— 398 — Osnova postave za pogojzdevanje Krasa. V 20. listu gojzdnarskiga časnika „MittheiI. des Forstv. d. osterr. Alpenlander4' beremo osnovo postave za pogojzdevanje Krasa, kakor jo je Primorska družba v Sežani 16. augusta t. 1. sklenila in Teržaškirna deželnima poglavarstva s prošnjo predložila: naj bi pripomoglo, da viksi cesarsko poterjenje zadobi. Ker je po-gojzdenje Krasa na več strani važna reč in se je nad jati, da tudi za Krajnski del Krasa se bo enaka družba vsta-novila, podamo bravcem omenjeno osnovo, za ktero se vikši dovoljenje pričakuje, in ki se takole glasi: Vvod. ) Vse občine (soseske), ki so ali bojo še okrajni Primorskiga Krasa prištete, imajo dolžnost, pod vodsivam družbe en del občnih pašnikov (gmajnj) sčasoma v gojzd spremeniti« Od pogojzdevanja sploh. §2. Družbe odbor v soglasju z županijnimi predstojništvi določi vsako leto glede na potrebo paš in na vse krajne okoljšine: kteri pašnik se ima začeti pogojzdevati, koliko tega, in kako. Kar se o tem sklene, se da politični oblasti vediti. §. 3. Sploh naj bojo pravila tega pogojzdevanja tefIe: a) Vsaka katasterska občina ima o enim letu po razglasu te postave primerno zemljiše z nar manj 400 sežnji ali iz svojih pašniskih zemljiš odločiti ali seer na svoje stroške za drevno zasadisče (vertno šolo) pripravno napraviti, in od tega prostora nar manj 50 sežnjev s pripravnim lesnim semenarn ob-sejati; kar čez to prostora ostane, se bo za drevno zasadiše porabilo. b) Z tistiga zemljiša, ki se (po §. S.) vsako leto za pogojzdevanje določi, mora soseska vse kamnje, ki po njem leži, kar se nar bolj da, potrebiti, in oči-šeni prostor ograditi s suhim zidam, ki mora biti nar manj 3 čevlje visok; za ohrano ograje ima soseska skerbeti. §.4. V ograji je prepovedano tako dolgo živino pasti in listje grabiti, dokler odbor zapove; kdor se pregreši zoper to prepoved, ima kaznovan biti. §. 5. Izperviga se imajo le tisti občinski pašniki pogojzdevati začeti, do kterih nima nobena druga občina pašne pravice; če so pa vse vdeležene soseske pri volji, se zamore tudi s takimi pašniki začeti. §. 6. Kakšno drevje, kdaj in kako se ima saditi, bo določil društvini odbor, po tem ko se je poprej s sosesko posvetoval. §. 7. Po naukazu dražbiniga vodstva ima pod pozornostjo župana in družbiniga uda, kteriga je odbor za to postavil , soseska delo začeti in v določenim času doveršiti. Od silenja k delu. §. 8. Politične gosposke družbinih okrajn naj družbo krepko podpirajo, in pravica sile, ki jim gre po političnih postavah, naj obvelja tudi pri pogojzdevanju Krasa. §. 9. Družbino vodstvo ravna kar koli je moč v edinosti z županijnimi predstojniki. Ako bi se pa ta edinost ne mogla doseči, ali če bi se zoper določene povelja ravnalo, ali te ne ob pravim času spolno vale, se obernedružt- vino vodstvo na dotično politično gosposko, ktera potem, ko se je vsiga prepričala, oporno sosesko po previdnosti in vterjenim nasvetu družbiniga vodstva od 20 do 100 fl. v denarju kaznuje in ve\iy da se imajo določene dela doveršiti; ako bi se soseska branila delo po naukazu storiti, naj se na njene stroške doverši. § 10. Politična gosposka tudi kazin določi zoper tiste, ki v ograjih pasejo ali listje grabijo, ktere kazni naj bojo z oziram na storjeno škodo za vsak rep, ki se na ti paši zasači, od 10 kraje, do 5 fl., za grablenje listja od 1 fl. do 5 fl ; če prestopnik kazni plačati ne more, naj se vsacih 30 kraje, pobota za 24 ur zapora. § 11. Posamne v pogojzdevanju nevbogljive sosesčano kaznuje županijatvo v denarju do 10 fl. §. IS. Od politične gosposke določeni kazenski denarji grejo v družbino denarnico, od županijstva nabrani pav denarnico soseske. (Konec sledi.) List l01. Osnova postave za pogojzdevanje Krasa. (Konec") Od oskerbništva. §. 13. Vodstvo določi po nasveta odbora take dmžbnike, kteri stanujoči v vsaki katasterski soseski nad tem pazijo , da se vsi zaukazi prav in ob pravim času zgoto-vijo; župani pa se ne morejo za to opravilo izvoliti* §. 14. Vsaka soseska, naj bo velika ali majhna ali več majhnih skupej, mora posebnima čuvaja vdinjati, kteri čuje nad zasadiši; kakor vsacimu javnimu čuvaju, grejo tudi njemu ravno tiste oblasti in dolžnosti, tudi se njegovim besedam vse verjame. Tudi navadni poljski čuvaj se zamore za to opravilo izvoliti, toda politična gosposka ga mora v prisego vzeti. Tisti čuvaji, kteri svoje opravilo posebno dobro opravljajo, prejmejo vsako leto darilo , ktero določi odbor. 8- 15. Zandarji imajo tudi na to zasadiše svoje oči obračati in vsaciga, kteriga zasačijo, da kaj poškodje, do-tični gosposki izročiti, da se kaznuje. Od ohranjenja še obstoječiga lesa. § 16. Odslej (kadar namreč ta postava cesarsko poter-jenje zadobf) se ne sme v občinskih gojzdih brez dovoljenja družtviniga odbora nič več les sekati. Ta odbor soglasno z občino (sosesko) določi drevje, ki se sme sekati. Kdor zoper to prepoved ravna, naj ga politična gosposka kaznuje z 10 do 50 gold. Od odprave skupnih pašnih pravic in od razsodbe o pravdnih občinskih zemljiših. §. 17. Splošna servitutna postava določi, kteri kosi pašnikov so čista lastnina občine, in če tista postava nobenih druzih določil zastran skupnih pašnih pravic ne za-popade ali dokler servitutna postava na dan ne pride, imajo za okrajno Krasa , ki spada v to družtvo, sledeče pravila veljati: §. 18. Da se pogojzdevanje brez ovira zamore pričeti, imajo nehati vse skupne in pašne pravice med občinami, in kjer je kakošna pravda o tem, se mora kolikor mogoče hitro dokončati. — 402 — §. 19. Da 8e pa o tem nobeni soseski krivica ne zgodi, naj občine , ki vživajo skupne pašne pravice ali ki so zavolj tega v pravdi zapopadene, z družtvinim odboram in politično gosposko izvolijo razsodne može, in scer vsaka soseska dva, odbor pa za vsako sosesko eniga, politična gosposka vodnika. Ti razsodijo pravdo po večini glasov. §. 20. Zadnji čas v S mescih mora biti vsaka razsodba z naznanilam stroškov sklenjena, zoper ktero ni več ugovora ali pritožbe; notar jo spiše. Le, če bi se ktera stran zavolj stroškov pritožiti imela, je pritožba na odbor pri-pušena, ki jih po previdnosti, kakor razsodni možje sklenejo , brez daljne pritožbe zmanjšati zamore. §. 21. Berž po razglasu postave ima vodstvo odbornike vsaciga oddelka povabiti, da o 14 dneh mu naznanijo občine, ki imajo skupne pašne pravice ali pri kterih je pravda o tem. Vodstvo naznani to dalje politični gosposki, ktera potem soseskam in odboram naukaže, o 14 dneh razsodne može izvoliti. §. 22. Ako jih ktera soseska sama ne voli, jih namesto nje izvoli politična gosposka. Splošne določila. §. 23. Vodstvu se dovoli oprostenje poštnine in kolka za njegove spisovanja in dopisovanja. §. 24. V pripomoč družtvinih namenov in za obdarovanje pridnih drevorejcov se dovolijo iz cesarske kaše vsako leto primerni doneski. g. 25. Kako se ima ta cesarski denar porabiti, sklenete družtvino vodstvo in deželno cesarsko poglavarstvo.