Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., u jedea mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., xa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedlclja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne, ^tev. 12. V Ljubljani, v četrtek 16. januvarija 1896. Letnili XX1Y. Protestantska agitacija. 2« večkrat smo imeli priliko v „Slov." opozarjati na vsiljivo predrznost raznih agentov, ki so mej našim ljudstvom trosili po angleški biblični družbi izdana, v protestantskem duhu skvarjena sv. pisma, vzlasti psalme in novi zakon. Danes moramo zabeležiti nov pojav protestantske agitacije, ki je tem nevarnejši, ker po vsem sodimo, da ne ostane jedin, marveč se po gotovem načinu razprede v čim dalje tem bolj nevarne mreže v nepopisni duševni kvar našega ljudstva. Iz ljubljanskega evangeljskega pastorišča se namreč poleg svetega pisma razdaje več drobnih lističev in spisov mej svet. Vporablja se vzlasti ubo-štvo naš h barjanov kot ugodna prilika, da se trosi strup mej nje. Pomenljivo je pri tem, da je jeden glavnih agitatorjev nasprotne nam slovenske liberalne stranke tudi glavni razširjevalec protestantske vade v ljubljanski okolici. Knjižic in lističev je že mnogo razširjenih mej ljudmi; zadnji čas je, da se z vsemi silami temu krivoverskemu krošnjarjeijjii.vtstavimo. V to opozarjati je namen tem vrsticam. Pred seboj imamo dvoje takih laži-spisov. Prvi ima napis „Zakaj naj berem sveto pismo?" — V njem se razvija krivi protestantski nauk, ki taji za vernike jedino veljavno učiteljsko posredovanje svete cerkve v verskih stvareh in zato samo daje posam-nikom sv. pismo v roke, naj si sami iž njega iščejo verskih naukov. Mej razlogi, zakaj naj se bere sv. pismo, so tudi ti - le trije : „Zato, ker je sv. pismo beseda Božja in ker je brati ga sam Bog zapove-dal (1); zato, ker je branje sv. pisma potrebno v našo dušno hrano in krepčanje (4); ker si, ako zanemarjamo sveto pismo, nakopljemo pravično sodbo Božjo (9)." V dekaz navaja listič za vsako točko ne- kaj stavkov iz sv. pisma, ki govori seveda o vsem drugem, nego o branju sv. knjig. Drugi pogubnejši spis, ki ga imamo pred seboj, slove: „Grešnikov prijatelj. Ceka 5 kr. 30 knjižic franko en goldinar, lastna zaloga dr. C. Naročiti se zamore pri P. Gladischetsky v Budapešti, Alkot-mAnjgasse Nr. 15 in pri Baronu Bolschwing, Graz Burggasse 17. Tiskarna A. Pajeviča v Novem Sadu". Na 32 straneh opisuje ta knjilica, tiskana v mali osmerki, protestantski nauk o opravičenju. V sladki-pijetistični obliki podaje lutrove krive nauke: 1. Grešnik, ki je že blizu obupa, posluša evangelij. V strahu in trepetu se poprime OdreSeniko-vega zasluženja, in s tem se opraviči. To opravi-čenje je samo božje delo ; človek je pri tem samo pasiven. Tako slove lutrova zmota. — Knjižica pravi o tem v poglavju „opravičenje iz proste milosti".*) „Evangelij pokaže svojo blaženo moč v najlepši svetlobi, ko grešniku opravičenost pred Bogom iz proste milosti ponuja, mu Božje dopadajenje zagotovi in mu mir vesti podel?»— Evangelij ima moč v sebi, grehe in pregreške odpuščati, zvezane duše oprostiti, — odvzame breme greha, napolni vernika s trdnim zaupanjem. Opravičenje, katero da evangelij, je popolno. Grehi celega življenja, naj bodo še tako veliki in mnogi, so naenkrat in za zmiraj uničeni". V poglavjih „Odpuščenje grešniku, ki se je že pogreznil v naglobokejše brezno", „boječe in pobito srce", „mir trudnim" se ta misel še nadalje razvija popolnoma v lutrovem smislu. 2. Luter trdi, da se vdeležuje opravičevalne moči človek s tem, da vsprejme evangelij, t. j., da veruje vanj. Pri opravičenju deluje s strani človekove samo vera. Knjižica pravi (str. 19): „S pri- *) Str. 8, 9. prostimi evangeljskimi resnicami bodo taisti, ki na te resnice verujejo, zveličani". Še bolj naravnost se pa izraža (str. 22): „Ni skoraj reči, da bi bila manj znana in razumljiva, nego skrivnost trpljenja in smrti Kristusa za nas in opravičenja po veri na Njega. In vendarje to edini raj in živelj vernikov in naj dragoceneji biser, v katero p o s e s t v o n a s j e r e f o r m a c i j a p o-stavila". — Ta stavek sam dovolj govori! 3. Protestantstvo ne pozna vidne cerkve, mar več samo nevidno, notranje „božje kraljestvo". Knjižica govori o tem tako-le (str. 14): „Najbolj strogo spoznanje, — najnatančnejše spolnovanje dolžnosti, — najskrbnejša prizadevanja ljubezni in dobrohotnosti, najmarljivejša spolnovanja verskih vaj, najbolj vestno praznovanje sabata, — vse to se ti bo-- poslednji dan brez vsega vspeha pokazalo in te ne bode moglo izveličati, ako se ne bode božje kraljestvo po spreminjajočem vplivu svetega Duha notri v tebi postavilo." 4. Knjižica poudarja tudi laži-misticizem, kakor ga kvakerji in Djim sorodne protestantske ločine. Pravi namreč: „Moli brez prenehanja za dar svetega Duha, da tvoje srce očisti in posveti in da iz lastne skušnje spoznaš, kako nebeško veselje je to, nebeško kraljestvo v svojem notranjem imeti in zapomni si, — da ako se ne moreš s tem znotranjim dokazom tvoje zveze s Kristusom izkazati, se ne smeš k Njegovi čredi prištevati." Da knjižica javno pobija zunanje bogočastje, svareč, naj se ne da nikdo „preslepiti od zunanjih eblik" itd., je potemtakem samo ob sebi umljivo. Ta knjižica, ki se širi mej našim ljudstvom, je torej popolnoma krivoverska in noben katoličan bi je ne smel brez posebnega dovoljenja brati. Če se kmalu ne zatre, potem bodo prišle zanjo še druge z LISTEK Dozdevna ljubezen. Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij. Prvi del. I. „Ah, dolgčas, dolgčas," mislil je Štefan Alekso-jevič Bahtemin, sede v kupeju prvega razreda na Hei-delbergski postaji. „Dolgčas," mislil je, pogleduj^ svoje sopotnike — nelepega kodrastega Angličana v sivem, mehkem klobuku, gosto obmotanem s sinjim pajčolanom, in gibčnega Francoza s „Figaro" v rokah. „Dolgčas," ponovil je še jedenkrat v mislih, naslonil se na baržunasto slonilo divana in zatis-nil oči. „Vaši listki, gospoda!" razlegnil se je hripavi glas sprevodnikov in čokasta oseba v sivi suknji s srebrnimi gumbi je odprla dveri. Bahtemin mu je podal listek. Sprevodnik ga je pogledal. „V Baden?" ga je povprašal. Bahtemin je prikimal in sprevodnik je odšel, prebodši listke. Vlak se je premaknil. Mimo okna se je potegnila ploščad, na katerej je stalo nekoliko dijakov z velikim angleškim psom, £ s gospa z deklico v belej opravi in črnem klobuku, mahaje z robcem, prodajalka cvetic — pritlikovka, z otročjim, prašateljno - prestrašenim izrazom malega nagubančenega lica, in še nekateri ljudje. Bahtemin je zrl i na ploščad i na ljudi, kakor da ni poznal tega, kar je bilo pred njegovimi očmi. Čudna, neumljiva nejasnost se je mešala in motala v njegovih mislih; zdelo se mu je, da misli o svojem sosedu Angličanu z obočnimi očmi ali o malej pritlikovki; a motalo se je prav za prav nekaj drugega, vznemirjajočega v njegovi duši . . . Ko je odšel vlak iz Heidelberga in so se pokazala polja, prekriLana z vrstami sadnih dreves in leskovja, vznemiril se je Bahtemin toliko, da je ne-voljno pomislil: „Kaj je pač z menoj?" in poslušaje svoje mučno čuvstvo začel je gledati skozi okno. Daleč okolo se je videlo na polja, ravno rahlo so se razprostirala, radovaje se na solncu in vale se s klasnimi stebli, prigibajočimi se k zemlji z močnim, svežim šumenjem. Tu se je domislil Štefan Aleksejevič domovine, Spasskega, stare matere, in strastna želja, videti takoj sedaj vse to, čutiti se doma, napolnila je njegovo dušo in mučno čuvstvo mu je vsililo vprašanje: „Zakaj sem tu, čemu in kaj mi je tu delati?" Odgovora ni bilo. „Ali bi se že ne vrnil?" šinilo je vBahteminu in zamislil se je. „Da," ukrenil je odločno Štefan /r / Aleksejevič, „nekoliko časa bodem v Badenu, a potem takoj v Rusijo--v Rusijo," ponovil je čez trenutek v mislih in z resnim, nezadovoljnim izrazom zagrabil pri tem padajočo mu s kolen rudečo knjižico Biideckerja — potnega spremljevalca po Evropi. Bahtemin je sunil knjižico za jermen svojega pleta in, vzemši iz žepa časnik, jel čitati ga, leno prebiraje drobne vrste oglatega nemškega tiska. Ko je pripihal vlak v Baden, spravil je počasi časnik, vzel pled in izstopil na ploščad. Tihi, večerni zrak pihljal je posebno prijetno, po prahu in smradu vagona, nanj nekako dišeše in laskavo. A Bahtemiu ni hotel ali ni mogel ceniti tega. V poslednjem času ga je napadal često ta obupni položaj nezadovoljnosti in otožne samote — mučen položaj, brez vzroka, katerega je vselej Bahtemin že slutil, ker trpel je pred njim nerazumljiv strah in otožnost, ki je prehajala navadno v fizično onemoglost. Tako bolan, brez vsakih vidnih znakov, v sebi, čutil je že popreje, da se mu bliža napad. Popreje, še pred jednim letom, mogel je zaduševati to čuvstvo pri svojem pisarniškem, službenem delu, katero je smatral jako važnim in katero mu je porabljalo ves čas. A hipoma je postalo to davno izkušeno sredstvo brezkoristno in ni mu dalo potrebnega in pričakovanega pokoja. Štefan Aleksejevič je natanko premislil in spoznal, da so i službene dolž- O / / a naravnostnim napadom na katoliško cerker in na duhovsko oblast. Nedavno je žena nekega uradnika v tržiški predilnici odpadla od katoliške cerkve in prestopila k protestantstvu. Ozračje je napojeno mržnje proti dubovstvu, njihova avtoriteta se javno in zasebno iz-podkopava, liberalci sami žugajo z najgorjimi posledicami, z odpadom. Protestantstvo brez duhov-stva, brez ustaljene cerkvene organizacije, brez vpliva na javnost, godi versko brezbrižnim in brez-verskim kričačem; saj so tudi pri nas že mnogokrat gledd na slovstvo in omiko našega naroda javkali, da se je krivoverstvo tako naglo udušilo mej nami. Vse to je pomenljivo in kliče šiloma naše zavedne katoličane v še trdnejši zvezo, branit največje bogastvo Slovencev — jedinost prave vere! Deželni zbor Kranjski. (VI. seja, dne 16. januvarija.) Deželni glavar Detel a otvori sejo ob '/,11. uro. Vlado zastopa dež. predsednik baron H e i n. Ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, razdeli deželni glavar razne došle peticije fin. in upravnemu odseku. Posl. Hribar je stavil samostalni predlog o davčnih in pristojbinskih olajšavah za nova obrtna podjetja v mestu Ljubljani in bližnji okolici. Predlog se glasi: Vis. c. kr. vlada se naprosi, da predloži dež. zboru načrt zakona, s katerim bi se za obrtnostna podjetja, ki se v mestu Ljubljani ter v kmečkih občinah Sp. Šiška, Vodmat in Glinice na novo ustanove v teku petih let, dovolile one davčne in pristojbinske olajšave, kakor so se z zakonom dne 10. avg. 1895 drž. zak. št. 131 dovolile za tržaško okolico in katastersko občino Milje. Ta predlog so podpisali vsi dež. poslanci. Nato polanec Pfeifer utemeljuje samostalni predlog glede dež. zakona, da bi se v smislu drž. zakona z dne 5. junija 1890 dovolile iste olajšave za vojvodino Kranjsko pri onih zasebnih listinah, pri katerih znesek terjatve, cene, vrednosti kake le-govine ali prava ne presega svote 100 gld. brez obrestij in pristojbin, kakor jih ponuja drž. zakon. Govor objavimo prihodnjič. Posl. Jelovšek v imenu upravnega odseka poroča o prošnji okr. cestnega odbora Logaškega za uvrstitev občinske poti Rakek-Laze-Dol. Logatec med okrajne ceste, ter predlaga: Dež. odboru se naroči, da to zadevo preišče in pred vsem poizve, koliko bi znesli troški, ako se uvrsti med okr. ceste. O vspehih svojega preiskovanja naj dež. odbor v prihodnjem zasedanju poroča. Posl. M o d i c priporoča predlog rekoč : Cestni odbor logaški je v svoji seji dne 16. novembra m. 1. soglasno sklenil, da se cesta iz Rakeka čez Laze do Logatca uvrsti mej okr. ceste. Sklep je bil na očitnih prostorih razglašen in proti sklepu ni bilo ugovora ali pritožbe. Se le včeraj so županstva nosti njegove i družbinske — vse v bistvu laž in neresnica, a pri tem je povsem nepotrebna laž. A tam ni nikakih službenih dolžnostij, ampak samo grof X ali knez Y, ki smatra sistematično slabim to, kar je smatral dobrim njegov prednik. „On je bolan", govorili so o Štefanu Alekseje-viči njegovi prijatelji, — „on je bolan od pretežkih opravil", in svetovali so mu, zdraviti in oddahniti se. Zdravniki so tudi svetovali, naj se vzdržuje duševnih naporov, naj se razvedri in ide v Karlove vare, a potem kopat se v morje. Toda Bahtemin se je srdil in jezno nadaljeval napadati vse reči in ljudi in posebno to, kar se mu je zdelo preje važno in vrlo. Knez Y., načelnik Bahtemina, ki ga je ljubil in spoštoval radi njegove natančnosti, predlagal mu je odpust na tri mesece. Stefan Aleksejevič se je zahvalil in ne glede na zopernost petrogradskega podnebja, ni odšel, ampak je nadaljeval z mračnim, bledim obrazom ter hodil v ministerstvo, kjer ni prenehal iz lenobe prenašati svoje breme in tako so se mu zdele dolžnosti nedavno resne, čutč v duši smrt in proklinjaje Petrograd, dolžnosti, ljudi ... Naposled se je odločil. Vzel je odpust, hotel iti na deželo k materi, a odšel v tujino. Karlovi vari pomagali so njegovemu zdravju, a nravi mu niso ozdravili in Bahtemin je prišel v Planina, Grčarevec, Gorenji Logatec, Hotedrašica in Bovte vložile pritožbo, češ da ceste sploh treba ni. Vsa stvar se torej ne vjema in je nejasna ; priporočam torej : Slavni deželni odbor naj vso zadevo na licu mesta preišče in v prihodnjem zasedanju gotovo o tem poroča. — Predlog je bil brez ugovora sprejet. V imenu fin. odseka poroča posl, Hribar o računskem sklepu in proračunu gledališkega zaklada. Deželni zbor je odobril naslednji računski sklep za 1. 1894: Bedni prispevki so znašali 15.752 gld. 7V» kr-. redni in izredni troški 16.552 gl. 871/, kr. Med prihodki je zaračunjena najmovina za lože v znesku 13.161 gld. 75'/, kr., torej v primeri s proračunom manj za 1838 gld. 24*/» kr., kar kaže, da vsako leto pada izkupilo za lože. Skupna imovina gledališkega zaklada je koncem 1. 1894 znašala 334 340 gld. 87>/, kr., dolgovi 191.838 gld. 8V, kr., torej čista imovina 142.502 gl. 79 kr. Proračun za 1. 1896 : Potrebščina (plačila, vzdrževanje poslopij, davki, zavarovanje, inventar, amortizovanje z obrestovanjen dež. posojila in drugi različni troški) 11.775 gld. Pokritje pa znaša 8863 gld., torej se kaže priman-kljeja 2912 gld., ki naj se pokrijejo z blagajničnimi preostanki. V pokritju je najmovina za lože vraču-njena s svoto 8500 gld., torej za 3500 gld. manj, ko 1. 1895, kar je jako slabo znamenje za prihodnost. Bačunski sklep in proračun se potrdita. Poročevalec Hribar še nasvetuje, da se ljubljanskemu županu prepusti brezplačna reprezentacij-ska loža v prvem nadstropju. Posl. dr. Žitnik omenja, da je v fin. odseku glasoval proti temu predlogu in hoče tudi sedaj proti glasovati. Prizna, da županu stolnega mesta Ljubljane pristaja reprezentacijska loža, toda pravega razloga ni, da bi dotični manjši znesek najmovin za lože moral nositi gledališki zaklad, oziroma dežela. Občina ljubljanska je res prispevala k zgradbi novega gledališča 36.000 gld. Toda, če se to navaja kot razlog za brezplačno ložo, petem bi jo morala imeti tudi kranjska hranilnica, ki je dovolila za gledališko zgradbo 80.000 gld. Triletna skušnja nas uči, da najmovina za lože pada vsako leto in letošnje leto izkaze primanjkljaja 2.912 gld., ki naj se pokrije iz blagajniških preostankov. Toda že danes Bmemo trditi, da gledališka blagajnica ne bode imela preostankov in oni primankljaj bede konečno moral pokriti dež. zaklad. Če hoče občina sama imeti re-prezentacijsko ložo, dobro, naj jo plača v korist gledališkega zaklada. Iz teh stvarnih razlogov, pravi govornik, hoče glasovati proti predlogu. Posl. dr. Majaron pravi, da je stvar ukusa in uljudnosti nasproti mestni občini, če se dovoli brezplačna loža ali ne. Občina ljubljanska se glede svojega delokroga^ ne more primerjati s kranjsko hranilnico in z ozirom na prispevek ji pristaja reprezentacijska loža. Baden s prejšnjim svojim neznosnim, tugepolnim čuvstvom. Sedaj je Čakal pomoči od dežele, od domovine. „Kakor Liza z možem — hodijo ljudje v tujino in se veseli .. ." spomnil se je svoje mlade omožene sestre in svaka, z njiju vnetim pripovedovanjem o Franzensbadu, Biarizi in Parizu. V Badenu vzel je Štefan Aleksejevič prostorno sobo v najboljšem hotelu, nameruje ostati tu ne več kakor jeden dan. Ukazal si je večerjo, hodil nekoliko po mehkej preprogi svoje sobe in malomarno jel gledati skozi okno, kamor so se lesketale skozi goste, temne vrhove dreves luči „Conversationa". Vstopil je natakar; javknil je in poklonil se do kolen, postavil krožnik na mizo in s hitrim, navadnim gibanjem otresel in raztegnil priprost prt. Bahtemin se je približal mizi. Imate imenik ptujcev ? vprašal je natakarja. Imamo, odgovoril je ta, razstavljaje mnogo krožnikov in mlečnih vrčev. Prosim, prinesite, dejal je Štefan Aleksejevič, začenši večerjati; a ko je prinesel natakar listek, ni se ga dotaknil in tudi razumel ni, kar mu je govoril natakar, podajaje imenik. „A, dolg čas, dolg čas," ponovil je Bahtemin svojo navadno pesen, vstal izza mize, ne končavši večerje, pokril se in šel na ulico. Noč bila je v svojej polnej temnej krasoti, zrak je bil svež, na nebu sijale so velike, svetle, goste zvezde. Poročevalec Hribar naglaša, da občina še po-sebe za slovenske predstave dovoljuje na leto 3000 gld. Predlog, da se dovoli občini ljubljanski brezplačna loža, je bil z neznatno večino glasov sprejet. V imenu finančnega odseka poroča baron S e h w e g e 1 o računskih zaključkih in proračunih deželnih dobrodelnih zavodov ter obširno utemeljuje in pojasnjuje rastoči trošek za bolnišnico. Sicer prikrito, a vendar za mnoge dovolj jasno je poročevalec naglašal, da se je dežela pri zgradbi nove bolnice jako spekla. Kajti že do danes znašajo troški blizu do 700.000 gld., in zgradba ni še dovršena. Največja napaka pa je bila, da se je izbral pavi-ljonski zistem, ki je prvič mnogo dražji, drugič ne-praktičneji, kakor kažejo skušnje. Kdo je to zakrivil, tega g. poročevalec ni naravnost hotel priznati. A istina je, da v prvi vrsti dotični g. poročevalec deželnega odbora vsled svoje neodpustne vnemarnosti v tem oziru. Katoliško - narodna stranka je sploh glasovala proti zgradbi po tem zistemu, kakor tudi za 1. 1893 zvišani proračun, nje torej ne zadeva nobena krivda, da se bodo zgradbeni troški zvišali najmanj za okroglih 150.000 gld. Toda to za-njo ni nobena tolažba, kajti konečno bode morala vendar le dežela trpeti nevesele posledice kratkovidnosti in malomarnosti nekaterih oseb. Stvar je zavržena, popraviti je ni mogoče. Sicer pa bode še prilika o tem obširneje govoriti. (Konec slždi.) Krščanska delavska organizacija. Po raznih krajih našega cesarstva so se vsta-navljala katoliška ali krščanska delavska društva v obrambo delavcev in v boj proti vedno bolj naraščajoči socijalni demokraciji. Toda vedno bolj se je videlo, da ta društva gledd na svojo razkosanost ne morejo tekmovati z nasprotniki. Socijalni demokratje imajo v naši državi jednotno strankarsko vodstvo, ki so je izvolili delavski zastopniki pri skupnem shodu. Tak shod se vrši vsako leto in zaupni možje iz cele države se ga vdeležujejo. Pri tem shodu je glavna zadeva — organizacijski načrt. Sedaj imajo socijalni demokratje, ki so sicer razdeljeni po deželah, to-le organizacijo : 1. V vsaki deželi imajo svoje politično društvo. 2. Poleg tega imajo za vsako deželo posebno podporno pravo-varstveno društvo. 3. Par let sem so pa jeli najživahnejše širiti tako zvano strokovno organizacijo. V posebnih, strokovnih društvih združujejo železničarje, kovinske delavce, krojače, peke, črevljarje, mizarje itd. Z ustanovitvijo teh društev so si socijalni demokratje v Avstriji več nego podvojili število. V vsaki deželi ali večjem mestu ima strankarsko vodstvo svoje zaupne može — agitatorje, ki po navodilu dunajskih judov — voditeljev nastavljajo mreže po deželi in iščejo podagitatorjev po posamnih krajih. Ti podagitatorji razširjajo socijalistične časo- Bahtemin je šel. Jaz pojdem pa koncem tedna, raztegnil se je za njim jako znan glas, govoreč ruski. Štefan Aleksejevič poslušal je nehote. Zal, a kaj delati. . . nadaljeval je glas. Govoreči obrnili so se na levo in izginili v temnem drevoredu. „Kaj je tu žal, komu je žal I" mislil je zlobno Bahtemin in leno, dolgočasno šel dalje. Na vrtu, ograjajočem čitalnico, igrala je godba, kakor v vseh zdravilnih krajih. Tu se je sprehajal dozdevno ves Baden. Ptujci in ptujke vseh narodnostij so pohajkovali, ogledovali drug druzega in delali opazke, nemška mestna gospoda je ošabno stopala in kadila svoje tanke, zoperno dišeče smodke ; rudečelice ho-teljne dekle švigale so sem ter tja po dve in po tri, drži se pod roke in glasno korakaje z velikimi nogami v velikih, okornih, usnjatih črevljih. Skoro za-vidno gledal je Štefan Aleksejsvič na vso tolpo. Jezila ga je. „Nu, kaj so oni," vprašal je „resnično veseli?" In z zlobno zavistjo se je skušal odvrniti od srečnih, zadovoljnih lic. „Vse to je hinavščina, prevara, kakor vse življenje," mislil je Bahtemin. Na jednej klopi je slišal zopet rusko govorjenje. (Dalje sledi.) pise in brošure, katerih je nebrojno o rs eh možnih stvareh *). Tako delujejo socijalni demokratje. Slaba stvar ima — nebrojno borilcev. In dobra ? Posamui drobci krščanske delavske organizacije so životarili svoje skromno življenje. Socijalni demokratje so jim povsod stopali nasproti z določenim programom, razširjenim časopisjem in zjednotno vojenimi društvi. Vtem oziru je bilo treba izpremembe. Češki delavci so se sešli 1. 1894 v Litomišlju in so si ondi sestavili skupen program. Dne 13. okt. 1895 bo imeli slovenski delavski stanovi sccijalno posvetovanje v tem oziru in so z malimi izpremem-bami vsprejeli socijalni načrt,44) ki je bil natisnen v „Slovencu" kot dodatek „črnim bukvam". Vrli dunajski krščansko-socijalni delavci in njihovi prijatelji so se tudi o tem posvetovali in so sklenili sklicati skupen strankarsk shod avstrijskih krščanskih delavcev. Ta njihov namen se je izvršil dne 5. t. m. Izobraženo občinstvo 8e ne meni mnogo za take shode, kakor se tudi nekako bagateljno ozira na vsako delavsko organizacijo. Zato se seveda ne zbobnavajo po naših listih taki shodi tako, kot kak gledališčni vlak ali kot sestanek kakih liberalnih velmož, marveč se ali zamolče, ali le od strani kaj malega omenjajo. Nam se zdi tako ravnanje nespametno in krivično. Shod, ki so ga imeli avstrijski krščansko-so-cijalni delavci na Dunaju, je pomenljivejši, nego nebrojno drugih dogodkov, ki se na dolgo in široko opisujejo po časopisih. Sedeminštirideset delavskih odposlancev je s 54 glasovi zastopalo 16.000 avstrijskih delavcev. Shoda so se vdeležili tudi državni poslanci dr. Lueger, dr. Gessmann, knez Lichtenstein, dalje: mons. Stojalovski, Gregorig, dr. Psenner i. t. d. Kovinski delavec g. K u n š a k je otvoril zborovanje in po volitvi predsedstva so povdarjali razni govorniki potrebo državne delavske krščanske organizacije. Vzlasti lepo je povdarjal dr. Lueger, da sedaj ni časa govoriti o strogi in manj strogi katoliški smeri, češ da se bodo vsi razni toki zlili v jeden tok, ki bo najstrožji, v tok zadovoljnosti. To je stvar vzgoje, za katero bodo skrbeli naši nasprotniki, bi-rokratje in socijalni demokratje. O strankarskem programu je poročal g. V e-d r a 1, naglašajoč vzlasti točke, v katerih se loči od socijalnih demokratov. Program se tiče samo delavcev in je popolnoma v smislu slovenskega programa, samo da je slovenski obširnejši. Vsprejela se je poleg druzega tudi ta-le resolucija: „Krščanska-soci-jalua delavska stranka stoji v boju proti presilnemu vplivu židovstva in njegovih pomočnikov na temelju krščansko-socijalne narodne stranke. V izvrševalni odbor so se volili: Za Dunaj : Axmann, Hilbert, Holanbek, Kunšak, Moravec, Na-gorzanski, Rosenkranz, Sahhuber, Vedral, Zöhrer in Panoš; za pokrajine: prof, Gratl, Bergmaun, Gottwald, Sams in Rantek. S tem se je završil veleznameniti delavski shod, ki je začel zidati jednotno poslopje krščanske delavske organizacije. Vsako leto se snide tak Btrankarsk shod. Do prihodnjega je naša dolžnost, da vsak po svojih močeh zbiramo delavce krog krščanske zastave in jih rešujemo pogubnemu socijalno-demokratičnemu brezdnu. Sile pozkončevanja in brezboštva so vedno na delu. Semena prekucijskega materijalizma se sejejo neprenehoma v vsprejemljiva srca, ki jih revščina razorava. Vedno pogubnejše kali poganjajo iz njih. V boj proti njim I Jednotna državna delavska organizacija postane semenišče za krščanska semena vere, pravičnosti *) NajvainejSe, ki so v rokah vsaeega zavednega soeija-lista, so te-le: R. Müller: Der erste Lichtstrahl oder die Erkenntnis der Leiden des österreichischen Eisenbahnpersonales 1893. — W. Liebknecht: Was die Soeialdemokraten sind und was sie wollen. Chemnitz 1894. — E. Berner: Das rothe Abc oder sozialdemokratischer Katechismus — Ein Qesprächbüchlein für das arbeitende Volk. Aussig 1894. — Adelheid Popp : Die Arbeiterin im Kampf um's Dasein. Wien. -- Paul Kempe: Christus und die Sozialdemokratie. Braunschweig 1894. »*) Ta socijalni načrt se je posebej natisnil in se dobiva po 5 kr. pri g. Fr. Breskvarju, knjigovezu v Ljubljani, v Katoliški Tiskarni in pri uredništvu „Glasnika" (Poljanska cesta 58). Krščanski delavski list in socijalni načrt priporočamo vsem svojim somišljenikom v nakup in razširjanje mej ljudstvom. in ljubezni. V tem smislu jo naj topleje pozdravljamo. Politični pregled. V Ljubljani, 16. januvarija, Češki deželni »bor. Nekatere seje deželnega zbora so bile precej živahne. Dež. predseduik je do ločil 4. januvarija t. 1., da ne sinejo finančni uradi več rabiti naslova : češka dežela, kronska češka dežela sli češka provincija, marveč samo : češko Ira-Ijevstvo. To ni dopadlo poslancu Iru, pristašu nekdanje stranke viteza Schônererja, ki je sanjal le o „Alldeutschlandu". Prav dobro mu je odgovoril dr. Herold, rekoč, da ne bodo Mladočehi dovolili v dež. zboru češkem javno žaliti češki narod. Dr. Russ je zagovarjal poslanca Iro, dasi tudi je nasprotnik njegove stranke. Le - ta si je dovolil reči, da niso le zastopniki čeških Nemcev, ampak reprezentantje velikega naroda in njegovih tirjatev. To so prazne sanje, rod H.henzollerjev ne bode vladal toliki državi, kakor si misli gospoda, zakaj milijoni Slovanov na Nemškem in Avstrijskem so pretrd lešuik. — Mladočehi so hoteli imeti v odsekih po 7 svojih zastopnikov. Nemci so dobili svoje le po milosti veleposestnikov. Ko so videli Nemci, da se veter obrača, 80 tudi obrnili ter postali dokaj ponižnejši v svojih zahtevah. „N. L." pišejo, da so Nemci bahači tam, kjer imajo večino, n. pr. v Šleziji, kjer so pa v manjšini, se vedejo mirneje. Resnica je to. — Dr. Herold je podal samostojni predlog o češkem drž. pravu, in prišel je na vrsto prvi izmej vseh predlogov take vrste. Svoj predlog je utemeljeval, da so bili češki kralji tudi kralji drugih dežela, da je pad a na Beli Gori moč plemstva, ne pa suverenita češkega kraljestva. Leopold II. je potrdil vnovič samostojnost ogerskega kraljestva, za Češko se ni zgodilo. Češke demonstraci je proti Succovaty ju. Kakor znano, je general Succovaty svojedobno prepovedal vsem vojakom bruske garnizije obisk „Besednega doma", in sicer je dal napisati ta dom mej ona zbirališča, ki so najbolj na slabem glasu. Vsled tega se je général nad vse zameril mladočeškim krogom. Nedavno pa je povabil cesarski namestnik mladočeške poslance k skupnemu obedu. Ti so pa sklenili v klubovi seji, da se ne odzovejo povabilu, ako pride k obedu tudi general Succovaty. Vkljub temu sklepu so se udeležili obeda poslanci dr. Kou-dela, dr. Schrom in dr. Pražak. Vsled tega jih sedaj ostro napadajo mladočeški listi in zahtevajo od svojih poslancev, da ne ostanejo z njimi v jednem klubu. Imenovani trije poslanci se skušajo s tem oprati, da niso poprej vedeli, kaj bo storil general Succovaty in pozneje niso hoteli žaliti s svojim odhodom nadškofa dr. Kohna in cesarskega namestnika. Naucni minister baron Gautscli in „N. JFr. PresseImenovani list poroča, da je na-učni minister ustregel prošnji vodstva jezuitske gimnazije „Stella matutina" v Feldkirchnu, ker je tudi za ondotni 8. razred podelil pravico javnosti do konca 1. 1898 ter ob jednem dovolil, da sme izdajati vodstvo zrelostna spričevala. Nad tem se zelô spodtika dunajska ž:dinja ter pravi, „da si baron Gautsch neumorno prizadeva, pridobiti za jezuitske šole nevenljivih zaslug. Kalksburg in Peldkirch sta jasna dokaza njegovega značaja". Nasproti temu moramo odgovoriti, da si baron Gautsch s tem še ni stekel nikakih zaslug, ako je dovolil jezuitom to, kar jim je zajamčeno po ustavi. Dunajske občinske volitve. Ci m bolj se približuje čas za nove volitve v dunajski občinski zbor, tem živahneja agitacija se razvija v obeh nasprotnih si taborih. Poleg tega pa skušati obe stranki kolikor možno ovirati druga drugo v njenem delovanju. Prirejajo se mnogovrstni shodi, na katerih se pristaši navdušujejo za strankina načela iu vspodbujajo k vztrajnosti. Autisemitska stranka je pa vrh vsega tega storila še drug korak. Vložila je namreč, kakor smo nedavno poročali, pritožbo na upravno- in državno sodišče zoper razpust občinskega sveta. Trdi se tudi, da je vloženih že več jednakih pritožb, v katerih se na različne načine ugovarja nasproti postopanju vlade. Židovski listi se seveda na vso moč jeze nad tem korakom, ker slutijo, da bodo te pritožbe nekolika časa zavlekle toli zaželjene nove volitve. Dunaj bi tedaj imel dva občinska zbora, starega in novega, ako se namreč ugodi pritožbi vodstva antisemitske stranke. Maiarska lojalnost. V zadnji seji ogerske poslanske zburnice se je zopet pokazalo, kako lojalni so mažarski liberalci. Veliki patrijot poslanec Pazmandy je povodom debate o proračunu za notranje ministerstvo interpeloval notranjega miuistra glede cesarskega orla na miuisterijalni palači na Dunaju. Akoravno so se v mažarski zbornici že večkrat stavile slične interpelacije, ni vendar nobena tako jasno pokazala mažarske nestrpnosti, kakor ra\no ona v zadnji seji. Baron Josika je namreč prosil zbornico, nuj še nekaj časa potrpi s cesarskim orlom, ker se bode itak letos, ¡¡¡vršilo nekaj poprav na ministerski palači in se bode pri ti priliki cesarski orel zamenil z ogvrskiiu grbom. Ako se dogajajo tako stvari v miuisterstvu samem, se ni čuditi, da se dogajajo nelojalnosti tudi v nižjih krogib. Bolgarija. Včeraj smo poročali, da je odpotoval kuez Ferdinand v inozemlje in izročil vladarske posle v vladne roke. To odpotovanje, kakor bode vsakemu jasno, je v zvezi z najvažnejim korakom, kateri je imel on storiti"po želji rusofilov v teku tega meseca, uamreč prekrst sina Borisa. Da je s tem princ Ferdinand zelo razburil rusofilske kroge, je umljivo, in trdi se, da odstopi ministerski predsednik Stoilov s svojimi pristaši. Govori se tudi, da se je princ že pogajal z Grekovom o tej zadevi. Vsekako se kriza ne bode kmalu polegla, Cerkveni letopis. Zlata maša o. Felicijana Matavža. Iz Jaške, 6. jan. Citatelji cenjenega lista „Slovenca" se bodo še gotovo spominjali, da se je, kakor je bilo sporočeno, v nedeljo 29. dec. m. 1. v frančiškanskem samostanu v Jaški obhajala redka slovesnost, namreč zlata maša, kojo je imel o. Felicijan Matavž. Ze na predvečer naznanjalo je pritrkavanje zvonov iu na daleč odmevajoči strel, da se v obče tihem samostanu godi nekaj nenavadnega. V nedeljo zbralo se je že eno uro pred slovesnostjo ogromno število naroda iz Jaške in iz vse okolice, da vidi poznato milo, staro redovniško lice, kako Boga slavi v petdesetem letu svojega rnašui-štva. Točno ob 10. uri začela se je slovesnost se sv. mašo, katero je odslužil v lepi samostanski cerkvi zlatomašnik z obilno asistencijo domačih in sosednih duhovnikov. Cerkev, akoravno dosti prostorna, bila je do zadnjega kotička prenapolnjena, in isto tako bližnji cerkveni prostori. Po „Čredo", katerega je zlatomašnik zapel z mladeniškim krepkim glasom, stopil je ua pnžnico slavnostni pridigar župnik od sv. Ane Valent. Ra-dočaj, da i on se svojo znano zgovornostjo proslavi zlatomašuika. Na koru je mej tem pelo hrvaško pevsko društvo „Bršljan", krepki možki zbor obstoječ iz 18 pevcev, lepo hrvatsko mašo pod vodstvom zelo marljivega in požrtvovalnega učitelja Vinka Šeringera. Pridiga in petje bilo je jako lepo. Pridigar je razpravljal delovanja zlatomašuika, s kom je zaslužil, da je danes odlikovan in kaj da ga je v tem bogoljubnem delovanju spodbujalo in podpiralo. Zlatomašnik se je rodil 10. januvarija 1817. 1. v Zrečah na Štajerskem. Prve šole je izvršil v Celju podpiran od dobrotnikov; a prve štiri gimnazije izvršil je v Zagrebu. Peto in šesto gimnazijo pa je izvršil v Kar-lovcu. Po dokončani 6. gimnaziji stopil je v red sv. Frančiška, kar je bil vedno njegov namen in 27. dec. 1845. 1. bil je posvečen v mašnika. Od 1. 1845—50 bil je v Kamniku učitelj ljudske šole. Iz Kamnika je bil prestavljen v Karlovec, kjer je razuu drugih obilnih opravil točno in vestno izvrševal delo usmiljenega samaritana v vojaški bolnišnici 9 let. V Karlovcu je ustanovil takoimenovani otroški vrtec ali prav za prav otroško vzgojišče, ki je bilo prvo na Hrvaškem. Pozneje bil je v Klanjcu učitelj, kjer ni bil zadovoljen samo s tem, da je otroke podučeval v tem, kar je bila njegova dolžnost, temveč vnet za pravo vzgojo otrok in blagor ljudstva, podučeval je male in velike v vrtnarstvu, sad-jerejstvu in drugih strokah gospodarstva. Iu da njegov trud ni bil zastonj, p kiuali so cekini, katere so ljudje dobivali na izložbah. — Prestavljen v Jasko, bil je nekaj let gvardijan samostana, a pozneje po-vrnivši se iz samoborskega samostana, kjer je bil nekoliko let, biva zdaj nepretrgoma 12 let v Jaški. Evo ! takega častitljivega in slavevrednega moža gledala je od vseh strani zbrana množica. Po dokončani službi božji pozdravljali so zlato-mašnika v obednico došli gosti uradniki, duhovni, učitelji, obrtniki in kmeti. Okolu jedne ure podvoril je samostanski predstojnik o. Ananija Vračko zbrane goste, katerih je bilo okolu 30. Zlatomašnika spominjali so se mnogi njegovi znanci in prijatelji. Ne moremo končati, da ne bi omenili i to, da je naš zlatomaSnik, akoravno že v 80. letu, veuder še bistrega duha in zadosti krepkega zdravja ; naše iskrene želje so te : Bog naj nam ga ohrani še mnoga leta ua korist sv. cerkve in čast frančiškanskega reda. Združenje razkolnikov in krivoveroev z Rimom. Sv. Oče Leon XIII. so izbrali poseben odbor, kateremu bode skrbeti, da pospešuje delo združenja razkolnih in krivoverskih cerkvii z rimsko stolico. Predsednik temu odboru so sv. Oče sami; odborniki pa so kardinali Ledochowski, Langenieui, Rainpolla, Vincencij Vanutelli, Galimberti, Vaughan in Maz-zella. 200-letnica in 25-letnica sv. Alfonza de Signori. L. 1896 bode 200 let, kar je bil v Neapolu rojen Alfonz de Signori, in 25 let, odkar ga je papež Pij proglasil za cerkvenega učenika, „doctor Ecclesiae". Kako se živi na LaSkem. Pol stoletja je minulo, od kar se je pričela revolucija in očiten upor zoper pravne vladarje na Laškem; 85 let je staro laško kraljestvo, in 25 let je Rim prestolno mesto združeni Italiji. Rovarji in uporniki so obetali zaslepljenim ljudem novo zlato dobo. Poglejmo torej, kako se danes živi v odrešeni Italiji. Govore naj številke. Po zadnji uradni štati-stiki je laško kraljestvo razdeljeno približno v 8400 okrajev. In uradno poročilo pravi: 1454 okrajev ima slabo pitno vodo ali premalo vode, 37203 stanovanj je v zemlji in pod zemljo; nad 200.000 ljudij biva v kletih, jamah, brlogih. — V 4965 okrajih leto in dan ne jedo mesa, izvzetih je le malo bolj imovitih hiš; in drugje, kjer povžijejo več mesa, koljejo zvečine samo drobnico, ovce in koze. V 1700 okrajih nimajo pšeničnega kruha, razven o praznikih; drugače rabijo moko iz koruze in kostanjev, ali pa še slabši. — 1437 okrajev nima zdravnikov in izprašanih babic. — 16 milijonov ljudij ne zna brati in pisati. Tako je v deželi, kjei „cveto oranže." Judje in framasoni na LaSkem. Vsak ve, da Judje gospodujejo po ložah. Na Laškem pa so osnovali Jud;e sami zase 109 lož, v katere ne vsprejmejo nobenega, kdor ni pravi sin »obrezanega ljudstva". — Ce pomislimo, koliko škoduje fraraasonstvo cerkvi in državi, si lahko mislimo, koliko zla izvira iz teh pristno judovskih lož. Socijalne stvari. Kmečko vprašanje. (Dalje.) i) Veleposestvo mora sodelovati in tudi lahko sodeluje v splošni blagor : 1. s tem, da skrbi z» gmotno in nravno blagostanje svojih delavcev ; 2. s tem, da z umnim gospodarstvom daje lepe vzglede manjšim kmetom in da pri njih nravno in gmotno povspešuje napredek kmetijstva ; 3. s tem, da s svojih večjih prebitkov skrbi za duševen blagor naroda, mej katerim živi, podpirajoč vedo , umetelnost, cerkev, dobrodelne zavode. Zalibog, da moramo reči, da se prečesto ne ravna veleposestvo po tem. Delavci se nimajo primeroma nikjer gorje, nego na veleposestvih ; oni spadajo mej najrevnejši in najbolj izrabljevani proletarijat; ki se duševno in telesno zanemarjen vlači od grajščine do grajščine. Ženske pred časom ostarl in se izrabijo; može vni-čuje trdo delo in žganje. Stanovanje za njč je v mnogih grajščinah slabše, nego hlev. Po več rodbin živi v jednem prostoru ; da to škoduje v nrav-nem oziru, je jasno. Na nekaterih čeških in mo-ravskih veleposestvih vidimo zadnji čas slovaške delavce. Cela vrsta rodbin in samskih ljudij, mladih in starih se zedinja za časa večjega dela pri kaki grajščini. Na čelu jim je „gazda", ki si ga sami izber6 in katerega morajo v vseh rečeh poslušati. Gazdova žena kuha za vse; gazda prejemlje in oddaje zaslužek. Moški služijo s hrano vred po 40 kr. dnine. To bi še bilo, a hrana teh ubogih ljudij je izredno slaba. Slaba hrana pa povspešuje žganje-pitje in iz tega izvira nravna propalost, katero podpira še to, da vsi delavci in delavke, zakonski in neoženjeni, mladi in stari, spi v jednem prostoru. Nravne orgije so naravna posledica, katero gledd na mlade delavke še zvečava nesramnost gospodarjev in uradnikov. To se godi tudi pri drugih, ne samo pri SlovaČkab. Nedeljskega počitka posestni delavci ne poznajo; vsled tega se odtujujejo cerkvi, ne izvršujejo verskih dolžnostij; otope in izgubi smisel za versko življenje. Plača teh delavcev je zelo borna; dnina znaša n. pr. na Češkem po leti po 50 kr.; po zimi pa po 40 kr. Ženske in dekleta imajo po letu po 35, po zimi po 25 kr. na dan ob svojem. K večjemu nekoliko krompirja in drvd, časih tudi stanovanje jim še prida grajščina. Delavska rodbina si potemtakem ne more ničesar prihraniti. V tem oziru, vzlaati glede na plačo in na stanovanje, bi morali plemiči in veleposestniki sploh vse drugače vršiti svojo dolžnost in za nravno zdravje svojih delavcev bi se morali pač bolj brigati, nego se doslej. Hvala Bogu, da je mej njimi še nekaj častnih izjem, ki skrbi po očetovsko za svoje delavce, či njihovo število je primeroma neznatno. Druga dolžnost veleposestnikov je, kot smo rekli, skrb za razvoj umnega kmetijstva. Ta se še bolj zanemarja. Vzgoja plemiškega stanu je popolnoma napačna. Malokateri se šola na poljedelski šoli in ko prevzame posestvo, je odkazan na tuje ljudi, ker sam ne razume stvari. Uradniki gospodarijo, kot se jim zljubi in mnogokrat se zgodi, da mora veleposestnik plemič zavoljo ogromnih dolgov prodati svoje posestvo in skušati, da svojim sinovom preskrbi v vojni ali državni službi bodočnost. Uradništvo na veleposestvih je navadno sebično in liberalno. Lepega vzgleda v verskem ali nravnem oziru ne vidi ljudstvo pri njih. Čudno je, da imajo celo tisti plemiči, ki so po svojem mišljenju često katoličani, samo liberalne in brezverske uradnike. Njihova sveta dolžnost bi bila drugače se pobrigati v tem oziru. Po kakih shodih, v zbornici itd. se štulijo mej „cerkvene stebre", na katerih sloni vse cerkvene pravice, a v domači hiši so najslabši gospodaril, ker puščajo da jim liberalni uradniki gmotno in nravno izsesavajo ljudstvo. Najlepše se to izpozna iz razmerja, ki vlada mej dcmačim duhovnikom na tacih velikih grajščinah in uradništvom. Duhovnik zavzema stališče lakaja v talarju brez vsacega upliva, brez spoštovanja. Nekaterim plemičem - veleposestnikom se tudi po pravici očita, da nameščajo v svoje službe inozemske Ijudi.JNa Češkem je več „čeških" pltmičev, ki imajo za drago plačo najete tuje pruske, protestantske uradnike. To je vender krivična nesmisel.''') Vse, kar je drugod slabega, je v grajščinah, ki so v židovski lasti, še desetkrat gorje. Židovskih grajščakov je pa v Avstriji že zelo mnogo. Hirsch, Gutmanu, Rotschild, Auspitz imajo ogromna posestva na Moravi in vzlasti v njenem najlepšem delu — na Hani Bratje Pollak, Beer, Ellbogen in mnogi drugi židje se košatijo na Češkem kot veleposestniki. Po židovskih grajščinah (n. pr. v Tovačovi Žida Gut-manna) se celo dogaja, da so vsi uradniki brez izjeme židovskega rodu. Taka grajščina je pravi pa-šalik, samo da je židovska predrznost in nesramnost še često večji, nego turška. Ce pa židje neposredno ne gospodarijo po grajščinah, pa vsaj posredno : a) Trgovina čeških, moravskih, ogrskih in poljskih veleposestnikov je v ogromni večini vsa v židovskih rokah. Žito, živina, les se prodaja po židovskih posredovalcih, ki delajo čudovite dobičke in derejo grajščaka in kmete. Ta židovska trgovina, katere je kriva samo lena brezbrižnost plemiških gospodarjev, je glavni vzrok, zakaj se plemiči ne pridružijo protisemitom in krščanskim socijalistom. V srcu so vsi protisemitskega mišljenja, a žalostne dejanjske razmere, katerih izprememba bi zahtevala večjo eneržijo, nego so je sami zmožni, jih odvračajo. Sapienti sat! b) V najem jemljo grajščine večinoma židje. Nespametna plemiška vzgoja, ki oddaljuje mlade *) Poročevalec se je svoje dni na starodavnem Krumlov-ekern gradu v Šumarskem pogorju, ki pripada knezu Suhwar-zenbergu, zelo čudil, da se berd v grajski gostilni tega prTaka „čeških" plemičev samo nemško-liberalni in nacijonalni listi. barončke in grofičke od delavnega življenja na rodnem posestvu, je največkrat vzrok, da so velepo-sestva dado v najem. V lastni upravi ničesar ne neso, torej: Žid, kje si ? In žid se kmalu oglasi. Najete grajščine seveda niti v najmanjši meri ne izvršujejo naloge veleposestva, marveč le škodujejo lastniku, posestvu, kmetom v okolici in delavcem. Nesramnost takih židovskih najemnikov je nepopisna ; s krščanskimi posli dela kot s sužnji. Zopet tu moramo najodločneje obsojati, da celo nekatere rodbine, ki hočejo veljati kot katoliške dajo v uajem Židom svoja posestva. Vladajoča rodbina licbtenstein-ska ima n. pr. na Češkem Židom najetih 38.000 ha svojih zemljišč. Se grje je pa, če se c«lo pri du-hovskih ali samostanskih posestvih kaj tacega opaža, kot se je žalibog nekaterekrati že zgodilo. Iz teh podatkov se vidi, kako izvršujejo veleposestniki svojo dolžnost. Glede na tretjo dolžnost ni veliko povedati. — Nekateri veleposestniki jo doslovno izvršujejo. Veda in umetelnost se jim imata mnogo zahvaliti. Cerkve in dobrodelni zavodi jih zahvaljajo kot svoje ustanovitelje in podpornike. Ali v tem oziru gre vedno na slabše. Vedno bolj se zadolžujejo veleposestva in če pojde tako dalje, jih pogoltne kmalu veliki kapital. O naših kranjskih veleposestnikih sedanje dobe moramo le še pristaviti, da so večinoma nemško-liberalnega mišlienja. Od njih nimamo v svojih težnjah pričakovati podpore. Vodnik njihov, raznaro-divši se baron Schwegel nam jamči zato, da ima slovenska veda in umetelnost ravno tako malo pričakovati od njih, kot cerkev. Sami so si s svojim ravnanjem vzrok, da so nam postali tuji in da živimo in delujemo po svoje, kot bi jih ne bilo ; kjer pa so nam na poti, kot n. pr. v političnem oziru se pa temu čuvstvu pridružuje še živa želja, naj bi jih skoro ne bilo. Tako razmerje ni zdravo, toda mi ga nismo zakrivili. (Dalje sledi.) Slovstvo. Zadnji mesec starega leta je izšla v Pragi knjiga 35 stranij velike oblike oblike z naslovom : Lublani česti spisovateli Slovincfim. Spcradal Jar. Vrchlicky. Ve slovanski Praze. Tiskem Edvarda Beauforta. Na-kladem vlastnim. 1896. (Cena 90 kr.) Naslov sam nam že jasno kaže o lepem namenu čeških pisateljev, če pa odpreš krasno zbirko, kaže ti vsaka stran veliko ljubezen, katero izkazujejo že od nekdaj dejanjski bratje Cehi — posebno nam Slovencem. Gotovo se ti zaiskri solza hvaležnosti v očeh, ko čitaš krasne slike in verze, vse posvečene nesrečni Ljubljani. Duh tvoj, ki je že morda obupal nad boljšo, srečnejšo slovensko prihodnjostjo, napolnijo zopet veseli upi in nade, ko čitaš krasne vrstice: „Vas bude dale ohranit česky lev Svou moči včrnou b4ai pod nebeskou, Dal bude pro vas iiti naše krev — Nuž, pojd'te vyplakat se na brud' českou!" (Bfretislav Brodsky, BratHm Slovineum.) Da cenieni čitatelj zvi vsaj nekoliko, kakšna je vsebina lepe knjižice, sledi naj za danes samo imena pisateljev različnih sestavkov: X. Dvorak: Soucit. — Adamek B.: Po-breb na zanich. — A r i e 11 o L. : Pfiroda. — Aufedniček O.: Vnitfni z&ch\žvy. — B i t n a r Vil.: Soucit. — Bo ček J. E.: Cesty žiti. — Od-puštčai. — Bouška S i g m. : Pukly zvon. — Brodsky B 6 I. : BratHm Slovineum. — C e r n y Adolf: Vzpominka na M. Hornika. — Cer-vinka Karel: Tfi motivy. — D o s t a 1 Karel: Otčeniš bdsnikuv. — Legenda. — F a Presto: Romance ku chv&le Xantippy. — Geisslova J.: Nešt'astnym. — G a t h J i f i: List z Cafihradu. — H & j e k K. B.: Rouhavi sloky. -r- Kostra v masce. — Heyduk Ad.: Dar lAsky. — H o d 4 u J.: Jitro. — Aforismy. — Holeček P. S.: Soucit. — Chramosta Pr: Praha a Lublan. — Jesenski, Ruž.: BAbina slova. — Ježek: Slovineum. — Člo \6k velik&n. — Pisen miru. — Klaštersky A n t.: Pes. — K 1 a z a r O. : Soucit. — K o Ur J. J.: Nad propasti. — Ku-tt č t i c k — V i t k o f 4 B. : Kdyby. — K u 11 a n Kar.: Snebovi vločky. — LidsU mysl. — Mi prani. — Leminger J.: Letui večer. — V zš,-tiši. — L u d i š e : Vaiičko. — Mašek Kar.: Smrt volala mre. — Stareženy Ballada o anemondeh. M a t u š L. : Mlddi. — M o u d r A P.: MaloruskA dumka. — Neumann St.: Et si fraetus dila-batur orbis. — Orliftsky Jar. - Requiem aeter-nam ... — Ostravicky C.: Soucit. — Isme lidč jen. — Pippieh Karel: List z kniby zlo-čincuv. — Podlipska S o f.: Aforismy. — Preissova Gabr.: Kamardd. — R a i s K.: Stary otec. — Na horsk&n hfbitovč. — R o k y t a Jan.: Sirce. — Reh&kov&H.: Z nuych slo-vinskych upominek. — Sekanina Prt.: Hero-dias. — Sonet anticky. — Sokolova Vilma: Bile Lublani. — Soukup J.: Pomoč. — S i m š,-6 e k M. A.: Vzpominka ztovdrny. — Š 1 e c h t a J. E.: Posledni ton. — Tomek Perd. • Mladym starcum. — Trnavsky P. V.: Soucit. — V & -clavek M.: Pobaba. — Vinaf K.: Touha po-životč. — V o r d č e k J. A.: V dobi'tch smutku. — Cas. — Vrchlicky Jar.: Vzpominka z cest. — Winter Z i k.: Vzpominka. — Nadejati se je, da bodo češčine zmožni Slovenci radi segli po tej spomenici_I". K—č. Dnevne novice. V Ljubljani, 16. januvarija. (Vrhunec denuncijacije) je pač dosegel „Narod" 'dne 13. jan. z dopisom iz Kranja, v katerem tako podlo-nizkotno ter brezvestno-umazano napada gimnazijskega ravnatelja g. Josipa H u b a d a, očitajoč mu, da je on zapreka razvoju gimnazije, da nastopa kot političen agent, ter da je v Kranju izgubil vse zaupanje. Na take surovosti pač ni mogoče odgovarjati dostojnim ljudem, in občeznano neumorno delovanje ravnatelja g. H u b a d a za prospeh in razvoj kranjske gimnazije je tako znano in priznano, da ne potrebuje nobenega zagovora vzlasti ne proti tako gorjansko-zarobljeuim psovkam, kakor jih je nagromadil Kranjski dopisnik proti g. Hubadu. Taka pisava se sama obsoja in vsak pravicoljuben poštenjak bo vrgel z nevoljo list s takim dopisom od sebe ter dejal: Sram ga bilo! (Deželni zbor Kranjski) ima prihodnjo sejo v soboto, dne 18. t. m. (Potres.) Iz Vodic, 14. jan. 1896. Nocoj po noči ob '/i 2 uri smo čutili precej močan potres, prvi v novem letu. Tedaj se bo tudi to leto štelo k potresnemu letu. Bog ne daj, da bi še obletnico potresa obhajali s potresom I (Zvišanje oskrbovalnih pristojbin t deželni bolnišnici v Vodmatu.) Zadnja številka deželnega zakouika za Kranjsko objavlja določilo kranjskega deželnega odbora, po katerem se zvišajo oskrbovalne pristojbine s 1. januvarijem t. 1. in sicer naslednje: prvi razred od 2 50 gld. na 3*50 gld., drugi razred od 1.60 gld. na 2 gld., tretji razred, iu sicer za kranjske prebivalce od 70 kr. na 80 kr., za tujce pa od 70 kr. na 90 kr. na dan. Jednako so se zvišale pristojbine Da porodnišnici, in sicer prvi razred 3 gld. 50 kr., drugi 2 gld. in tretji 1 gld. za osebo in dan. (Iz Želimelj.) Dokaj zapuščena je bila od zadnjega časa fara želimeljska v šolskem oziru, kar je tem čudneje, ker je kraj v obližju glavnega mesta in za šolski obisk dokaj ugoden. Ze pričetkom leta 1894 pa se je upeljal popolno reden šolski poduk, kojega oskrbljuje g. župnik sam. Solo obiskuje tekoče leto 120 učencev v dveh oddelkih. Konstituiral se je tudi kraj ni šolski svet, kateremu je bil za predsednika voljen tukajšnji vrli in obče čislani gospod forstmajster Jos. Schanta. Sola je vpisana tudi v „Narodno šolo". Za mali letni donesek je blagovolil predsednik „Narodne šole", g. Srečko Stegnar, lansko kakor tudi letošnje leto mnogo šolskega blaga nakloniti revnim učencem, za kar bodi društvu tu javna zahvala izrečena. — V tukajšnji fari je bilo pretečeni dve leti: oklicanih 16 parov, porojenih 14 parov; rodilo se jih je 47, umrlo pa samo 14! Je toraj v zadnjem času tu zdravstveno stanje izvan-redno ugodno. (Na tukajšnji podkovski šoli) so se vršile minuli teden preskušnje. Vdeležilo se jih je 22 zunanjih in 7 domačih kovačev, ki so redno obiskovali tukajšnjo šolo. Mej prvimi je bilo 14 Kranjcev in 8 Štajercev, mej poslednjimi pa 6 Kranjcev in jeden Primorec. Razun dveh so dobili vsi povoljne rede. (Radi ošpic) se je moral zapreti otroški vrtec na tukajšnji učiteljski pripravnici. (Nora pošta) se je z današnjim dnem odprla v Dolu, katera bode po pešselu v zvezi s poštnim uradom v Hrastniku. (Iz nemškega dijaškega doma v Celju) bode skoraj gotovo postal „Deutsches Haus". Govori se namreč, da se bodo darovi, kateri se sedaj tako pridno pobirajo tudi v „rajhu" za oljski dijaški dom, porabili za „Drutsches Haus", ker vlada ni dovolila, da bi bila mestna hranilnica celjska sezidala poslopje za ultranemška društva. Celjski „Narodni dom" gospodo v oči bdde, zato si bodo pomagali, kakor je sploh mogoče. (Izžrebane srečke štajerskega deželnega posojila za železnice.) I. serija po 1000 gld. št. 1602, 2791; po 200 gld. št. 7714, 7716. 8241, 8386, 8788. II. serija po 1000 gld. št. 3560, 3925; po 200 gld. št. 9096, 9457, 9654, 9668, 9739. III. serija po 1000 gld. št. 4878, 5806 ; po 200 gld. številka 10.031, 10.055, 10.411, 11.141, 11.734. * * * (Iz Trsta) se poroča: 14. t. m. razpočila je v tukajšnji mestni plinarni jedna izmed onih cevij, po katerih odhaja plin. Vsled tega razpoka so bile tri osebe zdatno poparjene. Ravnatelj plinarne in inženir ukrenila sta takoj vse potrebno, da preprečita večjo nesrečo. Razpok je napravil v plinarni okrog 600 gld. škode. (Štefanija cesaričinja-udova) je prišla s svojo hčerko, nadvojvodinjo Elizabeto v Opatijo, kjer je zdaj najlepše vreme. Toplomer kaže 15 stopinj gorkote. * (Iz Brna) 13. jan.: V dež. zbor je prišel dne 8. t. m. tudi nadškof Kohn in vdeležil se je zborovanj do sobote. Pri prihodu sta ga pozdravila dež. predsednik in glavar in bližnji poslanci. — Ustanovilo se je tu katoliško društvo : Svato-Josefska jed-nota pro jinochy a muže.* Otvoritve se je vdeležil škof dr. Bauer in drugi dostojanstveniki. Društvo šteje že čez 300 članov. Telegrami. Lino, 15. januvarija. Deželni zbor je po daljši debati odklonil predlog liberalcev glede spremembe deželnega reda in volilnega reda za deželni zbor, po katerem bi dobile kmet-ske občine direktno volilno pravico, ter bi smeli voliti tudi oni, ki ne plačujejo nikakega naravnostnega davka. Moravska Ostrava, 15. januv. Poleg 16 težko ranjenih rudarjev se nahaja še 12 oseb v nezavesti v bolnišnici, o katerih se vender upa, da ozdravijo. Rim, 15. januvarija. „Agencia Štefani" se poroča iz Masave: Po poročilu generala Baratierija so se umaknili 11. t. m. zvečer Šoanci v svoje tabore. Po poročilih nekaterih poizvedovalcev ni bilo 12. t. m. nikakega napada z sovražniške strani. Poročila o velikih izgubah pri Šoancih se potrjujejo. Glavni sovražniški tabor je po telefonu zvezan s stražo. London, 15. januvarija. „Reuters-Office" se poroča iz Praetorije dne 14. t. m.: Ro-binson se je včeraj popoludne definitivno spo-razumil s transvaalsko vlado glede odposla-tve Jamesona in njegovih častnikov na Angleško , koder se kaznujejo po previdnosti angleške vlade. Foulard-svila 60 kr. do gld. 3-35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Henneberg-avila od 35 kr. do gld. 1465 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, dimasti itd. (ok. 240 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poštnine in oarlne prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni poito v Švico. Tovarne za svilo G Henneberg 26 c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 17-1 2 Meteorologično porodilo. g Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Moknna v 24. urah v mm 15 9. zvečer 732 3 —6-4 brezv. J jasno 16 7. zjutraj 2. popol. 729 4 7305 -3-2 —11 si . ssvzh. si. svzh. oblačno jasno 06 Umrli so: 15. januvarija. Marija Tomšič, tesarjeva vdova 60 let, Kravja dolina 22, plučniea. Vozni red avstrijskih državnih železnio, voljuven od 1. oktol>i'ii 18t>i5. Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem časa. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. Odhod iz Ljubljane (juž. kol ). Ob 12. uri 5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selz-thal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Karlove vare, Francove vare, Prago, Lipsijo, Dunaj via Amstetten, Ob O. uri 10 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto Ob 7. uri 10 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selz-thal v Solnograd, Duuaj via Amstetten. Ob 11. uri 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selz-thal, Dunaj. Ob 12. uri 55 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto-Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak' Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Inomost, Bregnic, Curih, Genovo, Pariz, Steyr, Line, Gmunden, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten Ob 7. uri 20 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih va-rov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra. Gmuudena, Ischla, Ausseea, Zella na jezeru, Lend Gasteina, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste, Trbiža. Ob S. uri 10 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 20 min. dopolnilne osebni vlak z Dunaja via Amstetten. Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregnice, Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gastcina, Ljubnega, Celovca, Linca, Pontabla, Trbiža. Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 55 min., popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža. Ob O. uri 4 min. zvečer osebni vlak z Dunaja preko Amtstettena in Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Ob i>. url 25 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ O „ popoludne „ „ „ 6. „ 50 „ zvečer „ 10. „ 10 „ zvečer „ „ (ta vlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.) Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob (i. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 15 „ dopoludne „ „ „ G. „ 20 „ zvečer „ „ „ .9. „ 55 „ zvečer „ „ (ta vlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.) Srednja včerajšna temperatura —3 2°, in za 0-7 pod normalom. Oklic. Zaradi vršečih se poprav bode na mesarskem mostu promet za vozove « - od «luč 17. do dni 21. t. m. zaprt. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, dnč 16. prosinca 1896. Niil ■•«» Liniment. Capsici comp. 18—3 lz lekarne Rlohter-jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7il kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-10 Richter-jev liniment s,sidro' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno. Richter jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera8 Wien, I. Bezirk, tefansplat» Nr. 11, Parterre Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prani sirup raztaplja ■lez, upokojuje kašelj, pomanjšuje p6t. daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redilnost, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narej&nje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj. Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. ve« zn zavijanje. 299 20-4 'Svarilo! Svarimo pred po-naredbami, ki se pojavljajo pod jednakimi ali podobnimi ime ti, a so vendarposvojl sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od našega originalnega 26 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te torej vselej lzrečno Herbabny-Jev apneno- telesni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, no dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kuplU kake ponaredbe! 27 20—5 Dunaj, lekarna „zur Barinlierzigkcit" VII/l, Kaiserstrasse 73 in 75. Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah. Eksekutivne dražbe. Janeza V i r a n t a iz Plosovega zemljišče (1395 gld.) dné 23. jan. in 3. marca v Vel Lašičah. Martina Kocjana iz Želebeja posestvo (2169 gld. 70 kr.) dne 6. febr. (druga) v Metliki. Antona Mizgurja iz Ilir. Bistrice posestvo (800 gld.) dné 24. jan. in 24. febr. v Ilir. Bistrici. Jurija L o triča iz llavptmance posestvo (190 gld.) dné 27. jan. in 2. marca v Ljubljani. Janeza Bezeljaka iz Jeličinega Vrha posestvo (360 gld.) dne 25. januvarija v Idriji. Janeza Žusta iz Dolov zemljišče (8927 gld.J dne 25. jan. in 29. febr. v Idriji. Valentina S i 1 o a iz Zamosteca nepremakljivo posestvo (548 gld.), terjatev 100 gld., dni 11. februvarija in 10. marca v Ribnici. Št. 426. Razglas. 50 3-2 Mestui magistrat ljubljanski naznanja: 1. Imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih v letih: 1875, 1874 in 1878 rojenih domačih mladeničev bodo razgrneni v magistratnem ekspeditu od 12. do vštetega 20. dne t. m. v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda in a) naznani, ako bi bil kdo izpuščen ali napačno vpisan; b) ugovarja zoper reklamacije novačenju podvrženih, ali zoper niih prošnje za priznanje v §§ 31., 32., 33. iu 34. voj. zak. navedenih ugodnosti in te ugovore tudi dokaže. 2. Žrebanje onib novačenju podvrženih mladeničev, ki so bili rojeni 1875. leta, vršilo se bode dnč 21. januvarija letos ob 11. uri dopoldne v magistralnem ekspeditu. Žrebanja udeležiti se je vsakteremu dovoljeno. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane, 4. dan januvarija 1896. Preklicujem javno ter obžalujem, kar sem govoril na javnem shodu, vršečem s« dnž 22. dee. 1. 1. v Hafnerjevi pivarni proti ljubljanskim zadružnim načelnikom. 52 i —1 Ivan Beden, čevljar. Najlepše darilo za godovne in svečane prilike. Oljnati portret 85X75 cm Antona Martina Slomšeka, najfiDeje po naiboljšem izvirniku izveden, na platno napet, v zlatih kovinsko - barok, antik-barok ter črnih zlato okrašenih okvirih po 10, 12, 15 in 18 gld. dobiva se v trgovini D. Hribarja v Celji. Kaj je Anton Martin Slomšek Slovencem, bilo bi preveč govoriti. Njemu se imamo zahvaliti za družbo sv. Mohora; njemu se zahvaliti za najboljše in najlepše pedagogiške spise in domovinsko ljubezen vnemajoče pesni. On bi) je najodličnejši buditelj naroda, in najbolj vneti zagovornik pravic Slovencev. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez slike tega slavnega moža, ki je in ostane vedni ponos in dika Slovencev. 741 10—5 yyTjr .J.

o Prpje kri čistilne kroglice imenovane, staroznano, UlUiljdlllt HIU^IH t , ¡ahko 5igtflJe d0maie zdravilo. Od teh krogljic stane: 1 škatljloa s IS kroglioaml 21 kr., 1 zvitek s 6 ikat-Ijloanl 1 gld. 5 kr., če se pošlje nefrankovano proti povzetju pa 1 gld. 10 kr. če se poprej vpošlje denarni znessk, potem stane poštnine prosta pošiljatev : 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more poslati.) Prosi se izrecno ,,J, Pserhofer-ja odvajalne kroglioe" TiJS zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatliice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudeoimi črkami. Balzam zoper ozeblino J. Pserho-fer-ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Bok lz ozkega trpotca (Spitzwegerieh-saft), 1 steklenica 50 kr. Balzam zoper golšo, 1 steklenica 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Stoll-ovl Kola-preparati, izvrstno krep-čilo za želodec in živce. 1 liter kola-vlna ali eliksirja 3 gld., 60 kr., — Ifra 85 kr. »/, litra 1 gold. Grenka želodčna tinktura (preje živ- ljenska esenca ali praške kapljice imenovana). Lahko raztopljivo zdravilo, dražil-nega in krepčujočeca učinka na želodeo pri oviranem prebavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica 2 gld. Čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. Fljakarski prašek za prsi, 1 škatlja 35 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 60 kr. Tannoohinln-pomada J. Pserhoferja naiboljše sredstvo za rast las, ena pušiea 2 gld. Univerzalna čistilna sol A. W. Bul- rioh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. __Razven tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene" iu in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Pošiljatve po pošti Izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska, tgtar Če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznioo), potem je poštnina mnogo oenejša. nego pri pošiljatvah proti povzetju. Imenovane specijalitete tudi prodajata v Ljubljani gospoda lekarnarja: BEardet-sohlager in Pioooll. 26 12—6 Zdravilni obllž za rane pok. prof. Steudel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr. "O ul is a J s* Sí a o r z a,„ Dn6 16. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 90 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , 10 „ Avstrijska zlata renta 4%......122 „ 50 , Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . 100 „ 30 „ Ogerska zlata renta 4*.......121 . 90 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 9!) , 10 , Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1000 „ — . Kreditne delnice, 160 gld............361 , 25 „ London vista...........121 „ 75 . Nemfiki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 „ 471;,. 80 mark............11 r 88 , 80 frankov (napoleondor)............9 „ 63*/,. Italijanski bankovci........44 „ 10 „ C. kr. cekini......................5 „ 71 „ Dn6 15. Januvarija. državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 145 gld. — 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 158 „ - Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....192 . — 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 . — Tišine srečke 4%, 100 gld.......141 . 75 Dunavske vravnavne srečke 5% . . . 128 „ 50 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 105 „ — Posojilo goriškega mesta.......112 „ — 4% kranjsko deželno pesojilo.....— „ — Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % 99 „ — Prijoritetne obveznice državne železnice . . 220 „ — „ , južne železmice 3% . 169 „ 35 „ „ južne železnice b% . 131 „ 50 „ , dolenjskih železnic 4 % 99 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 133 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................66 St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......52 Ljubljanske srečke.........22 Akcijo anglo-avstrijske banke, 200 gld. 165 Akcije Ferdinandovesev. železn., 1000gl. st.v. 3350 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 468 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 99 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 62 Montanska družba avstr. plan.....81 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 157 Papirnih rubljev 100........1*9 70 25 25 50 40 fSdT Nakup ln prodaja "SJS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. X«.varovanJe za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj« najmanjšega dobitka, galantna izvršitev naročil na borzi. 'i^inNMHHHHBHHH Menjarnična delniška družba „M E B € V B Wolíziile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B. 66 Pojasnila feK v vseh gospodarskih in finančnih stvareh. potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednotnih papirjev in vestni ev*ti za dosego kolikor je mogoče visooega »brest,ovanja pri popolni varnosti mt- naloženih glavnic, ^MS