BALADO JUTRO &t« 47 Nedelja, 22, novembra 1931 Bogo Pregelj t Punekme prigode 10. Kako Je bH začaran carjevtč Ivan »Carlovna prelepa Helena nI bolna!« Je mirno dejal puščavnlk, ko jo Je pogledal letečo v svileni pijami med belimi blazinami. Ministri so se spogledali. V prvem začudenju nI nihče rekel ne mer, ne bev. Samo z glavami so majali, da so se zibale njihove kite kakor nihalo velikih ur. Za čas se je Sele os ves tU prvi med njimi. Odkašljal se Razburili so m ministri. Mahali so z rokami ln cepetali. Eden med njimi se je spozabil celo tako daleč, da je pokazal puščav* niku jezik. Vse vprek so vpili: »Kaj se boš norčeval! Kdo bo zdravil zdravo? Alo, r&belj, kar po njem!« »Umirite se, gospodje. Carjevna m bolim in vendar nI zdrava. Brez bolezni bo umrla. Iz ljubezni! Carjevna ljubi. Ozdravil Jo bom!« Je ta ▼ razburjenju pljunil kar na sveta parket. Potem pa je spregovoril ln važno rekel svojim drugom: »Ta človek se norčuje ta nas. Dvakrat Je zaslužil smrt V prvo, ker je obljubljal, da bo carjevno ozdravil, v drugo pa, ker veruje, da se bo kazni z lažjo ln z norčijo Izmaknil.« »Tako Je,« so potnHH ministri ln ktmafl M glavami. Zadovoljno jih je pogledal prvi: »Vidim, da se povsem strinjamo, dragi tovariši. Sklenjen sklep naj se Izvrši! Alo, rabelj, vzemi tega človeka ln mu odsekaj glavo.« Puščavnlk se je lahno priklonil ln Je spregovoril na vso moč prijazno: »Izkušeni ln učeni gospodje ministri! Preden mi boste dali odsekati glavo, ml dovolite, da izpolnim svojo obljubo. Ozdraviti moram prelepo carjevno Heleno, čeprav nI bolna. Nihče razen mene tega ne zna. Ako bom ob glavo, boste carjevno prav kmalu pokopali.« »Hoho, hlhl, haha, baba, hntrnf« m m smejali ministri. Prvi med njimi pa je dejal pušča vnlku: »Le poizkusi i zdravljenjem. £e vidim, na boš ušel sekiri!« Puščavnik je vzel iz žepa kos kred«. S*, črtal je na parketu krog ln ga obdal s čudnimi znaki. V roko je vzel stekleno krogljo. Stopil v sredo risa ln začel peti strašne rotltve. Stemnilo se Je ▼ soM, kakor da m pripravlja na hudo uro. Ministrom je postalo tesno ln so se stisnili v kot Steklena krogla v puščavnikovi roki se je začela svetlikati. V zraku so se oglašala bitja. Kakor sova je kričalo ln spet je žvižgalo kakor kos. Jate vran so vreščale ln netopirji so cvrtali. Po podu pa je copotalo v vedno ožjih krogih okrog risa, kakor da se plazi neviden bos človek. Steklena kroglja je žarela v vedno jasnejši luči. PuSčavnlk Je zakllcal: »Pridi, dvojnik! Tvoj mojster te kliče.« V sredi bele luči, ki je ležala na puflčav-plkovi dlani se je izobličll obraz. Carjevna prelepa Helena se je vsedla na postelji. Stegnila je roke in zajokala: »Carjevič Ivan! Moj ljubi...« Zabliskalo se je. Zagrmelo je, ko Je spregovorila carjevna. Izginila je podoba ln svetel dan je sijal v sobo. Carjevna je za-grebla obraz v blazine ln jokala. Puščav-nik je stopil lz risa. S koncem svojega plašča je zbrisal znake ln čarodejne pismenke. Potem pa se je obrnil k ministrom, ki so si brisali v kotu od strahu potna čela. Spregovoril je: »Mislim, da ml zdaj verujete, gospodje ministri. Carjevna prelepa Helena je zaljubljena v carjeviča Ivana. To je zdravilo: Opremite karavano. Na kamele nato-vorite blaga. Poganjače in vojake odbe-rlte. Naj gredo v zapadno carstvo, kjer živi carjevič Ivan. Poslanci naj mu povedo, kako lepa je carjevna prelepa Helena. O njeni ljubezni naj mu pevci pojo, da Jo bo še on vzljubil in se bo vrnil z njimi.« Skozi blazine je poslušala prelepa carjevna Helena. Skočila je na tenke noge. Oči so ji gorele kot dve zvezdi. Njena lica so bila rdeča, kakor da jih je zora pobarvala. Tlesknila je v dlani in poklicala sluge ln služabnice: »Pripravite vse za pot. PuSčavnlk vam bo povedal, kaj je treba. Pripravite mi oblek. Sama pojdem. Sama bom zasnubila carjeviča Ivana.« Trideset dni so se pripravljali za pot. Dragulje so zavijali v bale. Tudi popotnlne niso pozabili. Tisoč junakov je jezdilo na belcih. Njihovi oklepi so bili srebrni. Na čeladah so se Jim vile bele perjanice. Sto trobentačev je trobilo na zlate rogove. Sredi med svojimi vojaki je jezdila carjevna prelepa Helena na belem slonu. Njegova okla sta bila okovana z dragulji. Pregrnjen Je bil s Škrlatnim ogrinjalom. Na njem so bili zlati zvonci. Ob vsakem koraku so po-cingljavali. Pet sto mojšker Jo je spremljalo na belih velblodih. In za njimi Je nosilo tisoč kamel darove ln bralno. Od Jutra do večera so potovali dan za dnem. Solnce jih Je žgalo. Dež Jih Je močil. Sneg jih je zasipal. Na večer so postavili šotore ln prižgali ognje. Leto ln dan so potovali. Preko ravnin, ki so se rumene in puste širile do obzorja. Cez globoke, deroče reke so Iskali gazi. Strme gore so prekoballlL Skozi sovražne zemlje so se preborilL Leto ln dan so potovali. VoJSčakl so mrmrali. Mojškre so vzdihovale. Carjevna prelepa Helena pa Je vsako Jutro stopila neugnana lz svojega škrlatnega šatora ln ukazala: »Naprej!« Bilo Je v kratkem, bilo Je čez dolgo. Carjevna prelepa Helena se je približala mojim zemljam. Izbral sem junake, ki bi Jo pozdravili, ko bi prišla do meje. Stopil sem k sinu carjevlču Ivanu, ki Je na vrtu ležal in se razgovarjal s ptico, ki al J« spletla gnezdo na veJL Vseded sem se k njemu ln sem mu rekel tako: »Carjevič Ivan, moj preljubi rtu. Carjevna Helena prihaja k nam v goste. Pojdi a junaki na mejo, da Jo bos pozdravil.« Carjevič Ivan pa je zamahnil malomarno, zasmejal se je in dejal: »Kaj bom sprejemaj carjevno prelepo Heleno. Za tvojo modrost Je slišala, pa Je prišla, da te obišče. Ne jezi se name, ljubi oče, da te ne ubogam. Truden Je sivi volk od junakovanj ln mene Škorec modrosti uči. Sami naj gredo junaki.« In bilo je tako. Carjevna prelepa Helena pa je videla, da Je carjevič Ivan Se vse lepši, kot so ga pesmi pele. In je bila žalostna, ker se ji je carjevič Ivan smejal in se je Izogibal njeni družbi. Leto dni je bila carjevna prt nas v go-steh. Potem se je pripravila na pot Zadnji večer smo se peljali kakor danes na jezero. Carjevna in carjevič sta bila ▼ enem čolnu. Tedaj se je carjevna IzpozabUa to Je prosila carjeviča, da bi bil njen mož. Carjevič Ivan pa se jI je smejal ln JI Je dejal: »Carjevna prelepa Helena, neumna rt, ker si želiš, česar doseči ne moreš. Glej, mnogo je junakov, lepi to močni so. Ljubijo te. Izberi med njimi. Črne lase imaS, carjevna Helena, kot noč. Jaz pa ljubim zlate lase. Zareče oči imaš, pa mi ugajajo le mehke oči. Lepa si. Tvoja lepota nI zame.« Poskočila je carjevna v čolnu. Stisnila Je pesti. Zavihala je ustne, da ao se zable-stell njeni zobje. Iz oči so se JI udrle solze. Tako je začarala carjevna prelepa Helena carjeviča Ivana: »Skozi žejo to zimo, čez reke In čez gore, preko pustinj to skozi sovražnike sem ti prinesla svojo ljubezen. Zavrgel si Jo. V smešnost naj se prelevi tvoja lepota! V posmeh naj bodo ljudem odslej tvoja dejanja. Ko hočeš biti junaški, naj se preobrne tvoje delo v otročarijo. Le ena Je reSitev. Prišla bo deklica lz tujih zemlja. Zlate lase bo imela, ki jih ljubiš. Sive oči bo Imela, ki ti prijajo. Ce te bo v tvoji smeSnostl vzljubila to če te bo poljubila lz usmiljenja, ker do mene usmiljenja nimaš, boš rešien!« Sama je Izstopila carjevna prelepa Helena iz čolna. Drugo Jutro Je odpotovala. Carjeviča Ivana nismo več videli. Kdo ve, kod hodi. Morda je med nami, samo ne poznamo ga ... Punči, ti Imaš zlate lase In rtve od. Veliko ljubezni im&S. Zato smo upali, da ga boš rešila.« Z lahno roko Je pogladfl car Punčktoo glavo, ki je slonela na njegovem kolenu. Tiho je zaihtela Punči: »Kako naj ga rešim, ko ga do poznam .. ,c (Dalje prihodnjo nedeljo.) Žalostna zgodba z veselim koncem Mali Franček je bil dober in ubog« ljiv torok Vendar, odkai mu t umrla dobra mamica, se je njegovo življenje izpremenilo. Nič več ni ve« del, kaj je ljubezen, milovanje in ne« gal Oče je šel zgodaj zjutraj na delo in se je vračal pozno zvečer truden domov. Med tem je sedel maK Fran« ček doma in s solzami v očeh mislil na svojo ljubo ranjko mamico. Nekega dne pa je prišla v hišo hu« da žena. Malega Frančka ni marala in tako je postalo njegovo življenje pra» vi pekel. Mačeha 2efa je zapovedovala Fran« čku, da je moral opravljati najtežja dela V gozdu je sekal drva in jih prinesel domov, smeti je moral odne» sti na polje in čistiti svinjske hleve. Nekega dne, ko se je Franček vra» čal s polja, ga je dohitela huda ne« vihta. Skril se je pod kozolec in čakal, da neha deževati. Ko se je zvečer vr» nil domov, ga je mačeha sprejela z bičem v roki. Pretepla ga je, da je bil po vsem telesu rdeč, in naposled mu je dala hlebec črnega kruha in za« vpila: »Poberi se z doma! Za takega ne« pridiprava ni v hiši več prostora. Poj« di, da te ne vidim!« Ihteč in ves obupan se je podal ma« . li Franček na pot Težko je bilo ži« veti z mačeho Žefo, a še težje je bilo iti sam, brez vsake pomoči, v &mi svet. »Mamica, mamica!« je zaihtd Fran« ček in gozd in gore so mu pomagale klicati: »Mamica, mamica!« Naposled je prišel do tretje vasi. Ob robu gozda se je sesedel od utru« jenosti. Noč je bila temna in nikjer na nebu ni bilo videti nobene zvezdi« ce. Sklenil je ročice in molil, da bi mu ljubi Bog pomagal In predno se je Franček zavedel kako in kaj, je stal pred njim prijazen starček. »Revček Franček, poznam tvojo ne« srečo. Pojdi nazaj domov! Tukaj ti podarim to kokoško, ki nese namestu jajec zlatnike. S kokoško boste lahko doma vsi zadovoljno živeli!« Franček se je lepo zahvalil prijaz« nemu starčku in veselo krenil s putko proti domu. Toda pot je bila dolga in Franček je bil truden. Na koncu goz« da je zagledal lučko. Ko je prišel tja, je stal pred lično gostilna Boječe je potrkal na vrata. Gostilničar je odprl in vprašal: »Odkod in kam neseš to putko?« Franček mu je povedal svoj doživ« ljaj s prijaznim starčkom, in ker mu gostilničar ni hotel verjeti, je Fran« ček zapovedal putki: »Putka, znesi zlatnik!« in putka je znesla tri zlatnike. Ponoči, ko je Franček trdno spal, se je splazil hudobni gostilničar v njegovo sobo in mu odnesel putko, namestu nje pa dal Frančka drugo putko k zglavju. Zjutraj se je Franček lepo zahvali gostilničarju za prenočišče in veselo odhital dalje proti domu Ko je prišel domov, je videl mačeho na dvorišča. Ker je bil dober otrok, je pozabil na vse, stekel k mačehi in rekel: »Mati, ta putka nese zlatnike, zdaj bomo vsi bolje živeli!« In povedal Ji je zgodbo o dobrem starčku. Mačo h* 2e£a mn al Soteh verjeti In zato je Franček hitro ukazal: »Putka, znesi zlatniki« A to pot je ostala putka gluha in se ni zmenila za Frančkove ukaze. Ni se zmenila, ker ni bila prava čarodej na putka! Mače» ha je mislila, da se hoče Franček le norčevati k nje, pograbila je palico in ga neusmiljeno pretepla. Spet ga je zapodila od hiše in ga s palico spre« mila do konca vasi Franček je milo jokal in vzdihoval, a ko je prišel na rob gozda se je ne* nadoma pokazal pred njim prijazni starček. »Vem, Franček, kakšen revček sL Gostilničar ti je bil zamenjal putko in zdaj nese tvoja putka gostilničarju lepe zlatnike. Tukaj ti podarim šibo. Ce ji zapoveš, naj udari, bo udrihala po tvojem sovražniku, da bo kaj! Zdaj pa pojdi svojo pot in Bog s te» boj!« Franček se je lepo zahvali in te napotil k gostilničarju. Gostilničar ga je prijazno sprejel, si pa mencal roke in dejal: »Nu, dobri deček, ali imai spet kaj dobrega pri sebi?« »Da, imam,« se je zasmejal Franček in v naslednjem trenutku vzkliknil: »Palica, udari!« Palica je skočila Frančku iz roke in udarjala po gostilničarjevemu hrbtu, kakor obsedena. Gostilničar je začel kričati in tarnati, češ, naj Frančdc pokliče palico nazaj. A Franček je rc kel: »Če mi vrneš mojo putko, pokličem palico nazaj. Prej ne!« Gostilničar je hitro prinesel putko iz hleva in jo dal Frančku. Tedaj je rekel Franček: »Palica, nehaj!« in p*» lica je priletela Frančku v roko. Franček se je s palico in s putko vrnil domov. In ko je mačeha videla, da nese putka res prave zlatnike, je bila z njim dobra m prijazna Morda se je tudi bala njegove palice. Tako so zadovoljno živeli vsi pod isto stre» ho in Franček ni bil več tako žalosten. Seveda, materine ljubezni mu ni mo» gel nihče nadomestiti, zato pa tudi ni nikoli pozabil svoje ranjke mamice in je vedno molil za njo. Manlcai Uganke 1.) Kje mokrota ne Škoduje? 2.) V čem sta * različni vrana in brana? aj Kaj jo tate od oreha? Danilo OomEckrj Želja Mi je mamica dejala, da je sestrica postala, svetla, žarka zvezdica. Da sem ptica lastavica, brž bi vzpel se nad planjave nad najvišjih gor višave bi prikrili! se v nebesa... Bi ukradel zvezdico, ljubo svojo sestrico. Ko je veliki duh ustvaril človeka Indijanska pravljica. Ko je Manitu, veliki d-uh, ustvaril človeka, tako pripovedujejo Indijanci, je velel angilom: »Denite ga v peč in pustite ga, naj se peče, da bo dobil nekaj barve.« Toda angeli so med tem zaspali, in ko so naposled potegnili prvega človeka iz pači, je bil ves zažgan in črn. »Noč ne de.« je rekel Manitu, veliki duh, »tako bomo imeli zamorca; toda pri prihodnjem morate bolje pazitii!« Angeli so se bali in tako pazili, da so potegnili drugega človeika prezgodaj iz peči. Bil je čisto bil. »Nič ne de,« je rekel Manitu, veliki duih, »imeli ga bomo za bledokožca. Zdaj bom pa sam pazil, da bo prihodnji človek pravilno pečen!« In ko »o angeli potegnili tretjega človeka iz peči, is bil lepo rdeče rjavo pečen. »Tako je prav,« je rekel Manitu, veliki duh, »take budi hočem imeti!« In ustvaril je mnogo, moc®o Indijance*.. s Marica BartoJovai Vesele in žalostne zgodbe naših otrok 11. Brez doma. Leto dni po končani vojni so morali otroci, o katerih vam pripovedujem, zapustiti svoj rojstni kraj, kakor sto in sto drugih ter se preseliti v Jugoslavijo. Veseli so bili, ko so pospravljali svoje stvari, saj veste, da se otroci vesele vsake izpremembe. Pomenkovali so se med sabo, kako bo prijetno, ko jih ne bo nihče več zmerjal, ko bodo na ulicah govorili slovensko in da jim nobeden ne bo branil peti slovenske pesmi. Hodili bodo v slovenske šale in Joško, ki je bil brez posluha, je ves navdušen zaiped: Jugoslavija mati, nemoj tugovati; Zovi, samo zovi, svi če sokolovi zate život dati! Določenega dne se je počasi pomikal vlak iz Trsta proti obljubljeni deželi — Jugoslaviji. Na meji so otroci izstopih in okrasili voz, v katerem so se vozili s pohištvom vred, z zelenjem m s slovensko trobojnico, ki so jo prinesli s sabo. Vožnja je bila utrudljiva. Nenavadno resno in molče so se otroci bližali beli Ljubljimi. Tu Jilh je čakalo veliko in žalostno iznenadenje. pni 11 \ & i v B^s fi i ^m t Brezdomci bodo, Bog ve, kako dolgo, stanovanja ni bilo zanje. Odkazala sta se jima dva železniška voza, ki naj bosta odslej njihov dom. Starejša dva otroka sta to z materjo globoko občutila, mlajši so se pa kmalu vživeli v nove razmere, saj žalost ki resmoba ni za otroško srce. Branko in Joško sta našla pred vagoni dovolj zabave in dobrih prijateljev, ki so bili začasno tudi brez strehe kakor oni. Bilo je že pozno v jeseni in mraz je pritisnil kakor o Božiču. V popoldnevih so se otroai razkropili v me- Ste o&o0 znancev in sošolcev. Nada je imela prijateljico sošolko, pri kateri je pisala naloge in se učila. Zvečer je pri-povedovaila, kako je prijetno pri prijateljici v topli sobi in kako je tam veliko iai len*' ^'anovamie i udi drugi otroci so vedeli mnogo povedati o prijetnih domovih, ko so se zvečer vračali v mrzel in tesen železniški voz. Le Joško, najmlajši, je bil vedno pri materi in si ni mogel misliti, kaiko bi moe bil ves tabor na nogah. Bobsi, ki se je bila med tem vrnila, se je brez pomisleka zagnala v leva. Lev je dvignil šapo in zamahnil proti psički. Bobsi pa je bila urnejša, Posfkočil sem in zgrabil -a puško, a v tistem trenutku je lev izginil. Sedel sem na nizek stolček, položil puško čez kolena in čakal, da se zdani. čeprav sem bil silno utrujen, vendar nisem moge! zaspati. Naposled sem vendarle zadremal in sanjalo se mi je, da se bojujem z divjimi levi. A tedaj me je prebudil krik; nekaj mehkega je ležalo na meni in v naslednjem trenutku sem padel na tla. Bobsi je lajala in videti je bilo, da se je bila v nekaj zagrizla. Kmalu mi je bilo vse jasno. Neka levinja se je bila priplazila po puščavi in se v skoku zagnala na moj šotor. Mreža, ki je bila razpeta nad šotorom, da nas je varovala moški tov, je levinjo ovirala pri skoku, tako da se je s prednjimi šapami uiela v mrežo. Bobsi. ki je bila tudi pod mrežo, se je pa zagrizla v njen trebuh. Pomeril «em in sprožil. Levinja je obležala mrtva na tleh. Bobsi si je pa lizala okrvavljeni smrček, zakaj levinj ajo je bila vendarle malo opraskala. ŠM t lAnMM Mati vpraša Mihca po obedu: »Nu, Mihec, kako boš rekel?« Mihec: »Rekel bom — rekel bom — da bi rad še malo torte!« • Tonček: »Očka, ali se ti bojiš zaj« cev?« Oče: »Zakaj?« Tonček: »Ker vzameš vedno psa s seboj, kadar greš na lov.« • Oče: »Mihec, kako si mogel reči te« ti, da je neumna? Takoj pojdi k nji in ji retfi, da ti je žal!« Mihec: »Draga teta, žal mi je, da si neumna!« Sin: »Oče, zakaj visijo na tej hiši čevlji?« Oče: »To je znaik, da stanuje v tej hiši. čevljar!« Sin: »Zakaj pa potem ne razobesijo na šoli kakega otroka?« • Učitelj: »No, Jože, povej mi, za kaj uporabljamo gosje perje?« Jožek molči. Učitelj: »Nu, spomni se, kaj imaš doma v postelji?« Jožek: »Stenice, gospod učitelj.« KA/-P[ŠEJ0">UTR0VČKI"£ Ne kupuj, kar n« potrebuješ, da ne boš prodaja) kar nujno rabiš. Roka roko umiva. Najmočnejši je tisti, ki premaga samega sebe. Hrani, štedi že v mladosti, da ne boš stradal v starosti Slavica Paternu, učenka IV. razr. t Vinici pri Črnomlju. Za lenuha nI kruha. Kdor dolgo leži, kosilo od njega beži. Kjer srce k srcu govori, tam ni prevare ni laži. Po slabi družbi rada glava boli. Kadar stari govore, otroci naj molče. Drago Krajne. učenec V. ras. Studenci pri Maribora. Kdor laže tudi krade. Ni vse Zlato kar se »veti. Tat in laž sta si brata. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Ana Slavič, učenka ? razr. v Gornji Radgoni. Rama ura, zlata ura. Ljubo doma, kdor ga Ima. Hudobija se sama kaznuje. Kdor ne dela, naj ne j6. BrodsclineMer Vida. učenka ? razr. v Gornji Radgoni. Domača gruda, zlata ruda. Ljubo doma, kdor ga ima. Lastna hvala, cena mala. Božji mlini melje jo počasi, toda natančno. Dušan Klemene, uč. IV. razr. vodnice t Mariboru. NI vse zlato, kar se »veti. Laž Ima kratke noge. Kar se mlad naučiš, to star znaš. Anton Adami?, učenec IIL razr. r Gornji Radgoni Dež za solncem mora biti, za veseljem žalost priti. Kdor pridno dela in lakomen ni, lahko brez vsega bogastva živi. Ce golob med orle zaj'de, gotovo smrt najda Hilda Millonig. učenka VL razr. t Guštanju. Kadar trtar1 govore, otroci naj molče. Ena lastavica ne napravi pomladi. Rana ura, zlata ura. V premislekih bodi podoben polžu, t dejanju pticL Dušan Gril, uč. I. pmt. lil. driL ginm. t Ljubljani. Sreča Je opoteča. Pijanec se takrat spreobrne, ko se v jamo zvrne Kjer osel leži, tam dlako pusti. Kdor molči, devetim odgovori. Kar mačka rodi. miši lovi Ladi in Maksimiljan Bekg, t Ljubljani, Svabičeva ulica 16/L Ni vse zlato, kar se sveti. Cesar se Janezek ni naučil, tega tudi Janez ne bo znal. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček Ima. Stara navada, železna srajca. Cirila Pečefnik. učenka ITI. razr. Šmartno ob Paki. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Kdor j« neposlušen v mladosti, se kesa v starosti Kakor v hrib zakričiš, tak odgovor dobiš. Mladost je norost — čez jarek skače, kjer je mosi Bojan b Tatjana Zaletel v Ljubljani Pes, ki laja ne grize. Bodi sam priden, pa li ne bo treba biti za viden. Junak je, kdor sebe premaiga. Boude Marko, uč. II. razr. drž. reai g. t Celju. Kakor ee koscu streže, tako mu kosa reže. Kdor hodi s pametjo po svetu, daleč pride. Tudi prešteto ovco volk vzame. Lado Stavjanik, uč. II. razr. drž. reai g. ▼ Ljubljani. Mladost Je norost; čez jarek skače, kjer Jo most Dokler prosi, zlata usts nosi; kadar vrača, hrbet obrača. L>n se resnica prav spozna, JiL treba čuti dva zvona. Od dobrih besedi se nihče ne zredi Ivica Rožene ret, uč. I. razr. dri. reai g. r Ljubljani. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Kar se naučiš — to znaš. Kar si t mladosti seja! — to boš v starosti žeL Jabolko ne pade daleč od drevesa. J. Lešnifar. uč. V. raar. v Celju. Kaj je zdravje ve bolnik, kaj bolezen ve zdravnik! Preveč napeta struna poči. Bogatina, siromaka-smrt enaka čaka Pes, Id laja ne grize. Pes, ki ne laja, globoko zobe zasaja. Žganje pogubi Jih več nego kuga, glad in meč. Sonja Vandotova, uč. IV. razr. na Mladiki v LJubljani Kjer srce k srcu govori, tam nI prevar* ln laži. Kdor samega sebe povišuje, prašno glavo oznanjuje. Kdor košček kruha za-metuje, drobtine večkrat paberkuje. Priden človek ima kruha, glad mori samo lenuha. Badovan Jerman, uč. IV. razr. ▼ Gornji Radgoni Mladost Je norost, čez Jarek skoči, kjer Je most. Kdor hoče priti ljudem v zobe, mn ni treba storiti nič narobe. Modri ljudja radi molče. Nada Kafol, nč. ?. razr. ▼ Ptuju, Ljutomerska ul. 22. Manlcai Koloboclja 1J Konj cvili ki si liže nago, ker ga Je brcnil kužek. 2.) Riba dola trmstne rove po r©rrtl.|L 3.) Krava kokodaka, ker je zmesla Jajce. d.) Vod pobira s kljunom »roje in se lezi na petelina, ki tako glasno muka. 5.) Krt se najbolje počuti v vodi 6.) Miška skrbnozaklepa gospodinjo, > je treba spet oči- Križaljka ))Cowboycf Navpično: 1. zanka, ki jo rabi cowboy; 2. star mož; 4. prvi človek r. raju. Vodoravno: 3. rastlina, ki bode; 5. visoka pesem; 6. zemljiška mera; 7. krajšica za »mene«. Rešitev križaljke »StraSJo« Vodoravno: 2. koruza; 3. oš; 4. ris; 6. tale; 7. on. Navpično: 1. strašilo; 3. ura; 5. sen. gtftf pred in po umivanju krožnikov. »Jutrovčkic si lahko sami napravijo posebno leseno odtočišče, katero položimo na kad, kadar pomivamo. Vzemi dva kosa lesa, ki morata biti prav tako dolga kakor kad. Prvi kos naj bo 3 cm šriirok, drugi pa 4 cm. Ob- eroam potrebujemo več pravokotnih palic, širokih kakih 2 cm. Palice morajo biti vse enako dolge kakor kad. Potem pritrdimo palice na les, kakor nam kaže slika 1. Slika 2 vam kaže podstavek. S tem delom bosrte napravili svoli mamici veliko veselje. F. E. Rešitev zlogovne dopoMevalke Pepetfka. Rebus Rešitev uganke »Zvezda« mm