H ' ...... T—'-TTI-I 'III imWML i /^apa/fe YDJNE BONDEI 1 Najstarejši ■lovenski dnevnik ▼ Ohio Oglasi v temi listu so uspešni XXVII. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI xxvii.—leto Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXVII. Iitov pobočnik CLEVELAND, ohio, SATURDAY (SOBOTA), JANUARY 22, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 18 poroča 0 nadjsidh orgijah krvolitja v Jugoslaviji; 200,000 umorjenih iz Kaira je dospelo včeraj poročilo "As-sociated Pressa," ki ga je napisal Mileniije f^oiMiič, pobočnik maršala Tita, o grozodej-fitvifi nacijev in nacijskih hlapcev nad jugo-s ovanskim ljudstvom. Fopovič je politični oficir partizanske vojaške akademije in član ^J^ti-fašističnega sveta. Pred vojno je bil.in-v Belgradu ter izhaja iz odlične družine, jf f^ila med prvimi borci proti Nemcem v eden izmed 51 oseb od prvotnih članov anli-fašističnega sveta, ki so danes % živi. dvajset članov anti-fašističnega sveta y" P«rf/o v bojih proti nad jem v teku zadn jega ® o. in Popovič sam je v liihaču dobil rano ki je bila skoro usodna. Maršal Tito je dal z letalom prenesti v Kairu v svrho operacije na možganih, za katero je skoro Ufirl. Popovič je 30 let star ter nosi sii:o-eno uniformo Titove vojske. Poročilo, ki ga je napisal Titov pobočnik ^^sociated Press," datirano 21. januarja " Kairu, se glasi: En • • ki jp , kriminalec, neki hrvaški kvizling, JU v R "deležen pri umoru 1,500 Srbov v Bugno-je bil nedavn.0 obešen. obsojen pri javni obravnavi. so bile zaslišane priče v soglasju z odlo-Hulla, zunanjega mini-^Oskv-in zunanjega komisarja Molotova v ^ ^lede kaznovanja vojnih zločincev. osvobodilni odbor sedaj zbir evidenco, ki - ^ ^ - Pripravljen je že dokazilni materijal Kazni ^ . ------^ -----a in pri- Ja evidenco, ki bo skrbela, da ne bo noben je -odg-ovoren za katera koli grozodejstva v Jugoslaviji, ušel zasluženi z ozi- rom na čine, ki jih je po Hitlerjevih naročilih izvršil režim hrvaškega kvizlinga dr. Ante Pavelič. Strašna grozodejstva v taborišču Jesenovac; 250,000 osep umorjenih Informacije, ki jih ima na roki osvobodilni odbor, kažejo, da je bilo pomorjenih nad 200,000 srbskih in hr^ških patrijotov; da je več kot 50,000 Židov in na deset tisoče ciganov umrlo v taboru Jesenovac blizu Save, ki se smatra za ena najstrašnejših koncentracijskih taborišč v vsej Evropi. Odbor ima evidenco, da so bili vsi stanovalci • taborišča vsak dan postavljeni v vrste, člani anti-fašističnega sveta, ki so pobegnili iz Taborišča, trdijo, da so Ustaši (Paveličeve čete) pred njihovimi očmi pobili na tucate njih tovarišev in pometali njih trupla v posebno pripravljena apnišča. Eksekucije v Belgradu v "plinskih busih"; soproga Ivana Ribarja med žrtvami Zbira se tudi evidenca, kako so naciji v maju in juniju 1943 v Belgradu umorili svoje žrtve v takozvanih "plinskih busih." (To metodo so Nemci obširno rabili tudi v Rusiji: žrtve so natrpali v zaprt avto bus in spustili vanj strupene pline, potem pa jih odpeljali na kak kraj izven mesta in pometali v s&upen grob.) Naše informacije dokazujejo, da so Nemci takrat s pomočjo domačih kolabora-cijonistov pokončali 2,000 srbskih patrijotov, med katerimi je bila tudi Boda Ribar, žena mladega 'Ivan Ribarja, čigar oče je načelnik vlade, katero je upostavil maršal Tito, ter tudi člani vrhovne komande, kakor tudi na stotine Židov. Mladi Ribar je bil preteklo leto ubit od nemške bombe. So kraji, ki so jOi Nemci popolnoma požgali in razdejali. Zavezniški oficirji, ki so prideljeni naši armadi, so po 120-kilometerski vožnji med krajema Mazin in Otočac na Hrvaškem izjatili, da bi še med \^so vožnjo niso videli niti ene hiše, ki vedno jstala. Narodni osvobodilni odbor je že pripravil program za obnovo Kb je anti-fašistična zbornica, ki je naše najvišje i^akonodajno telo, ustanovila Narodni osvobodilni odbor kot provizorično vlado Jugslavije s Titom na čelu, je bil organiziran poseben oddelek za obnovo dežele s sodelovanjem krajevnih odborov, ter zlasti z manjšimi lokalnimi odbori. Ti lokalni odbori so najvišja oblast za vsak kraj, mesto ali vas. ži^ež je naš poglavitni problem, živež odloča med življenjem in smrtjo. Odbori, katerim poma-ifajo ženske in mladinske organizacije v osvobojenih ozemljih, so obdelovali več. zemlje v svojih krajih, kot se je obdelalo kdaj pred vojno, navzlic pomanjkanju delovne sile in poljedelskega orodja. Del pridelkov se pošilja armadi, ostanek pa se spravi kot rezervo v skrite prostore pod zemljo za kritične vojne potrebe. Partizanski odbori so razdelili 17,000 tonov soli med prebivalstvo Mnogo stvari primanjkuje, masti je zelo malo, sladkorja pa sploh ni. Ampak najhujše je pomanjkanje soli. V nekaterih krajih v notranjosti dežele ljudje niso videli soli že več kot leto dni. Od lanske jeseni, ko je bil osvobojen del obale v Dalmaciji, se je dobilo 17,000 tonov soli, katero so osvobodilni odbori razdelili in jo še vedno delijo med prebivalstvo. V nekaterih krajih je odbor tudi podvzel gradnjo najbolj nujno potrebnih javhih poslopij, kul-tui:nih>^j^ptr,o\',.kopališč ia javnih kuhinj. Ena brigada ženske anti-fašistične organizacije je obnovila del razbite železniške proge med Drvarom in Jajcem. Partizanske čete so vrgle Nemce iz Jajca Osvobodilna vojska maršala Tita je zadala nacijem v Bosni hud udarec LONDON, 21.-jan. — Komunikej z glavnega stana maršala Tita danes naznanja, da so jugoslovanski partizani napadli in zavzeli Jajce, od vojne skoro popolnoma razdejano mesto, ki je sedež jugoslovanske provizorične vlade. it—_____--- Jajce je bilo osvojeno v parti- oblasti ozemlje med partizan- zanski ofenzivi, ki je v r g 1 a!s.kim glavnim stanom in Mrkon-Nemce nazaj širom Bosne. I je gradom. Čete maršala Tita so prišle v | Nemške edinice so prodrle v oblast Jajca po kratki, toda lju-i Prozor, 40 milj južnovzhodno ti borbi, v kateri je bila nem-j od Jajca, ampak so bile s tež- i kimi izgubami vržene iz omenjenega kraja. jška gar nizi j a poražena. I Borba z;i mesto Tuzla panja za, četrto ^^jno posojilo dob napreduje v . Se je vršila v Cleve- tere . parada, tekom ka-skozi ulice down-kar ^ °^^elek težke aitilerije, ttto v kampanje za če- Japonci izgubili križarko in 12 drugih ladij tv, Vojno posojilo, ki je bila o- pretekli torek. Vržii ^ je tudi shod, na ka-nostu zastopane narod- slaviie Poljske, Jugo- dov, u' in drugih naro- jo se v Evropi nahaja- 3e '^^'nško okupacijo. Odziv ^^ti sijajen, in no-vela^rt t ni, da se bo Cle-kovai ^ tej kampanji odli- kak( Zadn or Se je še vselej. ® kampanjskega javljajo, da je že posojilo podpisalo k) g "3,134 Clevelandčanov, 282 Onn podpisali za $2,- vojnih bondov. .,^^^ALISTI SO PROTI r .^Ew WASHINGTON, 21. januarja. .— Ameriške podmornice so stalno na delu v akcijah, katerih smoter je, da se uniči japonske komunikacije in zalagal-ne črte. V zadnjih dnevih so podmornice potopile nadaljnih 12 ladij, devet tovornih parni-kov, dva transporta za prevažanje čet in eno tanker-ladjo za olje. S tem je število japonskih ladij, ki so jih potopili ameriški submarini narastlo. na* 408. Poleg tega je bilo morda potopljenih nadaljnih 36 ladij, 114 pa je bilo najbrže poškodovanih, skupaj 558 ladij. iBritsko sodelovanje v vojni na Pacifiku Poročila o najnovejših uspehih ameriških podmornic prihajajo takoj za objavo poročila v Londonu, da je neki britski sub Proga med Moskvo in Leningradom osvobojena LONDON, 22. januarja. — Rusi so tekom zadnjih 22 ur glasom vesti iz Moskve vrgli Nemce iz enega utrjenega mesta na leningrajski fronti za drugim, potem ko je Rdeča vojska včeraj zavzela železniško križišče Mga, ki leži 30 milj južnovzhodno od Leningrada. s to zmago so Rusi o-svobcdili progo, ki veže Leningrad z Moskvo. Ruska ofenziva se še vedno vali proti jugu, in Rdeča vojska je tekom dneva pognala Nemce iz številnih obramb, katere s o naciji gradili skozi dve leti. Tekom dneva je padlo na tisoče Nemcev. ^omisnemu miru VELIKA MESTA NAJBOLJ VARNA * ZA OTROKE NEW YORK. — Statistiki Metropolitan Life Insurance Co. so na podlagi proučevanja marin nekaj sto milj od Singa- otroške umrljivosti dognali, da pora potopil neko 5,100-tonsko """ " japonsko križarko. Britski ko-.munikej se tolmači kot zname- sociar^f^v^' — Taj-'nje, da so Angleži v polni koo stranke Harry peraciji z Zed. državami v boju ^^^atikin naznanil, da je proti japonski morski sili na Pa- °dbor soglasno cifičnem morju. nasprotu-j Zadnje zmage ameriških• pod-^^ianju miru ali po- mornic pomenijo, da je bilo iz- lašističnimi voditelji, napada v Pearl Harborju od j zavezniških sil poslanih na dno Pokva«-:«. I morja najmanj 1,012 japonskih v "Varjeno nie>o katerimi je bilo 247 ^^■letni Ohio, je umrl bojnih ladij. Balger, dela ako bi vsa dežela mogla do.seč nizko otroško umrljivost, ki so jo dosegla nekatera mesta, bi se vsako leto ohranilo 40,000 detet pri življenju. Iz statistike je tudi razvidno, da so življenja malih otrok najbolj varna v velikih mestih in najmanj varna v malih mestih. Naši fantje-vojaki ★ ★ Nov napad na Berlin; boji na italijanski fronti Druge partizanske sile razbijajo nemške obrambe pred Tuz-|lo, 50 milj proti zapadu, se gla<-i si poročilo z glavnega stana Ju-jgoslovanske osvobodilne vojske, I ter je prodrla že v notranjost mesta, kjer divjajo boji na ulicah. Nacijska kolona, ki je skušala predreti partizanske linije in prinesti pomoč nemški posadki v Tuzli, je bila pri Brž-ku, več milj proti zapadu, vržena nazaj.. Pri drugih napadalnih operacijah so partizani zopet prišli v oblast krajev Modric in Grada-čac med Jajcata iii'IT.i^lo. r Dve nemški diviziji pognani v beg Poročila pravijo, da so partizani po odstranitvi nevarnosti, ki je pretila Jajcu od juga, pognali v beg prvo nemško al-pinsko divizijo ter eno motorizirano divizijo, ki sta imeli v Burchi 2 zrave^*" -Aircraft tovarni No. ^keg^ ^ . testnega zrakoplov-° ki je užil svinjsko trgu je kupil na "čr-v i" žena se na- °^&8ti s, položaju. O- žene preiskavo, da ftieso / je bilo pokvarje-'^^'Pljeno. SLOVENSKI VEČER Nocoj se v gostilni, katero vodita poznana Mr. in Mrs. Louis Wess, na 317 E. 200 St., vrši "Slovenski večer". Servi-ralo se bo okusno večerjo, v zabavo bo igral Kušarjev orkester in pele bodo priljubljene pevke. Mr. in Mrs. John Petrovčič, 1068 East 68 St., sta bila od vojnega departmenta obveščena, da je bil njiju sin, štabni saižent Frank Petrovčič, ki se nahaja pri infanteriji 37. divizije, resno ranjen v bitki na Bougainville v Južnem Pacifiku. Glasom obvestila je bil ranjen dne 3. januarja. To je že v drugič, ko je bil saržent Petrovčič ranjen, odkar se je njegova divizija podala v akcijo. Pred nekaj meseci je prejel odlikovanje Višnjevega srca za rane, ki jih je dobil v bitki pri Mundi. Sgt. Petrovčič bo 28 let star na 1. marca. Pri vojakih se nahaja od januarja leta 1941, onstran morja se pa nahaja že od! maja 1942 leta. Sedaj se nahaja v vojaški bolnišnici in prijatelji so vabljeni, da mu pišejo na sledeči naslov: S/Sgt. Frank Petrovič — 35006148 (Hospitalized), Theater Directory, A.P.O. 502, c/o Postmaster San Francisco, Calif. DELNIŠKA SEJA j — Jutri, 23. januarja., ob 1. uri j Sorodniki fantov in mož iz popoldne se vrši letna konferen-1 Euclida, Ohio, ki se nahajajo v ca Slovenskega doma na Hol- j službi Strica Sama, so prošeni, mes Ave. Delničarji so vabljeni, | da sporočijo imena fantov ter i-da se je udeležijo v ,velikem ste-' nie in naslov najbližjega so-vilji. I rčdnika, na Mr. Pierce, 315 E. --! 211 St., Euclid, Ohio. Imena se ŽENSKI ČEVLJI j bo vključilo na častno ploščo, Mandelnova trgovina, na katero je mesto Euclid posta-6107 St. Clair Ave., sporoča, da j vilo v ta namen. ima lepo zalogo čevljev za žen-1 —- ske in dekleta, katere se lahko j prodaja brez racijskih Zračna vojna proti Nemčiji je bila včeraj še vedno v polnem razmahu. Britski bombniki so bili tekom noči zopet nad Berlinom, druge zavezniške sile pa so bombardirale nacij-ske utrdbe na "invazijski obali." Na italijanski fronti zavezniške čete počasi potiskajo Nemce nazaj. V teku so ljuti boji za vsako ped zemlje. Naciji so prignali mnogo tisoč italijanskih prisilnih delavcev, ki 65 milj južno od Rima gradijo novo "Hitlerjevo o-brambno linijo." Nemci so prišli v oblast Jajca pred tednom dni, ko se je njihova' ofenziva nahajala na višku, ampak partizani so po u-rniku iz mesta reorganizirali svoje sile in sovražnika prisilili na beg. Položaj v Bolgariji Radio v Sofiji med tem poroča, . da so vsi nemški civilisti v Bolgariji dobili ukaz, da se podajo na Ogrsko ali v Romunijo in da tam čakajo nadaljnih navodil. V torek so Sobranje (bolgarski parlament) zopet snide na seji, in poučeni balkanski opazovalci v' Istanbulu so že pred več dnevi poVočali, da se ob tej priliki pričakuje, da bo ves ka-I binet ali pa del istega odstopil kot rezultat ljudskega srda proti vladi v zvezi z uničevalnimi zračnimi napadi, katere so zavezniki nedavno vprizorili na Sofijo. Vesti \t življenja ameriških Slovencev v Milwaukee, Wis., je bii dne 27. decembra zadet od vlaka rojak Math Kastclic, ki je bil prvič po treh mesecih bolezni na poti na clelo. Prerezan je bil na Prejel najvišje odlikovanje Smrtna kosa JOSEPH VOGKIČ Po kratki bolezni je preminil Joseph Vbgrič, star 00 let, stanujoč pri sestri na 389 E. 161 St. Bil je vdovec. 1'ukaj zapušča sestro Josephine Muzič in več sorodnikov. Doma je bil iz Št. Florijana pri Gorici na Pri-dvoje. Vlakovodja je trdil, da j morskem, odkoder je prišel v se je Kastelic sam vrgel pod: Ameriko pred 30 leti. Bil je član vlak, dočim so priče trdile, da!društva Združeni bratje št. 26 se je hotel rešiti, ko je zagle-jS. N. P. J. Pogreb se bo vršil dal vlak pred sabo, a je skočil' v ponedeljek ob 10. uri zjutraj na napačno stran. Star je Ml 50; iz Jos. Žele in sinovi pogrebne-let. Zapušča ženo, sina, ki se j ga zavoda, 458 E. 152 St., v nahaja pri vojakih, tri hčere, i cerkev sv. Marije in nato na sestro, ter brata in sestro v Co- j Calvary pokopališče. loradi. — V tem mestu je za i ---- pljučnico umrla Mary Podgore-lec, stara G3 let. Zapušča moža, hčer, brata in dve sestri. Pionirka Frančiška Lavšin, stara 85 let, je pred dnevi umrla v Soudanu, Duluth, Minn. Doma je bila iz Kota pri Ribnici. — Za srčno hibo je v naselbini Balkan pri Chisholmu umrla J. Nučič stara 56 let. Zapušča moža, dva sinova, dve hčeri in dve Podprimo borbo Amerike za dcmo-znamk I in svobodo sveta z nakupom po cenah, določenih od OPA. I ""^"-varčevalnih Poročnik John C. Morgan je prejel najvišje odlikovanje v obliki kongresne medalje^. Svoje letalo je vrnil bazo v Anglijo, dočim so se v letalu nahajali ranjeni pilot in vsi top-ničarji, ki so hiti v napadu nad , sovražno ozemljo. NOVE URADNICE Podruž. št. 41 S.Ž.Z. je izvolila sledeče odbornice za leto 1944: Predsednica Mary Lušin, podpredsednica Anna Rebolj, tajnica Katherine Artel, 16006 Park-grove Ave., blagajničarka Ella Starin, zapisnikarica Mary Jane, nadzorni odbor; Leona Debenjak, Margaret Rožanc in Anna Stopar. Tajnica sporoča, i da bo pobirala asesment v po- . Jnedeljek, 24. januarja v SlOven-Med prazniki je bil pri delu j ^ ., ... T . u !skem delavskem domu na Wa-V premogovniku ubit Jernej Be- T, .L TT- JI. TT^ 1, c't^^v.iterIoo Road. nedikt, z Hiawatha, Utah. Stari__ je bil 59 let in doma iz Marti- j je bil iz Bele Krajine. V to na-njega vrha nad Železniki. Zapu- j selbino je prišel iz Butte, Mont. šča sina pri vojakih in tri hče-1 Zapušča dva sinova, hčer, in sere, v Detroitu, pa brata Petra.'stro Margareto Kocjan v Pue- V Bessemer, Pa., je dne 7. ja- j blo, Colo. nuarja umrla Julija Bajt, roje-! v Pineville v bližini Biwabi-na Šetina, stara 75 let. Doma jejka, Minn., je umrl rojak John S. bila iz Dolnje Straže na Dolenj-1 Paulsich, star 75 let. skem. V Ameriki se je nahaja-1 V bolnišnici v New Yorku, je la nad 50 let. Zapušča tri sino-jumrl Avgust Gvardijan, starve in tri hčere. i62 let, doma iz Ljubljane. Zade-Jože Sodja, star 85 let, eden la ga je možganska kap, kateri prvih naseljencev v Tooele, U tah, je pred dnevi umrl. Doma se je pridružila pljučnici. Zapušča ženo, pet sinov in sestro. i^-LL.v STRAN 2. ' Er^AKOI^ftA VNOSI ! 22. januarja, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published b; KHS AMEBICAN JTOOOSLAV PAINTING AND PUBLISHING CO. 8331 8T. CLAIB AVENUE — HENDERSON 6311-13 Uiued Every Day Except Sunday* and Holldayi BUBSCRIPnON RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po razna&alcu V Cleveland In po po6ti Izven mesta): ror One Year — (Za celo leto)_______________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta)_________________________________ 3.50 for S Months — (Za 8 mesece)________________________________2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po poitl T Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto)_____ for Half Year — (Za pol leta)_______ ■for I Months — (Za S mesece)___ .,»7.50 _ 4.00 . 3.25 for Kurope, South America and Other Foreign Countrie#: iZtk Evropo, Južno Ameriko in druge inosemske drt«ve>: Wo! One Year — (Za celo leto)___:____ for HaU Year — (Za pol leta) _____________________________________ ..»8.00 _ 4.50 Bntered u Second Class Matter April 26tb, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congrew of March 3rd, 1879. 104 KERENSKI O MEJNEM SPORU MED POLJSKO IN SOVJETSKO RUSUO ni V oktobru 1920 se je v Rigi začela poljsko-sov-jetska mirovna konferenca v Rigi, in 18. marca 1921 sta obe strani ratificirali mir, ki je bil sklenjen na dotični konferenci. V smislu določb omenjene pogodbe je Rusija izgubila ozemlje, obsegajoče okrog 87 tisoč kvadratnih milj s sedem milijoni prebivalstva, od katerih je bilo samo en milijon Poljakov, kakor so poljski delegati na mirovni konferenci v Rigi sami odprto priznali. Edino Rusija, ki je bila upropaščena vsled tri leta trajajoče vojne s kajzersko Nemčijo, civilne vojne, terorja in lakote je mogla "prostovoljno"' podpisati v Rigi sprejeti mirovni pakt kot "pravičen" mir. Maršal Pilsud-ski sam je to dobro razumel. Po ratifikaciji te mirovne pogodbe je njegov organ "Narod" pisal: "Popolnoma jasno je, da bi meje, ki smo jo dosegli v Rigi, ne bila podpisala nobena druga ruska vlada. Zato je potrebno za naše interes^, da ostanejo boljševiki na vladnem krmilu vsaj toliko časa, da bo v Rigi sklenjeni mir mogel roditi sad." Boljševiki so seveda ostali na vladnem krmilu dolgo časa, ampak "sad" se je izkazal čisto drugačen, kakor pa je pričakoval maršal Pilsudski, v kolikor se tiče Poljske. Kakor vedno, tako je tudi v tem slučaju logika zgodovine pokazala, da je močnejša od vseh človeških kalkulacij. Po ti i in dvajsetih letih stojita Poljska in Sovjetska unija zopet pred isto Curzonovo linijo in pred istim vprašanjem notranje svobode za Poljsko, ki mora biti po našem prepričanju neodvisna in močna. Poljska vlada in vlada Sovjetske unije brez prestan-ka poudarjata, da želita, da se med njunima deželama upostavijo trdni in prijateljski odnošaji. Ampak vsa zgodovina sovjetsko-poljskih odnošajev dokazuje, da je iskieno in trdno prijateljstvo med Rusijo in Poljsko mogoče samo pod dvema pogojema; 1. Ako ke Varšava enkrat in za vselej odpove vsem zahtevam za ruske, beloruske in ukrajinske kraje. 2, Ako Moskva enkrat in za vselej preneha z vsemi prizadevanji, direktnimi in indirektnimi, da bi diktirala neodvisni Poljski smer njene notranje politike. Sprejetje Curzonove linije kot temelj nove rusko-poljske meje od strani poljske vlade in takojšnja obnovitev prijateljskih diplomatskih odnošajev z obstoječo poljsko vlado od strani sovjetske vlade, je potrebna kot začetek nove dobe v odnošajih med Poljsko in Rusijo. Prijateljstvo Rusijo in Poljske je potrebno ne le za te dve državi, temveč za vso Evropo, ako se hoče, da b.o po porazu Hitlerja deležna trajnega miru. Od dneva, ko sta Kerenski in njegov drug Konova-lov priobčila zgornjo analizo rusko-poljskega mejnega spora v "New York Times," se je kriza z ozirom na to vprašanje poglobila. To se je pokazalo zlasti z objavo kairskega poročila v "Pravdi" o govoricah, da sta se dva predstavnika Anglije oziroma angleških interesov v Španiji pogajala z Ribbentroppom glede separatnega miru z Nemčijo, Objava dotične vesti v "Pravdi" se tolmači na vse mogoče načine, ampak ne glede na to, če je dotič-na vest avtentična ali ne, se iz njene objave v Moskvi zrcali eno dejstvo: da je Rusija še vedno skrajno skeptična glede dobre volje in iskrenosti zapadnih velesil, kai jo brez dvoma poglavitni vzrok, zakaj je zavzela dozdevno tako "nespravljivo" stališče napram Poljski, oziroma njeni zamejni vladi v Londonu. Da je temu tako, so krive zapadne sile, katerih politični program za povojno Evropo—toleriranje Franco-vega režima v Španiji, proteziranje francoskih elementov v Vichyju, kolaboracija z Badoglijem in kraljem Viktorjem Emanuelom vitaliji—dokazuje vse drugo kot željo za popoln prelom s fašističnimi in napol fašističnimi elementi širom Evrope. Rusi so "trdi realisti," in dokler to temeljno vprašanje ne bo rastlo na tak način, da bo stvoritev novega "sanitarnega kordona" proti Rusiji de-finitivno nemogoča, ozračje med Moskvo in zapadnim svetom ne bo čisto. Rusko-poljski mejni spor je le zunanja manifestacija trenj mnogo globokejšega značaja kot je ta spor sam na sebi—trenj, ki gredo prav do srca povojne ureditve v Evropi. Spravljanje zelenja-1™° ^ skupaj pokriti z zem ve cez zimo Poleti in jeseni pobiramo zelenjavo kar z vrta. Toda mnogo zelenjave potrebujemo tudi pozimi, ko na vrtu nič več ne raste. Zato že jeseni poskrbimo, da na primerne prostore spravimo vso povrtnino. Ti prostori pa morajo biti tako pripravljeni, da zelenjava dobro prezimi, ne gnije in ohrani svoj okus. Za prezimovanje je zelo pripravna klet, če je suha in pravilno topla. Vanjo shranimo vso zelenjavo na kupe, police ali pa obesimo pod strop. Za spravljanje namenjeno ze-lenjad poberemo z vrta, ko je suho vreme in vleče burja, ki posuši vso vlago. Korenju, pe-teršilju, zeleni itd. potrgamo vse listje (cimo), pustimo le srce. Zelju, ohrovtu in endiviji o-trebimo zunanje nagnite, pomeč-kane in gnile liste. Repi pa od-režemo s cimo vred tudi srce. Ce hočemo zemje, ohrovt, peso in repo shianiti v jame na vrtu, tedaj jih populimo, za hranitev v kupih pa zelenjavo lahko posekamo. Posekano zelje je tudi primerno, da ga v kleti ali drugje obesimo pod strop. Petršilj, korenje, por, črni koren in hren niso tako občutljivi za mraz in jih imamo preko zime kar na prostem. Občutno pa se pokvarijo če je zima vlažna in delj časa brez snega. Tudi špinačo, ložnati in kodrasti kapus ter motovileč lahko pustimo preko zime na vrtu. Za prezimovanje v jamah ali zakopih skopljemo na suhih prostorih na vrtu 41 do 2 m široke in 30 cm globoke jame. Na dnu raztresemo slamo, z njo pa tudi obdamo stene, tako da zelenjava ne pride nikdar do vlažne zemlje. Jam ne delajmo prevelikih ali preglobokih. Na vrhu piramidnega kupa postavimo snop slame, ki skrbi, da odhajajo plini in pokvarjen vlažen zrak iz zakopa. Tudi s strani obdamo kup s slamo, nanjo pa namečemo zemljo in jo z desko pritisnemo. Okoli jame skopljemo plitev jarek in odtočno jamo kamor se odteka deževnica. Ce nastopi hujši mraz, pokrijemo kup še z deskami. 30 cm debela plast listja in zemlje, ki jo menjaje polagamo na slamo, vzdrži 20 stopinj Celzija mraza. Slično spravljamo v zakope zeljnate glave. Nad jamo položimo deske, količe ali preklje, nanje natresemo listja ali slame, na katero nasujemo zemlje za kakih 30 cm. Korenine zelja zasujemo v zemljo in postavljamo glavo h glavi. Lahko jljo ali listjem. Kadar nastopi I toplejše vreme, moramo gredo 1 previdno zračiti. Tudi klet je odlična shramba za zelenjavo, mora pa biti primerno topla in suha. Na tla v kleti razprostremo deske, nato polagamo v vrstah v obliki piramide ali stožca peso, repo, črno redkev, zeleno, korenje in črni koren. Med posamezne plasti potresemo na drobno piese-jano zemljo ali mivko. Vsekakor moramo imeti vsaj Smaller Size War Bond Ready For Fourth War Loan TJtX fAOM Ih# tSSVC CAtC WtU Pvt. JTckhn Doughboy 14 Elm Str«« t Ho«cto*n, Anystste or WAR SAVINGS SERIES Mrs. K&ry Ann Doagbboy P Jo TMflt in^tt )S liatm «»oeft AMI *& AMiuoto AM: W auft^tct % «AC« Htncof xm>. A¥» "" ~ 0» HMWf i>1 IwtMMM ■y'i.yusi!F:rr.-.7r.:?-:. ISSUE DATE WtlCH IS THt nSST t>*V Of 1943 326 000 001 E Here i« « fncsimUe of the new Series E War Bonds, half the size of the issue you now own; Treasury Department IS saving paper and reducing production costs; however, the new war bonds will do iust as much work i» winning the war as the big-sized ones. vseKaKur moramo imeu vsaj nekaj najpotrebnejše zelenjave bomo s par desetica- vedno v kleti, da nam ni treba bomo darovali za ta- vedno razkopavati jame. Če nimamo kleti, si pomagamo na ta način, da spravimo zelenjavo v zaboje z zemljo, ki jih potem hranimo na kakem prostoru, kjer ne zmrzuje. Vsa prezimovališča pa je treba ob toplem in suhem vremenu zračiti, da se izmenja zrak in odpravi vlaga. Čim pa pritisne mraz, prezimovališče zapremo. Ko zračimo, moramo tudi pregledati nagnite, usahle a 1 i gnile rastline in liste, da se gniloba ne širi. Nekatere gospodinje sade v mestu petršilj in korenje v majhne zabojčke, ki jih hranijo v drvarnici, predsobi ali kleti. Drugim pa to ni mogoče. Da pa bodo tudi one imele svežo zelenjavo vSaj nekaj časa, naj napravijo sledeče:, svež zelen pe-teršilj damo v večji kozarec— najboljši so kozarci za ukuha-vanje — in kozarec prikrijemo z debelejšo lepenko. Petršilj o-stane svež, ne da bi bil v vodi (ki se prav hitro usmradi) tudi 10 do 14 dni. Kozarec pa naj bo na hladnem in po možnosti v temi. Urednikova pošta Rojstni dan predsednika Roosevelta Cleveland, O. — Naš slovenski in jugoslovanski narod js zadnja štiri leta dostojno obhajal rojstni dan našega velikega voditelja, Franklina D. Roosevelta,, predsednika Zedinjenih držav. Prihodnjo nedeljo, dns 30. januarja, bo njegov 62. loj-stni dan. Tega dne bo zopet lepa prilika, da se naš narod spet zbere v naši prostorni dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ' V preteklosti je bil vsako leto na ta dan Narodni dom natrpano poln našega naroda; vcak je bil zadovoljen, kajti tam je srečal starega znanca, se ž niim razgovoril in se poveselil. Nikomur, ki se je udeležil, ni bi- ko plemenite namene kot je pobijanje otroške paralize, storili dobro delo, ker zdravje je največji zaklad na svetu. Kljub veliki zaposlenosti vsakega izmed nas, se je zopet odzvalo toliko dobrosrčnih mož in žena, da bo mogoče završiti prihodnjo nedeljo vcčer v Slovenskem narodnem domu zopet z manifestacijo našega naroda, ker bo običajni Roosevelt's Birthday Ball prav gotovo zopet lepo uspel. Pripravljalni odbor bo pieskrbel za dobro postrežbo in pošteno razvedrilo. Med odmorom bo nastopil go- Rečeno, storjeno. Kmalu se je Madon dvignil s svojim letalom, ki je že nosilo prve "bombe". Ni pa seveda še nič vedel, v kakšni krivulji padajo bombe, ki se odluščijo od letala v poletu. Zato nobene križarke ni zadel, vse bombe so padle na pomole in ostale pristaniške naprave, toda kljub temu je bil učinek eksplozij strahovit in še mnogo hujši, kot pa so pričakovali. General Obregon pa je u videl, da se bo novo napadalno sred- j stvo "obneslo". i Čez nekaj dni se je Madon' znova dvignil z novimi bomba-: mi. Toda tudi vladne čete po pr- j vem obisku prvega bombnika j SKRAl vornik, slovenski kvarte^ pa bo, niso mirovale. Na neki griček' zapel par pesmic. !tik ob obali so postavile top na; To je bilo tako "Zakaj si prišel prepo^' šolo?" je učitelj strogo vp"''* Janezka. To je bilo tako ..." Ves slovenski in Jugoslovan-: ploščo, da se je mogel j čel pripovedovati Janezek Gki narod je vljudno vabljen, I strani. da ponovno dokaže Amerikan- ga je prekinil učitelj cem, ,da se naš narod v e d n o !topništvo, ki se je tudi ob pr , , ,, častno odzove, kadar je tieba »Vneslo. =^0 na kratko povej v Ko je priletel Madon s svo- pomagati tam, kjer je pomoč najbolj potrebna. jim bombnikom, so ga začeli talko silovito obstreljevati, da je Za ples bo igral Peter Srnick moral z vso naglico odmetati orkester; vstopnina je samo 50 "Ne čenčaj na dolgo io ' tel j' ■zro" mudc." "To je bilo tako ..." je' začel Janezek. "Moj brat j® kel; Janezek ..." svoje bombe, ki so večinoma i ne spada ® centov za osebo. Pripravljalni I vse padle v morje in niso na- i ™ova prekinil učite']; odbor pričakuje, da bo dvorana} pravile nobene škode, nato pai se je začud' Slovenskega narodnega doma I je moral odleteti, da je rešil ig.; "ezek. "Saj hočete vedeti, ^ zopet popolnoma napolnjena.'talo, ki je bilo vsa Obregonova prepozno prišel, ali . "Da, to hočem vedeti, _! cer samo to," je nestrpno f Poleg tega odbor tudi vljudno | zračna sila. piosi, da daruje vsak po svoji] Tako je človeštvo dobilo no oveJ )0( moči, da Slovenci tudi letos neivo napadalno in novo obramb-j učitelj. "Torej po zaostanemo ter napolnimo kvo-; no sredstvo, iz obeh se je v na- i to, ki nam bo ponovno v ponos j slednjih letih razvila samostoj- i Janezek ga ie nedolžno P ter bo v pomoč skladu za po- na industrija. I^al in ponovil: bijanje otroške paralize. __i "To je bilo tako. Moj Na svidenje! rekel: Janezek, če se Pripravljalni odbor, i KI NAM VARUJE požuril, boš prepozno pris^'' --- MLADOST i "O ti ljubi Bog," je Prvi bombni nanAfI ! ^ve ameriški raziskovalki sta,^^^ obupan vzkliknil, "pr&^ j odkrili vitamin iz skupine vita- i zanima, kaj je tvoj I rekel; samo to hočem ved® , J •! 1 1 ----------------It. v I La- in prva protiletalska | B ki odstranjujejo zna- obramba ke staranja. I kaj si prepozno prišel." pa položimo v jamo na dnojio žal, ker na tej prireditvi se Vsa današnja vojna poročila Zaenkrat se pa nanaša to sa-i mo na podgane in morske pra , _ I š'čke, s katerimi sta delali a- spada zraven." 'Saj vprav to hočem je užaljeno rekel Ja^"' so pqlna vesti o bombnih napa-i'"™ znanstveniki Poskuso. dih in bombardiranjih;« stanovi vitamin iz kvas-: letalski, obrambi. Zanimivo je,!"*"^' "^vih luskin in iz Jev^^d^h-" da so se tudi ta sredstva mo.|^°'' ®ta dajali podganam in ' „ « dernega vojskovanja razvila 1% | morskim prašičkom hkratu s ^adrdral"- "To kaj skromnih početkov in sicer!^''^° "^amin, 8o se po-: J« bilo ne šele v prvi svetovni vojni, nepričakovane posledice.' Jane/c Živalce, ki so imele prej od •impak Ž6 dve leti prej, v me-ksikanski državljanski vojni. Leta 1912 je v Meksiki divja- la državljanska vojna; general]^' znaki staranja so izginili -------- _ ...... i,,.J uu, zol&ih žab!" ^ starosti sivo dlako, so postalo in planil spet povsem temne in tudi dru- že-dvakrat slišna'; gi znaki staranja so izginili. rekel. "Pripovedw slamo, na katero postavimo zeljnate glave tako, Sa imajo korenine navzgor. Tudi na ta na- ni nihče počutil, kot da spada k tej ali oni skupini ali stranki. Vsak je prišel iz sledečih razlo- čin se zelje dolgo drži. Ker pa j gov: finančno pomagati narod-zakopov ne smemo prepogosto j ncmu skladu za pobijanje otro-odpirati, jih delamo manjše, da i ške paralize, moralno pa doka-zelenjavo spzavimo čim preje i zati ljubezen in spoštovanje do VG". i našega predsednika ter med Prav ugodno prezimovališče i številnimi prijatelji najti nekaj Obregon s svojimi pristaši, ki! so se Ije!" Janezek pa se ni dal u.. o .vuj..... se je ameriški- imenovali konstitucionali-' raziskovalkama posrečilo » " - - - / j i odkriti dolgo iskani vitamin ^ -acel. • - ■ "To je bilo tako. Moj b'f rekel: Janezek, če se no J sti, se ie uprl vladi in šel z/voj-' " sko zoper njene kraje in ljudi.' Oblegali so piistanišče Gay- lyn^y^j KROMPIR SE DA ŠF prepozno prišel ■ amas, toda vselej, kadar so se, "No, In potom . ?" f mu ,.a svojih vojnih ladjah pri- ruKAIUTI ,,rpno zakiical učitelj i« Blizah, Jih je odgnalo obrežno Mraz je,v mnogih kleteh po- petal z nogo. topništvo. vzročil, da je krompir zmrznil. "No in potem se ie V Obregonovem taboru pa Marsikatera gospodinja se je da je brat. imel prav. V jetoplagreda.Credospra.»JpoAtenegarazvedrila. ' "Istasluži^rancoskilitalecMlJ^pTaš^^^^^^^^^^^ rao, vanjo pa navozimo nekaj Živimo sicer v časih, ko se don in avstralski mehanik Pean.. krompirjem. rezal Janezek prsti ah .mivke, v katero posa- ves svet vojskuje in vsak iz-|Ta dva sta prišla na idejo, da! Ljudem je premalo znano, da Součenci so na te (endivijo m kar- med nas cuti neko žalost ter i-j bi napravila kratke svinčene ce- .se da zmrzli krompir kot krma glasnp zasmejair fijcrlo) Na zunanji strani dod- ma potrto srce, vendar je pa vi in jih napolnila z dinamitom; živali še vedno dobro uporabiti. Učitelj pa io razkačeno i T ,stenam opa^ v katerega: ravno zato potrebno, da pride- in letalec, bi jih s svojega pre- Po drugi strani pa je mogoč- ril s pestjo po -nizi m zatlačimo listia. Na okna raz- mn Rlnvpnri in :_________.. , . . %. pebtjo po mizi m z za^ zatlačimo listja Na okna raz.:mo Slovenci in Slovenko skupaj'prcstega letala metal na^b^ež.izmrz^iLmpi/ti^jMsZr;:: prostremo spletena s amo. čoz li kvntkomn ra^v^rivii., *.----, . . ............poKa^ "-".emu razvedrilu i. r'a..,„ to^nl^tvo „ a «7^:, J™ta t j ^ njo p. deske. Ce zapade .neg,, govoru. . 'vladni križarki ki sta varovali, takoj položiti v kis, da T spei S dve to zadostuje, drugače pa mora-, Poleg tpga pa bomo zagotov- vhod v pristanišče. jkohkor toliko dober. In tako Se je tudi zgo v.iž^ f 22. januarja, 1944 bnakopravnost STRAN k CIGANKA POVEST IZ DOMAČIH HRIBOV Predstavnik: Albin Hrovatin First _J'Soiaiers' Vote Bill" Signed (Nadaljevanje) v # • 20 pojdem — in sram je, da bi še kdaj prišla do-Prej pa ti še moram po-^edati resnico ... Le poslušaj, ljudje govorijo! . . . Sto in o let je že star naš dom; sto Sto let so bili Ravnjaki žu-Kar svet pomni, se še no-Ravnjak ni drugače oženil jg ^ slovensko grunta rsko. ^Gni so te možje za župana iz-i. čeprav si najmlajši med zaradi tebe, Pak zavoljo naše častite ro-^ovine. Ti pa, ki od našega sta- in naše stare ča-zivis, si nobene druge ne poiskati kakor prav to ci-o. Ni čuda, če se ljudje za boT^ ^^Ij^'^ljejo. Še krave se Cociganka za. Ravni- besede so ga zadele v Zdrznil se je in po krat-aioUku dejal: ^ imajo Pavlo radi. PR ti, ne govori nih- Prijazni so ji." Ha videl, ko prideš oklice . . . Saj še imena ni-• Tiho bodi! Že vem, kaj PoS-^"" ji je svoje f>{.- "^e, stan in bivališče. Hg^ puži ne bodo oklicali jjg ®tanu, ne starosti, ne očeta, Y .^^tere, samo Hrupljino ime. Ho' se bodo smejali in "e bo ne konca ne kra- so mišice na obrazu .■ '^^Pstale. Zastrmel je v kot P in stan in odkod — to je jjo reč. Glavno je, ka- srce in če je znq^ajna." meniš, da so cigan- ^^^načajne?" tije tisočkrat boljša ko ^ ^^vpil. "Srce ima! Ti ga jjg !'®" "^i nikdar ne bi bila živ-zame tvegali, tako kot vsiljiva in se vtika "T°h' ne srbi." bj ^ bi bilo vseeno, morda hi) j celo prav, ko bi me To pa jej fegi, ' ^ moreš kaj takega i Sicer pa bi si bila s je samega kaj, Hi ubranil in da ti zato "Uh pomoči." . se, če se moreš s ko je drugi z nad bax%!" lo. nevarno menda ni bi-^'Voiii^-°^° je zvita ciganica s ^"*1 ostrimi očmi videla, da I ni hude nevarnosti; zato ti je !pa zaigrala to komedijo." j "Brez srca si. Pavla se je za-! me žrtvovala. Čudež je, da je ! ušla smrti. Življenje mi je re-I šila. Ko bi nje ne bilo, bi bil že ; v grobu. Mnogo, mnogo sem ji dolžen." "Naj bo po tvojem! Nikjer pa ni zapisano, da jo moraš iz same hvaležnosti vzeti. Saj se ji lahko še kako drugače izkažeš; s kakim darilom ali že kako." "Dal sem ji besedo in sram bi me moralo biti, če bi jo požrl." "Največjemu poštenjaku se primeri, da mora besedo požreti. Beseda še ni konj! Marsikdo se je za kako kravo, za kakega i konja ali za les pogodil in se I je nato skesal. Je pač k onemu šel in od kupčije odstopil ter pošteno plačal, da oni ni imel škode — pa je bilo prav." . "Če je zate bila ženitev kravja kupčija, zame ni. Jaz iščem srečo, ki jo le s Pavlo upam najti. Pavla ima vse lastnosti za dobro ženo in gospodinjo." "Hinavska je in polna cigan-■ ske zahrbtnosti. Videl boš, ko I bo že prepozno." j "Ti boš videla, da si pridno I dalcle strašno po krivem sodi-jla." "Nikogar ne sodim po krivem, I le to povem, kar je," je pihala I Pristovnica. ". ..Če je že res !;taka syetni"ca, samih čednosti polna, kakor |se tebi vidi, je I v e n d a r ciganske krvi in ta kri bo prišla na tvoje otroke. I Ko bo potem na Ravnah razsa-ijala,tropa ciganskih smrkovč-I kov, no, to bo tvoja sreča, da i ti Bog pomagaj," I Ravnjak je prebledel in se je ives stresel. Vendar se je hitro zbral in je zagrmel nad sestro: j "Zdaj pa je mera polna. Brigaj se za svoje smrkavec, me-i ne pa pusti!" I "Saj te bom," je zasikala. "Če ! že hočeš v nesrečo, pa se zaleti 'vnjo! O pravem času sem te sva-j rila. Zapomni si: boš že še vi-I del! Pa nikar ne misli, da bom na ženitnino prišla!" "Saj te nisem vabil in te tudi ne bom;" IVanhoe 201 h ^ VELAND, 0 H-I 0 CAMPJRinGE, MASS.—When the 1000th Army chaplain .supplied by The lyiethodist Church for World War II reported for the current session of the Chaplains' School here at Harvard the other day, a "Pistol - packin'" parson had to "lay his pistols down". Entering this non-combatant branch of the service, the Rev. Holland Hope of San Jon, N. M., left behind his well-kept collection of target and luintinK weapons. Despite'his local reputation as a crack shot, he must now be obedient to the international law which requires that the only armament allowed a chaplain is "the sword of the Spirit". Chaplain Hope, sliown' above as he was welcomed by the Commandant of the Chaplains' School, Chaplain William D. Clcary, Colo-rjrl, USA, is one of twelve children of a rexas pioneer family. Two brothers are line ofTlccrs. ■ In addition lo.lOOO .•\rmy chap-Iain.<, Methodist chaplain head-