JUL 30 19*8 pare*»- -, it* «i1 UNIVERSITY Of LETO-YEAtt PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Mm s. Uwttiak Am Office of Publieatloat bout», Hockw.il Ato. Viiji za eivihe svobod-ščine na delu za delavce 1168. A* ef Ort. 8. 1I1T, se ¿nt 14, 1818 Obsojen je bil v ječo in na to ao ga zvezne naaeljeniàke oblast pridržale za deporiacijo kot "nevarnega tujçzemca." Chicago, I1L — Kanaaiki go verner Paulen je paroliral Joe Neila, zadnjega izmed dveh jetnikov, ki sta bila obaojena V ječo na podlagi zakona proti kriminalnemu aindikalizmu. Tako poroča Unija za ameriške civilne svobodlčine. Neil je zadobil svojo prostost dne 23. junija t. 1., da jo je zopet izgubil. Kanaaške oblasti niso izpustile Neila, daslravno so ga imele v ječi šest let, ker je bil član organizacije IWW preje, dokler mu niso agent je delavskega departmenta preskrbeli hrano in stanovanje o-kraj ni ječi okraja Leavenwor-tha, da ga deportirajo kot "nevarnega tujezemca." Zadnja tri leta je bila zelo delavna Unija za ameriške civilne svobodščine, da se podeli prostost Neilu. Oblasti niso mogle dognati njegovega rojstnega kraja in zaradi tega ga niso mogle deportirati. Tako izjavljajo oblasti. Unija za ameriške civilne svobodščine pa pravi, da vlo-vlogo za proceduro "habeas corpus", ako bo «Neil v zaporu za nedoločen čas in brez vzroka. Neil je bit ttetiran leta 1921 na obtožbo, da se je pregrešil proti zakonu, ki določa kazen za kriminalni sindikalizem. Porota je prii>oročila, da se deportira, mesto pošlje v ječo, a Neil je bil obsojen vseeno od enega leta do deset.Mj Jefc, Kot jetnik preživel v ječi največ časa na oddelku za umobolne. Pred nekaj meseci je bil spoznan zdravim. Unija za ameriške civilne svo-bodAčine zahteva po svoji zastopnici Caroline Lowe, advokat ki v Pittsburghu, prostost za njega na njegovo obljubo, da sprejme pleskarsko delo v Seat-tlu, Was h., ki so. ga zanj pre skrbeli njegovi prijatelji, kot pogoj za njegovo paroliranje. Denar za potovanje je tudi pripravljen. Dvojni eapadna preHvejno pogodbo hIIM«iipi. DAUtMJUUR Polkljald superintendent si jem- lje pravico določati, kaj se ame ^ In kaj se ne ame govoriti. Ta napad se hitro Mri iz Wash-ingtona in New Yorka v vsak kotiček dežele. Philadelphia, Pa. — Svoboda, govora v tem mestu je odvisna «"«Ml ln preudarno napadajo od tega, kako so policiji vieč go- podjetniki omRurni delavnik. vornikovi pogledi in misli. Td obenem pa iriftujejo mcade. so doživele radikalne skupine, —r*- katerim je bilo prepovedano go- Pntereon, N. J». — Svilni de- voriti na javnih shodih v dvora- lavci, ki se spominjajo trdih bo- Washington D C "Tn J ni °b ^^ V0**1Ih Jev M P1*»*«^ UB|Ja, povišanje* žalostno prhanje pacifistov * tend«!^ ' ^fŽ H* ^.V* d^vnika, 4To je priLank britX mVm^ vsemogočen v tem P*«no zasledujejo prizadevanja ske T U pomor- oziru. Kar on reče, to obvelja, podjetnikov sa podaljšanje de- ko kriče miHtaristi N^ WasMni" tSSZfr 81 * MmJlavnika, znižanj, mle in £ tau in SdMt Chl^W riStt i* k0t P^P^alec Ulmbšanje d8tavnlh razmer. Pri-bune New Lk Her^^hli in r*dik*lnlh ahodov. previjajo se za bitko, ki meta in N;w Y0rk Even^t-f T Nj.eg0V0 del° je blk> uko ^ pHti prejalialej. krikje^ seveda namizen Kellt^J ^ L delavci ^ izboljšali svo- govi protivojni pogodbi. OkoU „o ££ ¡¡T ^^uf^J" ilJZT"! s gULvko ItU 40,000 pripa^ikov^riviiegirtme ^Me £ 22? * ***> laginjajo kaste — vunifnrmi in ^luai . J® razgnal shode pomorskih počasi pridobttva,-ki se bile iz- Nobelovo mirovno n^TSJS^SSJSSr^*^ iT T» napad s«, hitro Siri.h W.-L. v Ta shmgton.in New York, kot odlok daje polidjl pravico v tej cem z. ¿K^T prerijski požar ob hudem vetru, driavl rawrnati vnak uliinl «hod r» , , , , " , , , Je pai alarm, ki »a «rita ar- ako m «ovoraiko^deje ne »bt 10rwnlrlranl .vital deUvcl pri-madni in mornarUki element InLaJo ffi^M H k' * Prliel prot' perintendenta. Odk>k sSnlka SSLTTfflfi^ Kdo bo Obrecoaov narednik, je vprninnje Agrarrl no proti delavakesna predsedniku. Njihov vofttelj pojasnil gonjo proti Moroaeau je del boja, ki pogodbi za odpravo vojskovanja.!AJ^US^a p^d^T^I Prijatelji Lige narodov, ki jih de v dvoranah, ako teh shodov ^^? delalo taSX?« vodi dnevnik 'New York Times/ ne odobri policija. t ' LTSLi',! nuKlsšajo, da je odgovornost za Ko brezpo^.ni deUvci ho- neX.Se " ' mir, ki si jo nakopljejo Zdru- teli obdržavati shod na Lincol- ii A .. . žene države., to pogodbo, veliko nov rojstni dan dne 12 febw- ** Podjetnik, ki ima ls j™ aeiavce in uoregon je orgs-večja, kot bi bila, ako bi bik 1 dv»Zi u il\ !!thk eno,aU bo_ vprtge|;nWral farmarje. TI dve skupini Mexico Oty, 26. Jul. — Voditelji Obregonove agrarne stranke danes konferirajo glede izvolitve provlaoričnega predsednika, ki stopi na čelo Mehike, ko poteče Calleaov termin 1. decern bra t. L V naprej že sklepajo, da kongres, ki ae snlde prihodnji pondeljek, odloži volitve sa dve leti in Imenuje sačasnega predsednika. Ker agrarci kontrolirajo novi kongres, jim bo lahko skleniti vse kar hočejo; najbrft bo eden lxmed njihovih vodite-jev imenovan aačasnim pred aednikom. - Gonja agrarnih voditeljev proti Moronesu in delavski stranki se nadaljuje. V slepi jezi gredo že tako daleč, da niso zadovoljni Je 8 ostavko Moronesa in dveh drugih socialistov, temveč zahtevajo, da kongrea izključi vse poslance delavske stranke. Ko je bil agrarni voditelj Ra fael Mallen vprašan včeraj, odkod Isvira konflikt med sgrar-no in delavsko stranko, je odgovoril: ' "Morones hoče biti predsednik In podvreči deftelo režimu delavskih organizacij. To Je vsrok. Morones Je organiziral industrijske delavce ln Obregon je orgs večja, kot bi bila, ako bi bilejarja v dvorani ie Dri vratih I Združene driave v ligi narodov. L& poUcijaT j m Mbwlla KČU tl^J** Vrhtega postanejo Združene dr- vstop, Bmpoaelni deUvci ^J^'nLl^^^ žave še grešni kozel za vsa po- odšli v drugo dvorano, a tudi fn Uko^v^ 222J ^ jasnjevanja v bodočnosti, zakaj tam so naleteli na policijo, ki ^^^^0 MU^Ti «e razoborožitev odlaša Sile so jih je uaUviU. Ko «o gorki N^or se sporazumele * njo, da prene- »kušall govoriU zbranemu ljud- Za ^Ul-J^^ Mjo z vojAovanjem druga pro- Uvu, Je bik> aretiranih 16 f o- ČLJL^n illal!^^ vilne svobodičine čaka na pri-\rwnwt Posebno so raz- ^itrMr - veliko bolje v tovarnah, v S^ne 2SM«- ^ trskove. Revolla dmokralov Štiri južne države se dvigajo proti SmMhu, čei da ni spoeo-ben za predsednika. New York. — Vse kaže, da se je začel "solidni demokratski jug" letos prvič trgati. Štiri države — Oklahoma, Tennessee, Kentucky in Missouri — rebeli-rujo proti demokrstskemu kan-«¡"iatij Smithu in grozijo s pre-"topom na republikansko stran. "\a vplivna demokratska vo-»'"«•Ija sta se že odprto izrekla H«K)verja. To sta Robert L. '^•■n. senator v Oklahomi in dr. "^ id K. Mitchell, bivši predsednik cumberlandske. univerze in dolgo let eden najvplivnejših de-'""ktatov v Tennesseeju. Sena-1 " '>vven je dejal 26. t. m., da A Srnith ni sposoben za predalnika Združenih držav. sko unijo in* Amerika naj pojasnjuje, zakaj se vzdržuje velike armade in mornarica za obrežno obrambo. Državni tajnik ima vedno več skrbi, ker ga tiapadajo nazadnjaški časniki njegove stranke. Urno je zanikal, da pogodba ne naklada Združenim državam v bodočnosti večje odgovornosti kot posredovalki za mir. . Senator Hale, predsednik natnega mornariškega odseka, priporoča, da njegova predloga, ki določa $274,000,000 milijonov za mornarico, pride kmalu v mesecu decembru na dnevni red. Predsednik Coolidge se glede pogodbe strinjs s Coolidgem. Strinjs se z zshtevo francoske Vlade, da se formalni podpis izvrši v Parizu, da se tako prizna fakt, da je bil minister Briand prvi, ki je predlagal odpravo vojskovanja. Militaristi bodo naglašali, da je Wodrow Wilson podpisal pogodbo za Ligo narodov v Versaillesu in da je njegova stranka pri prihodnjih predsedniških volitvah izgubila volilno bitko. Alessandronijevega odloka, toli-L ^SSf £ V ko časa bo policija preprečevala Pot^ko6tun,Jl fe shode tudi v dvorsnah l*6,,ko IUv,k} Tu M A" PINibirikt sodiife pripoveduje "slab" jezik meričani, žldje, IUlijanl, Sirljci in razna slovanska plemena, ki žive vsak zase v svoji mali na selblni, ki so rsztresene po mestu, ki ima 160,000 prebivalcev. Vrh tega je še velika bresposeU nost. Odborniki strokovne or- "Slab jezik" je Izras zelo široke ........... .............. ga pomena, meni odvetnik U-l ganizacije sviinih delavcev mo nlje za ameriike civilne svo- „Ijo, da je brez dela tri tisoč bwdWln€- 'sviinih delavcev, kakšnih 1,800 ■ jih pa dela le po nekaj dni v te-Chicago, III. — Unija za ame- dnu riške civilne svobodščine poro- K,jub tem kaotičnim razme-ča, da je «xinik Gray v Pitts- ram ^ ^ ^ trud, if|. burghu zopet izdal ostro sodnij- rtt, -vnn# d6,MVCe> Powbno M sko prepoved proti organizira-1 trud, prk|obitl barvarje v unijo. nim rudarjem glede premogov nika Treveakyn, lastnina neu nijske McClane Mining kompa nije. Prepoved je sicer malo manj Male tvrdke so v tem oddelku svilne industrij« .napravile že precej škode. Nekatere se združujejo v večje kom pan i je in or-ganizirani delavci upajo, da ae nimata skupnih interesov in 8a-čelo se je nasprotstvo. Agrarci smatramo, da je Morones agent Ameriške delavske federaelj8 ln mehiški viceroj Gompersa In Oreena, torej nesvest Mshičan. Obregon ni imel nobenih ivas v inozemstvu, ni bil Udajaleo* sa-stopal Je samo Mehlčane Obregonova stranka farmarjsv nasprotuje delavekl stranki in glavnemu voditelju te stranka Moronesu." KOMUNISTI SPRE MEJHLI TAKTIKO GLEDE UNIJ Organizirali bodo delavce, kjer nI delavrte strokovne or-ganizacije. STEW-NUMBER 175 Rail Mi gtMrala m M« vlade v Balgrada Dr. Koroiee ne bo v ataau ar-gankhjatl nove jugoalovmnake vlada. — de dva poalaaca bo-ata Uviila krivdo umora v abor-nld 8 Račičem. New Yark, N. Y. - Komuni- DninJ, 86. Jul. - Kakor poro-sti so zopet izpremenill svoj s ¿«Jo k Belgrada. Je bil dr. Ko-manevriranje v delavskih atro- rošec, duhoven in vodja sloven-kovnih organizacijah. Delavska akt klerikalne strank^ povab-(komun i stična) atranka nasna- I jen, da organizira novo vlado v nja v svojem glasilu "Commu- Jugoslaviji. Mnogi pa ao skep-nist," da se je savsela sa usU- tičnl, da bo on v stanu reAltl novitev novih unij, posebno med vladno krlso, ki traja «e mesec neorganisiranimi delavci. Ispre- dni. memU, naglašena 8 ostro kriti- Stepan Radič in nleirovi Hr. ko Losovskegs, tajnika za .me- vatJe^rilT vidii gKa £ riške smernice na kongresu me fi6|u vlade Pravijo da vojaški skovske strokovne delavsk. in-LJj^ najbolj p^teno po-ternacijonale. Je povedana v re- «topajo a Hrvati odkTr il hn. solucijah, ki jih je sprejsl ekse-L v^' Jug^vfa J kutivnl odbor delavske (komuni- „ , , n stične) stranke na svoji seji. L Ko^°Wacija Jugoslavije Je se ^iavrtl^eč" enei^nVi^ Irfh^rodnoati) fS^ZZ £ ustanovitev noWh unij SSST^t neorganiziranimi delavci. Ts u- S ™, ™ nlje bodo sunaj Ameriike ^DttLSf avske federacije. Te unije se vloft' naj ustanovijo v jeklarski, rud-L V^J1 ****** •• iImI, da nlškl, tekstilni, krojaški, Čev-H* ****** WJub tež- Jarskl, mesni ln drugih Indu- J1 ^ po«m1 celi. strijah. Komunisti bodo prejo- r*^* dni fft «•P^^ I instrukcije. naj osUnejo v po- vrpčlna In sdravnlkl so mu uka- »ali, da mora absolutno polivati. Doslej Je Radič vsak dan konfariral s svojimi pristali ob svoji postelji. Dr se to prepreči, ga pošljejo v Varaldin. Zagrebški Ust poroča, da J« Radič zadnje dni govoril g toječih unijah in naj nadaljuje s preteklimi smernicami, to e 8 grajenjem lsvsga krila v obstoječih unijah. Nove smernice komunistov se vidijo v sklicanju konvenolj rudarjev in tekstilnih delavcev Amerika vabi Kltajaa J ■ aa revizijo pogodbe Kellog odpri pofijaaja ■ oblju bo. da lunalu aledl formalno priznanje kuomintanga. Nov taagereki pakt. ' »riz, 26. jul. — Zastopniki Anglije, Francije, Španije in I-l*uje so včeraj podpisali novo mnarodno pogodbo glede Tan-na seVernoaapadnem oglu Tanger in okoliška cona J' °dslej pod kontrolo omenje- nih "tirih držav, dpanija Ima 'i"ko kontrolo. Razlika je. da i s na slabega jezlks nsprsm uslužben-L^^^ v E , ^ kJf dru, cem v premogovniku Prepo-LJe> d4Uvci tfArAjo deiM.t ved.no Jim nI plketlratl premo-Lr dnevno M „¡etd<, govnika, toda zbrati se ne sme- M . . , ... jo v takem številu, da povzi-očajo . ["V*™ P°] strah uslužbencem ali bodočim v UJ ^uatrijl Delavci pri uslužbencem .v premogovniku, fe ^jf^SA ?JS£ Na sodišču se Je giede prepo- u ^ ¿T^ . uro vedi vnela huda bitka med od- ^ ^ Rot ^^ „ vetn k premogovniške družbe W|| ^^ priml^ni j#tj ^ Ini^ii, V^n, H«1»^ mezdno znižale. Pri sv^ščineJMvetnlk Unija ta HdUw Warping in Winding civilne .veličine >s naftašal, L n|J, ^ zluUy]uU ygi ČOm da besni slab jezik" se dasta Uvc| ko J# kammA^ hoUU rastegn tl gledii pMMI, Kom-\rniUii m9tdt> ttd $20 nm |,f # panljski odvetniki trdijo, da boL^ j# hot,,Jl UVJPBt| ijt4>o|J U zadeva ustvariU precedent, ^ ^^ ki se v porabi pri vseh premo-1 v katerih delajo neu-pftteburlkem govnikih nljski rudarji dUtriktu. v M jI. t»,', deljeni dobiček 18.166.241,004 Skupno premoženje: »l BgradUl bojno eija aunjsedanja rudarska m^S*™*!* ***** to ganizacije United Mins Workers. Hgarsklh prUtaiftlč, Ta nove smemke skušnjo ^ stalil 88 radikalskih pravičlti s tam, da stare delav- portnnflav, ki ao podpiaaM reeo-ske atrokovne organlaacije nlao M^M da ipora vlada dati Radi-koa svoji nalogi, aralakAtl, če Ja pri 8dravi pa- Do novih smernic je pomaga- m0tl' To J« *>«o dan ali dva la kritika Losovskegs na aboro-atraljanjam v skupščini, vanju Moskovske strokoviA do-I^J"1 dna 80. junija Ja Isvske Internacijonale. IjdaJ v preiskavi pfsd sodiščem. Kritlkg pravi, da ameriškl ^1^ prWJ "" «Mnikarski po-kjOmunisti plešejo kvadrlljo o- rolevalcl in poslane! — J« bila koli AmarUke delavske federa-«asiišanih; zaslišan bo tudi cijs in njenih unij na U način, Poroča aa, da boata i§ da prepuMaJo voditeljem refor-l^a druga radikalna poalanca, mističnih delavskih strokovnih Tomo Popovlč In Jovanovlč, ob- tožena sokrivda 8 Račičem vred. Sodišče je le naprosilo parlament, d% izroči oba poslanca k saellšbl. orgsnizsclj zahteve, da organizirajo neorganizirane, ohranijo unije, vodijo stavke itd. éé Kraal«" odbit«! «a jM pomoi nemški iadjf Hovjetakl relevslcl m odsvali kH cu na pomoč s parnllm. na katerem Je 1606 potnikov. Tretji ruekMedolomller bo lekal Moekva, 26. Jul. — PoroČeva-ec sovjetske časnikarske agentu re Tass na ladoiomilcu "Krs-slnu" (Hiroča, da ao s noči slilall "Hmu (klic na pomoč) s nemške motorne ladje "tynte Cervantes," kl se nahaja a 1600 tu-sti nekje ns zapadni strani picbergpv In sto milj južno od ¿ingsbara. "Krasin" Je odgo-voril, da gre takoj na pomoč. a, l/ofidoe, 86. Jul. — Sovjetska »v«,«».,» ^u«» M mvOJw ar- r#4l,IMl kOmUljs Je včeraj MM*-žavIJane, avoje poštne In brzo- -kakor javljajo Is Moskve jsvne urade, svojo denarno va-1*"* J9 poslala le en ledolomllec AagHJa pošlje 1*800 rudarjev i luto itd. Združene države sa prvs ss-čele pmikatl svoje vojaltvo Iz Kitajske. Pred par dnevi js bilo odpoklicanih 1400 pomorščakov Pariz, 36. Jul. — francoska na iskanje Izgubljenega norveškega polarnega raziskovalca Roe Ida Amundaena in njegovih pet franaoakih tovarilev, ki so šli iskat Kobila ln od takrèt Je preteklo le 88 dni. ne dn bi aa vrnili. Tretji sovjetski ledolomi-iec Je "Sodov" in ima nalogo, da Je bilo aretiranih le nekaj tri tisoč oaeb radi tega prestopka. Število aretacij pa ee od ijenega leta vila sa več ato komunistična stranka Je pred ¡LlfTSuOl tremi leti prenehala objavljali ^^^ številke glede svojega Hanst ve, '1 j no Is volil smrt v svrho, da rail več gledalcev gotova smrti. Pavlov Je isvajal Umetnosti pred delegati aiatičnegs kongresa In I drugimi gledalci na ho ae mu Je v sraka stavil l,ahko bi ba Mvtjenjo, le bi bO tvih la Ml zemljo nalašč padel Tñ I PROSVET jvabodnk podpornb iednotk NABODNB PODROBNE i EON OTB Rokopisi m oc rr»è»Jo la Oban IT JO aa Uta. IS.7I aa pal Ma, la m T B O 8 VB T A" Ai TAB ENLIGHTENMENT" VM (aseapt Chicago) an $tf,00 per y*r. PBBDSEDNIfiKA KAMPANJA. Wall Street «i je leto« zasigural obe stari stranki, da imenujeta predsedniškega kandidata, ki ne bo nevaren UpJtaJtzmo in velefinančnikom, ki imajo svoj glavni stan v Wall Streetu v New Yorku in La Salle Streetu v Chicago To resnico vidimo v dejstvu, da na konvencijah obeh strank ni bfla spregovorjena beseda kritike proti finanfalm interesom, ki skušajo spraviti proizvajanje in «Mateje električne sile pod svojo Jtontrolo, povedano s drugimi besedami: ustvariti elektrarn a raki monopol in si tiko tasigurati, da bodo bodoči rodovi njim plačevali tri-but ie leta in leta. Dragi pojav je bil opaxiti v imenovanju Raskoba, načelnika finančnega department« General Motors kompa-nije, predsednikom narodnega odbora demokratične atomka. Kaskob je bfl pri zadnjih volitvah le republika-nec in je glasoval za Coolidga. Letos se je izpremenil v demokrata. Zakaj? Najbri je prepričan, da od Smitha ne preti nobena nevarnost kapitalizmu, da od Smitha, ako bo izvoljen predsednikom Združenih držav, ni pričakovati, da podpira teinje in zahteve strokovno organiziranega delavstva. General Motors kompanija ima v svojijflfcžbi okoli pol milijona delavcev. Vsi U delavci so neffganizirani. Le v Kanadi se je posrečilo izvojevati 2,600 «učenim delate« priznanje delavske strokovne organizacije. T* korporacija je zniževala mezde delavcem in jih priganjali t delom od kosa v tovarnah, ki so pod njeno kontrolo. Znana Fisher Body kompanija, pri kateri je delalo nekoč tudi nekaj Slovenoev in jih dela fte danes, je plačevala kurjenim rokodelcem po osemnajst dolarjev dnevne mez-de. Danes jih ne plača več. V tovarnah so uvedeni stroji, pri katerih delajo neizučeni delavci in delavke, ki delajo konkurenco s strojnim delom izučenim delavcem. Ti delavci danes zashiflijo komaj za «dobno življenje. Kaskob je dober katoličan, kar flokazuje, da je za delawee vseeno, ako je podjetnik protestant, katoličan, mohamedanec, Ud ali pa brezverec. Takozvanega krščanskega usmiljenja ne najdemo danes v tovarnah. Delavec ss povsod izkorišča, njegova meada ss pritiska nizdol in podjetniki zahtevajo vedno več dovršenega produkta od ujega. * General Motors korporadja je v FUntu, Mich kjer ima Fisher Body kompanija svojo tovarno, v kateri dela sedemdeeet tisoč delavcev, uatanovila kompanijako unijo, da je toliko laglje znižala mezdo in uvedla v svojem obratu priganjaški Hintem. Pregovor pravi, da lisica lahko menja svojo dlako, ne more pa svoje nature. « Raakob je lahko menjal politično stranko, ne bo pa menjsl svojih naaorov glede gospodarskega sistema človeški druftbi ln ne glede postopanja s delavci v tovar-rah in drugih podjetjih. To oatane neizpremenjeno. '<, Akroaaake vneti. Akron, Okla. — Tukajšnje delavske raamere nkao tako rožnate, kot si M morda kdo mislil. Kapitalisti pač znajo izprašati delavca zadnjo moč, v zameno pa ima dajo le treh k» v obliki par grošev, s katerimi naj prelivi sebe in druftfno, ako jo ima. ia pri nas pač tako, kot jo drugih tovarniških rodbinah. Prlgnnjaštva v tovarnah se ne manjka, kar naredi delo še bolj naporno in trudapolno. Kakršne so delavske razmere pri nas sedaj, ne morem nikomur svetovati, da M sem hdffU za de-om, ker ee ga ne dobi tako lahko, nMSda pa tudi ni bogve kako sijajna; zato Ss laatniki tovarna poskrbe, da delavec ne predme za svoje dele niti polovico, kar bi moral Pa še mak) o našem društvenem Življenju. Društvo "De-enec" št. 1T0 Slovenske narod ne podporne jednote je na prošli redni mesečni seji sklenilo prirediti svoj letni piknik. Vršil bo v nedeljo dne S. avgusta blizu Firestone parita. Veselič-ni odbor je na delu, da pripravi vse potrebno, da se Izlet za vrši dostojno in pravilno, kot je potrebno. Pripravljenega bo vsega In za Vse naše posetnikc. Društvo vabi vse jugoslovanske ro|ake od tu in iz blitnjfh naselbin, da nas posetijo v velikem številu, da bo zabava ljubkejša n pristnejša, kajti le, v veliki zletni družbi se človek počuti veselega razpoloženja. Upamo, da nas na tem izletu obiščejo ro-aki iz Barbertona, Kenmora in Magndore. Vi smo vselej pripravljeni vrniti poset, ako nam >o le mogoča. Večina rojakom je že znan iz-etni prostor, ki se nalutjn v bližini Firestone parka, zato jim bo lahko priti na pravo mesto. Rojaki is bližnjih naselbin pa naj pazijo na kažipot, ki bo prl-občen v sredini izdaji Prosvete, da bodo vedeli kako se pride na pikniški prostor. Društvo "Do-št. 170 Slovanske narodne podporne jednote vabi vse naše rojake, kikor tudi brate Hrvate in Srbe, da se nam. dne 6. avgusta pridružijo na našem pikniku in se z nami povesele \ senci košatih dreves. tajnik. Pokojni Frank Gregorich Republikanska stranka je bila v aedlu zadnjih osem let i Izkušnje v teh letih so pokazale jasno kot beli dan.lpoUa v stari domovini očeta, v koliko ima delavstvo pričakovati od te stranke. Ne ena, ¡f M druga, obeh starih strank nima Močnega in J aa»—^ v Aa*condl' MomL* m Ulu* socialnega programa, ampak le nekaj salo nejasnih meglenih obljub aa delavce in farmarje. Te nejasne bi leftal na mrtvaškem odra. so bfla meglene obljube onih starih strank so le vada za lov delav- ^ **** m •kih in farmarskih glasov, kajU delavci in farmarji imajo ZT^^m^ v Ameriki volilno pravico od eden in dvajsetega leta na- prej in njih giaaovi ao potrebni za Izvolitev predsednika, __,_____ kongresnikov In aenatorjev. Za delavca in farmarje Je JiJ^J* ^^^ torej vseeno, kdo bo Izvoljen predsednikom: kandidat re- p^IZdnik JemBranil puhUkanake ali demokratične etranke. Za d^avce In far- prečita! Komarji so nejvetye poletna nadloga; to je že vsak občatil — na svoji kaži. Da imamo rasne vrst« komarjev, to menda tudi vaak ve. Dr. Herman Higgs, poverjenik za zdravstvo v državi Hew York, navaja čez vsem za vaše bratsko delo in izkazano naklonjenost ter za mno-gobrejne vence in cvetlice! Jos. Kovarich, blagajnik društva št. m. Bšj pr§ii Piše J. W. Kratek. Četudi je Eisenstein brflianten režiser ln representant ene šole eatetičnega mnenja v Euaiji, domnevam, da bi bila ta šola v resnici tako pomembna, kot včasih izgleda nazunaj. Po mojem mnenju so njegovi filmi bolj Impresivni kot njegove teorije. Brezdvoma so Eisensteinove too-rije futuriatični odmev na epM-no tendenco, da se aocializira gej metnoeti, kar je seveda Anacomln, Mont. — Dne 8. jiK llja je tukaj preminul brat Frank Gregorich, dober član društva "Poetojna" it. 809 Slovenske narodne podporne jednote. Doma je bil i« aela Brgud. občina Kastav, Jugoslavija. V Ameriki se je nahajal od leta It06, ko je prišel na Celumet. *fkh., kjer je pokojni eobrat ostal več let Ces nekaj let ee je preaelil sem v Anacondo, Mont. Jled tukajšnjimi jugoslovanskimi naselnlki j« bil pokojni Gregorich splošno priljubljen, tako tudi med AmerOtanci. Bil je zaveden in al je I« pred čn-som pridobil državljanske pravice. Težko delo pa je pokoj ne-Franka pripravilo ob edrev-je in je bolehal na erint hibi. katere ga je tudi končno pok» nan na Loog Ialandu in kise za-reja le v solnatih močvirjih. Znano je, da je gradnja panamskega kanala poetala mogoča le potem, ko so izumili primerne metode za iztrebitev miljonov komarjev zarejajočih v stoječih močvirnicah. Iste metoda, ki j|h je general Guma s takim uspehom vporabD v Panami, lahko vsakdo poskusi pri sebi doma. Seveda tam, kjer gre sa obsežne površine, kakor OPAZOVANJA šestdeset vrat komarjev v sami mentalno v komunistični družbi. drŽavi New York. Toda le dve vrsti sta mnogoštevilni. Od te dvojice najbolj navaden je komar, znan ffo latinskim imenom "culex". Dočim je ta "culex" pravcata nadloga, vendarle — v kolikor nam je znano — ni pre-našalec nikake bolezni. Drttga vrsta komarjev v državi New York je "anopheles", ki je pri-poznan kot prenašelec malarije. Veliko manj razširjena je tretja vrata kemarjev, slasti vdomače- Ako vsamemo Einsensteina kot reprezentanta ekstremne estetične levice, Lunačarski bo tedaj brezdvoma zagovarjal one, ki so mnenja, da mora komunistična umetnost postati nadaljevanje ali pa logično razvija ¿je umetnosti iz preteklosti Kot komisar izobrazbe ima U»-načaraki vse" državne teatre pod avojo kontrolo. Kadi tega pa gre morda prav njemu največ zasluge, bolj kot komu drugemu, da sta opera in balada v Rusiji ostali na površju, On je sovad brez navdušenja tendenco gledališča, ki izrecne posveča svoja |>«zornoet sodobnim socialnim problemom, ključuje pa vse drago. On prav gotovo ne bo zrl v prihodnjost z zadovoljstvom, da se uresniči Einaenatoinova perfektna ln brezumetniška država. "Jw bom", pravi Lnnadkraki. "kmalu uredil vse potrebno in bom izdal protest proti naraščajoči zanemarjenosti klasikov vdr- Srnej «e, brate, smej! V nekem starokrajskem listu berem poskočno sliko ameriškega smejočega se življenja. Pisec, ki je bil v Ameriki, je videl saun smeh in samo smen in humor. Vse se je držalo na smeh in on sam se je smeh^al, ko aa je nalezel te .lepe ameriške lastnosti, Smehlja! se je, ko je pisal in menda se še danes smeje. Blagor njegovemu razprto-žen ju! l' Res je precej smehljanja v naši "God's coiAitry" Precej, ker — tristo puritanakih vrsr gov! — klin ae izbija » klinom, in kako drugače na j bo z dnevno ekah&icljo vseh mogočih smeš-nosti? Po tri sto letih in nekaj čez se tudi najnervoznejša človeška para naveliča jeziti, ko vidi» da nič ne pomaga. ■ Niso to samo napisi "Keep je Mf rastočo so na primer močvirja na Long Ialandu, prizadevanja peeanfc*______ oikov ne saložejo bogve koliko, teatrih In proti tendenci. arodila vaa, kar je potn Pogreb as U. julija. Ob k »l\f druÀtvi P«v marveč treba skupne akcije občine sli okraja. Na tri načine ae lahko fcne-jimo komarjev:* potom izsuše-nja ali drugačnega vničenja njihovih vališč; s tem da jih ubijamo s petrolejem, ko so še v nerazviti, v črvasti stopnji rasti i ali pa s pomočjo njihovih pri rodnih sovražnikov, ki se pasejo s komarji in njihovimi ličinkami. Komarji ae morejo zarejati le v stoječih vodah. Ako fcaušimo močvirje, odpravimo vse luže in pokrivamo vse posode, kjer se voda nahaja, se števtle komarjev takoj znatno zniša. Komar leže jajca na površino stoječe vode. Po par dnevih se jajca razvijejo v drobne ličinke ln iz teh v večje zapredke. Komar v obeh teh oblikah mora dihati -in se mora v to avfho zaporedno povapenjati na površino vode. Ako polijemo površino luže ■ petrolejem, ee ustvari nad vodo tenka neprodirna plast petroleja. Drobne dihalne eevi nerazvitega komarja se napolnijo s oljem, ko žili na površino, ln se mladi komar zaduil. 2e malo kapljic petroleja ali kero-cina ali vsakega drugega olja zadostuje za ustvarjanje toke plasti nad precejšnjo površino vode in tako prepreči razvoj komarjev. Ako ae rabi petrolej a to svrtio, ne amemo pozabiti aa najmanjše luže. Treba pokriti vse boeode, kjer aa voda nabira in dtljgo stoji. Deževnica v nepokritem sodu ali v jarku služi aa zarejati išče miljonov komarjev, In Is par dnastlh posod, na pol napolnjenih s utegne preskrbeti a toliko komarji, da j& bo zadosti sa vso soseščino. * Vporaba olja ja dostikrat nepraktična, zlasti ako bi bilo treba pokrivali s plastjo olja četo jeaero aH počasi tekajočo reko. V takem shetaj« js najboljše, da ae nalaga le vodo a takimi ribami. ki kaf rade požirajo ko-«earjeve ličinke in saprsdke. Ta-kih rib )f v08 VVM» Vdsr M SS Intereairal sa take ribe ta bi rad n la State^lCpLrbnent of Health, drŽave New York. je Je le važno, koliko glasov bodo oddali kot proUat dmštva. nakar asm m od pokoj, prod obstoječim socialnim razmeram. To pa store, ako ^ H>raU m večiv» pnakiviu. glasujejo sa kandidate socialiatične etranke, Id lasa jasen h določen program, ki pove, da bo U stranka zastopala delavnega ljudstva. Glasovi. Id jih bodo dola vel in farmarji oddali sa ttdafte starih strank, bodo vrženi v vodo, kajti U gia-bado potrdili, da so zadovoljni s uredbami In rasmo-* «ove*ki družbi. Htari stranki bo-deta to vaelt na znanje in ne bodrU storili nkvanr sa olaj šanje Uvijenake butare deUvcev ln farmarjev. da se več ne producira novih dram, razun tistih, katere njim prijajo z manjšimi aH večjimi detajli soeiafae preuredbe. Kar so včasih imenovali "večne probleme", smo jih pravilno take imenovali, ker ao prav tako važni komunistični družbi, kot ^ ki drugi družbi. Prejalialej ee mora ruska umetnost povrniti trsa Mabk: uvaževanju k "večnim problemom" — h klasični umetnosti. 'Razume se, seveda," je nadaljeval Lunačarski, "da jaz ne gojim želje po kakšnem povrat-ku k "dmetnosti radi volje ar tietov". Iz komunietičnega vidika: umetnost mora imeti socialno funkcijo, toda ta funkcija je obširna. Ona vključuje razširjenje intelektualnega obzorja, prav tako kakor razprave socioloških problemih. To je še posebno važno v industrialni državi. 2ivljenje delavca je ne-pneprečljivo ozkotirno, ako je njegova akušnja odmerjena samo na tovarniško delo. Ravno on, bolj kot kdo drugi, potrebuje teh eetetičnih sRušenj, katere bodo raztegnile njegovo razumevanje in cenitev. In " ravno iz tega razloga sem jaz še celo bolj zainteresiran v musikaUčne drame. kot. pa sem v navadne dramske igre. žal, da ravno sedaj nimamo nobenega novega skladatelja, ki bi bil koa tej nalogi, gledam pa hrepeneče v bodočo dobo, ko ee bo dvignil kdo is med Rusov in bo Izrazil upanje ruskega ljudstva v obliki. nerazUkujoči se, morda, od tiste, v kateri je Wagner utelesil pesimi- smiling" — katere je videl sta- ci in potem mu zapiskaj na ko- fektnemu sleparju, ki operira po principu: Ako že smukaš ¿love. ka, osmukaj ga.lako, da ti bo hvaležen . . . Taki gospodje na vadno sede v* Uradih največjih korporacij, dobrodelnih organizacij, ha sodnih stolih in v senatu . . . To so originalni ameriški ro-dftelji h umor j au Ali na primer politični gentleman, ki ti reče g šladkm smehljajem na ustnih: "Jaz vem, da mi ne verjame*, a vseeno me imaš rad — in to jê glavno." Baš letos vidimo tega gentlemana, kasko pridno obi«. kuje delavce in farmarje ter m> očitno is nJik norčuje. V Srbiji ali na Koroškem bi ga ubili na prvem križpetu, ne tako v New Yorku in Iowi : tu se mu prisrčno smejejo in ploskajo in v jeseni mu bodo dali dve tretjini glasov! Našopaj otroka po goli platni rokrajski pisec — ki urgirajo ljudi k smehljanju; niso le karikature, ki smešijo politične ln druge prvake. Niti prohibicija, Id že deset let zalaga ves svet s krohotanjem, ni Ke vse. Tudi slavne juridične procedure, ki nimajo para pod solncem — in prav je, da ga nimajo t — niso vse kurivo za humor. Vse to morda še popraska simpletone, ampak one, ki ao rojeni za humor, to že davno dolgočasi Pravo ščegetanje, ki n#m raztegne usta do ušes, je nekje drugje — in škoda, ker ga dobri pisec nI odkril. Morda ni imel časa, najbrž pa ni imel priložnosti. Skoda, ker ni srečal roparja s smehljajočim obrazom, ki prijazno reče žrtvi: "Cheer op. my friend — that's'the thing 1 can't take from you!" (Ne hu-duj se prijatelj, vee ti fchko vzamem, samo veselosti ne.) Skoda, da ni prišel v roke per njičkau ki ima odzad piščalko-pa ae bo smejal med solzami. To je ameriška voleča masa. Najboljli humorist je bil oni, ki je krstil to maso z lepim i-menom "voting cattle." A še nekaj je, kar naa podžiga k smehljanju. Smehljajoča ameriška masa se zna smejati tudi ."na drugo stran." Med smehljanjem padajo batine in med smehljanjem se sprejemajo —it's ali rigbt To lahko traja dve generaciji ali tri. Zdaj te traja dve. Star zakon narave pa je, da je vaake stvari enkrat dovolj — tudi sprejemanja ba-tin. In kadar bo ameriški masi dovolj, tedaj se bodo perfektni smehljači nehali režati. Režala so bo masa in delila batine. Vse pride na vrsto. Tedaj pa se bomo mi smejali na vse grio.# Saj veste: kdor se zadnji emeje... Pet dni na vzhodu Nekaj vtisov iz prvič obiskanih naselbin. svoj 8chopenhauerjev 4* A »h ta bula. 0„ M. jul. — Ro» Me včeraj sbéta na I križišč« v hllfttai tega «ista opašite I« sta sav.^Oa s svojim avtom pred vlak. ki j« je «bil star Klet Je v trrsr* MAfil ke Je Očividno je is tek dveh nasprotujočih si tendenc, da ne biti ni kakšnega miru med dvema repreeentativnima ki sta si tako na-Eisensteinu je Lunačarski samo napolasimllirsn buržuj; Uanačarskam« pa ja le vidika fanatične logike, bret ¿iaenatein boljši Njegov« teorija bazira aa «ni izmed fundamei nih komuniatičnih aktov, da v državi bo življenja V dvorani in spodnjih prostorih je že bilo precej rojakov. Seznanil sem pe z mnogimi, ki so mi bili že stari znanci po imenu: bratje Kramer, Pavlinič, Franko in drugi, vsi že stari bojevniki za napredno misel v vrstah SN-1>J in v delavski politiki. Seveda smo bili takoj domači. V dobri uri je bila dvorana napolnjena. Na dnevnem redu je bila veselica, ki so jo priredila skupaj tri društva, dve društvi SNPJ in eno JSKJ. Na programu so bili štirje govori in glaabene točke. Dolg program sa patrijotično vroč dan! Program je bil napovedan za "točno ob dveh." pa je bik» tako kot z našimi igrami v Chicagu. Začel ee je četrt čez tri, toda ne po krivdi prirediteljev; to je treba povedati. Ob določeni uri je namreč manjkalo celih dveh govornikov. Najtočnejši je bil aharonaki župan, ki je potem čakal in si brisal potno čelo v privatni sobici za odmor. Ni btto predsednika J8KJ iz Pittaburg-ha — ki sploh ni prišel — in manjkalo j« br. Franka Keržeta is Gevelsada. Odbornike je slasti skrbelo kaj je s br. Keržc-tom, da a« n« pokaže. Mani se je začelo nekaj sanjati: — kaj če bi romal okrog za "hribčkom?" Tako je bfla! Br. Kerže pri-maršira ob treh vee moker, kakor da so ga potegnili is umazane rak« tam doli, In a« huduje Fi^td njklššvn i m ^Hri^^itoiii " g« je iskaf ne vem koliko Toarej kar dva Ne. «n j« bile peaskljsse v In šli Ijiv In sadoaten sn m na sobi — mad tom ko L«aa sčarakaga ^ Rumjirija. éà j« življenje tovar- niškega delavca MaakotirnoM. vasbaja neke vraie raakoi Ne- kdo mi j« prlpov« doval. da j« n« javnem akoda pc»ja*nj» \ hI «voja teorij». Medtem pa ja nakd 0 «atal In m« erpsl v obras obdi Mitov, as sa- govmrja umetno»t ( Liato vrstr. ki je v bistvu «BW dragi "opij 1 j ..dit va*. Ti obd oWtov se I»1 Vence v svojem mestu, kako je on vesel, da ima v svojem mestu slovenske govornike iz daljnih krajev itd. Z br. Keržetom sva ee spogledovala in si mislila, kaj takega pa še ne ... Ali right! ' Za njim sem bil jaz na vrsti in ko sem končal, je tudi župan aplavdiral, čeprav ni razumel niti ene besede. Stavim pa, kar hočete, da ne bi bil aplavdiral ako bi bil razumel, kaj sem povedal . . . Zadnji je govoril br. Kerže. Mj/riil sem, da je bilo moje gobesdanje ob tej prilik) preveč radikalno, toda br. Kerže me je poeekal: govoril je še bolj radikalno in vseskozi socialistično (tudi nJemu je župan aplavdiral!). Moral sem mu čestitati, tako dobro Je izkoristil idejo neodvisnosti z našega slovenskega vidika. Potrebno Je tudi omeniti ide-jalno zadržanje občinstvs. Mak) kje sem še našel rojake, ki bi bili tako mirno in napeto sledili govornikom. Zanimivo je bilo tudi veliko število ženstvs m* poslušalci, posebno mladih klet, ki ao zasedle prve sedele Po sporedu je bila prosta t* bava, br. Kerže in Jaz svs i» ' par ur prav zadovoljna zaroblj> nika v tisti sobici sa odrom. / kateri so a. Frances Gorenc druge sharonako-farrellsko rojakinje pokazale, da znajo immit no postreči lačnim in žejntf ljudem. Težko se je bilo loč* od to prijazne druAbe. ali dsn p lezel h koncu In treba je bilo iti Naloga mojega "poslanstva j« bila končana in spet sem j privatna oeeba. *tarf| ki se lahko tsirubi občinstvu i« opa*"i ter i i deli drug«. Saček » moje počitnic« bras. - F*«» Raj je bil še v«d*o abvni '«*l julij, ki prlvoštt an In potom ao okMajao nekaj — toke ip toke — Prijatelju Keršetu ^ ^ •Vfkik^ Bil je sadovoljma - i")»1' bolj. B« v«aj iefcra dražb« * aa torej ** W f v i' PETEK, 27. JULIJA. STAVKA STEKLARJEV V JU ~ G06LAVUI. ■ (Izvirno.) V Jugoslaviji se stalno opaža, da je koncentracija kapitala na pohodu. Kapital, ki se nahaja še vedno v ostri krili, gospodarski položaj, ki vsekakor ni zavidanja vreden, in vse take in podobne pridobitve kapitalističnega gospodarakega reda, so vzrok enemu samemu velikemu klicu po rešitvi, so tendenca za koncentracijo, so zadnji poskus kapitalizma, obdržati sedanji položaj in še nadalje privilegirati meščanski rasred na škodo milijonov narodov, milijonov delavcev, članov delavskega razreda. To tendenco imaiAo tudi v Jugoslaviji. Položaj sicer ie ni dosti zrel Kapitalizem je še mlad in neizkušen in le zato ni bil storjen velik korak v koncentraciji jugoslonskega kapitala. Toda dejstvo je tu in to dejstvo najbolj krvavo občutijo — pro-letarci — delavci, uradniki in nameščenci. Isti proces se je vršil tudi y steklarski industriji. Koncentracija kapitala se je izvršna na račun steklarskega delavstva. Ustanovil se je steklarski trust. Krivično pri vsem tem ustanavljanju steklarskega trusta pa je bilo dejstvo, da se je koncentracija pritiska izvršila v vseh steklarskih tovarnah istočasno, do-iim so se plače delavcem — steklarjem regulirale tako* da je imel največji dobiček kapitalist v onem kraju, kjer je bila moč in odpornost delavstva najmanjša. Radi tega je prišlo do stavke steklarskega delavstva v Jugo-jjJaviji. V Paračinu v steklarni je bil uveden sistem plačevanja zaslužka od "stotine", to je tako-zvani "Hundertsistem." Delavci, ki so bili plačani po tem sistemu, so dobili povprečno 50% več plače, kakor pa delavci steklarji v Sloveniji, kjer so plačani po takozvanem Treibensi-stemu, ali po sistemu "Šoke." Ob zadnji združitvi steklarskih industrij v steklarski trust pa je vodstvo steklarne v Paračinu, v Srbiji, takoj hotelo uvesti tak način plačevanja, kakršen se je prakticiral v Sloveniji. S tem je bil dosežen prvi udarec na steklarje, ki terfi seveda niso mogli mirno gledati, kajti tudi plačevanje po Hundertsistemu ni prineslo steklarjem bog ve kako velikega zaslužka. Razredno gibanje delavstva v Paračinu je bilo jako močno in intenzivno. Steklarji v Srbiji »o takoj izvajali konsekvence in — zmagali. Vodstvo steklarske-K» trusta se je vdalo in še v naprej plačevalo po Hundertsistemu. . Ker je delavstvo v Srbiji imelo ta svoj prvi uspeh, je Opči Hadnički Savez pričel voditi akcijo, da se po vsej Jugoslaviji in P» vseh steklarnah, ki so v jugo-, »lovanskem steklarskem trustu organizirane, uvede plačevanje t*» Hundertsistemu. Ta akcija j«' |K)«tala sedaj še bolj intenzivna. kajti celokupni steklarski de-("ci v Jugoslaviji so stopili v ■tavko z zahtevo, da se za celo državo uvede enoten način izpla-frvanja delavčevega zaalužka in P" principu Hundertsistema. T*ko smo dobili tudi v Sloveniji mezdno gibanje delavstva, tf* Pot stavko steklarjev v Hrast« Lniku- Tovarne ao odgovorile na **htevo steklarjev negativno. (Hokupno število stavkujočih > Precej veliko. 3tavkolomcev Najboljše pa se drže ste-v Srbiji, v Paračinu. Tam " »"JO vsi steklarski delavci, da je v Paračinaki steklar-11 * od 23. junija t L stavka ►'P"lna. V Hrastniku, kjer i-** tovarna dnevno nad 60,000 ••narjev istega dobička, stavka *•» vklarjev. Tu stavkajo vsi k »i>firiraa| delavci, domači fa * * m*kl ter steklarji, le okrog "*>nafc ša dela naprej. V sže-rrn> Zagorja stavka 190 kva-¡¡" ranih delavcev, le približno '♦•m«kS| delavcev že Iz teh podatkov se vidi, da je štrajk popolen in dobro organiziran. Ona mala peščica stavko-lomilcev iz inozemstva pač dosti ne pomeni, ker ogromna večina domačih kvalificiranih delavcev ne dela. Za stavko vlada veliko navdušenj in je pričakovati, da bo njen konec pomenil zmago strokovnih socialističnih organizacij. Kajti steklarski trust v Jugoslaviji se bo moral udati opravičenim za htevam jugoslovanskega delavstva v steklarski industriji. Paaivnoet jugoslovanske zuns- nje trgovine še vedno narašča. Zdelo se je že, da se bo z ukrepi, ki so jih sklenili merodajnl faktorji, pasivnost jugoslovanske zunanje trgovine postopoma zmanjšala in da se bo kriza, ki grozi biti ostrejša v tej panogi narodnega gospodarstva slej ko prej omilila. Vendar temu ni bilo tako. Pasivnost naše trgovine je šla dosledno strumno naprej in v mesecu aprilu letožnje-ga leta, kakor doznavamo iz u-radnih poročil — je biin pasivnost zunanje trgovine že naravnost ogromna (v številkah 229 milijonov donarjev). Po gospodarskih listih v Jugoslaviji se vrše obširne polemike, kje najti vzroka temu ogromnemu in škodljivemu padcu. Toda izgleda, da se večina naših ekonomov ne zaveda niti važnosti trgovine, kaj še, da bi s konkretnimi uredbami pospešila trgovino in napravila našo zunanjo trgovino MeesvsT* Bernhard topel v svetih vedah Wy ^«nžka JMftl» ttaajka * «-klarjov, deta pa U taoseas- fit driavnev »V. »teklami v Sv. Krilu uko> «j. je pričakovati, da bo odpor delavstva tn Kamniku Zl bo Sto tisoč romarjev se je aešlo v tritiiočletnem Benaresu v Indiji. Cez dva dneva ali tri dni bo praznik luninega mrka. Bena-res, mesto Hindov, se pripravlja na ta dan zelo svečano. Trume ljudl se vleko skozi ulice; cele občine, cele vasi so tukaj. Poljedelci vodijo žene in deco ss roke. Gnečs je strašna in opas-na. ? (H Komarji se opirajo na dolge palice in so oblečeni v oblekq žefranaste barve. Med nje se je pomešalo na tisoče beračev. Be-nares je namreč tudi mesto beračev. V dolgih vratah'poseda-jo ob cestah in na križiščih ter prosijo vbogajme. Časih dvig*, nejo roko, časih skodelico, zakaj verniki aiao val enaki; eni jim mečejo novčiče, drugi, posebno preprostejši, jim sipajo riž, ki so ga nrinesli z doma za prehrano na božji poti. Pogled na berače je mnogokrat ostuden. Med njimi jih n! malo, ki so okuženi z lepro. Obraz, roke, noge—vse jim je razgledano, ogrizeno. Rane j ipi pokrivajo cunjasta oblačila, iz ust pa ae sliši molitev: "Siva . . . Siva . . ." Riž zarožlja iz pešic dobrotnikov v skodelico. Ne-redkoma vidiš, kako nosi takega bdlnika dvojica med bambusovim trst jem. Berač Čepi na de-akl, ki je privezana na palice ln niha sam in tja kakor tehtnica ki nima ravnovesja. Sveto mesto Benares je kakor opij neko van o od mogočnih valov verskih množic. Tu srečaš men- zopet aktivno. — Sicer pa, ako dikante in saduje, ki so razgalja-bo Šlo v tem tempu dalje, bodo * * ' gospodje v Beogradu kmalu prisiljeni, kreniti na povsem druga pota In topot bržkone pe bi bila trgovina pasivna, ako bi nastalo sporazumno sodelovanje prečanskega prebivalstva. Nekaj mora biti vendarle res! "Iz okužene atmosfere." — Klerikalni poslanci v Slo v jeni j i so silno pametni ljudje, če so prav včasih tudi silno nerodni. Da je to res, priča nasledji popravek, ki ga je poslal klerikalni odvetnik dr. Brejc, tisti mož, ki je pustil streljati na Zaloški cesti v Ljubljani, nedolžne ljudi, — na uredništvo ljubljen, dnevnika "Jutro." "Trditev, da sem bil kakih o-sem dni pred usodnim dnevom v Narodni Skupščini doma in da sem ob tej priliki nekaj gospej v Murski Soboti pripovedoval, da že ves zadpjl čas sedim v Narodni skupščini tik pri vratih, češ, da bo nekaj prišlo, da bom hitro lahko ven skočil, je popolnoma neresnična. — Nisem niti bil kakih osem dni pred usodnim dnevom (20. Junij 1928, ko je poslanec Račič usmrtil v Narod, skupščini poslanca Pavla Radlča ln G juro Basaričeka. Op. dop.) doma niti sem kedaj komu podal zgoraj omenjeno izjavo. — Ivan Jerič. L r.)w Ivan Jerič je klerikalni poslanec v Sloveniji. Ampak izgleda pa le, da nekaj le mora biti res. Kar tako se ne piše, in za klerikalce bi ne bilo to tudi prav nič Čudnega. Triemf Stjepana Radlča -v Zagrebu. Dne 8. julija se je pripeljal Stjepan Radič, kateri Je bil smrtno neverno ranjen dne 20. junija v Narodni / skupščini v Beogradu, v spremstvu > ožjih svojih prijateljev in sorodnikov v Zagreb. Zagrebčani in Hrvatje sploh so mu priredili kresen sprejem, kjer Je sodelovalo nad 100,000 prebivalcev. Na postajsh po Hrvatskem je Stipico povsod pozdrsvljslo prebivalstvo, žele* mu, da ae čimpreje popolnoma o-sdrsvi. V Zagrebu je Radič najprej sprejel zagrebškega Župsna Vekoslavs Heinzla — Hrt vat je so vnovič pokazali, da so tempers-menten narod, kot je temperamenten aam Radič. Radič je za enkrat bog in v tem smislu bodo drvfll sa nJim in za njegovo mi-neščanako politiko. V Misli štrajk kovinarjev še ni končan. V tovarni "Titan" v Kamniku le vedno niso kovinarji dosegli svojih pravic. Stavka se razvije povsem nor-SJavkolomilcev nI veliko, nI do pasu In namazani s pepelom dočim so jim obrazi posli» kani s kričečimi barvami, lase pa nosijo povezane v štrleč čop na temenu. Kaj pa da so med njimi tudi sleparji; celo mnogo jih je. Ampak Še več je tistih ki so prišli k Gan^u iz ČIstogs verskega prepričanja, pošteno ln čisto, PrišH so, da bi se okopali v Gangu, da bi pokazali svojim bratom, kako je treba živeti. Posedli so se po stopnicah in zda? so mirni, nepomičnl, kakor Bud-dha. Podplate nog Imajo obrnjene navzgor, roke so prekrižali na prsih; pa meditirajo . . . Iz njihovih ust ne čuješ besede j oči imajo zaprte, da ne vidijo množice, pomikajoče se mimo njih, niti darov, ki so jih prine sle žene ln ki Teže sedaj "ob njihovih nogah. Danes so zamaknje-ni in molijo, jutri bodo že izginili nazaj, od koder so prišli.. Vedno gostejše so množice, ki se vale skozi mesto. V tesnih ulicah, ki drže k Zlatemu templju, postane gneča kmalu smrtno nevarna. Zvonovi kličejo, bobni ropočejo. Svečeniki Zla tega templja skušajo v Veliki Zmešnjavi napraviti red. Brez uspeha seveda. Trop za tropom se izliva iz nJega. Sveta žival, sivi bik Nandi pa se mirno spre tiaja med deset tisoči, ki se mu spoštljivo Umikajo s pota. Polagoma začno romarji polniti predale stopnic, ki drže od svetišča k reki. Tu leže gati, kopališča s-stopnicami ln tera-sami. Mnogo nadstropij jih js, drugo vrh drugegs. Zadaj za njimi ps se dvigsjo proti nebu palače maharadž. Vsak hindu-stanski knez mora namreč Imeti svojo PeJ*&> v Benaresu. V nji se nsstanl kadar pride v sveto mesto. In ker segajo tri In Itl-r i nadstropne hiše že do nabrežja reke. kipe te palače sedem ln osem nsdstropij v višino. Tukaj, pri gatihi stoje že drugI templji, mali in veliki, v gosti vrsti drug poleg drugega. 'Na terasah se zbirajo pevci. Njih hvalnice veljajo Krilni in Rami. Ljudstvo pobožno In radovedno prisluškuje glasovom pojočih zborov. Oči so uprte kvišku, obrazi se svetijo. "Križ-ns, Križna!" plava od ust do ust. Ts Krišna Je tega ljudstva Ho-vek-Bog. kl teši tegobe njegovega vsakdanjega življenja, ga ščiti pred nasilji In čuva njegovo živino in polje. Pevci Imajo čela poslikana a rdečimi, rumenimi Hi sivimi pasovi. Kaj pomeni to? Vseka barva je znak pripadnosti k tej ali oni verski sekti. Bogovi teh *rkt pe so Višau. Sive. Rama dobi ovac; vsak dan ji morajo darovati vsaj eno žival, da se potolaži. Za pevci stoje godbeniki, ve-činoma toikaČLna bobnih. In Iz množica gladko obritih glav aa tu in tam dvigne klicar In pro- strahovita. Polna je reka, pol- povednik, ki poje naprej s močnim glasom. Mogoče je bil pred-pevec prej trgovec in je hodil [X) tujih.dežemh ter trgoval z blagom; sedaj ni več. Izpreme-nil je poklic. Vdal ae je popolnoma religiji in poje na romanjih. Svečeniki pa stoje ob atra-nI in molčijo v tempi Jih. To so Bramini, bogati od ljudakih nov-čičev, tako ponosni in visoki, da jih ne doseže nihče is množice. Zgodi se časih izjemoma, da ee dotakne občan njihovih rok ali njihovega oblačila; takrat bežijo z uMc brž dimov v kopel ln v preoblačilnico, da ae umljejo in preoblečejo. Ponekod v južni Indiji so posebne Ulice, po katerih smejo hoditi samo svečeniki, da ne pridejo nikdar v dotik s grešnim ljudstvom. Poleg vsega tega vidim med množico mnogo stark in starčevi Na jeziku zemlje, kl moli v reko, čepi že tri dni bolna mati a krepkim sinom. Mati umira. Sin jo je princftel od bogvekod tu sem, da umre v blaženosti. Ves božji dan Jo.drij na rokah. Starka nt hotela umreti doma-» dala se je nesti k Gangu, da se jI življenje sklene ob pogledu na njegove svete vode. Ko sem pozneje prišel tam mhno, sem zvedel, da je ein Še dva dneva negoval mater, ki je potem umfla. Izdihnila je v njegovem naročju in on jo je eežgal na grmadi kakor predpisujejo verski običaji v teh krajih. Neskončno daleč teče in se blešči Gaagea. Mrak se gosti ln saslpa pokrajino, valovi pa nosijo a seboj rože, male In yelike cvetove, ter lučke. Vodna površina se zdi kakor zvezdnato nebo. Na tisoče lyčk žari vaena-okoli. Zvezde aljejo zgoraj in «podaj ... I Nastala je noč. Mesec se je dvignil na obzorju. Sto tisoč oči se je uprlo v njegov sij. Za-jorele so Judi električne lučlce nad terasami. Na vseh stopnicah gomaal telo ob telesu, glava ob glavi. Verige so dolge cele kilometre. Verniki so odeti v zelena, rumena in liva prozorna oblaftila- Ce bi vi« del toliko ljudi zgnetenih na tako tesnem prostoru v Evropi ali Ameriki, bi mislil, da gledajo rvače. Ampak v Indiji so td stvari drugačne. Tu iščejo ljudn fe utehe v veri in verovanju. Kakor tukaj sto tisoč mož in žene, tako se koplje sedaj vzdolž celega Ganga na milijone ljudskih bitij. Vsi so se danes po-stili, vsi hočejo v vodo, da se >perejo duševno in očistijo te-tesno čim nastane lunin mrk. Vedno vilje se pomika srebrni potnik na nebu. In hipoma sp pojsvi na južnem robu vlšnjev-kasta meglica. Množice se zganejo, obstanejo. Zdi se, kakor bi udarjalo morje ob bregove. Gore ljudstfv se premikajo, pla-iovi se trgujo o naslado. Videl pa tbdi 90 ia 100 letne mumije, ki ao za vsako ceno silili v valove. Držali eo se za raka, ee potapljali In lezli mukoma nazaj aa suho. Mnoge ao morali namv-nost iztrgavstl valovom,«da Jih niso požrti. ckefellerjs, ki ga Je akulal izpodriniti iz vodatva korporacije, katere premoŽenje presega nad petsto milijonov dolarjev. 8te- Mesec se Je že bolj zasenčil ln tudi Ganges je postal mrfesjši. Število kopalcev neprestano narašča. Nov val romarjev sa vali po stopnicah navado! in čaka, da pride vrsta nanje. Gneča je no nabrežje, polne so ulice v Benaresu. Vse hoče v valove. In kdor utegne, le počaka, da lunin mrk mine in se svete voda zopet zahliščljo. Takrat plane ponovno v vodo, da bo njegovo zaalu-ženje večje. UaleČ doli ob reki pa ae kade sefcigeUtča . Tam ¡končujejo vsi, kl ao umrli na romanju. Jutri bo Ganges vrgel zqpet toliko r^r-Učev na suho. Sežgali Jih bodo. In njihpv pepel bodo odnesli valovi svete reke neznano-kam naprej . . . .JUHWT1 Stewart kontrolira oljno .i druAin), New York, N. Y. — Robert W. Stewart, predsednik Stan- vročini na majhni poetajl. Žena je pokazala dntetu pot do v a-dani 011 Contpany of lndiana, al, aama pa je krenila na drugo ^u^ZZI^m" je prekrižal račune* John D. Ro- stran proti svojemu domu fmw<** J* «mm prodan in da deset odstotkov delnic korpora» ci je. Tako Je bivši čtketki odvetnik, kl Je leta 1907 vstopil v le-galnl department Standard Oil kemp*oJje, uapolno posekal Ro-ekofellerjovo famllljo, katera je nad petdeset let kontrolirala tfjno industrijo, in je prllsfel na tron največje korporacije, katero so sami zgradili, — V zadnjem qaau se Čujejo v finančnih krogih govorice, da se pripravlja teens zveza Interesov oljnih drušb, katere kontrolirata Sinclair in Stewart. Clkaiki od< policijski načelnik stopil. Chieago, IU. — Policijski komisar Mlchael Huahea je v sredo resigniral. Domači listi poročajo, da ga je župan Thompson prisilil k odstopu, ker nI pokazal "pravih" zmožnosti. Njegov naslednik Je Wllllsm E. Russe!!, dosedanji pomožni komlaar. Sliši se, da prihaja Še več prisilnih resignaclj v mestni upravi. Jaraalae Durych: KTE je neko det«. > Njegovi niso bili niti slromaini iamrtil apoeni prah. 5 avojimi Bilo staršil niti ubogi. Imeli ao majhno pta-moienje, in sicer mlin nekje v Sumavt Mati je sbolela in ao-rodniki so vzeli dete k sebi v Prago. Imeli so ga prt sebi n* koliko let. To dete nt bilo ubogo, ker je znalo govoriti in Je Imelo zdrave oči, nt pa bilo b». gato, ker nI bilo srečno, Bilo je plaho ln ko je doralčaJo, je čutilo v velikem mestu tako domo-tožje, da je bledelo ln hiralo. Ker to dete ni bilo njthovo, so a» rodnlkl sklenili poslati ga domov. Kmetska lena, k! je prišla za praznik sv, Janeza NepOr muka v Prago na boljo pot, bi ga naj odvedla k njegovim staršem. In res ga j« vesla s seboj. ae bili taki kakor pot k vasi. Odpirali so sicer usta, veitfaf pa so bili nemi, ker jim je prah sasul usta. Njihove oči se bile brez vsakega glbljaja, ker jih je fe. Peljala sta se s vlalmn oelonoč in hmtopflk popoldne v največji Prah in aaje so pokrivale majhen kolodvor; nekaj so tam stavili in smrad apna J« draftil •pljuča. Na cesti Je bilo toliko wart kontrolira sedaj nad pet. prahu, da ae je dete v. njem »f» v Institutu. Chicago, — V četrtek se Je v Čikaškem AH Institutu otvorils poletna razstava slik, dela domaČih umetnikov. 4zmod slik se posebno odlikujejo one, katere Je rftzetavll Kari A. Buehr, radi izredne kombinacije barv ln kompozicije, Buehr allka • Ču stvl In odkrltosrčnoatjo In njegove deta so ena Izmed najboljših na rasstavl. . V ekahibicijl so tudi dsla Carl Wuamerja, John Spelmana, Charles A. Wi-llmovskyja In drugih umetnikov. — Razstava bo trajata več tednov. _ Milijonar oheireljea pa csetl. Chicago, — Walter F. Powers, lastnik West Side rastavranta, bivši trgovec z likerji in milijonar, Je včeraj oblaftaJ talko ranjen v svojem avtu, ko se Je peljal po Washington bulevardu blizu Hornau ave. Dva moška, ki sta pridrvela za nJim f avtu, sta oddala salvo »trstov vanj ip oddrvela. Butlegarska vojna. tapljalo skoraj do ules. Trava tn Ustje dvevas je venelo in #r? nelo. Tega ni bil kriv samo cestni prah, ampak tudi apneni prah in dim tovarn. V vaej do* lini ni bilo niti enega zelenega lističa ali stisne trave; vse je pobelil apneni prah In oaam-žile ZraKJe bil nasičen i dimom surovega olja In petroleja, dim tovarn je dužfl s svojim po česnu smrdečimi In ogabnimi parami stn*p*nih «novi. Solnce je kakor i plamen v visoki počki. Dete se je hotelo napiti pri železni sesalkl, toda voda ja tako neaaoano smrdela, da ja ni blk> mogoče piti. Deta je zate-la boleti glava ir loteval se ga je šolnini pik. V bližini je bil od apna pobeljen gozdič, kjer bi moglo najti vsaj aeneo. Dete si Je h telo odpočit! ob cesti, ali tam Je btbt taka vročina, da Je nI bilo mogoče prenesti. Zakaj drevesa so bila Izkrgena, Iz tovarn pa so neprenehoma doneti udarci ogromnih (dadlv, škripanje voflčkov, ropotanje strojev» žvižganje piščalk in signalov, Vsak tak glas Je detetu vedno «nova povečal vročico In glavobol. Vedelo pa Je, da do vazi ni daleč in zato je napelo zadnji sile. Sežgana mesta, kjer so bili nekdaj travniki in polja, »o pokrivale debel« plaetl dušečega In morečoga prahu. Nikjer nI sa» meketala koza, ln celo niti vrabec se ni oglasil; vse Živali so se menda zadušile In žs davno segnll« v prahu. Ob cesti se je vil potok; njegova voda je bila polna saj, apna in prahu In J« I« stežavo valila naprej. Deta.se Je spomnilo, da so pred leti gosti travi ob potoku cvetele Chieago. — Zgodaj v četrtek zjutraj je bila vržepa bomba v I *>* lop je Druggiats' Cooperstlvf Photo Service, 2041 Congreas St. Nihče nI bil ranjen In akoprsv Je bila detoneeije tako močna, da so se zbudili stanovalci v sosednih poslopjih, nI rasztrelha Povzročila kake občutne Škod«' — Policija je mnenja, da ao bombo vrgli črnorokarji. UMI v bnttaaerakl bMki Chicago. — flalvatore Genitale. tmo N. Lamon ave., Maa Allege buttagersfcega sindikata, ki operira na severni štreni mesta, jè bil v sredo velar uetr» i jen v svoji garaži. Napadalci, Id so čakali nanj v avtomobilu, eo K-•em strel U več krogel in pobegni HOHA ali K« I" kličite ne telefon: Chicago, v lil. P9 ftotočnlce in kaložnlce, da je bila aredl travnika čista studenl-niča in de so btti ns «osti vozovi. BoJete ae je ozrlo okrog sebe. Videlo Je krog tovarne-hoditi ljudi, ki so bili kakor sence In so Izginjsll v oblakih pra hu. Reka j« izginila, račiu struga je usahla, vse vode eo bi le zastrupljene, drevesa so se posušita, Hvali ae poginite, t jed je so hirali In srak Je bil po-k varjen; nebo Je bile sastrto g ostrim, umazanim zavojem, «kosi katerega Je aovralno solnce še tem belj pogubonoeno pripekalo in uničevalo vse, ker so do-segli njegovi Žarki. Deta se je včasih potapljalo v prah de kolen. Ljudi nI sreča-vslo. Rilo Je utrujeno In prah mu Je aaetlral oči; do krvi si je menealo aH, ali bilo mu ie zato le tam huje. Prah mu |e uhajal v grla *v pljučjp In v drob««. obrazi niso megli mnoge povedati; zakaj globoke bvaede na njih Je napolnih prah*, a njihova usta ao bile sežgana tako, da ao tudi afaraal bili mvtvi. ^To pa, kar so le s svojimi obrazi in geatami mogli taruziti, je bik) tako grozno, da morejo to samo ljudje in dn tajno gleda na to oelo aatan samo z oatud-noetjo. Tam ob eeetl so eedeii berači In drugi «o hodili mimo njih. Nekateri «o jim metali v klobuke nekaj Is svojih lepov, drugI ao nabrali paat prahu in jim ga zalučali. Zdelo as je, da se bodo tadi siromašne hiše porušile od gladu ln žeje. .Po grcaspolnih trenutkih, najbrž . po pračuti noči,, polni strahu ln težke tesnobe, jaid«te «valilo, «da ao ajegovi starši u- se odtod več nikdo ne more voniti. Vsi ao pili vodo is kaluli< jedli dama na akrlvaj to, kar » na-ktadH, umreti niso mogli- in delali ao tako čudne «tvari, da je det* v tej noH popolnoma otopelo. V noči seje ob tem**» oknih lomila svetloba isker, ki «e Jih bruhal« tovarne a oblaki dima. Ljudje le Več niso malttt odprtin v oknih, da ne bi vdtral, moreč smrad stmp«alh dimov, kl so jih po noči fHttall is tovarn v gostih ln tankih Vslovlh. Tako so.v nJam ipali, m zvijali iroftiro-pell. Dete J« letalo n«kj« v prahu pred hlžo In vitad strahu ln ob-nemogtoctl nI moglo moMtl. Tu t« Je vračala atara bera-člca v svoje «tanovanjs In j« našla dete. Potipala ga je Hi «# Je «flo začudila. "To je le llvo, m\zdo ln zdravo dete!" je zalepetala. Vzela J« otroka «a roko In ga učila krasti. V«l b«nčl «o bili «1«pl, tudi ona zama j« bUa slepa, 1« deta Je le videlo, četudi so bfe« njegov« oči aasipan« « prahom. Dete M je branilo In hot«lo uteči. A mučil ga je glad in ni moglo nikamor priti. Motalo J« (ti «op«t h kolodvoru, odkoder je prišlo: starka pa ga Je a svojimi kretnjami In geatami prepričala, da "ga nikdo n« vzame v vlak In da tj« niti n« prid«. Kdor ' je prišel ««m, J« Isgubljen. Nato J« dala otroku piti vode. Dota s« j« branilo, k«r J« voda smrdela. Zbolelo je. titar-ks ga Je v vročici oskrbovala; ko Js dete oadravtlp, je bilo njeno. Naučila ga je krasti beračem s klobukov In ker ao tukaj vsi ljudje Imeli samo zUbc^aa telesa la prahu, nema usta in alepe oči, dočfm že je dete Imelo pravo tak» In Jo tndl videlo, ao Jim ga Je vsem zahotelo. Ker so v tej vasi val Ijodje živeli, ker nlao umirali, se Je naučilo na to tudi dete. Starka ga je vežbala, pogledi j ljudi ao se Banj tepli; deta Je dorallalo, dokler nI začolo hirati In poatalo i samo tak nestvor ta gline, Mor so bili vsi v tej naselbini. Njegove ao poetaie Ves podrtim» Ml, vse zeduhte kleti, etfut>en tovorne z i*opotajočimi stroji, usahla rečna struga, vsi Vee kraj fa bil 'njagovaTaet! di te pa se Je navesoadnjo pri vsej ovoji nesreči In sknlenootl vendar Čutilo srečno, t Pfl megle Iti. ker Je bila notra-njeet telesa sežgana. Hotelo jo v bolnišnico umrla, paoti v prah In JMuiti, a n! moglo, ker ee bile njegove oči za s prahom. Tako jo prišlo do prvih valklh kil. ■režak» ja ljudi, aM nI verjelo ušmn. Molelo Je al magin. ker «e am je k Okna Ml so bila Eli Chicago. Nora Taylor a Du-lutha, Minn.. se Je v grudo večer ■tatruplta v Stevens hotelu. U-stožbencl hotela so Jo nalli nezavestno v njeni sobi In poklicali zdravniško pomoč, ki pa Je bila brezuspešna in ženaka jo na pot i luknje v sivih škaMjak. |er je, da oe bila *Jfce«a ria suhe glina, kl bi se vsak trenutek razietetl. I irtii D i iia I« Ljudje CHICAGO ?A 11 POAD 80 bili ranjeni» ko «e je med tekmujočimi ¡angeli razvila bitka, v kateri eo igrate strojne polke in revolverji svoje vloge. — Sovraštvo med nasprotujočimi gan- geži je bilo veliko in v tem letu je bito izvršenih le enaindvajset umorov med njimi. Napadalci v zadnji bitki so pobegnili v avto. mobilih. • ' — Iskal aem te tu povsod — je dejal lead. — Zakaj si šla tako kmalu domov T St. . — o, sita sem bila tega vrve- mes 1 nja. > bila ^ — Kaj ae nisi dobro zabavala? —--r- Zabavala sem se izborno — se je glasil odgovor. — Potem takem pa ne razumem, zakaj si šla domov. — Masldrani ljudje store marsikaj nepričakovanega — je odgovorila in predno je mogel kaj pripomniti na njeno namiga vanje, je vprašala: — Kako pa ti? Si se dobro zabaval? Komaj je čakal, da bi mogel prekiniti pogovor in poiskati izgubljeno KoJombino. , — Ce ti je prav, ostanem še nekaj čaaa na maškaradi. — Kar ostani. Lahko noč, II dragee moj. , * — Nu, dragica — je dejal Archibald Welkins drugo jutro, ko je žena nalivala kavo — to je bila imenitna zabava, kaj ne? In ko je prikimala, je nadaljeval: — Bilo je celo prijetneje, da se možje in žene jiieo poznali. Da, to je bila imenitna Ideja — je dejala žena. — Prfpridan aem bil, da sem oSSl^^pričan ai. bil? — Pa,, ,,v kostumu francoske dvome diune z visoko, napudra-no laauljo. Ko ae je zasmejala in odkimala s glavo, je bil preeenečen. — To nisi bila ti — častno besedo, da nisi bila? — Ne, častna beseda. — Kako pa si bila oblečena? — Bila aem Kolombina — je odgovorila in se obrnila k služkinji, rekoč: — Dajte gospodu vkuhanih jagod. v- ' .Molče je namazal jagode na kruh in pil kavo. Nastala je mučna tišina. , — Na maškaradi sta bili ¡9 je Izposodila maako v isti trgo-vini kakor jas — je odgovorila I žena. ■ — Toda — je sajecljal in pri- I pomnil v nepopisni zadregi: Zdi I se mi, da bi ne smeli posojati ¡1 dveh enak,ih kostumov U isto (I maškadaro. Kaj mialii? jI 2ena pa nI pdgovorila. I V osmih lotih zakonakega živ- H Uenja ae je ie opetovano sesna- ■ nil s čudno potezo v njunem zna- I čaju.,Nataša je vedno molčala, ■ kadar se nI strinjala s njim. ■ ' Mnogo šenak je poznal, toda no- H bena nI imela U čudne navade. ■ 1 In v tem Je bila neka tajna sila ■ 1 njegove žen« ■ _ (Konec.) II — Mislim, dame bo težko najti—je odgovorile ln se razposajeno zasmejala. Vee raz vnet se je vrnil vladar k vhodu in zagledal Kolombino v objemu sicilskega bendita. Mi-•leč, da je njegova izvoljenka, je skočil H nji. Toda prepričal se je. da je najbi* ona druga Kolombina, kajti videlo ee jI Je. da gm ne pozna. Njen korak ni bil tako lahek, pa tudi francosko ni govorila z naglasom. NIČ ne de. Izgubljeno Kolom-bino ie najde. Trdno Je sklenil poiskati Jo. In ko odloži masko, zve, kdo Je. Opetovano je prevzel Kolmbino v črnem klobučku na kratkih, črnih laseh, toda i vedno ee Je prepričal, da ni našel prave. Našel ni ne svoje žene, ne francoske dvorne dame s belo laauljo, sa katero je smatral ženo. Kje neki je bila Nataša? Naj-bri ee je skrivala v plesni dvora* Tja spada na taki zabavi poštena zakonska Žena. Ne bilo bi lepo, če bi se izprehajala ob luninem svitu a tujim maakira-nim moškim po vrtu. V mislih na leno je pozabil za hip na Ko-lombino, ker ga je skrbelo, kaj počenja Nataša, ki jo Je zaman iskal na terasi in na travniku. Ker je ni našel, se je vrnil v klnb ir) telefoniral domov. — Halo? Bil je preeenečen, ko je začul Natašin glas. ___ reki pridete hitro in udobno ako vaamete brzovozni vlak Chicago, Aurora In Elgin električne železnice na poeta Ji v arediftču mesta (Loop Terminal) na Wefla St. (južno od Jackson Blvd.) v sledeče kraje: AURORA ELGIN BATAVIA WHEATON GENEVA GLEN ELLYN ST. CHARLES LOMBARD WARRENVILLE VILLA PARK WESTMORE ELMHURST GOOD TEMPLAR WEST CHICAGO PARK WAYNE Metoma svesa a avtobusi Western Motor Coadi Company (Marigold Line«) v NAPERVILLE ONTARIOVILLE DOWNERS GROVE BLOOMINGDALE HINSDALE ADDISON IA GRANGE Draft direktne svepe s železnico aH avtobusi v Exposition Park. Mooeaiieart, Torkville, Oawefo. Dundee. Csrpsntersville. Yeoman City of Childhood, Elfin State Hoepital. St. Charles School for Boy«. Roekford. Belvidere. in ve« drugih krajev. Ako freet« po opravkih aH sa aahavo, potujte tem udobnim in ««tim potom. Cena j« nisks, in isofnete ae prenapolnjenUi cesta, ter Uko prihranite na čssn. Vlaki odhajajo pofoetoma. Odlomite ae ca lalet a «vojo družino v krasno d»Uno oh Fox roki, in uživajte krasoto lepih isletnih krajev ob tej reki. Vsemite vlak Chicaf o Rapid Transit "L" dO Qsinejr St. postaje. In Um preMHe skoal hodnik na Chiesfo Aurora in Elfhi posta#o. Lahko vaameU Rapid Transit "L" vlak do Quincy St. posUJe, in preldeU skoxi hodnik naravnost na poaUJo Chicago Aurora in Elfin želeanlee v središču mesU na Walla St. Južno od Jsckson Blvd. Ni prahu, saj aH druge neenage. Vlaki odhajajo pogoatoma vaako aro. Prosta izletom pojasnila , IsleUI urad (OVtiag srfd Recreation Bureau) na 72 W. Adam« St.. Je ustanovljen s namenom. da daje breipWfns pojasnila e krajih pripravnih xa IsIeU v razdalji 100 milj od Chicago. Tozadevni vetčaki vam bodo pomagali urediti vse potrebno sa izlete po niski ceni. bodisi aa en dan. on teden aH vel. Vaa pejssnils o ribolovu, vožnji a *olnem, iger in drugih zabav na prostem v kateremkoli kraju ali Jezeru, katerega Je mogoče doseli a Chicago, Aarors in Elgin železnice. Ta postrežba je popolnoma brezplatna. PokUliU telefon lino SUU 0080, ali pa se ogkpite v uradu. Brošure z opisi krajev ln zemljevidi so btezplsčno na razpolago. r ' 2al pa, da Je ta prilika kar na celem Izostala, zakaj novi poeoetnik ni pod vzel prav nobenega poizkusa kakega zbliževanja. Delal ni nikaklh običajnih poeetov, temveč Je čisto enostavno ignoriral vso svojo goeposko soseščino, Uko da se je pričela zdaj ta, naravno, sama bavltl ž nJim. SIcer pa je dala Dobrava njihovemu znimanju v refnici dovolj povoda, zakaj Um so Ukorekoč kar iz zemlje rastle nove stvaritve. Novi gospodar Je razvil Uko delavnost, Uko podjetnost In razpolagati je moral očlvidno s tako velikimi denarnimi vsotami,'da se Je ono nekdanje zmigavanje z rameni kmalu izpremenilo v splošno radovednost, osuplost in končno v občudovanje. Ni fte preteklo leto dni, pa sa je posestvo, kl je bilo prej že skoraj v razpadu, Uko dvignilo, da mu ni bl)o več mogoče odrekati lepe bodočnosti. GunUr Je imel povsem prav, ko je rekel da je njegovo poaestvo "zagozdeno med klorom in arihtokracljo"; na eni strani mu je bil mejaš samosUn, na drugi grad plemenitaša Haneka; torsj sU mu bila neposredna soseda dva grofa — gra#čak in njegov^brat prelat, ki sta bila gotovo iiajsijajnejši osebnosti vse soseščine. Oba braU sU bila člana stare plemiške rodbine. Grof Bogomir, kot najmlajši sin rodbine, ni Imel prava do dedščlne posestev, zato si je izbral vojaški poklic Ur je služil kot čaatnik v armadi neke druge države, ko je po-sUl s smrtjo svojega sUrejšega braU — drugI brat je bil fte cerkvi posvečen Ur je že storil samostansko obljubo — naenkrat * dedič rodbinskih poaasUv. Kmalu nato se je oženil s eno najbogaUjših dedinj dežele. Bil Je to običajen konvemjljonalen zakon, kl Je bil sklenjen na obeh strsneh brez kaka * medsebojne naklonjenosti, pa tudi brez mržnje; zakon, kl Je pustil oba sakonca enako mrzla. Pred svetom sU si sakonca dajala svoje dolžno spoštovanje, sicer pa aU si osUla vedno tuja in hodila sU vsak svoja poU. Izmed več otrok, ki so vsi pomrli še v nežni mladosti, je oetal samo eden pri življenju, mladi grof Bogomir, ki je kot bodoči dedič grofije že zdaj igral dokaj važno vlogo, la kl je bil sedaj kot oficir v gar-- nisi J l resldenoa, kjer jo Imel tudi njegov oče, kl Je med tem fte davno izstopil Is službe tuje države v armado svojega lastnega suverene, visok vojalki čin. Gospodar Dobrsve je živel mirno ln skromno življenje. Na posestvu je upolj*! več Iz-prememb, hišo samo pa Je pustil, kakor Je bila; pripravil I* o pohištvom je opremil eamo sobane, v katerih jo aUnoval, dalje nekaj sob sa svojo aeetro ln njeno vsgojlUlJioo. oetale sobe pa so oetale prasne ln neopremljone. Lucljina vzgojiteljica, gospodična Reiho-va, Je bila dama pri tridesetih letih, ki pa je mogla kljub temu veljati še sa sok» svežo ln prijetno mladenko. - ~ Lucija in njena vzgoJlUljica eU sedeli v vrini lopi, kjer aU ^gkjna ročnih delih. Zatopljeni v svoje delo, aloraj nlaU opaaiU, ko J« stopil Gantar v lopo. — Bernard^ pred eno uro Je bU tu aluftab-nlk barona Braakov« kl U Ja imel osebno oddati neko ptamo. Toda med ve nlava vedele, k#rtn si odJeadU. Ali U Je služabnik aašel? — GoepodMna. — Je dejal JUrnard vtgo-JIM j tel, ne da M odgovoril na seetrino vprašanje. — šolal bi da me pospremite na potu oKbti vrti govoril bi rad a vami. — Gospodična. — je dejal Gantar vzgoji-teljlci, ko sin IsUla počasi po vrtni poti. -pravkar sem prejel pisalo barona Brankova. s | katerim me vabi k zabavi, ki ae vrši Jutri na njegovem domu. Stvar ml Jo pravtako nopri-¿•kovana, kakor neprilltea. zlasti ker nisem barona doedaj ša nikoli pooetil. alti se drugače | mllal zanj Kar bi pa kljnb temu čudno is-gledalo, če M povabilo odbil, sato sen «prejel _ (Dalji iiaišsiU Ob oltaiju Jftl bomo še kaj doživeli po tem vsiljivcu, ki bi spadal pravzaprav v kak beraški red, ne pe v red veljakov, kl sr rekrutlra odnekdaj asmo Iz sinov prvih in najboljših rodbin dežele in ki al Je znal dosdaj vedno obdržati U privilegij, kljub vsem ssmosUnsklm pravilom. Toda naš gospod prslat js Uko hoUl In njegova milost naa ima tako na vajetih, da a* nihče ni upal nasprotovati njegovi vsemogočni volji; tako JO s sprejemom Uga patra v red, prodrl. — Tak jo paUr Benedikt telo nizkega porekla? Preko neleplh potez očeU prlorja Je zaigral porogljiv smehljaj. — Kakor se vzame! Pravijo, da Je sin nekega nekdanjega služabnika rodbine grofa ftaneka. Kdo ve?... Dejstvo je, da jo grof Ranek naravnost zanorjen v tega — varovanca; nepreoUno , nadleguje svojega braU s pismi, in sdaj celo osebno, naj mu vendar sa božjo voljo dobro In skrbno čuva njegov biser, Uga arečnega patra BenedlkU! Pater Benedikt pa le predobro ve, pod kako allno proUkcijo stoji. In to tudi mojstrsko Itrablja; nikogar oeUllh bratov ne smatra vrednim, da bi mu naklonil svoje priJaUlJstvo, vse ai d rti prevzetno v primerni oddaljenosti od sebe, on, najmUJŠl, ki mu je bil samo vsled poeobne milosti dovoljen vstop v samostan! Seveda, oh dobro ve. da si sme vse dovoljevati, ker bo napram vsem zaščiten. — Toda jas sem še čul dokaj hvale o gorečnosti In pridnosti toge brsU, — si je drznil pripomniti župnik s svojim ponižnim glasom. Na priorjevlh ustnah je spet saigral oni odurni nasmeh: — O, vsekakor, gorečnosti mu ne manjka, toda boš U njegova gorečnost aa ml zdi sumljiva. On mnogo mislil To je fte samo po sebi nevarno v samostanu, in še tem nevarnejše pod poveljstvom našega prelaU. Kaj ne, gospod sobrat — ln pol usmiljsn, pol saničljlv pogled je zadel ob Uh besedah sUr-čka. — t mislimi se vi še nlsU bavill? Stari župnik ni čutil osti priorjeve porog-Ijlvostl. — Ne, — Je odvrnil odkritoorčno. — PošUno in zvesto sem Ispolnoval svoje dolžnosti, glave pa si nisem belil s tuhtanjem o stvareh, katerim moje skromno tnanje nI do-rastlo. Prior ga je s pokroviteljsko gesto pot rop-ljal po rami: — Prav Je Uko t Zato boeU tudi nekoč mirno umrli na evoji župniji, dočim bo pater Benedikt. — — nu. nočem poeUtl prerok. Rajši pojdiva: pravkar svonl poldne. Skrbel bom. de vam po obedu isposlujem sa-šeljeno avdljonco pri proUtu. Četrto poglavje. Veliko, Iz več poeameznih posesti obstoječe posestvo Dobrava Je bilo skoraj eno ato-letje last starega, bogatega plemenltaškega rodu. S slabim gospodarstvom pa je šlo bla-goeUnje rakovo pot. dokler nI bilo končno tako ladolženo. da Je tadnji posestnik Uga rodu, graščak 8elUnov smatral te veliko srečo, ko m Je oglaaU kupec, kl je kupil poeeetvo. ■eveda mnogo pod njegovo nekdanjo ceno. ta-ko Je novi posestnik Ukorekoč padel v sredo drugih veleposestnikov, ki ao «ootojall večinoma U članov visokega plemstva In duhovščine O tem GunUrju as ni vedelo pravzaprav ničesar drugega. Vakor da je moftčanekega po-rekla ln protosUnt j toda že U dvoje Je zadostovalo. da so mu vsi obrnili hrbet Vaa ta go-■poda Is soseščino ga je smatrala nevrednim ■veje družbe Ur sklenila, da mu da ob prvi pri. liki U tudi občutiti. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA : j Tiska vabila za veselice in shode, vratmee, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI One smerne, unij «ko delo pnre vrate. V« pojasnila