Ljubljana Slovenija STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAl OF FORESTRY LETO 1991 • LETNIK XLIX • ŠTEVILKA 7-8 Ljubljana, september, oktober 1991 VSEBINA- IN HAL T- CONTENTS 329 Namesto uvodnika: Marjan Močivnik: Gozd 330 Boštjan Košir, Mirko Medved, Andrej Dobre Vpliv gospodarske krize in razmer gospodarjenja v letu 1990 na storilnost delavcev, mehaniziranost goz- dne proizvodnje ter gradnjo gozdnih prometnic The influence of Economic Crisis and Managing Situation in 1990 on Workers' Productivity, the Me- chanization Stage of Production and Forest Road Construction 344 Mitja Cimperšek Ekspertni sistemi v gozdarskem načrtovanju 355 Iztok Mlekuž Zlivno območje hudournika Bela v Breginjskem kotu Petdeset let po ureditvi 360 Marko Matjašič Visokogorska kmetija Florin 363 Špela Habič Izkušnja kot povabilo 366 Franc Perko Razmišljanja o gozdnogospodarskem načrtovanju v novih razmerah 372 Franc Perko Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi gre svojo pot 374 Lado Eleršek, Igor Jerman Izrazi gozdne genetike, ki jih pogosteje srečamo 376 Stališča in odmevi 377 Iz tujega tiska 382 Nova doktorja gozdarskih znanosti 384 Naši nestorji Naslovna stran: Janez Černač: Privid v gori Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag . Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl , Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Ž:ivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 260,00 din za dijake in študente 80,00 din Letna naročnina za delovne organizacije 1200,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 80,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 23-90 dne 16. 1. 1990) za GV ni treba plačati temeljne~ davka od prometa proizvodov. Tiskano na papirju EMONA 90 g/m2 Papirnice Vevče Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana GDK: 903 Vpliv gospodarske krize in razmer gospodarjenja v letu 1990 na storilnost delavcev, mehaniziranost gozdne proizvodnje ter gradnjo gozdnih prometnic Boštjan KOŠIR, 1 Mirko MEDVED,2 Andrej DOBRE3 Izvleček Košir, B., Medved, M., Dobre, A. : Vpliv gospo- darske krize in razmer gospodarjenja v letu 1990 na storilnost delavcev, mehanizirnost gozdne proizvodnje ter gradnjo gozdnih prometnic. Go- zdarski vestnik, št. 7-8/1991 . V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 17. V članku so objavljeni delni rezultati ankete o stanju mehaniziranosti, številu zaposlenih, storil- nosti delavcev v gozdni proizvodnji ter graditvi gozdnih prometnic, ki jo vsako drugo leto opravlja Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Anketni listi so bili nekoliko poenostavljeni in spremenjeni tako, da smo z njimi zajeli vse glavne spremembe, ki so se na tem področju dogodile v l. 1990 zaradi gospodarske krize ter zaradi uveljavitve prepo- vedi sečenj v delu družbenih gozdov. Podatki kažejo, da so gozdna gospodarstva v veliki meri upoštevala dejanske pogoje gospodarjenja in se deloma že pričela prilagajati kriznim razmeram. število odgovorov je bilo zadovoljivo, zato pred- stavlja študija dober pregled nad stanjem tehno- logij v gozdarstvu in dokumentira spremembe, ki so se zgodile v l. 1990. Ključne besede: mehanizacija, storilnost, izko- riščanje delovnega časa, gozdne prometnice, iz- koriščanje gozdov. 1. UVOD Leta 1966 je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pričel spremljati razvoj meha- niziranosti v gozdarstvu Slovenije z anketa- mi, ki so jih ponavljali vsaki dve leti. Od l. 1983 dalje pa so s posebno anketo uvedli tudi spremljanje storilnosti in izkoriščanja delovnega časa neposrednih delavcev v gozdarstvu. Obe anketi sta od l. 1986 dalje združeni in predstavljata od takrat dalje 1 Dr. B. K. , dipl. inž. gozd., 2 mag. M. M., dipl. inž. gozd., 3 mag. A. D., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 2, Slovenija. 330 G. v. 7-8/91 Synopsis Košir, B., Medved, M., Dobre, A.: The Influence of Economic Crisis and Managing Situation in 1990 on Workers' Productivity, the Mechanization Stage of Forest Production and Forest Road Construction. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1991. ln Slovene with asummary in English, lit. quot. 17. The article brings out partial results of the poll on the mehanization stage, the number of em- ployed workers, the productivity of the workers in forest production and the construction of forest roads, which is carried out every two years by the Institute for Forest and Wood Economy. The questionnaires were simplified to some extent and changed so that all principal changes which happened in this field in 1990 due to economic crisis and the implementation of moratorium on cuttings in a part of socially owned forests were comprised. It is evident from the dala that forest enterprises have paid regard to the actual manag- ing conditions to a great extent and gradually adapted to crisis conditions. The number of ans- wers was satisfactory so the study represents a good survey of the situation of technologies in forestry and documents the changes which hap- pened in 1990. Key words: mechanization, productivity, work- ing time utilization, forest roads, forest uti!ization. enoten vir dragocenih podatkov, ki navkljub delni nepopolnosti in včasih tudi neprimer- ljivosti, dobro ilustrirajo razvoj gospodarskih tehnologij (REMIC 1967-1985, KUDER 1983-1985, KOŠIR s sodeL 1988, 1989) . Gozdarska stroka ima na ta način objek- tivno dokumentiran razvoj v zadnjih petin- dvajsetih letih, v katerih je prišlo v izkorišča­ nju gozdov do pomembnih premikov - od pretežno ročnega dela in živinskega trans- porta do povsem mehaniziranega ali celo avtomatiziranega dela. Podobno kot druge panoge gospodarstva je tudi gozdarstvo po l. 1989 prišlo v zelo težek gospodarski položaj, ki pa je postal nevzdržen po uveljavitvi Zakona o morato- riju na sečnje v delu družbenih gozdov sredi l. 1990. V letu 1990 so se zato zgodile spremembe, ki bodo trajno preoblikovale gozdarstvo Slovenije. V tej anketi smo zato posebej želeli ugotoviti velikosti in smeri teh sprememb, zato smo temu namenu ustrezno preoblikovali tudi vprašalnik. Do- kumentirati smo želeli predvsem trenutno stanje in spremembe v l. i 990 - na tak način, da bodo podatki koristili tako sestav- ljalcem novih predpisov, kot analitikom, ki bodo v prihodnjih letih presojali umestnost posameznih strokovnih rešitev, pa tudi po- litičnih potez, ki so vplivale na položaj in razvoj gozdarstva. Podatke v študiji so zbrali in obdelali raziskovalci oddelka za gozdno tehniko na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani s pomočjo zunanjih sodelavcev na gozdnih gospodarstvih in nekaterih dru- gih organizacijah, ki gospodarijo z gozdovi. Pri tem smo se tokrat srečali z mnogimi težavami, ki so posledica podirajoče se organizacijske strukture gozdarstva. Mnogi strokovnjaki, ki so v preteklih letih aktivno vodili razvoj tehnologij pridobivanja lesa in graditve gozdnih cest niso več na svojih delovnih mestih, informacijski tokovi znotraj GG so prekinjeni, pa tudi motivacija tistih, ki dajejo osnovne podatke in zanje odgo- varjajo, je drugačna kot v preteklosti. V vseh ozirih je današnji trenutek neprimeren za izdelavo resnih in poglobljenih analiz. Kljub temu pa računamo, da bodo prav ti podatki, čeprav nepopolni in morda me- stoma neprimerljivi, sčasoma zanimiv in dragocen dokument, ki bo pričal o izhodiš- čih, na katerih bo temeljila prihodnja orga- niziranost gozdarstva. Dober odziv anketirancev je pokazal (manjkajo podatki Zavoda za pogozdovanje Krasa, gozdarstva v Prekmurju in GG Ce- lje), da se anketiranci, kljub mnogim teža- vam, ki jih danes pestijo, zanimajo za sodelovanje pri takšnih analizah, kot je ta študija, čeprav je res, da je kakovost odgo- vorov (popolnost in natančnost) zelo različ­ na. Predvidevamo, da je ta anketa zadnja, ki poteka v takšni obliki. Spremljanje razvoja stroke bo potrebno tudi v prihodnje, vendar bomo morali poiskati drugačne poti za pri- dobivanje podatkov. Danes je še prezgodaj, da bi ugibali, katera pot bo najboljša. Rezul- tate ankete bomo pripravili v obliki samo- stojne publikacije. Zaradi aktualnosti podat- kov pa smo se odločili, da nekatere najbolj zanimive posredujemo strokovni javnosti v tem prispevku. 2. METODA DELA Ustaljena metoda dela za zbiranje podat- kov o stanju mehaniziranosti, storilnosti, delovnem času in o gradnji gozdnih promet- nic je anketa. To smo v sredini marca Preglednica 1: Nekateri splošni podatki o anketirancih v l. 1990 Ime DO Okrajšava Tolmin TO Bled BL Kranj KR Ljubljana LJ Postojna PO Kočevje KO Novo mesto NM Brežice BR Celje CE Nazarje NA Slovenj Gradec SG Maribor MA Murska Sobota MS Kras Sežana SE Snežnik SN KGZŽiri Žl Mercator·Lj. ml. ME SKUPAJ (brez SN in Žl) Površina vseh gozdov v 1000 ha 123 53 67 133 70 71 83 65 69 45 58 92 33 73 12 1008 Skupni bruto etat v 1000m3 220 183 232 395 267 314 265 139 229 177 257 370 89 55 52 2 2 3248 število zaposlenih 31.12.1990 358 347 409 611 554 637 408 516 302 269 755 680 141 84 6071 G. V. 7·8/91 33i poslali vsem gozdnim gospodarstvom in še drugim organizacijam, ki imajo v svojem sestavu dejavnost pridobivanja lesa in gra- ditve gozdnih prometnic (preglednica 1 ). Podatke smo zbirali na 14 anketnih listih (preglednica 2), od katerih so le nekateri ostali nespremenjeni. Vse spremembe pa so bile naravnane tako, da je primerljivost novih podatkov s starimi čimvečja. število posameznih strojev smo zbrali le za družbeni sektor (last GG), torej tudi za tiste stroje, ki so bili oddani v najem. S to anketo nismo zajeli dela ter strojev koope- rantov, obrtnikov, samostojnih podjetij ter posameznikov, z izjemo pregleda količin spravljenega lesa po sektorjih lastništva. Večina podatkov se nanaša _ločeno na stanje 31. 12. 1989 ter 31. 12. 1990 zato, da bi lahko naredili primerjavo med obema letoma in tako zaznali učinek Zakona o moratoriju na sečnjo v delu družbenih go- zdov ter drugih sprememb ekonomske na- rave, ki so vplivale na težaven položaj panoge. Preglednica 2: Seznam vprašalnih listov List Vsebina 1 Etat, plan in realizacija sečenj v l. 1990 2 Slučajni pripadki pri poseku lesa 3 Struktura zaposlenih pri GG 4 Struktura izkoriščenosti delovnih dni pri neposrednih delavcih GG 5 Analiza vrednosti delovne ure sekača 6 Motorne žage v lasti G_G _____ _ 7 Slika spravila lesa 8 Spravilo lesa s traktorji 9 Spravilo lesa z žičnicami 1 O Prevoz lesa s kamioni 11 Dodelava lesa na skladiščih ali kamionski cesti 12 Stroji za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic in drugi stroji pri pridobivanju lesa 13 Zgrajene gozdne vlake 14 Novozgrajene ceste v lesnoproizvodnih gozdovih Zbrane podatke smo obdelali na ustaljeni način, jih komentirali in primerjali s podatki iz prejšnjih anket. Za točnost izvirnih podat- kov jamčijo anketiranci, za točnost izpelja- nih podatkov pa avtorji te študije. 332 G, V, 7·8/91 3. REZULTATI ANKETE 3.1. Etat in posek V začetku l. 1990 so gozdna gospodar- stva vse bolj tonila v splošni gospodarski krizi, zaradi katere je porasla splošna neli- kvidnost, nedisciplina pri plačevanju stori- tev, narasli pa so tudi stroški poslovanja. V drugi polovici leta je gozdarstvo zajel val reorganizacijskih sprememb, ki se je pričel z razpravami o možnih vsebinah novih sistemskih zakonov, ki zadevajo gospodar- jenje z gozdovi. Posebnost v spremenjenih pogojih gospodarjenja je bil Zakon o mora- toriju na sečnjo v delu družbenih gozdov, ki je bil uveljavljen v sredini leta. Bivši razlaščeni gozdovi so v Sloveniji razpore- jeni zelo neenakomerno, zato je ta zakon prizadel gozdna gospodarstva zelo različno (slika 1 ). Dejstvo je, da so gozdna gospodarstva uspela nekoliko preusmeriti sečnje v tiste gozdove, za katere zakon o moratoriju ni veljal, vendar je celotno zmanjšanje bla- govne proizvodnje vseeno zelo veliko. K temu je pomemben delež prispevalo tudi veliko zmanjšanje blagovne proizvodnje v zasebnih gozdovih (preglednica 2), s čimer se je ustrezno zmanjšal tudi prihodek goz- dno gospodarskih podjetij. 3.2. Mehanizacija pri pridobivanju lesa 3.2. 1 Motorne žage Za zadnje obdobje je značilno nenehno zmanjševanje števila strojev v družbeni la- sti. Posebej očitno je to pri motornih žagah (preglednica 4), pri katerih je njihovo število od l. 1986 upadlo kar za 74%._ Za motorne žage skrbijo danes pretežno gozdni delavci, ki zato dobijo ustrezno-na- domestilo. 3.2.3. Spravilo lesa Za preteklih pet let je pri spravilu lesa značilna težnja zmanjševanja deleža konj- skega spravila in naraščanje- deležev žični­ škega ter ročnega spravila lesa. Glede udeležbe gozdnih gospodarstev pri spravi lu lesa pa lahko zapišemo, da se je spravilo lesa v režiji GG v družbenih gozdovih gibalo v letih 1986-1989 okrog 88 %, v l. % bruto etata NA BL KR LJ BR SG TO PO Gozdno gospodarstvo NM Slika 1 : Delež bruto etata gozdov pod moratorijem v skupnem bruto etatu družbenih gozdov po gozdnogospodarskih območjih 1990 pa je upadlo na 83% vseh spravljenih količin. V zasebnih gozdovih je bil delež spravila lesa v režiji GG v l. 1986 23%, v l. 1990 pa 8,0%. Struktura spravila lesa kaže, da smo v l. 1986 v družbenih gozdovih spravili na me- hanizirani način 78,8 %, v zasebnih gozdo- vih pa 73,9% vsega lesa do kamionske Preglednica 3: Blagovna proizvodnja gozdnogospodarskih organizacij v l. 1989 in 1990 (vir: lGLG) Last Dreves na 1989 1990 Indeks vrsta 1000m3 1000m3 1989=100 Družbeni gozdovi lglavci 773 702 91 Li stavci 483 387 80 Skupaj 1256 1089 87 Zasebni gozdovi lglavci 726 451 62 Listavci 445 250 56 Skupaj 1170 701 60 Skupaj družbeni lglavci 1499 1153 77 in zasebni gozdovi Listavci 928 637 69 Skupaj 2427 1790 74 Preglednica 4: število motornih žag v družbeni lasti v letih od ·1986 do 1990 1986 1988 1989 1990 Husquarna 3556 3212 1646 1027 S tihi 563 372 370 183 Jonsereds 534 513 14 3 Skupaj 4669 3997 2030 1213 Indeks 385 330 167 100 G. V. 7-8/91 333 ,----------------------···- ·------------..... Število traktorjev 1986 1988 D Prll.kmetijski B Zglbnllcl - Gosenlčarji 1990 Slika 2: Gibanje števila traktorjev v letih od 1986 do ~ 990 ceste. V l. 1990 je delež mehaniziranega spravila lesa v družbenih gozdovih narasel na 83,2% in se izenačil z deležem mehani-. ziranega spravila v zasebnih gozdovih, ki je bil v tem letu 83,1 %. Ti podatki veljajo le za zabeležene koli- čine spravila lesa v družbenih in zasebnih gozdovih (1 ,646.1 oo m3 v l. 1986 in 1,433.508 m3 v l. 1990), kar je manj od blagovne proizvodnje in torej ne zajemajo tistih količin, ki so jih spravili v svoji režiji zasebni lastniki gozdov. število traktorjev v družbeni lasti je v hitrem upadanju, čeprav ne tako kot pri motornih žagah. V l. 1990 so imela gozdna gospodarstva le še 56% števila traktorjev iz l. 1986. Zmanjšanje je največje pri prila- gojenih kolesnikih (največ IMT), manj pri zgibnikih; pri goseničnih traktorjih pa je število skoraj nespremenjeno (slika 2). Traktorji kolesniki so opravili v l. 1990 za okrog 20% delovnih ur pri spravilu lesa manj kot prejšnje leto. Učinek prilagojenih kolesnikov se je ne- koliko povečal , učinek zgibnikov in goseni- čarjev pa se je zmanjšal. Posebej kritično je, zmanjšanje učinkov dragih zgibnikov, kar kaže) da je bil del te drage opreme v 334 G . V. 7 ·8/91 letu 1990 precej neizkoriščen (preglednica 5) . Primerjava med leti celo pokaže, da so v l. 1988 glede izkoriščenosti letnega delov- nega časa traktorjev prevladovale pozitivne težnje, ki so v l. 1990 povsem usahnile. Zmanjšanje glede na l. 1989 je največje pri zgibnikih (za 27 %) ter goseničarjih (25 %), medtem ko :so prilagojeni koles niki opravili v l. 1990 za okrog 20% delovnih ur pri spravilu lesa manj kot prejšnje leto. Preglednica 5: Učinki traktorskega spravila lesa v m3/leto Vrsta traktorja 1986 ~988 1990 Prilag. kolesniki 1937 2525 222~ Zgib niki 3768 3643 2936 Goseničarji 2513 2196 1803 Povp~ečno 2262 2686 2279 Pri žičniškem spravilu lesa ugotavljamo po l. 1978 nenehno naraščanje letnih učin­ kov spravila lesa, ki je bilo v l. 1990 prvič prekinjeno (preglednica 6). Glede na l. 1986 smo spravili na ta način manj lesa, zato je bila slabša tudi izkoriščenost na- prav. Podobno kot zgibni traktorji, so žične naprave zelo dragi in specializirani stroji, katerih gospodarnost je zelo občutljiva glede na njihovo izkoriščenost. Posledice takšnih neugodnih gibanj bodo zato daljno- sežne ne le za gospodarnost spravila lesa, temveč tudi za razvoj sestojev na težkih terenih. Preglednica 6: Nekateri· kazalci žičniškega spravila lesa Merilo 1986- · · 1988 1990 število naprav Količina lesa v m3 m3/leto m3/dan 3.2.3. Prevoz lesa 53 55 51 85.467 96.493 76.056 1.613 1.754 1.683 23,23 22,91 21,30 Delovna faza prevoza gozdnih lesnih sor- timentov ni povsem tipično gozdarska, saj jo lahko opravljajo tako ustrezno opremljeni zasebniki, kot druga družbena podjetja. Gozdna gospodarstva so v l. 1990 pričela intenzivno zmanjševati število kamionov {slika 3). Podobno kot pri ostalih vrstah delovnih strojev se je tudi pri prevozih zmanjšal učinek, ker je bil del kamionov slabše izkoriščen kot prejšnja leta. Zmanjševanje števila različnih strojev v družbeni lasti, njihova slaba izkoriščenost na eni strani ter pomanjkanje dela pri goz- dnih gradnjah na drugi strani so zelo priza- deli predvsem tiste dele organizacije goz- dnih gospodarstev, ki jim je bila to temeljna dejavnost. Pojavilo se je celo vprašanje smotrnosti obstoja nekdanjih TOZD za tran- sport in gradnje z zmogljivostmi, ki so bile veliko večje od trenutnega obsega dela. Nujno je bilo torej izvesti reorganizacijo teh delov gozdnih gospodarstev in iskati nove možnosti zaposlitve strojev in delavcev. 3.2.4. Dodelava lesa na mehaniziranih skladiščih Količine olupljenega lesa na mehanizira- nih lesnih skladiščih upadajo že dalj časa. S tem postaja vprašanje gospodarnosti teh skladišč vse bolj pereče, saj so glede na vložena sredstva mehanizirana lesna skla- dišča gotovo najdražje naložbe gozdarstva. Največji upad količin olupljenega lesa beležimo v l. 1990, ko se je močno zmanjšal odkup iz zasebnih gozdov, v družbenih gozdovih pa so nastopile težave zaradi zmanjšanega poseka. Slika 3: Gibanje števila gozdarskih transportnih kompozicij v letih 1989 in 1990 število Tefka Srednja Lahka Gozd. transp.komp. G. V. 7-8/91 335 V preglednici 7 prikazujemo podatke o olupljenih količinah lesa iglavcev za večino mehaniziranih skladišč, s katerimi uprav- ljajo gozdna gospodarstva. Očitno je, da se pri večini mehaniziranih lesnih skladišč pri- bližujemo ali pa smo že prestopili prag ekonomičnosti. Nova organizacija gozdar- stva bo to vprašanje morala rešiti, upošte- vajoč ne le golo gospodarnost, ki temelji na stroških opravljenega dela, temveč tudi ce- lostno vlogo te.h skladišč v gozdni proizvod- nji- vlogo pri humanizaciji gozdnega dela in vrsti racionalizacij pri sečnji, spravilu, prevozu, prevzemu lesa in drugod. 3.3. Gozdne prometnice 3.3.1. Gozdne ceste Za vrednotenje gozdnega prostora so zelo pomembni tudi podatki o prometni infrastrukturi. Na ravni Slovenije že od leta 1970 vsaki dve leti sistematično zbiramo podatke o gozdnih in drugih cestah, ki jih gozdarstvo uporablja pri opravljanju svojih dejavnosti. Podatki o dolžinah novozgraje- nih cest nam nudijo vpogled v intenzivnost gradenj gozdnih cest v Sloveniji, obenem pa lahko spremljamo stanje o odprtosti naših gozdov. Preglednica 7: Količine olupljenega lesa v m3 na nekaterih mehaniziranih lesnih skladiščih od l. 1986 do 1990 GG Skladišče 1986 1988 1989 BL Boh. Bistrica 61.347 50.107 52.908 Rečica 56.021 52.394 56.449 PO Pivka 88.487 70.170 71.133 Marof 59.350 55.922 61.696 KO Ribnica 55.620 62.132 54.148 MB Limbuš 92.500 85.926 76.105 SG Radlje 46.000 37.413 31.730 Otiški vrh 109.000 98.250 93.975 Skupaj 568.325 512.314 498.144 Indeks 149,8 135,0 131,3 Slika 4: Gradnja gozdnih cest od l. 1981 do 1990 k.m 500 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 leto 336 G. V. 7-8/91 1990 46.332 46.471 61.256 45.193 42.785 27.672 28.981 80.789 379.479 100,0 Iz podatkov zadpje ankete je bilo ugotov- ljeno, da je bilo v dveletnem obdobju 1989- 90 skupaj zgrajenih 283,0 km vseh cest, ki jih gozdarstvo uporablja pri gospodarjenju z gozdom. Od navedenih dolžin cest je 207,7km ali 73% gozdnih in 75,3km ali 27% negozdnih (javnih in drugih). Zaskrbljujoč je podatek o dolžinah novo- zgrajenih gozdnih cest, saj kaže na izredno močno upadanje intenziteta izgradnje cest- nega omrežja v naših gozdovih, kar ne bo ostalo brez neugodnih posledic pri nadalj- njem prizadevanju za zniževanje transpor- tnih stroškov. Tako močan padec letnega obsega novozgrajenih gozdnih cest je ne- dvomno odraz kritičnih razmer v gozdarstvu v zadnjem obdobju, ko primanjkuje sred- stev za investicije in ko je dosti nejasnosti okoli novega reorganiziranje gozdarstva. Obseg gradenj gozdnih cest se je namreč v letu 1990 znižal na raven izpred 35 let, ko smo v Sloveniji gozdne ceste gradili še ročno. Na sliki 4 je prikazana dinamika gradenj gozdnih cest v Sloveniji v desetletnem ob- dobju 1981-90. Iz prikaza je razvidno, da po letu 1984 letni obseg gradenj naglo upada. Glede na zmogljivost naših gozdov, potrebe po nadaljnjem njihovem odpiranju ter glede na dosedanje izkušnje v gozdnem gradbeništvu lahko ocenjujemo, da bi v Sloveniji ustrezal letni obseg gradenj goz- dnih cest okoli 300 km, za kar bi se morali prizadevati, ko se bodo uredile sedanje kritične razmere. Pri zbiranju podatkov o cestah nas še zlasti zanima, kolikšna je povprečna goM sto ta· cest v gozdovih Slovenije in kako se z dolžino novozgrajenih cest vsako leto povečuje. Pri računanju gostote cest upo- števamo le produktivne ceste. V zadnjih dveh letih se je skupna dolžina produktivnih cest {gozdnih in negozdnih) povečala za 217,4 km. S tem se je povprečna gostota cest v lesnoproizvodnih gozdovih Slovenije povečala za 0,22 m/ha kar pomeni le skromno povečanje odprtosti gozdov. Če upoštevamo podatek, da je bila konec leta 1988 povprečna gostota cest v lesnopro- izvodnih gozdovih Slovenije 14,60 m/ha, potem se je z novozgrajenimi cestami ko- nec leta 1990 povečala na 14,82 m/ha. Od leta 1985 dalje ugotavljamo odprtost gozdov ločeno po sektorju lastništva. V zadnjih dveh letih je bilo v družbenih gozdo- vih zgrajenih kar 124,2 km produktivnih cest Slika 5: Gradnja gozdnih vlak od l. 1980 do 1990 miha 5,--------------------------------------------------- 4 3 2 1980 1982 1984 leto 1986 O Družbeni g. O Zasebni g. B PovprečJe 1988 1990 G. V. 7·8191 337 (0,37 m/ha) v zasebnih gozdovih pa 93,2 km ali O, 15m/ha. Tako je konec leta 1990 povprečna gostota cest v družbenih gozdovih znašala 19,39 m/ha, v zasebnih gozdovih pa 12,82 m/ha. 3.3.2. Gozdne vlake Gozdne vlake uvrščamo med sekun- darne prometnice, ki omogočajo gibanje spravilnim sredstvom po gozdu in tako olajšujejo spravilo lesa od sečišča do ka- mionske ceste. če imamo o gozdnih cestah že vrsto let dokaj zanesljive podatke, pa nasprotno ugotavljamo, da so podatki o vlakah in njihovi gostoti zelo pomanjkljivi. Šele v predzadnji anketi so bile gozdne vlake prvič vključene kot predmet popisa, s katerim se je želelo ugotoviti letni obseg gradenj vlak v obdobju 1979-88 ter dose- žena gostota vlak. Zaradi pomanjkljivih po- datkov, ki smo jih dobili od gozdnogospo- darskih organizacij v prejšnji in zadnji anke- ti, nismo mogli izračunati povprečne go- stote vlak v gozdovih Slovenije. Pri računanju dinamike letnega obsega gradnje vlak smo si pomagali tako, da smo podatke o dolžini zgrajenih vlak preračunali na površino lesnoproizvodnih gozdov. Izra- čunane vrednosti za obdobje 1980-1990 so prikazane na sliki 5, iz katere je razvidno, da letni obseg gradenj vlak vse od leta 1984 dalje pada tako v družbenih kot v zasebnih gozdovih. Še posebno izraziti pa- dec se kaže v letu 1990, ko se je obseg gradenj vlak zmanjšal skoraj za 7-krat v primerjavi z letom 1984. Torej tudi pri vla- kah v zadnjem desetletnem obdobju ugo- tavljamo zelo podobno dinamiko gradenj kot pri gozdnih cestah, kar vse kaže na naglo usihanje akumulacijske sposobnosti slovenskega gozdarstva. Podatki iz ankete nas opozarjajo, da se je gradnja prometnic v naših gozdovih sko- raj ustavila, kar pomeni popolno zanikanje tistih usmeritev o nadaljnem odpiranju go- zdov, ki so bile zapisane v nove območne načrte. 3.4. Delavci v gozdarstvu 3.4.1 . število zaposlenih Dolgoletni podatki o povprečnem številu zaposlenih v gozdarstvu kažejo na stalno zmanjševanje števila zaposlenih (slika 6). Od leta 1970 do konca leta 1990 se je skupno število zaposlenih zmanjšalo za Slika 6: število zaposlenih v gozdarstvu od l. 1970 do l. 1990 Štev. zaposlenih (v 000) 10~----------------------------------------------------~ 8 ~-------mt~ ;;;;: ;;;: -~-r.:f::r----------",r=,:,±-:~':,l':,I':,">---.!QjL· ± '±! 11111 1111 ._1: .,!:, ·.1_, -,:_i . :,,i,,::,,:,, .l,,·l,,;,il,:l,, ;-,,:~,: !,,l,,· ~:'.·':;,,·=, :.1'-... , '!!!!! . i'~ '" "' '" '" ""·' \ 4 :1~!! gg 2 11111 1111 o !fH: 1 1 1 :w 1 1 1 1 =:i:= 1 1 1 iH :m 1=:: :w: m: :m: w: 70 71 72 73 74 76 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 Leto (19 __ ) 338 G. V. 7-8/91 35 %, od tega samo v zadnjih petih letih (1986-1990) kar za 21 ,5 %. Gozdarstvo je edina gospodarska panoga v Sloveniji, ki ima od leta 1985 vsako leto negativno stopnjo rasti števila zaposlenih, istočasno pa je povprečna negativna stopnja v zad- njem petletnem obdobju med vsemi pano- gami tudi najvišja in znaša -3%. Sledita gradbeništvo z -2,6% in vodno gospodar- stvo z -2,4% stopnjo rasti števila zaposle- nih. Iz podatkov o številu zaposlenih za konec leta 1989 in 1990 (MIKULIČ 1990, 1991) smo izračunali padec števila zaposlenih za gozdarstvo skupaj, za državne in zasebne gozdove ter ločeno za delavce v nepo- sredni proizvodnji ter druge (slika 7). V enem letu se je skupno število zaposlenih zmanjšalo za 12,6 %, od tega v družbenih gozdovih 11 ,9% in v zasebnih 15,7 %. Delavcev v neposredni proizvodnji je bilo za 13,2% manj, drugih (inženirji, tehniki, administrativno in pomožno osebje) pa je bilo za 11 ,5% manj. Glede na sektor lastni- štva in kategorijo zaposlenosti pa je bilo zmanjšanje zaposlenih največje pri tet'- nična-administrativnem osebju v zasebnih gozdovih. Pri tehnično-administrativnem osebju smo analizirali podatke od leta 1986 do 1990 in jih prikazujemo v preglednici 8. Ločeno je obravnavano število inženirjev, tehnikov in administrativnega osebja po obeh sektorjih lastništva. Skupno število inženirjev v petletnem obdobju se je povečalo skupaj za 4%, zmanjšalo se je v zasebnih gozdovih (12 %) in povečalo v družb nih gozdovih (8 %). število tehnikov je manjše za 5%, v družbe- nih gozdovih za 7% in v zasebnih za 3% . Najbolj se je zmanjšalo število administra- tivnega in pomožnega osebja (20 %), v družbenih gozdovih za 19% in v zasebnih kar za 24%. 3.4.2. Delavci v neposredni proizvodnji Popolnih podatkov v anketnih listih o številu delavcev nismo dobili za sledeče GG-je: Kočevje, Brežice, Celje, Murska Sobota in Sežana. V preglednici 9 prikazujemo po- datke brez teh GG. Slika 7: število zaposlenih v letih 1989 in 1990 glede na sektor lastništva in vrsto zaposlitve Štev. delavcev (v 000) VSI ZAPOSLENI DEL.V NEP.PRO. ING,TEH,OST. Deleži v %kažejo zmanjšanje št. zaposl. od l. 1989 do 1990 G. V. 7-8191 339 Iz slike 6 smo lahko razbrali, da se je število delavcev v neposredni proizvodnji gozdarstva zmanjšalo za 13,2 %, podatki za obravnavana gozdna gospodarstva pa kažejo, da je bilo zmanjšanje še nekoliko večje (16,3 %). Glede na ugotovitve iz prejšnjega poglavja o stanju na področju gradenj gozdnih cest in vlak je razumljivo, da se je število zaposlenih najbolj zmanj- šalo pri gozdnem gradbeništvu (31,4 %). Med ostalimi vrstami dela so bila največja zmanjšanja števila zaposlenih še med skla- diščnimi delavci (18,8 %) in mehaniki (18,2%). Pri prevozu in gojenju je bilo zmanjšanje števila zaposlenih skoraj enako (15,6% oziroma 15,7%), pri sečnji in spra- vilu pa se je število zmanjšalo za 12,1 %. Delavci v neposredni proizvodnji zaradi narave dela (delo na prostem) dosegajo dokaj nizke izkoristke delovnih dni. Primer- java po fazah dela med leti 1989 in 1990 kaže, da je bil izkoristek de_lovnega časa v Preglednica 8: Tehnično-administrativno osebje v gozdarstvu od leta 1986 do 1990 Ad ministra- Leto Lastništvo Inženirji Tehniki tivno in po- Skupaj možno osebje 1986 DG 262 (100) 485 (100) 1066 (100) 1813 (100) ZG 78 (100) 295 (100) 255 (100) 628 (100) Skupaj 340 (100) 780 (100) 1321 (100) 2441 (100) 1988 DG 298 (114) 497 (102) 991 (92) 1786 (98) ZG 76 (97) 349 (118) 241 (94) 666 (106) Skupaj 374 (110) 846 (108) 1232 (93) 2452 (100) 1989 DG 310 (118) 487 (100) 970 (91) 1767 (97) ZG 77 (99) 340 (i 15) 241 (94) 658 (104) Skupaj 387 (114) 827 (106) 1211 (92) 2425 (99) 1990 DG 284 (108) 451 (93) 860 (81) 1595 (88) ZG 69 (88) 288 (97) 195 (76) 552 (88) Skupaj 353 (104) 739 (95) 1055 (80) 2147 (88) Preglednica 9: število in deleži delavcev v neposredni proizvodnji 1989 1990 Zmanjšanje Vrsta dela število Delež število Delež štev. od 1989 % % do 1990% Sečnja, spravilo 1319 52,9 1159 55,5 12,1 Prevoz 224 9,0 189 9,1 15,6 Dodelava, skladišča 160 6,4 130 6,2 18,8 Gradbeništvo 325 13,0 223 10,7 31,4 Mehaniki- popravila 192 7,7 157 7,5 18,2 Gojenje 267 10,7 225 10,8 15,7 Ostalo 5 0,2 4 0,2 20,0 Skupaj 2492 100.0 2087 100.0 16.3 Preglednica 10: Izkoriščenost delovnega časa v neposredni proizvodnji gozdarstva v l. 1989 ln 1990 Vrsta dela Dnevi v% 1989 Dnevi v% 1 990 Izkoriščeni Neizkoriš. Skupaj Izkoriščeni Neizkoriš. Na čakanju Skupaj Sečnja, spravilo 68,4 31,6 100,0 62,6 34,6 3,2 100,0 Prevoz 78,9 21,1 100,0 73,1 22,7 4,2 100,0 Dodelava, skladišča 77,8 22,2 100,0 76,5 21,7 1,8 100,0 Gradbeništvo 66,6 34,6 100,0 60,7 33,2 . 6,1 100,0 Mehaniki- popravila 80,0 20,0 100,0 77,2 22,0 0,8 100,0 Gojenje 64,1 35,9 100,0 49,9 42,8 7,3 100,0 Skupaj 70,3 29,7 100,0 63,6 32,6 3,8 100,0 340 G. V. 7·8/91 letu 1990 precej slabši (preglednica 10). Razliko v izkotiščenem delovnem času (6,7%) lahko v veliki meri pripišemo mora- toriju na sečnjo, ki je veljal v drugi polovici leta 1990. Zaradi tega so bili to leto delavci v neposredni proizvodnji 3,8 o/o časa na čakanju. Predvidevamo lahko, da bi bil v normalnih pogojih gospodarjenja izkoristek delovnega časa v letu 1990 podoben ti- stemu iz leta 1989. Naša predvidevanja potrjuje tudi podatek za leto 1988, ko je bil izkoristek delovnega časa 69,4 %. Tudi pri- merjava po posameznih vrstah dela za leti 1989 in 1990 kaže, da je bil izkoristek časa v letu 1990 povsod nižji. Najmanjše so razlike pri dodelavi lesa (mehanizirana skla- dišča) in pri mehanikih. Neto urne postavke delavcev so se v povprečju gibale med 30 do 40 dinarji/uro. Najvišje povprečne urne postavke so imeli delavci- pri prevozu (40,55 din/uro), sledita sečnja in spravilo (36,05 din/uro), gojitvene dela (34,33 din/uro), dela mehanikov (33,04 din/uro), gozdne gradnje (31 ,35 din/uro) in skladišča (30,; 5 din/uro). Relativna primer- java neto urnih postavk med leti 1989 in 1990 kaže, da so bile razlike v urnih postav- kah delavcev v letu 1990 večje kot leto prej. Povprečja za Slovenijo nam ne povedo dosti, kajti razlike med neto urnimi postav- kami za enaka dela so bile med GG zelo velike. Za ilustracijo prikazujemo podatke za sečnjo in traktorsko spravilo (slika 8). Izredno velike razlike med najvišjo in najnižjo neto urno postavko (tako pri sečnji kot pri spravilu je razmerje nekaj manjše kot 2 : 1) še dodatno ponazarjajo tež.ave, v katerih se je znašlo gozdarstvo v lanskem letu. Za enako delo so bile razlike v urnih postavkah takšne, kot da bi primerjavo delali med državami in ne v Sloveniji v eni gospodarski panogi, za enak poklic in za enako delo. 4. SKLEP Za pretekla leta je za gospodarstvo zna- čilna nesmotrna organiziranost, ki je izha- jala iz takratne družbene ureditve. Pri tem mislimo predvsem na neuravnoteženo raz- merje med delavci v neposredni proizvodnji in režijskimi delavci. Iz več razlogov je Slika 8: Neto urne postavke za sečnjo in spravilo po GG v letu 1990 TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB Neto urna postavka (din/uro) 60 50 40 30 20 1 o o SEČNJA 10 20 30 40 50 BO SPRAVILO G. V. 7-8191 34 i gozdarstvo že pred več leti pričelo zmanjše- vati število zaposlenih delavcev. Narašča­ nje storilnosti delavcev v neposredni pro- izvodnji, zaradi česar je za enak obseg proizvodnje potrebno manjše število delav- cev, je le eden od manj pomembnih vzro- kov. Druge razloge moramo iskati v krčenju obsega gradenj cest in vlak, v zadnjem letu dni pa tudi v zmanjšanju proizvodnje goz- dnih lesnih sortimentov ter v reorganizacij- skih spremembah, pri katerih je v gozdar- stvu vse manj kruha za neproizvodne pokli- ce. Z vidika gospodarjer)ja so nekatere tež- nje pozitivne, postavl]aj9 p~ v· ospredje razmislek o pomenu ~ocia[ne funkcije slo- venskega gozda - zagotavljanju delovnih mest in sredstev za preživetje·dela prebival- stva, . ki je bil doslej odvisen · od .dela· v gozdarstvu. V zadnjih letih beležimo tudi izrazite tež- nje v zmanjševanju· števila delovnih strojev v družbeni lasti pti pridobivanju lesa. Raz- logi tičijo v spremembah lastništva teh stro- jev, saj jih je veliko prešlo v zasebne roke (npr. motorne žage), pa tudi v zmanjšanju obsega proizvodnje (npr. gradnje gozdnih prometnic), ali v boljšem izkoriščanju meha- nizacije (nekateri posamezni primeri pri spravilu lesa s traktorji). Posledice moratorija na sečnjo v delu družbenih gozdov na dogajanja v gozdar- stvu so predvsem v tem, da so se v preteklem letu močno okrepile vse težnje po krčenju najvažnejših sestavin poslov- nega procesa - tako delavcev kot strojev. Prav vseh težav, s katerimi se danes spo- pada gozdarstvo, pa ne moremo naprtiti le zmanjšani proizvodnji v družbenih gozdo- vih . Mnogo usodnejša je negotovost glede prihodnje organiziranosti, nespoštovanje veljavne zakonodaje s strani zasebnih last- nikov gozdov in splošna gospodarska kriza z vsemi negativnimi posledicami. Spremljanje opremljenosti gozdarstva, pa čeprav le dela v družbeni lasti, je po- membno iz vrste vidikov, katerih resnična vrednost leži v analizi razvojnih teženj pri pridobivanju lesa. Žal nam tudi tokrat ni uspelo prepričati vseh anketirancev, da bi nam odgovorili na zastavljena vprašanja, ~ato so tudi rezultati pri odgovorih na večino vprašanj nepopolni. 342 G. V. 7·8/91 Povzetek V Republiki Sloveniji vsaki dve leti popišemo stanje mehaniziranosti ter storilnosti in izkorišče­ nosti delovnega časa delavcev pri pridobivanju lesa. Anketni vprašalnik zajema tudi podatke o graditvi gozdnih cest ter vlak. Podoben, le neko- liko spremenjeni popisni list smo poslali vsem gozdnim gospodarstvom ter nekaterim drugim podjetjem, ki se ukvarjajo tudi z gozdno proizvod- njo. Odziv je bil . nepopoln, vendar zadovoljiv. V anketi za l. 1990 smo posebej želeli ugotoviti spremembe, ki so nastale zaradi velikih težav, s katerimi se je srečalo gozdarstvo v preteklem letu. Ugotovili smo, da se je močno zmanjšalo število strojev v družbeni lasti, zmanjšali pa so se tudi učinki. Podobne ugotovitve veljajo za delavce v gozdarstvu, kjer se je zmanjšalo tako njihovo število, kot tudi delež izkoriščenih delov- nih dni. Zmanjšana akumulativna sposobnost go- zdarstva vpliva tudi na obseg investicij v gozdne prometnice. Podatki kažejo stalno upadanje ob- sega gradenj gozdnih cest in vlak po l. 1982, ki pa je naravnost usodno v zadnjem letu. V članku smo predstavili le del podatkov ankete za !. 1990, ki bodo v celoti objavljeni v posebni publikaciji. THE INFLUENCE OF ECONOMIC CRISIS AND MANAGING SITUATION JN 1990 ON WOR- KERS' PRODUCTIVITY, THE MECHANIZA- TION ST AGE OF FOREST PRODUCTION AND FOREST ROAD CONSTRUCTION Summary The inventory of mechanization situation and productivity as well as the utilization of workers' working time in wood production is carried out in the Republic of Slovenia every two years. The questionnaire also contains data on forest road and skid trail construction. A similar, only slightly changed questionnaire, was sent to all forest enterprises and some other enterprises engaged in wood production. The response was incom- plete yet satisfactory. A special intention of the poll of 1990 was to establish the changes which have arisen due to great difficulties forestry met with in the previous year. It was established that the number of machines owned by state enterpri- ses greatly decreased, the same being true of the performance. Similarly, the number of forest workers decreased as well as the share of work- ing days employed. The decreased accumulative ability of forestry also has influence on the scope of the investments into forest roads. The data evidence a constant decline in the extent of forest road and skid trail construction after the year 1982, which can be claimed to be fatal in the last year. The article presents only a part of the poll data for the year 1990, which are going to be presented in a separate publication. LITERATURA IN VIRI 1. KOŠIR B., DOBRE A., MEDVED M., UDE J.: 1988. Stanje mehanizacije ter storilnosti in izkoriščanja delovnega časa delavcev v n~po­ sredni proizvodnji gozdarstva SR Slovenije konec leta 1986. Strokovna in znanstvena dela 97, IGLG Ljubljana. 2. KOŠIR B., DOBRE A., MEDVED M.: 1989. Stanje mehanizacije ter storilnosti in izkoriščanja delovnega časa delavcev v neposredni proizvod- nji gozdarstva SR Slovenije konec leta 1988. Strokovna in znanstvena dela 104, IGLG, Ljublja- na. 3. KU DER, M.: 1983. Izkoriščanje delovnega časa in storilnosti v gozdarstvu Slovenije - 1, IGLG, Strokovna in znanstvena dela 73, Ljublja- na. 4. KU DER, M.: 1984. Delovni čas in storilnost v gozdarstvu Slovenije v letih 1980-1983 2, IGLG. Strokovna in znanstvena dela 74, Ljublja- na. 5. KUDER, M.: 1985. Delovni čas in storilnost v gozdarstvu Slovenije v letih 1980-1984 - 3, IGLG, Ljubljana. 6. MIKULIČ, V.: 1990. Mesečno poročilo o izrabi gozdov - ŠUM 22 za l. 1989. IGLG, Ljubljana. 7. MIKULIČ, V.: 1991. Mesečno poročilo o izrabi gozdov ŠUM 22 za l. 1990. IGLG, Ljubljana. 8. REMIC, C.: 1967. Stanje mehanizacij~ v izkoriščanju gozdov v SR Sloveniji 1966, Po- slovno združenje gozdno gospodarskih organiza- cij v Ljubljani. IGLG, Ljubljana. 9. REMIC, C.: 1969. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1968. IGLG, Ljubljana. 1 O. REMIC, C.: 1971. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1970. IGLG, Ljubljana. 11. REMIC, C.: 1973. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1972. IGLG, Ljubljana. 12. REMIC, C.: 1975. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1974. IGLG, Ljubljana. 13. REMIC, C.: 1977. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov v SR Sloveniji koncem lela 1976. IGLG, Ljubljana. 14. REMIC, C.: 1978. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1978. IGLG, Strokovna in znanstvena dela 63, Ljubljana. 15. REMIC, C.: 1981. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1980. IGLG, Strokovna in znanstvena dela, Ljub- ljana. 16. REMIC, C.: 1983. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1982. IGLG, Strokovna in znanstvena dela 71, Ljubljana. 17. REMIC, C.: 1985. Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije ob koncu leta 1984. Strokovna in znanstvena dela 80, Ljubljana. Pavle Kumer: Skalni rog (Primerjava rastišča s trenutnimi razmerami v slovenskem gozdarstvu je zgolj slučaj na - op.: V. Z.) G. V. 7·8/91 343 GDK: 0-010 Ekspertni sistemi v gozdarskem načrtovanju Mitja CIMPERŠEK* UVOD Ko so v zgodn_jih šestdestih letih začeli računalniki prodirati v družbeno zavest, smo zbegani in prestrašeni govorili o elek- tronskih možganih. Nekateri so jim pripiso- vali grozljive vizije androidnih bitij, ki se prek tipkovnice poigravajo s človeškim ra- zumom. Vendar se vsi ti predsodki science- fiction niso izpolnili. Večina se je prej ali slej morala sprijazniti z dejstvom, da so računalniki sicer hitri, toda neizmerno neumni. To zgovorno potrjuje naslednja primerjava: Medtem ko dojenček z lahkoto ·spozna materin obraz, je za najsposob- nejše računalnike veliko lažja naloga - razlikovanje krogle in kocke- zelo trd oreh. Strokovnjaki uvrščajo današnjo stopnjo razvoja računalnikov v tako imenovano če­ trto generacijo. Projekt pete družine raču­ nalnikov je bil pred desetimi leti zasnovan na prodoru umetne inteligence in na lastno- stih, kakršnih doslej še nismo poznali. Z njim so nameravali Japonci odvzeti primat IBM. Temeljil naj bi na paralelnem procesi- ranju (podobno delovanju človekovih mo- žganov) in na naravnih računalniških jezi- kih; končni rezultat pa naj bi bil zastrašujoč stroj z zmogljivostjo ene milijarde logičnih opravil v sekundi. Naravni generični jeziki so, v primerjavi z računalniškimi, zasnovani na glasu. To pomeni, da se komunikacija med računalnikom in uporabnikom vzpo- stavi v jeziku, ki ga uporablja človek. Toda prvemu navdušenju je kmalu sledilo razo- čaranje, ki se je duhovito poigrala s prevo- dom znane Shakespearjeve misli: »Duh je močan, toda meso je slabotno<<. Računalni­ ški prevod tega Mackbatha v ruščino je izzvenel namreč takole: >)V odka je dobra, toda pečenje se je ponesrečilo.« * Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- dasstvo Celje, Tozd Boč , 63250 Rogaška Slatina, Ulica 14. divizije 19, Slovenija 344 G. V. 7-8/91 Tudi pri razvoju nevralnih računalnikov, to je takih, ki simulirajo arhitekturo in delo- vanje človekovih možganov, se vedno bolj zatika. Od tako željenih računalnikov, ki bi bili sposobni lastnega učenja in ne bi potre- bovali zamudnega programiranja, nismo nič manj oddaljeni kot od resničnosti na- slednje zgodbe: Mlad poslovnež je vprašal računalnik, kje je njegov oče. Na ekranu je bil izpisan odgovor: »Tvoj oče je na lovu v Kanadi.« Poslovnež je zmagoslavno odtip- kal, da se je zmotil, saj so očeta že pred dvema letoma pokopali. Na računalniškem ekranu se je pojavil nov izpis: »Žal je bil to samo mož tvoje matere ! Tvoj oče je ravno- kar uplenil kapitalnega medveda«. Posebna znanstvena zvrst, ki se ukvarja z metodami, tehnikami, orodji in arhitektu- rami za reševanje problemov z računalniki, je umetna inteligenca. Njen osnovni namen je doseči bolj inteligentno obnašanje raču­ nalnikov in s tem povečanje njihove uporab- nosti. Klasifikacija pojma umetna inteli- genca (artificial intelligence) je razmeroma nekonsistentna, saj sega od ozkega razu- mevanja računalniških modelov, ki pona- zarja njihovo kognitivno ozadje, do široko zasnovane programske opreme. Tako raz- likujejo danes naslednje glavne skupine umetne inteligence: ekspertne sisteme, na- ravne računalniške jezike, robotiko in ne- vralne mreže. Komercialno najbolj spo- znavni elementi umetne inteligence so eks- pertni ali svetovalni sistemi. V Ameriki se že več kot tisoč podjetij ukvarja z njihovo izdelavo. 1 .0. EKSPERTNI SISTEMI Ekspert je strokovnjak, ki ve vedno več o vedno manjšem, dokler na koncu ne ve vsega o ničemer (Murphyjev zakon). Računalniški svetovalni sistem je v bistvu posnemanje izvedenca- vrhunskega stro- kovnjaka, ki ima znanje in izkušnje, s kate- rim lahko razčleni problem in svetuje posto- pek za njegovo rešitev. Svetovalni sistemi so računalniški programi, ki rešujejo proble- me, za katere menimo, da so plod člove­ kove ))inteligence« (sklepanje, presojanje in odločanje na podlagi nepopolnih in neza- nesljivih informacij). Ena najpomembnejših lastnosti teh sistemov znanja je sposobnost pojasnjevanja rešitev, s čimer postane si- stem transparenten in uporabniku laže ra- zumljiv. Ko je rešitev z ekspertnim siste- mom pojasnjena, je uporabniku dana mož- nost, da jo preveri in ugotovi izvor in vzroke morebitnih napak. Po tem se tudi razlikuje od običajnih postopkov, ki delujejo kot ,,črne škatle(<. Najteže in najzamudnejše je oblikovanje zbirke (baze) znanja. Ponavadi izlušči raču­ nalniški strokovnjak iz literature, lastnega znanja in pogovora s strokovnjaki potrebne informacije. Te vgradi v baze znanja tako, da je sistem sposoben sklepati in reševati probleme na ravni najboljših strokovnjakov. Lupina za razvoj sistemov znanja naj bi imela na današnji tehnološki stopnji razvoja naslednje module: - bazo znanja, - mehanizem sklepanja, - komunikacijski vmesnik in - mehanizem samoučenja. Zbirke shranjujejo znanje o specifičnem problemskem področju. Po navadi je znanje uskladiščeno v obliki dejstev o objektih in pravilih, ki veljajo med njimi. Mehanizmi sklepanja so vnaprej programirane pravila, po katerih prihaja sistem do ugotovitev in zaključkov. Probleme rešuje tako, da po- kliče neko dejstvo iz baze ali pa izpelje nova dejstva iz dejstva, ki so eksplicitno shranjena v zbirki znanja. Komunikacijski vmesnik omogoča uporabniku udobno interakcijo s sistemom. Poleg zbirke podat- kov in njene strukture ter internega sistema obdelav, povezav in pretoka, so pomembna pravila, s katerimi išče računalnik rešitve. Ločimo dve skupini pravil: 1. Strogo definirana (matematična, fizi- kalna, kemijska ipd.), pri katerih lahko za določen niz vhodnih podatkov natančno izračunamo rezultat. če bi bile vse rešitve enolične, ne bi potrebovali ekspertnih siste- mov. 2. Prava prednost svetovalnih sistemov pa je v tem, da najdejo optimalne rešitve tudi za tiste naloge, ki jih analitično ni mogoče rešiti. V takih primerih si poma- gamo s hevrističnimi pravili. Ta lahko opre- delimo s spoznanjem, da velikokrat veljajo, vselej pa ne. Pridobljena so na podlagi izkušenj, opazovanj, statistike, izročila ipd. Pri hevrističnih pravilih gre za negotovost, ki jo moramo oceniti in uporabljati s pravo mero previdnosti. Na splošno velja, da je v ekspertne sisteme vgrajeno veliko več he- vrističnih kot pa dobro definiranih pravil. Sistem znanja sicer poda rešitev, vendar si od njega želimo, da nam razloži, kako je do nje prišeL To delo opravlja mehanizem razlaganja. Razvoj sistemov znanja je tako napredoval, da imajo zahtevnejše lupine že vgrajene gradnike, ki omogočajo zajemanje znanja in samoučenje. Na osnovi množice podatkov znajo mehanizmi samoučenja zgraditi pravila, ki veljajo za dano množico. Tako je zajemanje znanja poenostavljeno, hkrati pa tako dovršena, da se neredko odkrijejo pravila, na katera normalno ne bi niti pomislili. Pred začetkom gradnje ekspertnega si- stema si moramo ustvariti globalno pred- stavo o problemu. Ko smo jo osvojili, lahko začnemo graditi shemo podatkovnih pove- zav in proučevati vplive pravil na >~ nevral- gične« točke odločitvene sheme. Čim bolj natančno je problem podan in definiran, tem večja obstaja verjetnost, da bo rešitev uspešna. Svetovalni sistem mora biti tako sestavljen, da se lahko baze podatkov ne- nehno izpopolnjujejo, predvsem pa se mo- rajo spreminjati pravila in algoritmi, ki vodijo do podatkov in odločitev. 2.0. POSKUS UPORABE EKSPERTNEGA SISTEMA V OBMOČNEM NAČRTOVANJU Ekspertne sisteme navadno vključujemo tam, kjer nimamo izdelanih eksaktnih teorij ali imamo namesto algoritmov samo izku- šnje, delna pravila ali hevristiko. Nesporno je gozdarsko načrtovanje »humusno« to- rišče za tovrstno raziskovanje. Temeljna paradigma vsakega urejenega gozdarskega obrata je v preteklosti teme- ljila na trajnih donosih, ki so bili zagotovljeni, G. V. 7-8/91 345 ANALOG IJE > li MODEL OBJEKT Slika 1: Povezanost med subjektom, objektom in modelom če smo imeli uravnotežen površinski delež enako starih sestojev. Teorija normalnega gozda je pomenila velik napredek v času, ko so bili evropski gozdovi že povsem izropani. Na prostorski in časovni red sta odločilno vplivala starost in površina. Ta- kratni uspehi v zagotavljanju trajnosti pa, žal, še danes tako blokirajo gozdarska razmišljanja, da ne moremo pobegniti iz območja mehanistične paradigme v spro- ščeno usmerjanje gozdnih ekosistemov (Mlinšek). ~ozdovi, ki so nastali z obnovitvenimi tehnikami, v katerih smo dolžino proizvodne 346 G. V. 7-8/91 in pomladitvene dobe prilagajali posame- znim osebkom, skupinam dreves in sesto- jem, se odlikujejo z veliko" pestrostjo. Zaradi različnih tehnik skupinskd. postopnega go- spodarjenja in upoštevanja vrednostne pri- delave, so v zadnjih desetletjih nastali se- stoji, pri katerih se fizična starost vedno bolj razlikuje od stadijalne. V takih gozdovih na potek razvoja, rasti in na dolžino proizvodne dobe ne vplivajo samo starost, premeri in višine, temveč predvsem doba zasenčenja mladja. Medtem ko smo v prebiralnih go- zdovih uspešno uveljavili kontrolno metodo, smo raznodobne gozdove usmerjali po ob- HODUL ZA ZAJEMANJE ZNANJA UPORABNIK HODUL ZA POJASNJEVANJE KOMUNIKACIJSKI V1"1ESNIK BAZA ZNANJA Slika 2: Shematska zgradba ekspertnega sistema čutku in bolj ali manj po naključnem pojav- ljanju pomladka. Na načrtovalnem področju smo lahko obvladovali naraščajočo pestrost sestojev s tako množico podatkov, da je nastopila »informacijska zatemnitev«, ki nas ni bogatila, temveč vedno bolj siroma- šila, in kar je najslabše, v poplavi podatkov le-teh nismo znali spremeniti v znanje. V slovenskem gozdarstvu se je uveljavilo po- drobno gojitvene načrtovanje in kar sami od sebe se ponujajo podatki o površinskih deležih razvojnih faz. Vključevanje teh iz- jemno kakovostnih odločitvenih kazalcev v usmerjanje razvoja gozdov ni samo pre- skok k racionalizaciji in optimiranju, temveč je tudi dragocen vezni člen med različnimi načrtoval nimi nivoji. Nova orientacija pomeni odklon od tradi- cionalnih miselnih vzorov, determinizma, statike, enosmerne vzročnosti in antropo- centričnih ter ekonomističnih modelov. Iz- HEHANIZE/1 POJASNJEVANJA hodišče našega raziskovanja je v teksturi gozdov, to je v zakonitosti trajnega zapore- dja razvojnih faz. Življenske faze in njihova razmerja med naravnimi in gospodarskimi sestoji se razlikujejo. V pragozdu prevla- duje optimalna faza in kljub neprekinje- nemu pomlajevanju je mladostna faza po- vršinsko skromno zastopana. Sonaravne in večnamensko gospodarjenje se vedno bolj spogleduje s pragozdnimi ideali. To pome- ni, da moramo v gospodarskih gozdovih vzdrževati čim manjši delež mladovja, ki pa mora biti vsaj tako velik, da je zagotovljena reprodukcija optimalne faze. Mladostna faza mora biti zaradi svoje labilnosti nav- zoča razpršena. Na grafikonih 1 in 2 so prikazane značil­ nosti pragozdnih tekstur, ki bodo prej ali slej postale vzor sonaravnega in večna­ menskega ravnanja z gozdovi. Medtem ko traja življenjski ciklus v pragozdu od 400 G,. v. 7-8191 347 D Faza mladovij ~ Terminalna f .. 11 Optimalna f. I2l F. razgradnje 11 18 SB 18Q 2i!8 • Grafikon 1: Tekstura v pragozdu Plitvice Grafikon 2 : Odstotni deleži razvojnih faz v pragozdovih 2 3 18 20 do 500 let, je proizvodna doba gospodar- skega gozda bistveno krajša. Tudi velikost vzorcev je v pragozdovih manjša, med 220 in 600m2 (povprečje je 400m2). Zapletene probleme, kakršni so dina- mični in multivariabilni gozdni ekosistemi, lahko ustvarjalno rešujemo na ta način, da 348 G. V. 7-8191 4 16 _Cork o va uvela P 1 itvi ce-Jugos 1 • 2_Scat 1 e/Br ige 1 s Svicfl 3_Johannser Kagel Avstrije 4....Rothwald Avstrija jih razstavimo do njihovih osnovnih vzrokov in povezav. Ko so ti vzroki enkrat razkriti, se navadno kar sama ponudi rešitev. Zaradi možnosti, ki jo ponujajo računalniki, lahko zgradimo sistem znanja, ki se bo krmilil s podatki o površinski zastopanosti posame- znih razvojnih faz oziroma z razlikami med dejanskimi in modelnimi (ciljnimi) porazde- litvami. Problem smo razčlenili tako, da smo poiskali vse možne kombinacije pojavljanja razvojnih faz. Odstopanja med dejanskim in modelnim stanjem lahko zavzemajo raz- lične vrednosti. Kombinacije, v katerih imajo elementi samo negativne in pozitivne vred- nosti, smo razvrstili v dve skupini: l. Skupina kombinacije, v katerih nasto- pajo po trije večji in en manjši element ali obratno. število možnih različkov brez po- navljanja je 8. Il. Skupina - kombinacije dveh večjih in dveh manjših enot. število možnih kombi- nacij je 6. Na ta način smo izločili 14 osnovnih kombinacij, ki so prikazane v preglednici 1 in na grafikonih 3/1 in 3/2. Zaradi nazornosti so površinski deleži vseh razvojnih faz enaki. če upoštevamo relativna odstopanja površin od željenega stanja, lahko vsako od navedenih kombinacij še bolj podrobno strukturiramo. Na ta način se nam razkriva množica novih sestavljenk, med katerimi pa vse nimajo odločilnega vpliva. Dve seriji - iz neskončno velikega števila možnih pod kombinacij- vidimo v grafikonih 4 in 5. Z analizo posameznih kombinacij odkri- vamo možne rešitve; psihologi bi dejali, da smo težko rešljiv problem pretvorili v lahko rešljivo nalogo. Izkaže se, da je vsaka kombinacija svojevrsten model, za kate- rega moramo oblikovati odločitvene korake. To opravimo s tako imenovanimi IF ... THEN ... (če ... potem ... ) stavki, pri kate- rih se neko dejanje posledično izvrši, če je zadoščeno postavljenim pogojem. Rešitev vsakega od navedenih modelov temelji na različni intenzivnosti odvzemanja lesne biomase po debelinski strukturi. Upo- rabljamo naslednjo strukturo posegov: KDMB. HLAD OROS DEBE POHL DROO DEBE POHL 1 + 2 + + 3 + + + (+) presežek (-) menjko površin Intenzivnost odvzemanje blomese: Preglednica 1 : Osnovne kombinacije teksture gozdov bitku mladja in pomlajencev sistem ne bo priporočil hitrega in pospešenega zmanjša- nja pomlajencev. Intenzivnost redčenj za- vzema naslednje razpone: - izbiral na redčenja 6-16% - svetlitvena redčenja 1 0-20 % Pri obnovah vpliva na višino etata dolžina pomladitvene dobe, površinski delež po- mlajencev ter odstopanja površinskih dele- žev debeljakov in mladja od cilj nega stanja. Potek programa se navezuje na modelno stanje, ki smo ga arhivirali na disketi ))mo- deliranja gospodarskih razredov(( ( Cimper- lZBIRALNO REDČENJE SVETLITVENO REDČENJE OBNOVITVENE SEČ NJE v l. razširjenem debelinskem razredu v 11. razširjenem debelinskem razredu v 111. razširjenem debelinskem razredu Intenzivnost poseganja se ne ravna samo po odstopanjih med modelnim in dejanskim stanjem razvojnih faz, temveč tudi po odstopanjih med sosednjimi razvoj- nimi fazami. Tako npr. pri ploskovnem pri- šek}. S tem prihranimo zamudno vstavljanje podatkov in se izognemo pogostim napa- kam pri vnašanju v računalnik. Rešitev je predstavljena z naslednjimi podatki: G. V. 7·8/91 349 3 A8 4 AB 0>8 s A<0 8>0 C>B D>B 6 A<0 8>0 C8 A>B 8<8 C<8 0>0 A>B BB D>B 7 8 A>B 8>0 C<8 0>0 A0 C>0 DB D<8 Grafikon 3/1: Osnovne kombinacije teksture gozdov - rangirana ocena razmerja razvojnih faz, . - izkoriščenost rastiščnega potenciala (po biomasi in prirastku), 350 G. V. 7-8/91 - etat izbirnih redčenj (v % in v m3 , ločeno za iglavce in listavce), - etat svetlitvenih redčenj (%, m3 : igl/ list), 11 12 AB CB 8>0 C>B 0<0 A>0 8<9 C>B DB B>B C0 B>ribja kost«. >>Šinkli« ~·e na letve pribijajo s kovanimi žeblji >>šinklarjk Ti so dolgi 10 cm. V eni vrsti (»pleni«) sta navadno dve plasti >>šin- klov«. Vsakega posebej je potrebno v vrsti pribiti tako, da se med seboj deloma prekri- vajo. Obe plasti sta navzkrižno zamaknjeni Slika 4: Učno pokrita lovska koča (Vse slike: foto za blagi kot, zgornji •>Šinklji« pa prekrivajo - P. štrucl) Slika ~ : Florin G. V. 7-8/91 361 stike spodnjih. Če je kritje opravljeno pravil- no, streha ne prepušča vode. Za pomoč na strehi je tudi t. i. lesen »hlapec". Na njem so naloženi )>šinkli«, ki jih mojster pribija. Na čopu strehe sta nameščena dva lepo izrezljana »poba«, ki le pšata streho in varu- jeta čop pred vdorom vode. Marsikdo se vpraša, kako je z obstojnos- tjo take strehe. Smrekova kritina zdrži okrog Slika 2: Sani za prevoz lesa 362 G. V. 7-8/91 35 let, macesnova pa tudi do 1 OO let. Pri slednji žeblji že mnogo prej korodirajo in razpade jo. Lesena kritina je izročilo naših prednikov. Menim, da se bo na Slovenskem ohranila. Prvi pogoj je zakon, ki bo to urejal, drugi pa mojstri, ki bodo vešči tega opravila. Zahvala gre posameznikom, ki so jim stik z naravo in nega izročila še posebej dragi. GDK: 945.29 Izkušnja kot povabilo Opis pogovora z otroci o gozdu in gozdarstvu v zimski šoli v naravi Špela HABIČ* UVOD V demokratični družbi, v kakršno se na- meravamo razviti, želi javnost tvorno sode- lovati pri odločanju o vseh pomembnejših zadevah. Za pravilno odločanje pa je po- trebna precejšnja mera znanja. Ob prebira- nju številnih člankov in ob drugih pogovorih o gozdu in gozdarstvu, ki so dokaj pogosti v času spreminjanja zakonodaje s tega področja, je mogoče ugotoviti, da je splošno poznavanje povezanosti in prepletenosti življenjskih procesov v naravi in posebej v gozdu precej slabo, vsekakor slabše, kot bi moralo biti. Ni moj namen iskati vzroke in krivce za tako stanje. Prispevala bi rada le majhen korak v smeri izboljšanja stanja. Tudi ali predvsem gozdarji sami si mo- ramo prizadevati, da z izobraževanjem jav- nosti dvignemo raven splošnega znanja o ekologiji, naravi in gozdovih, saj je to pogoj, da bo družba sposobna usmerjati svoj raz- voj brez hkratnega uničevanja prostora, v katerem živi. Tega dela bi se seveda morali lotiti načrtno in organizirano, obenem pa ne bi smeli izpuščali iz rok majhnih priložnosti, ki se nam ponujajo. Zaradi sto in več let trajajoče življenjske dobe dreves moramo gozdarji znati gledati naprej. Tako, kot se pri našem delu posve- čamo mladim sestojem, jih negujemo in oblikujemo za naprej, se velja tudi pri izo- braževalnem delu posebej posvetiti otro~ kom. Zanje moramo ohranjati naše go- zdove čim bolj naravne in zdrave in oni so tisti, ki jih bodo prevzeli v oskrbo, ko se bomo mi umaknili k počitku. Nekatere Gozdnogospodarske organiza- cije bolj ali manj redno sodelujejo z osnov- nimi in srednjimi šolami, vendar si upam H., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, Slovenija trditi, da vse možnosti še zdaleč niso izko- riščene. Gotovo ni dovolj le sedeti in čakati, da nas učitelji pokličejo v šolo. Ponudimo jim našo pripravljenost in izrazimo dobro voljo, pa bomo na zaprta vrata verjetno le redko naleteli. ZIMSKA ŠOLA V NARAVI JE PRILOŽNOST ZA BESEDO O GOZDU Vsako zimo učenci 5. razredov osnovnih šol odhajajo v zimsko šolo v naravi - predvsem z namenom, da se naučijo veščin alpskega smučanja in teka na smučeh. Večina šol organizira to dejavnost tako, da otroci približno teden dni preživijo v planin- skih ali drugih domovih izven mest, ob smučiščih, bližje naravi. Smučanju sledijo vsak dan tudi ura ali dve pouka, ki je seveda naravoslovno obarvan ter razna predavanja o preživetju v naravi, smučanJu, gorah in podobno. Zakaj se ne bi temu pridružila tudi kakšna ura o gozdu, ki bi se smiselno vključila v celoto? Povsem nevsiljivo bi gozdarji lahko izko- ristili priložnost, da otrokom na kratko pred- stavimo gozd v ekološkem smislu in njegov pomen za vse nas. Zaradi drugačnega okolja, kot so ga vajeni iz šole, in posebno- sti doživetij ob bivanju v naravi, je primerno pripravljena in izvedena ura lahko mnogo bolj učinkovita, kot deset ur pouka o gozdu v šolskih klopeh. Prav zaradi tega se mi zdi zimska šola v naravi lepa priložnost, da del svojega znanja posredujemo generaciji, ki ga bo prejkoslej potrebovala. ODKRIVANKA - ZAKAJ IN KAKO Pred vsakim, ki se začne poigravati z mislijo, da bi stopil pred razred otrok in jim G. V. 7·8/91 363 nekaj povedal, ali bolje, se pogovoril z njimi o gozdu, se pojavita vsaj dva problema: kaj jim povedati in kako jim povedati. Poleg tega, da gozdarji nismo pedagoško izobra- ženi, je težava tudi v tem, da ne poznamo njihovega predznanja - ne vemo torej kje začeti in na kako zahtevni ravni naj bo naš pogovor. Dolgotrajno listanje po težko do- stopnih učnih programih za nižje razrede in iskanje v njih nekaj ur o gozdu, drevesih in živalih se mi ne zdi pravi način iskanja odgovora. Napake, da bi bil naš nastop premalo ali preveč zahteven in zato neza- nimiv, pa si tudi ne smemo privoščiti. Predznanje otrok o naravi in gozdu bomo najlažje spoznali v razgovoru z njimi. Se- veda ne tako, da bi organizirali kakšne posebne ankete ali celo preverjanje znanja -to lahko ugotovimo kar na začetku našega srečanja na način, ki sem ga imenovala ODKRIVANKA. To sem prvič preizkusila minulo zimo v šoli v naravi postojnskih osnovnošolcev na Mašunu in se je - tudi po mnenju prisotnih izkušenih učiteljev - pokazala kot zelo dobra. Za pogovor si pripravimo veliko sliko gozda s čim več vrstami živali in rastlin na njej, od najmanjših do največjih, v in na tleh ter tistih v zraku . Panoramskemu pogledu na gozd dodamo detajle življenja v tleh, v vodi, v zeliščni in grmovni plasti in na drevju, saj bomo vse to uporabljali kot ilustracijo kasneje v pogovoru (slika 1 ). Vsak del slike zatem prekrijemo s »post-it" papirjem. (To je papir, ki ima na eni strani pas lepila, ki se prime na vsako podlago in se brez sledov tudi odstrani, dobi pa se tudi že v naših papirnicah) . Za začetek bomo po predstavitvi sebe in obrazložitvi namena našega srečanja ustvarili radovednost pri otrocih in motivaci- jo, da poskusijo odkriti sliko. Otroci naj imenujejo rastline, živali in dele nežive narave, za katere vedo, da so v gozdu, mi pa jih sproti odkrivamo, tako da je kmalu odkrit celoten prizor. Na ta način smo jim dali občutek, da so gozd sami odkrili, hkrati pa smo jih že takoj na začetku pritegnili k aktivnemu sodelovanju, namesto da bi samo bolj ali manj zdolgočaseno poslušali naše izvajanje. V tem času imamo prilož- nost približno izvedeti kaj in koliko vedo o gozdu, kaj slišijo prvič in kaj jim ni najbolj znano. Njihovo aktivnost v obQavljanju svo- Slika i : Gozd je pester - primer slike za delo z otroci 364 G. V. 7-8/91 jega predznanja in povezovanju le-tega z novimi spoznanji ves čas pogovora vzdržu· jemo s čim več vprašanji. Predno jim kaj razloži mo, naj jih čim več izrazi" svoje mne- nje, posamično ali tako, da se vsi hkrati z dvigovanjem rok opredelijo za enega izmed alternativnih odgovorov. O ČEM NAJ TEČE BESEDA Da bi razjasnili pojme, jim zastavimo osnovno vprašanje: kaj je gozd, s podvpra- šanji: ali imamo gozdove v mestih in v čem je razlika med parki ip gozdovi. Odgovore seveda poiščemo skupaj. Razliko med go- spodarskimi gozdovi in pragozdovi običajno znajo približno razložiti, čeprav imajo o pragozdovih zelo različne, zanimive in veči­ noma zmotne predstave. Mnenja o tem, ali je človek že bil v pragozdu, ali ne, so zelo deljena. Misel, da se človek lahko sprehodi skozi pragozd in v njem občuduje vso divjo lepoto nedotaknjene narave, ne da bi bil kakorkoli ogrožen, otroke večinoma tako pritegne, da bi se najraje kar takoj odpravili tja, posebno še, ko izvejo, da imamo prago- zdove tudi v Sloveniji. Zato z velikim zanimanjem poslušajo, ko jim na primeru pragozda s pomočjo slike razložimo, kako pomembna je prisotnost vseh vrst majhnih in velikih organizmov v gozdu, kako so med seboj povezani v prehranjevalne verige, kot npr. zajci in lisice in kakšno vlogo ima vsaka skupina izmed njih za ohranjanje naravnega ravnotežja v zdravem, vitalnem gozdu. Razložimo jim življenjski krog drevesa, od semena do odrasl~ga drevesa in njegovega počasnega razpadanja, ko se skozi desetletja s po- močjo milijonov drobnih organizmov počasi >>stopi« v hrano mladim drevescem. Na vprašanje, kaj vse je potrebno za rast drevesa, nam bodo kar dobro odgovorili, le za mikorizo ne vedo. Zato jih presenetimo z dejstvom, da drevesa za svojo rast nujno potrebujejo pomoč drobnih mikoriznih gliv. Predstavimo jim vlogo živalskega sveta v tleh in zadrževalno moč koreninskega ple- teža. Na enostaven način jim razložimo proces kroženja vode in fotosinteze. S tem pa že preidemo na vpliv gozdov na okolico in njihov pomen za ohranjanje čistega zraka in pitne vode, kar iz šole sicer že vedo, vendar smo jim tokrat predhodno pojasnili kako vse to deluje. Delo gozdarjev si otroci večinoma pred- stavljajo kot sekanje dreves in dovažanje lesa iz gozdov, zato jim moramo razložiti, da ob tem skrbimo za ohranjanje narav- nega ravnotežja in trajnost gozdov. Prav je tudi, da jih seznanimo s težavami in proble- mi, ki nas tarejo, kot sta npr. preštevilne rastlinojeda divjad in onesnaženost ozračja. Ob tem otroci zaslutijo kako pomembno je dobro poznavanje narave in gozda za pravilno gospodarjenje z njim in kako nujno je varovanje narave pred uničevalnim delo- vanjem človeške civilizacije. Gozd mora obstati v naši okolici, da nam bo čistil zrak in nas oskrboval s pitno vodo, da bo varoval naše kraje pred vetrovi in plazovi in ohranjal ravnotežje v naravi. Seveda ostaja ogromno poglavij neod- prtih, a paziti moramo, da vse skupaj ne traja predolgo. Njihova koncentracija obi- čajno traja le slabo uro. Utrujenost zaradi celodnevne aktivnosti na svežem zraku pa to, kljub njihovi aktivnosti in zanimivosti pogovora, kvečjemu zmanjšuje. Zaključimo s kratkim povzetkom najbolj bistvenih vse- bin v smislu ekologije, varovanja gozdov, spoštovanja in pomembnosti poznavanja narave. Na koncu so kot darilce vsakemu izmed njih primerne značke, priponke ali prospekti o gozdu, ki nam morda zaprašeni leže v kakšnem kotu skladišča. NAMESTO ZAKLJUČKA POVABILO V prihajajoči zimi bo ponovno mnogo otrok odšlo na smučišča in v naravo. Izko- ristimo njihovo dobro počutje v prijaznejšem okolju in jim en dan popestrimo z uro, ki bo drugačna od premnogih ur v šolskih klopeh. Ponudimo šolam, učiteljem našo pripravlje- nost, da jih za kratek čas nadomesti mo pri otrocih. Verjemite mi, da bodo to z veseljem sprejeli, naš trud pa bo poplačan že z zvedavimi očmi in navdušenjem otrok ob odkrivanju novega ter z občutkom, da smo prispevali kamenček v mozaik njihovega znanja - le-to se bo našim gozdovom in gozdarstvu nekoč v prihodnosti gotovo še bogato obrestovalo. G. V. 7-8/91 365 GDK: 61 Razmišljanja o gozdnogospodarskem načrtovanju v novih razmerah Franc PERKO* UVOD Z naglim razvojem in osveščanjem druž- be ter vse večjim onesnaženjem okolja v zadnjih desetletjih se spreminja tudi vloga in pomen gozdov v Sloveniji. Poleg vse večjih potreb po lesu morajo gozdovi v vse večji meri opravljati tudi vse druge splošno koristne funkcije. Različni škodljivi vplivi pa hkrati slabijo biološko odpornost gozdov, zato so gozdovi vse manj odporni na napade škodljivcev, bole- zni in ujme. Pozitivni vpliv gozdov, ki pokri- vajo več kot polovico Slovenije, sega daleč prek njihovih meja. V naših ekoloških in reliefnih razmerah je gozd tista naravna tvorba, ki najceloviteje razvija in hkrati va- ruje življenjske zmožnosti krajine. Sloven- ska krajina potrebuje gozd, veliko gozda, če naj ohrani svojo plodnost in naravno stabilnost. Usmerjanje razvoja gozdov in gospodarjenje z gozdovi morata zagotoviti čim popolnejše zadovoljevanje potreb tako lastnika kot družbe. Tu pa opravlja osnovno nalogo gozdnogospodarsko načrtovanje, ki usmerja razvoj gozdov ob upoštevanju traj- nosti vseh njihovih vlog. Gozdnogospodar- sko načrtovanje in na njegovih usmeritvah izvedeno podrobno načrtovanje, odkazilo, opravljena gojitvena in varstvena dela, po- sek, spravilo, odpiranje gozdov s prometni- cami ter raba gozdov za druge namene morajo v večnamenskem gozdu zagotoviti trajno izpolnjevanje vseh splošno koristnih vlog gozda ob hkratnih trajnih lesnih dono- sih . V varovalnih gozdovih ter določenih kategorijah gozdov s posebnim namenom se lahko ali se celo moramo lesnim done- som odpovedati. Ti gozdovi opravljajo pr- * Mag. F. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, Slovenija 366 G. V. 7·8/91 venstveno ali v celoti ostale splošno koris- tne funkcije. V razmišljanjih o gozdnogospodarskem načrtovanju sem poskušal v največji meri upoštevati novo nastajajoče razmere, v ka- terih je že ali pa bo že jutri slovensko gozdarstvo. Omejil sem se na vprašanje načrtovanja v lesnoproizvodnih večnamen­ skih gozdovih. NIVOJI NAČRTOVANJA IN NJIHOVA MEDSEBOJNA POVEZANOST Najvišji po rangu je Program razvoja gozdov in gozdarstva Slovenije, v katerem se opredeli nacionalna politika gospodarje- nja z gozdovi (v najširšem smislu: ekolo- škem, prostorskem, gospodarskem) in us- meritev za njihovo ohranitev in razvoj . Ob upoštevanju usmeritev razvojnega programa Slovenije, stanja in zakonitosti razvoja gozdov v območju, se v gozdnogo- spodarskem načrtu območja po območnih gospodarskih razredih opredelijo območni cilji in usmeritve ter predvidijo potrebni ukrepi. Usmeritve se na nivoju gospodar- skih razredov tudi kvantificirajo (etat, gojit- vena in varstvena dela). V gozdnogospodarskem načrtu gospo- darske enote se ob upoštevanju usmeritev gozdnogospodarskega načrta območja in stanja gozdov opredelijo cilji in usmeritve ter ukrepi za uresničevanje cilja gospodar- jenja po gospodarskih razredih, usmeritve s kvantifikacijami pa tudi po osnovnih ure- ditvenih enotah (oddelki, odseki). Tako v načrtu območja (okvirneje) kot v načrtu gospodarske enote (podrobneje) izdelamo pregled načrtovanih posegov v gozdnati prostor, podrobno ovrednotimo funkcije go- zdov ter opredelimo območja, kjer pričaku­ jemo nasprotja v njegovi rabi. Na obeh nivojih načrtovanja se pripravi tudi program odpiranja gozdov s prometnicami. Z izvedbenimi gozdnogojitvenimi načrti prenesemo usmeritve iz načrta gospodar- ske enote na gojitve no načrtoval no in nego- val no enoto, v zasebnih gozdovih pa tudi na parcelo oziroma lastnika. V vseh teh enotah se usmeritve tudi kvantificirajo in to tako možni donosi lesa (možen posek), pogoji, pod katerimi se pridobivajo, kot tudi potrebno vlaganje v gozdove. Medtem ko so kvantifikacije vlaganj (obnova, nega, varstvo) natančno določene že z gojitvenim načrtom pa je prav točne podatke o mož- nem poseku na osnovi usmeritev načrta mogoče dobiti šele po označitvi drevja za posek. Ker je tako za ohranitev gozda kot za ohranitev divjadi in živalskega sveta nas- ploh potrebna usklajenost rastlinskega in živalskega sveta v gozdu, sodi to področje usklajevanja v pristojnost gozdarstva ob sodelovanju lovstva in drugih uporabnikov prostora. ALIVELJAJOISTISTROKOVNI KRITERIJI ZA NAČRTOVANJE V DRŽAVNIH (JAVNIH) IN ZASEBNIH GOZDOVIH? O potrebnem enotnem strokovnem pri- stopu v vseh gozdovih ne glede na lastni- štvo na nivoju Programa razvoja gozdov in gozdarstva Slovenije verjetno nihče ne dvo- mi. Vsi gozdovi ne glede na lastništvo opravljajo svojo večnamensko vlogo, in ker je pretežni del (ta delež pa se bo še povečal) gozdov v Sloveniji v zasebnem lastništvu, prav ti gozdovi dajejo osnovni ton usmeritvam pri načrtovanju v Sloveniji. Podobno je pri gozdnogospodarskih na- črtih območij in gozdnogospodarskih nač­ rtih gospodarskih enot. Z gozdnogospodar- skimi načrti zagotavljamo trajnost gozdov in vseh njihovih vlog. To so načrti za go- zdove zaradi ohranitve in krepitve gozdov in zato morajo biti izdelani za vse gozdove ne glede na lastništvo po enakih strokovnih kriterijih. Hkrati pa gozdnogospodarski načrt ureja odnos države (družbe) do go- zdov in konkretizira omejitve lastnika (tako države kot zasebnika) nad specifično lastni- no, ki jo predstavlja gozd kot obnovljiva naravna dobrina z več vlogami. Dohodek od lesa, ki predstavlja glavni (navadno edini) interes lastnika do gozda, predstavlja manjši delež vseh koristi, ki jih gozd družbi daje. Praviloma se z zmanjševanjem do- hodka od lesa veča posredni pomen gozda, ki zahteva še bolj tankočutno strokovno ravnanje z njim. Vse to govori v prid temu, da je potreben enoten strokovni pristop pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov v go- zdovih vseh lastništev in to v pogledu zbiranja informacij, analiz, postavljanja ci- ljev, smernic in ukrepov v gozdovih. GOZDNOGOSPODARSKI NAČRTI OBMOČIJ Po veljavnem Pravilniku o vsebini in na- činu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in o evidenci njihovega izvrševanja se z gozdnogospodarskim načrtom območja opredelijo strokovni cilji in predvidijo ukrepi za zagotavljanje: - trajnosti gozdov in njihovih funkcij, - naraščanje prirastka in donosov, - medsebojna usklajenost gojenja in iz- koriščanja, - trajne in racionalne regeneracije go- zdov, - najustreznejšega izkoriščanja zmoglji- vosti gozdnih rastišč v okviru naravnega razvoja gozdnih združb. Težišče pri ugotavljanju stanja, pri posta- vitvi ciljev in usmeritev je tu na nivoju območnih gospodarskih razredov, ki jih je za posamezne analize potrebno smiselno povezovati v območno celoto. Gozdovi se v območne gospodarske raz- rede združujejo na osnovi podobnih gojitve- nih značilnosti in prirastnih sposobnosti gozdnih rastišč, podobnih sestojnih stanj in njihoVih razvojnih teženj ter enakih splošno- koristnih vlog teh gozdov, ki imajo podobne (enake) dolgoročne gozdnogojitvene cilje. Kljub spremembam in dopolnitvam prvot- nega namena ustanavljanja gozdnogospo- darskih območij so se le-ta uveljavila in pridobivajo v spremenjenih razmerah še pomembnejša vlogo. Območja od prvotne (1948) lesnobilančne zaključene celote po- G. V. 7·8/91 367 stajajo prostorsko zaključena celota, v okviru katerih se spremlja in usmerja razvoj gozdov in gozdnega prostora (kot ekološke in prostorske prvine) ter pripravlja stro- kovne osnove za usklajevanje rabe gozdov in celotnega prostora. Podlaga za izdelavo gozdnogospodar- skega načrta območja so podatki iz veljav- nih načrtov gospodarskih enot, podatki iz evidenc o izvrševanju gozdnogospodarskih načrtov in drugi podatki, ki prikazujejo goz- dnogojitvene, gospodarske in splošno druž- bene razmere v območju ter potrebe po splošno koristnih funkcijah gozdov. GOZDNOGOSPODARSKI NAČRTI GOSPODARSKIH ENOT Z gozdnogospodarskim načrtom gospo- darske enote se ob upoštevanju usmeritev gozdnogospodarskega načrta območja opredelijo cilji in usmeritve ter ukrepi po gospodarskih razredih gospodarskih enot. V gospodarski razred se združijo osnovne ureditvene enote na podobnih (istih) rastiš- čih, podobnega sestojnega stanja in istih razvojnih teženj, enakega splošnega po- mena gozdov, ki imajo tudi isti dolgoročni gozdnogojitveni cilj. Za posamezni gospo- darski razred se analizira stanje, preteklo gospodarjenje (za čim daljše obdobje) in razvoj gozdov, zanj se postavi dolgoročni gozdnogojitveni cilj ter opredelijo smernice in kvantificirajo potrebni ukrepi. Poglobljene analize so možne in smotrne le za dovolj velike gospodarske razrede - velikosti vsaj 100-200 ha. Če moramo zaradi specifičnih rastiščnih, sestojnih in drugih razmer oblikovati po velikosti manjše gospodarske razrede, za- nje ne delamo podrobnejših analiz, zadovo- ljimo se le s številu podatkov primerno natančnostjo ugotovljenega stanja, cilji in smernicami z ukrepi . Posebej je smiselno ločevati tudi manjše površine v ločen go- spodarski razred, če je isti gospodarski razred zastopan v sosednjih gospodarskih enotah v večjem obsegu. Podobno velja za razmere, ko je v večini gospodarskih enot območja zastopan posamezen gospodarski raz_red v sicer majhnem obsegu, na nivoju območja pa je obseg razreda že pomem- 368 G. V. 7-8/91 ben. Mislim, da je taka usmeritev primer- nejša kot pa priključevanje takih gospodar- skih razredov k sorodnim, ker bi se lahko zgodilo, da bi lahko ekološko ali drugače pomembne ali zanimive razrede izgubili, skupaj s specifičnimi gozdnogojitvenimi smernicami za ravnanje z gozdovi, ki jim pripadajo. Osnovni poudarek pri izdelavi načrta go- spodarske enote je dan gospodarskemu razredu, mnogo manjši (da ne rečem, kar zanemarljiv) pa osnovnim ureditvenim eno- tam (oddelkom, odsekam), medtem ko las- tniške enote (parcele) v načrtu gospodar- ske enote sploh niso ločeno obravnavane. Temu morata biti podrejena tudi način in natančnost zbiranja informacij, izdelava analiz ter postavitev ciljev in usmeritev (s količinskimi opredelitvami) v načrtu gospo- darske enote. Informacijo o gospodarskem razredu do- bimo praviloma iz več virov: 1. - pri ugotavljanju lesnih zalog na stal- nih vzorčnih ploskvah (dal sem jih na prvo mesto, kjer bodo v bodočnosti prevladova- le; na njih dobimo ob dovolj gosti mreži za dovolj velik gospodarski razred poleg lesne zaloge tudi vrsto drugih informacij - zaloge po razvojnih fazah, kvaliteta, zasnova, po- škodovanost in drugo), - z drugimi vzorčnimi metodami, - iz polne premerbe (tu dobimo le po- datke o lesni zalogi); 2. iz opisov sestojev, kjer s sistematič­ nim pregledom dobimo oceno o stanju gozda, razvojnih težnjah, oceno uspešnosti in primernosti dosedanjih ukrepov in pred- hodno oceno o potrebnosti in jakosti ukre- pov v bodoče; 3. iz aerofotoposnetkov; 4. iz analize dosedanjega gospodarje- nja. S pomočjo vseh teh informacij dobimo pravo sliko o stanju v gospodarskem razre- du. Šele na tej osnovi, temeljiti analizi preteklega gospodarjenja in mestu in vlogi gospodarske enote in gospodarskih razre- dov v območju (prostoru) ter velikega zna- nja o rastiščnih zmožnostih in omejitvah ter proizvodnih in drugih sposobnostih posa- meznih drevesnih vrst na teh rastiščih lahko · postavimo dolgoročne gozdnogojitvene ci- lje in na njih temelječe usmeritve za gospo- darjenje z gozdovi s kvantifikacijami (mo- žen in potreben posek, gojitvena, varstvena in druga potrebna dela). Gospodarski raz- redi so se v zadnjem desetletju uveljavili v celotni Sloveniji kot načrtovalna enota za okvirno načrtovanje gojenja gozdov in s tem sredstvo za diferenciacije gospodarje- nja z gozdovi glede na zelo različne na- ravne možnosti in različne splošnokoristne funkcije gozdov. Ta spoznanja moramo pri gozdnogospodarskem načrtovanju v pri- hodnje v še večji meri uporabljati in jih negovati ter dopolnjevati. Uveljavitev go- spodarskega razreda kot načrtoval ne enote v načrtu gospodarske enote in vse večje razumevanje tega načrtovanja na terenu omogoča manj podrobno opredeljevanje na nivoju odseka. KAKŠNO MESTO IMA OSNOVNA UREDITVENA ENOTA V NAČRTU GOSPODARSKE ENOTE? Zaradi spreminjajočih se sestojnih raz- mer in zahtev po trajnosti, odseki vse bolj izgubljajo pomen >•odsekov~c in postajajo vse bolj enote za orientacijo in gospodarje- nje. Izjema so gozdovi s posebej poudarja- nimi funl<.cijami (gozdovi s posebnim pome- nom, varovalni gozdovi), l>med- zakonskem« obdobju v nekaterih okoljih celo večino drevja posekajo lastniki brez poprejšnje gozdarjeve označitve drevja. mag. Franc Perko G. V. 7-8/91 373 GDK:165--011.1 Izrazi gozdne genetike, ki jih pogosteje srečamo Lado ELERŠEK*, Igor JERMAN** Genetika je izraz, ki ga je Bateson vpeljal na začetku tega stoletja .za nauk o dedova- nju. Proučuje vpliv dednih faktorjev na raz- voj za vrsto značilnih znakov in njihov prenos na potomstvo. Mnenja o tem, koliko truda je vredno vložiti v gozdarsko genetiko, so v svetu (in pri nas) precej različna; vendar je dejstvo, da se danes pri vzgoji lesa v nasadih ta panoga vse bolj uveljavlja. Wurz (1990) meni, da si v gozdarstvu želimo kvalitetno drevje in večje donose, kar zahteva večje posvečanje pozornosti genetiki v gozdarstvu. Vključevanje gozdne genetike v gozdarstvo mora biti odgovorno, saj ne sme prispevati k izgubi genske pestrosti. Wurz je prepričan, da bi lahko v Avstriji obnovili 1 O% gozdov z generativ- nimi potomci izbranih dreves ter 1-2% z vegetativnimi potomci elitnih dreves, ne da bi bila genska pestrost avstrijskih gozdov zaradi tega ogrožena. Specifični izrazi te relativno (še zlasti za gozdarske kroge) mlade vede so nam go- zdarjem večkrat le delno ali slabo poznani, vendar se njihova uporaba vse bolj uveljav- lja. Zato sva izbrala nekaj pomembnejših izrazov, večinoma že zbranih v članku (Nat- her, Muller 1990), v priročnikih (Leksikon 1985, Berberovic, Hadžiselimovic 1976, Brinar 1970) in po knjigi Zobela in Talberta (Zebel, Talbert 1984) ter jih pomensko predstavljava. V oklepaju navajava nemške izraze. Alel (AIIel) - Različna (alternativna) oblika nekega gena. Prisotnost različnih alelov na nekem rastišču je vzrok polimor- fizma. DNA (DNA) - Dezoksiribonukleinska ki- slina, ki je nosilka genetičnih informacij v .. L.E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija *.* Dr.I.J., dipl. biol., NESBIM, 61000 Ljubljana, Slovenija 37 4 G. V. 7-8/91 celicah (celičnih jedrih). Osnovna molekula genov in kromosom cv. Efektivna velikost populacije (Efektive Populationsgrosse)- Delež individuov ene populacije, ki aktivno sodelujejo pri razmno- ževanju vrste. Ekotip (Okotyp) - Del populacije, pod- vržen istim ekološkim razmeram (npr. dedno ustaljena in na specifično okolje prilagojena drevesna rasa). Elektroforeza (Eiektrophorese) - Loče­ vanje proteinov z izrabo razlik v električnem naboju in velikosti molekul. Pomemben po- stopek populacijske genetike za določanje variabilnosti proteinov med populacijami in v samih populacijah. Elitno drevo - Izbrano drevo, ki se je v ustreznih testih izkazalo za genetsko supe- riornejše od velike večine drugih dreves iste populacije. Ex situ (Ex situ) - Zunaj prvotnega rastišča nekega sestaja, lahko v laboratoriju ali na testnem polju (zunaj samega mesta). Fitnes (Fitness)- Relativna reprodukcij~ ska stopnja neke populacije; izhaja iz spo- sobnosti preživetja in rodnosti. Gen (Gen) - Osnovni nosilec dednosti (enodimenzionalni odsek nitaste DNA mo- lekule), nameščen v delu kromosoma (gen- skem !okusu). Določajo posamezne last- nosti osebkov, ki se prenašajo na potomce. Genska banka (Genbank) - Objekt, opremljen za daljše skladiščenje genskega materiala, namenjenega za reprodukcijo. Genotip (Genotip) - Vse genske infor- macije dedne mase v celici (organizmu), ki so v celicah organizma. Genski sklad (fond) (Genpol) - Skup- nost dednih informacij vseh osebkov neke populacije. Genetična raznolikost (Genetische Vielfalt) - število različnih genotipov v eni populaciji. Genski rezervat (Genreservat) - večji del gozda, npr. 30-50 ha, ki ga tvori na- ravna gozdna združba s prvobitnim gen- skim skladom in kjer deluje naravna evolu- cijska dinamika. Heteroza (Heterosiseffekt) - Hibridni po- tomec dveh različnih ras, ki se odlikuje z neko lastnostjo zaradi heterozigotnosti (nasprotje - endogamija). Heterozigot (Heterozygot) Potomec staršev različnih dednih lastnosti (aleli gen- skih parov so različni) Homozigot (Homozygot) - Potomec staršev enakih dednih lastnosti (aleli gen- skih parov so enaki). ln-situ (ln situ) Na rastišču obravnava- nega sestaja (na mestu samem). Genska izolacija (ras, populacij, sku- pin osebkov) (lsolation) - Izolacija, ki je vzpostavljena s prostorsko (ali drugačno) osamitvijo in je osnova za ohranitev lokalno prilagojenih oblik. Klon (Klon) - Genetsko identični potom- ci, ki so razmnoženi na vegetativen način iz ene rastline ali njenega dela, vključno s to rastline oziroma njenim delom. Pri ceplje- nju se matična rastlina imenuje ortet, iz nje razmnožen posamezen osebek pa ramet. Mešanica klonov (Kiongemisch) - Za- radi dovolj velike variabilnosti mora nasad sestavljati večje število klonov (po pravilu 50-500 klonov). Plus drevo - Drevo, ki se bistveno odlikuje od drugih dreves iste populacije. Taka drevesa ponavadi izbiramo za osno- vanje semenskih plantaž. Populacija (Population)- Množica oseb- kov iste vrste, ki se med seboj spolno razmožujejo in so enotnega (krajevnega in časovnega) izvora. Različne populacije iste vrste se med seboj razlikujejo tako, da so med seboj prostorsko izolirane. Prilagoditvena sposobnost (Anpas- sungsfahigkeit) - Sposobnost populacije, Popravek da se prilagaja zaradi genske variabilnosti na različne načine spremenjeno okolje. Re- zultat tega v različnih okoljih je polimorfi- zem. Provenienca (izvor) (Herkunft) - Naha- jališče neke drevesne populacije (v njenem arealu), kjer se je nabralo seme ali drug material za razmnoževanje drevja. (Pra- izvor mesto, kjer se nahaja avtohtona drevesna populacija.) Selekcija- Procesi in pojavi, ki se izra- žajo v večji ali manjši reprodukcijski uspe- šnosti osebkov, družin, populacij ali vrst. Ločimo naravno selekcijo glede na dolo- čene lastnosti osebkov (naravni izbor) in umetno selekcijo (umetni izbor). Variabilnost (Variabilitat) - Lastnost osebkov iste vrste, da se med seboj razliku- jejo. Zgodnji test (FrOhtest) Primerjalno prezkušanje lastnosti zgodnje razvojne dobe osebkov, iz katerega lahko sklepamo na lastnost osebkov v kasnejšem obdobju. Predpostavlja določeno korelacija med zgodnjimi in poznimi znaki osebkov. LITERATURA '1. Berberovič, L., Hadžiselimovic, R., '1976. Rječnik genetike. IGRKO Svijetlost, Sarajevo, '134 str. 2. Brinar, M., 1970. Gozdarski slovar. ZIT, Ljubljana, 320 str. 3. Nather, J., MOller •.. F., 1990. Wichtige forst- genetische Begriffe. Osterreichische Forstzei- tung, Wien, '101, '12, s. '12. 4. Wurz, R., '1990. Forstgenetik .. als Vorausset- zung zur Waldverbesserung. Osterreichische Forstzeitung, Wien, '1 01, '12, s. 9. 5. Zobel, B., Talbert, J., '1 984. Applied Forest Tree Improvement. John Willey & Sons, New York. 6.*, 1985. Leksikon. Biologija. Cankarjeva zalo- žba, Ljubljana, s. 245. Pri urednikovanju se na moč trudimo, da bi vzdušje ali tudi posamezni elementi balkanske folklore · ne pljusknili v naše strokovno glasilo. Včasih je, kot kaže, vpliv vendarle premočan ali pa tiskarski škrat deluje kot peta kolona. V Vsebini 6. številke Gozdarskega vestnika je namreč balkansko dendrofloro spremenil prav v balkansko folk/oro in s tem uspel zvezek v celoti približati jugovzhodu. Bralcem in avtorju se za napako opravičujemo. G. V. 7·8/91 375 STALIŠČA IN ODMEVI GDK: 0--011 Nekaj botanikovih pripornb k poskusnemu snopiču Gozdarskega slovarja V decembru 1990 je izšel poskusni sno- pič Gozdarskega slovarja, s katerim je Go- zdarska terminološka komisija končala svoje petletno delo. Snopič sem pregledal predvsem kot botanik in se ob tem nisem mogel izogniti rahli zavisti, saj se botaniki podobnega dela še nismo niti lotili. Kritične pripombe naj tako veljajo bolj lastni stroki. 1 . Radoveden sem bil, kako je razlože no geslo gozd, a tega v poskusnem snopiču - nekoliko presenetljivo - ni. 2. Potem sem pogledal, kako je razlo- ženo geslo iglavec in prebral, da je to »drevo z iglicami in v storžih se razvijajočimi semenk Ni dobro. Tudi cipresa in tisa sta iglavca. Navedeno je tudi geslo storžnjak, ki pa je spet nerodno razlože no; bolj prav bi bilo, če bi bilo napisano, da so pri storžnjaku semena v značilnih soplodjih (storžih). Razlaga, da je pri omesenelem storžu seme obdano s sočnim osemenjem, je zgrešena, saj o osemenju govorimo samo pri kritosemenkah. Razlaga, da je viseči storž tisti, ki je na vejo prirasel v visečem položaju, ne upošteva dejstva, da storži, iglice, listi itd. niso prirasli. 3. Povsem napačna je razlaga, da imata navadna in velika leska koščičaste plodove. Plod leske je namreč orešek, medtem ko imajo koščičast plod npr. sliva, oljka in oreh. 4. Mirmekohorija je res raznašanje z mravljami, vendar ne samo semen, temveč tudi plodov. 5. Dvokaličnica je rastlina, katere kalček ima dva klična lista. V snopiču je napačno, da sta klična lista v kalčku. 6. Konopnica nima razrezanih, temveč deljene liste. Pri zasavski konopnici ni res, da ima drobne cvetove; takšne ima npr. plešec, pri konopnici pa so vsaj ))srednje veliki«. Nasploh pa mislim, da pri imenih vrst, rodov ali podobnih ne kaže razlage obremenjevati z morfološkimi opisi, ki tudi 376 G. V. 7-8/91 obsežni mnogokrat ne povedo dovolj - prepustimo to botaničnim delom. Za go- zdarsko stroko bi bilo v danem primeru bolj koristno, če bi bil pojem konopnica razložen kot »rod križnic, katerega vrste so večkrat značilne za ilirske bukove gozdove, Denta- ria«. Tako bi tudi geslo kostanj razložil kot »listnato drevo iz družine bukvovk, Casta- nea<<, saj razlaga v snopiču, po kateri ima to drevo majhne, rumenl)drevo, razširjeno na Balka- nu«, je napisana v pogovornem jeziku, v bistvu pa napačna, saj munike na (gorovju) Balkanu sploh ni, .raste pa seveda na Bal- kanskem polotoku. Enako ne govorimo o Apeninih ali Pirenejih, kadar mislimo na Apeninski ali Pirenejski polotok. Bil bi vesel, če bi napisane pripombe koristile dobri končni obliki nadvse korist- nega dela. Več kot pol Slovenije pokriva -gozd! dr. Tone Wraber IZ TUJEGA TISKA GDK:907(048.1) Boj barja Desmond Thompson: Battle of the bog, New Scientist, januar 1987 Širna prostranstva Škotskega višavja že- lijo nekateri spremeniti v gozdne pfantaže in v druge namene. Tako je vsak teden na kakršenkoli način uničenih 50 ha barjanskih tal. Ta del Škotske- Caithness in Suther- land -je bil in je še edinstven rezervat divjega življenja, ki je sicer bolj pogosto v tundrah Arktike. Richard Lindsay in njegovi kolegi iz Na- ture Conservancy Concil (NCC) domneva- jo, da veljajo barja v Britaniji za pomembno prvino zemeljske celote. Nekoč so taka šotna barja pokrivala velike predele Britani- je, toda od 19. stoletja dalje se je začela njihova devastacija. Agrikultura vztrajno povečuje izsuševa- nje, gnojenje, pašo ovc idr. ter s tem pov- zroča zastrupljanje in erozijo tal. Gozdarji zasajajo monokulture iglavcev. Največ sa- dijo sitko. Več kot pol metra globoko plast šote, kar pomeni več kot 65% šotne površi- ne, imajo primerno za sadnjo drevja. že zdaj so zasebniki in država posadili 16% te površine. Nastopil je oster konflikt med naravovar- stveniki in gozdarji. Prvi kažejo na velike spremembe habitatov ter s tem na posle- dice za floro in favno, na sredstva v napač­ nih rokah, na izgubo v turizmu in na upo- rabo kmetijskih površin. Pogoji za rast dre- vja so tu obrobni, drevje raste zelo počasi, monokulture morajo velikokrat škropiti, po- gosti so vetrolomi. Nasadi močno vplivajo tudi na življenje zunaj gozda. Izsuševanje za gozdne plantaže povzroči, da se reke polnijo z muljem, s tem se spremenijo življenske razmere med drugim tudi za losose, ki izginjajo iz takih vod. Močvirske ptice izgubljajo legla zaradi plenilcev (lisice, vrane), ki živjo v gozdnih nasadih. Raziskovalci iz NCC-ja so dokaza- li, da ptice, kot npr.: navadna prosen ka (Piuvialis apricaria), spremenljivi prodnik (Colidris alpina) in rdečenogi martinec (Tringa totanus) gnezdijo najmanj 800 in več metrov proč od gozdnega roba. 15% teh barij je v sosedstvu z nasadi, kar vpliva na zmanjšanje redkih vrst ptic. Raziskave gnezdečih zelenonogih martincev (Tringa nebularia) so pokazale, da njihova speci- fična teža upada, zato samica leže manjša jajca. To pomeni, da preživi manj mladičev. Poleg tega ta vrsta uporablja isto gnezdo deset in več let. lzginjata naravna preda- tarja mali sokol (Falco columbarius) in pe- pelasti lunj (Circus cyaneus). Tako se ruši celotna naravna združba rastlin in živali. Podobno hitro izginjajo tudi divje kure, s tem se zmanjšuje dohodek od športa in lova. Leta 1984 je bilo na tem delu Škotske 13 milijonov obiskovalcev. Spreminjanje naravnega okolja zmanjšuje število turistov in prihodkov od njega. NCC poskuša določiti in potem zaščititi nekaj različnih primerov barij. Vlada je že dala soglasje, vendar tehnični zapleti pri zaščiti povzročajo, da se uničevanje nada- ljuje. Področja, ki so predlagana za zaščito, zato za zdaj še pogozdujejo. Menijo, da bo prihodnji socialno-ekonomski načrt za kmečka področja lahko naredil še več škode kot pogozdovanje. Avtor na koncu opozarja na čimprejšnje ukrepanje, sicer bo eden edinstvenih ekosi- stemov na svetu uničen. * .... * Različni uporabniki prostora hočejo tudi pri nas »popraviti razna mokrišča, kot npr. Ljubljansko barje, da bo gopodarsko bolje izkoriščeno, ne oziraje se na edinstven biotop - najpomembnejše visoko barje s številnimi redkimi vrstami. Podobno se do- gaja z drugimi močvirnimi predeli in obrež- nimi gozdovi, še posebej v severovzhodni Sloveniji, Krakovskem gozdu itd. Pri uničevanju naravnih ekosistemov tudi naše gozdarstvo ni izjema. Ekonomsko G. V. 7·8191 377 »bolj upravičene« smrekove monokulture so izpodrinile avtohtone rastlinske in žival- ske vrste v mnogih degradiranih ali kako drugače problematičnih gozdovih. Bolj ob- čutljive vrste je pregnalo rahljanje sestoj- nega sklepa, pomanjkanje odmrlega drevja ter številne gozdne ceste in vlake. Netopirjem, polhom, pticam duplaricam in številnim nevretenčarjem ne priznavamo GDK:182.21 (798)(048.1) stanovanjske pravice v votlih drevesih, ka- tera izsekujemo podobno kot so avstro-ogr- ski gozdarji nadležno bukev. Boj za čim bolj naraven gozd naj bi prišel v zavest tudi nekoliko bolj tradicionalnim slovenskim go- zdarjem. Mirko Perušek Življenje se vrača na goro Sv. Helena Leight Dayton: Something stirs on Mount St. Helens, New Scientist, maj 1990. Začelo se je 20. marca 1980 s potresom, se nadaljevalo s potresnimi sunki in 27. marca je vulkan eksplodiral tako močno, da je bruhnil 6 km v zrak, po eksploziji pa je bila vulkanska gora nižja za 400 m. 18. maja je še zadnji potresni sunek stresel goro in sprožil eksplozijo 500-krat hujšo od tiste ob eksploziji atomske bombe nad Hi ro- šimo. V nekaj sekundah se je dan spremenil v noč; oblak vročine, pepela, žvepla in žlin- dre, ki se je dvignil 25 km visoko, se je v naslednji minuti začel razlivati na gozdove na severni strani gore. Celotna prizadeta površina gozdov je merila nad 500 km 2 , od tega polovica povsem zbrisanih s pobočij. Severno pobočje se je dobesedno sesedla in ustvarilo plaz ostankov, ki je v desetih minutah napolnil 60 km2 doline v višini 45 m; reka, ki je prej tekla po dolini, je izginila. nKot površina lune« je bil komentar raz- iskovalcev z Univerze Seattle v ameriški zvezni državi Washington, ko so pregledali katastrofo. Eksperimentalna raziskava se je kar vsiljevala, saj je bilo celotno severno pobočje gore povsem oropano življenja. Raziskovalni team, sestavljen iz specializi- ranih gozdarskih strokovnjakov je začel takoj z delom. Leta 1982 je bilo celotno področje zavarovano v namen znanstvenih štydij. Vulkanska gora Mount St. Helens je v 378 G. V. 7-8191 gorovju Cascade Range na skrajnem seve- rozahodu ZDA. Pred erupcijo, ko ji je »Od- neslo« 400 m, je bila visoka 2950 m; bogati iglasti gozdovi, zgornja gozdna meja in gorske trate- vse popolnoma nedotaknje- no, prvobitno. Samo v delu gozdov v vzno- žju gore je bilo že sekano. V spodnjih delih je prevladoval gozd duglazije (P. taxifolia) in zah. tsuge (Tsuga heterophylla), v višjih predelih je jelka (A- bies lasiocarpa) in gorska tsuga (Tsuga mertensiana). »Bil je to veličasten gozd ogromnih dimenzij, do 70 m višine in 75- 150 cm premera,<< je dejal J. Franklin, vodja raziskave in hkrati najbolj ekološko usmer- jen ameriški gozdar . . Živalstvo je bilo avtohtono, pestro in z lokalnimi posebnostmi (srebrni losos in ma- vrična postrv v potokih in reki), posebno pa je izstopala izredna pestrost malih glodal- cev in ptičev. Najbolj presenetljiva stvar po katastrofi je bila, da so bili >)preživeli« celo na najbolj prizadetem področju. Preživelo je nekaj s·estojev gorske tsuge in jelke, ki so jih zavarovali ostri grebeni. Snežna odeja, ki je bila v času erupcije debela 1-2m, je zaščitila mlada drevesa in drugo podrast pred vročino, pepelom in vetrom, ki je sledil. Dobra zakoreninjenost in dovolj listov nad vulkanskim pepelom, ki so nadaljevala fotosinteze je pomenilo takoj po katastrofi začetek novega življenja. Debela snežna odeja je poleg mladih drevesc in podrastja zaščitila tudi insekte in organizme, ki so preživljali zimo globoko v tleh in se s tem izognili smrti. Kako se je vračalo življenje Opazovanja vračanja življenja so močno presenetila raziskovalni team. Vrste niso naselila pusta pobočja gore tako, kot je to v ekoloških učbenikih, pač pa so dogajanja na gori povsem ovrgla klasična dejstva ekološke sukcesije. Prehranjevalna veriga, ki po učbenikih teče od rastlin, herbivornih insektov, ki se naselijo na rastlinah in so baza za primarne in ti za sekundarne pre- datorje, pa do parazitov - tu ni držala. V razvoju ekosistema obstaja t. i. ''bifurkant- nost(( - nepredvidljivost. To so lahko naravne katastrofe, gradacije insektov, lahko pa tudi endo- geni procesi, ki razvoj ekosistema zasukajo v povsem novo pot. Zreli (klimaksni) ekosistemi imajo zaradi svojega razvoja shranjenih ogromno informacij in razvitih obrambnih mehanizmov, ki usmerjajo nadaljnji razvoj v povsem spremenjenih okoliščinah. Takoj, ko se je prah polegel, so bili prvi organizmi na sterilnih tleh nevretenčarji (pajki, hrošči, sten ice ... ), celo več tisoč vrst, ki so prilezli iz tal in iz debel pod vulkanskim pepelom. Hranili so se z insekti, ki jih odlagajo vetrovi (posebnost, ki je za Cascade normalen pojav). čeprav je bilo na dolgi rok tako sposobno preživeti samo nekaj vrst, je pomembno, da določen čas niso potrebovale zelene odeje. Tudi rastline niso reagirale kot po golose- kih ali katastrofalnem požaru. Namesto enoletnic, ki so vedno prve, so se na gori pojavile kar trajnice. Kmalu so se v njiho- vem zavetju naselile že trave (ki se sicer ne morejo pojaviti v tako ekstremnem oko- lju), in so skupaj z trajnicami oblikovale majhne oaze, zaščitene pred vetrom. Te oaze so začeli naseljevati insekti ... kar je čez čas privedlo do majhnih travnikov. v tem času so se začela formirati primi- livna tla. Vulkanski pepel je veter odnašal, spodaj pa je bila zoglenela plast zemlje, imenovana >>puščavski pločnik«, ki ni oviral nastanka tal, pač pa je preprečeval nadalj- njo erozijo. Zoglenela plast tal oz. >>puščavski ploč­ nik« ima še dve zelo pomembni funkciji poleg preprečevanja erozije: ima sposobM nost zadrževanja vode in vsebuje mine- ralne elemente, ki so na razpolago spodaj se razvljajočlm tlem (na gori Sv. Helene je bilo v zogleneli plasti kar 13 od 16 nujno potrebnih elementov za razvoj rastlin). V jezeru je kljub vročini preživelo nekaj bakterij in larv komarjev, in tudi to je bil zametek življenja za naprej, danes pa je v jezeru že veliko višjih organizmov. Ali nase- liti ribe? Odločili so se za povsem naravno pot, pa čeprav so za ribe že pogoji. Veliki sesalci so se začeli vračati že po nekaj tednih, njihovo stalno naselitev pa pričakujejo z večjim razmahom vegetacije. Od majhnih sesalcev je preživelo samo 14 vrst. Pomanjkanje hrane in neustrezni habi- tati bodo omejitveni dejavnik tudi pri njiho- vem nadaljnjem naseljevanju. Obiskovalci lahko danes še vedno vidijo celoten spekter naravne katastrofe in poča­ snega vračanja življenja. Gora je še vedno pusta in preteča. pa vendar so trave, borov- nice in bezeg osvojili že skoraj vsa pobočja. Opaziti je posamezne breze, katerih raz- mah šele pričakujejo, za njimi pa naj bi prišli avtohtoni iglavci. Torej se gozd vrača z majhnimi, tipajo- či mi koraki. Veter postopoma odnaša pe- pel, ki je prva 2-3 leta povsem blokiral zeleno vegetacijo. Rastline, ki zdaj rastejo, zares bijejo boj za obstanek v surovem okolju, kjer prednjačijo nerazvita tla, po- manjkanje vode, kemične spremembe v tleh in kisli dež (povezan z erupcijo). Kaj bo čez 50, 1 OO in 200 let? čez 50 let naj bi na pobočjih prevladoval pritlikav gozd breze in grmičevja, v zametkih na{ bi se pojavljal mlad iglasti gozd. Po stotih letih naj bi iglasti gozd pokrival že večino priza- detega področja, čez 200 let pa naj bi bil na severnih pobočjih Sv. Helene že odrasel iglasti gozd z intenzivnimi procesi sukcesi- je, ki bi krepili njegovo odpornost. Napovedi, ki se bodo uresničile ali pa tudi ne! Narava je nepredvidljiva in o njenih poteh več ali manj le ugibamo. Navsezadnje~ kdo pravi, da bo vulkan v naslednjih dvesto letih miroval? Bojan Počkar G. V. 7-8191 379 GDK: 907(048.1) Preživeti v puščavi s pomočjo knjige Michael Tobias: Desert survival by the book, New Scientist, december 1988. Izkušnje starih indijskih skupnosti, za- pisane v spiritualnih .in ekoloških pravi- lih svetnikov iz 15. stoletja, omogočajo nekaterim preživeti najhujše suše. Avtor članka Michael Tobias iz Mary- landa (ZDA) navaja, kako se je l. 1988 odpravila ekspedicija stotih ekologov na 800 km dolgo pot v severno puščavo Indije, Rajastan, da bi obiskala vasi, ki trpijo zaradi hude suše. Ekspedicija je naletela na skup- nost Bišnoi, ki ob upoštevanju starodavnih spiritualnih in ekoloških pravil, drugače od drugih, brez večjih težav premaguje tegobe suše. Njihov način življenja sugerira neka- tere pomembne strategije za preživetje suše kjerkoli na Zemlji. Rajastanska severna puščava Tar je dom okrog treh milijonov ljudi - Hindujcev, Si- kov, Muslimanov in Bišnojev in okrog devet milijonov glav živine - govedi ter nešteto drugih domačih živali: ovc, koz, vodnih bizonov in kamel. Puščava je bogata z avtohtonim življenjem. Doživetje so velikan- ski kaktusi in ducati različnih vrst ptic, vključujoč divje pave in orle, ki v zlatem večernem somraku preletavajo rumenkasta puščavska tla. Padavin je malo. Običajno jih pade med 25()...-600 mm na leto, največ v času polet- nega monsuna. V zadnjih petih letih pa je padlo povprečno le po 1 O mm padavin let- no, kar je najhujši sušni rekord v zahodni Indiji. Vremenski napovedovalci pravijo, da se bo suša nadaljevala in ugotavljajo, da se uničujoča nestalnost vremena na pla- netu često znese nad Indijskim subkonti- nentom. Zaradi izpada poletnega monsu na, od katerega je odvisen pridelek okrog 1 OO milijonov ljudi, je prišlo l. 1986 do hudega pomanjkanja in podhranjenosti. Vzrok iz- pada monsuna je bila za nekaj stopinj hladnejša voda na površju Indijskega oceana in je zato dež padal v morje - preden je dosegel kopno. 380 G. V. 7-8191 Lakota je prizadela 26 od 27 pokrajin v Rajastanu. Z vseh strani zbrane črede go- vedi so vodili čez mejo v Pakistan in jo prodajali po zelo nizkih cenah. Najmanj 35% govedi - primarne hrane za obstoj ljudi v tej regiji -je poginilo od stradanja in dehidracije. Ob cestah Rajastana so se kopičile gore kosti in mrhovine, ki so jih spremljale jate jastrebov. To je bilo pred nekaj leti. Suša se nadaljuje, vendar so ljudje manjši pesimisti, saj jim vlivajo upanje nove strategije preživljanja. Odkrivajo jih Mahnotove skupine ekologov (Mahnot, prof. zoologije z Jodhpur University), ki proučujejo način preživljanja okrog milijon Bišnojev, podsekte Hindujcev v sušnih raz- merah. Razkritje neobičajne zgodbe o življenju in trpljenju te skupnosti daje pomemben nauk in opozorilo drugim: ekologom, politi- kom in prebivalcem v vsej Indiji. Bišnojska vas Khejare je bila l. 1988 proglašena za prvi Nacionalni ekološki park Indije v poča­ stitev spomina smrti 363 Bišnojev, moških, žensk in otrok. Bili so obglavljeni v l. 1730, ko so poskušali vsiljivcem preprečiti seka- nje njihovega drevja za drva. Od tedaj je umrlo še mnogo Bišnojev zaradi poskusov preprečiti tujcem ubijanje divjih živali ali uničevanje njihovih rastlin. Tak primer mu- čeništva na račun živali in rastlin je nenava- den celo v družbi kot je Indijska, kjer častijo krave in spoštujejo druge živali zaradi po- dobnega, splošno razširjenega verovanja v reinkarnacija in ahimso (nenasilje). Bišnojska gorečnost za zaščito njihovega okolja, do najmanjše rastline, izvira iz 15. stoletja. Jamboje, rojen l. 1452 v rajastanski vasi Pipasar, je postal Bišnojski svetnik, ko je objavil vrsto razodetij, ki povezujejo na- čela ekologije in Bišnojsko pot življenja. Bišnoji verjamejo, da je Jamboje potomec Višnuja, Hindujskega boga. Jambojeva knjiga razodetij, imenovana »Jamsagar« (prosti prevod Pokazati ljudem luč) opi- suje mnoge odvisnosti med živalmi, rastli- nami in okoljem. Nadaljnjih SOO let je bila knjiga Bišnojem osnova za sonaravne pre- živetje najhujših suš. Vegetarijanska pravila Rajastana Ponižen razglas Jamsagarja pravi, da Bišnojec nikoli ne bo usmrtil živali ali dreve- sa. Zato kot vegetarijanci ne jedo ponoči, da ne bi ponesreči pojedli kakšne žuželke. Bišnoji negujejo in varujejo posebno, čo­ kata drevo, imenovano »khejare« (Prosopis cineraria), ki je doma v severnem Rajasta- nu. Ta drevesa so osnova za preživetje Bišnojev in njihove živine. Z zgornjega dela dreves oklestijo vsako leto nekaj zelenih vej-listje za hrano sebi in živini, osušeno vejevje pa za kurjavo in gradbeni les. To, da listje rade jedo krave, je spoznal že Jamboje, kar ni naključje; raziskovalci so ugotovili, da vsebuje listje khejare daleč večji odstotek beljakovin kot lisije drugih dreves v Rajastanu - od 11 do 14 %. Za živino je to listje zelo zdrava krma. Jamboje je s svojo knjigo prispeval k temu, da so drevesa ostala do danes neprizadeta. Brez khejare dreves, je rekel, tam ne more biti ne živine in s tem ne Bišnojev. Le-ti niso nikoli obrezali z dreves več zelenih vej kot običajno in tudi med zadnjo lakoto ne. če je bilo hrane premalo, so zmanjšali število živine do prehrambenih zmožnosti. Nikoli niso gojili ovac ali koz, ki obžirajo zelenje z živih debel ali degradirajo grmičevje ali travnato pokrajino v puščavo. Bišnoji ž.ivijo v malih skupnostih, navadno okrog 1 OO družin. Imajo svoje pastirje, živijo v glavnem od mleka. jogurta in sira. Največ­ krat gojijo po štiri glave živine na osebo, kar ustreza naravnim danostim okolja. Hkrati pridelujejo tudi hrano, ki jo dopolnju- jejo ·z divjimi rastlinami. Vodo zajemajo iz svojih vodnjakov, globokih tudi do 80 m. Njihove hiše so narejene iz slame, prepla- tene z uvoženimi stebli sladkornega bam- busa ali grmovnatega materiala avtohtonih dreves. Nekateri uporabljajo tudi na soncu sušeno opeko. Iztrebke od živine Bišnoji ne uporabljajo za gnojenje njihovih polj, ker bi s svojimi kislinami škodovali sadikam, am- pak jih ·sušijo za kurjavo. Dobro razumevanje biologije je temelj za preživetje Bišnojev, katerih duhovna zavest povezuje deželo in njihove naravne dano.sti njim v prid. Na svetu najdemo samo še nekaj tako prilagojenih skupnosti (v Tanza- niji, Boliviji, Iranu). V človeku neprijazni naravi, s temperatu- rami ·nad 50° C, so se Bišnoji naučili prido- biti vsak grižljaj hrane, ne da bi se prekršili zoper naravo ali jo okrnili. Za preživetje drugih skupnosti v sosednjih vaseh, kjer gojijo koze in ropajo naravo, mora indijska vlada dan in noč dovažati cisterne z vodo in po 200 vagonov hrane na dan. Indija izgubi letno okrog 1,5 milijona ha gozda. Tal na erozija in širjenje puščav sta neusmiljena, močan spomladanski in po- letni veter širi puščave v obliki peščenih sipin na rodovitna polja. S tem se širi tudi lakota. Problem širjenja puščav v Rajastanu je hujši kot v Sahari. še vedno je ustaljen način življenja nenačrtno sekanje gozdne vegetacije za drva ter paša nenasitnih ovc, koz in potujočih kamel. V Jodhpur University priznavajo, da so Bišnoji pomemben model ekološke razum~ nosti, od katerih se lahko svet uči. Ugotav- ljajo pa, da so njihovi filmi in simpoziji osveščanja prebivalstva v tej smeri do neke mere uspešni le v mestih, s težavo pa prodrejo do preprostih ljudi, ki trpijo na deželi. Zato bo treba z osveščanjem za večjo ekološko občutljivost začeti v obratni" smeri. na vaški ravni življenja. * * * Ekološko tankočutna indijska skupnost Bišnoi, ki preživlja tudi najhujše suše v pustinji Rajastan na osnovi starodavnih ekoloških izročil, je redek primer človeške razumnosti v sožitju z naravo. Vliva nam upanje za preživetje človeka in rešitev Zem- lje. Podobnost v posluhu do procesov v na- ravi lahko opazimo tudi pri našemu višin- skemu kmetu, ki se je trdoživo ohranjal v ekstremnem okolju alpskega sveta. Ohra- nila se je le tista kmetija, ki je znala smotrno izkoriščati in čuvati bogastvo svojega gozda in polja. nad mejo ekološke stabilnosti pro- stora. To ji je uspelo z upoštevanjem izročil svojih prednikov, ki so kmetu prenesla dra- G. V. 7-8191 381 gocen občutek za previden, izkusiven od- nos do sožitja z dobrinami in silami narave. V nasprotnem primeru je bila kmetija z ujmami in erozijo tal pogubljena. Spomnimo se samo tragedij in devastacij slovenskega prostora iz prejšnjih stoletij. Zaradi preob- sežnih krčitev gozdov in pašništva je mar- sikje prišlo do velikih hudourniških območij in revščine. Danes so te površine revitalizi- rane predvsem po zaslugi 40-letnega načr­ tnega dela gozdarske stroke. GDK: 902.1 Bati se je, kaj nam prinaša novi čas, kjer postaja trenutni dobiček, poveličevanje ka- pitala in razsipnost naravnih dobrin ne glede na posledice vodilna ideja in grozeči vladar. Če bomo preveč obsekali svoje ))drevo khejare(<- svoj gozd, nas zopet ne čaka nič dobrega. Gozd in dežela sta zato potrebna vse naše skrbi - po čisto etični strani naše sonaravne gozdarske stroke in naše biti. Miran čas · Nova doktorja gozdarskih znanosti Že dolgo in še vedno velja, da je vsak nov dok1or znanosti v gozdarstvu za našo stroko srečen dogodek. Zakaj so takšni dogodki tako redki in zato tudi srečni ni (ne)znano, zagotovo pa smo ena od strok, ki tega sistemsko ne spodbuja. Za gozdar- stvo, ki živi z nacionalno hipoteko manj- vrednosti, je takšno samozatajevanja od- nosno zanemarjanje možnosti afirmacije stroke preko akademskega sistema nera- Dr~ Boštjan KOŠIR Jabolko ne pade daleč od drevesa- bi lahko za B. Koširja rekli v stilu simpatičnega ljudskega rekla, ki vsebuje eno od pomem- bnih naravoslovnih resnic - o kontinuiteti različnosti (genetika). V tem primeru mislim na naravoslovca, gozd arja dr. Živka Koširja, očeta novega doktorja gozdarskih znanosti dr. mag. Boštjana Koširja, ki v genski navezi pač potrjujeta naravoslovni aksiom o konti- nuiteti in različnosti hkrati. čeprav »otrok iz mesta« (roj. 2. 1 O. 1948 v Ljubljani), se je po končani gimnaziji v LjLJbljani zapisal »podeželskemu«, gozdar- skemu poklicu. Gozdarski visokošolski štu- 382 G. V. 7-8/91 zumen defekt. Toda to ni namen tega pisanja; čeravno je srečevanje s to pomi-· slijo in ponovno nemočno bežanje od nje, prav boleče, saj gre za preproščina cele stroke. Na Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo smo letos dobili dva nova doktorja gozdarskih znanosti -dr. Boštjana Koširja in dr. Lojzeta Čampo (kronološki red) . dij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je končal leta 1973. Značilno - tudi on se je v prvih letih službovanja ukvarjal z ureja- njem gozdov in raznimi oblikami operativ- nega načrtovanja in sicer na območju Goz- dnega gospodarstva Kočevje. Od tod dobro pozna gozdarske razmere na Rogu in v Velikih Laščah. Samo v začetku ga je zasvojil biološki del naše stroke, kasneje pa se je v celoti posvetil gozdni tehniki, zlasti žičničarstvu in organizaciji dela. Na Kočevskem je vztrajal do leta 1978, ko je odšel zopet v »mesto« na Gozdarsko fakulteto. Svoj začetek strokovnega peda- goškega dela (ko je bil še študent, je bil demonstrator pri botaniki}, je tod nadaljeval kot asistent za predmete iz organizacije dela in transporta lesa. Čeprav je že od leta 1984 na Inštitutu za gozdno in lesno gospo- darstvo, kjer z visoko profesionalnostjo ra- ziskuje, pa še vedno z veseljem vzgaja in izobražuje mlade gozdarske strokovnjake na Višji gozdarski šoli na Biotehniški fakul- teti v Ljubljani. Na isti fakulteti je leta 1983 magistriral z nalogo: Proučevanje gibov prijemanja in sproščanja pri prekladanju dolgega lesa iglavcev s hidravličnimi nakladalnimi žerja- vi. že s to nalogo je zaključil svojo stro- kovno profiliranje in v celoti potrdil svojo specialno strokovno usmeritev. Le-to je razvijal dalje z doktorsko diserta- cijo: Ekonomsko-organizacijski vidiki raz- mejitve delovnega območja traktorjev in žičnih naprav pri spravilu lesa (mentor prof. dr. l. Winkler), s katero je doktoriral leta 1990, prav tako na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Tudi raziskovalno delo je v celoti posvetil temu področju. Čeprav v zadnjem času pogoji v domovini niso najprimernejši za razvoj raziskovalnega dela, pa mu stalni stiki z ZDA, Norveško, Avstrijo in Švico omogočajo »dohajanje« strokovnega raz- voja po svetu. Na Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo je koordinator notranjih in inozemskih raziskovalnih programov. V zadnjih štirih letih (od leta 1988 dalje) je samostojno ali v soavtorstvu objavil eno samostojno znan- stveno publikacijo, 8 znanstvenih člankov, Dr. Lojze ČAMPA Rojen je bil 21. 1. 1935 v Črnih Lazih pri Čabru. Gimnazijo je leta 1955 končal v Kočevju ter se vpisal na fakulteto za agro- nomijo, gozdarstvo in veterine na Univerzi v Ljubljani. Visoko šolanje je zaključil leta 1963 ter kot urejevalec gozdov zastavil svojo strokovno popotovanje na Gozdnem gospodarstvu Kočevje - kakopak na taksa- ciji. Do tod sq bile njegove življenjske po- teze takšne, kot so poteze večine sloven- 1 kongresni referat ter dve drugi znanstveni deli. Poleg znanstvenih je v zadnjih štirih letih, sam ali v soavtorstvu, objavil tudi mnogo strokovnih prispevkov (3 samo- stojne publikacije, 19 člankov) ter aktivno nastopal na desetih strokovnih prireditvah (kot vodja ali referent). Že površen in slučajen pogled v njegovo bogato bibliografija kaže na praktičnost in racionalnost njegovih raziskav. Učinki spravila lesa z večbobenskimi žič­ nimi žerjavi s stolpi (1983); Zastoji na delu pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi s stolpi {1984); Nabavna cena kot kazalec stroškov delovnih ur stroja pri spravilu lesa (1987); Production of the Moxy Gable Crane Ope- rating at Short Distances (1988), (Norve- ška); Perspektiva razvoja računalniške pro- gramske opreme za pridobivanje lesa (1989). V tisku sta dva zanimiva članka o spravilu lesa navzdol in navzgor z različnimi tipi žičnih žerjavov z univerzalnim vozič­ kom; Delimitation of Cable Yarding and Tractor Working Areas in Word Skidding on the Basis of Work Studying (1991 ), (Kana- da); Prognoza tehnološkega razvoja go- zdarstva Slovenije do leta 2000 (1990). Že nekaj let s svojo raziskovalno skupino spremlja stanje mehaniziranosti v sloven- skem gozdarstvu ter učinkovitost dela pri pridobivanju gozdnih lesnih sortimentov, kar izhaja v posebni publikaciji. Tako narav- nano, znanstveno in razvojno delo ima v razmerah skromnih možnosti, kot so v maj- hni Sloveniji, še posebno ceno. skih gozdarskih inženirjev. Leta 1964 se je preselil na leta 1961 ustanovljeni Biro za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani, kjer je zakoličil svoje strokovno zanimanje. Kot drugi direktor (pred njim je bil Živko Košir) tega biroja (1961-1981) je imel priliko, da svoje specialno gozdno-prostorsko usmeri- tev razvija tudi v institucionalnem smislu. Biro za gozdarsko načrtovanje, ki je žal deloval le do leta 1981, je bila zanimiva in G. V. 7-8/91 383 edina >>zunajserijska« gozdarska strokovna inštitucija. Zelo hrabra in ambiciozna, ki je vnesla v gozdarsko načrtovalno tradicijo nove, vrednejše elemente - predvsem pro- storske in ekološke. Skozi kratko dobo njegovega obstajanja je oblikoval razme- roma veliko število »Specialcev«, ki so od- hajali na akademijo, gozdna gospodarstva, inštitut ter fakulteto, kot fitocenologi, pedo- logi, informatiki, urejevalci itd. Od leta 1981, ko se je Biro za gozdarsko načrtovanje pripojil Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, je Lojze čampa na tem inštitutu, kjer nadaljuje s proučevanjem zapletenega gozdno-prostorskega sestava. Kot -že mnoge druge, je tudi njega spod- budila znanstvena skrivnostnost interfunk- cionalnega delovanja številnih parametrov naravnega prostora. Izkušnje si je nabiral pri sestavljanju gozdarskih in tudi številnih prostorskih in urbanističnih načrtov, da bi kot prvo veliko sintezo teh izkušenj promo:.. viral v medrepubliškem projektu žumbe- rak-Gorjanci, ki je bil tudi izhodišče njegove doktorske disertacije. Julija 1991 je na Gozdarski fakulteti Uni- verze v Zagrebu doktoriral z disertacijo Vrednotenje naravnega prostora na osnovi različnih faktorjev. V disertaciji obravnava 15 skupin funkcij v naravnem prostoru. NAŠl NESTORJI GDK: 902.1 Franc Miklitz Franz Miklitz, dipl. inž. gozdarstva se je rodil v Čabovi na Moravskem 16. 4. 1821 . Po končani gimnaziji je bil pet let praktikant na posestvih kneza Lichtensteina. Leta 1844 se je vpisal na Visoko šolo za kmetij- stvo in gozdarstvo v Mariabrunnu in se po končanem študiju zaposlil kot upravitelj ve· leposestniških gozdov na Koroškem in šta- jerskem. Leta 1855 je začel v Tolminu gospodariti v državnih gozdovih. V letih 1862-67 je kot nadgozdar deloval v Gorici, nato v Motovunu in Idriji ter se l. 1876 ustalil v Radovljici. Od l. 1887 do upokojitve l. 1891 je bil nadupravitelj državnih gozdov. Poleg rednega dela je proučeval gozdne 384 G. V. 7·8/91 Opredeljuje akcijski odnos teh funkcij med različnimi ekosistemi, iz česar izpelje nji- hove relativne vrednosti. Njena glavna vrednost je, da teoretična in metodološka izhodišča habilitira tudi z modeli oziroma praktičnimi rešitvami. Lojze Čampa ima preko 90 objavljenih bibliografskih enot. Vse izpričujejo njegovo izjemno izkušenost in aplikativno naravna- nost njegovega znanstvenega in razisko- valnega dela. Gozdnovegetacijska karta Slovenije; Prostorski plani občin Litija, Trbovlje, Hrast- nik in Grosuplje; Skladnejši razvoj Slovenije in manj razvitih območij- vloga gozdarstva; Naravni viri Slovenije kot razvojni dejavnik in varstvo okolja- gozd in gozdni prostor; Revitalizacija območja občine Kočevje; Me- drepubliški razvojni projekt Žumberak-Gor- janci; Prostorska analiza negozdnih površin Slovenije - so med njegovimi pomembnimi raziskavami, v katerih je sodeloval z znat- nim lastnim deležem (gozdarskim), ali pa jih je celo vodil. Lojze Čampa vodi na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo oddelek za urejanje in prostorsko planiranje, kjer ima možnost implikacijske obravnave gozdno-prostorske problematike s splošno slovensko prostorsko strategij~. . Marko Kmecl insekte in uredil bogato ZbirKo. v takratnih avstrijsko-nemških strokovnih časopisih je objavljal terminološke razprave. Po njem so poimenovani trije insekti. Umrl je v Radovljici 16. 9. 1893. BIBLIOGRAFIJA : -»Množični pojav lubadarjev na Gorenj- skem v letu 1875((. lzvestja Kranjsko-pri- morskega gozdarskega društva. - »Tomicus cembrae- škodljivec mace- sna«. Ibid. LITERATURA: A. Šivic, Franc Miklitz, Gozdarski vestnik 1959, str. 320. Cvetka Koler