL V AVSTRIJO.
— Rim, 8. marca. Poslanski zbornici so predložili postanci Tre-ves in tovariši vprašanje glede izgona madžarskega grofa Karolvija. Sociilist Turati in republikanec Maz-zolani sta bila te dni pri Giolittiju. da bi se preklical iz/gon Karolvija. Gio-litti ie rekel, da ie Karolvi že izgnan. Italijanski funkcijonarji so ga spremili do Trbiža. Odpotoval je v Beljak. Avstrijska oblast ga ščiti pred morebitnimi madžarskimi napadi. Nobena država ga ni hotela snreieli. Švica ie kar naravnost prepovedala, da bi se Karolyi peljal po njeni zeni-
UL -
= Ostavka Stojana Prutića. Na seji radikalnega kluba dne 7. t. m. je bila bprejeta ostavka Stojana Protića kot predsednika kluba ter je bil v tem zmislu izdan poseben komunike
= Zaključki Radićeve stranke. Se Ukom tega tedna bo izšel tiskan načrt ustave Radićeve stranke. Posebno odposlanstvo ga bo oddalo predsedništvu konstituante, obenem pa tudi vrnilo po-set srbskim republik t icem. Na >e.i zastopnikov Radiceve stranke se je sklenilo, »da HRSS iz razloga, da je še vedno v zaporu član konstituante Nikola Srdovič in ker ie /a bana imenovan član neznatne manjšine na Hrvatskem, nikakor ne more spremeniti svoje dosedanje taktike in priporoča vsem svojim organizacijam, da ostanejo na polju čiste politične borbe, na katerem bodo končno odločale gumijeve krog-l ice.t
= Razkol v lemljoradniSkem klubu? V eemlioradniškem klubu se jasno opaža težnia po novi orientaciji. Slovenci in bosanski poslanci so nezadovoljni s sedanjim položajem. V zorni o-radniških krofih se trdi <Ia fo edini nasprotniki vlade AvramOvič, .To-a Jo-venovič in lloskovljević. V^lod Ftali-Bča poslancev SKS more priti do izstopa iz stranke.
Interparlamentarna konferenca. Dne 9. t. m. dopoldne ho imela interparlamentarna konferenca članov ustavnega odseka svojo po jo v Bvrbn definitivne stilizacije spornih členov ustave.
= Pred novimi zapletaj] v Albaniji. V Albaniji se pripravljajo novi napadi na na£o državo. V Miži ni Kor-tro s.e nahaja nekoliko bolgarskih Čcta-š<nr, ki so v zvezi z Aln?noj ter pogosto prehajajo nnso in grško mejo.
= Treovska pogajanja z Italijo. Poloe-nt Italijanske vlade Scarpa je o<l-p O to val v T? i m. da poroč-a, vlndi o povoljnih rezultatih svojih razgovorov ?. našimi finančnimi, trgovskimi in industrijskimi zastopniki glede sklepanja trgovinske pogodbe z Tt-lijo, o čemer se bodo pričela podajanja fco v tekočem mesecu.
=r Nov j u go si o venski Ti^t v Parizu. Boogrnd, 7. mnrea. S 1. aprilom prične izhajati v Pariru časopis sFrancos'ra-Jueroslavija«, ki ba imel nnlog, da propagira zbliža nje obeh držav.
= Dr. Korošcev shod v Vinkov-cih. Zagrebška »Narodna Politika« poroča iz Vinkovcev: Vjiedeljo sta imela dr. Korošec in dr. Simrak tu javni shod, na katerega so došli pristaši liud^ke stranke iz cele okolice. Dr. Korošec je obrazložil sedanji politični položai, obsodil nasilni režim, ki vlada v državi. Naglasil je: ako vlada tudi prodre s svojim centralizmom v konstituanti, s tem še ne bo rešeno ustavno vprašanje, m?., več bo še nadalje ostalo središče politične borbe. Nato se je jezil na Radičevce in njihovo politiko, ki je mnogo kriva sedanjemu nasilju centralistov. Nato je ostro napadel one. kl govore, da hoče'o Slovenci izrabiti Hrvate. Nag'nsil je, da baŠ Pašičeva politika stremi za tem. da razdvoji Slovence in Hrvate na ta način, da obeta Slovencem edinstvenost Slovenije, samo da bi mogla Hrvatsko tem Pžje parcelirati. Slovenci bodo ostali tudi nadalie dosledni svoji borbi v zvezi s Hrvati za decentralistično ureditev naše države. Na koncu ie protestira! dr. Korovcc proti preganjanju katoliške cerkve (?). Dr. Šimrak je v svojem govoru objasni] borbo Jugo-slovenskega kluba v ustavnem odboru In njegovo delo za ekonomsko osvoboditev kmetov. — Na popoldanski oz'i konferenci se jc razpravlialo o važnih političnih vprašanjih. Škofu Akšamovi-ću se ie odposlala sledeča brzojavka: '»Krneti, obrtniki in delavci Vinkovcev in okolice, zbrani na avni ljudski skupščini, izjavljalo vam svojo udanost in obsojajo nedo^toinc napade na vašo osebo. Sovražniki na! izvcio, da smo za katoliški episkonat in da si ne damo gaziti svojih verskih načel.« — Dr. Korošec se torej tudi po Hrvatskem ljuti nn centrafisfe. med nilml tudi radik.il-ce, s katerimi le fmc! še nedavno, ko le sedel v vladi, najožje stike. Kar se pa 1
tiče škofa Akšamoviča je pa dovelj znano, da napadi na n egovo osebo niso bili brez podlage, marveč jih ie s svojim nedostojnim postopanjem sam Izzval.
— inarodni Itn ki kongrr v Sofiji. Bolgarski listi poročajo, da namerava ministrski predsednik Stara lijski sklicati mednarodni kmetski kon ^rres, ki bo imel za cilj organi zar a ti kmete proti boljševizmu na Balkana in v Srednji Evropi. Topa kongresa se Daje udeleže kmetske stranke iz Poljske, Ccskir lovažke. Romunije, Jugoslavije, Grške in Francije. Kongres t-e bo vršil v Sofiji.
Pretep v sofijskem občinskem svetu. Mestni ob<Tin-ki svet v Sofiji jo imel dne 4. t m. sejo, na knteri je rn/.-pravljal o nakupu električno železnice in elektrarne. V to svrho je potreben kredit 2S4 milijonov levov. Stvar fo predloži mednarodni komisiji v končno rešitev. V debati je prišlo med socijalistom Nikolovim in komunistom Todo-rovim do ostrega prebira, ki so je končno razvil pretep. Nil olov ga je udaril s pestjo, na kar je komunist zngra! M stol in ga zalučjl pro«i Vikolovu. V zbornico je prihitelo občinstvo, ki ;'o prenočilo nadabni nre*ep.
Nafdalekosežneišo toleranco za
Verne? pod  Ffalijo ie obljubil Glolitti,
Izvajajoč, da je to najprimernejša politika, iz katere vzra-t-jo med. južnoti-rolskim nemškim prebivalstvom zve ti italifanski državljani. Tuko se je izrazil Glolitti napram senatorju Zipplu. ki je bil pri'^i do njega v zadevi if *» l i -janskega volilnega okrožja v južni Tirolski. TJro!=ki Italij.-mi ko ojronVni. Vlada io dovolila nemški tirolski Klud« fiki stranki javno zl>orovanj* v Ncu-marktu in nemški zvezi južnega Tirola v Bolcanu, Oba fihoda sta po ] *vila z volitvami. Tako postopa ita'ijanska vladn z Nemci na Ttrolskem. Kako pa v Primorju? Tu izvršuje vrhovno oblast fašizem in .Tnro^Iovon je brezpraven. Itali'a se boji nom'koga naroda. Kadar jej bomo znaTi mi Jucroslov-pi v ot'reSoni domovini vcepiti Ptrah pred nami, po'em bo začela dni^ačo postopati z našimi brati v neodrp?^ni domovini, poprži pa ne. V to cm^r treba krepkera d^la. Vikar ce n<* lovimo več za prflvično-Ho, svobodo itd., ker to ie samo lepotičje. za katerim se skriva trn*e.
= Tz Zapadne Mađža-V:e. Madžar-sVi vladni poverjenik za Zanadno Madžarsko irrof Sigrai je v nekib novinah pojasnil, da Madžarska nikdar no bo od-tor>ila. brez vojne Zanadne Madžarske Avstriji, čeprav to določ* sentžer-menskl ugovor. Dunajska vlada pe Je
vsl^d tega pisanja madžarskega vladnega noverien.ika obrnila na madžarsko vl^do z vpra^ani^m aH so službeni krogi ist^ra mnenja kakor vladin poverjenik f*H ne.
=r S^raSne §te\-ilke. V >Corriere della S^r^<: se bavi bivM minister T.n^-mtti zonet z voinimi pocledicami. Naj-rn-o n^vaia stroške clavn^h vojn, tako po sta te Vnnol^onovA volne 7 milijard 250 milijonov (tolarjev, pevero-smeriPka voina 1861 ^s fe tfala 8 mfli-fard svetovna voina 1°11*19 na 1<>o. mj-lifard dolarjev, (Podatki so službeni ZiCdinfeniri državi Vo^nfh dolgov ie V;i!o lani ?75 mib'jard doNrt^v. K''e pa po 5<» novi da^-ki. okoli Art mllJlard. vTodposf porušenoga imA*in. okoli 50 miHiard. in nocipdlce vsob vojnih Pred-stev rn nni^evanle iHiđstva, Tu^^attl nasvetnfe mir in konec političnim mrznfam — čredi fašistovsko - komunističnega diviania!
=   Harding in renske pokrajine.
Kewjorški list >Word< poroča o novem ameriškem preilsedniku. da bo protestiral proti temu. da bi francoske in angleške čet^ zasedle nove renske pokrajine v slučaju neuspeha londonske konference.
= TCnPScviSTfce z*rtve v Ukrajini. Boljševiški li«ti iz Kijova prinašajo dan na dan do'ge popise na smrt obsojenih in ustreljenih. V enem zadnjih tokih popisov se nahajajo Imena preko 20n ncfreljenib ukrajinskih učiteljev in uči tri lic. ki so podpirali baje protibolj-ševiško gibanic.
Iz naše kralfsuan«3.
— Nov član srl>-ke akademije znanosti.     Srbska akademija znanosti in
i umetnosti je na svoiem zboru v ponedeljek 7. t. m. izvolila za svojega člana kiparja Diordi« Jovanovića. Novi akademik je bil rojen leta 1861. v Novem Sadu. Posečal je dunajsko akademijo upodabljajočih umetnosti ter kasneje študiral tudi v Monnkovcm in v Parizu. To povratku v Beograd je osnoval umetni'ko obrtno čolo v Beogradu. Bil jo med ustanovitelji jugo-slovenskcga umetniškega društva >T^a-da< in med organizatorji jurosloven-pkih umetniških razstav v Beogradu. Sofiji in Zagrebu. S svojimi deli se je udelržil mednarodnih razstav v Parizu, Rimu, Lvonu in Genevi. Najboljša njegova dela so: »Guslarc, ^^rnogorec na stražic. kateri kip je kunila mestna občina v Parizu za svoj muzej. >Ka-radiordjec. »Regent Aleksanderc (bro-nar.ti doprsni kip za narodno skupščino) Itd.
— Rnzporcdha častnikov, V vojnem ministrstvu se izdeluje večja razporedim častnikov, ki so dosedaj služili v Crni crori in južni Srbiji. Ti ča tni-ki bodo izmenjani z onimi, ki služijo v drugih pokra i i na h.
— Madžarski novsr.nrjl in Jugos'o-( vensko novinarsko udruženje. Iz Subo-! tiče poročajo; Tu se ie osnoval klub
novinarjev, ki se ho spremenil po sarajevskem kongresu v sekcijo. Klub štcie 2> članov, od katerih ie večina madžarske narodnosti, ker so vsi uredniki tu-kaišnjih štirih madžarskih listov. Ti madžarski novinarji so iziavili, da hočejo skupno z ostalimi iugoslovenskimi novinarji delovati v prospeh skupnih stanovskih interesov. Iredentističke elemente so sami izločili iz organizacije. Beogradsko novinarsko udruženje jih je pozvalo, da se udeleže sarajevskega kongresa in da tamkaj sodelujejo. Na zadnii seii kluba so se izvolili delegati za Snraicvo in sicer: Luka Vu-kov, glavni urednik »Racsmcgvei Napo«, Kar!o Mavas. urednik istega lista, dr. Ivan Volgyi, glavni uredn;k »Racs-megve UJsr.g« in Rikard Hafner-La-horski. glavni urednik »Nevena«.
— Kredit za popravo poučenih šo]. Ministrstvo nrosveto je zahtevalo od finančnega ministra kredit 2 milijonov dinarjov za ponravo porušenih šolskih poslopij v občinah, ki so vsled vojne najbolj trpele
— Ostre odredbe proti uničevanju naših gozdov. V mnistrstvu za Sume in rude so se izdelale ostre odredbe proti brezumnemu sekaniu in uničevani« naših gozdov. Ministrstvo ho brezobzirno nastopalo proti on;m, ki to brezumno sekanje vrše. obenem pa tu-
di proti onim tvrdknm, ki les od taktti
škodljivcev   kupujejo   in   na ta način uničujejo narodno premo/cnie.
— Privatne le&alsko podjetje v Jugoslaviji. V prihodnjih dn h cr* o-nujo v Zagrebu prvo privatno letalsko podjetje. Takoj po ustanovitvi |a družbo se bo stavilo v promet v č letal. Sprva bodo tu letala opravljala samo službo prenašanja porte in potnikov m«nl Za-prrebom in Beogradom. Če bo polje;je prospevalo, za kar je mnogo spanja, so ! 0 nabavilo večje stovilo lrtal in so bo Služba razširila. Polet iz Zagreba v Beograd bo trajal pri lepem vremenu komaj dve uri Pri tem podjetju, ki ima svoj sedi ž 9 Zagrebu so z večjimi svo-tami angažirani povečini domači podjetniki. Služio' bodo opravljali &aiu> izkuicni domačini in tuji piloti.
IlszJreSena eSaras-ulna.
— Iz Dalmacije. Oktobra lanf so je bil zadrški župan dr. Ziliotto obrnil na admira'a Milla za povišanje občinskih doklad, da se morejo kriti občinski režijski stroški. Prnšnja io bMa odbita, zraven pa le dobil 7Xft* Otto še pismo prvega vladnega uradnika, ki mu |e v ( braz povedal, da obCina redi celo vrsto n alovredmh lenuhov in ca propade, ako poide tako dalje, zato je dolžnost vlade, da to prepreči. Tako so gospod ovali I tali ani v Zadru zadnii dve leti in tako hočejo nadaljevati. Kakor so vidi, si je Italija z Zadrom nakopala gnezdo zapravljivcev, ki jo bo dr-aco stalo. — »Nova Dcba* piše k evakuaciji: Italiia mora razumeti našo bol za 600.000 zasužnjenih Jusoslovenov in našo zahtevo, da se Jugoslovcnom v Italiji omogoči svoboden in nemo* ten razvoj v nacijonalncrn, kulturnem in ekonomskem pogledu. KaJar Italija to izpolni, bo imela v Jugoslaviji dr-brocra soseda. Naj se skoro izvrši evakuacija. Za Logatcem pride na vrsto Šibenik, za slavljem na Rakeku se dvignejo slavoloki v Kninu. Želimo, da skoro objamemo naš trpinčeni narod. Italijani bodo tudi tu priče nepopisnega navdušenja, ko se objameta dva ločena sina Iste slovenske majke.
— Iz Istre. Po vsej Istri so nabiti volilni oklici, pozivajoči Italijane na skupen nastop na volišču, kajti glavna naloga istrskih Italijanov pri volitvah je ta. da se pokaže moč Ita-Iijanstva in da bodo volitve ugoden plebiscit za Italijo. Sredstva v dosego tega cilja so dovoljena vsa. Tako proglašajo fašisti. — V Kopru je bila pretekli mesec v mestnem gledališču predstava z alegorično sliko. Italijanski polkovnik nastopi na odru, zraven njega gospod v fraku in cilindru pa neki kruljev raztrganec 1 isti v fraku je bil Nemec, raztrganeo pa Cič. Polkovnik naznani, da imenom Italije zaseda te kraje, Nemce ošabno odide. Cič pa hoče ostati In polkovnik mu to dovoli, češ. boS nam pa ovce pasel. No, Cič je ostal in najbrže preživi ital. polkovnika!
— Proti uradnikom, kt hočejo nazaj v službovanje v sedanji Julijski Benečiji, se obrača ostro »L* Era Nuova«, kričoč. da nihče izmed njih ne sme več na svoje mesto, češ. to so ljudje, ki so živeli zadnji čas v Jugoslaviji ali Nemški Avstriji pa so polni sovraštva do Italije. Drugega argumenta proti Jugoslovenu tako ne pozna ta list. Sovraštvo, to mu je vse, ker sam ne zna drugega nogo sovražiti. Ako si kdo želi domov v svojo službo, je pač dolžnost vlade; da njegovo prošnjo upošteva in Jo tudi ugodno reši. kajti jugoslovenstvo vendar ne more biti ovira za službovanje pod italijansko oblastjo. Primorci si žele domov. Svoj čas jih Je še vabil »Piccolo«, naj se vrnejo, da se ne zgodi nobenemu nič, marveč da oni, ki so ostali, morejo nemoteno vršiti svoje službe in tako bo tudi z onimi, ki so še zunai meie. Vlada naj jih sprejme in jim zagotovi varnost, pa bo imela v njih dobre uradnike, kakršnih potrebuje v novih provincah ob Jadranu. Predvsem seveda mora odpraviti fašizem, kajti pod napet revolver in gorečo bombo ne pojde nihče.
— Umora Je bilo obtoženih 5 italijanskih vojakov, ki so bili lani v oktobru obkolili gostilno v Bitežu. kjer se je vršil ples, ukazali, da mora ples nehati in ko so ljudje prestrašeni bežali, je bil ustreljen domačin Bencdičič. Obsojeni so bili Eugenlo Uiano in Gactano Carcione vsak na tri leta ječe. Fuzio. Adami in TiscI-one pa vsak pogojno na dve leti zapora. Da se je izrekla obsodba pri razpravi pred vojaško sodnijo v Gorici, za to je moralo biti že dosti vzrokov. Slovenski domačin je bil zopet žrtev divjanja italijanskega vojaštva po slovenski vasi. Vojaki so nekaj govoričili o potrebni obrambi v Bitežu proti domačinom, ali to le bilo tako puhlo, da sodnija toga ni mogla verjeti, ker je znano, kako vedno so iskali italijanski vojaki sporov z domačini in kako so potem lagali napram sodnim organom*
4. stran.
A
.SLUVtUMhKl NAKOU*, dlie 10. marca iai>l.
tfo. rev.
Nf£ ue£ fraz!
S pričetkom delovanja razmejitvene komisije za zasedeno ozemlje, se prične med nami tudi doba praznih fraz. Dnevno bomo razburjeni od pretiranih in resničnih poročil, dnevno bo raslo naše ogorčenje, dokler ne spoznamo, da smo zopet prevarani in ogoljufani in dokler ne zaropotamo z vsem arzenalom besedi —• potem pa mirna Bosna ln na delo za nov Rapallo. Zato nič nervoznosti, nič fraz. Četudi zalije žolč srce do vrha!
Razmejitvena komisija bo delovala pod črno senco rapallske pogodbe, od nje ne pričakujmo darov. Na naši in na italijanski strani so Člani komisije samo vojaki, dokaz, da se ustvarja strategična meja. Zato ne preveč nervoznega razpravljanja, očitki in komentarji mnogokrat zelo Škodujejo, zlasti ker še ni v nas udomačena čednost skrivanja lastnih kart pred nasprotnikom.
Naša javnost se bo zopet zdrknila, češ. kaj naj molčimo k laškim nasiljem in laški prcpotenci. mesto da z ogorčenim protestom podpremo stališče naše komisije. Spoštovanje jezi užaljenega naroda, vendar treba poudariti, da v takih trenutkih velja bolj kot sicer pregovor, da je govoriti srebro, molčati pa zlato, zlasti ker treba govoriti, če se že hoče, tako, da nasprotnik začuti našo voljo in našo moč. Ni najvažnejše, da mi kričimo in grozimo, ampak da Je naša grožnja blizu uresničenja; ker še bolj ko mi. znajo presoditi Italijani, da je naš protest resen ln nevaren in kdaj je samo brezpomembna teatralna gesta. Pač pa treba podpreti avtoriteto naše razmejitvene komisije kar se ne doseže niti z ogor-
čenimi protesti, nit! s pretiranimi kritikami, temveč samo z očitno In jasno izrečenim zaupanjem komisiji.
Uspeh komisije ni odvisen toliko od sodelujočih oseb, kolikor od obstoječih razmer. Ne izpal bi rapallski dogovor tako, če bi mogel dr. Trum-bič le o eni točki pogodbe trditi, da se ji upre ves jugoslovenski narod. V St Margheriti je bilo še nejasno, če Ima Radič boljše zveze z D* Annunzijem ali dr. Trumbičem. V teh zadevah treba jasnosti, treba da je za našo komisjjo ves narod in cela država kot jeklena stena, potem se ne bojimo izida, ki zahteva močna srca in stisnjene zobe, ne pa malodušne besede.
Razmejitvena komisija bo delovala na podlagi rapallske pogodbe, a njeno ozadje bo tvorila predstojeća trgovinska pogodba, će je ra-pallska pogodba neugodna za nas, more biti trgovinska pogodba za nas največji zaveznik. Italijanska trgovina in narod jo rabita in Italijanska vlada jo mora doseči. Podprli smo avtoriteto naših komisij in naše vlade, če smo zmožni dokazati, da smo sposobni ln odločeni boriti se proti italijanskemu kapitalu in trgovini ter izvršiti popolen bojkot italijanskega blaga, česar nam nobena sila na svetu ne more braniti. Tu je Ahilova peta Italije, ki smatra našo državo za svojo kolonijo.
Ce že ne kupujemo laškega blaga, storimo še korak naprej. Na vsako laško nasilje, na vsako njihovo protipostavnost odgovoriti s podrobnim delom. Tako bomo nanredr in enkrat za vselej preprečili nove poraze, s frazami in tudi najlepšimi bomo pa le pripravili nov Rapallo.
Dneune uesfi.
V Ljubljani. 9. marca 1921.
— Nastopno predavanje na univerzi. Včeraj dne 8. marca je začel na ljubljanski juridični fakulteti svoje predavanje o »Pravni zgodovini južnih Slovanov€ bivši profesor kijev-ske, sedaj kontraktualni redni pro-
Sesor ljubljanske univerze, t% prof. fasInskij-Nlketič. Predavanje se je vršilo v nekdanji deželno-tborskl dvorani in mu je prisostvoval tudi dekan juridične fakultete dr. Krek z večjim številom profesorjev. Kako zanimanje vlada med učečo se mladino za to predavanje, je pokaralo dijaštvo s svojim številnim obiskom in z ovacijami, ki jih je prirejalo predavatelju na koncu preda-»nja.
— Knez Vojnović v Ljubljani.
V Ljubljano je prispel bivši minister dr. Lujo knez Vojnović, naš delegat za kulturna pogajanja z Italijo. Prišel je v Ljubljano, da stopi v stik S našimi kulturnimi institucijami ter SO pouči o njihovih težnjah. Knez Vojnović je odličen historik, ki je napisal znamenita dela zlasti iz zgodovine bivše dubrovniške republike.
— Ponesrečeni VVIndlschgraetz-ovl načrti. Iz Planine pri Rakeku poročajo: Po rapailskem sporazumu pripade Planina na Notranjskem Jugoslaviji. Pri določanju provizorne meje so Italijani zarisali popolnoma nenaravno zaokroženo mejo okoli Windischgraetzovega »Planinskoga Oradu« (Haasberg), in sicer z namenom, da bi ta grad in seveda tudi veliki gozdovi, ki spadajo h gradu, prišli na italijansko stran. Naša delegacija razmejitvene komisije je energično Intervenirala proti tej nakani, ker spada Planinski grad k občini Planini in Ima hišno številko 1 v tem kraju. Dne 4. t. m- so morali na podlagi te intervencije izprazniti grad, ki je prišel tako v naše ozemlje. Na gradu sta razobešeni ju&oslovenska državna in slovenska zastava. Na Windischgraetzove nakane Je prvi opozoril naš list ter zahteval energičen nastop naše delegacije. Kakor se vidi, ne brez uspeha,
— Stanovanjski urad In banke Uradno objavljajo: Z ozirom na ko-misijonelni ogled bančnih prostorov, ki se je izvršil prejšnji teden pod vodstvom vladnega svetnika Hovan-skega, je dobil stanovanjski urad naročilo, da da" pri zaseženih bankah S 1. aprilom izprazniti vse njihove prostore v prvem nadstropju, ki so služili bodisi za privatna stanovanja, bodisi za pisarnice. Zasežene banke bodo morale za ta čas skrčiti svoj obrat le na pritlične poslovne prostore. Bankam, ki bodo do konca meseca že dejansko začele graditi hiše, se bo rok za izpraznitev prostorov podaljšal, za primer dograditve pa popolnoma ukinil. Do sedaj izvršujejo, kakor se čuje, že tri banke pripravljalna dela za postavitev novih zgradb: Gospodarsa banka gradi bančno in stanovanjsko poslopje na Miklošičevi cesti nasproti hotelu »Union«, Češka industrialna banka ie gradi stanovanjsko hišo na Pru-Jab, Kreditni zavod pa se pripravila,
da zgradi veliko stanovanjsko hišo v Levstikovi ulici na bivšem svetu Kranjske stavbinske družbe.
— Ugotovitev. Na željo radi ugotavljamo, da g. univ. prof. dr. Kušej n i avtor uvodnika v M. številki našega Usta: »Delaj ie, dokler je še čas«.
— Proti tihotapcem in verižnlž-nlkom v Zagrebu. Novo imenovani poverjenik za socijalno politiko v Zagrebu Ivan Ancel se je napram novinarjem izrazil o tihotapcih in ve-rižnikih tako-le: »Tihotapcem, veriž-nikom in vsem sličnim, kakor tudi onim, ki hočejo služiti Habsburgov-cem in Horthvju, sporočam tole: Selite se od nas! Za nobeno ceno Vas ne bomo več trpeli med sabo. Dovolj ste nam osramotili Zagreb. Cital sem celo v nemških (berlinskih) listih, da je Zagreb eldorado za verfžnlke in tihotapce. Ako ta moj dobrohoten poziv ne bo imel uspeha, bom prisiljen, da energično nastopim ln bom, ako bo treba, tudi s silo vrgel vsakega takega brez usmiljenja na ulico. Kdor me pozna, ta ve. da bom to, kar započnem, izvedel brez usmiljenja. Ponovno sporočam tujcem, da jih ne potrebujemo! Naravno take odredbe se ne nanaSaio na vse one. ki se posvečajo poštenemu delu: Vso zaščito bo našel pošteni trgovec in delavec, ki hoče delati in ki dela in ki so ga v socijalnem oziru potisnili v ozadje razni vojni In povojni koristolovcl, za katere ne sme več biti prostora v Zagrebu.« Kakor se vidi, je g. Ancel izredno energičen In Izvršil bo veliko delo, ako mu bo uspelo vse, kar je ob svojem nastopu napovedal.
— KraiteSc komentar k podlistka »Revolucionarna moda«. Pišejo nam: Priznamo, da se Je po pravici ožigosa-la marsikatera grda razvada pri ženski noši, ali omeniti pa hočemo tudi nekaj v obrambo sedanjo praktične in tudi higijeniČne noše. ki Je v velikem nasprotju z moško, ki spominja še na ostanke srednjega veka. V največji vročini nosi večina moških cel komat za vratom, visoko zapet životnlk in suknjič z dolgimi rokami, dolge hlače in spodnje še prav tečno zavezane. Tn kako so ženske oblečene? Imajo gole vrntove, globoko zrezane jopice, krat-ke rokave in kratk;> krila. Gotovo prav pametna obleka, ki telo utrjuje in zdravje krepi. Pri molkih pa posebno obleka pospešuje mohkužnost, ki tudi zdravju škoduje. Opozarjamo pa tudi že pri otrocih nespametno deško obleko naspoti moderni dekliški. — Tu je pač potrebna reforma na podlagi nauka, ki ga je izrekel slavni Roussean: >Retoume a la naturec.
— Prekinjen Je telefonskega prometa. Poštno ln brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja, da se bo telefonski prevodni objekt na belgijski vojašnici povodom rekonstrukcije tukajšnjega telefonskega omrežja v času od 10. marca do 13. marca t 1. preložil. Radi tega bodo v navedenem času Izključeni iz prometa telefonski naročniki s sledečimi naročniškimi številkami: 4. 53 59, 60, 107, 110, 244, 247. 253, 27G 337, 341, 351, 356, 3C>3, SG8. 415, 446, 447, 555. 566t 569 in sledeče direktne telefonske zveze: 1.) vojni delegat, licej — glavni kolodvor, 2.) inspektorat driavnt ialemnica, licej
— glavni kolodvor, 8.) inšpetorat državnih ieleznic, licej — obratno ravnateljstvo južne železnice.
— V sosvet finančnega ministrstva je pozval finančni minister industrijalca g. Drag. Hribarja. Kakor čujemo, namerava finančni minister sestaviti ta sosvet iz petih gospodov Beogradčanov ter dveh čU-nov iz vsake pokrajine Jugoslavije. Tsl sosvet bi razpravljal pod predsedstvom finančnega ministra o vseh važnih transakcijah države.
— Mestni tržni in policijski urad bo vsled snaženja prostorov v soboto, dne 12. marca 19J1 za stranke zaprt.
— Uredbo o orožniškem pokojninskem fondu objavlja »Uradni list« št 24.
— Ustanovitev agronomskega in veterinarskega Studijskega fonda za Slovenijo. Da se pospešuje agronomski in veterinarski študij v Slo-veniii, se začno v zmislu naredbe, izišle v »Uradnem listu« št. 24, nabirati pri lavnih in zasebnih Činiteljih prostovoljni prispevki, iz katerih se ustanovita dva študijska fonda, in sicer agronomski in veterinarski. Ta dva fonda se bosta uporabljala: a) za Študijske podpore agronomom, odnosno veterinarjem, v Inozemstvu ln na domačih kmetijskih šolah; b) za študijske in potovalne ustanove absolventom kmetijskih, odnosno veterinarskih visokih šol zaradi nadaljevanja študij na inozemskih šolah ln za znanstveno in praktično irt brazbo na inozemskih fcavodili in ekonomijah; c) za študijske ustanove kandidatom za docenture na domačih kmetijskih odnosno veterinarskih visokih šolah zaradi znanstvene Izobrazbe v inozemstvu. Uprava teh fondov bo poverjena v ta namen sestavlicni upravni komisiji, ki ji bo predsedoval poverjenik za kmetijstvo oziroma njegov namestnik. Prispevke za fonda bo sprejemalo poverjeništvo za kmetijstvo in jih po namenu prispevateljcm oddajalo ali agronomskemu ali veterinarskemu fondu.
— Žigosanje vojnih posojil. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Ker poedini naši državljani še vedno vlagajo prošnje za naknadno žigosanje obveznic voinih posoiil bivše avstro-ogrske monarhije, ie gc-spod finančni minister z razpisom z dne 28. februarja 1921, D. br. 1964 odredil da se smejo take prošn. e sprejemati še do vštetega 15. marca 1921. Na pozneje vložene prošnje se v nobenem primeru ne bo oziralo. Žigosanje naknadno vloženih obveznic se bo vršilo edino le pri generalni dirckciii državnih dolgov v Beogradu. Morebitne prošnfe naj se ko'kujeio s kolkom za 7 dinarov in vlomijo ori delegnciji ministrstva financ v Ljublfanf.
— Ker ni za moža pričala! BI vsi železničar Andrej Tiskan je nasilen mož. večen pravdar in tožbar. Zaradi nekih vinskih sodov ie imel Trčknn civilno prnvdo prod ljubljanskim okrajnim sodiščem. Pravdo ?e oostono izgubil. Ker ni njeerova, sodni ločena zrna. zani ugodno pričala, je TrSkan navalil na ženo na njenem stanovanju in jo s BtekTonirv> močno ranil na desno son-cp. 2eno Tereziio so odpeljali v bolnišnico, moža Andreja pa v zapore deželnega sodišča.
— Pojasnilo. Krnetiisko - kemično preizkusevnliftče v Mariboru nam je. kakor že včeraj javljeno, poslalo dolg popravek, ki pa no odgovarja zakonitim prednikom. V tem popravku k naM notici z dno 2*». februarja se konstatira, da se ta zavod bori s posledicami vojske vslrd pomanjkanja potrebščin, kakor mnogo drugih t"klh znanstvenih zavodov. Nadalje se konstatira, da kmot'Kkn-kemično preizkuševališče ne 7anlonjnJ" mleka ln da izve vsaka stranka., kateri so mleko zanleni. tekom desetih minut izid preiskave, ne pa, kakor je bilo javlieno. v desetih dneh. Tudi glede zaplenjene masti so Je v par dnevih že konstatiralo, da je pokvarjena in da ji je primešana moka in voda. Kar se tiče preiskave Franzo-ve moke, je zavori resi! to zadevo že 29. sontpmbra 1920 in že 15. dec*»imVa 1920 je poravnala sodni'a prrirkuSnl-no. Končno se v ponravku zavrača sumnja, da bi MI kriv sistem na zavodu ker se ne prel«kniefo živila sproti, marveč da je število sleparjev, veriž-iikov, tihotapcev, navilaleev cen, ponarejevalcev živil preveliko, oziroma, da se moderna doha ne poslnfnie več norimberSkih ek-perimentov. Kar se tiče trditve, da Maribor nima lastnega tržnega nadzorstva, se konstatira, da tako tržno nadzorstvo obstoji, da pa državni zavod ne stoji v nikaki organski zvezi z mestnim tržnim nadzorstvom.
— Smrtna kosa. V Ljubljani Je umrl lesni trgovevc g. Franc Tome. Bodi mu blag spomin!
— V Kočah pri Postojni je umrl ln bil dne 1. t. m. pokopan ugledni posestnik Jernel B o 1 e. N. v m. p.!
— Proti plačarini. to je davku, ki ga Je plačevati zasehnlm uslužbencem poleg osebne dohodnine, hočejo zavzeti stališče zasebni nameščenci v Ljubljani. V ta namen sklicujejo shod za četrtek dne 10. t. m. ob pol 8. zvečer v dvorani Mestnega doma. Na željo Društva zasebnega uradništva Slovenije« v LJubljani poživlja "»Trgovska in obrtnička zborniea« službodajalco, da se udeleže tega zborovanja.
— Aretirani cleanl. V času, ko so Je družba petih ciganov, mudila
v veletrgovini manufakturnima blaga J. Medveda v Sodnijski ulici, je bil ukraden velik kos temimrjuvctfa katuna. Zaradi te tatvine so bili aretirani: cigan Gjuro in ciganka Julija Koiombr in dalje Mara in Julija Petrovič. Peti cigan je pravočasno pobegnil.
— Poneverba in goljufija. Trgovec z južnim sadjem Ivan Reja, stanujoč v Zagrebu, je ljubljanski policiji ovadil, da ga je neki 20 leti i Ra-sim Mešić. baje Bosanec, ogoljufal oziroma mu poneveril v Ljubljani znesek 14.000 K. Me^ić je bil v Ljubljani.
— Izgnan tihotapcc-dilak. Mariborska policija je za vedno i/ Kra« licvinu SHS izgnala 20 letnega dijaka Jakoba Grudna, rodom Galičuna, pristojnega v liudorovo v Galiciji, ker je večkrat tihotapil nežigosane avstrijske krone v Jugoslavijo.
— Drag ameriški vizum. Posestnik Evgen Marolt iz Jalovice pri Sodruži-ci je te dni Lil v Zagrebu, da si preskr-
bi ameriški vizum. Na povratku domov jo v vlaku med Zidanim mostom in Ljubljano trdno zaspal. To priliko Bta porabila dva mlada žepirja in mu is žepa izmaknila 10 dolarjev in več ju-gosloven«kih kron. Za 8000 K oškodo-vfini Marolt je tatvino zapazil še le v Ljubljani. »Ameriški vizumi« so sedaj že itak zelo dragi, k\iti pristojbina znaša 10 dolarjev, kljub temu drve mladi ljudje v »Ameriko*, zaslepljeni od bleščečega dolarja. — Kakor čujemo so ponekod vrše zopet f^dne manipulacije s potnimi dokumenti v Ameriko. Dobava teh dokun entov stane ne-katemike celo 20.0x0 kron.
— Ukradene kokosi. Z ozirom na notico pod tem naslovom nam pi.-o g. Avg. P r e k u h, jermena rrk i mojster. Imam edinega šo nedolotneira sina Avgusta, ki ;>a ni pOstopaft, marveč dela kot vajenec pri sedlarju g. Josipu Kohleriu na Dunajski ce.-ti. Ta gospod je z njim salo zadovoljen in ie moj sin skoz in skoz posten. Naravnost izr taljeno jo, da bi Ml količkaj v zvc.-.i s t t-vino perutnine, izvršena menda nedavno v nasi ulki.
Paglaule o tuje £i.
»Jugoslovenski Llovd« je priobčil 8. t m. .zanimiv članek, kl ga v odomku posnemamo v naslednjem:
»Videli smo, kako so oSabnl tujci ob prevratu stopili v ozadje, luli so potrti in suženjsko ponižal H >tcli so postati naj-volji Jugosloveni. Ako so bili naprošenl za kak prispevek za narodno stvar, so bili srečni, da se morejo p kazati kot najboljši rodoljubi. Razume se, da je bilo vse to ne-odkritosrčno. Vse to so delali pod vp ivoir težkega straha, ker Je prlšol čas straSnez* obraćuna! »Eni smo Hor.atl« — je reko' naš pokojni Matoš — »tujci nas poznajo zelo dobro bkigo rečeno — kot naivne ljudi.€ Oni so dobro vedeli, da bodo kmalu minula »rodoljubna oduševljenja« ln da pride »Katzenjammer«, oni pa bodo zopet zagospodovali.
Res smo ie skoraj vse pozabili fn vse teče zopet po starem ko'ovozu. V naši mladi državi so začeli njeni najhujši sovražniki — tujci zopet Igrati vidno ulogo. Priselili so se celo še dru^i V naših mestih Jih Je vse polno, predvsem v Zagreba. Ce poslušamo v Zagrebu razgovore posameznih skupin, ne vemo, ali smo v Berlinu ali v Budimpešti ker se poleg nemškega zopet širi blagoglasni madžarski Jezik. Nekateri begunci iz krajev, ki so jih Italijani zased'!, pa najraje govore italijanski Zato naj r ne zamcijo, ako mnogi dvomijo o r;iUr>-vem patriotizmu ln ako pravijo, da Je glavna svrha njihovega bivanja pri nas »kšeft«. Ml »dnbrščine« pa vse to trpimo In te ljudi bratski podp'ramo 2ak da je velika večina naših ljudi, kl pos'ušajo razgovore v tujem jeziku. Indiferentna fn ne misli na nevarne dalekosežne posledice.
Ne varajmo se ln ne bodimo naivni, ampak bodimo oprezni fn zasledulmo z bistrim očesom vse tulce, k! sovra?lJo vse, kar je naše — slevansko. Da ravno rl tujci *e vedno br\\ SooMJo In Mm gre vedno boljše pri nas. Skopal vsa glavna podjetja In trgovine so v njihovih rokah,   kakor tudi
vsa boljša mesta v teh pođ'etllh. Silno zanimivo Je vedeti, kako se ti lh dje na vse mo.;oče načine ln z vsernl mogočimi sredstvi laskr.io državnim oblastim, ker potrebujejo njihovo zaščito. Pri ustanavljanju raznih podjetij, kjer je samo njihov kapital, ker Je d. J samo pro forma, skušalo pridobiti za člane ravnateljstvi aH upravnega odbora Ogledna domačine, da Izgledajo na ta način njihova podjetja kaker domala. Znar.l so nam taki s učaji, toda v osebnosti sc nočemo spuščati. Vemo, da le to strogo Inkomparibilno ln prepjšč-imo to vesti dr>-tiJnlh oseb, ki naj presodijo, če le njihovo sodelovanje koristno ali škodljivo za narodno stvar.
Z navdušenjem sem nedavno bral v »Riječi« noMco: Akademka omladina proti tujcem. Dijaštvo le nastopilo energično pioti tujcem! To delo naj bo trajno In sistematično Pridružiti »e morajo akademikom vsi. ki ljubijo našo ml!o mlado državo, vsi. ki želijo trajnega napredka naši lep! Jngoslavl]!.« —
Nas veseli, da toraža hrvatski Ust ht« nazore o »tudii Id orasnostU na Hrvatskem, ka- smo jih opetovano razbijali že ml Takrat so nas napadli razni hrvatski Ii tt češ, da Jčuvamo proti Hrvatom, in med temi listi Je bil. če se ne motimo, tudi spoštovani »Jugoslovenski Llovd«. No, sedaj smo se na*ll. Nadejamo se, da bodo spregledali tudi Še drugi hrvatski listi, ki so 5e neodvisni, da ne bomo smatrali kritik raznih »domaČih hrvatskih« podjetij, k! pa so tso preje nego brvetsfaa, kot napad na hrvatstvo ln Hrvate. Ml pozdrav'jamo pri nas vsako zares hrvatsko podjetje z Isto radostjo ln Istim zadoščenjem kakor svoje domače slovensko, smo pa ln ostanemo naiodločnelš! odpornlkl tistih takozvanih »domačih hrvatskih« tvrdk, ki so nam pod *nlhV>g hrvatsko krinko !rnport!raJe It množico tulerodnlh elementov — nemških ln madžarskih 2fdov. ki Jih preje takorekoč v Sloveniji nismo nit! pozna!!.
Kultura.
Repertoir Narodnega gledališča Ljubljani.
Drama:
Sreda. 9. marca: Bajka o volku. Kod B. četrtek. 10. marca, Golgata, izven, po
znižanih cenah. Petek   11. marca, Razvalina življenja,
red D.
Sobota, 12. marca. Bajka o volku, red C. Nedelja 13. marca, Razvalina življenja, izven.
Opora:
Sreda. 9. marca: Mignon. Red D. Četrtek, 10. marca: Od bajke do bajke, red A.
Petek, 11. marca: Mlgnon, red B. Sobota, 12. marca: Thais, red E. Nedelja, 13. marca: Mlgnon, red A.
— Jnbilej prof. Bobčeva. V krat kem so dovrši 50 let književnega in časnikarskega delovanja profesorja na sofijskem vseučilišču Štefana S. Bobče-va. S svojim znanstvenim delom na polju prnvoslovja 6i j© Bobčev pridobil priznanja v tujem svetu in doma ter ga je za to >.Tugosloven^ka akademija« v Zagrebu imenovala za svojega člana. Boboev se je skoraj vse življenje posvečal raziskovanju in opisovanju poli tičnega ln kulturnega življenja Slovanov vobče ter propagiranju duševnega zldlžanja Jugoslovenov. Kot publicist in kasneje kot urednik »Bolgarske zbir-kec Je zbiral okoli sebe vfo odličnejše bolgarske časnikarje in književnike ter jih zainteresiral za kulturno delo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Več let je stal na čelu »Slovanskega dobrotvorne-ga društva« ter je bil od lela 1885. dalje poslanec, parkrat minister in poslanik na ruskem dvoru. Tudi na Slovenskem je bil opetovano ter ima dobrih znancev* *n prijateljev med nn$lmi starefši-ml in mlajšimi časnikarji in književniki. Udeležil se je ra/ličnib kulturnih slavnoRti v našib krajih, dal inirijativo za kongres jugoslov. književnikov in
časnikarjev leta 1906. v Sofiji ter bil predsednik pripravljalnega odbora ca vseslovanski kongres v Sofiji leta 1910. Bobčev je eden najiskrenojših prijateljev složnega kulturnega delovanja med Jugo? I oveni in nujno potrebnega sporazuma med Bolgari in SrbL Njegov jubilej proslave avečanostno sofijsko vseučilišče, tamošnja akademija ter društvo pisateljev in umetnikov.
— »Novi Rod«. Vsebina februarske številke: S. Sardenko: Na preJL I. Gruden: Na Krasu. Peterlin-Petru-ška: Jeseni. Ks. MeŠko: Mali koroSki trpin. Fr. Bevk: Polžek nese v mlinček. Slika. Fr. 2jrur: Zvonovi. M. M.: Postanek cerkve v Spodnji Idriji. S. Sardenko: Na žagi. M. M. Idrija pred potopom. VI. Levstik: Žerjav ln čaplia. Fr. Bevk: škratom je plesal. Slika. Fr. Bevk: čudno. Fr. Žgur: Rimska cesta. J. Soklič: Stavni abstlnentje. — Pouk in zabava. Kotiček malih. — »Novi Rod« izhaja vsak mesec in stane na loto 12 lir. Uredništvo In uprava v Trstu, ul. Ruggcro Manna. 20., I. Rokopisi naj se pošiljajo priporočeno uredniku J. Samcu. Trst, Rug^ero Manna.
— »Zvončka« 1. In 2. številka Jo IzSla z naslednjo vsebino: .Janko Le~ ban: Jugoslaviji, pesem. — Fr. Roječ: Moja nevela pomlad. Janko Leban: Dijaška. E. Oanjrl: Kapetan Motale Sava Rađlć:-Mirt Danova osveta. Bistriška: Jesenska pesem. C. Z.: Svoboda. Ivo Trost: Kaznovani slovenski bratje. Miroslav Kunčič: Na Poljani. Cwald Humck: Pripovedka o dvonož-cu. Fran Vajda: Petrolejski vrelci v Medjimurju. M. Hočevar: K osemdesetletnic! prof. Maksa PleterSnika. Povest: Red in snaga v vseh stvareh. Več pesmic itd. Lastnik »Zvončka« Udruženje i u ero slovenske ga učite! istva, poverjeništvo Ljubliana, je blo zaradi podrazenia papirja in tiska sploh primorano zvišati naročnino za »Zvonček za leto 1921 na 40 K.
Soholsfuo.
— Ljubljanski Sokol prosi svoje člane ln članica ki članarine doslej niso plačali, da to čimprej store. — Raz-ven petka, nedelj in praznikov se plačila sprejemajo med 17. in 19. uro v odborovi sobi v Narodnem domu. V svrho izpopolnitve evidence poedinih osobito predvojnih — članov z ozirom na osebna podatka,   prosimo osebno
zglasitve. Obenem opozarjamo, da se v navedenih urah sprejemajo tudi prijave na novo pristopivsih članov, ki odgovarjajo določilom društvenih pravil.
— Redni občni zbor novomeške sokolske /upe se vr§i v nedeljo, 20. marca 1921 ob 13. v Narodnem domu v Novem mestu z običajnim dnevnim rc 'om. P loure prei se vr§i ravnotam seja vnditcljskejfa zbora. Vsa druitva naj pošljejo svojo delegate* (k)
.5LOVENSKN1 AROD\ dne 10. marca 1921,
5. stran.
^inoDeiSa poročna*
Po prs!^H3^ med aolanfo ta Elcmaio.
MAINZ OKUPIRAN, ^d Mainz, S. marca, Zavezniške žete. ki so zasedlo Dusseldorf, so ponori dospelo semkaj in sasedle meeto. Postopale so tako. da po možnosti niso rabile orožja. Belgijske cvto po prišle t mesto. francoske in angleške pa bo sasedle desni renski breg in vkorakale v mesto od južne strmi. Nm reki se zbralo zaveznPko rečno i-'.odovjo, ki se je pripravljalo k napadu.
RADI DOGODKOV NA NEMŠKEM...
—d Prapa, S. mire:*,. Glede govoric, ki so so razširile o mobilizaciji, poroda »Pravo l .idu«, da so socijalno-aemokratični poslanci od nicr-nlajnih ptrani dobili eagotovito, da se je treba pripraviti na eventualnosti spričo dogodkov, ki ve odigravajo na Nemškem, ako bi dogodki na Nemškem imeli posledice za češkoslovaško republiko.
NEMŠKI UPI.
—d Berolin, S. marca. V nemško-naetonalni ljudski stranki menijo, da so zavezniki sedaj kršili versaillesko mirovno pogodbo, ki vsled tega za Nemčijo ni ven obvezna. Nemčija torej ni več obvezana izvršiti mirovno po-godbo. To stališče bi morala zavzeti rudi državna vlada* V socinlnodcmo-kratični stranki pa menijo, da Nemčija \z izida londonske konference ne smo
MED FAŠISTI IN SOCIJALISTI.
— Casal Monferr^io, 8. marca. Tu je prišlo do velikega naskoka s^>-cijalistov na fašiste. Pri svojem dela vslvem domu so počakali na avtomobilu s fašisti in ko so prišli, jih je maiožica par sto ljudi naskočila. Eden je bil hiiro iiLnev. Razvil se je boj, v katerem je bilo v&C mrtvih in obilo ranjenih. Prišlo jc vojašivo, ki je s fašisti vred streljalo na »Cainero del Lavoroc. \ oiaštvo je streljalo iz M'rujnih pušk in postavilo tudi top. Ko so množico pognali, so Šli fašisti v Delavski dom in na opustošili. Ogenj so preprečili karubinjerjL " V poslopju   so   našli bombe in drugo
strelivo.
IDRIJSKI RUDNIK-
— Rim, 8. marca, Poslanski sbornici sia predloženi dve int-irelaciji o vprašanju idrijskega rudnika Za prevzetje rudnika se potegujeta dve družbi in pa rudarska zadruga v Idriji, idrijski rudarji so žo na več zborovanjih izrekli svoio željo, da hočejo dobiti vodstvo radnika v Svele roke v zvezi z zadrugo za rudniško industrijo v firenzi. Vlada ne misli voditi rudnika v svojem področju in firaiuni minister se le pokazal naklonjenega delavskem« precl-
in francosko delavstvo vplivalo na svo jje vlad**, da bi se vzpostavila pogajanja z Nemčijo.
UT1SK NEMSlvTOA ODGOVORA NA PAR!Z.
— Pariz, 8. marca. Parižani so sprejeli nemški odgovor in vest o
pretrpanih pogajanjih povsem mimo, kor je včeraf došlo zagotovilo, da zavezniki med seboj povsem borfa-Jafo v vseh vprašanjih napram Nemci1'!. Ta sporazum je komorom!«?, k i pstane Francijo kako žrtev, ali žrtev se ne občuti hudo vspričo sedanjega položaja. Glavno vpraša-nje ie sedaj to, da se zavezniki požurilo z zastavnimi ukrepi. To želijo Ivsi Francozi, ki . inatrajo sedanji tre-notek za urrodno priliko, da se zada Nomčgi udarec ki jo grozno oslabi
umor Španskega min. predsednika.
— d Madrid. 9. marca. (Havas) Ko je snoči ministrski predsednik Date zapustil zbornično poslopje in se odpeljal z avtomobilom,   so ga neznani storilci I
rt;ii s streli iz samokresov.
cev rudnika. Država in italijanski industrijalci bodo vživall ugodnejše c ne rri oddaji živega srebra in ci-nobra. V poročilih se nekam preveč naglasa, da so rudarji sami Slovenci!!
SPORAZUM  MED POLJSKO IX ROMUNSKO.
—d Varšava, S. marca. Pred odhodom poljskega sunanjega ministra 8a-piehe iz Bukarešte so je objavil nastopni uradni komunike: Za bivanji kne-za Sapiehe v Bukarešti so je n^ več konferencah med zunanjima ministroma Romunije in Poljske doseglo po k>1-no soglasje gle-h* političnega položaja obeh držav. Z badovoljsivom sta izjavila oba ministra, da popolnoma soglašata glede političnih ciljev obeh držav. Ti cilji saslednjejo ohranitev tako težko pridobljene^.* miru in jamstva sa politiko mim.
VSTAJA V KRONSTADTU.
—d Berlin, 8. marca. Listi jafv-ifajo iz Rige: Po semkaj došlih vesteh se sovjetski vladi dosedaj Še ni posrečilo, polastiti se upornega Kron-
j stadta, kjer je revolucijski krmite, ki — d Madrid, 9. marca. Olavas) Li- i obstoji \i socijalnih revoiutijOfiarcev objavljajo podrobnosti o umoru mi- desnice, prevzelo vso oblast. Ta ko-rskega predsednika Data, Sodijo, j mite razširja brezžične brzojavke-In so storilci delavci. Ko le zapustil v ; pozivlje ruski narod k uporu proti mobiht   zbornično poslopje,   so se i Moskvi. Uradna moskovska brezži-
i•■. itatoTji peljali za avtomobilom na I rnih kolesih. V tulci Calle Cerenno j K dohiteli aVtotnobJ1 in oddali 27 stre- I Iz samokresov na Data. Šofer si je i i oj mislit da gre za atentat na pred- j : rdnika, in je vozil z največjo hitrostio •
čna brzogavka Javlja, da je v Petro-gradu vse mirno. 8000 petrograjskih mornarjev je baje na zborovanju 5. marca sklenilo podpirati sovjetsko vlado. Sinovjcv in Kalinin baje
j     rešilno   postalo   v Calk> OlosaJo. ! nista bila aretirana.   Tukajšnji za-mkaj r>a so mogM zdravniki korsta- ; stopnlk sovjetske vlade sinji v normirati samo. da je ministrski predsednik j malnl zve^f z Moskvo m Pe4rogra-
v.  Dato je imel vse oolno ran. od j dom. teh tri smrtne.   En? krogla ma Je rre. i H^idr-r-f,*-«  7 »i.r/.« r,n„ prsi.   dmga vn mu je rnzmesarila      « ~ Hef^fors, 7. marca, Gene-Hnst Worild ro kronam odpiffli osti. I fa! Kczlovskij je v pete- poslal pada so potem   učinkovali kot dttm-dum ! trograiskim     komunistom ultimat, krogle.  Vest o umoru sc ie takoj raz- j ^]er jih poživile, nai se v treh dneh
la po mestu, nakar se ?e več ministrov ^-^o vi rešilno postajo, notra-•M7 rrdnlster ra !e obvestil o atentatu a Alfonza.   Storilci   so n?>li in jih
.-t
đosedaj 5e nisn moril izslediti.
TRST — SVOBODNA LUKA.
—d Dima J. 8. marca. Kakor jav-Vy »Politische Korrespondenz«. ne odgovarja vest. ki jo ie nriobčila šnzia Italiana, d,? se o oriliki aneksije Julijske RrTirčiic* proglasi Trst ra svoobdno luko, resnici.
BOMBE *N STRELI V TRSTU.
— Trst, 8. marca. Ne poteče no-nena noč več v miru. V noči 7. t. m. se |e čula velika detonacija v bližini
rnfce testenin, kjer je zaposlenih   da preprečijo dovoz živil v sovjet-
umaknejo iz Petrograda. Tozadevna pogajanja niso imela uspe!ir
POLOŽAJ V PUSI TI.
— Berilu, 8. marca. Došli ruski ffsti poročajo o dogodkih koncem febniarja v Petrogradu. ršfa Nikolajevem mostu so naskočili zaloge k niha, v industrijskem dolu se je pozivalo prebivalstvo na odpor proti sovjetskemu jarmu. Tri tedr.o že se niso delila živila, električna hiČ prori !e 2 vr\ na dan. Gibanje se [e razširilo prve dni marca a Smoino, Vlada dolži entento. da podpira revoltt-cijonarr.o gibanj«. Socijalni revoltt-cijouarci v Sibiriji so prog! - " m--v.
bkoii 350 delavcev. Na straži so stali karabinjerji i»i čtrvarj. Preteklo je več Časa, na to fe padlo nekaj za zicL na ^:ar je sledi! velik pok. Bila je bomba, naperjena proti fasadi poslopja, pa je ri zadela. Nato se je pričelo strelja-nje iz revolverjev in pušk. Okolica Je bila vsa zbegana. Napadalci so bfli nekje skriti. Ko je prišla vojaška po- j
sko središče. Druge vesti pravijo, da stavkuioči obsegajo 94 industrij in da znaša njihovo število 270.000. Po zadnjih poročilih pa se presoja t>olo-žaj tako, da je vstaja meni<evi\ov in socijalnih revoJucijonarcev v Moskvi bi Petrogradu na hrže že zadušena s propr.^ando m terorjem bolfševiške ^'lade. Gibanj o pa je ostalo truno v
moč, so zbežali. ? napadalca so po- l Kronstadtu. Gotovo je, da tako hiiro
meje aretirali.   Potem je bil nekaj i kakor doslej se sedanje gibanje ne
Saša mir. nroti jutru pa ie zopet pri- ) da aduslti.   Uporniki v Kronstadtu
streljanje na tvornico. Delavci majo na razpolago 4 vojne ladje in
v tvornici   so   vpisani v delavski | številno artiljerijo.   Tretja boljševi-
zbornici. potem ni težko uganiti, kdo ška armada Ima nalogo, preprečiti
le s reljal na tvornico. pohod v Petrograd.
AVSTRIJCI V LONDONT^
—đ liondon, fi. marca. (Havas.) Av-atrijska vla^la je prejela povabilo, naj takoj odpošlje Badtopnlko v London, kjer bodo * zaTezni&kinii delegati proučevali nekatere določbe at. geriivain-^ka pogodbe ia tako bi se ta določba izvedle. Briandova navzo^ogt pri teh pogajanjih ni potrebna. Zato bo odpotoval t petek v Parii. Fr&nooskj ministrski predsednik ee to aajbris dal S) stopati po ministrih Lc i heurjn in Berthelatu. Kakor >e mano je T-oache* ur Se na pariški konfert*nci v imenn
zavetnikov eeetavil poroeHo o »VbtrlJ-*kih /prafeaujik.
POSOJILA ZA ZGRADBE.
—d Beograd, 8 marca. Uprava fjnKiov     določila, da bo odslej dajala posojila s kratkim rokom ne samo za zgradbo, ampak tudi v druga »vrhe. Ta posolila so pretvorb posojila % dotetirt rokom, kakor hitro bodo sodišča izvedla Intabtdat Dotlej pa plačujejo stranke opravi fondov Jetrno obre:«?! za dotično 1 soiilo.
—£ Befrif*i kapHal sa aafie a#lrz-
r>ii'f*. Iz Bruslja poročajo, da »e je taiii-kaj osnovalo društvo beipit^kih kapitalistov, ki 6i ie nadelo nalogo, da prevzame izgraditev in obnovo naših žr-lesnia
—g Cvos Hvs in saldaiM živine v na^ti kraljevino je zabranjen ij: Bolgarske. Rusije, (krajine ln TurSko, ker vlada v teh zemljah Živinska kusra. — 1-totako so \t deiel no sme u. seno, slama in druga krmila.
-- g Glavni kolodvor v Maribora in predprodaia vozovnic. »Balkan«, d. d. za mednarodno transporte v Mariboru, je prevzela od ravnateljstva tužne železnice predprodajo vozovnic ra vse prodre hižne in državno ?eleru?ce. Voz omu.— ; po normalni ceni. Z oziram na to, da tujski promet V Mariboru dnevno narašča in da vlada pri postajni blagajni vedno velika gneča, pozdravljamo ta korak novega podjetja, katero ie v narodnogospodarskem ozi-ru in v prospefa tujskega prometa v»-like važnosti.
—g Dein.^ka družba »Titafiit«, ki edina ima v JujrosJaviji koncesijo produkcije eksplozivov v redarske in in-đustrijalne svrhe, bo v kratkem počela s svojim delovanjem. Večji del tovarniških objektov Je že po.! streho. Glavni produkt družhfnfli tovarn bo eksploziv »Titanit« v raznih jakoviMt. ki in 1 pred dnurim! eksplozivi to pred-n i. da je v svojih razstrelbenih re-Eultatih najmanje enak nevaiuenuu dl-narnitu, cfiedditti. snajderittt. astralitu ;-'d. In da i<? vendar rotoa^v^ie % njim vsake nevarnosti a\ miner"*. Družbbie tovarne bodo pod stalnim nadzorstvoni vojneirr: rni«. in se bodo tudi certe eksploziva določevale v sporazumu s tem ministrstvo™. Družba Ima sedaj K 16.000.000 davnfee, ki ie vsa v domačih rokah, in bo v kratkem morala svoj kapital znatno povišati, ker ho gradila .<e drazo tovarne vojno-tehnične naravi .
—K Av«tHlj^kf iAsditni rarofl *a t^ iT>inf» in obrti »a Danafa sviSa svojo glavnice od 32f> na 400 milijonov n, a. kron notom izdaje 850.000 novih d^Infe. katere *o na ponudbo h n. a. 1250 K, prišteval or»re^ti od 1 Ta^narja 1921 do dneva vplaeUa. Ks pet starih delale odp^e fmv.*; rok za sahslDripeije poteče dre 1A marea t L Sohekripefje
_ i. .   i i  -   -   r - - ti-----------------------------— -
BnffifiK mil it wMi
— Rn*ki vf^«r v Oficirskem dotnn.
Pri večera, ki ga je priredila >2enska telovadno drnStvot na časi nu*kim be-
♦T\inr^TtiL je eodelrv.-jvla. kar fe p<m>tfi-tna i.to?taIo v zadnjem poro^:ln. inol Zdčna, švalperjeva, odlična pia-mPtiniA, ki i velikim uspehom in z nmotri^ko dovršenostjo 1rrr*la r^?nto-v.\ >Tye^cndo o sv. K ranči Skuc.
Slovensko ntatiln^ko drušrvo popov-
no 0PO3 ^ria. ds *o vse Dlanln*ske koča r*?m Koce v Kamniški Bl.*trlcl In Valva-Ecrjevs KoCe pod Prolom cez tirno rsprts la da ri v Urtč&h nofrere"narave in hidi ne drv. Poset ko2 je dovoljen snmo v sprem-<t\a oskrbnika uli v to določeneca vodnl-k i, formirati se ie pri 0*rednieriH odbo ru. Ker se d;v?a!aJo Z(>oct vlomi v hoče, ho društvo vse, Vi bre*- dovdienia izsilijo v I rp v lf sle kazen.^kir?? p>tom rasl?dovaio.
>Sport^ in if^vl-ka ie irMa v kra9nl opremi, modrem tisku ■t6arUjO-rHr l f]^v»T^>; eimsko s\>ortnih tekem v T*obin<n. Slike potrjujejo tolikrnt na* jrf.HJir»no divnoet i>' krasoto nssrga B<v binja i" svojim ve^a^nim triglavskim C -.i \U*r~ in r TVminiaVJm j erarom. Vee-. ■'•^Ui jc; Dvn ?orneljr.i napahi »lo-vensk«ijf» nogometnega sporta. Pred Gtvoritvije kolesar- f sezoo^ Glavna skupščina LKP. Pripravljajmo ee na ijado z^ leto 1024. in proglod ^l^rrnejn gibanja R'.iub kr.vni isoaji cena Ji^tu le 4 E —-v naročnini in je d 5/Tiost vseh.-da list Čim bolj podpiralo. >.-.rora pri Upravi liste. Narodni doto.
stiratia,
— Ze j>Oo*p<'-*' eiskf Zxon* jc sa-br«t0 med fjsobjw.i oluatnega ravnra^cll-stv*a Ju/ne 5fsl. v Ljubljani v mesecih t.Tio-a*- h februar 1911: po zdč. Minki Arhar pri oddelku I. K 104, po 8. Tramcu Šteinber-Kerju p*1 oddeficn II. K 148, po *a>l. Rezikl Hribemfk pri oddelku 01. K 340.* po Nac«
aprejaina imenovana bann hi fšk n? -po podniinioe. Za Ljubljano ]«s su">-ekripcijHlco mrtvo Kreditni zavcxi za trgovino in industrijo,  kHvj^ri  & . • potrebna pojavila.
Xk>rxe.
— ri Xn^r«b. 9. marca. D<r\'ixe. B -r»»iin —240, Itni^-v !ViSJM>—645, j.on-don 0--578, Novi .»< rk (kab^l) 1^.55, Novi Jork (c-ak) 144 15 • u\ Paria loC^— PJOO. Pffi-. V.'^ S v i' a 0—2500, i/unaj ia.70— ld£0. Valute; dolarji 'i4^.V>—143.75, avatrii.=ke kro-u* 20.50—21. franroski franki 10-40 c'o KXK>, niipoloondor 490—0. pera*ke marke italijansko lire 55^>—1», r,nu,io&ki lunti 55o- o o.r.>\ kron-» 1S0—0, čoverel^n 380—0.
- d Curih, S. umre*. Devize: iner«-Hn 9.55. Holand:j.i 204^0. Newyork 597. London 2326, Pariz 4^.75, Milan 21.^>0, Druielj 44.7«'). Kodani 0, Stock* ho]m 13,1.50, Kristianija 94. Madrid 85. Buervis Aires 210 Praga 7.73, Budimpešta 1.37Vi, Zadrti> 4.15. BokareSta 8.25, Varšava 0.70. Dunaj J.?r>. avitni-ske krone ''; 90.
— d Praga. 8. mi»ia$. Devize* Arv sterdrm 277&50, Berlin 12-4 2". Curih 1323JS0, Milan 297, MIlan 2'^7. P-j^z 554^0, London 303.50. Kewyork 77J?3. Beograd 208.50, Bukarešta 105.7rf Sofija 93.50, Dunaj 9.77V2, Varšava 8-c0. Z.i^rob 51.75, T3udimr.e?ta 17.87. Valute: Dinarji 190.50. mark? \2A2% ro-munskl it1i 1^.75. ry>ierartjti lev< 89 ?\ tvicarsld frarik! 1318«S0, ftafijanske Ure 2S4. franwk< franki 551.50, a^irlegki f»:nti 301.50, ameriSki dolarit 7^.2K. av-Btrijske   krene 9.77*A,   poijijke marke
im.
,1 ?u:»aJ g. marea. D«>v!sa: AJtF atesriun 25.950—90jOBO, Za<rr*b 510 50 do 514.50, Boocvad 2047—50(77. Berolin 1207-—121$, Budimpešta 180—182, B-i-karerita 1037 50—1047, T.x>ndon W.r» čo *«fi!.<»n 2790—2S10. Vovi Jork 156 »V> 760 Pariš 54B0- 5470. Pra^a 973 do 97^. Sofija 9i5f*Ž5, Varšava 85450 4o 8A.50. CaHb 13.700—12.750. Valute; amerigkl do\ 74B—7r>2 bo?|rarftki levi 900—910 nem. marke 1205.50 do argt. f^ntl 2^40—?9fA frar»or>-^ki franki 543SL50~o462^Q, italijanske lir? 8780—f800, Jn^of^ov. oHnar^i rieo-^akl 3T»?2-204?, poljske marke ^5.50 š$ 67J50, ro?min«iki leti 1015—1025. car*kl ruV/A ?P7—209. Avirarski franki 1?^75 do 1?.?S*>, ^ko«lovaska kanon« 972 fk> 97^. mad*^r.*ke kron© 1.81—181
frklCc pri oddeflra IV. K 34, Po Poleti Očko r>ri oadetko V. K po *<S2. LittdmiU Kresnik prt oddetu VT K 44, po fdć. Krt* •« 'erkovi v oddelku VT1 K $06. Skupaj K 1034. Da v bodoče zazotert redno vrlaCevanio ;nr<«£nth prtepevkov. zre po-•ebna k«Iucs jrdČ. Redki Hrfbemtkovl
— DruJfh* »v. Ortla hi Wc«-da Ir pro-HJa vnoto 450 K, Itatero fe nab-alo or:fjjo v Spodnji ?i?ki ob prflfki krata Mftana H MHlvoia. Ro*?":Tlt:bttamti omizju se naii" : seji zakv&lfujeme ter prrpo^an^o 5!o-vrnce1":. naj »e ob enr.fcfb prilikah Kp»im^llo našo Ciril-Metodove dnifbe.
Po<tr-j*#»lcti JnjcoaJovetis** Mežice, ?n?or> ob ^avi Nai prvi redni obfini tbot *c vriJ v nedelin. dn« IZ. L t». točno oh pol e. dopoldne v ?okol?kefn domu. Tem potom ste tndi v! nečlani a res narodno čut-*! brej mo?o£!fc razlik mbllent da pokažete cmlsei naroduet^a rav>d*vnla v teA resnih če&k. S^omniie sa na trDUettfe asL*ri koro-Lkfti in prlmoT*k?a bratov! Z vsakim drea! s« ?tornijuje, I?:yiv;ur»*tt Metn-etsdleasta^ in *a^Wlh fall*u>v naj ricdi — pri na* vseh — doMnJea cd/ iv — pristop k nasi rK^tnii-niwi. 2t\\ino veliko odbcvanla ararth l»i novih c«anov.
?<i 'Jforotfiovvasko Matico«: & ra*roti
realki v Mahljaai xbirto K 81.
J?rfta hvala! •\ * ----^. mm---^
RaznofarDitl«
*   BortM   za   svetovno šahovsko . ?m>istr5tfO. 10. marca t 1. se ho priCela : j na Havani   borba   med I^askerjem in ! Capablanco   ?a   svetovno šahovsko j mojflirstA'o.  Kot nazrada je razptsana s\'ota 300.000 dolarjev   (ojrromna svota 4? milijonov   naših kron). Lasker. ki fe bil sko.Ti 3») let svetovni šahovski mojster,   je   v junij«! L 1. prostovoljno ta naslov   odstopil mlademu Kubancu Capablanca.  Ta pa s tem nI bil zadovoljen.  m?.rveč je zahteval da se vrši odločilna borba. Lasker te mnenja, da je on vslcd   tega.   da se je odpovedal naslovu svetovnega mojstra sedaj napadalec,   Capablanca   rxi   ta naslov brani.
Izpred mariborske porote.
— Viljfm ! ■■♦ / bsejen. MariboVj T maic%a. Ob v<,;ikc-m r i i občinstva« no Je končala no* oj snaoa dolirotrajnai
?. "ra Vi^ema Dentta. stavbnega m'>j-' stra v Ptuju. Afera te bila Sa tr©rji$ pred p*>rot*>. Prvii jo bila rerprav* preložena, diiiJT'* to 1 »1 Doc* radi po> narv.»jpnega podpisa oproleen, radi krive prisega pa obsojen na pc; let k^žke feoe. Ker pa je potnejo odvetnik dr« Benear i7sl.xl»l. da je bil med p<-»rotniki mesto ooeU eiu. j«* ^"i°**l nienoatne piiu>2.' • nakar to stol aodmoriro r v*. ? dbe i tvil Deng je bil Pivi ftu* p.uioni t^riitrorn kouiisar za ptujakl i >\ t--k nabavlja] sa*ije. 1M vv^i^ )t.ii je pomagaj Jakob SimouMč od Bv. i r ha, , ri obrstana pa jo De m ogetovil       4o      njegovan vknjliai
:..   i.     1   : i-  ■ ;v  Z& krol^
Pri razprav! pred okrajnim sodisoenl l...- :7. t r- l'i Siinan'ić prifnal
pomoto 6894 K u i ;»a je, dn hi bil prejel «>o 10.000 kron Prišlo je do po* r.\,i • * is  1 "*naf priaeaSJM
da je Slmoncien plačal 10.000 & Deng jo prisegel. Tak i i i obravnavi v>a |e ►ril {  stf     '      n«*r-,opoce, nai
bi -    . i 11. el kobra I91A
ker je tu pt l sele ir oktobra l# Trsta comov f led pisma, jo ooe obolel i •• ftpansl: »eles iL Si--,<% ; i bakoi arroanil svojems ■ • • di  I osinl m je «*•
devo prijavil dri pravdnUtvia 16 }t\^ je dokasaJ . < ^ le bil BlnvmflMl tal ~-1 r^n bolaa m ds r>i Jel ed ',««meb Deng pa »e Imel po^nlilo en UkOOO K, V njegovih knjigsJh pa ki m opa7ill gotovi i*oTrarki. Pred orvo poroto SO nemJUcoavstrij^ki izvedenrl \z Gradoa in 7. Dnnafa rotrdili, dr^ ?o na potrdila Simonci^ev podol». >^r«»f"S >r Uotlč pO je ir.javil. da |e podplfl t t'^if1 iraig Drujra razprava m* |s . lani Pri
danaAni* razpravi fcr» i-» Dengov £o#ton» vik skliceval na Isjavo nemčko • av* »triJakih ii-Yod«mct»v. doftim eta polsi| pr»f. Coties dr. Robida ln prof. Koželj iuM>tt>vil.n fniriflk^t ^odnl dvor ff /avrni'. Bagovomlkov p^^iloi? ter b» je vrnila rasoravo imo radi krive prlse« Obtoženor T'^ncr »e Imel dva saRpi vomlka: dr. Banearjs la dr. fiat^a, Po^tniki so \ t< glaaovl potrdili vprsi
i>nje nn. kriv. r rifcrcx» na kar Jo »odn| dvor rarifla«!! ka/r.n, ki o^t^oja Dervga na dv«» i^H t^iko |ede>i D<*ncov rac^ovoi^ i«IV: dr. Renčar je» /c»i vl«/žUl ničnost* no pritožbo.
Darlf^i.
— Oprnvl nt^Mra Hst* %n porfnU?
Ih >Rovnesa *1i»aHa *. tkxnf>eao hrbta« nico« O ( 7*dr?.vec 's^mfk parreza h) arsetne^a nillna r Sredica K 100 tn S'i.-re, novaca v Kanci jI oabiaia K S3. »~ fkiotai K 183. ..... _
— f^la je v nedeljo dopo!<trro frty Mt^ r OradiCrHi it. 12-17 Prosi se. d| «jo piN>tl naprrad! odda latotam.
^ Kasls se ^ v n^ello med pofvok 6<rm Sokola lit Vrhnike v Loeatec 4re* ^rna možici žepna ura e verifcloo. Kdoa to pojrr^An. nnj       osrlaal prt br. Janlnq|
Končariu T.itila kjer lo oV>bi nazai
— Kdor kaj r6, kjo »e SSdsi nahaj Jof *rt A m b r o f. ro>»n v Grobsah. oq«i ftna l?navit»a. portojnpki okraj v Julij cki Benečiji. ni.j UagoaVotaa nasnanl ns na*mv:   Anton Ambroi pri Mr,m Certrvena oDea ft*. ?lt L|oolJanfl
— V *ot>oto od 5. do fi. ure popoldnfl na pota * z hotela >Slnn«r na Južni ko> lodvor po bili lagnbljenl srebrni ubant i brillanri. Poftesiemu najditolm l^maj rasrra<la. (MSafo naj se v upravni^rvuj »Slov. Narodne. , (1723y
Ofavn! urerfnfk? P**to Pntto«fon^pk. Odeovornl urednik?
Boflrlnr Vodoh.
~ ... *^
Pt« nreveč občutljivi mrzli zrak? V'^kovr<rne bolečine «e takrj pojavljajo? Slabost? OJ. kako ftt nbfažujefo ^^Točfne in utrJtttefo *^!b masaže s PelferjevTm Dravfm Plzik fluidom! 6 dvolnatfh aH 2 velik! ^rxs r?!'»tr»i ^teklrnfr? 42 K. Državna trev iarlna nosobeJ.
Potrebovali hi odvafnVnV. fr-1<u doc okrenčnločc sredstvo? Po*1ufU te se fe Fencrjcvih pravih Hra-kro^ gBc! r) *kat\]\c 18 K. — OmAt ln poštnina oosebrj, a naicendc. Fv<?ef V. x Bcr, Stublca tl^nla, Vzatra S* Hrvatska, F,
■ "3
Zlatorog
f)!avR9 zds^op&tvc za Kranj;ko:
cia ^^li^pie perilo.
sssic. In drag, iJa&5Saf3iaf SesspsssssfsSa sesti
*S9
ki
Zlatorog
i
o. siittri
^S?* d««• 5• il| urno doroldan, J5Če u popoldanske ar* drla v kak« piMrnt. Ponudoe pod „Pcpoldan 1726* na uptavo Slov. Naroda, 1726
Haprodaj je čtva in zimnice. Cena nizka. Kje, pove npr. Si. Nar. 1621
Žmožsn stavbenik 5?» T,-
gosiaviji. Pismene ponudb« pod lifro: »Sta v »sajk 1612« na upravo Slov. Nar
MitalBlli ££WJ£
parcela v LJubljani na kri?iiču Bfei-treisove, Tr'aZke In R nuke ceste. Kje pove unr. Slov. Naroda. 1692
V velike«-?i 47X6: cm priporoča
Milim if Uii
Cenu K S4- —
Meblovano sobo \5£%L
cenca brez otrok Pon na hote! Triglav »oba 6. Ljubljana 1721
lite « magister p»armacQe za lis-
anHia Naslov pove uotavmstvo Slo-ICilljO. venskega Naroda. 1175
Radi preselitve ^ ffiEE
na proaai pr gospodični Gminef, Mož-b ld prt KočeviM.' 1731
DQ3ro Uu trat* liavir n ta-
bal Naslov  pove tr>rayn'-uo
RCj {JlUUl Slovenskega Naroda 16S6
-.t
ena dvo-
k »lesa, otročji vozički  Ovalni plaalnl in ■zel  »troji    T.   »atCal. LjaAlf—, Stcri trg »t. SS.
Trstje za sircps \iMi\i is prodala
na debelo in drobno m* po K 4'20 pri večjih naročilih znaten popuit. Steiaer ) Ant*». Ljabljaaa, ieraaava vi. 13, Traova.
1 2o
Dobro izurjena srnin
z večletno p.ak»o ISče di-U na domu Ponudbe pod .iztirjena 1739* na opravo Slot. Naroda. 1739
Gida a 2 teti star strele zaaeiljlit
fflhJ Prou dobri plaA Na^lo* pove ia&BL uprava Slov. Naioda. 1735
perfektno strelska \n ste-noerafinjoT«
Safa/ica v Ljabljaji
Z* . Izključene.
etn :ka pi-acirta tn df tor»ka  li 8
174!
}i\wh hiša v fjubljini
ali v okolici §e. kupi.  Ponudbe pod
,J. H. loAo" »ta upravo Slovenskega Naroda. m*-:,
Proda se hi?-i ^IT^;.
davka prosta. Itiukt * . 29 I. s&d #»«»o.
Na tfkolotem prt      Petra cerkvi     17-*2
ntftal fgnkai M?»d t lJtfc*ja*r. — P Mete« »br**tO* m »t i«aaj».
Mesečno sobo, Sajs?.
souporabo kopalnice, isVe za takoj ali pozneje proti dobremu plačilu mlad pod-etnik - Ljub!lančan. Strogo *epait'an vbod pogoj. Ponudba pod .Doe» l?<3* na up!8vo Slov. Naroda. 1/43
Več lepih senčnatih koslsniev
•n kole %a '>grrafo ima aa prodaj Frarjo kepic, sadarstva, L|as.|a»». Ti novo
Llzeta Tt-rac, naznanja prežalostno vest, da je njen srčnolj ubijeni, predobri soprog ozir. svak, gosp.
lesni trgovec t Ljubica*
dne t. t. m. po kratki mučrri bolezni mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v Četrte!;, dne 10. marca 1921 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Dalmatinova ulica 1, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnici se bode darovala v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani v petek, dne 11. marca ob 8. uri zjutraj.
V LJUBLJANI, dne 8. marca 1921.
Zsihvaio
Krojaškega pomočnika
dobro Izurjenega za malo in vel'ko celo, sprejme tahoj Jata Saaerajc, Gradišće 6 1. 1744
Sta Al S V     dobl° onr*n'er!* sc g^RuV Is   radi o man kanja pio-
stora prav ugodno  proda    O^it-« se
lahko vsak dfin od *!.- o. ura popoldne.
TrtatU testa ix 45, I. aadstr. 1750
Slamniki cd 60 K n?pre]
rop'aviia kar nzfceneje pri lavni $!letr, ^jnb'iLne, * o d grešni trg S. 1752
Proda se pleiiini stroj,
čevljanka »Singer* cilind-r in ploskovni rtepni (Plachetepp> Šivalni iti ; Potzve
se v trgovini   g. FiaaU   0«i«i»a, LiaS i Ani. Sf. Petra t it. 1* 1673
Po ugodni cen' ss pred^
večja množina vi.i*ki!; hrasanlh i« neka* tranaportn h sodov ksKoi tudi neka; mallb od ca 25-60 I. 5n)di «o Iz bratovega lr a v na i bol j 5« m stanju. J** Sudlcr. t.j«Bljani, : odru nt  H. ' 162
Opozorilo.
Podpisa;« ija a^, da nliem ';;ač»nca  aa dolgov«   vi  jlss  dt!a na
moj« IR)C Jože:a f'icpri^h.
Maiifsi ?r0potiah.
I
1>
n
Karbidne svctiljke
najfinejši »Hrem, nami/ e in viseči tei k!a ko'esarje pripoio*'*
ION.   V O IX, LfnUzjisas, SođsU &»12c2 T.
Pn da se posestvo
v - <* rliiu Konjic ob okrajni cesti hi*a pritlična), nove niar* araven gos;>odar$ko poslopje, vrt, njh- i<i travnik, skupaj 4 orale. Pon-x*be pod .^a-sest\»- 130 rCO tioite icsiaste Leče vrl Poljćanau. :7>7
z znrniko ^kijuč" in brez nje nri Tvornici čarar>%t Sarajevo Samo na voliko! C:-r;;k gastonj. Par nogavic inamke »ključ* traja kakor 4 pare d ^:h.
Ipifpi ti i\
Ti7la4fv&/oc ^Zsaovir e t  in trgo-
?ee i ?iSaa>iHi Ljubljana Wo?fova u2. 12
po xo!o n'Tkl ceni pripo-rcSa tvfdka
tven Bonač, Ljubljana.
Spre.ms ae za takojfuil naitop a!i po dop-v/oril
farejSa crndaialka
Klavir, rjcsrs eMi s? m I i
nrpff*] 's'fl °Sicd pr! hišnici v Marib»ra plUlia. Saiavsrska lL 14. 1754
Preda n iM fth ofi? itrtld
z nlkljastfm podstavkom (B en-isbor).   Naslov   pove uprav* Slov. Neroda, 174S
II
Prodsm po nizki ceni:
dva kasen*, dva dir. brek in 2 i g S ornšiirs c; ca 10. b* dvorišču. 1747
polkrito, a usn;<*to streho, ropolnotna nova rrcviel'*. v ■ fl '• ;k5em stanju, kot nova. J£c-tomo ko.^o 4 KP s irenii prestavami fn p'< itlrn tekom, rev«ivrstnl Izdelek. Cene po dogOvOiu. 0. BeiiBjak Zsticls*. I 3^
Ultra slnžlre! Kujiimlja ^
I daljio pra.cso, perfekien v s'o/ensk'.
nesnikt, nbobrvataki in laški k';respon-ienri, sterog^af in sJroiepi^ec.Nastopim z aprilom ali preje, f -nudbe pod .April ns   upravciivo Slo\eo-
sktga Maroda.
Liitlfau t.mn \i m., m
Prevzetna zptadbe vseh vrsi izvr?<jjf   načrte   in proračune.
za tfgO1 r. r r c*anim bla^^ri glavno zalogo tobaka na daSctt. Istototim ar        ne tudi
01 r*
z ateielt, i dobrim lolsia'm naeahoaa
::• i   i;na Vtatljc do IrgOVtnf. Ponudbe •os'.«.r   pod    .toi»afe  74*    t\\ uptav. ' SI •• Naroda ;"
c»^ira5ikfcrf.tvo 1^
m m
hra
Kolodvorska yL 15,   UUBUftHft    Čopova c^>Ua 10.
»Hp-fti>.'Ba >vr*Ua ?a r^dran t ieaa, kakor triCi za nalmoder
ae}?c>   ađlkatait« »t/t.
ti
mi sia^Kona
Impregnirane
:r*»Ulue^a     5», be'i'jt'S provenience, odJ.i'a ia m.tree p^* esnt kron
SHa proato vag^-ri Po:t. ni
Albi.i flnžiJ, nlfiratlsa. lat
za izraženo sočutje povo«lom smrti natrga iskreno ljubljenega, nepozabnega seproga, očeui, brata in strica
ranca
nadveitalift
Izrekamo vsem, ki so STreiriH blagega pokojnik* na njegov! zadrjl poti. Posebno se i.ahvaljukmo Se č. gosp. dekanu dr. Krulcu, župniku Kolenca ter vsej drug" čč. dohovičini; d~.lje vsem tovarišem in pevcem za g'nljlvo pe?je, govornikom za v srce segajoče govore, železnica-ski godbi ter vsem darovalcam prekrasnih vencev lo šopkov. — Bog ptati.
Zidan most, 7. marca 1921
Sabrn feaiiarios
koja sve kučn«» poslov? hoče obavljati uz dobru p aČu 1 s'alno god Ir.ie na-mjeitenie tražim. Tn.li se samo vlo oibiljneJ. poštena, marljiva i čistu osoba U kudi au 2 sobe I 2 cs be. Nastup od 16. ov m'. Ponude na Ža^ar, Zarreb, Nlkoličeva al 12 1758
(žo2t) iz papirne m*$* oljRaie bsrvs, masti !a lal^
tzds-u^o inv:iiiaa tcvzraa
sln9 l\Mwi
■
95 v "f** a mU
c v«
r'   ?a H tO«
Na zahtevo
so dopoiljejo vzo;ci.
otert: ir
Tražimo msgacine^a
za tvomiru suhomesnate robe u S ei v ata te jednu prieiisFo^lon i jedno; ecea-misa za prodavaome t*. Zagrebu. Reflektira se na neo.fenjene i plima si';. Ofcrti na K. Raba« i sin. tvsralca saS*f mesa f muti. 2a.«rreb. 1725
%$*uhcmik f kooccrfJ° £C sPr£i»nc
«-.1lriiC!nR kot kompanjon v '2e obstoječe stavbno podjetje. Kapital nepotreben. Dopisi naj «« pobijejo pod š't. Stavbenik komea«j«a 1722" na upr Slovanske p a Naroda. 1722
Zahvala
Vsem onim, ki so mi stali ob časn močne bo-terri in prezgodnji smrti nepozabnega mi soproga, gospoda
-
I. In
vsfcm, ki so ga spremifi na zadnji poti k rečnemu počitku, mariborskemu in imarskemu Sokolu, posebno pa g. dr. Sernecu za njegove tolažilne in vzpodbujajoče besede ter vsem sočustvujočim, izrekam tem potom naiskreneJSo zahvalo.
Šmarje pri Jelšab, dne 9. marca 1921.
Anica dr. Zabnkovikova«
■. 11
ZAHVALA.
Vsem onim, ki so nam stali ob strani ob času dolge in mučne bolezni ter prezgodnje smrti naše nad vse ljubljene, nepozabne in drage nam
£33
vsem* ki so jo spremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku in s tem dokazali, kako so cenili njeno prijateljstvo ter blago srce, posebno pa g. dr. Volav-iku za njegov trud ob času težke bolezni, gospe Kettejevi za njene tolažilne obiske in darila, vsem darovalcem obilnih vencev in šopkov ter vsem sočustvujočim ob naSi izgubi, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Ohranite jo v dobrem spominu 1
G!oMo žalujeta mafl Si mtimi
Katpročg&i al« o v koven nastn
2 šalili M
It. 65 na glavnem trgv po!eg mestne hii« % trgovakiml lokah* irt li. 61. neposredno v stiku s prvo, pa v dragi u Id. Obft pripravni za večjo trgovin ali obrt Več se rzve pri gospe lcgeH Vajska, Nov? meste. :613
in na posodo pianini. harmoniji, violiie In vse oroda za podbo. S'ra^a na drobna In debelo Altona BrtaniJt, bi-*.; Bčltelj Olasb. Matice Ksagrezar t-g st 15.
pri nunski cerkvi.) 85/:
nopolrema laveiban rnian*nik, se takoj  aprejme.  Ponudbe t referencam In  zahtevo  plače na:   J. Mah^r v.rut b a % O.       wl«»lb ,r. 175S
Proda) se lepo jiOMaivo tik R. SlaUne. obstoječe it 38 oral. boste, 15 oral. trav nikov,8oral njiv,velik sadni yr*,2 hiM v eni dobro idofa gostilna, 3 gospodar, poslopja, oboU'ane k>U, kegljišče, domaOJ mlin In vodevod, prostora z» 50 glav go veje živine In 40 preSičev Hise fo cdda-I jena 3'j korakov, vse tik okraj. ceMe v le pi ravnini, 'ako radi zahajajo tja nol^L gostje zdravili jCarjU Zravrn lahko dobi kupec v*o živino, vozove in vse poljsko oro dje. Cena je 1 In pol mili iona kron. Pojasnila d* i« Ivan Vldgit v R Slatin). 1733
Mi L MU TJlto HM rum Kip
IjtBttDl
valja«« 10«.
Battmv, Utr*
1      - »raport Ca.
Zamrt. Sn!!!la!!t:??3 nj:a 1. II. tet
Agenlurni i komisionalni posao. Generalno zastupstvo i tvorničko skladište
Steiai UMn l$MiMi
Čarape, majice žensko rublje
Kari Fiammer, Wisn
frotir ručnika, nadalje pletene svilene ovratnike (kravate) rukavice, žepne rubce, lanenog platna
11 resi i
MM piojiliite ea
r. z. z o. p. kl bo
ir nedelja, d.-4   20. marc^t t-1. ob 2. popoldne) v zmotnim pisarni »a VrbnikL
DNEVNl RED:
1. Poročilo r.nvnateljava.
2. Poročilo nadzorstva o računskem »klepu.
S. Sklepanje o razdelitvi dobička.
4. Vottev ravnateljema In nacl~v »»iv <
5. Čtlanje levi/ijskega poročila.
6. Slučajnosti.
K oblini udelelb! vabi
naearistvc.
potrebščina:
Portlandcement, zidno in atrair* no opeko, cementne strešnike, cementno-azbestnl ikrllj (eitrnit), cementne cevi, dre-nažn-f eevl, apno, VVatproof (cerrzit), asfalt, izolirne plo-sče. lesni cement, pristno strašno lepenko It. 80, 100 in 120, stresni lak, katran, kar-nolinej,   gips Ltd. doba.Ija
LjviijaHka temircl!a!fiy drslaS
lijoblja^a, Bletwa'.a-va csata 18. Telefon  itev. 408.
s stranskimi posl pj in vr.ovi, v bi Hal kolodvora as T.uit^ nar^ eeiri v Ptuju ?e prodasta tuOl pos4m'. . — Pc?eg tega posestvo r vodno »llo SO HP., gostilno in stranskim- po«looji. oiipravno m talin a    luHnakn k )va!nico na Dravinii pri Ptnfu cer.c Mrtn?**.  Vpra*nn)a na W. Seba bel, Bttg ni Ptu;u
dlitamlt« cfiJr;r!7non. vSigaliia vr-u$cq, jokio za svedre, orodje za
poSježi^Uke  sirolo in vso  dru^o  Žajiesnlno 1m«s
ved^o v zalogi
Fina Wa t Hipi, Gosiratsto 8^ I« ; 11
..clelovafniea perila
Irdelnje opreme xt neTeat« in ac* orofenik« *8p sra 06 m gospodd po meri« — Priporoča se:
insa išog&fa* • Sitar«
Židovska ulica $t*2v. 1M II. nads^r.
i*?c provlzl'sk^ea zastopnika staro«ived-na fiwerfka ivrd;<a za sukno. Ponudbe rod .post. shrinkar 22* Uberec Ceho-Jovaika.
liaiiSpiH
v Uubllanl
se priporoča cenj. ^o?»p. stavbenikom in cenj. občinstvu ra naročila na vsa v mizarsko obrt spadajoča dela. Nove stavbe, oprava za hotele. Šole, pisarne itd. — Preprosto kakor fino pohištvo vedno na zalogi. — V slučaju poverbe dela načrti In proračuni brezplačno. — Vsa pojasnila daje gojp.
Ferdo Primožič, načelnik. Trnovski pristan ši 4.
■
da brez odloga potrdite aprejern 6tnnr]i, ki Vam priha> is A »Milka po aasem posredovanju potom kr. po« no-čekovnega urada.
Parne, da bosta naznanili pošiljatelju natančni anesek. ki ste ga srrc:ell. In dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi Binogih pritožb amerilkih toakov o »<*rv -»-nu denarja v stan domovini in vslee ncpviirebntga preiskovanja pri nas ter ro poštah Vas to rroaimo.
Enake pritožbe so sa po »^rogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaiu kot neopravičene, vačkrat aa dobe Ijudie. ki p«»ebno sorodnikom radi pnkilva<o »prejem poslanega denarja, češ, bo raje *e poslal, ker bo mi-Hl, da smo v potrebi. V re^nci pa dosežejo nasprotno. Ko aa po oficijelni prsiakavi posiliatel prepfića, da Je bil denar pravilno izJa'an, izgubi spoitovanje :n zaupanje ter mnogokiac dolgo tiaja, pralno se r.dl;>či poslati z pet kaki d n/r.
Konečno aa obračamo se na one rejake In roiakinje, kl vsled malomarnega potlovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev ni poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki poalljati denar potom nate ban«e.
Točna pjiUeiPa — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
SHKSER STRTE BH11K
<iZ Cortlsndt 3t?*6i Lw Torfe, N. T.
im