Poštnina plačana v gotovtat- Leto LXVm., št. 274 LJubljana, ponedeljek 2. decembra 1935. Cena Din L- znaj a vsaK dao popoldne, izvzems- nedelje in praznlKc - inseratJ d petu »Tst d Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst S Din 3.-, vecj* in . raU petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — >Slovenk Narod« vplia mcsr^no v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstva Din 2!S - Rokopisi *e t>t' vračajo UREDNIŠTVO EN UPRAVN1STVO U1TBUANA. Rnafljeva ilica fttev. 0 Telefon: 3122 3123 **^4 3125 to 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3o — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' št- 26. — cellsko uredništvo: Strossmaverjeva unca 1. telefon tC 66, podružnica uprave- Kocenova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvora 101. ti^un pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it 10.861. PETROLEJ IN POLITIKA Italijansko — abesinski spor se je začel zaradi petroleja in se bo najbrže tudi končal zaradi petroleja .Pariz, 2. decenrfcvra. AA. Pariški listi se vedno razpravljajo o prepovedi izvoza petroleja v Italijo in poudarja jo nujno potrebo, de se še pTej, preden pride do izvedbe tega sklepe, poizkusi vse. da se doseže kompromis. Tako pravi >Petit Pari- sien«. da italijanska damarša v ženevi ne izjavlja izrecno, da smatra Italija prepoved izvoza petroleja za neprijate*jeko dejanje. Ce bi bila Italija to storila, bi trii položaj še nevarnejši. A rudi tako nam zadaja velike skrbi. Mislimo, da se v prestolnicah držav, ki sodelujejo pri sankcijah, zavedajo da bomo s sklepom 12. t. m o prepovedi 'Tvoza petroleja prišM v predor, čigar izhod nam je že znan. Zato čedalje bolj narašča število tistih, ki zahtevajo da se čas do tega *oka kar na jintenzivneie izrabi za pogajanje, •*Petit lournel« misli, dn se je včeraj položaj nekoliko popraviL čeprav javnost še zmerom s pesimizmom spremlja prizadevanja francoskih in brit nskih strokovnja-kov. Odgoditev vrnitve 'britanskega stroko vnjak« Pettersona v London kaže po sodbi lista v**aj dobro voljo londonske in pariške vlade, da se čvnprej končajo dela za stilizacijo tehnične strani kompromisnega predloga. Dalje pravi list da so v Rimu slej ko prej hladnokrvni m prisebni. Iz tega izvaja upanje, da se bo vendarle zadeva kako uredila, preden bi prišlo do hujših zapleti iajev. «Echo de Pariš« nravi med drugim: 'Ali je res treba jmati Mussolmija in italijanski narod v obup? Znano je. da Italija fizično ne more izvršiti svodih groženj Zakaj bi potem izvajali prot njej ukrepe, ki bodo v italijanskem naodu zbudilj traino sovraštvo do vseh, ki bodo sode'ovale pri teh ukrepih? To sovraštvo bo prej ali slej. morda haš v najbolj neugodnem trenutku udarilo na dan tudi proti Franciji, sosedi Italije. Zainteresirane države imajo zdaj priložnost počakati, ne da bi kršile zvestobo paktu DNT. Počakati je treba pred vsem ali bo USA de; ork v spremstvu enega izmed tajnikov abesinskega poslaništva. Izjavil je, da je za eksploatacijo zemskih zakadov v zapadni Abesiniji angažiral izključno angleški papi- tal. Poudaril je, da se ne bo uda! eventualni zahtevi \vashingtonske vlade, da opusti nadalinje finančne posle z Abesinijo, ker je ameriški državljan in se mora pokoriti odredbam o nevtralnosti. Pari«. 2. decembra. A.A.. Hnvas poroča iz Londona: Znani finančni posredovalec aairtocpue. ki trdi, da je Še pred Ricket. tom dobil koncesijo Za izrabo petrolejskih vrelcev in rudninskih bogastev v Abesiniji. namerava v družbi tajnika abesinske g*a poslaništva v Londonu Zafira oditi v Ameriko po nalogru abesinske vlade. Zafiro nI hote] dati nikake izjave o tem, da gre za najetje posojila milijon funtov Za Abesi_ ni j o. Albanija bo dobavljala Italiji petrolej Rim, 2. decembra, p. Glede na nevarnost razširjenja gospodarskih Sankcij na pre. poved uvoza petroleja v Italijo je italijanska vlada sklenila, da bo pričela nabav_ ljati petrolej v Albaniji. V to svrho je nakazala albanski petrolejski družbi Agib 30 milijonov lir za pospeševan ie petrolejske produkcije v Albaniji. Krvavi spopadi med Italijani In. Abesinci Po večtedenskih pripravah kaze, da bodo Abesinci pričeli ofenzivo na severu Adua, 2. decembra, r. S severnega bojišča poročajo, da je v teku včerajšnjega dne prišlo do zelo krvavih borb med abrsmskimi in italijanskimi četami. Kas Kasa je napadel postojanke, ki so jih zasedli alkari. Bitka je trajala ves dan ter so imeli na obeh straneh velike izgube. Italijanskim četam, ki so prihitele askarom na pomoč, je proti večeru uspelo, ds so napad Abesineev odbile. Asmp.ra. 2. decembra, r. Iz italijan-ske-Ta glavnega stana poročajo, da so italijanske čete pri čiščenju področja okrog Tomhiena naletele na močne oddelke Abesineev. V bližini Gheva ie prišlo do večjejra spopada. Abesinci so imeli hude izufobe 'n *° se morali umakniti. F^ondon. 2. decembra. AA. Reuter jev posebni dopisnik poroča iz Adis Abobe. rl- »e oodžasmae A mare, pomočnik rasa Rejurna, dobil nalore italijansko poveljstvo prav zato odredilo razorožitev abesinskega prebivalstva. Asmara, 2. decembra. A A. Na somalijski fronti je eskadriVni italijanskih letal bombardirala utrdbe okrog Daga-hura in ob te i princi uniči'a neVn nbesin-^o avtomobilsko kolono. T.ondon. 2. decembra. AA. Agencija Reuter poroča, da računa abesinsko vrhovno poveljstvo v Džidžigi z novimi letalskimi napadi. Italijani bod,, bržkone skušali napasti Džidžigo. Oblasti so zaradi tega odredile, da se mesto evakuira. Vse orožie in strelivo, ki ga dovažajo iz angleške Somalije, so prepeljali z letali na varno. Lrondon, 2. decembra. A A. V svoiem snočnjem poročilu o dogodkih na abe-sinskih frontah pravi agencija Reuter I med drugim, da so Abesinci južno Džidžiue razvili izredno veliko aktivnost. V poslednjih nočeh so s tovornimi avto- I mobili prepeljali na fronto ogromne količine materijala za čete rasa Nasiba. Poslednji italijanski letalski napadi na Da-gabur, niso imeli domala nikakega ma-terijalnega ne moralnega afekta. Odkar so Abesinci pri Vebi sestrelili dve italijanski letali, se italijanski letalci ne spuščajo več niže ko do 900 m nad zemljo. Spričo tega italijanske bombe !e redko kdaj pogodijo abesinske objekte. Potres v Tigre jI Lrondon, 2. decembra. AA. Iz Asmare poročajo, da je v Ti gre ji nastal potres, ki se je pojavi! v dveh močnih potresnih sunkih. Neka vas je zelo hudo poškodovana. Podrlo se je mnogo hiš. Poškodovan je tudj mramorni kip kraljice Viktorije. Prebivalstvo je v paniki zapustilo domove. Italijanske samtetfte 3a&je Kim. -. decembra, d. Italijanska vlada je Zn sa.nitotno službo svojega eksppdicij- skega zbora v vzhodni Afriki določila pet velikih potniških parnikov. ki so bili pri. merno preurejeni. Ti parniki imajo na raz_ polago i.200 postelj. Kabine so opremljene s hladilnimi napravami. Grade še na_ dal nje tri bolniške ladje, s katerimi bo na razpolago 7 000 postelj Anton Paš umrl St. Vid na Dolenjsftc pm. V fit Vidu pri Stični je včeraj po dolgi in mučni bolezni umri v Častitljivi etažo, sti 84 let g- Anton Pur, deleč naokrog Trum*! posestn I k ...^(*ym Pus je bil vzoren mož in družin, ski oče, vse življenje delaven, vnet za go_ spodarski napredek to vedno tudi pripravljen pomagati svojemu bližnjemu. Nikoli ni hrepeneJ po caateh že uatanovilve sentviškeg"« g-asilnegTa društva je bi] nje_ gx>v požrtvovalni član in je bil odlikovan z zlato kolajno za državljanske zasluge, dočim ga je društvo imenovalo za Častnega člana. Poročen je bil z gospo Marijo, ki mu je uinrln pred leti. Zapustil je dve hčerki in sina, ki je uradnik državne bolnice v Ljub ljani. Blagega pokojnika polože v aredr 3. t. m. k večnemu počitku na domače pokopališče v št. Vidu pri Stični. Bodi mu lahka domača zemlja, prizadeti rodbini naše sožalje! plošna amnestiia Amnestija se nanaša na politične, tiskovne in droge delikte — Izvzeti so samo delikti iz koristoljubna in hudi zločini proti državi Beograd, 2. dece*r.b~a. r. Na včerajšnji narodni praznik je izšel vel'k ukaz o splošni amne^ti ii. Ta ukaz odreja v prvi vrsti splošno amnestijo za kazen>ka dejanja po čl. 99, 109 mist. 1, 101. 127 do 13t. 154—156. 161. 164, 165, 30-2. 807-310 kaz. zakonika, in po H. 3. 4. 5, 6. 19 in 20 zakona o zaščiti ;avne varnosti in reda \ državi. Vsa ta kazenska dejanja no navedenih za-konskil; predpisih ima.:« obeležje bodici političnih bodici ohif-ajnin iloliktov. ki imajo takisto izvir v politif-nih nagibih. Vmne^tija za sornia dejan ia fib^^irr) 1253 *»seb. Razen tega jo podeljen« amnestij? za tiskarske krivde in krivdo n<» cnrdntm zakonu.. Vi treha penebej naglnsati. da amnesti;a v tem poglrdn nh^eea zelo i«in«?o ••e* Francoski poslanik o procesu v Aixu Dempierre o vzrokih odgoditve marsefskim atentatorjem Beograd. 1. decembrd. A a. Francoski poslanik na našem dvoru Dempierre je sprejel zastopnika agencije Avale in nin podal naslednjo izjavo: Želel sem. da mine teden dni, preden odgovorim na vprašanja, zadana mi v zvezi z odgoditvijo razprav v AiXu v Proven-ei. Tako sem se po eni strani mogel seznaniti z okoliščinami, v katerih se je izvršila ta odgoditev, po dru^i strani pa sem mogel videti reakcijo zaradi te odgodilve v jugoslovenski javnosti. Naj predvsem povem, da visoko cenim hladnokrvnost in objektivnost, s katero ste sprejeli dogodek, ki se meni prav tako kakor vam zdi žalosten. Prevladalo je pojmovanje tudi pri vas, da je samo vprašanje postopka prisililo sodišče v Aixu, da je odgodilo razprave na bodoče zasedanje in da ta sklep nič ne spremeni bistva stvari. Ali je potrebno povedati vam. kaj so občutila francoska srca v trenutKu otvoritve teh težkih razprav, ki so doživele bo'e?t ne trenutke 9. oktobra 1°34. Enodusn->st, ki jo je naš tisk pokazal pri tej priliki, in enakost Suvst^v naših dveh narodov dokazujeta v polni meri zvestobo našim vzajemnim spominom, globino naše bolesti in voljo obeh narodov, da mora biti pravici zadoščeno. Razprave so se odgodile obenem tudi zaradi žaljivega nastopa odvetnika obtožencev proti sodišču. Gotovo veste, da si na Francoskem obtoženci smejo izbrati i>dvwt-nika, ki ga žele. Po odstranitvi Desbon^a je bil odvetnik, ki ga je imel nadomestiti, popolnoma razumljivo v nemogočem položaju, da prevzame v 24 urah vestno obrambo v razpravi, ki obsega tako obširne aMe. To je bistvo in resnica. Še to dodajam: Če se razni francoski listi hočejo zavzemati za Desbonsa, nikakor ne pomeni, da hri delih tudi na«ore bivšega zagovornika v procesu proti sokrivcem marsejskega zločina. To aamo pomeni, da se kazen proti Desbonau zdi preatroga nekaterim krogom in tovari 5 etru, ki radi kažejo solidarnost drug proti drugemu ne glede na stvar, ki jo zastopajo kadar gre za bistvo zagovornBke pravice, oMčajno stanovsko vprašani©, ki ni v nikaki xv*»ri s procesom samim. Mislim, da to pojasnilo ni bres koristi Se nekaj je, kar bi hotel pojasniti. L>a?t mi je nekoliko neprijetno, kar priznavam, moram to storiti, čeprav zaidecn na zelo kočljiva tla Tukaj so ie nekajkrat tarazili začudenje počasnosti. s katero francosko pravosodje preiskuje bolestni dogodek ▼ Marseilleu. Sli ao tako daleč, da so pri t«?j priliki primerjali umor kralja Aleksandra z umorom predsednika Dorrmerja. NI potrebno opozarjati, da je Gorgnlov kot edini sokrivec prestal smrtno kamen Štiri mesece in osem dni po svojem zločinu, dočim je morilec, imenovan Relemen, ki t** ubil velikega kralja-vojaka ki francoskega zunanjega ministra- umrl na licu mesta in poplačal v trenutku zločina svoj dolg. Njegovi sokrivci so samo člani neke organizacije. Vi to veste, ke>r je jugoslovenska vlada izdelka in branila v Ženevi obsežno obtožnico o tem vprašanju. Zato je Mlo po trebno, da se vsa stvar popolnoma ra»či sti. izvrši preiskavo v več državah m r»z čistiti vprašanja, ki so po obstoječem pravu morala iti po diplomatski, upravni m sodni poti. Vse to je zahtevalo mnogo časa; to se more obžalovati, a ognati se temu ni moglo. Ce je to trajalo nekoHko dalje, je po moji sodt4 vendarle glavno, da gre pravica svojo pot v neizogibni potre-bi po korektnosti in objektivnosti Amnestija v Grčiji Ukaz o amnestiji bo objavljen danes — Amnestirana bosta tudi Venizelos in general Plastiras Atene, 2. decembra, d. Prvo dejanje nove grške vlade je bila predložitev odloka o splošni amnestiji kralju Juriju v podpis. Predsednik nove vlade Demercis je izjavil, da bo odlok o splošni amnestiji in o vrnitvi zaplenjenega imetja objavljen jutri. Amnestija bo obsegala vse. ki so bili obsojeni zaradi marčne vstaje, ne izvzemši Venizelosa, in sicer tako civiliste kakor vojaške osebe. Tudi general Plasti ras bo amnestiran. Z amnestijo bodo razveljavljene kazni in zaplemba imetja obsojencev. Izjeme so določene za primere, kjer gre za krivično pridobljeno imetje. Nadalje je Demercis izjavil, da je njegova vlada predvsem poslovnega značaja, v političnem pogledu pa popolnoma nevtralna. \inogostevilne organizacije trgovcev, in-dustrijcev in drugih poklicev so na svojih sestankih sprejele resolucije za narodno pomirjenje in izjavljajo, da bodo ^rez pridržkov podpirale kralja in mu pomagale izvesti njegovo težko nalogo. Zveza bivših vojakov in zveza posestnikov ->ob na lokalne samouprave. Potrebo je, da vstopijo vanjo tudi Hrvati, ker ni proti Hrvatom niti za obkol je vanje Hrva*ov, ce pa Hrvati ne bodo vstopili vanjo, bo deftala tudi brez Hrvatov za Hrvate Borzna poročita. Ljubljanska borza (Devise z všteto premijo M.o^j. Amate^rdsun 2975.70 — 3990.29; Berlin 1766.06 — 17694*5; BmseJj 742 49 — 747.56: Curiti 1421.01 — 14&8.06; London 216v41 — 518.47; Nev Y<>rk 4363 64 _ 4396.36; Park 289.60 _ 291j05; Praga 161.78 - - 183.39; Trat 36187 — 366.?fi i nozemsfce borze. Curih. 1 oeosmbra.: Beograd 7.2. Paru 30.38. London 16^66, New Tort 309 Bruselj 52.80, MadrM 42aaiaaterda 309.40. Borim 194.46, DonaJ 56.60, Pra 12.80, Varsama 9&,39K THi> ■■ irta 2 r0 Proslava narodnega praznika proslavili praznik zedinjenja s slovesnostjo L^rtbijana, 1. decembra. Pranflc narodnega zedinjenja je Ljub. ljana tudi letos proslavila ne prisrčen na. čin. z veeh poslopij so že v soboto zapla. polale draamie zastave, ljubljanski grad je bil pa oba dneva slavnostno razsvetljen. V soboto svečar tn v nedeljo zjutraj je bilo z Grada oddanih 21 topovskih strelov. Včeraj ob 10. je v stolnici daroval zahvalno maso generalni vikar prost. g. Nadrah. in prisostvovali so ji ban dr. Natlačen, drvizionar general Nedeljkovie, podban dr. Majcen, generala Jovanovie m Popadić, rektor dr. Samec, župan dr. Ravnih ar. predsednik apelacijsikega sodišča dr. Goli a, ves tukajšnji konzularni zbor tn pred. stavniki državrriii ki drugih uradov, za. stotniki raznih organizacij rn društev. Sfliaflbi božji sta bali tudi daax>vani v pra. rosnaSlal kapeti rta Tstbara in v evangelski Sanjam cerkvi. 9noftl ob IS. je krenila v svitu bakelj tn z godbo na četa po mesta vojaška četa 40. pespolka. povsod^ hoder se je pomikala povorka, jo občinstvo navdušeno vzklikalo kralja ta domovini. Lepe proslava narodnega praznika so taV tudi po vseh Šolah, a na manifest a ti- ven način je proslavil praznik zedinjenja tudi sokolstvo. V soboto zvečer je bila župna proslava v Narodnem domu. ki so jI prisostvovali razni predstavniki oblasti. Na sporedu je bilo več glasbenih in pev. skih točk. župni starosta dr. Pipenbacher je pa imel lep nagovor^ v katerem se je s pieteto spominjal pokojnega kralja. Sta_ rostn je zaključil svoj govor z vzklikom mlademu kralju ln vsej vladarski hlsi. Župni prosvetar br. Poharc je prećital savezno poslanico. Večer je zaključila sokol_ ska godba z državno himno, nato je pa Zaigrala še sokolsko koračnico. Sokol na Viču je priredil v soboto v svojem domu lepo akademijo, ki je privabila mnogo občinstva. Na sporedu «o bile raznp deklamacije, telovadne in glasbene točke. Včeraj dopoldne je bila pri vseh sokol, skih društvih prečitana savezna poslanica nato je pa sledila prevedba dece v naraščaj, naraščaja pa v članstvo in svečana zaobljuba novega Članstva. Ob tej priliki so društveni staroste povsod s primani mi nagovori podčrtali važnost narort^nea r>rnz nika Zlasti za sokolstvo „Kraljičin ljubljenec" Opera Premiera bo jutri — Prva vprizoritev na ivs****?oven' skem odru Ljntvrjesia, 2. decembra. Naša opora nam je za jutri zvečer pripravila premiere novitete, ki se bo prvič izvajala na jugoslovenskem odru. Rudolfa Wagnerja RegenVa »Gunstlint-« ali kakor ga bodo pri na* imenovali »Kraljičin ljubljenec«, je plod modernega pojmovanju operne kompozicije, ki je v kratkem času, ko se je prvič pojavil na gledališki pozornici — premiera je biLa v februarju v Drcs-denu — doživel že nešteto repriz na raznih odrih Nemčije in drugod v Srednji Evropi. Tudi naša opera, ki vedno stremi, da bi nam postregle z najnovejšim, ni hotela zaostati. V operi je te dna silno živahno. Solisti in zbor, kakor tudi orkester imajo skupne veje, ki so tipična slika gledališke krize, na kateri bolehajo že deij časa vsa naša gle-daifaoa. Brez denarja je težko delati, posebno pa občuti to umetnik, ki hoče ustvariti nekaj v resnici lepega V sedanjih raz-q>erah ni to lahko in zahteva veliko sđmo-premagovftnje in dobršno porcijo idealizma Zakulisnemu opazovalcu, ki ga je privedla k skušnji edino radovednost, kakšno je novo delo, se odpre prn-v čudi*«, skoraj da neverjetna slika, ki kar kriči po temeljiti remeduri. Teater ne razpolaga niti z najpo-trebneišmi in najnujnejšimi sredstvi, da bi poživil scenerijo in da bi v tehničnem pogledu zadovoljivo rešHi nalogo, ki jo zahteva avtor. Tudi operno osobje se ravno ne more pohvaliti, da bi mu bilo življenje rožnato m dostikrat se pripeti, da ne vedo igralci kje bi vzeli potreben denar, da bi plačali vsaj n* jp-drebnejse za vsakdanje življenje. Človek strmi ko vidi vse to in skoraj ne razume, kje jemljejo solisti, ko. risti in člani orkestra voljo in nesebično požrtvovalnost, da kljub vsemu temu vztrajajo na grenki poti Talijine umetnosti. Marsikdo bi že zdavnaj preklel ves svet in obupal, toda služabniki naše TaJije ne klonejo. Javna tajnost je, da so redne mesečne plače pri našem gledališču že dolgo časa Imaginaren pojem in se je gledališko osobje že davno sprijaznilo s plačami v obrokra. Človek bi menil, da mora spričo takega stanja nastopiti anarhije., in da se mora vse to vsaj močno poznati na rmet-niškem navoju umetniške produkcije. Nikakor ne. Vse te tezave niso mogle zrahljati discipline ta ne ztomrti volje do kvalitetnega umetniškega dela Težko gre včasih, toda, čut discipline in veselje do stvari prem .igajo vse ovire. Prizadeti so vsi, od zadnjega korista in odrskega delavca pa do prvega sobVi ki dirigenta. Vzajemno mrmrajo in stresajo drug nad drugim svojo nevoljo, konec koncev pa nudijo naši gledališki publiki predstavo, za katero ne bi ndhče verjel, da se je rodil« v tako težkih in za večino nepoznavalcev kar neverjetnih prilikah. V takih rnizecnih oaooJfščinaii bo zagledala jutri hač sveta najnovejša operna premiera »Kraljičin ljubljenec«. Ta opera je dek> sodobnega pojmovanja in hotenja opernih komponistov, ki so mnenja, da operna obKka, kakršna je bila v modi vsa pretekla leta do najnovejšega časa, ne odgovarja več sodobnim zahtevam. Klasično opere dajejo prvenstveno izražajno sik> orkestru ter so jim pevci le nekakšen pripo. mocek k dovršenosti celotnega glasbenega vtisa, Ricftiar Wagner je bil prvi. ki je preknil večjo pomembnost orkestra in mu je dal enako vlogo kakor pevcu. Sodobna opera >e šla še dalje. Orkester je zmerom bolj potiskata v stran in dajaJa pevcem čedalje večji pomen. Vodstvo naše opere je vse te podvige na glasbenem polju budno I spremi j evaio in nam je postreglo z najti- | picnejširni primeri, ki so nazorno pokazali hotenje komponistov . revolucionarjev. Tako smo videti parodijo na povojno opero »Zaljubljen v trd oranže*, dalje Stravin-skega »Edipa« in kot tretjo pa šlagerski »Jonn? svira«. Rudolfa Wagnerja »Kraljičin ljubljenec« ka-že zopet tendenco povratka k staremu. Odreka se vsem navlakam in ne zahteva tako ogromnega orkestra kakor n. pr. \Vagnerjeve opere, temveč ima orkester le nalogo spremiljevanja. Tudi ne išče nobenih e*©ktov iti skuša prilagoditi melodijo trenotni okolici dejanja. Posamezne pev. ske točke vežejo in premostujejo recitatrvi aH pa govor v daarogu. 7>Kralpčin ifeabl jenec« je našteti *z znane Hugojeve drarne »Marija Tudor«, ki jo je prvi predelal in prevedel Buchner, za gledališče priredil scenograf drezdenske državne opere Kaspar Neher. skomp miral pa Rudolf \Vdgner Regenv. Komp.miral ie štiri leta, od 1931 do 1934. Bistven« pri tej operi, ki je doživela v tako kratkem času na neštetih odrih že velik uspeh, je. da se ponovno vraču k melodioznosti Dejanje se godi v I^mdonu 1. 1553. Vsebina je v kratkem naslednja: Angleška kraljica Marija Tudor je spet dobila novega ljub;mca pusto'ovca Fabjanija. Iraliiana iz Neaplja. Svetovale, se pritožujejo vsemogočnemu ministru Re-ruirdu. da troš kraljica za tujegii Ijubčka velikanske svote, narod pa nima niti najpotrebnejšega za pod zob Min;ster Renard premišljuje, kako bi Fabianija pogubil m izve. da zahaja icta k Jane? preprostemu dekletu iz predmestja Londona ob Temzi in da tako vara kraljico. Posreči se mu. da ga zasači pri umoru starca F.razma Neaplja, ki je poiskal Fab;aniia v Londonu ker »nu je onečastil ženo in hčer Pri "a temu dejanju je bil tudi delavec Gil. Janein zaročenec, katerega je Fabiani z urožnjo. da ga bo sicer ovadil kot morilca nrisilil, da mu je pomaga! vreči Erazma v Temzo. Renard sklene, da uporabi Gila zu oredie svoje osvete. In res se mu posreči, da s pomočjo Gila dokažejo Fabjaniju umor in ga mora kraljica, će prav *e temu upira obsoditi na smrt. Renard je pri tem pozabil na strogi tedanji zakon, ki je velel, da zapade smrti tudi oni. ki se ga uporabi za pričo umora. Ministra tare zaradi tegu vest in skuša najti pot. kako bi Gila rešil. KraLica ki se je zaradi b-lesti. da bo njen ljubljenec pogubljen, opijanila, nagovarja ministra, naj Gila preobleče v Fabjanijeva oblačila, Fabjanija pa bi že na kak način rešili. Renard v to noče privolit' in sledniič res najde pot. da reši Gila. Fabjani mora pod rabljev meč. Gi! na hiti v naročje ljubljene Jane. Vlogo kraljice bo tgrala Oljdekopova, Fabjanija Gostič. siroto Jane izmenoma Fratnikova in Župeveeva Gila Primožič, ministra Renarda Beterto. starca Erazma iz Neaplja pa Zupan. Opero bo dirigiral Pol:č, rcžijVi je v rokah Cirila Debevca, za ^cene-rijo pa je poskrbel arh. Franc. Sokolski prazni v Mariboru Maribor, 1. deceniora, Mariborčani ^juo lahko ponosni na svoje sokolsko telovadnaieo, kjer si urijo telo in bistre um stotine pripadnikov viteške sokolske organjizacije. Pa smo tudi ponos" n'. saj je to pokazala mogočna sokolska akademija na predvečer državnega praznika v Narodtnem gieuali&ču, kjer ee je zbrad ves nacionalni Maribor. Sokoteka iidejo zmaguje, gre preko vseh ovir ne oziraje se ne na levo ne na desno po začrtan; poti. Naš Maribor je še vedno sokolski in bo tak tudi ostal. Gledališče je bilo polno zasodeno, le dve loži ob balkonu sta kazali s*vojo obupno praznino. . . Akademijo so otvorffli z državno bumno, ki jo je intonLrala vojaška godba, na-kajr je sledila ^motanova. Slavno^tjia predigra, ki Jo je zausviraia ista godba. Nato se je dvrajnil zaetor in nižji ženski naraščaj je brezhibno izvajal »Jutranjo gimnastiko^, ki jo Je sestavila Jarmila Honajčeva—Kuhnova. Ko je pojenjaj viharen aplavz, so nastopali trgovsko obrtni narajJčajmiki, te eo struonno izvajali Mirka Rajhovo varjo >Ns* rvet<. Prav ta vaja je pokaza.Ia, kaj vse premore sokolja energija, ki vliva v mišice jetelo, v srce pa vedrost duha. Zadivile so tudi vrhunske proste vaje, ki »o jih izvajali čla ni im članice do slenernega giba skladno, za kar so želi burno odobravanje, prav tako je uspela inž. Lindttnerjeva >Telo-vaidtna etuda<, ki jo Je striktno izvaja! vištfi moški naraščaj. Po kratkem othaoTU med katerim je vojaška godba igrala veočfce naroxSnih peemi. je nižji ženaki naraščaj prikazat} Marke Wagnerjev-yPariaaitia«. nato pa so prišle težko pričakovane vaje na bradlji. Cl&ni. njim na čelu naš sokolski šampijon Jože primožic Sq več vaj rzvecili s tako eleganco, ^a kladibaani zadivile vsakogar in so to b»-le najlepša točka akademije. Dr. M unukova »Polona.se*. in pa eokoteka k34/35, ki znaša Din 35 091.55. Prebitek se mora po Znkonti uporabiti za obvezr>osti iz prejšnjih tet Občinski zastop ie osvojil v tem pogledu predlog uprave, da se ta prebitek uporrtbi za razne taiLse, za sečnjo (Din 6.9€0), kt jih nnlagM uredba banske uprave, nadalje z0 nezadostno predvidene obveznosti, ki so m stale iz gradnje Ra. govske ceste (Din 2.500) BataU pribite* Dn 25.631 pa 5e vrne fondu uboznega sklada, ki je bil uporabijen% oz. investiran v novo šolsko poslopje. Sledilo je izvolitev članov v okrožni odbor Obrtniških zdru_ žen j, zastopnikov v zbornico Za TO I. GrC-mija trgovcev in v upravni odbor Obrtne nadaljevalne šole. V te odbore so bili izvo. ljeni v večini predsedniki obrtniških združenj Kot zastopniki posameznih ustanov pa g. Josip VVindischer ml. za TOI, trg. g. Edmund Kaetelic za Gremij trgovcev in g. Alojzij Mirtič za Obrtno društvo. Nn poziv banske uprave se je formalno sklenil in potrdn nakup, oz prodaj sveta po kole_ gijatnem kapi ti ju Odbor je tudi odobril n:kup Kukmanove hiše na Florijanskem trgu, katere prostor bo občina rabila pri regulaciji trga. Nakupna cena s prlpadki zrašii Din 6.010 Glede lovske zakupnino ol'Činskega lovišča je občmski odbor akle_ nil, da se ne razdeli med lastnike zemljišč (v tem primeru je občina Itak lastnika temveč da se smatra to kot dohodek ob*i. ne. Sledila je tajna seji. na kateri so se predvsem obravnavale personalni pravne zadeve t. j. prevedbe posameznh občinskih uslužbencev po občinski pragmatik! in izpopolnitev iste Nato so obravn «vale te razno prošnje za oprostitev taks. zni_ žanje vodarine. nagrada in za podpore, katerim se je delo^n u**ođflo, oz. so se zavrnile. Letošnji no¥iiiarslCi koncert Ljubi! a i? a je snriii znova pokazala svofo toplo naklonje« srost novinarskemu stanu Ljubljana. 2. decembra. Znova je Ljub-jana snoči toplo in pri_ srčno, kakor le ob redkih prlikah, pok.,za. la svojo na k onjenost novinarskemu stanu, ko so se zgrnili vsi stanovi na Tabor da je bil pri vsej svoji razsežnosti mnogo premajhen, ća-stni mesta spredej so zn_ seJJi ban g dr Natlačen, kemanuant dravske divizije g Nedolj^ovlč z generaloma Jovanovičem in ropadicem, zastopnik škofa stolni kanonik dr Klirar, prorektor univerze g dr. Slav'č, m"n:ster n. r. in senator g. dr Albert Kramar, predsednik apelac:jskega sod:šča g. dr V Goli«, poi. ban g. dr. Ma'opn. bivši ban g. dr. Dinko Puc, francoski konzul g Romerand, ljubljanski župan g. dr. Ravnih,) r, češko.?lo_ vaški konzul g. Minovskv. podstarosta SKJ E. GangI, clirekteh smereh. Lju-dje so se vozili proti Sv. Petru skozi To- j ljane in tudi v nasprotni smeri, mimo kolodvora k enemu in istemu >motru. o^U* snoči so Ljubljančani spoznali, zakaj imajo prav za prav krožno progo. Spoznali so pa tudi, zakaj imajo Tabor. Vendar so morili obžalovati, da Ljubljana sploh nima tako velike dvorane, da bi ustrezala povsem novinarski prireditvi. Naval je bil takšen, da bi bili ljudje skoraj razrinili dvorano kakor so Ribničani razširjali cerkev. V »plodnem so bili obiskovalci presoj tOL-ni; zaradi velikega navala Pa Je nekoliko zaostalo delo pri garderobah ter >o ljudje, žal, prihajali v dvorano, ko se je koncert le začel. Orkester ie zaigral državno himno ob 20.15. Zamude je Ulo torej samo četrt ure. Zamudniki pa niso vseeno posebno motili koncerta- Dvorana je bila tako polna, da si ludi prireditelji niso moiiH želeti večjega obiska- Zeblo ni nikogar in meščani, ki imajo vedno smisel za humor, so govorili, da na novinarskem koncertu zanesljivo izgubiš nahod. Toda ne le nahod, temveč tudi revmatizem. Vpe drugo pa lahko dobiš Razpoloženje je bilo takoj ustvarjeno nai-loljše. Ljudje niso prišli na koncert m.zlih src. Ljubljančanom očitajo pomanjkanje temperamenta, da so filistri ter sploh malome-ščani. Toda p°no5ni smo na nJe^ snoči so pokazali, da so tudi pravi meščani, ne sicer zapeti in napeti, temveč da dostojni, dovzetni za umetnost in da imajo tudi za Zidano voljo dovolj smisla. Reporter, ki govori o vsem nepristransko, kar je opazil — posebno naglasa, da so ljudje poslušali letošnji koncert boli zbrano kakor prejšnja leta. Vsaik mora priznati, da je taborska dvorana akustična in da njeno ospredje osredotoča vso pozornost z neko sugestivno močjo. Seveda- prireditelji bi še pripomnili da je bil letošnji program tako srečno se-I stavljen, da je bil koncert res pravi dogo- dek, vreden v^eifa zanimanja. Reci moramo* da &o ljudje sledili koncerta s pravim doživljajem. .\aše občinstvo je i;olj kritično od sUui »'li kritlkoVj kar se j*? i. kazalo že često Ko je snoei v Bapetem pričakovanju prisluhnilo — se nekoliko rezervirano in hladno smo dobili takoj vtis. da bo tudi novinar.* ki koncert ocenilo pravilno. Kdor ie ni BliSal našega občinstva ploskati in kdor ga še ni veidel res navdušenega, ga je iahko spoznal snoči na Taboru. Ognja je Lilo čedalje več. Kadar je zahrumel vihar. jt> zabadalo po dvorani ob nastopu Toneta PetrovČiCa- Zdaj ni bil več nihče rezerviran. TeuUj so pa začeli prihajati na oder mali pevci iz £t Vida. Pogumno. Saj niso nastopili prvič Občinstvo je prislohailo še jx>-sebno radovedno, kajti mnogo je že slišalo O teh pevcih. Toda otroci?^ Pa so zapeli. Geslo zlKjr^. Led je bil že prebiL Rasel je po^uin ml pesmice do pesmice, dokler ni nazadnje zrasel do prave korajže. Ljudje so ploskali, da je grmelo Ko je pa zapela nfr-bova ljubljenka. Zlata z zlatim glasom in s:cornim U'ioni. je bilo občinstvo prav razdraženo. Zahtevalo je ponovitev. In po {iO- Dovitti je zahtevalo še veu, loda čez lafet ne grešimo pri nas. Ko poje Glasbena Matica... Tn snoči je pela. Ce ste gledali medtem ljudi, ste videli, da je prav gorelo v njih. V očeh je žarel žar, ki ya je prižgala živa, mogočno pesem v srcih, tno čustvo je bilo razlito [xi vseh obrazih. Da, naše občinstvo zna tudi doživi jati na koncertih. — Pri nas se baje ljudje ne znajo več smejati. Smeati prisrčno, brez zlobe, iz čistega veselja, in snoči so se ludi smejali, ko so bili hkrati ganjeni od otroške prisrčnosti. Zadavoljni so oili pri vseh točkah —ne le zadovoljni, temveč navdušeni. Ko so |>a začeli prihajati na oder Rančigajevi mali godci in pevci, so se jim odprla srca na steza j. Največji junak, a hkrati najmanjši mož, je stopil v ospredje. Obujeno je gledal navzgor, visoko navzgor, kjer bi moral sesti — na stol. Morali *o <:a posaditi na stol. In zabučalo je po dvorani, da se je stresel lestenec pod visokim stropom. Velikemu godcu in malemu možu so dali harmoniko na kolena. Bila je večja od njega. Zbor je zaigral. l>a, to so cele orgle! Harmonike so pele skladno, veselo ter odrezano, kakor da poje le en. mogočen instrument. Rančigaj je mojster, njegov zl>or si je pa pritoril sloves, ki nedvomne ni enodneven in ne vsakdanji. No smemo pa [>07.abiti na godca, Francka, ki sedi na stolu. Sedi in mehov ne vlači. Občinstvo misli, da je to le zaradi — no, reki, i me Tedaj mu pa vodja nekaj prišepne. Franček prikima in je Ze raztegnil mehove. Stisnil je t, kšno okroglo iz njih. da so ljudje začeli celo vriskali od silnega navdušenja. Moral je se gosti, ljudje so Pa ploskali in ploskali... Zaigral je še mali Kosec; kakor virtuoz. Zopet silno, nenavadno odobravanje. Skoraj bi bilo treba napisati eno [^oročilo s*amo o nastopu Rančigajevega zbora. Zaključek koncerta je bil vprav veličasten, ko je zapel zbor Olasbene Matice s spremijevanjem orkestra. Po koncertu je nekdo rabil primero, se ves pod silnim vtisom mogočne pesmi: Kakor tronibe. ki so ru>ile .Jeriho... In v resnici se je začelo rušiti takoj po orkestru. Kakor hi mignil, je bila dvorana razrinjenui Odprli so stene ob straneh. Ljudje so takoj zasedli mize, pograbili stole _ začelo se je preseljevanje narodov ob veselih komadih sokolskega iazza in večina je bila na mah prepričana, da je najpri-jetnejše in najpametnejše vrteti se okrog svoje osi in okrog svojih satelitov. Seveda je pa to vrtenje najimenitnejše na novinarskem koncertu kljub gneči. Tega prepričanja vam nočemo jemati. KOLEDAR Dane»: Ponedeljek, 2. decembra katoHSa-ni: Bibijana, Tihomer. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Nataša — Moskovske noft Kino Ideal; RumLa. Kino sloga: Svet je moj! Kino Inion; Kraljevi valček. Intimni koncert Glasbene Matiee ob 2» v Hubadovi dvorani. Ljudska oniveria: Predavanje g "dr. .k> sio Nagy-ja >Od Jadrana do K*nars.kih otokov« ob 18. v Delavski zbornici. Društvo prijateljev poij*kecra čm~ fta onornor/očeno prit" v vel&o inoasnMlco pr>t>etje. RaaVl starefaa natssBNMks Resasta« cija ie bila v pre;>nVh čai ne»obhod.Tjio rab':io. nemotro če. rowip^f;e^ tecm 08 | Vm^'i r^vnn^ ker ae m n> p«no Wo 10 mšSh nstafcartav v Nenv-rv. U-^rVio •re^'te-v pvosJuVcmu hi ? rfiraini če^krh in f~anros.k;h o*>d ;*"<4 I Ptv: nofePJUW 'zmen W t ^ ie raann m vnSIM in ie kavarn?« T\.»nona \ T.: ••• naslsla onAifl nslnflianei u R ntflseoei T^r^.lejn. -rtfo ixi io mor:'' nd ' toflR aem-Ske^'a potlfetki anreieVI 7»°. ' • ^ IT p fVspniČaatf smr\ do bo ta »nwn •: * \-«eV^<^ korist rvosV.Tfi trlad'm astofc ,": in. ko &e bodo rta SSBSn ni čim i.n n.n>^ fiLiim i^TiTcom te»r senrMMitfi z baJgOUlrikPl gOSVnp4c9l ebrt'rit«^-. Vir bn Vnm'-no pi^Slo tivF v ni":d fcn^kenrn rnw H Na ruvv^rnmo hsnstifs! 1. -i •■ ■ . • toorr^MfTrO oboViFirvo. da ne b; b:Ho nr*M nanaerdli tolmič^nj in nepotrebnih nesnor '»'t^ov. Obrtniški dan i Maribons JMaJibor, 1 dSfiflltiKl Vooraj >e mariborsko obrtništvo loto no otvorilo II. obrtniki ttx!tii. 1\> »k ni aluiibi božji v franAi^ka nfik I baill k)er so proaiaTHi praanHi odF-li obrtniki v dVcrramo Ljtbdakc učni',-ze, kjer «o govorniki stini pilil OĆitCI Ro<^e. mestni obrtni roferent g. dr. >< : vic in obrtnozadruftni nauteoriiak «. Za nik te>r pTOtloedm ik SJovenskega otirLn , dttnštva g. Soji£ bodrili obrtni aaWSS k složnemu deiu za napre-lek obrtnih stana. Nato pa >e prejelo vee vavjencev raomih o-brtnib pcniog lepe dieciarnc as de in diplome o*Uicno ocenjeae /- • ko rxa obrtni ra25f»tavi l*»t<>SmMsri akega te*dna. Ob pol 10- uri dopoldne Je BMSrtbo ha okoli Ako obrtništvo df^ol« napi* verti-ko Gaanibriaiovo dvorano. Eborovsa je votdnfl pre. regulaciji KoaovBke oe»srle rrrvrnjo Delavske--'-i doma in o nazžirilvi, ki ae je izvršila 1 ;t V<»ir*ioeve pristave, smo že pr»dirobr)io povo- ki so se vrši3a pomladi in p°-teen je«seaii, bo aedaj koncama. CeKti??e te raBiLrjeno za 2-3 m ter j»e dovrVn^. ga ^e natrpa po. 0t> bregu žfvijvA^ja' tr«?a i*» napravljen vwWk '*porni zdd < fcaHflluUI, t'"'0 fon^Vi dtrojrn^ so preMavTlemi p ee^te nfl brec, ob razr»otjni Kosorv«4ce ce>srte in pn"H n* žnvin*k.i trrj je položen kabel, na ocra" na voira-lu pa >e poMavlien BkOdarsa kand* labej- 7j& cefitno overi lko. kalcrini bi b;li di drucod pt^'yx>T>,«£liivi namesto lese>ni!] firo-gov. Vaa cei«ta ye sedaj m,n_na 'S IS >fffI jsisi t**r ie a tem v«n oknvtCJ rnoo*!© prldob-Ma. M-Pji»ka le ?e br/on«ik; m^t » Lavhu r^ez Kokro, Id pa s^ hi.d-: sneta v bVžnji box^vinojrli. polem bo to o-av ler* avtomobilska cesta otrobi f^T^^aim rn d^lV* proti cVn->erl,n:dai in L*uWjaaii. — Vse se ustavlja pred lilHIbami ^bn^Ar^ B. RaoxruMi. (IVj oorlaa 7ad«i — Nova čevljarska torama. Bivši lastnik .Ta lTe^iko-Pr^^ke cevi jame«, ka-to^o P^ ^lonje je seda i last Tva^a liiuti \n'^ ?itefe. je zcrradil pol-^ s^v>;p h?V na Ifc " t.nju rr»"-ni^f> prv»^on!o kier ufajituteie n-adalie r. izdelovat i«p«m levitev. In v» h V/1 de'av>'. le! -r> novoiirt« lera deflaji nH nekd^-n-ii ">,T*rf*v\_Po*av. ^evHn.nni^. ves; deWn*» re^rprip: 4^v% rn n tl<»Sl. — CMrfa tanitsr ska kođnalasli w Kraniii ^•♦«;<. i« v*d*\o v a^emslasifaji ob«*e^ni. Pri starinarju Sta,riT»aT zakoncema: T.abko vama js»-*',rry Ivvtuaii tf Vro^nfVf f7 l**t^ 147« ,T *• Vi v«^«5 jc*nVo m* na pn* Vavil **tw to. s« 90 pr, nM krožBlkl 2 vrsi' v primeri s fneptearubroan lanske, ga leta pa 32.13S več. Tudi vse tri privatno društvene bolniške blagajne Izkazujejo porast članstva. Povprečna aavarovana mezda je znašala 21.77 Din In ee je mižala od lanskega leta aa 51 para. Celokupna dnevna zavarovana mezda Je vnašala 323.51 milijonov proti 31 S.58 v avgustu in 313.14 milijonov v septerobm krnskega leta. Celokupna oljŠA komedija iz kmetskega življenja CE ŽENR &TRA.TKAJ0. . . — Ce hočeš svojemu otroku Pok*TiJ.ti n3a dinsko knjigo v najčistejši in naj popolnejši slovenščini, nabavi si knjigo Vladimira Levstika »Deček brez imena« (131 strani). Broširana 20 Din, v platno vezana 32 Din. — Ce hočeš, da se tvoj otrok v nežni mladosti navzame humorističnega duha, obdaruj ga s knjigama Milčinskega >Tolovaj ^ataj< 152 strani, broširana 16 Din. vezana 26 Din) in >Zgodbe kraljeviča Marka* (99 strani, vezana 16 Din). — Ce hočeš pokloniti svoji deci bisere čiste poezije, kupi Otona Župančiča >Pokoncu izpod korenine. 36 Din. Ne pozabi »Kalamandrije« srbskega pesnika Zmaja v Gradnikovem prevodu (70 strani, vezana 10 Din), »Pisanih oblakove (Zmaj—Gradnik, 67 strani, vezana 10 Din). Kaj bi sesali po nemškem Karlu Mayu in dovolili, da si naSi otroci kvarijo oči z njegovimi dolgoveznimi izmišljotinami. Vzemimo rajši Langer—Holečkovo resnično umetnino >Pea II. čete* (272 strani, broširana 4S Din, v platno vezana 62 Din). — Ali vež, da je dr. šorli napisal tudi dve krasni mladinski knjigi? To sta »V deželi Cirimur-cev« (143 stiani, broširana 16 Din. vezana 24 Din) in >Bob in TedU (109 strani, bro-šiiana 10 Din. vezana 18 Din). — Slikanica »Domače in tuje živali«, ki jo mora imeti vsak otrok, stane 30 Din. — Debeljak Ante osreči tvojega otroka * svojim »Soln-cem in sencamic (94 strani »amo za 6 Din, broširana, vezana Pa 14 Din). So ti znane VVasehtetove ^Pravljice«, 92 strani 16 Din vezana? „IGRA STRASTI" I FB mtmm V vrtincu ljubezni in pariških noči. PRIDE . ELITNI KINO MATICA — Vreme. VreJneoAka napo/vod pravi, da bo deževalo, oblačno, nestanovitno vrc-me. Včeraj jedaževaJo v Ljubljani, Rogaški Slatini in Zagrebu. Najvišja temperatura Je znašala v Splitu 14, v afardonru 11» v Zagrebu 9, v Labljooi &8, iv Skoplju 8, v Rogaški Slatini o. Davi je kazu.. D8J*o-meter v LJubljani 733.6, temperatura je znašala 5. — Skozi okno je skočil. Brezposelni mizarski pomočnik Vinko Potisek v Zagorju je zadnje caee kaaal znake duševne am eden osti, pred leti je bU preganjan hi to gA je živčno popolnoma is^rpaJo. Poleg tega pa revež nJ anog^ej nikjer dobiti zaposlitve kot rndaaTBki pomočnik, kar Je se poslabšajo njegr/r© 36e rtak zranJjano đ vsak mesec dru^e slike. —lj Domače delo »n sposobnost V# m Pokažejo na modni neviji obrtni.ki Cera r Srečko, Kolodvorska ul. 6., BoC Josip. Tavčarjeva 4, šefic Vinko, sv. Petra nasip 15. Oglejte si Modno revijo. —lj Bitka za sejma rs ke prostore na Kongresnem tpgn. Danes se je začel Miklavžev sejem na Kongresnem targru. Včeraj so bile postavljene *e e*oraj vse stojnice, sejma pa 8e ni bilo zaradi p razmika. Prejšnja leta pa sploh niso smeli postaviti stojnic pred drug km decembrom. Vsako leto je huda bitka za »boljše« prostore in prodajalcem se zelo mudi, ris h; drug drugega prehiteli in da bi JHm kdo drugI ne vzel prostora. 2e v soboto so se nekatere prodajal*«? spoprijele (k sreči samo z jeziki) zaradi dodelitve prostorov ter eimo imeli celo majhno lokalno senzacijo na trgu Posredovati je mpral tržni straft&ik z t9q avtor MsSol —lj Kov grob. Po krajM mučni bolezni je umrl g. Gnezda France, ©and. ing., elektrotehnik. Pokojnik je bil več let Član akad pevskega zbora, po značaju izredno miren in zelo simpatičen. Pogreb bo jutri v torek 3. t. m. ob pol 15. iz splošne bolnice. Tovariši tehniki Aleksandrove univerze se pozivajo, da se z i. In je poti dragega tovariša udeleže polnoatevilno. —4j Na modni reviji si oglejte lateMie Ifltt Fran, Prazakova m. —lj Sezona sa trgovske razstav«. Naši trgovci *o spretni ter snajo zbuditi zanimanja ljudi za blago slasti ob sezonah. Mnogo a« govori o tem. da vlada mrtvilo v trgovini, zdaj se pa meščani zanimajo za Miklavževe darove, ki so razstavljeni po vsem mesto zelo vabljivo, tako da so ob nedeljah ves dan nenavadno živahne ulice in ljudje hodijo v trumah ob izlofcbe do izložbe. Včeraj je pa bila v Ljubljani ae posete« atrakcija v trgovski hiši pri Kotilm&nnu na Mestnem trgu. B^n je razstava porcelana in steklenih izdelkov. Razstava je bila prirejena ■ pravim umet" noatnim čutom, da Je pridia lepota plemenitega materijala do popolne veljave. Vendar je bilo blaga mnogo preveč v primeri s prostorom hi prehodi So bili pretesni aa tolikšne množice ljudi, ki jih ie privabila redka razstava. Razstavljeno je bilo vse najboljše in najlepše, da se jo marsikomu nudil pogled v pravo zakladnico. O takšnih dragocenostih pač nase Po* vprecne gospodinje ne amejo niti sanjati. Takšne posode nima niti vedfio bogata nevesta. Bogate neveste ao pa dandanes nemoderne. Na razstavi je pa lahko prišel na svoj račun zlasti estet, saj Eo bile razstavljene prarre umetnine, iSe&ti med keramiko. Sploh pa je treba reči, da takšno razstavo lahko vidiš samo v velemestu. — Krasna je bila tudi Sossova razstava na Mestnem trgru Razstavljeno je bfio izbrano modno blago i u damske plesne obleke. Zatdnja leta h ne bodo bali naši malčki. No, in njemu le kar verjemimo. — Zato pa vsi: mfladS m stari, majhni is veliki v četrtek 5. doc. val ne Tabor k sv. Miklavžu po darila. —lj Na modni reviji si oglejte izdelke K. Pučnik, Selenbuingova ni. —lj >Vse za otroka«. Dobrodelno aikcijo mestnega socijalno političnega urada je Podprl z doSedaj največjim darom tovar, nar g. Ivan Bonač s tem. da se je obvezai za šestmesečni prispevek za 20 otrok ,r znesku Din 1.200 Din. S tem, da se g. Bonacu javno zahvaljujemo, pričakujamo, da bo nažel mnogo posnemalcev med imo-vitejšimi someščani. Mestni socijalno Politični urad. —lj Oglejte si modno revijo v Trgovskem domu.— Anka Pučnik, SeLenburgo-va ud. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Samo Se danes in jutri veleftlm A T A s Hitite da ne zamudite:! Danes ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer A PKKM1KU \ I KINO —lj članom APZ, Umrl je n«S <1rav , ki «o izvršili nekaj večjih in manjših tatvin. —c Usoden padec. V petek si je 3S-let-nl zidarski pomočnik Fran Ročnik iz Bra-±*la.vč pri padcu doma zJomi! deeno no"go nad kolenom. Prepelja>li so ga v celjsko bolnico. —c Vojaška reprezentanca Zagreba SK Celje 5 : 0 (2 : 0). Na razmočeni (lla z I ji je bMa v nedeljo popoldne o^^gran« prijateljska tekma med vojaštvo repre-z«ita.nco Zagreba in SK Oel>-on. Gostje so si zmago zas»hižlH, vendar pa je rezultat previsoko izražen. Gostje 80 igrali požrtvovalno, 1 lepimi kombinacijami in dobro tebniko. Celje je nastopno t osTnb-Ijenl postavi in je bilo zelo neodoCno pr^' golom. V prvih polovicah prvega in dru-gegu polčasa je bila ifrra lrenačena. sicer pa so Gostje luhno prevladovali. Tek 111:1 je bila zelo živahna in »n kafra, Gostje so zabili go*^ V 2h. in 3rS. minuti prvega ter v 13., 29. in 40_ miko!^tvo v NTar0poidne so v grloflališču ponovili sok(»lsko akademijo, mariborska mladina pa je pod v«« datvott g. vnka $ueterš:ča proslavila nedinjenje v nabito polni u n Ionski d«vorami. Dobrodelni koncert je triumfalno uspel, o čemer bomo še podrobneje poročali Pr o** tove dJrŽavnegu usnlinjenja pa so se vršilo turffi po vseh mariborskih šolah. — O radiotehniki bo predaval v p tek 6. t. m. v dvorani Ljudske univerze univ. prof. S. M. Osana vz Lgn.bljanc. Prediavajije bo^e pojasnjevali zanimiv: Poizkusi. — Zagrebški kvartet v Mariboru. V sredo zvečer nastopi v mariborskem gh -dališču odiičtni Zagrebški kvartet z itabra-nim sporedom. V šoli. — Ouj, Mihec, nikar mi no ne pravi, de se nisi ravsal, saj si ves opraskam: kav mor pog"J*'»1oimj se te drži obliž. — Nisem se ravs«l. gospod učitelj. Včeraj smo se selili, pa eem mornfl držati mačko. I,-, ' •■ -t •,w;. f Neizmerno potrta nad kruto resničnostjo javljam, da sem tt> vodno rzgublte. svojega dobrega in nepozabnega edinca, gospoda FRANCITA GNEZ cand. ing. Pogreb mojega nenadomestljivega Francita bo jutri v torek 3. decembra t. 1. ob pol treh iz mrtvaške veže splošne bolnice .JUBLJArJA, 2. decembra 193" ^ ElTTOLAŽLJTVA MATI MALI OGLASI beseda 0.50 para. davek Din 8.—, beseda 1 Din, davek 3 Din, preklici Za plamene odgovor« glede malin oglasov je treba prtlofltJ ajaaaajaj — Popustov sa male oglase ne priznamo xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din MIKLAVŽ, Oglejte si bogate izložbe ar in zlatnine i.t.d. B. Rang us — Kranj »BUFFET« S. J. Jeraj, Sv. Petra 38, Ljubljana toči prvovrstna vina, ter garantirano pristno žganje po sledečih cenah: Namizno t^' Ur. Župsko čri Rizling Cviček Silvanor Jabolenik sladki Žganje i Tropinove- Itr. Slivovka • Hrušovec $ Brinjevec Pri večjem odjemu primeren popust! 3343 Din 8.— „ «— m jMt— . .,10.- P — Din 22.- a 24— 28.— - te— POPOLNOMA BREZPLAČNO dobite ponatis >Za človeško Svljenjet od dr. Loola, ki vas v obliki romana seznani s sladkorno boleznijo in sifilido. V pol leta bo izllo v 16 jezikih. Pišite nam še danes- >Dru-žinski tednik«, Ljubljana, Tvr-Seva 29./S. 338.1 SLUŽBE Beaeda 50 par. davek 3 - Din Najmanjši znesek 8 Din POTNIKA sprejme za Ljubljano in okolico industrijski mlin. Ponudbe na upravo pod »Industrija mlina« 33S7 PRODAM Beaeda 00 par. davek 8.- Dir Najmanj« znesek 8 Din PARNI KOTEL za izdelovalce smuči ugodno proda. Vprašanja poslati na upravo pod »Kotel* 3337 POSEBNO VELIKO IZBIRO cenenih Hubertug plaščev in lepo krojenih zimskih sukenj dobite pri Preskerju. Sv. Petra e. 14. F 4/L KUPIM Seseda 60 par davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din * KUPIM FIAT—AVTO •521 veliki, prav dobro ohranjen. Avlopodjetje Kuzmanić SpMt. Gospinica 8 3320 Velika zaloga damskih in moških klobukov. Sprejmem popravlja v barvanje in preoblikovanje v najmodernejše oblike vseh vrst klobukov. Postrežba točna — cene sofidne! Priporoča se Pajk Rudolf, klobučar Sv. Petra cesta št. 38 blizu Zmajskega mosta. Narodna tiskarna LJUBLJANA KNAFLJKVA 5 v našem 4 1828 Slovenski biografski leksikon 6. zvezek s Mrkim — Peter lin, V Ljubljani, na gospodarska banka Ljubljana. 2. decemto-a Za Miklavža in božič nam je _ skoro *>i rekli, nepričakovano — na našo mizo padla ena najlepših slovenskih knjig, kar jih ima mu: novi zvezek slovenskega biografske ga leksikona« Ena izmed publikacij, ki ?e pri nas 5 popolno pravico lahko imenujejo sukuiarae. Sa fv"ori de! onega velikega kul turnega programa, u katerem ao nekdaj sa njali naši idealni rodoljubi, del >Naučneija SlOVSikaCi - katerim vsak narod, ko je do zorel, opravi nekak svoj lastni obračun ? svetom realnosti in idej, v katerega je bil postavljen. Lepa fantazija, zasnovana pred mnogimi desetletji, se kajpada ni uresničila, ker > bila pač danes lahko to mirno rečemo, otroška zaletelost. Uresničila se ni niti v oni omejeni obliki, v kateri jo je na-svetoval vseskozi realno in trezno misleči l-\l*arapat, ko je v »Slovenskem Narodu--1. isto., št 107 nasvetovai. naj »Slovenska Matica« izda za sedaj samo »zgodovinsko-kraiepisni slovnik vseh slovenskih pokrajin z življenjepisi glavnih mož< Trebalo je mnogo desetletij, da je ^zgodovinsko—kra-jepisni slovar« vsaj v skromni obliki, izšel v t Poučnem slovarju«., skromneni poskusu sloien-kega Naučnega slovnika*. in enako mnogo desetletji, da je. v neprimerno Lepši obliki, izšel ,>iovr-.ikc naših slavnih mož: »Slovenski biografski leksikon«. On sam je Samo člen v dolgi vrsti poskusov obračuna z našo preteklostjo, ki jim zgodovina še ni napisana. Poskusov Lakih >biog "skih leksikonov^ Smo imeli ne vem kolibo. Dva sta za na^ najbolj vidna: Pohlinova :Bibliotheca Car-nioliae« in vrsta biografij, ki sta jo sestavila in v - Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko* priobčila Fr. Kaucič in 1'odkraj-sek—Harambaša. Postanek prvega tiči Se v is. stol., drugi je izhajal v 20. in kaže zanj značilne znake. Prvi je mnogo obsežnejši, tako [K> teritoriju, ki ga upošteva, kakor po duhu, ki ga preveva: akademijska uni-verzahiost v kateri tiči še dobršen kos po-libisti.rizma 17 stol., ki pa je že Inficiran ■/ racionalizmom svoje dobe. KauCiOeve oio-grafije pa so v kolikor segajo preko krat komata predpisanih predlou. izraz slovenske plahosti, ki -kusa \ prvi vrsti slovenstvo afirmirati in dokazati v onih krogih, v katerih ,•• Kaučič živel katerih usodno znamenje pa ni bala materin.; '"-oda. amp-ak ihto ::„šivi in zlati portepe. V Slovenskem biografskem leksikonu« j.- odločilni kri ter i i naša. dovenska zemlja hes da i> v času stoletij pognala mnogo čudnega, raznovrstnega cvetja- ki Se vedno čaka sv ijega »Paulina« (oni pravi bota-i \ ~-v.' je prav v tem zvezku ipisan). toda i izgled ]*> tej pisani loki je, da go vorimti / jezikom naših šolnikov, ne samo zelo tanimiv, ampak tudi w marsikaterem ozim Imdo poučen v irska pravljica govori o \ n t • ; 11 sinu Zemlje, ki ga nit! sani Her-knl ni mogel oren .mati. kei je, kakor ga je llerku! 'i 'tel položiti-?., ol dotikn s ^vo-jo materjo Zemljo, dobil novih mori! Iti Zupančič i«- nekje zapisal- >.laz sem tllo-bokiti korenin; vem da sem lastne zemlje sin. / ;t" -c ne sojini daljin.c! Zato ludi ttl I**K ikon gleda na to. kateri in kakšni ljudje so poimali iz naše zemlje. na še prsti kateri so kakor ž*« koli v zvezi — lepi ali srrdi ž njo, kateri so oblikovali njeno : i - * >- -o n lj pa jo ie oblikovala — ona! Vzemimo - mo primer vt tega zvezka! Tam-le nekje * začetku IG *to! ol>rali odložene*: a °tnk.!. ^a vzgojili, najprej v Ljubljani potem bogvekje še vse. dokler ni prišel v Nemčijo, kjer je tri -dolelja [k> lii ^tl ubogim Nemcem, ki niso znali ju-ristične latinščine, s svojimi nemško pisani-pii spisi. Da so ga razumeli tudi preprosti ljudje, ne samo učeni advokat je1 Ali je to m goce spomin na dobo, ka je gledal, kako >e kmetje iz Vrzdenca. Horjula. Polhovega Gradca ne morejo pomeniti z ljudmi, ki delijo pravico k.*r govorijo drug jezik? Kdo ve? Vidimo pa sledeče: ko je bil na vrhuncu svoje literarne slave — njegove knjige >o izhaiale v neštetih pona tiskih, in celo za manj vredne so si izposojali njegovo ime- — je napisal učeno knjigo in jo posvetil kranjskim deželnim stanovom, da se ne bi reklo, kakor pravi v posvetilu, da ie svojo .rodno zemljo čisto v nemar pustil in ji bil nehvaležen;! Končal je žalostno: o' sodili so ga zaradi čarovništva in obče v; a z nečistimi duhovi! Tn v spisih so mu nakopali to žalostno pravdo, se poleg * Tidersbertra - - prvič v nemški literaturi, opazka za germaniste! — ponavljajo tudi Karavanke in gora sv. Lovrenca pri Polhovem Gradcu! O teb in takih rečeh govori najnovejši zvezek »Slovenskega biografskega leksikona*, ki, kakor vsi poprejšnp na Čudovit način spaja preteklost s sedanjostjo, kolikor je to pač mogoče ob splošnem značaju takega dela. ki mora biti skopo z besedami, ter prepuščati hravcu, da si ob tekstu sam napravi svoi komentar. Kdor ga bo znal brati, bo v njem našel marsikaj: naj ga ne moti znanstveni aparat, ki je tu in lam samo učenjaška tradicija- Glavno je bistvo leksikona: vsa mnogovrstnost ljudi in dejanj, ki so oblikovali naš današnji svet. zdaj zavedno, zdaj nezavedno, vedno pa gnani od neke usode, ki ji ne vemo imena, ker še preveč sami tičimo v njej. In prav zaradi rega ie tak pogled nazaj potreben-kakor je v življenju sploh potrebna distanca. In nekako višje, odmaknjeno stališče, za katero je v tem zvezku prilike dovolj. V njem se srečujejo nele različni ljudje, ampak tudi različne narodnosti in kontinenti. Preko našega ozemlja ie od nekdaj Se šlo bogvekoliko raznih ireo*: r j f sk i h poti in duševnih tokov; vse to odseva v tem zvezku. V njem si dajeta roko Evropa in Amerika. Slovenci. Nemci Italijani. Francozi-Poljaki: ob najdenčkih se družijo nezakonski otroci, sin ljubljanskega poštarja, ki je. daleč tam v Galiciii. ko je bil tam Čop profesor na univerzi, umrl >v sluhu svetosti«, je opisan v tem zvezku z rojakom ci- stercijancem, ki je imel sitnosti zaradi »ateizmac; poleg »nemškutarjev in narodnjakov« nas tukaj srečujejo grofje in baroni, inženjerji in navadni tesarji, sreča nas človek, ki je bil — ze v 18. stol.! — med nami »širitelj treznoe ti juristu in publicistu«, ki je tuka] opisan, niti ta leksikon, ki dela — to povem iz >delavnice«! — naravnost s detektivskimi metodami 1 — ne ve povedati' kedaj in kje je umrl! Tipičen slučaj publicista, ki dela svojo »reč« iz dneva v dan, ki ž njim ravno tako izgine, da ni za njim ne sledu več, kakor ni znan kraj in datum smrti Haderlapa, ki bi ga prav zaradi tega lahko proglasili za patrona in zavetnika vseh slovenskih žurnalistov! Distanca, odmaknjenost od nekdanjih dogodkov, je n. pr. prav v tem zvezku zelo poučna- To se kaže v življenjepisu Janka Pajka. Koliko jeze je bilo nad njim! Danes, v odmaknjenosti od vseh takratnih prepirov, se nam kaže Pajk v luči nesrečnega človeka, ki sta se v njem križala veliko znanje, dobra volja, toda nesrečni duševni ustroj in nesrečni temperament. V časovni distanci se nam bo marsikaj pokazalo drugačno, ko se nam kaže danes. Potrpimo* Potrpeti bo treba tudi vsem onim, ki jih v tem leksikonu, tem vesoljnem parlamentu slovenstva, ni. Prav lahko bodo potrpeli oni, stotisofi pokoleni pred nami. tihi. potrpežljivi heroji dela. ki 90 — ne da bi mislili ali sploh vedeli za to. da se ho o njih kedaj pisalo — pomagali, da le nekaj sto ljudi prišlo v »javnost< in da se o njih piše. Ta leksikon je — v prvi vrsti! — njihov monument! Tn monument založnika- ki je — umevajoč znamenja časa — omogočil knjigo, ki je monumentum a ere perennius«. F. A. G. Novi cestni odbor v Kranju Prvo sejo, na kateri je obravnaval tekoče zadeve, je imel v četrtek dopodae Kranj, 1. decembra. Pretekli teden dopo'dne se je vršila v pisarni sreskega cestnega odbora prva seja njvoitnenovanih odbornikov Sejo je otvo-ril načelnik župan C. Pire. ki je pozdravi) zastopnika banske uprave sreskega načelnika dr. A Gregorina in vse prisotne odbornike, katerih je bilo navzočih 16, trije so pa bili odsotni Preči tala se je odredba banske uprave glasom katere je bi; prejšnji cestni odbor razrešen ter imenovan sedanji Sreski načelnik dr Gregorin je prisotne pozdravil, čestital k zaupanju, ka terega je novim odbornikom izkazala banska uprava z imenovanjem, nito pa je vse '•Inne cestnega odbon zaprisegel V srarešinstvo so bili izvoljeni: načelnik C. Pire. prvi podpredsednik K Zaplotnik. drugi podpredsednik M. Ziherl, tretji podpredsednik R Femc 'n dr A Megušar Načelnik Pire je poročal, da je v proračunu za leto 1°35/36 predviden znesek Din 20.000.— kot prispevek za vzdrževanje občinskih cest Pripomnil pa je. da je pred iztekom proračunske dobe nemogoče deliti kredite, ker se ne ve koliko dohodkov bo Od 25 občin, ki spadajo v kompetenco kranjskega cestnega odbore, so zaprosi'e za podporo sledeče: Tržič. Naklo Stara Lokn. Jezersko in Šenčur Sprejet je bil končno predlog dr. Magušarja, da se bo o podporah sklepalo pri bodoči proračunski -en O prispevku sreskega cestnega >dbora občini Škofja Loka za zgradbo mostu čez Selščico se bo sklepaio pri proračunski seji. Banovinska cesta I reda št 5. skozi Selško dolino je v skrajno slabem stan.u in potrebna temeljitega popravi'a Dva sedanja lesena mostova bo treba nadomestiti z žele-zobetonskimi ce«t'šee na*uf' s prvovrstnim gramozom in zvaljan Stroški bodo znašali 700—800.000 Din in st. temeiiito izboljšanje s prispevki iz rednih preračunov ne more izvesti oziroma doseči Pofebna ie za to kake večja izredna podpora Zato je bil spreiet sklep sestavi rai se deputacija 6 odborn'kov k? na i skuša doseč; pri kr banski upravi izredno podporo Posestniki vas- Trstenik Povije Babn vrt. Pangcršica in Tenetiše prosijo, naj se subvencionirana cesta Tenetišv - Trstenik uvrsti med banovinske Sprejet ie bil predlog K Zaplotnika. da *e prošnja s priporočilom pošlie banski upravi Z ozirom na ta konkreten slučaj je pa A Umnik predlagal, da bi b;lo edino pravično, če se rudi druge subvencron'ranP ceste uvrste med banovinske. Jezerska pa med državne. Sklenilo se je, da se bo o tem sk'epalo na proračunski seji. K Zaplotnik je poročal o pregledu bano- vinske ceste Naklo - Koknca - Šenčur po komisiji, katero je odredila banska uprava Na tej cesti se bo v bližnji bodočnosti razvil živahen avtomobilski prt met. Cesto bo treba dobro nasuti, cestišče pa na Kokrici nad mostom zvišati za cea 1 m. Popravilo bi stalo Din 200 000.—. Stroške bi deloma kri! sreski cestni odbor iz znižanih postavk za gramoz in prihrankov drugih pozicij. Din 10').000.— bo pa prispevala banovina. Sklepanje o nabavi osebnega avtrmobrla za vršitev cestno nadzorstvene službe se odloži do prihodnje proračunske seje. Pre-čitala se je in spreie'a tudi spomenica sreskega cestneaa odbora v Mariboru g. banu. Med slučajnostmi je-bi'a najvažnejša in najdalekosežnejša zadnja t čka. Soglasno je bil sprejet predlog odbornika dr. A. Megu-šarja. ki se glasi: Za teritorij sreske izpostave Skofja Loka naj se ustanovi poseben sreski cestni odbor, o čemer naj že izvoljena deputacija poroča n bmu in fle Mprom, da se za stvar zavzame.« Sedanji cestni odbor vrš; posie na območju sreskega načel-stva v Kranju in izpostave v Skof ji Loki. Obisk sej in splošna uprava sta vsled oddaljenosti zelo fjte?kočene 7. ustanovitvijo cestnega odbora v Skofii Loki s« ho gibčnost uprave povečala. Na banovinski cesti II. reda Križe - Preddvor se bo na Trsteniku preloži! klanec in ovinek Banska uprava je iz b^novinskega bednostnega fondn za 1. lc3"/36. odbila podpora Din 30.006 Gradbena deH se movaio izvršiti *" rezili s-eskegt cestnega odbora v Kranju C. M. I>. je izgubila z njeno prerano smrtjo zvesto in delavno članico in skoraj sa ne moremo mlatiti bodočih vsakoletnih »jurjevanj< na Oradu brez gospe Urbaaove, kjer je bila vedno prva rnad prvimi. Tudd pri prireditvah Sokola I. na Taboru, ki jo je Stol med »roje zveste Ctouace, je bila, dokler ji je dopuščajo adravje, vedno aktivno udeležena. Pokoj, niča je imela blago arce, bila. je dobrodušna in marsikomu je m svojo prirojeno dobroto laj&tla gorje na ta aH na oni na_ čvn V soboto teden je nastopila svojo zadnjo pot, spremljana od sv rje globoko užaloščene rodbine, članatva S6ko*a I. to rrjno_ gfh odličnih predstavnikov našega javnog* življenja ter prijateljev ki znancev, jja zemljo je že legal mrak, ko so jo poktffll v rodbinsko grobnico m maraSkatero oAro ae je zarosilo v hrvaležneon đpominai na njo. Dopolnjeno je — rešena si vsega trpljenja v tej solzni dob"ni — a Tvoja duša je prešla v večnost tn čaka plačHa za vsa dobro. Počivaj v miru, draga Ivanka, Tvojemu apomirtu pa vetoa slarva- GO&PK MILA sMkhOLJKVA. ki m no jo ajwg k večnemu počitku v nedeljo M novembra Ivana Urbasova v preranem grobu Ljubi |ana - decembra Dober teden je minil, ko snio položili k večnemu počitku Ivano Urbnsovo. sopro. go g Miroslava Urbasa člana mestnega sveta in znanega ter uglednega javnega delavca. Podlegla je z«vratni bolezni in se po dolgem trpljenju preselila v večnost. Iskala je zdravja na naši lepi Gorenjski in se pred časom vrnila domov navidez okrepljena- A žal se je njeno stanje po. slabšalo in je bilo brez pomoči; kruta in neizprosna smrt si je z njo izbrala novo žrtev in je ugrabila družin*, ki ti je bila dobra žena in skrbna mati. Skromna kot je bila pokojnica, se je posvetila domu in družni, a vendar je nasla še čas? da se je udeleževala tuda javnega življenja. Nagrajeni Zadnjič smo poročali o enem najbolj čudaških ameriških klubov, o khtbu tas-Divcev, ki so ga ustanovili v Burlingtonn v državi VVisconsin. Ta klub dobiva vsako leto nad 20.000 pisem iz vseh krajev sveta in v njih največje laži. Poseben kln_ bov odbor prečita te la£i in izbere izmed njih najboljše in naibolj kosmata za na_ grado. Letos je klub nagrade že razdelil in dobili so jih pripadniki različnih narodov. Marsikoga bo gotovo zanimalo, kdo je bil deležen te dvomljive časti Prvo nagrado je dobil Kanadec ,ki je opasil svojo setnako uro, Češ, da je tako stara, da st1 ie rnj sence nihala obmbil les. iz katerega jc ura narejena. Drugo nagrado je dobil Mehičan, ki v svojem pismu trdi, da v njegovem rojstnem kraju že 20 let ni deževalo. In svojo trditev je podprl z besedami: »Pomislite, da se pri nas žabe že 20 let ne morejo učiti plavati« Tretjo nagrado so prisodili Špancu, ki je siporočil klubu, da zakriva njegovo farmo vsako leto tako gost oblak prahu, da lahko krti v njem rijejo svoje luknje. Četrto nagTado je dobil neki lažnjivec iz Brazilije, peto p3 Italijan za pesem o prebrisanosti svojega psa, ki ga je pošiljal vsako jutro po no. vine. P©s je vsak0 jutro prinesel gospodarju novine, drob;ž je pa skrbno zak<»pa. val na vrtu. Enkrat na mesec ga je od. kopal in si kupil pri mosarju kos salam \ Moderno opremila Ma ..aša lioba zahteva boljšo vaCoJo otrok kakor so jo zahtevali prejšnji r;-: prej eo vi trajali pe-da^o?« na tem, ij* *~e t>tr1(* ■: morajo u^iti, da j« učenje mr«* v nje in . ve&etfo ofroka na Solo in na pouk- V m:-.-dftaj-skem mestu Kdacegu lo L>t\oril- n«-davno Solo, kakršne na svetu men-ia od bHo Pravdo da se bodo otroci v tej dedi učili kakor v nobeni drogi. Tu ni raz rerfov, kakor v navadnih ^^!ah s k!op»n: podijem m katedrom, tetrm eo je za taa| predmet posebna učiJnica. Za matematik^ jte preprosta, č-mo pobarvana soba, dočim j« » zt^imljepie okrašena « sponi. n;k. davnih čaeov, po stenah &o PonloL^e z^o^lo" vinakib poerLav, da se učpinci že z okolji" irvajVajo v preteki o»t. K^r je značio, d«. «e miadma nera-ia u.1o wp,-nI te šole. 6e ae bo obneala. h-vtti take So4e tadi pr> dragih ■«Mira* Iti Odškodnina za opečen hrbet ▼ l^ajđ— je aafcrapanaaa m«w W<#Mmj —Bottmejeva Po bapem brbru. ki bi ga laltko kasatka v večerni toaleti aJi pa pol*1" ttr kopate obtoki. Vf*> isenake pa nimaj,, *ep«i hrbtov, ki tiata. ki j«b nimajo, m nfoimbBOGfo k strokovnjaku . zdravniku. M pomanjkljivi dej! tedena popravi, da grv> Mkko doma na lepotno krtnktirenco. Tih, Wo*w*ey-Bou rnejeva ae je obmi/ia a« adra^ndAEa dr. Ulwaina, ki jo jc aaAeJ |a«1 ti s diatonnrijo Priha^ki je re-ino v orn nacijo. Nekoč ae ji je pa pripet i a ne^^:,,-da, da >p prtala t atik z električnim t, kom. Krtoifa >e aa ko je prihito! /-l-n nlk, je anoRej ugotoviti aamo dve veliki opekiku na hrt**v Vea n>egov fcrad ♦ bli aamMH1, hrt>e^ njegove pacijent ko e f"! ■Haj ie gnftl kakor prvotno Sevala ni bi V) vat fVMSB o tem, da W nosiin m-la-i i ohkilo. v kateri bi ee res hrbet T04Ha je adrarvnUra, ©ea, * mu ardiiia« «^ «pWi ne bo piačada, poleg tema ji n na pa ae kopfcti novo večerno obCeko, kateri ae n>an hrbet ne bo videl Zdravnik ha aanbeve a^vede na Ml v^p, |'^,. Ja, da je sama kriva nezg-o^le. k* r )& bak* tako nenrevjrtoa. da se j^» \ nJaa električne 14oa. če bi bita mimo !<•-*afta W ae ne bilo ndft ^rnr?»v. Ir.ra^il \*-četo mxn, đa W moeeđ t«bA bolnik zakr viti tako oeflajodo* potem bi me pa ne bi-k> tnefea plačati botarWke*a honorarja, tem-več bi morafl ae »drramdk plačati njermi SodMAe k* pa krjnib tetrai ugodBLo njen j aatitevl k) adravnik Je moral pjača.ti od akodnteo «• oe«čen hcrt>nt «^v>je r*«**i i*»nt - Ženitovanjsko potovanje v pragozdu Sir WiAriam Arbuihtoot J-an«4 spada m*.; one mtede etarc«. ki se ne boje noben^jr« viharja v irvlj^nju, kaj šele lan ne ga vetr1-ča a*i prepiha. Mod je ugleden lottdoiM* zdravnik, ki se je vnovič oženid. čepra je star ie let, obenem je pa sklenil d« praviti ženitovanjsko potov au je v ne raz iekane pragozdova Ker je dobri za žen. dekle pt»toJovskeiga značaja, sta jo mah nila na reko Amazonko m mož *e t uetraeiJ nobene nevarnosti. Jurnaško j*-prodinaj s evojo zeno vedno globje v prv, goad. Večkrat sta bila v smrtni nevarno •tU toda mo* je pokazad vedno tođiko po-gunna tn odločnosti, da sta «rečno prwi;.'! gala vse ovk©. Zdaj ae r"-: r>navijata na povratek v An glijo. Svojim prijateljem je eir Lame pi sefl, (ha je potovanje po pra^o imel priliko občudovati njeno funaati'u Piše tudi, da ee hoče čtan prej »nova napotiti k reki Amazonki, kajti življenje v pra^orsd-u po njegovem trdnem prep-j ;,- čJlove.ka pomlad i. Lion Feuchtwagner: 95 V uss tvoman 5 Kabbi Gabriel je zapustil dom z gredicami in se napotil v samoto, kakor je bila njegova navada- Mali ni 1 jo je preko Svabske od zapada proti vzho ->*-o. -t.t l»i rr-| r?ii5:li :" 'vrn:'; " ča in nepremično kakor mrliči, :=.> na pravila nanj strahoten vti^. Oh. na vseh straneh preže na človeka demoni, brez obličja in v mirijadah oblik in begajo tistega, ki skuša prodreti v višji svet. Duše mrtvih delajo pokoro za svoje grehe, zaprte v milijonih stvari, v živalih, rastlinah in kamnih. V brenčeS čebeli je utelešena duša klep< tulje. ki je zlorabljala besede, v migljajoče plamene je vtelešena duša stiskača, v trdi kamen duša presrstnika in lažniivca. Rabbi Izak Luria. ki je bil m drejši od drugih ljudi, ie videl duše. ko so zapuščale telo. videl j^> tudi duše živečih, ko so se na predve.'er sabati dvigale proti raju Oh, če bi mogel * ideti dušo tega človeka, če bi mogel govoriti z njo, pomagati ji! Dušo človeka. Ki s~ potika po zemlji in hrepeni aamo po posvet nih dobrina'1 'uši. ki pluit' [>o -mrti hm vodi CrMjapi -e n^Miro'* po vodi setu in tja neprestano je r roga mana raz pršeria \ najdrobnejše delce Oe bi ljudje poznali le muke bi aikoli ne nnhali t,rnir* Postilo mu Je §e tesneje pri srcu tako, da je komaj dihal Tc ga je pris1 lilo, da se je ozrl navzgoi. Med lisTi so zrle nanj tisočere oči oči otroka, zlato rjave, prekrasne, d* — srce mu je zastalo — Naemine oči. In klicale ^« mu, proseče, plaho so ga rotile: Pomagaj ! Pomagaj! so klicale vedno glasne je, vedno bolj proseče in nepremično so ga gledale. Obrisal si je z ioko čelo pregnal privid, naslonil je glavo na drevo in se ozrl v nebo Tam je videl eudno sestavljene oblake. Stali so podobni okameneiim ovčicam in nikamor se niso premaknili. Kar je spoznal da tvorijo črke, dve hebrejski črki, ki »ta pomenili: Pomagaj Odvrnil je pogled in tedaj je opazil, da tvorijo veje drevesa, pod katerim je sedel, tudi črke. Pomagaj! In korenine tudi: Pomagaj! Planil je pokonci, težko je dihal, bil je ves prepoten, usta je im ta nema dolina je bila podobna velikim netom, njene mišice, kamenje in vode so rotile raV>-bia ter mu klicale z srro7o in strahom: Pomagaj! Josip Zupančič. — Za »Narodno cinkarno« Fran Jezeraek. — Za upravo m lnaeratni del tista Oton Chriatot. _ Vat v Ldnhljana.