Poštnina plačana » gotovlul IETO LIX V Ljubi jani, v četrtek 14. maja 1931 STEV. 108 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi nl.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočno 2996. 2994 in 2g50 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za iuserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pruga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsnk dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazuiku Sila in duh Meseca septembra leta 1927 je bil pod Valdemarasovo vlado sklenjen konkordat med državo in sveto stolic-o. Ta konkordat je menda do zdaj še edini primer v zgodovini, da prevzame država internacionalno obvezo glede na svobodo združevanja (čl. 25), to se pravi: litovska vlada se je napram sveti stolici obvezala, da bo zakonito priznala in spoštovala svobodo združevanja katolikov na religioznem polju. V šolskem vprašanju je vlada priznala vsem od cerkvenega ordinarija odvisnim (vm-skim) šolam pravico javnosti, njihovim izpri-eevalom in diplomam enako vrednost kot onim državnih šol, ako se prilagodijo načrtu, ki ga je prosvetni minister izdal za državne šole. Zakon .torej ustanavljanja zasebnih kon-fesionalnib šol ne otežkočuje. Konkordat govori naravnost tudi že o Katoliški akciji. Država daje Cerkvi svobodo, da ustanavlja združenja, ki naj stoje pod kontrolo nadškofa v Kaunasu. Država se obvezuje, da njihovega delovanja ne bo ovirala, ampak jim priznala iste pravice kot državno priznanim društvom. Toda kako se drže litovski oblastniki teh členov? Sedanja vlada na najbrutalnejši način tepta pravice Cerkve in sramolno prelam-lja slovesno dano besedo: verske šole zapira, preganja katoliške profesorje, učitelje in dijake. Ne samo da ovira duhovščino pri zadružnem delu, ampak jo zapira, Katoliško akcijo pa naravnost z nasiljem uničuje. Odgovor na vse pritožbe je značilni Smetonov: >Papež nima vojaštva iu lopov!« Ker uvideva sedaj vladajoča stranka neuspešnost svojih dosedanjih prizadevanj, poskuša mobilizirali in zbrati okoli sebe vse antireligiozne in anli-katoliške sile dežele, ki seveda nimajo tal med globoko vernim litovskim ljudstvom, ampak le med takozvano inteligenco. Zadnji čas so n. pr. omogočili krajevnim »svobodomisel-cemc izdajanje lastnega organa »Vaga« (brazda), da bi pridobili še eno postojanko za boj s Cerkvijo. Obenem zbirajo med univerzitetnimi profesorji v Kaunasu podpise za spomenico vladi z zahtevo, da prekliče in razveljavi konkordat s sveto stolico. Zidom, ki bivajo v Litvi, tolmačijo, da je središče vsega antisemitskega gibanja Katoliška akcija, kar je laž. V službenem organu »Lietuvos Aidas« (Odmev Litve) piše neki Marius serijo člankov, v katerih skuša s citati iz inozemskih časopisov v obliki raznih vprašanj prepričati čitatelje o upravičenem postopanju vlade. Kakšno je to postopanje v resnici, pa vidimo iz sledečega: Začele so se nove sodne razprave proti duhovnikom radi vsebine njihovih pridig, čeprav te zadeve pripadajo cerkveni jurisdikciji. Večina duhovnikov pride brez vsakega obvestila škofu pred vojno sodišče, niti ne pred civilno. Aretacije dušnih pastirjev so danes v Litvi na dnevnem redu. Policija ima povsod polno vohunov. Ti pazijo na vsak župnikov govor v cerkvi, na pokopališču in župnišču, javijo zadevo policijskemu šefu in drugi dan že pridejo k župniku nepovabljeni gostje, mu v imenu vojnega komandanta vse preiščejo in ga navadno kar odvedejo s seboj. Po razsodbi so večjidel kaznovani z večtedensko ječo ali denarno globo 200—1000 litov (1200—5500 Din). Take sodne razprave so zelo pogoste: Pred 14duevi je bilo 18 duhovnikov aretiranih in obsojenih. Pred kratkim je poročal katol. dnevnik >Rytas<: Mirovni sodnik je zaradi krščanskega nauka prisodil župnikom: Vincenkus-u 400 litov (2200 Din), odnosno 3 tedne ječe, Zigasu 700 litov (3750 Din) ali 1 in pol meseca ječe, Tu-mosas-u 400 litov ali 1 mesec ječe, Paransevi-ču 1 mesec ječe, Salčiju 500 litov ali t mesec itd. 12. maja bo izredno vojno sodišče sodilo 8 dijakov katoliškega društva »Ateilininkak in 4 duhovnike. Povečini dobe taki obsojenci do 3 mesečni zapor v zloglasnem koncentracijskem taboru Varniai. Pa ne samo duhovnike, tudi odločne katoliške laike zapirajo. Veliko odličnih gimnazijskih profesorjev in visokošolcev sedi v Varniai. Glavni predsednik Katoliške akcije dr. Karvelis in tajnik društva Ateitininkai sta se pred kratkim iz koncentracijskega tabora vrnila. Nekateri so obsojeni celo v težke ječe v Kaunasu. Zborovanja akedemikov-ateitininkai policija s silo razganja in prepoveduje. Govornike navadno na mestu aretira. Župniki ne smejo niti v svojem lastnem stanovanju imeti sestankov ali shodov cerkvenih organizacij. Vse to naj bi se vršilo z izrecnim uradnim'dovoljenjem javno in samo v cerkvi. Tretji red sv. Frančiška je prepovedan. Večino mladinskih organizacij hočejo prepovedati. Razpustili so zadnjo skupino katol. skavtov na , kauniški univerzi. Vse to se vrši pod pretvezo, da > vohuni jo in izdajajo državo«. Pri tem se seveda kulturnobojneži v Litvi sklicujejo na »svobodo vesti in veroizpove-danja«, ki da jo ščitijo! Večja hinavščina pač ni mogoča, ko se pa istočasno ta svoboda brutalno zatira. Papež po ironičnih besedah sedanjega vsegamogocnega vlastodržca Litve nima topov. Iz tega po načelih kulturnega človeštva sedanjosti ne slecli, da bi se smela svoboda verske Katoliške akcije poljubno prikraj-ševati in tlačili. Cerkev je duhovna sila, njena sredstva so duhovna, kulturna, moralna sredstva. Ce moderna kultura sploh še kaj pomeni, Doumer predsednik francoske republike Aristide Briand propadel Zmaga desničarske nacionalistične si raje? Pnriz, 13. maja. Danes se je vršila v dvorani Versaillske palače volitev predsednika francoske republike. Vse veliike tribune ob ogromni dvorani so bile nubito polne občinstva, ki jih je že takoj ofpoldne gosto zasedlo. Na srednji tribuni je bil prostor za časnikarje, v katerem je tičala glava pri glavi. Tudi na zunaj se je vršila volitev predsednika republike po njenem 60letnem obstoju zelo slovesno in romantično. Že od včeraj dalje so močne vojaške čete v paradi in z nasajenim bajonetom zasedle vse ceste in železniške proge med Parizom in Versaillesom, razen tega pa so patroliralc številne jjolicijske patrole. Na trgu pred gradom je taborilo 4000 mož pehote. Pred zlato ograjo verzajskega dvorca je bila postavljena cela baterija, da s topovskimi streli pozdravi novega predsednika republike; za ograjo pa je 1200 orožnikov stražilo vse vhode in izhode. Vlada in parlament, to jc senat in poslanska zbornica, sta so že ob 4 zjutraj s posebnimi vlaki preselila v Vcrsailles. Na avtomobilskih cestah sc vali neskončna kača avtomobilov. Tudi versaillski grad sam je bil opremljen za volitev ter .so dobili jiosebne prostore poslanska zbornica in senat kakor tudi razne stranke za svoja posvetovanja. Točno ob 2 je otvoril predsednik francoskega senata Doumer, sam kandidat za predsedniško mesto, zasedanje obe zbornic, oziroma Narodne skupščine, ki ima izvoliti predsednika francosko republike. Njegovi pristaši so ga burno pozdravili; najprej se je ploskanje začelo ua klopeh senata, kjer ima Doumer največ prijateljev, potem se je pa nadaljevalo na klopeh |>oslaiiskc zbornice, o kateri še nihče ne sluti, za koga se bo odločila: ali za Brianda ali za Doumerja. Doumer jc, duši nekoliko bled, začel mirno Citati ustavne predpise o volitvi predsednika. Med tem je skoro neopazno stopil v volivno dvorano Briand in zavzel svoje mesto na vladnih klopeh. Nato so glasovali o črki, s katero naj se začne klicanje poslancev po imenu. Komunisti so pri teh povzročili glasen hrup, ker je zahteval njihov poslanec Duclos besedo kljub ,temu, da je pri volitvi predsednika prepovedana vsaka debata. Kričal je tako, da jc prevpil vse medklice, nakar so ga morali socialisti s silo spraviti v njegovo klop. Nato se je začelo glasovanje. Razen glasovnice. ki jc bila v zaprti kuverti, je oddal vsak volivec še kroglico s svojim imenom, kar se jc zgodilo radi kontrole. Prvo glasovnico je oddal poslanec Lautier, bivši državni podtajnik v Tardieujevem kabinetu, katerega je zrušila Oustricova afera, nato je glasoval ministrski predsednik Laval, zu njim pa Tardieu in Bernrd. Ko je bil poklican Briand, ki jc stopil k volivni žari z u|)ognjenim hrbtom, so mu prisotni ploskali več minut, dočun so ta čas ovacije za Doumela ponehale. Pri štetju glasov so bili navzoči 903 senatorji in poslanci. Komunistični Proti cerkvi in redovom — Madrid, 13. maja. AA. Cerkveni krogi sodijo, da bo Vatikan vložil pri madridski vladi protest proti nezadostnemu varstvu samostanov in cerkva. Nadalje bo zahtevala sv. Stolica, naj špnnska obla-stva ostro kaznujejo vse krivce. Sv. Stolica se sklicuje na obstoječi konkordat. Španska vlada se bo morala opravičiti. Vatikan, 13. maja. AA. Državno tajništvo jc pozvalo apostolskega nuncija Todeschinija v Madridu, nnj protestira pri španski vladi proti poškodbam in razdejanju cerkvene lastnine v Španiji v zadnjih dneh. Nuncij bo zahteval povračilo škode in strogo kaznovanje vseh krivcev. Madrid, 13. maja. AA. Dasi je proglašeno obsedno stanje, so demonstranti na Malagi zažgali samostan Maria Mercedes in več drugih zgradb. Vojska je napravila red. Nocoj je umrl neki delavec, ki je bil ranjen o priliki napada na uredništvo »ABC«. Barcelona, 13. maja. A A. Neznane osebe so Rezultat prvih volitev, ki je bil razglašen ob 16.55 uri, je bil presenetljiv! Absolutna večina je znašala 449 glasov. Dobili so: Doumer 442, Briand 401, Hcnnessy 15, Cachin 10, Dou-mergue 7, Ricklin 6, Lebrun 4, Painleve 2, Steeg 1, Renaudel 1 in Mnginot I glas. Ker je absolutna večina 449 in ker nobeden izmed kandidatov ni dobil zahtevane -dvotretjinsko večine, je bilo potrebno drugo glasovanje. Postalo pa jc jasno, da Briand nc bo izvoljen. Ko se je ta izid seznal na ulici, jo zavladala naravnost konsternacija. Okoli dvorca se je bilo zbralo nad 100.000 ljudstva. Konsternacija pa je bila seveda še večja v narodni skupščini sami, med ico, ki je Brianda kandidirala, namreč. Razne stranke so odhitele v zborovalne dvorane, da se posvetujejo o nastalem položaju. Posvetovanja so trajala dalj časa. Raznesle so sc najrazličnejše vesti. Nekateri so trdiTi, da bodo socialisti postavili pri drugem glasovanju za svojega kandidata Bra-ckeja, radikalna skupina pa Leona Berarda. ki bi pri tretji volitvi zbral glasove levičarskih strank. Menili so, da bo Berard, ki je senator, dobil glasove nekaterih senatorjev, ki so glasovali za Doumerja. Desničarske skupine pa so bile seveda prepričane, da bo izvoljen Doumer, ki mu je manjkalo samo 10 glasov do absolutne večine. Tako se je tudi v resnici zgodilo. Briand sam je pred drugim glasovanjem svojo kandidaturo umaknil. Nato pa je skupina sredine s podporo številnih drugih politikov, nasprotnikov Doumerja, sklenila, da postavi pri drugih volitvah Doumerju protikandidata v osebi bivšega notranjega ministra v osmem Briandovem kabinetu iz 1. 1921.-22. Mar-r a u d a , potem ko je Laval odklonil ponudimo kandidaturo, ki bi mu bila skoraj gotovo prinesla ogromno večino. Pri zmedi nastalega položaja so pa mnogi mislili, da pri drugi volitvi, ki se je začela ob 18.40, tudi ne bo prišlo do definitivnega rezultata, tako da bi narodna skupščina morala voliti še v tretjič. Toda tretjih volitev, kakor se je potem izkazalo, ni bilo treba. Prizadevanja poražene levice kakor tudi sredine in drugih nasprotnikov Dou- v puc v Spanijji Energičen prelet Vatikana skušale pognati v zrak sniodnišnico v Montyuichu. Straža je pravočasno streljala za atentatorji in jih pregnala. Madrid, 13. maja. AA. Finančni minister je odredil, naj bodo borze do prihodnjega ponedeljka zaprte. Madrid. 13. maja. AA. Uradni komunike pravi, da je povsod mir in red. Pariz, 13. maja. AA. Havas poroča iz Madrida: Zveza sindikalnih delavcev zahteva, da se izpustijo na svobodo vsi politični krivci, ki so člani zveze, dalje da se razpusti civilna garda in odstranijo druge civilne osebe, katerim je poverjena varnostna služba, ter da se dovoli ljudstvu, da se oboroži, da se izženejo duhovniki, da se konfisci-rajo cerkvena imetja in da se ukine obsedno stanje. Komunisti so postavili podobne zahteve. Delavstvo je pozvano, da sodeluje pri pogrebu delavca, ki je umrl na ranah, dobljenih pri napadu na uredništvo lista »ABC«. potem se duhovnim sredstvom smejo postaviti nasproti samo duhovna sredstva, ne pa surovo nasilje in gola premoč slučajne oblasti neke stranke, kajti to ni znak kulture, ampak barbarizma, kakor ga oznanja boljševiški vzhod. Bilo bi interesantno izvedeti, ali se sedanji litovski režim zaveda popolne negativnosti svoje nekulturne borbe proti največji nacionalni in kulturni sili Litve? Da li res prav nič ne uvideva, kako izpodkopuje tla nacionalnemu in državnemu ter socialnemu redu, torej samemu sebi, ko Dremanja ono katoliško Cer- kev, ki je tudi v Litvi kakor povsod v Evropi, najjačji duhovni in tradicijonalni fundament narodnega in državnega organizma? Da-li gospod Smetona ne predvideva pogubnih posledic, ki jih mora imeti tako destruktivno postopanje, brezsmiselno razvnemanje borbe za in proti veri, — brezsmiselno pravimo, ker ima mala Litva rešiti probleme ogromne važnosti za svoj obstoj in blagostanje, ki jih z borbo zoper katoliško Cerkev čisto gotovo ne bo olajšala. Res: (iueni Deus perdere vult, dementat. merja, da bi bil vsaj izvoljen drug politik, so se izjalovila. Pri drugih volitvah jo namreč dobil Doumer 55« glasov, protikandidat senator Marraud pa 340. Za predsednika francosko republike je torej izvoljen senator, g. Doumer. Volitve trinajstega predsednika francoske republike so torej potrdile staro tradicijo, da je izid volitev narodne skupščine vedno nepreračunljiv. Rezultat je napravil nn vse senzacijonalen vtis. Ogromna množica pred dvorcem je živahno komentirala dogodek. Nekateri politični krogi pravijo, da Briand zato ni prodrl, ker je mnogo pristašev levičarskih strank želelo, da ostane zunanji minister. Javno niso mogli agitirati proti njegovi kandidaturi. Zato so se poslužili tajnega glasovanja in tako preprečili njegovo izvolitev. Njihovo število je moralo na vsak način prekašati glasove tistih desničarskih poslancev in senatorjev, ki so glasovali za Brianda v nadi, da ga tako izločijo iz zunanje politike. Tako eni tolmačijo nepričakovani izid volitev. Drugi pa menijo, da pomeni izvolitev g. Doumerja zmago desnice in obsodbo Brinndove sporazuinaške politike. Briandovi prijatelji odkrito priznavajo njegov poraz. Nekateri celo pravijo, da bo odstopil kot zunanji minister. Razširila so je tudi vest, da bo zaradi predsedniških volitev odstopila tudi vlada, nn vsak način pa jc še negotovo, kdo bo vodil francosko delegacijo v Ženevo. Berlin, 13. maja. Presnctljiv rezultat volitev predsednika francoske republike je napravil v Nemčiji globok vtis. Razpoloženje v prvem hipu je pesimistično. Nek nemški politik jc izjavil: »Briand je. torej propadel. Poslanska zbornica in senat, ki stu šest let v neštevilnih glasovanjih podpirala z ogromno večino njegovo politiko, sta ga sedaj pri volitvi zu predsednika republike desavuiraja. Dala sta prednost Dou-ineru, ki je kandidat rcakcijc in nacionalizma, pred Briandoin, ki jc veljal za simbol politike miru in mednarodne solidarnosti. Kaj bo storil g. Briand Berlin, 13. maja. tg. Ob tem času še ni gotovo, uli bo Briand kot zunanji minister odstopil, ali pa sc bo še odpeljal v Ženevo, da bo tam zastopal Francijo v Svetu Društvu na,-rodov in v evropskem studijskem odboru. Briand sam, ki jc neposredno po svojem glasovanju zapustil Versailles, jc pred svojim odpotova-njem |K)dal izjavo, da ga je velik del članov poslanske zbornice prosil, naj se stavi na razpolago pri drugi volitvi, da pa jc on mnenja, da mu njegovo dostojanstvo ne dopušča sprejeti kandidature, ker bi mu pod obstoječimi okol-nostmi niti uspeh pri drugi volitvi ne dovoljeval prevzeti časti predsednika republike. Iz krogov, stoječih blizu Brianda, se čuje, da bo Briand najbrže jutri odpotoval v ženevo. Pristavlja se pa, da tega nikakor ni tolmačiti tako. da bo Briand prisostvoval sejam Sveta Društva narodov oficielno, temveč da je zelo mogoče, dn se bo Briand pri tem poslovil od članov Sveta Društva narodov iu evropskega odbora, s katerimi jc sodeloval več let. Tudi za kabinet ministrskega predsednika Lavala, ki se jc viteški in odkrito vedno zavzemal za svojega zunanjega ministra, pomeni izid glasovanja veliko oškodovanje političnega in parlamentarnega prestiža in zaenkrat ni videti, kakšne bodo posledice. Začasno je veliko vprašanje, kdo bo v teh razmerah zastopul Francijo v Ženevi. Ni verjetno, da bi bil to Briand. V senatorskih in poslanskih krogih so sprejeli razglasitev o izidu volitev z očividno konstcrnacijo. Celo desnica, ki jc začela uvidevati, da bo treba dati odgovor za posledice kampanje proti Briandu, ni vesela svoje zmage. (To so seveda nemški glasovi, ki bržčas v umljivi razburjenosti nad zmago kandidata desnice položaja nc vidijo popolnoma pravilno. — Opomb, uredn.) Slo je samo za osebo? Pariz, 13. maju. AA. »Le Journal« piše o pomenu volitev novega predsednika republike in pravi, dn pri teh volitvah ne gre za smer francoske zunanje politike, nego zn vprašanje, k d o bo vodil francosko zunanjo politiko. Gospodarska konferenca balkanskih držav Belgrad, 13. maja. ž. Sofijski vladni tisk javlja, da se bo 27. maja vršila v Sofiji konferenca več držav, na kateri se bodo razpravljala gos]>o-darska vprašanja, veterinarske konvencije in vsa druga vprašanja, ki so v zvezi z aktualnimi gospodarskimi problemi. Na tej konferenci bodo sodelovali predstavniki Jugoslavije, Turčije, Albanije in Bolgarije. MALI UULASil Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka besedo SO par. JTajmanjši oglas « :.T. 3 Din. Oglasi nad devet vrstio se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo iluibodobe Vajenca zdravega, močnega, poštenih staršev, sprejmem za kovaško obrt, po dogovoru. Učna doba tri leta. — Kraševec Janez, Tomišelj 15, p. Ig. Pekovsk. pomočnika ki bi v bližini tudi raz-našal kruh in znal nekoliko pri peči, sprejmem takoj. Delo stalno. Valentin Brežan, pek, Mojstrana, Gorenjsko. Presvečcvalce jajc ■sprejmem. Ponudbe pod »Export« štev. 5429 na upravo lista. Mesar, pomočnika z dobrimi spričevali sprejmem. Naslov: Ivan Ja-vornik, Ljubljana, Domobranska 7. Mesarskega vajenca poštenih staršev sprejmem. Naslov: Ivan Ja-vornik, Ljubljana, Domobranska 7. Mizarski pomočnik dobro izvežban v splošnem mizarstvu in polaganju parketov, mlajša moč, dobi trajno delo pri Ferdo Primožič, mizarstvo in parketi, Trnovski pristan št. 4, Ljubljana. Sprejme se tudi vajenec. Zaslužek Okrajne zastopnike za vse sreze sprejmemo, sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za pen-zionirane orožnike, učitelje itd. Ponudbe na: Union zavaroval, družba Ljubljana, Miklošičeva c. št. 7/III. Preklic! Preklicujem, da nisem plačnik dolgov, kjerkoli jih naredi moja žena Iva Frank. Aleksander Frank, krojač. Stanovanja Sobo veliko, prazno, z elektriko in posebnim vhodom oddam eni osebi. Naslov v upravi pod štev. 5407. Stanovanje dveh sob, kuhinje ter pri-tiklin se takoj odda čedni stranki brez otrok. Ogledati med 2. in 3. uro v Vrhovčevi ulici 12 na vrtu. 0E5B Garaže odda Jugoauto, Dunajska cesta 36. Trgovski lokal opremljen, brez zaloge, na prometni točki v malem trgu Štajerske, pripraven za samca - začetnika, se takoj odda v najem pod ugodnimi do-goji. Oskrba v hiši. Dopisi se pošiljajo na upr. pod Dobra postojanka« št. 5280. Zastopnike akviziterje za obisk privatnih strank išče denarni zavod. Seriozne ponudbe prosimo na upravo pod »Osigurana štednia«. Zaslužek je neomejen s prevzetjem našega zastopstva in prodajo naših najnovejših patentov in drugih v vsaki zasebni hiši oziroma vsakdanjem življenju potrebnih predmetov Solidne. brezkonkurenčne cene. Agenti, agentinje in upokojenci naj pošljejo ponudbo na Publicitas J. d., Zagreb, llica 9 pod šifro »Stalna zarada«. 25 odstotkov zaslužka nudim dobro uvedeni prodajalki pri privatnih strankah. Interesentke naj se v petek dne 15. t. m. ob pol 11 zglase pri vratarju hotela Miklič, Ljubljana Ča mer ni kov a šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. ProspeKi št. 16 zastonj. Pišite ponjl I! Objave Mlekarna dobro vpeljana, se odda sredini mesta. Naslov v upravi pod štev. 5434. Parcela izmeri 7—800 m' naprodaj v začetku Stožic. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 5408. Prodamo Gramofon z 19 ploščami je za ceno 1500 Din naprodaj. Naslov v upravi pod 5410. Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat Lungenheilanstalt) Sečovo, postaja Rogaška Slatina. Puhasto perje čisto čohaoo po 48 Did kg. druga vrsta oo 38 Dio kg čisto belo gosi« po 130 Dir kg iD čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštoem povzetiu L BROZOVIC - Zagreb, llica 82 Kemična čistil- nica Deria Košnja 2 travnikov se proda. — Poizve se: Hotel Soča v Ljubljani. Trajno ondulacijo izvršuje najceneje Saion | Hešik, Ljubljana, Kolodvorska 35. Želczničarske čepicc : perutke in ostali pribor 'ima po najnižjih cenah i stalno v zalogi A. Kassig, 'Ljubljana Židovska u. 7. Kašo jcšprcnj, ajdovo moko vedno »vežo oddajo da debelo teletrpovina A VOLK. LJUBLJANA Resljeva cesti* 24 Starejša trgovina dobro vpeljana, je takoj naprodaj sredi Ljubljane. Pismene ponudbe na upr. pod »Plačati takoj Din 120.000* Pisalno mizo iz trdega lesa, dobro ohranjeno. kupim. Ponudbe na upravo pod »Pisalnik«. Telefon 205^ Premog sulin drva Poflačnik, Bohoričevo ulica 5 Ghevrolet 6 cilindrski, malo rabljen, naprodaj. Naslov pri podružnici -Slovenca« v Ptuju. Širite »Slovenca«! Botrom in botricam se priporoča za nakup ur, zlatnine in srebrnine po ! n i z k i h cenah zlatar S t a n k o J a p e 1 j Dunajska ccsta 9 Lastna delavnica. | Popravila in nova dela točno in poceni. Proda se hiša z gospodarskimi poslopji in 13 orali dobre obdelane zemlje, v veliki vasi Slavonije. Pojasnila daje P. Jakševac trgovina z mešanim blagom, Komle-tinci, Slavonija. Naprodaj vinograd ki meri ca. 8000 nr, s ca. 6000 trtami in ima zidanico v prav dobrem stanju, z vinsko kletjo, dvema sobama in kuhinjo, ter posebej stoječ hlev za živino. Vinograd leži na Mavrlenu pri Črnomlju. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Gosti Mihael, posasjnik, Mavr-len, pošta Črnomelj, Savska banovina. II Kupimo Razpisujemo nabavo 300 m:' jamskega lesa, 600 m svinčenega kabla in raznega električnega uiaterijala. Pogoji in podatki za pogodbo na dan 21. maja 1931 se dobijo pri Direkciji drž. rudnika Zabukovca, pošta Griže, pod št. 2097/31. Svarilo! Vincenc Bertoli, stavbno odjetje, Kostanjevica na rki, izjavljam, da nisem odgovoren in ne plačnik za kakršnokoli delo moje stroke ali dolg, ki bi ga kdorkoli napravil v mojem imenu brez moje vednosti in navzočnosti. Kostanjevica, 10. maja 1931. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur« Ljubljana - Šelenburgova ulica 6, U. nadstr. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. IHEHBI Philipsov jubilejni pianino s 5 letno garancijo je najcenejši kvalitetni izdelek Minka Modic. Ljubljana, Cojzova cesta 9. Klavirji Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! - Warbinek, Gregorčičeva cesta št. 5, Rimska cesta št. 2. Klavirje, pianine svetovnih znamk najceneje kupite: Musica — Sv. Petra cesta 40. % V/ r Polytech nična univerza — Pariš 20. telo. Študij za inženerje »ln Absentia<. Oddelki: gradnja avtomobilov, aeroplauov. elektrarn, železobeton. -Centralna kurjava. - V nemškem in v francoskem jeziku. Kiajši študij za kandidate s posebno pred-izobrazbo. — Pravila in programe daje: General-Sekretariat. dept. L. S. 38, rue llalle, Pariš. Otomane Najcenejše in najboljše modroce. feder-niodroce, divane, fotelje, zložljive postelje, mreže in garniture Vam nudi Ljubljana Stari trg 9 r. Safovic, Drž. razredna loteriia Poročilo iz kolekture Ant. Golež, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42 Včeraj, dne 11. maja so bili v državni razredni loteriji v Beogradu izžrebani naslednji večji dobitki: 100.000 Din srečka št. 68.706 30.000 Din srečka št.: 10.627. 20.000 Din srečka št. 24.281. 10.000 Din srečka št.: 60.306, 80.257. 4.000 Din srečke št.: 30.640, 32.426, 40.267, 41.264, 41.305, 42.787, 78.035, 84.156. 2.000 Din srečke št.: 3319, 4069, 5347, 5922, 6110, 6350, 9510, 11.990, 21.146, 24.373, 28.012, 31.057, 3L747, 32.202, 33.437, 33.865, 36.361, 39.229 41.264, 42.758, 44,586, 45.474, 46.367. 48.368, 49.854, 51.069, 54.974, 58.370, 57.240, 53.900, 61.995, 61.888, 64.644, 67.564, 68.616, 69.419, 69.865, 66.337, 76.061, 77.600, 77.726, 77.788, 76.794, 88.950. 89.012, 90,258, 96.593, 97.193, 07.928, 98.231. Zaradi telefoničnega sprejemanja ne moremo jamčiti za točnost. Učenca za splošno, a največ za cerkveno dekorativno slikarstvo, pridnega in poštenega, ki bi imel izrecno veselje do slikanja, sprejmem pod ugodnimi pogoji. Hrana in stanovanje prosta. Sprejmem takoj tudi tri -knželjnc pomočnike. Peter Zeleznik, cerkveno dekorativni slikar, Predovičeva ulica 11, Moste pri Ljubljani. JNJoi;/ tovorni avto Blitz so izdelale Opelove tvornice, ki so del družbe General Motors J 6 tli. Iouom! uos, 3.99 m. d. gasila fV^apovcd novega Opela, evropskega voza, ki se naslanja ua največjo ameriško avtomobilsko družbo — General Motors — so v Jugoslaviji sprejeli z velikim zadoščenjem. Tisti, ki so navezani na tovorne avtomobile, se bodo prav gotovo zanimali za tovorni avto Blitz, ki so ga izdelale Opelove tovarne in ga prodajajo Opelovi zastopniki. Ta novi tovorni avto se izdeluje v več dolžinah in je njegova cena presenetljivo nizka. Blitz je izdelati v Evropi, preizkusili pa so ga kakor vse, kar pride iz tvornic družbe General Motors, na slovečein preizkuševal-nem terenu v Detroitu. Tam je moral njegov motor prestati vse preizkušnje, ki si jih ic moči misliti. Če si nabavite tovorni avto Blitz, se lahko zanesetc, da bo več kakor ustrezal vsem zahtevam, ki jih boste stavili nanj. TOVORNI AVTOMOBILI BLITZ Opelovi avtomobili in tovorni vozovi Blitz PROIZVODI DRUŽBE GENERAL M O T O K S Zastopnik v Ljubljani: OSKAR S C H M IT T, Tavčarjeva 7 Zastopnik v Mariboru: Ing. FERDINAND FRlDAU, Aleksandrova c. 19 nodrocc vrhne iz la atrika močno blago Din 240 — otomani Din 550"— mreže - postcline odeje -žimo - cvilb najcenejše kupite pri Rudoli Sever Ljubljana. Marijin trg 2 Krušno moko iD vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana. Stari trg št. 32. T. SOKLie A RIB O R Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom nenadomestljive izgube našega nad vse ljubljenega, dobrega soproga in očeta, gospoda Ivana Aleša ter za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zadrugi obrtnikov, stanovskim kolegom, pevskemu društvu »Slavec« in »Krakovo-Trnovo« za prelepo žalno petje in končno vsem prijateljem in znancem, ki so v tako častnem številu prihiteli od blizu in daleč in spremili dragega nam pokojnika na njegovi zadnji poli. V Ljubljani, dne 12. maja 1931. Globoko žalujoča rodbina Aleševa. Cospa Itla Wilfan, rojena Jeanrenand; nje otroci .lela. Igor in Sergij; kontra-admiral Alfonz VVilfan in doktor Josip Wilfan; gospa Josčphino Jeanrenand; nečaki in nečakinje, svaki in svakinje užaloščeni naznanjajo, da je njihov soprog, oče, brat, zet, stric in svak FRAN WILFAN Namestnik delegata Kraljevine Jugoslavije pri Mednarodni donavski komisiji, Delegat pri Tehnični komisiji za režim donavskih voda, korvetni kapitan v rezervi po dolgi, težki bolozni, previden s tolažili sv. vere, |ireininul L maja 1931 v Niči, kamor je bil odšel po službeni dolžnosti. Truplo jc bilo prepeljano v domovino iti se 15. maja ob 5 '/4 popoldne prenese na šmartinskeni pokopališču v Stražišču pri Kranju iz mrtvašnice v rodbinski grob. Dubrovnik, maja 1931. Dubrovnik, Trst, Hodaun pri Dunaju, Dunaj. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč, Izdajatelj: Ivan Rakoveo, Holandski časnikarji v Liubfiam Kralf kave. biti drogova ob Bistrici zelo visoka. In v rcsnici merita oba po 32 in pol metra. Podobna sta malemu Eifflovemu stolpu in stojita prav tako na Štirih nogah. Ob vznožju znaša razdalja od noge do noge 5 metrov. Na desnem bregu je že stal taik drog, na leveim bregu pa so ga postavili včeraj ob petdi. Postavljanje talko visokega in seveda tudi težkega droga — saj tehta 4700 kg — seveda ni lahko. Najprej mu je trdbn napraviti soliden temelj. Temelj tega stebra je bil zgrajen iz ann, ranega betona. Iz zemlje štrlijo štiri močne betonske klade, na katerih stojijo železne noge droga. Temelji segajo v globočino treh metrov in stoje na širokih betonskih blokih, ki so vrh tega še vsi mod seboj z.vozam z armiranim betonom. Ko je. bil temelj gotov, so pripeljali sto ber, ki je bil razstavljen nn dvanajst manjših kosov, talko da ie bil luožeai trananori iz Stroi- Leta 1508 je divjala v Zagrebu strašna kuga. I Zagrebčani so v črnih oblekah v svojih hišah mo- i lili in čakali smrti. .Mestni črednik je z. vozom, v katerega sla bila vprežena dva črna vola, iskal po zagrebških ulicah nirličev in jih vozil na pokopališče. Njega se kuga. ni prijela. V prvi polovici 17. stoletja je kuga zopet razsajala po Zagrebu. Tedaj so se kaptolske in meslne oblasti zaobljubile sezidati kapelico sv. Roku. da bi Bog |k> njegovi pri-prošnji obvaroval v bodoče mesto kužnih bolezni. In res je mesto leta 1G55 sezidalo cerkvico na Pe-nezni gorici, pozneje I lička gorica imenovana, na čast sv. Roku. Cerkvica ie bila |>osvečena 20. julija 1082 po škofu Martinu Borkoviču. V početku je bila cerkvica zelo primitivna, vendar zidana, /. enim oltarjem sv. Roka, z lesenim zvonikom in s prostranim preddverjem. Okrog leta 174»5 se je počela cerkvica podirati radi slabega temelja in so jo temeljito popravili. Leta 1839 je dala napraviti vdova Bara JazoviČ drsni mali oltar nu čast sv. Antonu iu por let pozneie ie vdova pokopališče že precej opuščeno, danes je pa na tem mestu lep park. Po 270 letih obstanka te cerkvice smo zagrebški Slovenci torej prišli na misel, da se ravno pri sv. Roku priporofamo Bogu zn moralni dvig našega življa in za zdravje Zagreba. Po želji vernikov bodo sv. maše že na Vno bohod ob 10 in ne več ob 9. Francisco Schmidt je bil morebiti najbotiSi kolonizator, kar jih je kdaj videla Brazilija. Imel jc 16 milijonov kavinih dreves. Iz njegove prvotne plantaže Montc Alegrc prihaja posebno dobra kava, ki z dragocenimi vrstami Srednje in Južne Amerike daje mešanico kave Hag, katero poznavalci tako cenijo. Kava Hag ni samo dobra, ampak je tudi brez kofeina. Zato daje kot pristna kava največji užitek brez vsakega škodljivega učinka koieina. Na tisoče zdravnikov vseh dežel potrjuje: Kava Hag je za zdrave in bolne vsake starosti idealna kava. Kava Hag je naprodaj v vseh dobrih trgovinah z živili, dobi sc pa tudi v kavarnah in hotelih. iia—MBM—b—l—MM betonske klade. Ni minila še ura, ko je steber ponosno stal na temelju. Vsako nogo so pritrdili z dvema močnima vijakoma v betonski temelj, s čemer je bilo postavljanje končano. Delavci so šc kot veverice urno splezali po drogu na vrh. kjer so mu odvezali vrvi, s katerimi so ga dvigali, in mu pobrali okrasje. Ko je bil drog postavljen, so bili povabljeni vsi delavci na likof, ki so ga tudi [lošteno zaslužili. Daljnovod, ki bo pomenil velo važen korak naprej pri elektrifikaciji Slovenije, bo s-tal 12 milijonov Din. Gradijo ga Kranjske deželne elektrarne v lastni režiji. Dela na terenu, tako zlasti postavljanje drogov, grndbo temeljev in trasiranje vodi g. tehnik Pokoril, desna roka pa mu je glavni monter Iskra. Zanimivo je zlasti to, da bi bilo treba vse temelje za železne drogove za vsak slučaj posamič izračunati in da so stroški samo za temelje znašali 1,200.000 Din. dočim bodo železni drogovi stali 2.200.000 Din. V ugodnem vremenu postavijo 7 do 0 lesenih stebrov na dan. železnih pn navadno 2 do 3. postavili pa so jih tudi že 6. Z zgradbo temeljev so začeli lansko leto septembra meseca. Končani pa so bili par dni pred božičem. S postavljanjem drogov so začeli na Štajerskem 15. decembra, na Kranjskem pa 20. januarja. Nu Trojanah je največja razpetima mod dvema drogovoma in znaša 457 metrov. Najtežji železni drog. čeprav ne najvišji, pa telita nekaj nad 6000 kg. Dva taka stojita tudi ob teh dveh visokih drogovih in sc zoveta razbremenilna drogova. To zato, ker razbremenjujeta visoke stebre pred natezno silo žice. Daljnovod je sedaj skoro dokončan. manjka mu le še električni del. tako izolatorji in žicu. Rabite £ig9Uma smrt vsemu mrčesu! Uspeh Vas bo presenetil! Ljubljana, 13. maja. Davi zjutraj se je z belgrajskim brzovlakom pripeljala v Ljubljano skupina holandskih časnikarjev. Id se vračajo iz poučne ekspedicije po Jugoslaviji. Na kolodvoru so jih pričakovali zastopniki slovenskega časopisja, med njimi g. dr. Alojzij Kuhar od >Slovencac in drugi ljubljanski časnikarji s predsednikom g. Stankom Virantom. Sprejema se je udeležil tudi član holandsko-jugoslo-vanske zbornice v Rotterdamu g. Zdenko Knez, ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinjec kot zastopnik ljubljanske občine, ravnatelj »Putnika*: Vlado P i n t a r. Ker sta s holandskimi časnikarji prispeli tudi dve odlični časnikarki g. Matty Vige-liusova iz Amsterdama in Wijnaendts Franck en Dcoerinckova iz Haaga, predsednica mednarodne komisije za tisk v mednarodni ženski zvezi, sta jih sprejeli zastopnica JŽS ga. M. Go-v e k a r j e v a in ga. Stebi-Pleškova. Odlične goste, katerih je vseh skupaj 9, je spremljal s hčerko član centralnega presliiroja v Belgradu g. Silvi j P a r m a č e v i č. Sprejem odličnih gostov se je izvršil brez vseh oficielnosti prav po domača Dami sta dobili dva lepa šopka v pozdrav, nakar so odšli gostje ua teraso hotela »Mikličc, kjer so j zajtrkovali. Med njimi so sedeli slovenski časnikarji, ki so poleni prevzeli tudi vodstvo gostov : po mestu. | Gostje so si ogledali najživahnejše točke bele Ljubljane, nakar so jo vsi mahnili na Grad in si ogledovali z vrha stolpa krasno panoramo, ki je bila ua žalost v daljavi nekoliko meglena. V bufetu na Gradu so si privoščili našo največjo speciali- teto. trdo suho kranjsko klobaso. Z Gradu so odšli gostje v Narodno galerijo, kjer so si ogledali razstavljene slike, in nato za pol ure v Tivoli. Ob 1 so se udeležili skupnega kosila. Popoldne ob pol 4 pa so se odpeljali na Bled, kjer bodo prenočili, nakar bodo odpotovali naprej jutri zjutraj. Gostje so pripovedovali o svojih vtisih s potovanja po Jugoslaviji in so vsi priznavali, da so doživeli nemalo prijetnih presenečenj. Zlasti jim je ugajala naša riviera v Dalmaciji, prav tako Sarajevo, Belgrad in Zagreb. Danes so si z največjim ziuiinianjem ogledovali napredek Ljubljane, zlasti pa so jim bile všeč naše planine. Upamo, da jim bo veličastnost naše Gorenjske pokazala šele pravo lepolo Slovenije, tako da bodo res iz srca lahko pisali doma, kakor so tudi obljubili, o lepoti naših krajev. ing. Rucli. da prisostvujejo dviguiij<> stebra. Steber je bil na raznih mestih ojačen z lesenimi tramovi, tla sc ni preveč upogibal radi lastne teže, dokler bi ležal v vodoravni legi. V primernih razdaljah so privezali nanj močne jeklene vrvi, ki so se združevale na škripcu. Od škripca je šla močna jeklena vrv čez škarje, ki so jih postavili navpično na gornji dve nogi stebra daleč v gozdiček na vreteno. s katerim so po- tem delavci začeli dvigati steber Ogromne teže bi delavci z navadnim vretenom seveda ne mogli dvigniti. Zuto je šla jeklena vrv najprej črez diferenčno škripčevje, ki je zmnnjtšalo natezno silo na približno eno šestino. Z diferenč-nega škripčevja je šla vrv, ki je vlekla torej le še šestino stebra, na vreteno, ki je zopet delalo s prestavo 1 : 10, tako da sta po dva tlela vca prav lahko vrtila vreteno. Seveda je bilo treba precej časa vrteti vreteno, da se je drog občutno dvignil Ker je zmanjkalo vrvi, so sredi dviganja preložili diferenčno škripčevje in gn pritrdili naprej bližje proti stebru na jekleno vrv. Med tem pa so pritrdili jekleno vrv, ki je držala ves steber, na 12 v zemljo zabitih železnih drogov, ki so kljub škripanju prenesli silili natezni pritisk poševno visečega stebra. Delo je šlo zopet urno naprej. Ko je bil steber že skoro čisto po koncu, so ga nn nasprotni strani zopet držali z vso silo, da se ni z vso močjo vsedel z ostalima dvema nogama na temeljne Ban dr. UaruSin ob postavljanju stebra. Od desne na levo stoje: ing. Rueh, ing. Miklavc in dr. D Marušič s tajnikom. dn mora viseti žica najmanj 6 do 7 metrov nad tlemi, je razumljivo, da so morali v gotovih terenskih prilikah postaviti izredno visoke drogove. Običajno so pri vodu postavljali močne lesene, katranizirane drogove, tako zlasti na ravnem svettu. V hribovitih krajih in čez reke pa so nastale razpetine mnogo večje in lesene drogove so moralo zamenjati železne konstrukcije. Na vsem vodu so postavili 356 lesenih drogov in 118 železnih, katerj so visoki 20, 22, 26 metrov. Najvišja <1 rogova pu so postavili pri Ihanu, k jer gre vod čez Bistrico. Tu ima Bistrica izredno širok tek, vrh tega tam še izredno rada poplavlja svet. Radi tega so morali postaviti drogova zelo daleč narazen. Ker se pa žioa zlasti v poletnem času močno povesi radi tega, ker se radi vročine raztegne, je razumljivo, da sta morala nih tovarn in livuru, ki so delale vse železne drogove. Drog je sestavljen iz profilnega železa in je v manjših delili električno zvarjen, močnejše dele pu so spojili z zakovicami. Razstavljene dele pa so delavci pritrdili drug na drugega z močnimi vijaki. Tako so sestavili steber na tleh nekako v vodoruvni legi, med lem, ko sta dve nooldne. Pripravljene so bile ludi že vse naprave za dviganje vsega stebra, ki je bil lia vrhu okrašen kakor mlaj. Ob petih se je pripeljal ban dr Marušič s svojim tajnikom, ravnatelj Kranjskih deželnih elektruren ing. Miklavec. gradbeni nadsvetnik Veselo iz življenj® Slovencev v Zagrebu Zagreb, 12. maja. V soboto 9.maja je priredila Narodna čitalnica in knjižnica v čedni dvorani >Kola< koncert. Prireditvi so prisostvovali tudi g. Janez Kalan, univ. profesor Zamik in še mnogi ugledni zagrebški rojaki. Slišali smo samo devet pesmi, glasovi so bili dobro uvežbani kljub kratkemu obsloju pevskega zbora. Dirigent g. Gorenšek kaže veliko nade in mu želimo, du bi s slovenskim pevskim zborom žel v Zagrebu kakor ludi drugod veliko slave. Na tem družabnem večeru so bila zastopana vsa zagrebška slovenska društva in cel tok prireditve je bil pohvalen. Cerkev sv. Roka je bila v nedeljo nekoliko manj obiskana kakor prej; vzrok je bilo slabo vreme. Pričujoča slika kaže našo cerkvico v današnjem stanju. O njej piše že leta 1890 naš ugledni zagrebški rojak, sedanji kanonik g. Janko Bar le, sledeče: Domjanovič postavila levi mali oltar na čast sv. Rozaliji. Leta 1880 je potres zrušil skoraj jh>1 Zagreba, pa je tudi cerkvica sv. Roka dobila strašne rane ter so resno mislili cerkvico [rodroti. Tej nakani se jc odločno uprl začasni kanonik in upokojeni župnik Anton Leopold Fctzer. On je vložil v popravilo cerkve svoj trud in svoj denar. Za 500 toči n tov je renoviral cerkvico in leta 1883 jo je sam svečano blagoslovil. Dal je cerkev poslikati in nabavil križev pot. V tej obleki smo Slovenci našli to cerkev, ki pa že precej kriči po restavraciji. Danes ima cerkev ludi male orgle, ki so pa tudi že črvive, v malem, kot dimnik visokem zvoniku pa se še danes nahaja mai zvonček. Kdo je ta zvon nabavil, ni nikjer zapisano. Okrog cerkvice je bilo že v [>očotku pokopališče in to saino za siromake in berače, pozneje so pa sem pokopavali ludi meščane. Leta 1890 je bilo Najvišji drog velenjskega daljnovoda Ihan, 13. maja. Včeraj so postavljali za električni daljnovod Velenje-črnuče najvišji železni drog v bližini Ihana pri Domžalah. Kranjske deželne elektrarne grade namreč že vse leto daljnovod iz Ve lenja do Črnuč. Dal jnovod bo dolg 68 km in gre po črti Velenje-Poti log, kjer je transformatorska postaja za visoko napetost, Št. Peter-Vransko-Trojane-Lukovica-Domžale -Črnuče. Daljnovod bo služil prenosu električne energije visoke napetosti in bo prenašal 70.000 vutov. Ker veljajo t.i električne votle z visoko napetostjo predpisi. Italijanska armada je pripravljena Rim, IV muju. Nu seji purlameutu. v katerem je \ razpravi proračun vojuegu ministru, je imej |k> daljši del>uti, v kateri so vsi govorniki povzdigovali italijansko armado, govor minister vojne, general G o z z. o r u sum. Minister je izvajal: Vodilna misel našega vojuegu proračunu je ta, du mora domovina hiti v najvišji meri pripravi jenu na vojno, ne zato, ker vojno hoče, ampak zuto, da prepreči žalostne učinke even-iuelno vojne. Pripravo in oprema armade moru hiti v soglasju s posebnim položajem Italije, ki je obdunu od sosedov, ki so med seboj zvezani in ki obračajo nu svoje oboroževanje veliko skrb in pozornost. Glavna je duhovna in moralna pripravljenost naroda. Tu je podana že po nujintanziv-nejšem nacionalnem duhu. s katerim je fašistični režim prepojil državo. Veliko si obetamo od milice vseučiliške mladine, ki je občudovanja vredna naprava, ki se bo čedalje bolj razvijala. Imamo tudi kurze za višjo vojuško izobrazbo. med temi dva. % Civituvecehia in Nct-tuno, za častnike bataljonov črnih srajc. Zelo številni so kurzi zn specialiste. Mladimi bo »lo JI. leta, ko nastopi po novem aktivno vojuško službo — do seduj je starostna doba zu začetek aktivne vojaške službe bila 20. leto — vsa vojaško pripravljena |>o obvezni proilvo jaški pripravi \ črnih srajeuh. kakor vsuko leto, sc bodo tudi letos vršile številne vojaške vaje, predvsem v gorah. Obe hitri diviziji, ki slu se osnovali zadnji čas, se bosta vadili nu Krasu, katerega inorujo vojaki temeljito poznati. Veliku skrb sc posvoču tudi instrukciji vpokojenih častnikov v Nacionalni zvezi vpokojenih častnikov, ki jo je ustanovil fašizem. Vpoklicalo se bo letos 20.000 vojakov, to pa iz flnnnčnih ozirov, ki ne dovoli jo večjega vpoklica. Pripravlja se pu tudi civilno prebivalstvo, katero se poučuje v rabi obrambnih sredstev proti letalom in plinom. Poleti se ho uprizoril eksperiment obrambe proti letalskim napadom v Turinu. Kar se tiče trdnjav, stuuc I km trdiijavskc-ga pasu v Franciji 8 do 15 milijonov frankov. Takega izdatka si Italija ne more dovoliti, sc pa poslužuje v svrho obrambe po utrjenih mestih manj drugih, toda eliuko učinkovitih sredstev. Omeniti se moru, du se pri oboluicvunju armade kakor tudi pri vseli dobavah poslužujemo izključno domače produkcije. Aktivna službena doba 18 mesecev sc obdrži. Mirovno stanje armade z.tiuša v pričujočem proračunskem letu 260.000 mož. (Minister jo pri tem popoluomu zamolčal število vojaško popolnoma pripravljene milice.) Minister je končal: Z globokim čustvom starega vojaku vas zngotuvljuni, du utiša armada zasluži zaupanje narodu rudi svojega solidnega ustroju iu nuvdtišeuegu ter obenem resnega duha, ki jo prešinja. (Dolgotrajen navdušen aplavz, klici: :Živela a rituala!« Šef vlade, predsednik zbornice, ministri in vsi poslanci vstu-uojo med ponovnim putriotičnim vz.kliknujem.) Način življenju častnikov, iu vojakov je strogo uruvstven, častniki in vojaki se ves dan bavijo z. delom in gu vršijo tiho in v/trajno. Bolj kot lcedaj je danes naš prostak slaven simbol italijanske. urmnde. (Navduš- •• aplavz in čestitke ministru.) Slabo gospodarstvo avstrijskih Sinanc Dunaj, 13. maja. Robert Ehrlach. podpredsednik glavnega udruženja avstrijske industrije riše položaj avstrijskih državnih financ, ki se nahajajo v zelo slabem stanju, takole: V 1. 1924.-1930. so znašali avstrijski zvezni izdatki vključno z investicijami 1135, 1294, 1468, 1784, 1852, 2082, 2130 milijonov šilingov. V I. 1931. so pa bili preračunani izdatki ua 2308 milijonov šilingov. V teku osmih let so se torej stopnjevali za več kot 100%. Na leto so povprečno narastli za več kot 12%. Sorazmerno z državnim poviševanjem izdatkov so so zviševali tudi izdatki posameznih dežel in občin. Iste so med leti 1925. in 1929. povzdignile dohodke za 38.6%, izdatke pa še v veliko večji meri. Isto so opaža tudi pri socialnem zavarovanju. Prispevki delodajalcev in delavcev so se med 1. 1925. in 1928. povzdignili od 258.7 milijonov na 384.4 milijone šilingov, izdatki so se pa še bolj zviševali. Splošni izdatki so torej v 1. 1924. znašali komaj 1 in pol miljarde, v tekočem letu pa so preračunani precej nad 3 miljarde. Celotni dohodki avstrijskega naroda se cenijo na 0—7 miljard šilingov na leto. V 1. 1924. so znašali državni izdatki komaj četrtino celotnih dohodkov naroda, v tekočem lelu pa je lo poskočilo na polovico celotnih dohodkov. Če se bo to s tako naglico nadaljevalo, potem bodo v 1. 1939. ž.e vsi narodni dohodki šli v splošne potrebe. Takrat bi se uresničil socialistični ideal državnega sistema in bi država obstojala samo iz ua-stavljencev. To bi pa dovedlo k vsesplošnemu gladu. V 1. 1927. jc bilo skupno število državnih na-stavljeucev brez delavcev 97 297. Od takrat bi sc; moralo zniževali državno uradništvo vsako leto za 3.8%. Po štirih letih zniževanja bi moralo biti uradništvo znižano za 15% aH za 14.000. V resnici pa je sel proces ravno v nasprotni sineri. Medtem ko bi moralo znašati sedaj skupno število državnega uradništva 83.000, pa znaša preko 102.0001 Vse naredbe do sedaj niso nič pomagale in bi bilo potrebno, da se štedenje izvede na široki bazi in učinkovito, ne pa da so čaka samo od inozemstva lepih naukov.: Sanacija duna's^ega Crediiansialta Dunaj, 13. maja. tg. V avstrijskem narodnem svetu je bila danes predložen načrt zakona, s katerim se vlada pooblašča, sprejeti posojilo 150 milijonov šilingov za sanacijo Cruditanstalta. Ko je finančni minister utemeljeval predlog zakona, jc obljubil, du sc bo natančno preiskalo premoženjsko stanje iu revidirale službene pogodbe vodilnih osebnosti. Ob pozni večerni uri je narodni svet potrdil zakon o sanaciji Creditanstalta. Regent Horty med Jugoslovani Budimpešta, 18. maja. AA. Regent Horthy je danes dopoldne posetil mednarodni velesejem. Ob vhodu v jugoslovanski paviljon so regenta med drugimi pozdravili v hrvatsko narodno nošo oblečeni trije otroci atašeja za tisk Božidar, Jurica in Nada v našem jeziku z besedami: »Dobrodošli!' nato pa Se v madžarščini: rlslen hozotl'-: Regent se jc zahvalil v našem jeziku z besedami: »Dober dan, dcca! Nato so regenta Morlhyja pozdravili v imenu jugoslovanskega poslaništva tajnik poslaništva Daninger, dalje generalni konzul dr. Pavli-novič z atašejem zn tisk Božidarjem Albertom in delegat centralnega presbiroja Štefan Mirovič. Regent, ki so ga ti gospodje vodili po vseh oddelkih razstave, si je posebno ogledal zemljepisni oddelek in slike, ki jili je razstavil centralni presbiro in ki kažejo v diagramih iu slikah napredek Jugoslavije v prvem desetleiju na vseh poljih javnega življenja. Regent se je za te podatke posebno zanimal in se je o tem deiu razstave kar najlepše izjavil. Z usega sveta Berlin, 13. maja. AA. Olimpijski kongres v Barceloni je nedavno tega sklenil, naj se vrši tajno glasovanje o tem, kje bodo olimpijske igre leta 1936. Po poročilu i/. Ženeve jc glasovanje izpadlo v korist Berlina. Olimpijski odbor v I.ausan-ni še nima odgovorov vseh držav, vendar pa se je večina izrekla za nemško prestolnico. Berlin, 13, maja. AA. Donos davkov v nemški prestolnici je znašal lani 468.5 milijonov. Donos je bil proračtinjen s 514.3 milijoni. Primanjkljaj znaša okrog 46 milijonov. Johannesburg (Južno Afrika), 13. maja, AA. V nekem rudniku sc jc utrgalo dvigalo. Pri tem jc bilo ubitih 7 urojencev ln 9 ranjenih. Berlin, 13. maja. AA. Ameriški rekordni lc. talec Frank Havvks, ki je na krožnem poletu po Evropi, je včeraj pristal na tukajšnjem letališču in potreboval za polet iz Londona do Berlina 2 uri in 58 minut, Prišel je v Berlin še pred brzojavko, ki jc javljala, da ie iz Londona poletel v Berlin. Slovenski romarji pri sv* očetu Včeraj je papež Pij X!. sprejel slovenske romarje - Potek proslave „Rerum novarum" Rim. 15. maja. Po rimskih ulicah jc tc dni uenavndtio živahno. K proslavi 40 letnice glaso-vite okrožnice Leona XIII. Ilerum novurum«, se je zbralo v lii mu, oziroma v Vatikanskem mestu okoli osem tisoč krščanskih socialnih delavccv z vsega svetu. Romarji iz Argentine in Mehike so prispeli žc predvčerajšnjim, včeraj pa so prišla za.stopstva iz Italije, Avstrije, Belgije, Kanade, češkoslovaške, Kolumbije, Francije, Nemčije, Anglije, Jugoslavije, Holundske, Peruja, Španije, Švice, Ukrajine, Madžarske, Uruguaja in iz ameriških Združenih držav. Jutri, v četrtek, se bodo romarji zbrali v luteranski baziliki. Mons. Pizzurdo, namestnik državnega tajnika, ho opravil slovesno službo božjo. Nato bodo položili lovor jc v venec na grob Leona XIII. V petek bodo romarji v baziliki sv. Petra prisostvovali sv. maši, ki jo bo daroval sv. oče Pij XI. Popoldne bo pape/ sprejel romarje na dvorišču sv. Damazu in jih bo nagovoril. Njegov govor bo kesneje drugi govornik prednašal v sprejemni dvorani vatikanske radijske postaje. Beseda poglavarja vesoljne katoliške cerkve pojde v svet okoli 3. ure popoldne in sicer na valovih m. 19.84. V proslavo 40letnico Leonove okrožnice j«' Briand ostane zunanji minister Predsedniška volitev — notranjepolitična manifestacija Pariz. 13. maja. tg. Petit Parisien poroča v zvezi z zadnjim ministrskim svetom francoskega kabineta, ki je bil danes pred odpotovanjem Brianda v Ženevo, da je Briand mnenja, da pomeni današnje glasovanjo francoskega parlamenta samo notranjepolitično manifestacijo parlamenta, ki se nikakor nc tiče francoske zunanje politike. Zalo Na Bolgarskem zonet kriza Sofija, 13. maju. AA. Bolgarska agencija poroča: Trgovinski minister Mišajlov in kmetijski minister Vusiljev sta demisijonirala, du omogočita ustvaritev nove vladne koalicije. Kol njuna naslednika imenujejo Smilova in Skupeva, šefa narodno liberalne stranke. — Bojan Sini lov, šel' levega krila narodno liberalne stranke, je konferiral s predsednikom vlado Ljupčevim vlede vstopa v vlado. Za Gospodarska antanta med Skalijo M ®« o Tffi M fi G H Berlin, 13. maja. AA. I/. Rima poročajo, da so pogajanja med Avstrijo, Madjarsko in Italijo za sklenitev trojnega sporazuma za oživljcnje trgovine potom medsebojnih kreditov v ua celili h vprašanih uspela. lasti z velikim zadovoljstvom pozdravljajo ta sporazum in ga smatrajo za predznak za uspeh Split. 13. maja. AA. Dr. Ivan Bulic, član občinske uprave v Splitu (eden izmed prvakov bivše federalistične stranke) se je izrazil o novem stabilizacijskem posojilu takole: Eden izmed najpomembnejših momentov stabilizacijskega posojila leži v priznan,|n zaupanja do naši; države in njene politike ter trospndarske konsolidacije. V tem priznanju mednarodnega kapitala smemo videti pomemben političen uspeh, tem pomembnejši, ker je posojilo sklenjeno po zaslugi Ilrvala, finančnega ministra dr Stanka Sv rl juge, iz česar se vidi, da smatrajo Hrvati .lugoslu-vijo za svojo državo in gledajo v njej Izpolnitev svojih narodnih in političnih teženj. S letu priznanjem in zaupanjem ler uzakonjen jeni stabilizacijo dinarja z dobljenim posojilom se odpro svetovnemu kapitalu vrata, da se bo mogel plasirali pri nas iu izvesti investicije v jugoslovanski državi, ki leži po svojem zemljepisnem položaju sredi Evrope, na križišču Ireh plemen in ki razpolaga s prirodnimi bogastvi, z. morjem in morsko obaljo iu ki skoraj ne pozna socialnih neprilik in breposelnostl. Pričakovani pritok kapitala Iz inozemstva v našo državo bo pospešil razvoj Jugoslavije in napravil iz nje važen mednarodni gospodarski faktor, in s tem sc bo dopolnilo naše delo osvoboditve in združitve. V doseženem stabilizacijskem posojilu moramo videti šo drugi važen moment. Po ozdravljenju političnega življenja in izboljšanju upravo pride zdaj ozdravljenje na gospodarskem polju. sv. oče dal vliti posebno svetinjo, ki nosi na eni strani sliki Leona XIII. in Pija XI., na drugi strani jki verski simbol med dvema knjigama; cnu i/.niec! teh je na pol odprtu iu notri se čita začetek okrožnice : lU-rum novurum«:. Navzočnost druge knjige vzbuja domnevo, da bo sv. oče posvetil Leonovi okrožnici posebno encikliko. Sprejem pri sv. očetu Vatikansko mesto, 13. maja. (Izvirno.) Sv. oče jc danes predpoldnc sprejel v uvdijenci slovenske romarje, kot prvo jugoslovansko skupino. Romarji, 5ti po številu, so pod vodstvom vscitčiliškega profesorja dr. Snoja odpotovali i/, Ljubljane v ponedeljek zvečer in prispeli v Rim včeraj zvečer. Sprejemu pri sv. očetu jc prisostvovalo več kardinalov. Ko se je sv. oče prSknzal, so ga romarji navdušeno pozdravili. Pij XI. jc stopil k vernikom in sc z njimi prijateljsko razgovarjal. Nato je imel nanje kratek nagovor o pomenu proslave, okrožnice Rerum novarum . Nn koncu je sv. oče podelil romarjem apostolski blagoslov. Nn slovenske romarje je napravil sprejem pri vrhovnem glavarju katoliške ccrkve globok v tisk. jo mnenja, da ima odpotovati v Ženevo, da zastopa tam interese Francije. Graeidi m Henderson Ženeva, 13. maja. tg. v Ženevo stu dospela nocoj zunanja ministra Italije iu Anglije Grandl in Hendorson, ki bosta takoj jutri dopoldne začela posvetovanja o perečih vprašanjih. r svojo skupino zahteva dve listnici. Nekateri listi trdijo, da j'' sporazum že toliko kakor sklenjen in du gre samo še za formalnosti. — Zgovorov list Znatne trdi, da niso izključena presenečenja tako na seji liberalov. kakor tudi med demokrati, ker smatrajo stranke vladne koalicije kooperacijo s sinilovisti za nepopularno. j> ženevskih konferenc. Listi zaključujejo, da bo gospodarska solidarnost med Italijo, Avstrijo in Madjarsko pomirjevalno vplivala v borbi, ki ho nastala zaradi avstrijsko-nemške carinske zveze med Francijo, Poljsko iu Malo antanlo na eni in Nemčijo iu Avstrijo na drugi strani. G © našem stabilizacijskem posojilu Dr. Uroš Desnica (bivši predsednik oblastne organizacijo bivšo radikalne stranke v Dalmaciji) je ihti tolo izjavo: Sodba, ki jo kot nestrokovnjak morem podati glede posojila, se sklada s sodbo, ki so jo izrekli ne samo nnM iu tuji listi, nego smo jo dobili tudi v razgovorih z našimi resnimi osebnostmi, pristaši bivših političnih strank. Ta sodba jo jako ugodim, ne samo zato, ker je posojilo zelo koristno, nego tudi glede na razmere na svetovnem denarnem trgu, posebno pa še zato, ker smo tako dobili dokaz o gospodarskem in političnem zaupanju, ki ga uiivn naša država v inozemstvu. To ja tem pomembnejše, ker se je lo zaupanje nNrinirulo navzlic kampanji, |;| so jo z raznih strani vodili proli nam, hoteč nas pred inozemstvom diskredtlirali. To posojilo pomeni priznanje, dn smo urejena in napredna država. Split. 13. maja. A A. Prola IJrukalo. bivši poslanec bivše radikalne stranke, je izjavil glede sklenitve jugoslovanskega posojila to-le: V današnji hudi gospodarski krizi je celo misliti tin posojilo težko, zato je sklenitev tega posojilu leni večji uspeh. Naša kraljevina jo uspela s sklenitvijo tega velikega posojila bat v času svetovne gospodarske krize, in sicer pod ugodnejšimi pogoji, kakor pri vseh dosedanjih posojilih. To pomeni. da jc meilnarodmi sodba ii kraljevini Jugoslaviji dohra in da inin svel vero v bodočnost naše kraljevine. Tega dejstva (o Poljanski cesti, se gotovo ustavi ob vrtu realne gimnazije in občuduje mali 7/>o, ki se preganja po tratah. Tisti, ki večkrat opazujejo srne in srnjaka, so mogoče opazili, da je naenkrat zginila srnica in dn je ni bilo več na spregled. V malo utico jo je pognalo pričakovanje veselega dogodka in v sobolo je v retoiiel vrgla srnico, ki pa je žal v velikih začetnih težavah svojega življenja pogledala mrtva v svet. V nedeljo zjutraj pa je vrgla še srnjaka, ki je sedaj sicer še malo osamljen, vendar že krepko stoji na razkrečenih n6gah. Včasih, kadar sije .solnce, gre tudi pod vodstvom šolskega sluge g. (jonibača malo na sprehod, kajti mamica ga v prvm dnevih še ni mogla spremljati. Danes pa sta se že predstavila skupno občinstvu, oba krepka in zdrava. Kai bo danes Drama: Ob 3 popoldne: Miklova Zala". Igrajo koroški igralci iz Sv. Jakoba v Hožu. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob H: »X Y Zc. Ljudska prelistava po znižanih cenah. Izven. Opera: »Grofica Marica . Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nočno službo imata lekarni: dr. 1'iccoli, Dunajska cesta (i in mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba trg 9. Kaj ho jutri? Drama: -»Slehernike. Predstava v opernem gledališču. Hed C. Filharmonija: Koncert komornega kvarteta državnega konservatorija. Ob 8 zvečer. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongreisni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Ljubljana VII. Celovška cesta 34. 0 Počitniška kolonija na Homcu. Slovenska krščanska ženska zveza olvori s 1. julijem na Homcu počitniško kolonijo za otroke v starosti (i do 12 let. Počitniška kolonija je namenjena otrokom, katere hočejo imeti starši čez počitnice pod skrbnim nadzorstvom ln krščanski vzgoji. Pojasnila daje in sprejema prijave ob delavnikih vsak dan oQuasi una Ballata« op. 27. Violinisti: Pteifer 'Leon, Stanič Franjo, Sušteršič Vinko so gojenci prof. Jana Šlaisa, pianist Lipovsek Marijan gojenec prof. Janka Ravnika, čelisi Bajde Oton, gojenec prof. Ferana. V komorni glasbi se vadijo pod vodstvom prof. šlaisa. Vstopnice od 12 Din navzdol v Matični knjigarni. 0 Zborovanje I. društva hišnih posestnikov t Ljubljani. Pretekli torek zvečer se je vršil občni zbor L društva hišnih posestnikov v Ljubljani, ki ga je otvoril predsednik g. Frelih. Iz njegovega poročila posnemamo. da šteje društvo 200S člane. Pokrajinska zveza hišnih posestnikov šteje 22 društev, njen delokrog se razteza na teritorij dravske banovine. G. predsednik je v daljšem govoru poročal o delovanju društva v preteklem poslovnem letu. Društvo je delovalo zelo agilno. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Anton Hukovic. Dohodkov jc bilo 100.841 Din. izdatkov pn 100.783 Din ter znaša prebitek 58 Din. Nato je bil odboru podeljen absolutorij. Sledile so volitve in so bili soglasno izvoljeni v odbor gg.: Bahovec Josip, trgovec, Bukovic Anton, uradnik Kmetijske družbe, Frelih Ivan. višji računski svetnik v pokoju, Ilrovatin Makso. tiskarnar, Jeglič Janko Nep., šolski ravnatelj v p.. Jelenič Jernej, tovarnar. Klar-man Viktor, višji železniški inšpektor v p., Kinetec Simon, trgovec, dr. Begali Josip, odvetnik, Sušnik Ivan, kanonik, Tribuč Joeip, trgovec, Zemlja Franc, Galanterijska kntigoveznica A. FELDSTEIN se ie nreselila v nove pros ore Kolod orsna 18 TVOR NIC A CIKORIJB Okusna in zdrava je KOLIKŠNA KAVA postajenačelnik. Za računske pregledovalce so bili izvoljeni: Gjud Aleksander, brivski mojster, Mallis Frane, krojaški mojster in Strniša Anton, sodai-ski mojster. Na koncu občnega zbora je bilo izrečeno poi>olno zaupanje g. predsedniku Frelihu. © Osrednje društvo niž.iib poštnih uslužbencev v Ljubljani bo v ponedeljek, dne 25. maja ob 14 po|K)ldne imelo izredni občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Sprememba društvenih pravil z ozirom na predpise § 76 novega Uradniškega zakona. 2. Slučajnosti. Tovarišem članom se priporoča, da so tega izrednega občnega zbora polnoštevilno udeleže. Ako bi Občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje ne glede na število prisotnih članov. 0 Nesrečen padec. 53 letni Franc Petač, hišnik Klaverjeve družbe v Metelkovi ulici, je včeraj pred poldnem valil sode na Krekovem trgu. Pri tem pa ga je sod prevalil in Petač je padel tako nesrečno, da je omedlel. Dobil je hude poškodbe na glavi. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. 0 Na angleški način pere in svetlo lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže. Kemično čisti obleke, šiinene. Kolodvorska 8. © Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar, pokopališče St. Križ, Ljubljana. 3720 Koks za kovače io centralne kurjave iz angleškega premoga 75 Din za 1011 kg pri večjem ndjemn popust franko plinarna nudi LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA Rogaška slatina Bukve na Janini nad Slatino so žc dva tedna zelene. Prol. Plečnikovi načrti za olepšavo zdravilišča se že izvršujejo. Ravnice in grebeni ua severovzhodni legi bodo zavzeli novi nasadi med ribniki in mostiči. Slatina se prenavlja. Slatina tudi ozdravlja. Prakso zdraviliških zdravnikov so otvorili vsi dosedanji zdravniki: Dr. Karel Brabec, dr. Mavro Gross, dr. Franjo Kolterer, dr. Anton Lavrič, dr. Nenadovič in dr Lmil Treo. Kot nov zobotehnik je došcl Zoran Mušič. Ban dr. Marušič in podban dr. Pirkmaycr sta se 7. in 8. maja mudila v zdravilišču na važnem gospodarskem posvetu. Otvoritev zdravilišča. V nedeljo dne 10. t. m. se je zdravilišče oficijčlno otvorilo s slovesno službo božjo, ki jo je opravli kon/istorijalni svetnik in nadžupnik Franc Korošec. Poleg nekaterih gostov in številnih domačinov so bili predvsem navzoči vsi uradniki zdraviliške uprave. Odsotnega ravnatelja dr. Franca Štera je zastopal svetnik dr. Franjo Kolterer. Pred vnanjim svetom so nam pa letos otvorili sezono L maja slovenski novinarji s svojim razveseljivim obiskom in lepo jim uspelim občnim zborom na Slatini. Obisk slovenskih novinarjev iz vseh slovenskih prvih mest nam bodi poroštvo nadaljnjih številnih obiskov iz vseh krajev naše ožje in širše domovine. Vnebohod Tako j« govoril na današnji dan služabnik hožji in sveti hipnnski škof Augustiniis: Jezus, Gospod, Gdinorojenec Očetov, večen kakor Stvarnik, prav tako neviden, prav tako vsemogočen in prav tako Bog, se je — kakor veste — zavoljo nas učlovečil. Privzel si je človeško podobo, n božje ni izgubil; Mogočni se je skril, pokazal pa se jo Slabotni. Rodil so je — kar tudi veste — da bi se mi prerodili. Umrl je, da bi mi vekomaj živeli. Vstal je kakor je bilo napovedano, to je tretji dan, in tudi nam obljubil vstajenje mesa ob koncu dni. Izkazal se je pred očmi svojih učencev: gledali so ga in se ga dotikali t. rokami. Tako je dokazal, da je bil rojen; vendar ni odložil tega, kar je bil vedno in vselej. Štirideset dni je — kakor vam je znano občeval z učenci, prihajal k njim in odhajal od njih; jedel in pil je, no več iz potrebe, ne, marveč edino iz moči. Pokazal jim je resničnost svojega mesa: na križu slabost in nemoč, od groba dalje pa nesmrtnost in vsemogočnost. Bratje, danes praznujemo spomin Gospodovega Vnebohodn! Današnji dan, lo se pravi štirideseti dan po svojem vstajenju, se je Gospod vzdignil v nebo. Mi tega nismo videli, pa vendar verujemo! Oni, ki so videli, so nam sporočili in raznesli vest o tem po vesoljni zemlji. In tako se, glejte, danes po vsem širokem svetu obhaja ta preveseli dan! Pomislite, kaj je bilo rečeno v 5G. psalmu! Komu je bilo rečeno: ^Bog, vzdigni se na nebe-lalc Komu je lo veljalo? Ali je veljalo Bogu Očetu: »Vzdigni sel«, ko sploh nikdar in nikoli po-ližan ui bil? »Vzdigni sel« Vzdigni se, Ti, ki si bil zaprt v Materino telo. Ti, ki si bil upodobljen v Njej. ki si jo bil sani upodobil. Vzdigni se, Ti, ki si ležal v zibelki in kot slaboten otrok sesal Materina prsa; Ti, ki satu nosiš vesoljni svet. pa si se dal nositi Materi; Ti, ki Te je gledal starček Simeon kot dečka in te vzdignil v naročje kot Velikega Boga; Ti, ki Te je vdova Ana zagledala kot dojenčka, spoznala pa za Vsemogočnega; Ti, ki si za nas trpel lakoto in žejo in se za nas do smrti utrudil pod težkim križem — ali more bili Kruli lačen ali Studenec žejen ali Pol trudna? — Ti, ki si vse to zaradi nas prestal; Ti, ki si spal, pa ne spiš, č!uvar Izraela; Ti, ki Te je nazadnje Juda izdal, ki so Te Judje kupili, a ne dobili v last; Ti, ki so Te zgrabili, zvezali, bičali in s trnjem kronali; Ti, ki si visel na križu, ki si bil prehoden s sulico, ki si umrl in si bil pokopan.... Bog, vzdigni se nad nebesa!?... Vzdigni se, lo se pravi, vzdigni se nad nebesa, zakaj Bog si... Sedi v nebesih, ki si visel na križu. Sedaj Te pričakujemo, da boš prišel kot Sodnik, Ti, ki so komaj čakali, da Te obsodijo. Kdo bi lo veroval, če nam ne bi bil dal milosti oni, ki vzdigne reveža in iz. prahu poviša siromaka (Ps 112)?... Vzdigni se torej, o Bog, vzdigni se nad nebesa!« To se je že zgodilo, to se je že izpolnilo. Mi pa pravimo: kakor je bilo obljubljeno za bodočnost: »Vzdigni se, o Bog, vzdigni se nad nebesa!«, pa mi tega nismo videli, ampak verujemo, tako je danes pred našimi očmi ono, kar pravi psalm dalje: »Vzdigni se, o Bog, nad nebesa, in Tvoja slava naj se razširi po vsej zemlji I« Kdor onega ne veruje, tudi tega ne vidi. Kaj pa naj pomeni: »Tvoja slava naj se razširi po vsej zemlji,« če ne prav to: po vsej zemlji naj se razširi Tvoja Cerkev, po vsej zemlji naj zavlada Tvoja Gospa, Tvoja Nevesta. Tvoja Ljubljena, Tvoja Go- lobica?... Ona je Tvoja slava. Mož si namreč, pravi apostol, nc smo pokrivali glave, ker j«- podoba in odsvit Boga; žena pa je odsvit moža: (I Kor 11, 7). C'e je žena odsvit in slava moža. je Cerkev odsvit iu Slava Kristusa... Preljubi bratje, nas Rešenik je odšel v nebo, zato nn zemlji nikar ne obupujmo. Tam gori naj bodo našo misli, pa bomo imeli tudi tukaj mir. Za sedaj pa pojdimo s srcem h Kristusu v nebo, in ko pride Njegov obljubljeni dan, pojdemo še s telesom. Toda, bratje moji, vedeti moramo, da napuh in skopost in razuzdanost ne pojdejo za Kristusom, zakaj dokler smo polni napak in gnilobe, ne moremo kvišku za svojim zdravnikom, ("c hočemo torej iti za Zdravnikom, moramo prej odložiti vse napake in grehote, ki skušajo kakor z okovi ukleniti nase noge in nas zaplesti s pregrešnimi mrežami. Mi pa z božjo pomočjo zdrobimo njihove vezi, kakor pravi psalmist, da bomo svobodno lahko klicali Gospodu: Raztrgal si moje oklepe, zato ti bom daroval zahvalno žrtev.« Gospodovo vstajenje je naše upanje, Gospodov vnebohod je naš ponos. Danes obhajamo slovesen spomin Kristusovega vnebohoda. ('o torej hočemo prav in sveto in pobožno proslavili Gospodov vnebohod, dvignimo se tudi ml z Njim vred nad oblake in povzdignimo svoja srca k Bogu. Pri tem pa, ko se dvigamo, se nikar ne prevze-ninjmo ali povišujino in nikar si ne domnevajnio, da se dvigamo morda po lastnih zaslugah! Ne, ampak — poudarjam iznova — povzdignimo svoja srca k Bogu; zakaj kdor se ne dviga k Bogu, je prevzeten, kdor pn se dviga k Bogu, ga bo Bog otel in rešil. Glejte, bratje, kakšen čudež je to: Bog je vzvišen; čo se prevzemaš, beži od tebe; če pa se ponižuješ, pride sam iz višav k tebi I Kako to? Ker je vzvišen nad vsem in vidi vse nizko in visoko že od daleč razpozna! Nizko in ponižno pogleda od blizu, da bi ga povišal; visoko, to je ošabno, pa že od daleč prepozna, da ga potem pritisne ob tla! Kristus je vstal, da bi nam dal upanje, da bo vstal vsnk človek, ki umre. Da ne bi ob smrti obupali in da ne bi mislili, da je s smrtjo konec našega življenja, nas je utrdil v upanju. Preje smo bili v skrbeli, kaj bo z našo dušo: ko pa jc On vstal iz groba, je tudi nam viil up v vstajenje mesa. Veruj torej, da bos očiščen. Najprej moraš verovali, da boš nekoč zaradi vere vreden gledali Boga. Zakaj ako hočeš videti samega Boga, poslušaj ga kaj jo govoril: Blagor njim, ki so čistega srca, zakaj Boga bodo gledali.« Zato najprej glej, da boš očistil svoje srce in iz njega odstranil vse, kar Bogu ne ugaja. Iz. lastnih napak, bratje, si naredimo lestvi* co, ki nas bo vodila kvišku! Vsak si naj prizadeva, da bo siri in premagal vse svoje slabosti in pomanjkljivosti, da se bo utrdil v dobrem in se preko napak in greliot povzpel kvišku. Pohodimo svoje napake I Zatrimo slabosti, zakaj 7. Izvorom dobrote ne pojile hudobija in s Sinom Device se ne bo vzdignila pohota in razuzdanost. Ne, vam pravim, hudobnost in napnke ne morejo za Njim, ki je Začetek vseh Čednosti, grehi ne za Pravičnim in slabosti in bolezni nc pojdejo za večnim Zdravnikom! f'e torej hočemo priti v kraljestvo našega neskončnega Zdravnika, ozdravimo prej svoje rane. Zato glejmo, da bomo ostali stanovitni in rešili dušo in telo; skrbimo, da nam duše, ki je boljši del naše narave, ne pogoltne pekel, ampak da bo častitljivejša narava s seboj povzdignila tudi posvečeno telo. Pri tem pa naj nam pomaga Oni, ki je današnji dan šel v nebo in ki živi in kraljuje na vekov veke... Tako bodi' Na pGaii v Rim Tret, 12. maja. Zaželi smo dobro in do Trsta nam je Slo vse po sreči. Italijansko obmejne oblasti so nam topot šle izredno na roko in nismo imeli nikakih ne-prilik. Šest ur ni odmor v Trstu, dasi ni bil predviden, nam je kar dobrodošel. Kopljemo se v toplem jutru, kar nam po prečuti noči dobro de. Jasno, čisto nebo nam obljublja najlepše pomladne dneve v Italiji. V runi jutranji zori smo doživljali prebujenje Trsta. (XI morja jc sinil prvi svit, ko smo se ustavili na molu. Dan in nas so prehiteli le pridni okoličani, ki so prinesli zelenjavo na Irg. Trudno so posedli po kameni ograji. Redka je njih beseda, a kar jo je, je slovenska. Spoznali so nas po govorici in nam domačo prijazno voščili dobro jutro. Mi pu občudujemo krasoto barv, ki so prelivajo nad morjem iz temnorjavega v svetlordeč-kasto, dokler ne sine dnevna belina. Mesto se prebuja, a pristanišče sniva dalje in ne zaživi. Ves dan bo ostalo tako mirno zasanjano, mučen kontrast k razgibanim ulicam. Težko verjameš, da stojiš v Inki drugega največjega italijanskega pristanišča. Razpoloženje v np.lt četi je zdravo in najboljše. Jutranjo pobožnost smo opravili pri sv. Antonu, potem pa seveda tudi na sv. J usta nismo porabili. Ob 10 nas odpelje vlak dalje proti jugu. Šahovska ssmultanha s Spielmanom Ljubljana, 13. maja. Nocoj ob H se je začela simultanska igra v Veliki dvorani Kazine. Simultanke se je udeležilo 10 igralcev. Občinstva sicer ni bilo mnogo, vendar je še dosti kibicev, ki hodijo od partije do partije ter prerokujejo. Nn simultanko je. prišel tudi vse-učiliški profesor dr. Milan Vidmar, naš veliki šahovski mojster, ki s svojim dobrim pogledom raz-molriva pozicije, prav tako tudi naš mladi mojster Pire. Doslej je zgubil proti Splelmannu samo šele en igralec. Ostalih 39 pn se še drži kljub temu, da je ura že Iričetrt na 12. Igra gre doslej precej počasi. to pa zato, ker je med udeleženci simultanke precej zelo močnih igralcev. Spielmann igra jako previdno in je zato težko povedati vnaprej rezultat. Razprava o umora Šlegla Zagreb, 13. maja. ž. Danes ob 8 sc je nadaljevala razprava proti Hraniloviču in drugom. Celo dopoldne se je vršilo zasliševanje Matija Soldina, 22 letnega tipografa. Obtožen je, da je eden od ustanoviteljev in predsednik teroristične organizacije Hrvatske pravaške delavske organizacije, dalje, da je skupaj z Babičem, Marko Hranilovi-čem sodeloval pri Šleglovem umoru, pri atentatu na orožniško vojašnico, pri umoru detektiva Tren-skega in da je dobavljal in pripravljal orožje in eksploziv. Soldin izjavlja, da se ne čuti krivega. Trdi, da je v policijskih zaporih priznal razne stvari le zato, ker so od njega zahtevali. V Pečuhu na Madjarskem ni bil. Zanika, da bi sodeloval pri atentatu na Šlegla in da ne bi bilo treba njega zasledovati, ker ga je poznal še kot vajenec. V kritični noči jc prenočeval doma, kar lahko potrdi njegova mati. Pred policijo je priznal vse le zato, ker je vedel, da bo pred sodiščem lahko zanikal. Izjavlja, da ni sodeloval pri umoru na Tren-skega, ker je bil tedaj pri svoji zaročenki vso noč. To bo potrdila Ljubica Ljubašič, njen brat Jožef in še neki drugi gospodje. Zanika, da bi bil med 14. in 20. julijem v Madjarski, ker ie 19, julija slavil očetov god. Zanika nadalje, da bi pisal kakšno pismo, Obtožencu so predložena razna fotografirana pisma. Soldinov zagovornik predlaga, da se te fotografije ne smejo vpoštevati kot predmet razprave, ker ni nobenih originalnih zapiskov. Državni tožilec je bil odločno proti predlogu zagovornika in je sodišče istega ludi odbilo. Drugi zagovornik trdi, da obtožencu prikazujejo izkaze prič drugače, kot so priče izpovedale, in da so zapisniki na policiji popravljeni. Soldin je imel kritično noč, ko so bili ubiti detektivi, na glavi športno čepico, ariče pa so izjavile, da so videle moške, ki so bežali v temo s klobuki na glavi. Predsednik je nato caključil in predložil razpravo na petek dopoldne. Čudni nočni obiskovalec Kresnice, 13. maja. Nenavaden kriminalni slučaj se je pripetil v noči od včeraj na danes v Kresnicah. Bila sla namreč tukaj izvršena dva vloma, vendar pa niti pri prvem, niti pri drugem ni bilo pokradenega prav ničesar. Prvi vlom se je izvršil v trgovino Jožeta Kača v Kesnicah. Zjutraj, ko so domači odprli trgovino, so so v prvem hipu zelo prestrašili. V trgovini je bilo vse razmetano: obleka, živila, posode, vse je ležalo križem kražem. Domači so takoj obvestili litijske orožuike, da je bilo pri njih vlomljeno. Ko pa so natančno pregledali vse predmete v trgovini, so ugotovili, da je neznani, čudni nočni obiskovalec pač vse premetal in prebrskal. ni pa odnesel niti ene stvari. Prav nobene stvari se ni dotaknil, razen kave, ki je bila v mali posodici. To je izpil. Ni izključeno, da je nočni obiskovalec i-kal denar. Vendar pa lega v trgovini ni bilo, vseeno pa je prečuduo, zakaj jc razmetal celo stvari, kjer denarja prav gotovo id mogel pričakovati. Kako je vlomilec prišel v hišo. tudi še ni pojasnjeno. Ni izključeno, da se je prejšnji večer v mraku skril v poslopju in potem, ko so domači že spali, razmelnl trgovino. Sklepajo, da gre zn nagajivo dejanje kakšnega človeka, ki razmere pozna in se je morda hotel nn ta način maščevati in eno zagosti trgovcu. V isti noči ie bil izvršen prav tak vlom tudi v gostilno Marije Vrhovčeve, blizu kresniškega kolodvora. Tudi tam je vse razmetal Pustil pa je vse 1111 miru in se celo vina ni prav nič dotaknil. Zjutraj so prišli nn kraj obeh vlomov litijski orožniki. Grd zločin Lilija, 13. maja. Včeraj popoldne je iskal mlad 20letni mizarski pomočnik dela pri litijskih mizarjih, kjer ga pa ni dobil. Prišel je s kolesom iz Zagorja v Litijo, vračal se je pn skozi Pouoviče v Zagorje. Malo od prve čuvajnice je nabirala regrat 11 letna deklica Silva Obidič. hčerka reduciranega predllniSkega mojstra v Liliji Mizarski pomočnik je deklico povabil na kolo in jo peljal do Ponovit", kjer je nad dekletom storil nasifstvo. Pn storjenem zločinu jo ubogo deklico s kolesom peljal nazaj na mesto, kjer jo je vzel na kolo. nato pa nadaljeval pot proti Savi. Ko je deklica prišla domov, je jokaje vse povedala očetu. Starši so zadevo takoj na/.ua-nill litijskim orožnikom, ki so lelefonično obvestili orožnike v Zagorju s popisom mladeniča. V soteski med Savo in Zagorjem so ga nato v mraku zagorski orožniki prijeli in izročili litijskim orožnikom na zagorski postaji. Zločinec je začetkoma tajil, ko pa je bil nn litijski orožniški jiOHtaji konfrontiran s svojo mlado žrtvijo, je zločin priznal, nakar je bil predan v litijske sodne zapore, kjer se bo vršila preiskava. Veličastna proslava Graienauerjeve 70 letnice Ljubljana. 13. maja. Delo za narod je njiva, ki željno čaka vsakega sejuvca, ki pa tudi sej a veti lo malokdaj da žetev. Ta je njemu največkrat od rečena in jo po-žanje narod sam. Lo malokdaj pa se zgodi, tla izrazi narod sejavcu na tej njivi resnično hvaležnost. Koroški trpin in prvoborec naših bratov za Karavankami g. France Grafenauer je sejal mnogo in obilo, žel pa jo trpljenje. Na večer njegovega življenja smo dali dušku vsej ljubezni, spoštovanju in hvaležnosti, ki jih gojimo do njega, obenem pa smo dali ludi izraz svoje ljubezni, ki jo goji ves naš narod za Slovence nn Koroškem. Nocoj se je vršila v dvorani Delavske zbornice sijajno uspela proslavn 70 letnice Franca Gru-fenauerja. Udeležba občinstva je bila ogromna, čeprav jo bila agitacija le skromna. Vsa dvorana je bila do zadnjega kotička polna in moramo reči. da bi občinstvo napolnilo tudi veliko unionsko dvorano, ako bi se proslava vršila tam. Proslavi je prisostvovalo približno 1000 do 1200 oseb. Med temi so bili prisotni tudi odlični predstavniki, tako zastopnik banske uprave, prosvetni šef dr. Lončar, zastopnik mestne občino podžupan prof. Jarc, pesnik Oton Župančič, vodja slovenskih pevcev g. Hti-bad, predsednik Slomškovo družbe nadzornik g. Štrukelj, dalje bivša predsednika deželno vlade dr. Breje in g. Josip Pogačnik ter številni odlični koroški emigranti, kakor dr. Arneje, nadžupnik dr. Miirtl, urednik Slovencu.: dr. Kuhar iu drugi. Posebno mili gostjo pa je bilo 4!) pevcev in igralcev Prosvetnega društva Kot« iz št. Jakoba v Rožu. Ti so prišli danes ob 11 dopoldne v Ljubljano, kjer bodo gostovali z Miklovo Zalo« najprej jutri v dramskem gledališču, nato pa po nekaterih drugih slovenskih mestih. Vodi jih predsednik in režiser g. Miklavčič. Večer je otvoril predsednik Kluba koroških Slovencev dr. Fellachor, ki jo pozdravil vse odlične goste. Sporočil je, da je g. Grafenauer bil povsem namenjen, da se udeleži osebno današnjega večera, sedaj pa ga je zadržala nenadna Bolezen, ki se mu je povrnila. Dr. Fellacher je prečital pismo, v katerem sporoča g. Grafenauer, da bo v duhu prisostvoval večeru, ko bo vžupnišču na Brdu v Ziljski dolini v radiu poslušal spored večera. Ves večer je namreč prenašal ljubljanski radio. Dr. Fellacher jc pozdravil g. Orafenauerja po radiu in mu želel, naj kmalu ozdravi in naj kmalu pride v uašo sredo. Burni klici: rživel!« in aplavz so potrdili govornikove besede. Nato je dr. Fellacher sporočil, da jc ljubljanski župan dr. Puc, ki se mudi v Belgradu, brzojavno pozdravil g. Orafenauerja, na proslavo pa je prišlo še vse polno drugih telegramov, ki jih bo klub poslul Grafenauerju nu njegov dom v Moste v občini Brdo v Ziljski dolini. Dalje je govornik pozival slovenske koro- ške matere, naj varujejo čisloto slovenskega domu; možje naj varujejo vernost svojim domovom; koroška slovenska inteligenca naj bdi nad slovensko dediščino. Pevski zbor Kluba koroških Slovencev jo pod vodstvom g. Novaka zapel klubovo geslo in pa Ravterjevo pesem Koroško dolnie . Naslednji govornik ju bil dr. Valentin Rožič. Orisal je življenjsko pot prvoborcu Frunea Grafenauerju. Prečital je tudi nekaj odlomkov iz obširnih spominov, ki jili Grafenauer sedaj piše. Cirafen-auer je naš državljan, je ves po duši in telesu Slovenec in Jugoslovan ter vzor domoljuba. Operni pevec g. Josip Gostič jo ob spremstvu pianista g. Lipovška prelepo zupel liavnikovo har-monizacijo narodne >Kjo so tisto stezice« in pa Prelovčevo harmonizacijo Gor čez izaro . Koroški Slovenci pa so zapeli dvoje koroških narodnih pesmi. Predsednik dr. Fellaher je prinesel na oder krasen trnjev venec rož, ki ga bodo poslali Grafenauerju na dom. Gdč. Štefka Korenčanova je občuteno zapela Lujovčevo Pesem o tkalcu in Kavčičevo Pasti-rteo . Vqlik aplavz in pu šopek rdečih tulipanov sta bila nagrada za dovršeno izvajanje. Dijak srednje tehnične šole g. Odlazck je deklamiral dr. Lovrciifičevo odo Francetu Grafenauerju, bojevniku za sveto pravdo koroških Slovencev, ob sedemdesetletnici. Poezija le ode iu fa dobro recitiranje sta navdušila občinstvo. Pevski zbor je zatem zapel Novaokvo ..laz mam tri ljubce.' in Devovo harmonizacijo >Mrzva rosa". Dr. I. C. Oblak jc nato v svojem govoru poveličeval Grafenauerja, katerega ime pomenja globoko vsebino. Ime Grafenauer vsebuje pol stoletju koroških narodnih bojev. Koroški Slovenci so neuklonljiva veja Slovenstva. Nikjer pa tudi ni tako neskončno dobrih in preprostih src kakor med koroškimi Slovenci, ln kot v simbolu so tc lastnosti koroških Slovencev združene v Grafenauerju. Gdč. Primožičeva je nato deklamirala sonet g. Iva Peruzzija »Francetu Grafenauerju, jubilantu, bivšemu poslancu, politiku in pesniku Korotana, ob njegovi sedemdesetletnici«. Tudi deklamacija te pesmi je izzvala vihar navdušenja. Pevski zbor koroških Slovencev je zatem zapel še dve koroški narodni pesmi, od katerih je moral zadnjo, Simona Martinjaka harmonizacijo : Je pa krajčič posvava^', ponavljati tako se je priljubila občinstvu zaradi originalne narodne harmonije in pa krasnega izvajanja. Sploh so vse točke večera izzvale veliko navdušenje pri občinstvu in odobravanje, ki je veljalo prav lako pred-naialcein kakor tudi jubilantu g. Francetu Grafenauerju. Naša konfekcija oblači najfinejše! DAMSKI PLAŠČI. OBLEKE, POVRŠNIKI IN OBLEKE ZA GOSPODE V KVALITETI, IZVEDBI IN V NIZKIH CENAH NENADKR1LJIVA ! DRAGO GORUP & Co. MIKLOŠIČEVA CESTA Š T. 16 (I. nadstropje) Konec redukcij v Litiji? Litija, 13. maja. Po odpustu več kot polovice predilniškega delavstva, lo je okoli 450 oseb, eo pretekli teden pričeli v predilnici z normalnim enopasnim obratovanjem. namesto dosedanjih dveh šihtov. Delo v predilnici se prične ob 6 zjutraj in traja do 2 popoldne, nakar zavlada v predilnici mučna tišina... Kakor izvemo, je naročil za dalj časa, tako da se daljnih redukcij delavstvu ni treba bati. Baje zadene redukcija le še predilniško uradništvo, katero je bilo doslej od redukcij izvzeto. Poleg drugih je bil reduciran tudi dolgoletni hišnik nu novih predihiiških stavbah, g. Franc Peterca, ki se je poleg svoje službe zelo agilno udejstvovul in uveljavljal v gasilstvu, kjer je bil župni tajnik in si je s svojim energičnim nastopom vsesplošno pridobil zaupanje in priljubljenost. ff Leteči kamničan" Želje vsega prebivalstva v območju kamniške železnice Kamnik, maja. Vsaka doba ima svoje posebnosti, za današnjo pa je menda lov za rekordi najbolj karakterističen. Največji junak je danes oni, ki je dosegel kak rekord na tem ali onem polju. Vse niu poje slavo, časopisi prinašajo njegove slike, povsod je čaščen in spoštovan. In zakaj se no bi v tej dobi rekordov s skromnimi besedami spomnili našega vrlega kamničan.k, ki drži sam kar tri rekorde na polju slovenskega in najbrž obenem ludi jugoslovanskega železniškega prometa. Prvi rekord je dosegel v tem, da prevozi na 1 km sorazmerno z drugimi vlaki največje število potnikov, drugega v tem. da je edina aktivna pro-! ga v ljubljanski direkciji, tretjega pa drži s svojo brezkonkurenčno -hitrostjo?. Vozi namreč tako hitro, tla ga slab kolesar komaj dohaja, pešec pa omaga že po par sto metrih, ako se spusti z njim v dirko. • Toda denimo Salo na slrau in priznajmo, da je kamniški vlak kljub svoji visoki frekvenci in aktivnosti nad najpočasnejši vlak — pravi škandal v našem prometu Proga Ljubljana—Ka ranili je dolga komaj 22 lun in za lo progo rabi osebni vlak eno uro in četrt, mešani vlak pa celo t uro 35 minul. Ta vlak je dobil po vsej pravici zavidanja vredno ime Eks-pres< ali »Leteči kamničan--, v nadomestilo za staro obrabljeno ime kamniški kofemaln . Z opoldanskim Letečim kamničanom . ki odhaja iz Ljubljano ob 1, se vozi večinoma šolska mladina — naš up in naša nada — ki v vlaku nc ve, kam bi s časom in ima prilike več kot dovolj, da gn porabi za vso mogoče in nemogoče neumnosti. Starejši Imajo dovolj časa, tla se meti seboj marsikaj pomenijo-, mlajši pa radovedno vlečejo na ušesa. Da dijak v vlaku v natrpanem vagonu ne more študirali. je vsakomur razumljivo, saj niti poln želodec ue študira rad, kako bi neki prazen. Ako bi kamničan: vozil vsaj 40km nn uro, bi bil dijak namesto ob treh že ob dveh doma. Prihranjena bi mu bila ona ura mukrpolne in utrudljive vožnje. Prav tako kot z dijaki je tudi z delavci, ki se vozijo vsak dan v Ljubljano nn delo v tovarne, obrata Itd. Vsak Kamničan porabi z vožnjo skoraj tri ure na dan, tlrugi, ki so bliže Ljubljani, seveda nekoliko manj. Ves tn čas gre tako rekoč v nič iu lo znese za vsakega skoraj tisoč ur na lelo. In pravijo, da je čas zlatol Koliko gn potem vr/o proč delavec, dijak, ki se vozi dnevno v Ljubljano, nekateri žo več kot deset letJ Pa nc samo, da potnik izgubi toliko časa na kamničanu, ludi utrudi se pri lako počasni in dolgočasni vožnji. To pomeni za delavcu poleg napornega osem urnega dela še dve ali tri ure napora v vagonu. S kamničanom se vozi vsak dan okrog 300 dijakov. ki posečajo najrazličnejše ljubljanske šole od meščanske šole ilo univerze, šc veliko večje pa je število delavcev, ki se \pzijo v Ljubljano na delo. število potnikov, izletnikov in turistov pa je tudi veliko in z vsakim letom narašča. Pravi pojem o prometu nn kamniški železnici dobiš, ako se pelješ sredi zjme zvečer v Kamnik. Vsi vagoni so nabito polni in sprevodnik se le z največjo težavo prerije skozi gosto vrsto potnikov, ki se prerivajo po hodnikih. Večerni vlnk vozi gotovo 600—700 oseb. Kam bomo prišli, ako bo promet naraščal v dosedanji smeri? Del potnikov ne bo našel v Ljubljani več prostora v vlaku, ki menda ne sme imeti več kot deset vagonov, obrnil bo železnici hrbet in se posluževal avtobusov. Danes vozijo na progi Kamnik—Ljubljana že štirje avtobusi dnevno v obeh smereh. Ti rabijo za pol mnogo manj časa kol železnica in nič čudnega ui, ako bodo avtobusi sčasoma prevzeli železnici vse one potnike, ki plačajo celo karto, železnici pa oslnli oni siromaki, ki se vozijo dnevno s tedensko ali mesečno karlo. Delavci so že tnko pomilovanja vredni in jih dovolj težka usoda lepe s tem, tla so prisiljeni se vozili tako daleč za zaslužkom. zapravljati dragoceni čas in skromno živeti v Ljubljani, da tudi družini doma ostane kak dinar. Tudi dijaki so vsega pomilovanja vredni, ker jim starši ne morejo plačevati dragega stanovanja v Ljubljani. Tu nn vagonih zapravljajo dragoceni čas, svojo mladost. Pomagali tem stotinam delavcev in dijakov, skrajšati jim naporno vožnjo za polovico, bi bilo veliko delo usmiljenja. Denar, ki bi ga investirala država v ta namen, bi dobila deseterno povrnjen: v zdravju in napredku mladine, delavcev; dvignil bi so promet na železnici s tem, da bi odvzela večino potnikov avtobusom, s čimer bi bile zopet razbremenjene ceste, dotok letovišča rje v in izletnikov v Kamniške planine bi se povečal, dvignil bi se tujski promet. Hvaležni bi bili državi vsi oni slotisočl potnikov, Iti bi s tem pridobili na času, ki je /. I a t o t ln koncem koncev: saj je proga aktivna in bi se sama izplačala 1 Za pospešeno hitrost kamniškega vlaka je potrebna izmenjava spodnjega ustroju, ker proga ne prenese težjih strojev. Tudi tovorni vagoni ne G ^ » 1 ti, * * AZELA TERPENTI-NOVO MILO PERE NAJ. USPENEJŠE. Dobite gu v vsaki boljši trgovini. smejo bili obteženi nad 22 ton. Za zboljšanje proge je bilo odposlanih nn razna mesta v teku zadnjih let že več prošenj, a brez uspeha. Lansko leto pa smo čitali, da je bil v ta namen določen večji znesek. ni pa znano, zakaj sc potem ta dela niso izvršila. Poudariti pa moramo še enkrat, da je problem z ozirom na prej naštete vzroke neodložljivo nujen. Železnica je trgovsko podjetje. ki se mora kot tako ozirati na želje in potrebe občinstva, od katerega ima dobiček. Kamniška železnica jo aktivna, a je vendar še vedno taka, kot jc bila pred 40 leti, ko jo bila zgrajena. Tovorni in osebni promet v onih časih se uiti od daleč ne more primerjati z današnjim. Vsa ta vprašanja so se nedavno pretresala na tujsko prometni anketi in na sejah tujsko prometnega društvu, in kakor čujemo, so bo vršila v kratkem o tem vprašanju anketa, kotero bodo sklicale vse v območje kamniške železnice spadajoče občine in korporacijo. Njih stremljenje bo šlo za tem, da so vprašanje kamniške železnico konfino-veljavno reši in to v čim krajšem času. Želimo, du bi imelo to stremljenje, ki je želja vsega prebivalstva kamniškega sreza in vseh potnikov, turistov in izletnikov, popolen in skornjšen uspehi Marfhor Za blagor našega kmetijstva Seja načelstva Kmelske zveze v Mariboru Maribor, 12. maja, Načelstvo Kmetske zveze v Mariboru je imelo dne 11. maja ob priliki vinske razstave svojo sejo, ki je bila polnoštevilno obiskana. Seje sta se udeležila tudi dvn zastopnika Kmetske zveze v Ljubljani. Na seji se je razpravljalo predvsem o kuluku. lovskem zakonu, kmetijski zbornici. o trošarini na vino in vinarskih zadrugah o sadjarstvu in sadjurskih zadrugah, o hmeljarstvu, o obrtniškem zakonu, o preureditvi občin, o davku na sečnjo gozdov, o begu delavskih moči z dežele v mesta, o zavarovanju delavcev pri kmetijskih strojih, o starostnem zavarovanju kmetskega ljudstva, o kmetskem šolstvu iu o drugih perečih kmetskih vprašanjih. O vsaki zadevi so se storili primerni sklepi, ki se sporočijo ua merodajnn mesta. □ Sprejem koroških igralcev iz št. Jakoba v Rožu, ki nastopijo v soboto zvečer v tukajšnjem gledališču z »Miklovo Zalo«, se bo izvršil v soboto ob prihodu dragih gostov na izredno svečan način. Na peronu sc bodo zbrala posamezna prosvetno društva /. godbama Katoliški omladine in Drave. Dobrodošlico bo izrekel dragim gostom zastopnik mariborskih kulturnih društev. Po sprejemu se razvije po mestu sprevod 8 koroškimi igralci nu čelu. V soboto zvečer vsi v gledališče in k sprejemu! G Ljubljanski kunservntoristi nastopijo. V ponedeljek priredi pet gojencev ljubljanskega konservatori jn v okvirju tukajšnje Ljudske univerze komorni večer z zelo lepim programom. V spomin 175 letnice Mozartovega rojstvu igraji njegov kvartet v d duru št. 21. Nadalje počastijo 00 letnico komponistu Novaka s proizvajanjem njegovega klavirskega triu. 11 koncu igrajo šc kvartet Francoza llavela. Sodelujejo sledeči konzervatoristi: Leon Pleifer (prva violina). Frnnjo Stanič (druga violina), Vinko šu-šteršič (violu), Oton Bn.jde (violončelo) ter Marijan l.ipovšek (klavir). Nastopajoči so vsi učenci šlajsove šole. □ Prva letošnja žrtev Drave. Včeraj |x>-poldne se je vozil \to Dravi v svoji sandolini nek inlud fant. Okoli |K)1 4 jo prišlo do tragične nesreče. Zušel je inetl vrtince deroče Drave v bližini državnega mostu. Snndolina se je prevrnil« in pokopala poti seboj fanta, ki pa je najbrž vsled mrzle vode prijel krč. Vsaka jh>-moč rešilcev, ki so takoj prihiteli na mesto, je bila zaman. Potegnili s0 iz Drave le snndolino. toda trupla niso mogli najti, čeprav so se nekateri trudili /. vso silo in se potapljali v vodo, du bi izvlekli nesrečnika iz smrtnega objema. Identiteta utopljenca v času ix>ročilu še ni ugotovljena. Domneva se. dn je bil baje neki brezposelni natakar Rudolf Seifried. □ Mariborski Inhkoatleti nn mednarodnem luhkoatletske m mitingu v Ljubljani. V nedeljo bo. Udeležijo sc ga iz Maribora Podpečnn (3000 metrov). Herič (1000), Hofer (400) in Jeglič (800). Mttriborske barve častno znstopatil □ Ker je zaklala svojega polbrata se je zagovarjala včeraj preti malim senatom starejša mladoletnica iz Slov. krajine. Bilo je 14. aprila, ko je v prepiru s svojim 14 letnim polbrntoin seglu po nožu ter mu zndn smrtnonoseu sunek v hrbet. Njen tlelež: 1 leto zapora pogojno tri letu. D Za birmo ure, zlatnina! Znižane cene! Stoječ, Maribor, Jurčičeva 8. □ Birmance slikam po ceni in lepi izpeljavi. Foto Japelj, Gosposka 28. Ptui Po nedolžnem jih jc dobil v nedeljo Doberšek 1 rane 25 letni delavec v tovarni strojil v Maj-špergu. V gostilni je hotel zvečer ob 10 miriti fante, ki so sc sprli med sabo. Zn plačilo ga je med tem pomirjevalnim delom neki drugi delavec iz tovarne zabodel z nožem v glavo. Noževa ostrina jc segla skozi lica v usta, da jo ranjenec izgubi! mnogo krvi. ČC živina podivja. Salomon Terezija iz Stop-nega pri Makolalt je skoro 50 letna poljska delavka, živi pri očetu, užitkarju. V nedeljo 3. t. ni. je pasla živino. Rogovilarji so sc pričeli bosti. Reza je po nesreči zašla v sredo bojnega polja, kjer sc ji ni dobro godilo. Živina jo je pohodila, poman-drala. Na pomoč so kmalu prihiteli sosedje in ne-srečnico spravili domov. Ker pa se stanje le ni zboljšalo. so jo zadnio nedeljo izročili v varstvo ptujske bolnišnice. Načrti in delo Mihe Maleša Ljubljana, 13. maja. Ako je treba takoj v pričetku primati Mihi Malešu kakšen superlativ, potem inoram ugotoviti, ila je la mladi umetnik med najbolj marljivimi in najbolj podjetnimi likovnimi umetniki. Lani je odprl na Kongresnem trgu pravo umetniško trgovino. Sedaj pa ta svoj lokal opušča. Seveda je to važen dogodek v Maleševem življenju in zaradi okolnosti, ki ta dogodek spremljajo, tudi simpto-matičen za razmere na slovenskem trgu umetnin. Zato sem Maleša ob prvi priliki, ko sem ga ujel — iu dobiti ga je bilo prav težko, toliko je zaposlen — vprašal: ■ Kaj res, Miha. da opuščaš svojo obrt?« Kakor da bi ga pičil in nič hujše ga ne bi moglo zadeti to, kakor ga je moje vprašanje. Poskočil je in skoraj zatulil: »Ali si neumen? Nasprotno — povečal bom svojo podjetje. Zato se selim, ker do sedaj nisem ■inel prostora. Dobil sem večji atelje!« Miha Maleš: Avlopurlret. Za tem se je razvil neprisiljen razgovor, ki l>i mu mogel reči tudi intervju: »V Gregorčičevi ulici sein najel atelje. Sem sc že preselil. Imam namreč dosti dela. Sedaj imam naročeno veliko cerkveno delo v Slavoniji. Za dva oltarja imam že gotove načrte. Vso cerkev bom poslikal. Cuderman bo šel z menoj. Moj pomočnik Lojze Kozjek pa bo rezljal oltarje. S Cudermanom žo riševa kartone za stropne in stenske slike. Delo bo izredno zanimivo. Na vsakem oknu pa bo i>o ena hrvatska Madona, kakor Marija trsatska, Marija bistriška in druge. 1'a tudi doma imam dovolj deln. Predvsem sc bom posvetil cerkveni umctiio-sti. Na Dolenjskem bom preslikal dvo cerkvi in en križev pot. Župniki mi dajejo tu dela predvsem, ker sem slikar in umetnik. Pri nas so do sedaj, žal, vse premalo pazili na važnost cerkvenih del. Tako so nmogo del ne samo pokvarili, ampak naravnost uničili marsikatero umetnino nevešči obrtniki. Jaz pa se trudim, da ne okrnem nobene umetnine, temveč stremim, da delo le pridobi v umetniškem in estetskem oziru.« »Kakšno pa je pravzaprav Tvoje delo? »Renoviram freske, vse oljnate slike v oltarjih, umivam, obnavljam in prenavljam oltarje in sobe, sploh vsa dela, ki spadajo v rezbarstvo, po-zlatarstvo in podobarstvo.« »Kaj pa s Tvojo trgovino z umetninami?« »Trgovino z umetninami boni pa opustil zato, ker ta prevažni posel opravljajo umetniki sami. Ljubljana je še premajhno mesto za umetninsko trgovino. Keramike ni, drugih umetnostnih izdelkov tudi ne; sani ne utegnem, da bi to izdeloval, čeprav se mislim pozneje še baviti s tem. Sploh pa, rečem ti, zanimive skušnje imam s trgovino z umetninami. Ljudje so hodili k meni celo s pror' šnjami, naj jim določim pri fotografu pozo, daljo so me hodili spraševat, kdo je umetnik in kateri je najboljši. Prišli so ini ponujat slike in spraševat, če so dobre. Ko sem jih ocenil za ničvredne, so mi pa priznali, da so bili že pri g. Steletu, v muzeju iti drugod, pa so povsod slike spoznali za slabe. Ponujali so mi tudi razne »Napoleonove« igle v nakup, razne denarje in vsake vrste drobnarije. Včasih sein moral zaflikati tudi kakšno staro in baje milijone vredno japonsko vazo, za katero ne bi da! jaz niti 10 Din. Naši ljudje so konservativni. Hodili so še vedno k meni po tobak, znamke in razglednice. V mojem lokalu jo bila namreč nekoč trafika. Mogel pa sem jim po-streči samo z razglednicami lastne izdaje.t: »lz založba?.' Umetniško založbo še obdržim. V kratkem izdam zanimivo srednjeveško delo: >Muke peklenskih grešnikov« po originalnih lesorezih iz 14 stoletja, ld sem jih dobil iz Liotia. Sedaj se to delo tiska na Češkem.« »Bral sem, da si v Bclgradu dosegel znaten uspeh?« : Da. V jeseni nameravam v Belgradu priredili lastno večjo razstavo. Haljo ilustrirane slovenske narodne pesmi, ki jih je prevedel Oto F. Ba-bler v češčino in bodo izšle kot umetniška biblio-(ilska izdaja v Olomucu. To delo bom najbrže izdul z istimi ilustracijami in slovenskim tekstom. To so zaenkrat moji nameni! Miha, vrniva se zopet nazaj k obrli. -Ime svojega podjetja sem spremenil že pred pol leta. Oficielni naslov mojega podjetja je: »Umetniški atelje Maleš in ne več j Salon Maleš«. Ko sem imel lokal na Kongresnem Irgu, jc prihajala skoro vsa |>ošta tja za one umetnike, za katere poštarji niso vedeii naslovov. To bo od sedaj naprej seveda nerodno. Ker umetniki od sedaj naprej še te edine skupnosti ne bodo imeli.«. »Kuj pa je vzrok, da so slovenski umetniki tako desorganizirani?« »Socialno so na zelo nizki stopnji, ker se pač moro vsak tepsti z življenjem. Nemogoče je kakšno umetniško društvo. Slovenski umetniki so preveliki individualisti in vedno je še glavno vprašanje, kdo »vodi« ali »ta«, ali .oni«-. To razburjenje je umevno, ker slučajno ne vodi ne >ta« in ne oni«. Adijo!« In Mihu Maleš ne je |x»>lovil ter šel, on, umet-I nik, slikar, restavralor, obrtnik, založnik, podobar, rezbar, pozlatar, vse kar hočete, samo trgovec •/. * umetninami ne več. Saj za enkrat ne. C. K. Slovenska grča - bosanski invalid Obisk v Repnjoh • Kmečki grb Ljubljana, v maju. eni poiskal žužkov avtobus pred se zapeljal uu to stran naše lju- Sijajna umetnina Nova velika cerkvena zastava (bandero) za blejsko župno cerkev je te dni razstavljena v izložbenem oknu Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Glavna strau ima podobo župnega zavetnika sv. Martina. — Na sinjem nebesnem polju žari velik bel svil. iz katerega so na vse strani, kot pri polarnem siju, zaganjajo belo-rdeče-zlati, živahno razgibani, plapolajoči žarki. Pred svitohi mlad rimski vojak — častnik — razgrinja ogromen rdeč vojaški plašč, na desni rami zopet z zlato zaponko. Vije in še bolj ga razprostira piš ostre burje. Vojak je z visoko dvignjeno mišičaslo desnico zavihtel zlatoročajen meč in srebrno rezilo zabodel v vihrajoči plašč. Oblečen jc v črn vojaški oklep, telovnik; rokave in spodnji konec stanu ima bogato okrašene z zlatom. Ledja mu prevezuje zlat pas, spredaj spleten v lepo pentljo. Mladeniško lepo glavo mu »okriva črna čelada, vsa zlato obrobljena, z rdečo perjauico okrašena. Na sneženih tleh, ki jih naznača belo vzvalovano polje, stoji konj, živahen južnjak s kratkim rc|iom, živo porezano grivo, da jc še bolj isker videti. Zadnji nogi sta v kolenih napeto ubo-čent: kopiti jat i bo začel — prizor za njim ga očividno vznemirja — ušesi ima pozorno napeti, oko par.no obrača proti zamahu. Sedclno opremo ima vso z zlatom široko obrobljeno, brzdo, vajeti z zlatom prepletene. Sijajna postava je na pol gol berač, v temnorjavih, raztrganih cunjah na tleh čepeč in shujšano desnico proti Martinu stezajoč. Ta glava, ki je je pravzaprav samo pleša in kvišku štrleča, razkuštrann brada, je do čuda zgovorna, umetniški naravnost iznajdljivo duhovita. — Ozek, višnjevo rdeč pas, kot okvir r, zlatimi čveteroogla-limi, vezenimi žebljički pribit pod to skupino, Toči veliko zgornjo slikovito plast od manjše rjave spodnje. ki se spodaj z enako ozkim, to pot rdečevi-šnjevim okvirjeni končuje. Od trdnega dela zastave visijo široki rdeči sviloui trakovi z zlatordcčimi obrobki; zaključujejo jih krasne, mogočne zlate rese. Taka je glavna stran le izredno krasne, po obliki, risbi in izpeljavi docela samostojne umetnine. Prav gotovo jc lo delo edinstveno v svetovni cerkveni umetnosti. — Drugo stran z Jczuščkoni in tremi mladinskimi vzorniki: sv. Anionom, sv. Te-reziko in sv. Stanislavom, opišemo, ko bo v nekaj dnevih razstavljena v istem izložbenem oknu Jugoslovanske knjigarne. — Kdor ima priliko, to delo si ogledati, naj je ne zamudi; ne bo mu žal. Zastavo je narisala ga. Helena Vurnik, vezle «o jo pa šolske sestro v Mariboru. K. Koncert Češke filharmonije Koncerti Češke Filharmonijo pod vodstvom mojstra Vaclava Talicha so za Slovence vedno izredni dogodki, ki nam ostanejo po več let v neizbrisnem spominu. Nedvomno sta bila oba njena koncerta po vojni v Ljubljani najkvalitetnejše, kar smo med dobrimi koncerti čuli. V teh naših zmaterializiranih časih, ki jim v glasbi odgovarja surova čutnost iu jazzova ino-lorika s svojim zgolj fiziološkim učinkom, neduhov-nim značajem, je prava umetnost že od sile redka. V tem smislu besede jc treba reči, dn Češka Filharmonija z vodjo g. Talichoin nima nobenega pečata nnše banalne sodobnosti. Talicli 8 svojo taktirko je prejkoslej svečenik v službi prave umetnosti, ki jo čisto in neomadeževano vodi iz leta v lelo in dal Bog, da bi jo privedel v boljšo čase, kjer bo zopet zadnbila vso nekdanjo socialno, gonilno življenjsko silo kot nosilka dobrega iu lepega! Oui dan »Evropo« ter bo Gorenjske, do prijaznih Repenj. Tamkaj je znana in upoštevuna samostanski! gospodinjska šolu, kjer sc je izvežbalo /e nekaj desetin naših kmetskih gospodinj in kuharic. Pa je tudi okolica zanimiva! lam jc še Kopitarjeva rojstna hiša, v bližini jc jama uad Dobrušo, ovekovečenu tudi v povesti, zanimiva jc cerkvica svetega Tilna, zaščitnika naših lovcev, suj ima sv. Tile« v repenjski cerkvi naslikano lepo srnico ua bunderu. Zadnjič sem se namreč zanimal prav sebuo za Radeckijevega veterana, kakor pravijo, za Matevža Travna, ki je stur invalid, pa nima dnarja, du b mogli pit! kakor sc jc mož sam duhovito predstavil, ko sem stopil v njegovo prijazno hišo v Dob ruš i, mali vasici poleg znamenitih Repenj. Koj sva bila z očetom Matevžem v živahnem pogovoru ia komaj seui mu hitro sledil. Marsikaj je doživel mož, vse življenje mu jc bilo eno samo trpljenje in stradanje. 1'a je vendar možak vesel, dovtipen in duhovit, kukor le mnlo-kateri. pomit I munska dvorana je bila seveda nabilo polna, kar jc zu takšen dogodek samo oh sebi um-Ijivo. Mojster Talich je bil pozdravljen z ogromnim navdušenjem. Za začetek je dal Jirakovo simfonično pesnitev »Shakespeare«, potem Vivaldijcv Conrer-io grosso, nato Novakovo pesnitev »V Tatrach in koncem prvega delu Martinujevo skladbo Lii ha-garre, v drugem delu pa smo čuli Čajkovskega ogromno šesto, patetično simfonijo v štirih stavkih. Češka filharmonija je pač eden izmed najboljših orkestrov sveta in človek ne ve, ali hi bolj strmel nad umetnikom Talichom, ali nad neverjetno tehnično dovršenostjo orkesterskega podajanja, ki zgleda onemu, ki čuje samo srednje in slabše orkestre, naravnost l>ajna. Kaj zmorejo pihala, pre-segn meje našega domačega pojma o pihalih in njih zmogljajih. ogromni godalni korpus je lako enoten, da bi prisegel, da igrata samo dva orjaška instrumenta. Podajanje parliture je tako popolno, da čuješ iz orkestra bodisi pri najfinejšem pp ali I let. sem šel slu/it /a |Kistrrju, potem |ki za hlapca. Ko sem odslužil vojaščino \ Trstu, kjer sem prebil '■> leta, nisem imel nikamor domov. Spet sem bil hlapec. Leta 1878 so na« klicali v Bosno. Rekli so, da gremo doli mir iu red delat, kristjane re-ševut. ki sti 400 let trpeli |nxI Turkom. Čez Zagreb smo se peljali / železnico do Siska, odtod pa sm<> jo mahnili pc*.3 čez Savo v Bosno pri Stari Gradiškl. /e prvi teden prodiranja v Bosno sem bil runjen nu hrilni blizu Jujca. Bilo jc to 7. avgustu 1878 dopoldne med 9 in 1». Zadel me je strel iz stare |wiško, ki so se »ladalc« še od /goraj sko/i cev. Krogla mi jc priletela v leso stegno ter jc bila vsa kost zdrobljena. Obležal sem tulil, nobeden se ni /menil zame. Drugi so hiteli naprej, mene so kar pustili, do solnčncga zatona sem ležal lunikuj. v gozdu. sam. strašno ranjen, ves krvav, hudo me je bolelo. šele zvečer so prišli |h> me sanitejci. Vodil jih je Bramorjev z DoJicna. Nikoli več gu nisem videl po listcin srečanju, ne vem. ali je še živ ali nc. Ko mi je pregledal »kupsl«, je *|M»zua I kdo sem iu od kod. »Oho, Vi ste pa / Vodic,« jc dejal. »Sem ju!« »Glejte, jaz sem |iu / Dobena. pravzaprav sosed. / mengeške forc.« Tako sva «c spoznala. Poldrugo uro se mc potem no«ili do obvezovališča, kjer mi nas |x>-ložili na vrt. kar na travo, pod glavo pa pest sena za zglavje. Okrog 80 ranjenih nas je ležalo tamkaj, vso noč jc bilo čuti grozilo stokanje in jokanje. Eno noč in cn dan sem ležal tamkaj. |>o noči sta umrla od bolečin oba moja soseda, na levi in na desni, — zjutraj pa seni se tako znašel med dvema mrličema. Takrat me jc obšel mrzel pot: kaj bo z menoj tudi tnko? Prišla bo noč-, kar zaspal bom. zjutraj pa sn bodo angelci smejali: tu je že naš.. .1 Potem so nas ranjence spravili v jajce, v turške hiše. kjer sem ležal II mesecev. Osem mcscccv sploh nisem gomil z nobenim udom. Bolelo me je strašno, ker jc bila kroglu strupena. Operiran sem bil sclc po dolgih mesecih v Ljubljani. Iz Jajca sploh ni bilo nobenih poti ven. Smrekovo in hrastovo lubje (čreslo) letošnje sečnje kupuje po najvišjih cenah Tovarna usnja TONE KNAFLIČ, Kamnik fonija po vseh strašnih bojih in duševnih krčih koncem koncev v vdanem, a strtem, tihem hrepenenju zamre — je efekt, ki v vsej epohalni romantični literaturi po svoji občutenjski sili nima nobenega para. Ni treba, da bi še posebej poudarjal, da so bile skladbe po svoji vsebini v Talichovi interpretaciji več kot totalno izčrpane -r- to glasbo mora v detajl razumeti tudi gluhec. Ogromni program je bil podan od začetka do konca z največjo umetnostno napetostjo, ki ni niti za hip popustila. Kdor se je notranje udal tej glasbi in njenemu neprimernemu bogastvu zares, je že sredi programa začutil, da višje reproduktivno umetnosti no more več biti od te in ta ali oni je bil celo med poslušalci ulrujeu. Pn kaj poslušalci! Kaj so ludi zgolj fizično zmogli šele godbeniki, presega meje in kaj šele mojster, ki je s takšnim naponom vseh duševnih sil skoro tri ure mislil za vse! Ljudi takšnih živcev jo danes malo. Bodimo Talichu in njegovemu orkeslru iskreno hvaležni za njihov ogromni trud in nepozabno umetnostne vrednote, ki so nam jih dali in želimo si Češko Filharmonijo s Talichom čimprej zopet slišati na slovenskem koncertnem odru I S. V. ini je morali |Xlt v korake železnice že celo ne. Če/ II mesecev šele nas nekako spravili čez Karavlo goro v Travnik, kjer seni ostal 4 dni, odtod pa s sanitetnim vozom \ Zenico. I/ Zenice je že lal,ra.t vodilu tnala železnicu ven v svet. Pravio vagonov ui imela. Nu metali so nas kar na »bon-luigrlc«, pokrili nas s plahtami, pa nas zavlekli do Broda. Odtod smo sc peljali z ladjo do Zagreba, potem |vu /. vlakom v Ljubljano. V zagrebški bolnišnici sem ostal en mesec, v Ljubljani pa spet en mesec. Šele v Ljubljani so mi naposled vzeli kroglo iz noge. jh> 14 mesecih hudih bolečin in trpljenja. Noga bila ves čas hudo otekla, hlače so mi razrezati, da so mi jih slekli. Tako sc je žalostno končala moja Bosno, lin sam teden sem se udeležil kuiija, zdaj pu žc 51 let nosim posledice, nikakor ne morem stopiti na nogo. Ko sem prišel domov, me je vzel k sebi brat Janez, ki jc bil kovač v Vodicah, /daj je že zdavnaj umrl. Dolgih 6 let sem bil pri bratu, sam sem si kuhal, sam si pral in se čedil. Služiti nisem mogel več, delati ob berg-Ijali tudi nc, bil sem čisto izročen tujemu usmiljenju. Pozneje sem se nojiosled oženil na Dobrušo, kjer še zdaj živim pr; sinu in njegovih otrocih, 4 vnukih, ki mc jo res na moč radi in sc dobro zaslopiiu, . Moja žena ini je umrla pred 11 Ieli, 10 let som pa uži tka r. »Kaj pil, pokojnine ste ku, dobivali?« Pač. Pred vojsko sem dobival jh> ti goldinarjev na mesec, kar je že nekaj zneslo v tedanjih dobrih časih. Po vojni sem nekaj časa dobival po I Din na dan, zdaj pa dobim 200 Din na mesec.« »Kako |va ste sicer živeli?« »Saj sem žc rekel, da sem vsa leta le garal, trpel in stradal, kudil nisem nikoli, v mladih letih |>ae kakšno viržinko, da sem bil bolj fes t fant... Ko sem se priženil nn ta dom, je bilu to bajta. Zdaj je čedna hišica, marsikaj sem popravil, nekaj dokupil. Pozimi sva /. ženo pletla kite /a slamnike, lo je bila včasih zelo razširjena obrt |>o teli krajih. Marsikdaj bi si bil rarl odrezal še kos kruha, pn sc nisem upal, ker sem se bul. tla bi ga prekmalu zmanjkalo. Tako seui pristradaI to zemljo, ki sein jo dokupil okrog hiše, ves ta les nn šupi, ki jc prenarejena, prenovljena, |>rc--tavljcnu ,vsu ta sadna drevesa, ki so okrog hiše. Kljub temu pu sem bil vedno rud vesel, pel sem, še zdaj pojem in se smejem, sem zadovoljen. vedno sem bil sicer zdrav in sem šc, razen noge mc nič ne boli.« »Kaj pa bi še vedeli povedati o Bosni?« Cel teden smo hodili, |W nismo srečali nobenega Turka. Tekli so pred nami ko zajci. /hirali so sc sicer tu pa tam. toda napadli nas dolgo niso. Ljudje kristjani so nas seveda / veseljem sprejemali, saj smo jim prinašali rešitev. Čez 400 let so jih zatirali Turki, pn jim niso mogli vzeti vere. Trdno so sc držali, ko smo lili prišli, so vriskali od veselja. Povsod so nas prijazno sprejemali in gostili, mene so hoteli pridržati kur v hiši, kjer sem toliko mesecev ležal ranjen, tako zelo sino sc navada 11. Pravili so mi tisti, du jc bilo strašno pod 'Turkom: kdor je pridobil na primer 10 mernikov žila, jih je moral 7 mernikov dati Turku. Tako s\u /. očetom Matevžem končala ta zanimiv in prijeten razgovor. Mo/ ima sijajen spomin, vseli dni sc spominja, kaj i.n kje se je kaj /podilo z njim, za vse svoje nekdunjc ko-dundniite ve imena še zdaj. /na na pamet cele kitice pesmic, zlasti onih o Bosni, je veder in duhovit, spravi človeka v dobro voljo in zadovoljstvo, dn se nehote mora smejati. To jc naša kri, naše gore list, kranjska grča! Potem so mi pokazali v Repu ju h /nameni-tost. ki je res posebnost iu je tedaj vredna, da se objavi v sliki in besedi. Je to kmečki grl), kakor ga tamkaj imenujejo. Idejo /a n j je napravil Franc Saga j. ekonom uu pososi\u šolskih sester v Repnjuh. Fant je izdelal kmetijsko ;olo v št. Juriju in v Mariltoru, doma je i/. Ključurevccv pri Ljutomeru. torej pristen Prlek. Grb, kakor ga vidite na sliki, predstavlja v sebi wi ona tipična kmečka orodja in stvari, s katerimi se bavi kmet. Je torej simbol kmečkega deln. Narejen jc iz lesa in pločevine. Mer I meter v širino ter 80 cm v višino. Kmečki grli in njegov snovateli. V sredini grlm jc presekana clipsu, ki nuj l>redstnvlja zemljo, na njej pa jc drevo, ne s, cer točno v obliki, pač pa nakazano v približni podobi, kakor so jih rabili v davnih dneh |>o naši domovini. Pod tein drevesom (oralom) je srp, ki je pritrjen na križajoč« se koso in cepec, vse seveda v starih oblikah. Vsa ta skupina je obložena /. žitnim klasjem, ječmenovim in pšeničnim, vmes jc tudi oves in rilce,i detelja v cvetju. Da se izpolni jvrostor, jc na desni strani ob cepcu pritrjena lepa marjetica, ob kosi na levi pa sad češnje. Nn desnem robu grba je lopata in motika, na levem robu pa so vile in grabljc. Vmes je jioložen še sad marelice, čez sredino pa visi zelena trta z grozdom. Na vseli štirih oglih grba so pritrjene zvezde. Lastnik te resnično zanimive posebnosti je ekonom Sngaj. ki bo o Veliki noči poslal grb domov v Prlekijo, kjer lx> vzidana v njegovo domačo hišo kot simbol polja ia zemlje ter življenja in dela slovenskega kmeta. Po Saga-jevi ideji jo izdelal grb i/, pločevine klepar Jančigaj, vse predmete na grbu, ki so poslikani v naravnih bnrvali, pa je poslikal slikar Vombcrgcr v Cerkljah, 1 r. Strah. Dnevna kronika Koledar Četrtek, 14. maja: Kristusov vneboliod. Bonifacij, mučenec. Petek, 15. maja: Izidor, kmet spoznavalec; Zofija. Osebne vesti — Poroka. V ponedeljek sta se poročila v Radovljici tamkajšnji posestnik in klobufarski mojster g. Vinko Bogataj in gdč. Katarina Dežman. Uglednima poročencema obilo sreče! — Iz železniške službe. Premeščeni so uradniki 11. kategorije: Kampuš Rafael, komerc. uradnik kontrole dohodkov G. d. v prometno-komerc. oddelek direkcije Ljubljana; Zakotnik Albin, prometnik, Sava v Senovo; Gračner Karel, komerc. uradnik, Maribor, kor. kol. na Tezno; uradniki III. kategorije: Maričnik .losip, komerc. uradnik, Scv-nica v Poljčane; Jakob Aladar, administr. uradnik, obči oddelek direkcije Ljubljana v računski oddelek G. D. direkejie Zagreb; Keuič Ivan, vozovni mojster, zastopstvo drž., žel. Postojna v kurilnico Ljubljana gl. kol.; Jug Vincenc, šef postaje Mirna peč v Novo mesto; zvaničnik If. kat.: Krznar Ivan, desetar, progovna sekcija Zidani most k progovni sekciji Maribor kor. proga; dnevničar Znane Frančišek, Brezno Ribnica na Verd. Ostavko sta podala zvaničnika I. kat.: Stalov-sky Cecilija, komerc. zvaničnica, Ljubljana gl. kol. in Gregori Jožef, prometnik. Rogaška Slatina. Znatne stoične prihranke dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro »Tetina*. Ljubljana, Mestni Irg št. 25/1. Osfale vesti — Zahvala g. predsednika vlade zadružnikom. «. glavne skupščine Zadružne zveze v Ljubljani je bila odposlana pozdravna brzojavka tudi gosp. predsedniku vlade generalu Petru Živkoviču. Na ta pozdrav je predsednik Zadružne zveze g. dr. Anton Korošec prejel naslednji odgovor: »Srčno se zahvaljujem za pozdrave, ki so mi bili poslani z glavne skupščine Zadružne zveze v Ljubljani. Spremljajoč z naklonjenostjo delo zadružnikov želim uspeha tudi v bodočem letu. — General Peter Zivkovič. — Izreden umetniški užitek, ki samo še sto[>-njuje in poglablja iskreno religiozno čuvstvo, nam nudijo podobice, ki jih je pravkar izdalo Apostol-stvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Skoraj vse so reprodukcije po delih slovitih ruskih slikarjev Nesterova in Vasnecova; zastopan je tudi slavni češki slikar Manes s sliko sv. Vaclava. Iz vseh teh podobic nam zveni vzhodna krščanska duša v vsej svoji milini, mistični pogreznjenosti in poduhov-ljeni ljubezni božji. Te slike so biseri vzhodne ■krščanske umetnosti, v kateri se je religiozno čuvstvo tako čudovito in opojno razcvetelo. Po svoji notranji jasnini in čistosti religioznega doživetja se morejo primerjati samo z umetnostjo versko najbolj razgibanih in gorečih dob. Zato so te podobice veliko več kot samo »podobice«; to so resnične molitve globokoverne duše in kot take jih sprejmimo'. Apostolstvu sv. Cirila iu Metoda pa smo hvaležni za ta krasni dar. za to nežno-resno premišljevanje v slikah. — Spomenik Juriju Fleišmanu. Da se slovesnega odkritja 7. junija udeleie tudi izvenljubljan-ska pevska društva, je izposloval odbor Hubadove pevske župo pri zeiezniškem ministrstvu polovično vožnjo do Laz, oziroma do postaje D. M. v Polju. Od obeh postaj je rojstni dom Jurija Floišmana v Beričevem oddaljen dobro uro. — Kranjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v ponedeljek 18. t. m. ob pol 0 v Skofji Loki. — Klir podeželju! Poznamo bedo mladine, sami smo jo namreč proučevali, smilijo se nam bolni, sestradani otroci, pa jim ne moremo pomagati, kot bi hoteli. Da pa ne zamre slovenski rod in da sedanjega rodu ne bo obsojala bodočnost, je pač dolžnost nas vseh, da pomagamo lačnim in be-težnim, bolnim, ponižanim in razžaljenim. Vincen-cijeva konferenca za akademike v Ljubljani prosi in roti vse imovitejše sloje na deželi, večje posestnike, naj bi za počitnice vzeli po enega ali dva siromašna otroka v starosti 10—14 let, da se v počitnicah vsaj telesno opomorejo in da dobe svežega zraka, ki ga jim sedanja stanovanja teh siromakov ne nudijo. Upamo, da bo dežela umevala našo prošnjo in kot vselej tudi sedaj prva priskočila na pomoč. Kdor bi bil pripmvljen naši prošnji ugoditi, nai sporoči naslovu: Vincenrijeva konferenca za akademike, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. — Na letošnjem XI. pomladanskem velesejmu v Ljnbljani od 80. meja do 8. junija bo zopet zastopano naše pohištveno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljubljane, ftt. Vida in Vižmarjev bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovnnje v izdelovanju pohištvenega mizarstva kakor: v raznih interieurih. oblikah arhitekture, tehniško konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila itd. Razstava bo nudila vsakemu možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam ua polju umetnosti in solidnosti, ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno, cene pa priznano vseskozi konkurenčne. Opozarjamo torej, da vsak obiskovalec letošnjega ljubljanskega vele-sejma uporabi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno razstavo v paviljonu >E<. — Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev ilriaTne uprave za dravsko banovino v Ljubljani naproša vse, ki so že pred potekom ugodnostnega roka, to je pred 30. aprilom I. 1. pismeno prijavili svoj pristop, da radi čimprejšnje možne zaključitve te akcije nemudoma izpolnijo formalne prijave, ki jih jim je poslalo društvo. — Najlepše birmansko darilo bo gotovo mo-litvenik »Besede življenja«, katerega je spisal velik prijatelj mladine, škof dr. Gregorij R ožin n n. Cena je 7. zlato obrezo Din 30, z rdečo obrezo Din 22. Naroča se pri Društveni nabavni zadrugi, Ljubljana, Ljudski dom, v Jugoslovanski knjigarni - Ljubljana, Ničman - Ljubljana, ali v Tiskarni sv. Cirila. Maribor. — Otvoritev kočo na Peci. Na številna vprašanja glede letošnje otvoritve koče na Peci naznanja podružnica SPD v Mežici, da bo koča otvorjena radi snega, ki še na debelo pokriva Peco, šele 14. junija. Do takrat bodo popravljena tudi pota, koča pa bo oskrbljena z vsem, kar je planincem za domačnost in prijetno bivanje v koči potrebno. — šolska vodstva pozor! Letošnji XI. ljubljanski velesejem se bo vršil od 30. maja do 8. ju-uija iu pade torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava ljubljanskega velesejma, da naj svoje majske izlete uredo lako, da si bo mladina v zvezi z izletom zamogla »gledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano rse kar zamoro zanimati tudi mladino in dvigati nen narodni ponos. Kajti večina razstavljenih >redmetov je ustvarila slovenska roka in slovenski im. Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva io mladini v največjo korist. Za učence vseh šol Oblečemo Vas od nog do glave za mal denar Tudi na obroke! H. P R £ S K E R Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 Ceije znižana vstopnina po Din 3, spremljajoče učitelj-stvo je vstopnino prosto. — Na kongres Brezalkoholne produkcije, ki se bo vršil biiikoštno nedeljo na Trsatu pri Sušaku, bosta vozila na biiikoštno soboto dva posebna vlaka, in sicer iz Ljubljane in Mariborn. Udeleženci se lahko vrnejo v ponedeljek. Ker sta dva prosta dneva skupaj, je skoraj vsakomur omogočeno udeležiti se kongresa pod zelo ugodnimi pogoji, ker je dovoljena polovična vožnja z vseh postaj in na vseh progah. Udeleženci bodo napravili izlet ua otok Krk. Pojasnila dopošlje vsakomur brezplačno Brezalkoholna produkcija. Ljubljana. Kolodvorska ulica 11 (nasproti Mestnega kopališča). — Apno brizgnilo v otroka. Huda nesreča se je pripetila včeraj dopoldne v Kokrišketn predmestju v Kranju. Blizu prostorn. kjer so gasili apno, se je igrala skupina otrok. Pri tem pa je. živo apno brizgnilo v obraz 4 letnemu Ivanu Za-dražniku, sinčku čevljarja. Otrok je dobil hude opekline na obrazu in obeh očesih. Njegove poškodbe so prav nevarne. Malčka so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. — Legitimacije za aerouautično razstavo v Zagrebu, na podlagi katere je polovična vožnja po železnici, se dobe za 3 Din pri »Putniku«, Ljubljana, Dunajska cesta 1. — še ena žrtev strele. Poročali smo že o silni nevihti, ki je pred dnevi divjalu nad Prek-murjem in Medniurjem in ki jc znlitevalu tri smrtne žrtve, dva moška in eno žensko Sedaj pa poročajo, da jc umrla šo enu žrtev strele v vasi Iren v bližini Dolnje Lenduve. Kmet Ivan Luč je onega dne pasel krave in pri tem je udarila vanj strela. V nezavestnem stanju je ležal doma, kjer je čez nekaj dni umrl, ne iln bi se zavedel. — Ustrelil soseda, ker so tega izpustili iz zaporu. V Ruskem Selu pri Veliki Kikindi sta živela dva sosedu, in sicer Rada Rajičkovič in Marko Vukičcvič v vednem prepiru. Pred dvema letoma st« se sprla tuko silno, da je Rajičkovič počakal Vučičevičn v zasedi in oddal nanj štiri strele, r. I katerih sta ga dva zadela. Vučičevie je vložil proli njemu tožbo in r»ri razpravi je bil Rajičkovič obsojen radi poskusa umor i nn eno leto ječe. Tn je vložil priziv in tc dni so ga jk> devetmesečni ječi proti kavciji 10.000 Din izpustili nu prosto. Vučičevič se je rudi tega silno razjezil in šel vprašat k sodišču, zukuj se je to zgodilo. Ker gn odgovor sodišču ni zadovoljil, je vzel revolver, poiskal Rajičkoviča in oddal nanj tri streli-, ki so gn na mestu usmrtili. Nato se je snm javil državnemu pravdništvn v Veliki Kikindi. — Roparji, ki ljubijo radio. Drzen roparski nupud se jc pripetil te dni v vasi Sviloš v Sre-mu Ko je tamkajšnji učitelj Kovučcvič prišel v ponedeljek domov, je našel vrata v svoje stanovanje v šoli odnrta. N« |>onovne klice se mu ni nihče oglu.sil. Po dolgem iskanju jc našel v drvarnici šolsko snažilko povezano in z zamnše-nimi ustmi. Ta je povedala, da je zvečer nonu-domu nekdo |xitrkul nu vruta. Ženska pu se ni upala odpreti vrut. nego je sunto iKivedulu zunaj stoječim, dn učitelju ni domu. Nato je odšla k počitku. Kmalu nato |ki je zočula nenaden tresk, šla je pogledat in videla, du sta dva moža razbila \ratu. Začela je vpiti nu polnoč. Roparju sta navalila nanjo, jo zvezala, zamašila usta in jo odvlekla v drvarnico. Nato sta šla v učiteljevo so!h>, vzela radioaparat, nakar sta splezal« na streho iu snela tudi anteno. /. vsem tem sta nuto v največjem miru izginila. Domnevajo, du so drzen rop izvršile osebe, ki jim je bil učiteljev rudio-upnrot trn v peli. liogodek je zbudil |>o vsej okolici veliko razburjenje, ker je to že drugi slučaj roparskega napada, ki se je zgodil tunika j. S kamenjem naložen voziček ruznicsnril delavca. \ kuuicnoloaiu Pnrngovo pri kantenici se je te dni pripetila težka nesreča. 24-le t ti i delavec Ivan Dinič je po nesrečnem slučaju prišel pod voziček, ki je bil zvrhano naložen s kamenjem. Voziček ic Dilliču odrezal obe nogi nad kolenom, skočil nato s tračnic in poškodoval nesrečneža še po glavi in gornjem delu telesa. — Okrožnica sv. Očeta: Osnovna načela krščanskega socializma. vRerum novarum« Delavska okrožnica Leona XIII. — po latinskem izvirniku z razlago priredil dr. P. A. Tominec Din 32.—, vezano Din 45.— ; — Okrožnica papeža Pija XI. o krščanskem zakonu Din 10.— ; ter O krščanski vzgoji mladine, okrožnica sv. Očeta Pija XI. 4 dinarje. ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Trije spevi za javno službo božjo. Za mešani zbor zložil dr. I" Kimovec; založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Partitura 15 Din, glasovi po 8 Din. Prav za prav so štirje nanevi in sicer: pridi Sv. Duh. pridi Stvarnik Sv. Duh (dva napeva) in hvalnica. Na koncu so pridejani še re-sponzoriji kakor: K molitvi za sv. Očeta, za kralja oz. kraljico, zahvalni pesmi k »Pokropi me« in k blagoslovu po rimskem obredu. Hvalnica je vzeta iz zbirke od imenovanega skladatelja »Srce Jezusovo, vse hvale najbolj vredno«, ki je že davno razprodana. Za pričetek šolskega leta in pri drugih sličnih prilikah kakor pri sv. maši o binkoštih, bodo ti lepi spevi prav dobro služili. Dva napeva »Pridi Stvarnik Sv. Duh« se lahko pojeta eno- ali več glasno. Vsi spevi kakor responzoriji, so seveda v slovenskem jeziku. — Oglejte si izložbe v Ljubljani v Prešernovi 1 urarske tvrdke F. Čuden. — Albert špeletič, sobno slikarstvo, Ljubljana, hlmonska cesta. -Vzorci na vpogled. Cene konkurenčne. — Nn birmo ostanejo najlepši spomin: ure, zlatnina, katero kupite najceneje pri Fr. Zajec, Ljubljana, Slari Irg 9, — Bluze, v krasni izbiri in solidni ceni, Šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. — Opozarjamo na današnji oglas razpis gradnje »Poštnega domač Konccrt pevskega zbora KPO v soboto, 0. t. in. jo privabil v Ljudski dom mnogo občinstva, ki je tudi prišlo n« svoj račun, kar jc pokazal silen aplavz, s katerim so poslušalci nagradili posamezne pevske točke. Najbolj sla ugajali dve pesmi naših dveh domačih skladateljev g. Mihelčiča in g. dr. Schwaba. Najnovejša Mihelčičeva pesem »Rajanje« je vzbudila toliko aplavzu, du se je morala ponoviti. Največji uspeh je pa žela .Schwabova pesem »Zvonovi«, po kateri pleskanja kar ni hotelo biti konca iu tudi ni šlo drugače, kakor da jo zbor pesem še enkrat zapel. V splošnem je zbor lahko zadovoljen z uspehom svojega koncerta iu moramo zlasli pohvaliti dirigenta g. Zafošnika za njegovo delo in trud, ki ga je imel s pripravljanjem tega koncerta. Končno pa je zbor tudi lahko zadovoljen s finančnim uspehom, ki jo tudi precej važen faktor z-a nadaljnje delo. & Nafelstvo okrajnega gre lilija trgovcev v Celju naznanja, da se vrši uradni dan za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju v petek, dne 15. maja v Rogatcu v posebni sobi kavarne g. Sporna od 9. do 12 ure predpoldne. & v Celju v Gosposki ulici št. 3 noč iu dan motorček brni. Marsikdo, ki gre ponoči domov, si je že mislil, kaj neki delajo tukaj. Uganka je bila rešena, ko so le dni zapazili nekaj res novega in tudi ne vsakdanjega. Tukajšnji trfovec in vrvar g. Anton Šikovec je namreč razstavil v izložbi trgovine T.. Putnn v Prešernovi ulici nad vse lepe ko-nopnene izdelke. Posebno pozornost vzbuja ko-nopnen prtič s sliko našega Bleda, obkroženega z gorskimi cvetlicami, eucijanom in planinkami. Damam pn so še posebno ugajali prav lepo izdelani solnčniki, čedno poslikani z vrtnicami, drugi z na-geljčki in planinkami, tretji pa z maki. Posebnost svoje vrste so tudi ročne torbice na ličen način okrašene. Podjetnemu in iznajdljivemu obrtniku iskreno častimo nnd lakšnirii uspehom in izražamo nado. bi z razstavitvijo svojih izdelkov na Liublians' velesejmu ludi širšim krogom pokazal, da s" onoplje ne delajo samo vrvi in motvoz, ampak 'udi luksuzni predmeti, ki lahko raz-vesele tudi ;e iuko razvajeno oko. & Šport. Danes, na praznik popoldne ob pol .5 uri se vrši na Glaziji nogometna tekma med SK Celjem in SK Slovanom iz Ljubljane. — llazena družina SK Sava. ki je v nedeljo pri prvenstveni tekmi s hazeno družino SK Celja zapustila igrišče v protest proti neki odločitvi sodnikovi, je vložila protest proti tekmi, češ, da omenjeni sodnik sploh ni verificiran za vodstvo prvenstvenih tekem. — —Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici. slabostih, glavobolu, migljati ju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, nerazpoloženosti zn delo povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesu in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju |*> zuvživanju »Franz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — iFrunz-Josef« grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Trh ovite Sprememba posesti. Sporinovo gostilno pri Sv. Katarini je kupil g. Bauerheim Pavel iz Hrastnika za 135.000 Din. Spančevo posestvo z gostilno vred na Pleskem je kupil rudnik za 350000 Din. Na kraju Plcsko je rudnik deloma že pokupil vsa tamkajšnja posestva, tako, da bo kmalu ves kompleks zemljišč last TPD. Kdor ima denar, kupuje, kdor ga nima, mora prodajati. V Zadružni knjigarni se dobe: Občni državljanski zakon, zakon o zaščiti delavcev, zakon o zavarovanju delavcev in navodila kako si sam izračunam davek. V nedeljo bodo v Društvenem domu igrali Dobrega vojaka Švejka, za katerega vlada veliko zanimanje. Sreča v nesreči. V t>onedrliek popoldan jc vozniku g. Crjeti iz Oaberskega, ki prevaža les, na strmem in ostrem ovinku za žtipniJčetn odpovedala zavora. Konji težkega voza niso mogli zadržati. Spretnemu vozniku se je še posrečilo konie vsaj toliko obvladati, da je pravočasno zavil proli glavnemu trgu in tako rešil žival in Molovo trgovino težke katastrofe. A zadnii konec voza pa je le zadel v žnpnišče s 1nko silo, da je ves zadnji konec voza izpodbilo izpod težkih hlodov, prvi konec se jc pa ustavil pred kaplanijo. Sreča, da je bila cesta popolnoma prazna, drugače bi bil,i nesreča neizogibna. Ker osebni, tovorni in avto promet vedno narašča jc že skrajni čas, da se cesta preloži mimo Spanca. Kranj Nova trgovina. Na zelo prometni točki v Kranju v prostorih hotela Jelen« je pred kratkim otvoril novo trgovino z. železnino Franc Kopriva, bivši »Merkurjev« poslovodja. To jc četrta trgovina le vrste v Kranju, Dva primera netočnega poročanja. Časopis je danes kot zrcalo, v katerem odsevu slika vsakodnevnega življenja. Spričo potrebne hitrice pri poročanju, ki je podobna brzini odvijajočega se filmskega Iraku, se kaj lahko pripeti, da »o informacije včasih malo šepave in netočne. Vendar pa vsaj glavno mora ustrezati principu resnice in so pregrobe pomanjkljivosti in pogreške preveč vidne. Tako uas g. Osterman, ki je bil prizadet pri nedeljskem karambolu z ozirom na poročilo »Slov. naroda« z dne 11. maja prosi, naj dodamo, da on sam ni bil v tistem Stadiju dobre volje, kot bi bilo iz poročila razbrati. Tudi ni res, da so potniki odleteli 10 ni daleč od avtomobila. V »Jutru« z dne 13. maja beremo pod naslovom »Grd zločin« trditev, da je onih 6 fantov izvršilo zločin zlorabe dekleta. Čeprav je dopisnik »Jutra« imel na razpolago akt, ki so ga mu dali na razpolago orožniki, smo priprečani, da v leni aktu — zapisniku, na-I pravljenein po prvi preiskavi še ui dosti dokazov za trditev izvršenega faktu. Še manj pa more dopisnik sam doprinesti učinkovite dokaze zu svojo Irditev. Prav tako ni res, da je dotično dekle pilo lizol takoj naslednjega dne v ponedeljek, ampak šele v torek. Tudi ni res, da so jo odpremili v bolnišnico, ampak ji je opral želodec zdravnik g. dr. Joža Bežek sam in jo nato odpustil domov. Kljub nevarnosti zastrupljenja, ni bilo tako težko ohraniti jo pri življenju, ker k sreči lizola v steklenici ni bilo veliko. Zato sklep: prerazkošno razsipavanje s fakti tudi r.a papirju in v besedah ni priporočljivo. «*Wot>o mesfo Slovesna prisega vojaštva novomeške vojaške garnizijc. V nedeljo 17. t. m. ob pol 11 dopoldne se bo vršila na trgu Kraljeviča Petra slovesna zaprisega vojaštva 40 pp. tukajšnje vojaške garni-' zije. Iz Ljubljane pride ob tej priliki častni vod ; z jugoslovansko vojaško zastavo 40 pešpolka ljub-I ljanskega ter z godbo Dravske divizije na čelu. Po prisegi bo defile, nato pa promenadni koncert Dravske divizije. Zgodovinske svečanosti se udeleže vsa kulturna društva ler druge korporacije Št. Jernej Zidani most Na Vnebohod Gospodov gredo igralci Prosvetnega društva iz Orehovice gostovat v Kostanjevico. Uprizorjena bo igra v 5. dejanjih: »Za hrepenenjem po materi«. Pričetek ob 15. Z asanacijo vasi Dol. Gradišče prične ozir. nadaljuje drž. higienski zavod v Ljubljani prihodnje dni. Potrebna količina cementa, ki sc bo v te svrhe potrebovala, je že dospela. Iz raznih krajev Šenčur prt Kranju. Danes prosvetno društvo ponovi žaloigro »V valovih bolesti«, ki jo je spisal Bobnar Pavel. Začetek ob treh popoldne! Vstopnina znižana! Vabljeni vsi! Št. Vid nad Ljubljano. Proslava materinskega dne sc je izvršila na tukajšnji meščanski šoli v nedeljo nadvse prisrčno. V lepo, simbolično okrašeni dvorani so sc poklonili svojim materam učenci in učenke s prisrčnimi deklamacijami, recitacijami in petjem. Nato pa so sc spomnili onih enajstih so-učenccv in součenk, ki so jim že v prezgodnji mladosti umrle matere. V njihov spomin so jim poklonili velike krasne slike v okvirjih — slike njihove Nebeške Matere. Vsi navzoči so s solzami v očeh poslušali, ko jc učenka s tresočim glasom prcčitala posvetilo, ki je bilo napisano na drugi strani slike: naj bi iz teh okvirjev zrle na vas tudi Vaše ljubljene umrle mamice. Zapeli so še v slovo žalostinko »Spomladi vie se veseli«, nato pa so svoje še žive mamicc obsuli s cvetjem. Šport. liajlicnbtirg. V nedeljo dne 10. L m. Je priredil stolni pevski zbor iz Maribora v tukajšnji baziliki cerkveni pevski koncert s spremljevanjem orkestra, z obširnim programom, ki je trajal brez odmora skoro dve uri. Čeprav so nam bile pevske točke po večini žc znane, smo imeli vseeno lep užitek ob dovršenosti izvajanja. Kakor solisti, Iuko ztior in orkester so svojo nalogo častno rešili. Žal da je bilp udeležim slaba. Vzrok temu bo iskati deloma v denarni krizi, še bolj pa lo, ker ima ljudstvo vse premalo čuta in smisla za umetnr cerkveno pelje. Radio Preteklo soboto se je vršil pod okriljem Krajevnega odbora Rdečega križa na Zidanem mostu koncert, čegar čisti done* je bil namenjen v prid siromašni deci. Na obsežnem, dobro razvrščenem sporedu, ki ga je otvoril tnmburaški zbor rr. Prva-novifci z državno himno, so razen tega zbora sodelovali: kot solisli umetnik nn koncertni harmoniki, g. Rudolf Pilllch. viiolinist g. Razpolnik. so-pranistka ga. Tonka F. Hinterlechnerjevn. tenorist g. Lojze Riičmnn. v dvospevu ca. Mara Šifrerjeva in gdč. Anica Vodiškova. nadalje mešani zbor, voden po ge. Mari Šifrerjevi iu moški zbor pod vodstvom g. Andreja Gostiša. Pri klavirju je spremljala nekatere točke ga. Vida Krisperjeva. Izvajanje je bilo zelo prikupno v splošnem, kakor v posnmo7.netn nad vse zadovoljivo in )>o-slušajoča publika ni sledila p hvaležnim priznanjem. upoštevajoča tudi trud. ki so sa sodelujoči žrtvovali dobri stvari. Osobito so bili aplavdirani priznana sopranistka ga. Ilinterlechnerjeva. vijoli-nist g. Razpolnik, oba v izvajanju ler tehnični formi odlična, in v treh točkah nastopivši g. Pilllch, virtuoz na svoji melodični harmoniki; osvojil in vse ganil pa je g. Ručman z Vilharjevim Mornarjem, ki ga je z najsimpatičneje zavzemajofim glasom dovršeno odpel oh klavirskem spremljevanju po ge. Sifrerjevi. Udeležba je bila izredna in so bili zasedeni vsi prostori. Vabilu so se odzvali poleg Zidanmo-ščanov številni posolniki iz Radeč. Hrastnika in Trbovelj. Koncertu je prisostvoval tudi zastopnik oblastnega odbora R. K. podpredsednik g. Wesler. Čisti donos koncerta, ki je tudi moralno uspel, jo znesel nekaj nad Din 2.500.—. Krajevni odbor R. K. izreku vsrin udeležencem in ostnllm, ki so kakorkoli pripomogli k uspeloslI prireditve. a izrecno vsem sodelujočim, najtoplejšo zahvalo! Poizvedovanja Revna strežnica je izgubila v torek zvečer na Sv. Petra cesti 350 Din. Pošten najditelj se prosi, la jih izroči Sv. Pelra cesta 64. 2. nadsfr. Programi Kadio~Ltnt>!iana i Četrtek, 14. maia: 9.00 Ing. Zupani«: O vinogradništvu — 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Versko predavanje, P. Dr. R. Tominec — 10.20 Ferdo Jelene: Moderno knjigovodstvo za hotelirje. 11.00 Radio orkester — 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče (ruska glasba) — 15.30 Pero Horn: Duševra vzgoja otroka — 16.00 Koncert šramel kvarteta i Slovenske narodne pesmi — 17.C0 Ogrinc: V Ljubljano jo dajmo (Ljudski oder) — 20.00 Prenos iz ljubljanske opere: Grofica Marica. — 22 Poročila. Petek, 15. maja: 12.15 Plošče (godalni ter-ceti in kvarteti, operni zbori). — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Radio-orkester. — 19 Prof. Niko Kurct: Nove smernico v Nemčiji. — 19.30 Dr. SuSnik: Francoščina. — 20 Gospodinjska ura. — 20.30 Prenos internacionalnega koncerta iz Zagreba. Jugoslovanska glasba: Sodelujejo: Maja de Strozzi-Pcčič (sopran), prof. Mai-jana Schon (violina), Sofija Deželič-Fder (klavir), Anton Ganozzi (alt), člani godbe na pihala Filharmonije iz Zagreba, orkester glasbene akademije pod vodstvom prof. Fran I hotka in hrvatskega zbora »Kolo« pod vodstvom Boris Papandopuia — 22.45 Čas, vesti. Drugi programi t Petek, 15. maja. Belgrad: 12.45 Opoldanski koncert. — 17 Narodne na harmoniko. — 20 Glasba Radio-orkestra. — 20.30 Zagreb (koncert). — 22.50 Ruska ura — Zagreb: 12.30 Plošče. — 17 Jugoslovanski koncert Radio-orkestra. — 20.30 Jugoslovanski večer. — Budapest: 20.30 Zagreb, nato ciganska glasba. — Dunaj: 17.30 Mladinska ura. — 19.30 Prenos iz opere. — 22.15 Večerni koncert. — Milan: 10.05 Pestra glasba. — 20.45 »Trije sentimentalni«, komedija. — 22.30 OpeTetna glasba. — Praga: 20.30 Koncert. — Lar.genberg: 20 Večerni koncert. — 22.10 Nočna glasba. — Rimi 19.50 Plošče. — 21 Pester koncert in komedija »Rožica siamskega kralja«. — Berlin: 19.30 Vesela glasba. — 20.45 »lyll Ulenspiegel:, glasbena igra. — Katovicc: 20.15 Simfonični koncert. — Stuttgart: 19.05 Nemška operna glasba. — 21 Komedija. — 22.30 Plesna glasba. — London: 18.40 Koncert vojaške godbe. — 21.20 Orkestralni koncert. — Barcelona: 21.25 Radio-orkester. — 22.30 Koncert. — Mor. Ostrava: 18.25 Srnmol orkester. — 19.05 Brno. — 20 05 Pr..,, Naše žehljarstv® i V Kropi in Kamni gorici imamo našo največjo produktivno zadrugo: Prvo žebljarsko in železo-obrtno zadrugo, Toda svetovna in naša gospodarska kriza ni prizanesla temu domačemu podjetju in zadruga ie morala skrčiti od lanskega maja sem število delavstva malo manj kot za polovico. Zato je prav, če podamo par podaktov o vzrokih, ki so privedli do takega polo/aja v tej industrijski panogi. Žebljarska zadruga je v zadnjih letih močno razvila iu spopolnila izdelovanje takozvanih črnih vijakov in matic. In ravno sedaj postavljajo v obrat najmodernejše stroje za njihovo izdelovanje. Skoro dve tretjini njenega prometa tvorijo li izdelki, ki dajejo možnost zaposlitve za dalj časa. Pred vojno pa so bili vpeljani v izdelovanje strojno kovani žeblji. Ti pa so zgubili s prevratom zaradi zmanjšanja ozemlja več kot pol odjemalcev. Izvoz polagoma pada, ravno tako tudi domači kon-sitni, kajti izpodrivajo jih žičniki in vijaki. Ta produkcijski oddelek zadruge dela že več let le s tretjino kapacitete. Ročno kovani žeblji (za zgradbe, ladje, tračnice in čevlje) so doživeli in doživljajo slično usodo kot strojno kovani. Stara obrt, ročno kovanih žebljev v zadnjih letih zelo peša. Posebno čuti to zadruga, ki mora kljub vedno večjemu številu strojev vendar šc preskrbovati z delom približno 50 do 80 žebljarjev. Zadruga je vedno morala krčiti število žebljarjev in delovni čas, da bi imela manj zgube pri ročnih izdelkih. V zadnjem času pa so zaloge tako narastle, da zaposluje sedaj le še 22 žebljarjev, ki pa delajo te 5—6 ur dnevno. Izdelovalni stroški za ročno kovane žeblje za tračnice znašajo 4.50 do 4.70 Din za kg iu so približno tako visoki kakor za električno varjene verige stičnih debelosti. Toda verige sc prodajajo po 6.50 do 7 Din za kg, žeblji za tračnice pa 4.80 do 5.10 dinarjev. Cena za verige ni pretirana, saj je tudi pri verigah zadosti konkurence. Za pokritje trgovske in upravne režije Dri verigah ostane prouu-centu šc nekaj, pri žeBljih za tračnice pa jih skoro ui mogoče kriti, čeprav so isti kakor pri verigah. Ustavi{en® padanje cen Pravkar objavljeni indeks cen Narodno banke zu mesec upril kttžc. du so se v primeri t. marcem cene rastlinskih proizvodov kukor tudi industrijskih povišale I o povišanje je bilo znatnejše kakor padec cen živine in mineralnih proizvodov. Zato se jo skupni indeks riv ignil. Posledica dvigu e pa podjetjem, ki kalkulirajo pravilno, zlasti Žebljarski zadrugi, ki mimo drugega mesec za mesecem plačuje iz tekočega blizu 10.000 Din pokojnin, zdi škoda metati blago na trg in omejuje delo v teh oddelkih na najnujnejši obseg. Ne stroji, temveč neizkušenost iti nejioučeiiost domačih malih proizvajalcev, ki mislijo, da zadostuje samo dobra izdelava žeblja, ne pa tudi njegova prodaja, ubijata sedaj ročno delo. Upoštevati pa seveda moramo tudi, da je deloma kriva tudi splošna, jiosebcj pa še lesna in premogovna krizi. Kaj bi bila jiotrcbno? Kot smo že omenili ie zadruga morala skrčiti število delavstva. Pfcložaj pa bi sc lahko močno zboljšal, če bi se pomanjkanje naročil privatnikov moglo vsaj nekoliko nadomestiti z državnimi dobavami.. Te pa bi morale biti dovoli obilne in pa seveda stalne, da bi zadrugi omogočale stalno obratovanje. Sicer so železniška in državna rudniška vodstva v zadnjem času vedno bolj naklonjena domači industriji, toda parkrat se je že zgodilo, da i so inozeinci s svojimi dumping cenami prodrli in I dobili naročila »Za zgled naj nam služijo avstrijske železnice, i ki |)rincipie!no kuoujejo samo od domačih proiz- ] vajalcev.< lo naj bi upoštevala tudi naša državna uprava, kajti domače industrije je dovolj, soosobna je konkurence glede kvalitete iu cen, manjka pa ji dela! skopiti. Prestopki zoper ta določila se kaznujejo v denarju do 1500 Din ali z zaporom do enega meseca. Za najboljše pripoznaue bike se bodo kesnejc ra/delile primerne nagrade. Borza Dne 13. maja 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so oslali tečaji v glavnem neizpremeujeni. Do zaključkov je prišlo v štirih devizah, katere jc dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zak,:učni tečaji.) Amsterdam 2279—2285 (2282), Berim 1352.25—1355 25 (1353.75), Bruselj 790.59 bi., Budimpešta 991.14 bi.. Curih 1093.50—1096.50 (1095), Dunaj 797.64— (799.14), London 276.30 bi., Newyork 56.71 bi., Pariz 222.32 bi., Praga 168 31 lik, Trst 297.28—297.43. Zagreb. Amsterdam 2279—22S5, Dunaj 797.64 —800.64, Berlin 1352.25—1355.25, Bruselj 790 59 b.. Budimpešta 989 64—992.64. London 275.90-276.70, Milan 296.32—298.32. Newyork ček 56.61—56.81, Pariz 221.306—223.306, Praga 167.91 — 168.71, Curih 1093.50-1096 50. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.5 milij. Din. Belgrad. Berlin 1352.25—1355.35. Budininešta 989.64—992.64, Curih 1093.5—1096.5, Dunaj 797.64 - 800-64, London 275.90- 276.70, Nevvvork 56.61— 56.81, Pariz 221.32-223.32, Praga 167.91-168.71, Trst 296.30-298.30. Curih. Belgrad. 9.1350. Pari/. 20.3025, London 25.2325, Nevvyork 518.90, Bruselj 72.20, Milan 27.16, Madrid 51.75, Amsterdam 208.40, Berlin 123.63, Dunaj 72.975, Stockholm 139.10. Oslo 138.90. Kopen-hagen 138 875, Sofija 3.76, Praga 15.37, Varšava 58.15, Budimpešta 90.515, Atene 6.73, Carigrad 2.4625, Bukarešta 3.09, Helsingfors 13.06. Vrednostni papirji Tudi danes je bila tendenca za državne papirje slabejša. Tečaji so večinoma popustili. V Zagrebu je prišlo do zaključkov samo v škodi in v 1% Bleru. Znatnejši pa je bil promet v Belgradu. Bančni papirji so ostali neizpretnenjeni in beležijo le običajne zaključke v delnicah Poljo- in Union-banke. Med industrijskimi papirji je bila zaključena po neizpremenjenem tečaju Drava, nadalje so bili zaključki v delnicah Slavonije po 200 iu Unioumli-na po 80. Nadalje je bila zaključena še Jadranska plovidba. Ljubljana. 8% Bler. pos. 93 bi., 1% Bler. pos. 83 bi., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 den.. Praštediona 930 deti., Kred. zavod 160—170, Vevče 120 den-, Stavbna 40 den., Ruše 220 den. Zagreb. Drž. jiap.: 7% inv. pos. 88—88.50, agrarji 51—52.25, vojna škoda ar. 424.50-425-50, 7. 425, kasa 425—426, 6. 424, 7. 425, 12. 425.25-426.50, 8% Bler. pos. 92—92.75, 7% Bler. pos. S2.25 —82.625. 1% pos. Drž. hip. banke 84.50—86, 6% begi. obv. 66.50—67. Tobač. srečke 25 bi., Srečke Rdeč. križa 41—47. Bančne delnice: Hrvatska 50— 60, Poljo 52—53 (52), Union 174—176 (174), Jtigo 73—74, Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 67 den., Narodna 7825—7875, Obrtna 36 den., Praštediona 930-935, Srbska 187 den., Zemaljska 138—140. Industrijske delnice: Nar. širni. 25 den., Outtmann 128 den., Slaveks 25—32.50, Slavonija 200-205 (200), Danica 80—85, Drava 235—236 (235), Šeee-rana Osjek 185—290, Osj. Ijev. 215 den., Brod. vag. 64—70, Union 70—80 (80), Vevče 120 den., Isis 45 —50, Ragusea 337.50—360, Oceania 150—195, Jadr. plov. 500—520 (510), Trboveljska 300—305. Belgrad. Narodna banka 7800, 1% inv. pos. 88—89, agrarji 51.50—52 (65.000). vojna škoda promptna 424.50—425, maj 424.50—425.50, 6% begi. obv. 67, 8% Bler. pos. 92.25—93, 1% Bler. pos. 83, 82.50 (8000 dol.), 7% pos. Drž. hip. banke 85 (1000 dol.). Notacije državnih papirjev v inozemstvu: London 1% Bler. pos. 81.125-81.75. Newyork 8% Bler. pos. 91—91.75, 7% Bler. pos. 81—81.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 82.50-83.50. Dunaj. Podon.-savska-jadr.nl. 93,50, Vfiener Bankverein 15,20, Escompteges. 152, Živno 83.25, Union 20.50, Aipine 1605, Trboveljska 35.75, Kr. ind. 43, Leykam 2.75, Rima Murany 44.25. Žitni trg Novi Sad. Pšenica gbč. 195—200. koruza bač., sr. 102 - 104, ladja Tisa 105—107.50, ladja Donava, Sava 105—107.50. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 23 vagonov pšenice, 35 vagonov koruze, 8 vagonov moke. Tendenca stalna. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet omejen. Pšenica inaj 15.33—15.35, zaklj. 15.35—15.36, junij 15.22—15.27, /aklj. 15.27—15-28, rž maj 14.95 -15.15, zaklj. 15.10—15.20, koruza maj 14.40-14.43, zaklj. 14.36-14.38. julij 14.37-14.4S, zaklj. 1438—14.40, avgust 14.50, tranz. maj 11.60, julij 11.7(1. Končana je sezona sHalleusportfostovv, končana je tudi sezona velikih cestnih, poljskih in gozdnih tekov pri Angležih. Nemcih in Francozih, pri nas pa še ni nič končanega, če izvzamemo zimske treninge v telovadnicah. V nedeljo bodo naši atleti šele pričeli, to bo prvi letošnji miting, ki hoče pokazati satlove zimskih in pomladnih treningov. Letošnje prvo srečanje slovenskih lahko-atletov obeta biti silno zanimivo, zakaj Prlmorje in Ilirija bosta postavila svoje najboljše moči, katerim se bodo pridružili tudi nekateri Mariborčani in Zagrebčani, mod njimi Pndpečan, Knllav in Kumar. Prepričani smo, da bomo videli lepe lubko-atietske borbe in vse kaže, da bo ugasnila luč kateremu slovenskih rekordov. Za tek na 5000 m je prijavljena cela četa atletov — mod njimi Sporu, Slapničar in Podpečun — in s temi ni baš enostavno češnje zobati. Tudi na 100 m bomo videli odlične tekače, ki bodo tekli pod 12 sekund iu mogočo se bo jiosrečilo Steplšniku... ne, bolje je počakati, bomo videli v nedeljo ob pol treli. Težko jo ugibati, ko čujemo o dobri formi pri-morjanskih sprinterjev. Eno pn je gotovo, namreč ■to, da se bosta Zupančič in Jeglič v krogli resno spoprijela za naslov slovenskega rekorderja. Da, to bosta morala, ne zato, ker je lako zapisano, temveč zato, ker sta lega zmožna. Kadar gre človek mimo stadiona, se mu odkrije, ker jn to oaza solnca in zdravja v vsakem mestu. Tako delajo tudi moji prijatelji in pravijo, da iz spoštovanja do vseh kmečkih deklet In fantov. ki so za sladion delali in iz spoštovanja do mojstra, ki ga je tako gradil, da nam je prav. Da, iz spoštovanja. Tako spoštovanje bi morali imeti športniki ludi do olimpijade. Prava olintpijada je le vsake štiri leta in vendar čujemo vedno o ollni-pijndab. 'Tako so si tudi Italijani omislili kar ua vsem lepem, tla priredijo letos olimpijado gracije. Ne bo težko ugibati, to je nekaj sumo za dame. Najprej je bil ves svet hud, da se govori zopet o olimpijadi in nikdo sc je ni mislil udeležili. S tem so najbrže Italijani računali in so si pomagali; sami bodo nosili potne in druge stroške za inozemske atletinje. Tako so pisali tudi naši lalikoatletski zvezi in atlelice ie trenirajo in bodo šle na olimpijado gracije v Floroneo. Finci so drugačni možje Poznale družino' Jilrvinenov? Takole je |>ri-povedoval časnikar, ki je bil lani na Tinčkih tekmah: Zagledal sem Jurvinenn In vprašal sem ga, če je desetoborec. Zadovoljno se smeji in odgovarja: Ne, to je Achilles.« Torej je na Finskem toliko Jlirvinenov, kakor na Kranjskem Janezov. V bližini je stal 1'urje, ki jc nagovoril 40 letnega moža z : Jttrvinenc. Zmajal sem z glavo — tata 40 letni — pa sem vendar vprašal: "Ste vi mogoče Achilles? Tudi ta se smeji in pravi: '»Ne, Bruno sem!' Kdo je Bruno? Oče dveh svetovnih rekorderjev, oče Achillesa JBrvlnenu in Matteja Jiirvi-nena — tega Matteja, ki jo 24 ur pozneje izbrisal Lundqul8tov svetovni rekord v kopju (71.01) in postavil novega z 72.38 m. Kako da jo to napravil? Tako približno kakor llirschfeld, ki jo predlanskim za fotografa sunil kroglo 16.11 in daleč. :Eja Malte!«, so kričali takrat navdušeni Finci, danes pa je Matle za dva meseca diskvalificiran. Da, Matte, mož si, ali tvoja zveza jc še večja I Zakaj je finska lahkoatletska zveza JHrvinena kaznovala, o tem molči po nurmijnnsko. Časnikarji ugibajo, ali jo mogoče zahteval preveliko odškodnine za svoje starte v inozemstvu, dr. Meisl, športni urednik od - Vossisehe Zeitung , ki ima zelo dober nos, pa pravi, tla je Matle kaj rad v kozarec /. alkoholom pogledal in da je pri tem pozabil na vse, česar so ga dobri ljudje v mladosti učili. Kaj je res, lega ne vemo, tudi 111 tako važno, res pu je. da se Finci ne boje diskvalificirati svetovnega rekorderja. Tak uspeh je za spori večji od rekorda Tenis-sekcija SK Ilirija obvešča svoje člane, da so tenis prostori otvorjeni ter da se zamore pričeti z rednim igranjem. Člani-dijaki se opozarjajo, da so jim prostori na razpolago samo do 17. Razporcdba v grupe je samo začasna, ter se bode v teku tedna po ev, željah članstva spremenila. Članom je na razpolago učitelj za vežbanje ter sc tozadevne informacije dobijo v garderobi na prostoru. V nedeljo dne 17. t. m. nastopi prvikrat v Hrastniku prvak Celjskega okrožja SK Atletik, ki si je priboril tudi pokal LNP. SK Hrastnik je še mlado moštvo vendar je pri svojih zadnjih nastopih pokazal napredek. Igral jc 3. t. m. ob priliki športnega dne v Zagorju z rezultatom 7 : 0, v nedeljo dne 10. t, m. je pa odpravil SK Trbovlje komb. z rez. 12 : 2. Za tekmo SK Atletik vlada vsled tega splošno zanimanje in upali je, da bo udeležba iz strani občinstva polnoštcv ilna. SK Atletik nastopi v svoji trenutno najmočnejši postavi. Cerkven! vestnih Nočni častivci najsv. Zakramenta bodo na predvečer praznika sv. Paskala, zavetnika nočnih častivcev, t. j. v soboto dne 16. maja v stolnici proslavljali evharističnega Kralja v skupni molitveni uri od 9 do 10 zvečer. Molili bomo lo. uro: Zahvala za bo/je dobrote. — V nedeljo dne 17. maja pa se zltero vsi ljublj. nočni častivci ob četrt na pet v stolnični zakristiji, da se porazgovore in navduše za nadaljnje delo /a širjenje nočnega češčenja. Češke tkanine dob> te direktno iz ČSR frnnko. izcarinjeno. - Pišite po vzorce (dopisnica Din 1'50) VOLNENIH in tlrng h tkanin, ki jih dobite I ran ko na vi ogled. So iivr tne kakovosti iu po zmernih cenah liočelo tudi znati pogoje prodaje na obroke? Tkalnica M A REK. Bystro na Mctujl ČSU. Razpis natečaja! Načelstvo zadruge Poštni dom« razpisuje natečaj za osnutke zgradbe poštnega doma v Ljubljani. Za tri najboljše osnutke so določene nagrade in sicer: I. v znesku 2.000,— Din, II. v znesku 1.500,— Din, III. v znesku 1.000.— Din Vsa potrebna pojasnila se dobo ob delavnikih od 12 do 13 pri g. Saleharju v tiskarni poštne direkcije na Sv. Jakoba trgu. Osnutke je vposlati do 2U. junija t. 1. načel-stvu »Poštnega doma«, Pred Prulami si. 1. Tudi letos so n:\ prvem nicslu francoska kolesa Otomane Najcenejše iu najboljše modroce. feder-modroce. divane, fotelje, zložljive postolje. mreže in garniture Vam nudi Stari trg 9 Drž. razredna foter^a Poročilo iz kolekhire Ant.Golež, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Pri žrebanju državne razredne loterije 12. t. m, so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 30.000 Din srečka št.: 15644 10.000 Din srečke St.: 1715 22235 31597 32265 50065 4.000 Din srečke St.: 7482 8974 9509 17909 23769 34991 35117 10181 41970 51158 61567 65234 86062 89283 91626 2000 Din srečke šl,: 1275 1587 2964 6679 799-1 10081 15558 16306 27400 30759 31894 45738 47380 49009 51641 55407 60180 64357 65815 66436 66213 66710 71341 74084 74631 75944 78493 79553 79803 81062 85353 87875 89694 89870 91959 92594 92639 93414 94193 94795 95485 99697v Prvovrstni izdelek in mnterijal Najlažji tek Ceno brci konkurenti«! VIKTOR BOHINEC - LJUBLJANA Dunajska cesta 21 Ceniki brezplačno 1 SESU trpe ca tesnobnosti in pomanjkanju sape, radi tega ne morejo spati, postajajo nervozni. Radi tega bi moral vsak takoj rabiti bstmol Rtroncirial ligarcfe ki raztvarjajo slez, tiblažujejo krč ter omogočajo mirno in prijetno spanje. Dohivn se v lekarnah. — Pazilo vedno na ime AsfmOi! V tovarni umetnih oči »Kaj pa lovite?« — »Postrvi.« — »Ali ste že kaj ujeli?« — »Še nobeno!« — »Knlrn na nnlara veste, da so postrvi?« Industrija, ki je skoro popolnoma neznana in ki je kljub temu za zdravilstvo zelo važna, je izdelovanje umetnih oči za slepce. Na stotisoče ljudi je na svetu, ki so zgubili vid v vojni, radi nesreč ali'neprevidnosti. Za vse te je bilo treba najti sredstva, ki naj bi vsled manjkajočih oči spačeni obraz popravila, oziroma jim celo povrnila vid »Industrije umetnih oči« jo tako malo, da skoro zgine med večjimi industrijami. Skoro vse »izdelovalce oči« na svetu lahko preštejemo na prste. Vsi ti obrali pa so večinoma v Nemčiji oziroma tudi drugod po svetu v nemških rokah. Najprej nekoliko o zgodovini umetnih oči. V Egiptu, stari Grčiji in rimski državi so že poznali umetne oči, sicer ne iz stekla, ampak iz poldraguljev in slonove kosti. Te oči so vstavljali mumijam v obraz, da bi imele čim večji izraz resničnega življenja. Leta 1510 je začel prvi uporabljati francoski ranoceluik Ambroise Pare umetne oči za žive ljudi. V teku let se je nato razvila v Franciji prava industrija za izdelavo teh umetnih oči. Sprva so jih delai iz zlata, toda sčasoma so spoznali, da je steklo naravnejše in cenejše. Kakor pišejo stare kronike, so potem ti fabrikanti Ametnih oči potovali po deželah in so sami vstavljali bolnikom umetne oči. Medtem so na Turinškem izdelovali nemški steklarji tudi umetne oči, toda ne za ljudi, ampak za lutke. Neki zdravnik iz Mei-ninga, ki so se mu zdele te umetne oči zelo naravne, se je obrnil na nekega delavca v Lauschi, na steklarja Ludvika Muller-Urija, in mu svetoval, uaj izdeluje mesto umetnih oči za neživa bitja raje oči za žive ljudi. Mladi steklar se je dal pregovoriti in se pričel pečati s to zadevo. Polagoma je umetne oči tako zboljšal, da je končno res ustvaril dobre in uporabne umetne oči, ki so bile celo l>oljše kakor francoski izdelek. Francijo, ki je nekoč ponosno izjavila, da so ji vse dežele dolžne zahvalo, ker ona edina izdeluje steklene oči, so Nemci polagoma izginili iz vodstva. Od tega časa se je nemška industrija stalno zboljševala, medtem ko so v Franciji še vedno delali po starih metodah. Izdelovanje miv. Pacienti čakajo na svoje oči iu lahko obenem opazujejo delo. Gospod Miiller posadi bolnika poleg sebe, kajli le tako lahko pri delti primerja zdravo z novim umetnini očesom. Umetno oko je iz kriolitovih steklenih cevi. To steklo prihaja samo iz Gronlandije in ima to prednost, da jo že v prvotnem stanju zelo belo. Pri 1000 stopinjah vročine se oko oblikuje. Ogenj segreje steklo tako močno, da je v nekaj minutah snov podobna vosku. Cevko potem na eni strani razvlečejo v tenko palico. Skozi drobno cevko pihajoč, oblikuje potem delavec oni del cevke, ki se nahaja v ostrem plamenu, v umetno oko. Potem se vdelabt zenica m spreminjaoča se šarenica. Z okroglo palico se potem z manganom, ki predstavlja črnino zenice, kakor tudi z različnimi, iz kovinskih oksidov na-, pravljeuinii barvami čini bolj naravno izdela umetno oko. Celo očesne rdeče žilice se vpo-! dobijo. Tako pridobljeno zrklo se potem zno-| traj i/.votli in končno z raztopitvljo odstrani I od steklene cevi. V kratki urici je umetno oko gotovo. Pacient nato poskusi svoje novo \ oko in z začudenjem ugotovi, da celo ostali prisotni pacienti ne morejo več ločiti pravega od umetnega očesa. Vlullor pripoveduje, da je neki njegov pacient dobil celo potni list, v katerem ni bilo zaznamovano, da ima umetno oko. — Novi papuicv generalni vikar. Kardinal Marchetti Selvaggiani jc bil kot naslednik nedavno umrlega kardinala Pompilija imenovan za generalnega vikarja sv. očeta. Užaljeni Stalin flnvi ministrski predsednik ua Norveškem Knlstad, voditelj kmetske stranke, ki je te dni sestavil novo švedsko vlado. umetnih oči je ostalo stalno v rokah ene same družine skoro do današnjih dni. Ko je stari Mtiller-Uri umrl, mu je sledil njegov sin in temu njegovi sinovi, ki še danes vodijo podjetje. Na leto izdelajo povprečno 8000 umetnih oči, in sicer večinoma nasledniki Muller-Urija. V Berlinu in Leipzigu so te delavnice in poleg tega še v Wiesbadnu. Poleg teh je v Nemčiji le še malo drugih izdelovalcev umetnih oči. V inozemstvu je le zelo malo res pravih umetnikov v tej stroki; toda skoro vsi ti so učenci družine Mtiller-Uri. Tako je v Ameriki 5, v Angliji 2 in v Avstriji 1 izdelovalec umetnih oči. Centrala v Berlinu pa dela za ves svet. Kako izdelujejo te umetne oči? Obisk v mali delavnici umetnih oči je izredno znni- Ameriški elektroinženjer 0'Grady, znani strokovnjak, je nepričakovano zapustil sovjetsko službo in se povrnil v Zedinjene države. To je zakrivila njegova žena. ki je soprogu sledila v Moskvo in odtod poročala o svojih doživljajih >Newyork Heraldu«. Njeni dopisi so bili sicer popolnoma objektivni in so našli priznanje celo pri sovjetskih trgovskih zastopnikih v Ameriki. A na zadnje je sporočila gospa svojemu listu znano stnesnico o židovskem dečku, ki je baje Stalinu rešil življenje, ko je skoro utonil pri kopanju v Črnem morju. Na Stalinovo vprašanje, katero nagrado zahteva, ga je deček samo prosil, naj nikomur ne pove njegovega imena ... Čim je zvedel Staliti o tem dopisu v ameriškem listu, je odredil izgon dopisnice iz Husije. Njen soprog, ki ni mogel doseči preklica izgona, ji je naposled sledil, čeprav se je dobro počutil v službi. Stvar je posebno komična, ker ponavlja seveda izmišljena smešnica samo staro predvojno resnično zgodbo o velikem inkvizitorju« ruske Cerkve Pobedonoscevu, ki ga je rešil pri kopanju v Odesi nekoč znan židovski hipnoti-zer Feldman. Pobedonoscev mu je srdito priporočil: Če ste Zid, prestopite v pravoslavje, ker drugače za vas ne bom ničesar storil!« Feldman ga je prosil, naj samo nikomur ne pove njegovega imena. A zgodba je vendar prišla v javnost in vsi podlistkarji so zasme-hovali Zida, ki je rešil najhujšega sovražnika svojega naroda ... Zcppelin ua tračnicah. Kruckenbergov Zeppelin na tračnicah, v katerem vidijo strokovnjaki prometno sredstvo bodočnosti, so te dni z velikim uspehom preizkusili. Na glavnem kolodvoru v Hannovru si ga jc občinstvo prvič lahko ogledalo. pripada ta živalski velikan k bitjem, ki živijo najdelj. Govodo, konj, pes, pri katerih traja nosilnost nekaj mesecev, živijo le 15, 20 ali 30 let. Samo mula dela izjemo in lahko doseže starost 50 let. Življenjska doba jc poleg tega enaka množini sprejete in oddane žjvljenjske moči. Bazen tega je tudi v direktnem razmerju s počasnostjo razmmožitve in v nasprotnem slučaj u s hitrostjo le-te. Tako so konj, bik in osel v starosti treh let dozoreli in lahko že s četrtim letom sami razmnožujejo svoj rod; radi tega živijo samo 25—30 let. Ovea ima lahko že drugo leto mlade in živi zato samo 10 let. Življenjska sila stoji v razmerju z enostavnostjo telesno konstrukcije. Praživali in črvi, katerih konstrukcija obstoji samo i/, prebavnega kanala, so v gotovem oziru nerazrtišne. Mrzlo-krvne živali imajo večjo življenjsko žilavost kakor toplokrvne. Lahko opazujemo žabe in želve, ki smo jim odsekuli glavo, da živijo še več tednov. Pri človeku jc življenjska doba v natančni harmoniji s trujanjem telesne rasti: človek lahko v normalnem stanju živi šost-do sedemkrat taiko dolgo, kakor je trajala doba med njegovim rojstvom in prvim znakom zrelosti. Čim prej torej poslednja nastopi, lem krajše inorn bili življenje Nasprotno pn traja posamezno človeško življenje tem dalje časa, čim pozneje je nastopila zrelost, ki pa seveda ne sme bili ovirunu od kake napako v telesni konstrukciji nli celo bolezni. Bik zabodel brezdomca V nekem hlevu večje kmetije blizu Linzs v Avstriji so kmetje našli v jaslih skrčenega starega moža. Ko se je kmet trudil, da bi dozdevno spečega zbudil, je opazil, da mora bili mož najbrž hudo ranjen. Sprva ni inogcl najti nobenega sledu kae rane. Ko ga je mož dvignil pokonci in 11111 odpel suknjo, je zagledal na prsih globoko rano. Stari mož, v katerem so spoznali 74 letnega Ivana Humer-ja, je zvečer splezal na hlev, da bi tam prenočil, ker je bil brez strehe. Pri tem pa je razbil šipo in najbrže s tem prestrašil bika, ki je bil v hlevu. Bik je navalil nanj in ga prehodel z rogom, ki se je v vsej svoji dolžini zupičil v prsa nesrečneža. Mož je v strašnih bolečinah prebil vso noč in ko so zjutraj poklicali zdravnika, je bilo že prepozno. Mednarodni jahalni turnir v Rimu. Italijanski ministrski predsednik Mussolini izroča nemškim čast-"•'kom, ki so na turnirju zmagali. Mussoliniiev pokal FOTOAMATERJI! Vse fotopotrebščinc dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte ceniki Dolgost živifenja Različnost življenjskih dob rastlinske^ in živalskega sveta ter človeka predstavlja pomembno uganko, ki je znanost do sedaj še ni mogla rušiti. Izgleda, kakor tla bi ura življenjskega mehanizma za različna bitja različno dolgo tekla, kakor da bi se njena kolesa in njen mehanizem |>o določenem času obrablje-nja nepreklicno ustavila. Življenjska doba je v nekaterih slučajih v direktnem razmerju s časom, ki ga žival prebije v jajcu oziroma kot embrio. Ker slonova samica nosi mladiča tri leta. sledi iz tega, da Med enodnevnico, katero vidimo isti dan nastati in zopet zginiti in morsko želvo, ki živi pet do šest stoletij, je neskončna vrsta vmesnih členov. Enodnevnice živijo samo par ur, vodne bolhe par dni, listne uši največ en mesec, čebela navadno eno leto, hidra 2 leti, trogloditi ne preko treh let, angorski zajec 4 leta, podlasica 5 do 7 let, svizec 8 do 10 let, mačka 10 do 15 let, pes 15 do 20 let, vol 20 do 30 let, konj 25 do 40 let, skobec 50 let, osel in mula 60 do 80 let, orel, labod, vrana in kamela 100 let. Sloni, želve in krokodili pa živijo 150 do 200 let Curtius odgovarja Briuudu. Na letnem banketu Društva inozemskega tiska v Berlinu, katerega se je udeležil državni kancler Brilning z nekaterimi ministri, je nemški zunanji minister dr. Curtius imel govor, o katerem smo že poročali. Na sliki vidimo čisto na desni dr. Curtiusa med govorom, na skrajni levici apostolskega nuncija Orseniga, poleg njega pa državnega kanclerja Brtiuinga. (Chevroletov tovorni avto daje poslovnemu človeku možnost ehono~ mičnega prevažanja — in siri polje njegovega udejstvovanja Na odprti eestl vozi Chevroletov tovorni Gorja slika kaže delajte karoscrijskt avto čeprav ie do vrha obtožen, s hi- konstrukcije, ki jamči za naglo in elcono- trostio osebnega avtomobila - po zaslugi milno tovorjenje. Take karoserije do-moh.rgr $es>ciiindr$kega motorja. bavjla naš zastopnik. primer takim, ki trgujejo s stavbnim ma-terijaloru, prodajalcem premoga in drv, trgovcem kolonijalnega blaga, pivovarnam in tovarnam soda vode jc prevoz s tovornim avtom bistvene važnosti, ker zniža troške za dostavljanje in pomaga širiti polje trgovskega udejstvovanja. Naš zastopnik ima načrte karoserij, ki ustrezajo zahtevam navedenih kupčijskih strok, pa tudi drugih. On vam bo z veseljem postregel s podrobnimi podatki in natančnimi proračuni. Tip Karoserije s surnor.aklopniml vratcl, primerne za podjetja, ki dobavljajo stavbni materijat; tov",i",!" arjanjt traja le nekaj minut. ———- -1 Izredno čvrste zavore so jaka protiutel močnemu Sestcilindrskemu motorju. Chevroletov tovorni avto vam voznik ustavi v nekaj sekundah. Tu so naložili pesku. Nizka šasija Che-vroletovega tovornega avtomobila olajša nakladanje. Chevroletov tovorni avto lahko brez skrbi otovorite do njegove popolne nosilnosti, ker ga čvrste zavore na mah ustavijo, tudi pri največji hitrosti. Evo vam karoserije, primernt za skladišča, katera dobavljajo blago, ki potrebuje dosti prostora in se mora na vožnji zavarovati Evo vam karoserije, k? jc nalašč za vašo stroko. Postavite jo laltlto na Chevroletovo šasijo NOVI Chevroletov tovorni avto ima tri dolžine šasije: 2.77 m, 3.33 m in 3.99 m — na zadnjega lahko naložite 2500 kg. tovora, če ga opremite r dvojnima zadnjima kolesoma. Jasno je, da je nova tovorna šasija primerna za domala vse okoliščine. Neštetim trgovskim podjetjem kakor na ffimmmš lekarnarja in posestnika C A TOVORNI AVTOMOBILI Tri Sasije ■ H-MU Sestcilindrski motor drži rav-noteZje s Čvrsto chevroletovo šasijo. Pomnit*: Chevroletov tovorni avto ima Sestcilindrski motor. Prednost tega je v tem, da proizvaja Sestcilindrski motor toliko sile, kolikor je je treba, da zvozi tovor lagotntji in da si mani obrabi kakor štiriclllndrskl motor. Chevroletov tovorni avto je po zaslugi svojega odličnega motorja vedno na cesti, in nikdar v repnratirnl delavnici- ►♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦t ♦♦♦♦♦♦»•»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦.♦»»♦♦♦♦♦♦♦^ 200m3 Sa. mecesnovih hlodov i imamo na zalogi ter jih prodamo po ugodni ceni, : event. jih razžagamo po naročilu. Prodamo in raz- \ žagamo tudi manjšo količino. — Ponudbe na upravo lista pod označbo: „Mecesnovi hlodi" 5503 Ni duha ne sluha P VIII 221-30 — 89 za kurjimi očesi in debelo kožo, če jo tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z majhno količino CLAVETYL CREME. Cena škatljice 8 Din Proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič. Zagreb, Jelačičev trg 20. VRTNAR]!, POSESTNIKI! Prvovrstno šoto (Hochmoor Torfmull) za izboljšanje vrtne zemlje nudi po najnižji ceni Javno skladišče nasl., Celje. Prostovoljna v v Žalujoči nad izgubo našega nepozabnega soproga, predobrega papačka, sina, brata, zeta rvaka, strica in bratranca, gospoda v St.Vidu nad Ljubljano Na praznik Vnebohoda, v četrtek 14. maja t. 1. se bodo na licu mesta v Št. Vidu nad Ljubljano razprodajale od posestva St. Vid 17 različne stavbne in zemljiške parcele v sredi in poleg vasi. Pričetek dražbe ob 13. uri (eni popoldne) pri hiši št. 17 (pri Cirmanu vulgo Lovrencu) v Št. Vidu poleg cerkve. Kupnina jc plačljiva v obrokih. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodi'ču soba št. 37. Opozarjamo na .Mali oglasnik' v našem dnevniku. — Poslužujte se oa ob vsaki priliki! v odtielftn C pri Commerce i. d. lavCarleva ulica it 11. na&froplc 2000 ilisc. žftuMti nogavic 1000 „ mašhHi 800 „ 2epnek10Dm.Pri5tojbina za šifro 2Din.V>akog.la> treba plačati pri naročilu Na pismena vprašanja odgovanamo le.eejepriloiena znamka.Cek račun LjubljanalO-S^." Trgov, pomočnik železninar, mlajša moč, priden in pošten išče službo za takoj. Naslov v upravi pod št. 5378. Za deklico iz boljše hiše, staro 18 let, se išče mesto učenja v veliki trgovini z mešanim blagom. — Oglasni oddelek »Slovenca« pod Kfro »Pomlad« št. 5507. Gospa ki zna voditi trgovino z galanterijo, čevlji in pleteninami, išče službo. Gre tudi kot gospodiaja k samostojni gospej ali gospodo. Naslov v upravi pod št. 5458. Siužbo cerkovnika v kaki manjši fari išče Primorec, ki ima v tem že nad 8 let izkušnje. Cenjene ponudbe aa podružnico »Slovenca« v Celju pod Cerkovnik« št. 5450. Deklica vajena vseh hišnih del — išče službo k boljši rodbini kot pomoč gospodinji. Ivanka Pinterič, pri g. Engelsberger št. 100 — Tržič. Mesarskega vajenca poštenih staršev sprejmem. Naslov: Ivan Ja-vornik, Ljubljana, Domobranska 7. Mizarski pomočnik dobro izvežban v splošnem mizarstvu in polaganju parketov, mlajša moč, dobi trajno delo pri Ferdo Primožič, mizarstvo in parketi, Trnovski pristan št. 4, Ljubljana. Sprejme se tudi vajenec. Učenec s primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejme pri Franjo Grabjec, fotografski umet. zavod, Ljubljana, Miklošičeva c. št. 6. Vajenca (-ko) poštenih staršev, sprejmem takoj za krojaško obrt. J. Kurilj, Novi trg 1. Dekle za poljska in hišna dela se takoj sprejme v bližini Ljubljane. Naslov v upravi pod št. 5471. Krojaškega vajenca poštenih staršev sprejmem takoj. Prednost imajo talentirani fantje. Fran Lukman, krojaštvo, p. Trzin pri Domžalah. Zaslužek Okrajne zastopnike za vse sreze sprejmemo, sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za pen-zionirane orožnike, učitelje itd. Ponudbe na: Union zavaroval, družba Ljubljana, Miklošičeva c. št 7/m. Deklica teli službo k otroku in pomoč gospodinji. Naslov v upravi pod štev. 5456. Strežnica spretna, marljiva, potrpežljiva, mirnega značaja, simpatične zunanjosti, vajena splošnega šivanja, si želi stalne službe k boljši dami ali v boljšo hišo. Gre tudi izven Slovenije. — Ponudbe pod »Dobra strežnica« na upravo Slovenca. Maribor. Presvečevalce jajc sprejmem. Ponudbe pod »Export« štev. 5429 na upravo lista. Mesar, pomočnika z dobrimi spričevali sprejmem. Naslov: Ivan Ja-vornik, Ljubljana, Domobranska 7. Poslovodjo za dobro idočo, z vsem potrebnim orodjem oprem ljeno kovačijo v Goricah nad Kranjem h. št. 14 — iščem. Trgovsk. pomočnika zmožnega slovenščine in nemščine, vojaščine prostega, z lepim nastopom, sprejme galanterijska trgovina. Ponudbe z navedbami referenc in zmožnosti ter zahtevami pod »Prvovrsten« št. 5422 na upravo. Prodajalka pridna in poštena, v špecerijski trgovini dobro izurjena, se sprejme v Mariboru. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pod: »Prodajalka z dežele ima prednost« na upravo Slovenca v Mariboru. Prodajalec komi (eden ali dva), le dobra moč, ki bi za bin-košti pomagal prodajati se sprejme. Nastop takoj, Poznejši angažman ni izključen. Zaposlitev v eni največji prodajalni čevljev. Naslov v upravi pod št. 5479. Viničarja pridnega, samostojnega, poštenega, ali majerja za posestvo 20 johov pri Slov. Bistrici, iščem. Ponudbe pod »Samostojen in priden« na upravo lista v Mariboru. 25 odstotkov zaslužka nudim dobro uvedeni prodajalki pri privatnih strankah. Interesentke naj se v petek dne 15. t. m. ob pol 11 zglase pri vratarju hotela Miklič, Ljubljana. Dve parceli ; po 700 ni2 prodam po ,rMW* ; ugodni ceni. Vrt popolno-ma urejen. Izve se Cerne-35.000 Din posojda t0Va ulica 32, I. nadstr., iščem za preureditev go- j Ljubljana 7._ stilne. Od litra pot oče- "TI ; . , nega vina plačam dinar,! Naprodaj vinograd Glavnica se na ta riačin • ki meri ca. 8000 m", s ca. obrestuje najmanj po 20 . C,000 trtami in ima zida- odstotkov. Ponudbe na upravo pod šifro »Jamstvo« št. 5455. Stanovanje treh sob in pritiklin — eventuelno za pisarno se odda na Miklošičevi cesti takoj ali za 1. avgust. Naslov pove uprava pod št. 5392. Stanovanje 4 sobe v I. nadstr. in poslov. prostori 3 sobe se odda s 1. avgustom 1931 nico v prav dobrem stanju, z vinsko kletjo, dvema sobama in kuhinjo, ter posebej stoječ hlev za živino. Vinograd leži na Mavrlenu pri Črnom lju, Interesenti naj se obrnejo na naslov: Gosti Mihael, posestnik, Mavr-len, pošta Črnomelj, Savska banovina Nova hiša po ugodni ceni naprodaj. Val. Vodnikova ulica 8, Zelena jama. Prodam posestvo tik drž. ceste, 10 minut od kolodvora, zidana hiša in novozidano gospodar- IMetilne stroje vseh številk, na enoin-p let.. odplačevanjel -»Persson«, Ljubljana — Poštni predal 307. Kolesa na 12 mesečna odplačila! Kopalna plinska peč velika, (avtomat), patent Junker, popolnoma dobro ohranjeno, naprodaj. Naslov v upravi pod 5477. Voz dira peresih, močan, »Tovarna koles«, Ljublja- 2000 kg — proda Iv, Mr-na, Poštni predal 307. har — Stanežiče, St. Vid -~--nad Ljubljano. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosje po 130 Din ke io čisti puh PO 250 Din kg Razpoši-1 železničarske čepice liani po poštnem povzetju. I L BROZOVK - Zagreb, perutke in ostati pribor lllca 82 Kemična čistil- ima P° najnižjih cenah niča peha .stalno v zalogi A. Kassig, ! Ljubljana Židovska u. 7. Mornarska obleka . , i-i j .J »Javor« nova, za dečka 11 do 14 i, . , , let, poceni naprodaj. Na- ' lesna >ndustri,a v Logatcu slov: Uprava »Slovenca« lma svoj lokal Pohl" št. 5470. štvo tuc" v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Žimnice po 35 Din predelujem. Vsa tapetni-i ška dela po najnjžji dnev- 1 vagon hrast, plohov : ni ceni. Pridem delat tudi i -t. v • , . ... na dom. Slavič Franc, lepih, širokih in suhih, , tništ Rinlska c. 5, 50 mm, kupimo. Naslov v , * Zabjak M upravi »Slovenca« pod |_'__ št. 5462. Gospodje, dame, krojači, šivilje! Garderoba bo sigurno dobro pristo-jala, ako naročite kroje v Krojnem učilišču, Stari trg 19, Ljubljana, Zunanjim točno po meri iD sliki. Hišna kapelica se odda. Pojasnila iz prijaznosti v trgovini A. Ver-bajs, Gosposvetska 10. Otroške Janševa ulica. Telef. št. 3389. Pojasnila Aleksandrova 5, I sko poslopje, oboje z ope- pri hišniku. Čamernikova šoierska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prospem št. 16 zastonj. Pišite ponj! Tri slikarske pomočnike sprejmem takoj, kakor tudi pridnega in poštenega učenca ki bi imel izrecno veselje do slikanja. Hrana in stanovanje prosta. Peter Že-leznik, cerkveno dekorativni slikar, Predovičeva ulica 11, Moste p. Ljublj. Izjava! Podpisana Toplak Alojzija, posestnica v Budini, obžalujem vse žalitve, iz-nešene proti gdč. Mlakar Mariji, pos. hčeri v Budini št. 11, jo pVosim javno odpuščenja in se ji zahvaljujem za odstop od mojega pregona. Ptuj, dne 12. maja 1931. — Toplak Alojzija. Razpisi Slovensko planinsko društvo razpisuje zgradbo okrepčevalnice pod slapom Savice v Bohinju. Dimenzije 12 X 14 m, pritlično, s podstrešjem, so na vpogled v pisarni SPD Dunajska cesta 1 a, palača Ljublj. kreditne banke IV. Delo, podstavek iz betona in kamna, drugo leseno. Ponudbe je staviti do vključno 18. maja 1931. Osrednji odbor SPD Ljubljmta. Udobna stanovanja letoviščarska — v bližini Ljubljane, se oddajo po zmerni ceni. — Ugodne avtobusne in železniške zveze. Lepa lega, voda za kopanje v neposredni bližini. Naslov se poizve v upravi pod »Letovišče« št. 5262. Stanovanje 4 do 5 sob s pritiklinami, ena ali dve sobi sposobni za pisarno, se išče za avgust ali november v bližini justične palače. Ponudbe na upravo pod »Justična palača« št. 5452 Meblovana soba se odda gospodu ali gospodični. — Naslov pov* uprava »Slovenca« pod št. 5475. Mlekarna dobro vpeljana, se odda v sredini mesta. Naslov v upravi pod štev. 5434. ko krito. Naslov v upravi lista pod št. 5421. Družinska hiša z vrtom se proda. Koroška cesta 47 b, Maribor. STAVBNA PARCELA lepa, v izmeri od 4000 m3, je v bližini Maribora pod ugodnimi pogoji naprodaj. Redka prilikal Poizve se v podružnici uprave »Slovenca«, Koroška 1, Maribor. Veleposestvo večina gozd, s poslopji, proda za 400.000 Din Posredovalnica Maribor — Sodna ulica 30. Gostilno ali vinotoč z delikatesno trgovino, dobro idočo, na prometnem kraju, vzamem v najem ali na račun. Dopise pošljite na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Promet« št. 5431. Trgovina na prometni točki, event. tudi gostilna, se da v najem. Vprašati v upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Ugodno« štev. 5447. Gostilno s trgovino ali mesnico — proda za 250.000 Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica št. 30. Posestva, hiše od 50.000 Din. Mlin, tovarno, pekarijo — proda Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Trame, deske, drva iin vcIike kopaine banje in premog dobite pri Jos. ; in peči, klozete in dr. Prelesnik nasl. Drobnica, j dobite po zelo ugodnih cenah v železnini Fr, Štupica, Žično mrežo za ograje ! Gosposvetska cesta št. 1, , , . , Ljubljana, stavbno okovje, mizarsko orodje, la Remscheidske žage, kupite najugodneje pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Telefon 28—45. Spalnice iz trdega lesa, lepo poli-tirane, kupne že po Din 4200. Ne zamudite ugodne prilike. Za malenkostno ceno odpremim pohištvo na dom ali na bližnji kolodvor. Ogleda se pri Josipu Štolfa, strojno mizarstvo, Krašnja, pošta Lukovica. Avto zveza od Figovca z Adamčiče-vim avtobusom. KRASNA NOVA SPALNA OPREMA Krušno moko tn rženo moka ▼edno svežo, kupite celo acodno pri A. VOLK, LJUBLJANA Kesliova cesto 2« Za vsa sedlarska dela se priporočam vsem gg. trgovcem in posestnikom. Imam vedno v zalogi vsakovrstne konjske opreme. Prevzamem tudi staro v popravilo, delam tudi po naročilu. Točna postrežba in po konkurenčnih cenah Gospodje, dame, — hoteli! Pokličite tel. št. 2845. Pošljemo po garderobo, da jo Vallet Ex-pres, Stari trg 19, zlika, kemično sčisti, pošije, 'obrne. Likanje 18 Din, zelo ugodno naprodaj. — . , ___ Vpraša in ogleda se pri ' obračanje 300 Din. Stran 2 1 i č a r , Ponikva ob | ke, ki pridejo osebno, na južni železnici. likanje lahko počakajo. Samo kdor v miru izbira, dobro kupi Ako moralo iz trgovine v trgovino, da si ogledate blaoo, se boste v stiski in naglici odločili morda za nekaj, radi česar se boste pozneje kosali; ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA.! Tu imate čas, da pregledate in precenite vzorce kos za kosom, nikdo Vas ne bo prigovarjal za nekaj, kar ne odgovarja Vašemu okusu. ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO TKANIN ZA MOŠKA. OBLAČILA IN OGRINJALA in dobili jo boste v par Ineb, seveda brezplačno in b,'ezobvczno. 1812 Potem sedite iu izberite ono. kar najbolj odgovarja Vašemu okusu. Ker nabavljamo blago direktno iz tovarne in ga prodajamo naravnost Vam odpadeio razne provizije; Vi kupite torej boljše bla. go za manj denarja. Že pol stoletja strežemo zadovoljnim odjemalcem. Največja trg. in odpremnr tvrdka C^ner/O/jfer Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga. Čez nekaj dni ga boste imeli v ' rokah brezplačno. Prodam hišo enonadstropno, tristano-vanjsko, velik vrt, pod Rožnikom. Naslov v upravi pod št. 5474. Mlin nekaj FOTOUEMIČNIM KOPIRANJEM NUDI LE JUGOSLOVANSkA TISkARNA VLIUBUANI s stanovanjem in posestva vzamem v najem. Vprašati v oglasnem oddelku lista pod št. 5460. Mlekarna se odda na periferiji mesta. Naslov pove uprava pod št. 5478. Denar gori Prodaja stavbnih parcel V nedeljo 17. maja ob 15 se bo vršila v Lescah prostovoljna javna dražba stavbnih parcel, ki ležijo ob glavni cesti Lesce— Bled tik železnice. Vse informacije da iz prijaznosti gospod L. Fiirsager, Radovljica. Kameni v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno v zalogi MATERIAL 3M. illl l O. L LJUBLJANA, Dunafsfta ccsfa M13. Telefon 21-16 Drzoiavl flATERlAI POZOR! Pisalno mizo iz trdega lesa, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ravno pod Vašim nosom, | "Pravo Pod "Pisalnih«. ako kadite! Pustite vendar kajenje, ki Vam škoduje na zdravju in denarju! Nikoprost, ki stane 76 Din, Vas odvadi takoj! Avinal za odvado pijančevanja stane 235 Din. Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska 3. Posestva Vsakovrstno Hnpnlk po naivišiib cenah ČERNE, iuvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. D. nadstr. Parcela v izmeri 7—800 m' naprodaj v začetku Stožic. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5408. Hišica s sadnikom in lepim vrtom na glavni cesti Ko- ® čevje—Mozelj—Stari trg, ' e, se proda za 36.000 Din. starejša trgovina Avtobus promet v bližini dobro vpeljana, je takoj projektirane železn. pro- naprodaj sredi Ljubljane, ge. Josip Jermann, Knez- Pismene ponudbe na upr. ja lipa 39, p. Nemška pod »Plačati takoj Din loka pri Kočevju. 120.000«. Stroj 220 kp za mizarstvo — se kupi. Maribor — Studenci, Bol-fankova 38. [Prodamo Pozor! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v pondeljek, dne 11. maja 1931 najmodernejšo brzolikalnico za likanje raznovrstnih oblek. Posedujem v to svrho najmodernejši amerikanski univerzalni stroj, s katerim zlikam obleko v najkrajšem času Na željo stranko se obleka tudi prekroji ali obrne. — Poleg, tega priporočam svoj prvovrstni modni atelje po solidnih cenah. JOSIP BOC, LJUBLJANA, Kolodvorska 6 Vsem, ki so poznali našo Pepco Javoršek katera nama je zvesto stregla skozi 17 let, naznanjava žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno in boguvdano umrla. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 14. t. m. ob 4 popoldne iz hiralnice. Ljubljana, dne 13. maja 1931. KRASCHOVITZ in RENZENBERG,