s-yu/Stice..*
NO. 206
^meri$k/i Domovima
°rk'XSt
V-r 'n RICAN IN SPIRIT
j U°32 i IN LANGUAGC ONLY
Hexving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCN1AN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 25, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Dr. Henry Kissinger odložil pol v Peking
Državni tajnik H. Kissinger je zaradi težav s končanjem sovražnosti na Srednjem vzhodu odložil svoj obisk na Kitajskem. WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik dr, Henry Kissinger bi bil moral v začetku tedna po dogovoru preko Tokia v Peking. Obisk v Tokiu je bil odpovedan, ko je moral Kissinger nenadno v Moskvo na poziv Brež-njeva na razgovore o končanju Vojne na Srednjem vzhodu. Še vedno je upal, da bo mogel v Peking po načrtu, v torek je bilo očitno, da je potreben nov Pritisk za izpolnjevanje določil Premirja v okviru resolucije Varnostnega sveta ZN, sprejete v ponedeljek v rani uri.
Državni tajnik Kissinger je moral tako pot v Peking ta teden odložiti, da bi imel dovolj
Novi grobovi |Večina prebivalstva f Rev- Bernard Ambrožič Gibraltarja Še vedno
proti španski oblasti

Iz daljne Avstralije je včeraj prišlo sporočilo, da je pretekli torek, 23. oktobra 1973, umrl v Sydney-ju frančiškan č. g. Bernard Ambrožič, vzoren duhov-nik-misijonar, pisatelj, urednik ter soustanovitelj in dolgoletni tajnik Lige katoliških slovenskih Amexikancev v New Yor-ku. Pogreb bo v sredo, 31. ok-
časa za urejanje razmer naw^ 1973 v Sydney.ju v Av-Srednjem vzhodu. Ko prvo Pre_! straliji mir j e ni obveljalo in je bil Var-1 nostni svet v torek ponovno sklican na zahtevo Egipta, je kloskva Izrael svarila “pred naj-
resnejšimi posledicami,..”
Izglasovana je bila nova resolucija z zahtevo, da obe strani Ustavita sovražnosti takoj in se Umakneta na položaje, ki sta jih držali ob začetku premirja v ponedeljek ob 12.52 popoldne po tukajšnjem času.
Kissinger bo odpotoval na Ki-tajsko med 10. in 13. novembrom in se bo ustavil tudi v Tokiu, kot je bilo prvotno predvideno.
Florence Marie Lube
V torek zvečer je umrla v Euclid General bolnišnici po težki bolezni Florence Marie Lube, i roj. Skully, žena Edwarda L., mati Joan Grenzeback, Carol Ann (obe v Bostonu) in Edwarda Johna, sestra Franka, Louisa, Laddia, Fredericka, Raymonda in Marie Bokar. Pokojna je bila do pred nekaj leti zaposlena pri Richman Bros. Co-, preje pa pri General Electric Co. Bila je članica ADZ št. 4. Pogreb bo v soboto ob 9.15 iz. Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Viljema ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7-
“Kako naj Španija jamči nam to, kar ne more jamčiti svojemu lastnemu ljudstvu?” sprašujejo v Gibraltarju v zvezi s španskimi ponudbami.
GIBRALTAR. — Večina prebivalstva tega pomorskega oporišča Velike Britanije na vratih Sredozemskega morja je še vedno proti priznanju Španije kot gospodarice Gibraltarja, četudi ta nudi “plemenite pogoje
Ponudbo je stavil španski zunanji minister pred tremi tedni pred glavno skupščino Združenih narodov v New Yorku. Prebivalci Gibraltarja, ki so bili vprašani, kaj sodijo o tej ponudbi Španije, so izjavili, da ni v njej nič novega in tudi nič takega, kar bi jih pripravilo k spremembi njihovega stališča.
Zunanji minister Španije Lopez Rodo je predložil za Gibraltar “posebno zakonodajo”, sodstvo, upravo, finančno avtonomijo in spoštovanje vseh svoboščin, ki jih sedaj uživa njegovo prebivalstvo.
Gibraltarski glavni minister je dejal, da je španska ponudba “vežbanje v propagandi, ki naj bi Združenim narodom pokazalo špansko velikodušnost”. Nato je vprašal: Kaj nam nudijo, kar mi še nimamo? .
Španija zahteva Gibraltar od
Washington zanikava kak dogovor z hfoskvo o Srednjem vzhodu
WASHINGTON, D.C. — V državnem tajništvu izjavljajo, j da ZDA niso sklenile s Sovjetsko zvezo nobenega dogovora o končni ureditvi razmer na Srednjem vzhodu. Ves sporazum naj bi bil omejen na resolucijo, ki je bila predložena Varnostnemu svetu Združenih narodov in tam ob vzdržanju Kitajske soglasno sprejeta.
Resolucija je zahtevala ustavitev sovražnosti, nato pa pogajanja o končni ureditvi spora med Izraelom in njegovimi a-rabskimi sosedi na temelju reT solucije Varnostnega sveta Združenih narodov v novembru 1976.
Ta resolucija je sestavljene tako, da jo je mogoče tolmačiti na različne načine, kar daje Izraelu in Arabcem možnost za pogajanja, katera pa so doslej Arabci odklanjali, dokler se Izrael na umakne z zasedenega a-rabskega ozemlja.
DEL EGIPTSKE VOJSKE
OB KONCU BOJA ODREZAN
Ko je včeraj zjutraj bilo končno bojevanje ustavljeno, je bil del iCgiptske vojske — skupno kakih 20,000 mož z 200 tariki, odrezan od zaledja in obkoljen. — Pogajanja o končanju spora med Izraelom in arabskimi sosedi se bodo vršila ob ameriško-sovjetskem “sodelova-
.-------------—
Razprava proti Stansu m iitcheliu odložena
NEW YORK, N.Y. -L Razprava proti bivšima članoma Nixo-nove vlade J. Mitchellu in M. Stansu je bila odložena do 7.
nju
JERUZALEM, Izr. — Izraelska vojaška poročila trdijo, da so izraelske oborožene sile odrezale južni del egiptskih vojska na vzhodnem bregu Sueškega prekopa od njihovega zaledja in jih dejansko obkolile, še predno je bilo včeraj zjutraj premirje uradno sprejeto in uveljavljeno. Egipčani so se že po premirju skušali rešiti iz obrača, pa jim ni uspelo. Izraelci so, kot trdijo, sestrelili 15 egiptskih letal, ki so sodelovala pri poskusu prebitja obroča. Zajet je del egiptskih čet na vzhodnem bregu južno od Ismaile, kjer so Izraelci prebili egiptsko fronto in prešli na zahodno stran prekopa. Tam so se razlili na sever in jug vse do Sueza in tam pretrgali zveze egiptskih čet na vzhodni strani prekopa z njihovim zaledjem.
rat črto premirja med Izraelom in Egiptom.
Sovjetski zastopnik J. Malik je predlog označil za utemeljen in primeren, toda zastopnik ZDA ga je odklonil. Poudaril je, da to gotovo ni čas, da bi se obe veliki sili neposredno vmešali v razmere na Srednjem vzhodu-ZDA so po vsem. sodeč pripravljene poslati le nekaj svojih ljudi v skupino nadzorovalcev
Iz Clevelanda in okolice
Zlata poroka—
Preteklo soboto sta obhajala 50-letnico poroke dobro poznana zakonca Jakob in Rose Fajdiga, 18518 Shawnee Avenue- Zahvalna sv. maša je bila v cerkvi sv. Pavla na Chardon Road. Zlato-poročencema, ki sta zvesta naročnika našega lista, iskrene čestitke in še dolgo srečno ter zdravo skupno življenje!
Rojstni dan—
Danes je znani rojak g. Ignacij Resnik dopolnil 70 let življenja. Vsi, ki poznajo njegovo velikodušnost, njegovo pripravljenost pomagati potrebnim, mu k 70-letnicr iskreno čestitajo. Tem čestitkam se pridružuje tudi
premirja ZN. Seveda so tudi proti pošiljatvi vsakih sovjet- Ameriška Domovina, ki želi svo-skih čet na Srednji vzhod. Zave- j Jemu zvestemu naročniku, da bi dajo se, da bi lahko imeli hude ;v zdravju in zadovoljstvu slavil težave, da bi jih od tam spravili, 1 ®e veliko svojih rojstnih dni.
če bi enkrat tja prišle po zakoniti poti.
Fri pogajanjih ZDA in ZSSR
WASHINGTON, D.C. — V državnem. tajništvu pravijo, da bodo ZDA in ZSSR sodelovale pri pogajanjih med Arabci' in Mir na obeh bojiščih	Izraelci, ki naj bi se skoro za-
Tekom včerajšnjega dne je j čela. V čem naj bi to sodelova-januarja 1974, ko je predsednik j Posl°Pho prenehal bojevanje na | nje obstojalo, še ni znano. Zdi Nixon sporočil sodišču, da mu i ob6!1 bojiščih, ob Sueškem pre-1 se, da sta se obe veliki sili o tem bo izročil posnetke razgovorov v ; kopu in v Siriji- Premirje je j nekaj dogovorili zadnjič v Mo-
Beli hiši o Watergate zadevah. ; kilo prvotno določeno za poned- skvi, da pa niso določene podrob-Razprava je bila že enkrat eljek ob 12.52 popoldne, pa sta nosti. preložena m bi *se imela začeti dejansko obe strani bojevanje Sirija je včeraj pristala na po-Anglije, ki tam gospodari od le-J zadnji torek. Zvezni sodnik Lee nadaljevali in v torek je to pre-ta 1703, ko je trdnjavo zasedla P- Gigliardi je zahteval posne- šlo znova v splošen boj zlasti
Japonci in Rusi se ne drže dogovora o lovu na kite
WASHINGTON, D.C. - V preteklem juniju je Mednarod-
Prsieslasifi ¥ IISsierfiB ^asgfi tmatoafi glede Ogovorov s pomiritvi
Belfast, s. ir. - unioni-
sIična stranka, ki jo vodi bivši Predsednik pokrajinske vlade
j^rian Faulkner, je začela orna- na kitska komisija z veliko ve-°vati glede smiselnosti nadalje- čino sMenila omejiti lov na dolnja razgovorov s Socialnimi lo5ene vrste kitov. ZDA so zdaj emokrati in z Delavsko stran- dognale, da se japonski in sov-0 0 sestavi skupne vlade. Unio- jetski lovci na kite tega dogovo-^stična stranka nima sama v ^ ra ne drže. Protestirale so pri Pokrajinskem parlamentu veči-|vladah 0(beh držav in ju pozvalo m zato ne more sestaviti via- lk naj poskrbita, da bo dogovor
Pred časom je njen vodnik aulkner začel razgovore s pred-riavniki ostalih dveh zmernih ^trank v upanju, da bi bilo ta-0 mogoče sestaviti delovno vla-ki bi naj postopno skušala everno Irsko pomiriti.
K torek je (bil na zborovanju ^astopnikov Unionistične stran-, e sestavljen predlog, naj se ta 2 razgovorov umakne. Predlog K bil odklonjen v razmerju 2:105 glasovom. Faulkner je tako dobil sicer večino za svoje stališče, toda ta ni tako močna, a bi mogla jamčiti sestavo u-sPešne in ustaljene vlade.
o kitih izvajan.
tekom “španske nasledstvene vojne”. V Londonu bi zahtevi u-stregli, če bi se za njo izrazila večina prebivalstva Gibraltarja. To med tem vztrajno zahteva, da ostane Gibraltar pod Britanijo.
tek razgovora v Beli hiši 15. a- °b Sueškem prekopu. Varnostni prila letos med predsednikom svet ZiNT se je sestal na novo
Naj večja jeklarna Latinske Amerike
RIO DE JANEIRO, Braz. -Naj večja jeklarna v Latinski A-meriki je Volta Redona, ki ima 600,000 ton letne zmogljivosti.
Sihanukova vlada v ZN?
P H N O M PENH, Kamb. — Predsednik republike Lon Nol je v govoru pri odprtju zasedanja parlamenta kritiziral Združene narode, ker so sprejeli v razpravo vprašanje, kdo naj v njih zastopa Kambodžo, vlada v Phnom Penhu ali begunska vlada princa Sihanuka.
Lon Nol je dejal, da bi sprejem Sihanukovega zastopstva pomenil “vrnitev k zakonu džungle”. Priznanje Sihanuka podpira Kitajska.
Nixonom in njegovim pravnim svetovalcem J. Deanom, ki se, kot trdijo, zadeva Mitchella in Stansa ter njunega posla z R. Vescom, zaradi katerega sta pred sodiščem.
Odvetniki obeh obtožencev trdijo, da sta nedolžna in da bi bilo mogoče to trditev podpreti s posnetkom omenjenega razgovora v Beli hiši.
Hanoi dolži ZDA poskusov delitve komunističnega bloka
HANOI, S. Viet. severnovietnamskih sil je v zvezi z zadnjo Kissin-gerjevo potjo v Moskvo obdolžilo ZDA, da skušajo s svojo politiko razdeliti komunistični blok. Pri tem skušajo zlasti izrabiti “do skrajnosti nasprotstva med
nujno sejo na zahtevo Egipta in izglasoval znova takojšnjo ustavitev sovražnosti.
Na tej seji je prišlo do javnega spopada med kitajskim in sovjetskim zastopnikom. Kitajec je ,obtožil ZSSR in ZDA vsiljevanja njihove volje drugim državam, in označil resolucije Varnostnega sveta za krpe pa-pirja.
Egipt hoče čete ZDA in ZSSR za nadzor
Včeraj rano zjutraj je bilo bo-I j e vanj e dejansko ustavljeno in Glasilo | na novi seji Varnostnega sveta oboroženih! ie Egipt predložil, naj ZDA in
ZSSR pošljeta svoje čete nadzi-
Kitajsko in Sovjetsko zvezo”.
Severnovietnamski časopis je tokrat prvič omenil rusko-kitaj-ski gpor.
gajanja, četudi se Izrael ne umakne pred njih začetkom z zasedenega ozemlja- Egipt na to javno še ni pristal, vendar obstoja upanje, da bo to storil.
Sovjetska zveza se umaknila iz Phnom Penha
BHNOM PENH, Kamb. — Od je Sovjetska zveza javno Wpostavila odnose s Sihanukom mu obljubila vso pomoč, je u-mila svojim zastopnikom v po-sl9ništ
ka:
eil
;vu tu pravice diplomatka zastopanja in jim naro-a> naj “samo oskrbujejo” pohištvo.
bremenski prerok
čez dan sončno in toplo. Naj-*sia temperatura okoli 75 F (24 • Na noč ohladitev in jutri 1 adnejše ob delni pooblačitvi.
LIBIJSKI KADAFI SE JEZ! HA SADATA IN NJEGOVO "OPERETNO VOJNO'
PARIZ, Fr. — Predsednik Libije polk. Muamad Kadafi je po izglasovanju, resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o končanju vojne na Srednjem vzhodu grozil, da bo ustavil izvoz olja v evropske države, ker so njihovi zastopniki v Varnostnem svetu glasovali za sovjetsko-ameri-ško resolucijo z zahtevo po u-stavitvi sovražnosti med A-rabci in Izraelci.
V razgovoru s sodelavcem lista “Le Monde” je Kadafi dejal:	Mi bomo uničili vašo
industrijo in vašo trgovino z arabskim svetom. Mi bomo prenehali kupovati od vas o-rožje. Kot Samson bomo uničili tempelj z vsemi njegovimi prebivalci, vključno z nami samimi.
Libijec se zaveda, da s svojim oljem ne more prehudo
zadeti Združenih držav, na katere je najbolj jezen, ker podpirajo Izrael, pa je prepričan, da jih lahko vsaj delno zadene na ta način, da ne da olja njihovim zaveznikom v Evropi. Zahodna Evropa kupi kake tri četrtine vsega olja, ki ga Libija načrpa iz zemlje povprečno okoli 2 milijona sodov na dan. Združene države vzamejo okoli eno desetino libijskega olja, ki je znano po tem, da ima zelo malo primesi žvepla, kar je ugodno tako za gasolin kot za kurilno olje.
Kadafi je dejal, da ne bo nikdar pristal na ustavitev sovražnosti na zahtevo in pritisk Sovjetske zveze in Amerike. “Arabci ne smejo sprejeti varstva velikih sil ali Varnostnega sveta Združenih narodov. Izrael je kršil vse resolucije Združenih narodov,
čemu bi naj bili mi tako suženjski, da bi se uklanjali volji drugih?” je izjavil Libijec.
Nato je nadaljeval: To ni moja vojna . . • egiptski Sadat in sirijski Asad sta napravila svoje odločitve, izdelala svoje načrte, ne da bi se z menoj posvetovala in celo ne da bi me o vsem obvestila. In vendar so naše države članice federacije, katere ustava jasno govori, da je za vojno ali mir potrebna soglasnost vseh treh predsednikov.”
Libijski predsednik je dejal, da je v ostrem nasprotju z objavljenimi vojnimi cilji Egipta in Sirije. Zanj ni bistveno, da se vzame Izraelu vse arabsko ozemlje, ki ga je ta zasedel leta 1987, ampak osvoboditev Palestincev, vseh Palestincev izpod sionističnega jarma. Libija je dala za
vojno denar in olje, ne pa vojakov in orožja.
Kadafi se je norčeval iz drugih arabskih držav, ki so se pridružile Egiptu in Siriji kot “žalostno smešnih” v vojskovanju, ki ga je izenačil za “operetno vojno”.
Izjave Kadafija franoske-mu listu kažejo precej očitno spor v arabskem svetu glede ciljev boja z Izraelci. Kadafi je pri skrajnežih, ki še vedno vztrajajo pri zahtevi, da je treba “Jude pometati v morje”, med tem ko sta se Egipt in Sirija pod pritiskom razmer, pa tudi velikih sil odločila priznati Izrael v njegovih mejah izpred junijske' vojne 1967. Brez tega priznanja ni mogoče računati na kako stalno in resnično pomiritev Srednjega vzhoda, ki je cilj naporov sedaj, ko je bojevanje spet ustavljeno.
Tajski prevrat odprl vrata demokraciji
Vodnik študentov, ki so izsilili odstop vojaške vlade, trdi, da je to odprlo vrata demokraciji.
BANGKOK, Taj. — Odstranitev treh glavnih vodnikov vojaške vlade je bila potrebna za prehod države v demokracijo, trdi 22 let stari vodnik študentov Sombat. Študentovske demonstracije in upor proti policiji in vojski je dal kralju možnost, da je vojaško vlado maršala Thanoma Kittikachorna odstavil in jo nadomestil s civilno,
, Sombat je predsednik študentovske opozicije, ki ima okoli j 100,000 članov.
j Sodijo, da je . Sombat trenut-! no najmočnejša politična osebnost v deželi, kajti trije glavni vodniki vojaške vlade niso bili le odstavljeni, ampak so tudi zapustili deželo. Maršal Thanom je v ZDA, njegov namestnik gen. Praphas in polk. Narong Kittikachorn pa sta z družinami odletela na Tajvan.
Čeprav so drugi študentovski vodniki v javnosti glavnega mesta bolj znani od Sombata, je vendar ta tisti, ki je vse nastope študentov v zadnjih mesecih organiziral in vodil. V razgovoru z novinarji je dejal, da študentje ne bi nikdar uspeli, da niso uživali splošne podpore tajskega ljudstva. Zanikal je očitke odstranjene vojaške vlade, da so študentovske nemire in nastope vodili komunisti. “To ni res. Tajski študentje se ne bore za nobeno doktrino, ampak samo za priložnost, da Tajska dobi demokratično vlado,” je trdil študentovski vodnik.
Bog ga živi!
Družinska pratika—
V Slovenski pisarni v Baragovem domu sedaj že lahko dobite NOVO DRUŽINSKO PRATIKO ZA LETO 1974. Pisarna je odprta vsak petek zvečer in v soboto ter v nedeljo dopoldne-
Pri Sv. Lovrencu 40-urna pobožnost—
Ta petek, soboto in nedeljo, 26., 27. in 28. oktobra bo pri Sv. Lovrencu v Newburgu 40-urna pobožnost in 3-dnevna duhovna obnova, katero bo vodil pater Atanazij. frančiškan iz Lemonta. Zaključek evharistične pobožnosti bo v nedeljo ob petih popoldne.
Ob tej priliki bo pri Sv. Lovrencu tudi shod slovenskih tre-tjerednikov iz Clevelanda- V nedeljo ob 12.30 bodo imeli uro molitve, nato pa shod in vizita-cijo v šolski dvorani. Glavni vi-zitator pater Atanazij bo vodil shod.
Idi Amin v Ugandi govori o invaziji
KAMPALA, Ug. — Predsednik Idi Amin je odredil, naj primejo in zadrže vse Amerikance in Angleže, ki bi jih dobili brez izkaznic. Ukaz je bil objavljen preko radia Uganda potem, ko je neki zastopnik oboroženih sil trdil, da je treba “vsak čas” pričakovati vdor ameriških, brit-skih in izraelskih komandosov v Ugando.
V Londonu so te trditve označili za “sanje” brez vsake osnove.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Del oporišč ZDA doma in preko-morja je bil pozvan k pripravljenosti, ne da bi bilo objavljeno zakaj. Sodijo, da je to v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu.
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom in Senat sta včeraj slišala vrsto izjav in pozivov proti predsedniku Ni-xonu, predloge za njegovo odstavitev in za imenovanje novega posebnega tožilca za Watergate namesto odstavljenega A. Coxa. Sodna odbora obeh zbornic bosta začela zasliševanja, toda treznejša večina postopno prevladuje, ko se duhovi umirjajo-
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je namesto za včeraj napovedanega govora napovedal na nocoj ob devetih tiskovno konferenco, ki bo prenašana na televiziji.
g ■?!<=/>pl— iar>f*/« f
gli7 St. Clair Ave. — 431-«628 — Cleveland, Ohio 44108
National and international Circulation
CuOiistaed daily eraept Saturdays, Sundays, Holidays and 1st wees, of July Managing Editor: Mary Debevec
US«aiBsr-iimM^u	; Istočasno se je začelo odtujevanje med Nemci in Arne- kandidatom do zmage! Srečni
/tilfEMlSiCA	' r’kanci, ki žive v Nemčiji. To odtujevanje je v svoji, angle- Ismo, da imamo v teh volitvah'
------------------- 'ško pisani knjigi, ameriški časnikar Schank temeljito analiziral in opisal. Že leta 1970 je v Nemčiji prenehala izhajati revija Die Bruecke — Most, ki naj bi Amerikance, ki prihajajo v Nemčijo, seznanjala z nemško miselnostjo, običaji in zgodovino. Prenehala je izhajati zaradi pomanjkanja sredstev, ki so jih izgleda prispevali izključno vplivni Nemci in nemška vlada. Morda so si prenehali delati iluzije.
Med vzroki za nerazumevanje med Nemci in Ameri-kanci navaja Schank popolno nepoznavanje nemške misel-j kajšnji ameriški politiki in naj-nosti od strani Amerikancev. Nekateri Amerikanci so pri-j lepši poklon še živečima politič-šli v Nemčijo naravnost iz Vietnama in se niso mogli vži-lnima pionirjema Slovencev v veti v nove razmere. Večina ne zna nemškega jezika, ali pa ' Velikem Clevelandu — dr. Fran-Nemci boljše govorijo angleško kot Amerikanci nemško, ku Kernu in Mr. Johnu Miheii-
(Dalje sledi)
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.GC na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesece %a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $8.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES:
United States;
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.59 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $8.00 for one year,
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«*^33
No. 206 Thurs., Oct. 25, 1973
Š. R.:
Nemčija in Amerika
III.
Istočasno je skoraj prišlo do problema s Portugalsko radi pomoči pri vstaji v portugalskih kolonijah. Ko je ameriški državni tajnik obiskal Portugalsko, mu je Salazar zagrozil z izstopom Portugalske iz NATO in mu povedal, da bodo v tem slučaju morali Amerikanci zapustiti Azore. Ko
smo,
toliko sposobnih slovenskih javnih delavcev, ki res zaslužijo splošno pomoč. Volimo zanje in priporočajmo jih tudi slovenskim in drugim prijateljem! Venec slovenskih zmag v letošnjih volitvah bo najlepša in najpogumnejša proslava pol stoletja slovenskega udestvovanja v tu-
chu!
g
I BESEDA IZ NARODA I
Edi Gobec
Šopek spominčic na grob prijatelju
Pomagajmo k zmagi
dobršni slovenskim kandidatom!
nikov v tej okolici dvignilo na WICKLIFFE, O. — Leta 191 se(jem_ 2a Prinčevo mesto občin-se je prvi Slovenec v Clevel^n"' g^gga svetovalca pa se poteguje-du opogumil in postal kandidat ta dya mlada nadarjena sioven-za mestni svet. Ni sicer zmagal, ^ ^ vodi DENNIS SUSNIK, toda zaoral je prvo brazdo in dal ^ ug}ednega slovenskega pod-
Ameriške bivšega v
, A , CLEVELAND, O. — Na praznosti, potem bo pač prav, ce tudi: nik Materinstva Matere božje mi sami storimo vse, kar more-j je preminul v Milwaukeeju, mo, da bosta LIPOLD in PRIN-. vzgledni in zavedni Slove-CE postala mestna sodnika in se i nec g Stanko Repolusk v staro-bo število naših dosedanjih sod- ^ 5g let Eo,jaM jz Novega me-
vzgled in korajžo drugim. -L‘a j6tnjka, predsednika
ve.
prvi slovenski korenjak v cleve-; dobrodelne zveze m niareninibilnih-ipredsednik.
če drugi kot priljubljeni staro- ; clevelandU) Mr. Johna Sušnika, j, .	-	.	.	clevelandskih Slovencev —!------------------ — ■
Ko je neki ameriški senator napadel ameriško vlado dr Frank Javh Kern Dr. Kernu
1	Slovenskega Oela
se boste razgovarjali z mojim ministrom za zunanje zade-; sta ^eiandskih Slovencev -|ROBERT NoVak na St. Clair-
radi pomoči, ki jo daje Salazarjevi diktaturi, je Salazar . leta 1925 ogumno siedii mia-zahteval in tudi dosegel, da je ameriško zunanje ministr- di f;lovenski odvetnik John Mi-Stvo podalo izjavo da ni Portugalska dobila nobene fi- helich in bil kot prvi Slovenec nancne pomoči v odškodnino za uporabo letalskih baz na tudi izvoljen v clevelandski Azorih. .	...	,	mestni svet. Odtlej so
• Z^u.!e r^umlJlvo’ da se Kennedy ni prizadeval, da bi sloVenske kandidature Sl pridobil naklonjenost starega dr. Adenauerja. Takoj po v Clevelandu in okolici nastopu je zahteval brez pravega vzroka odpoklic nemške-i tukajšnji Slovenci dali Ameriki ga poslanika v Washington!!, kar je Adenauer vzel za oseb- že blizu 40 mestnih svetovalcev, no zahtev. Do spora je prišlo ponovno že ob prvem obisku ; t sodnikov in vrsto drugih po-Adenauerja v Ameriki Kennedy se je očividno dal poučiti; membnih poloižajev. Pred leti so od svojih sodelavcev, kako se Nemci obnašajo do starifi mož. Toda, ko se je Kennedy poskušal ravnati po teh
ju je brez dvoma vreden takih odličnih prednikov, kot st& brata Edward in John Kovačič in do nedavnega Edmund Turk. Ni
tudi izvoljen	1	1
so se vrstile in zmage in smo
dvoma, da je med volivci najbolj priljubljen Novak, nujno pa je, da gre vsak res tudi volit zanj in mu tako pomaga do čim boljše zmage.
na-
Tudi v Euolidu imamo kandi date naše krvi, ki smemo biti na-ameriški listi celo pisali o “Lau- nje ponosni. MILAN A. JAK-
^	.. _ .	-	,	.	, . t ,	. schetovi dobi — Lausche Era — SIC je kandidat za predsednika
vodilih, je to storil tako nerodno, da je izgledalo kot, da se države 0hio„ tako vclik je bil mestnega sveta. Kot industrijski
norčuje iz starega Adenauerja. Razgovor je potekal tako ]iv slovenskega rojaka na raz. inženir> ki je istočasno odvetnik sovražno, da je končno Adenauer prekinil Kennedyja z te velike in močne ameriške z doktoratom v pravu, ima naš besedam,: Tako se ne govor, z menoj.	:dr'ave Vsckakof s0 t0 bleščea rojak gotovbjnajb(,iiSa spričeva-
oseoen vzro " Spora je bila pogodba S Fiancijo, katero uspeha ki smemo biti nanje po- la za to odgovorno službo. Ima “° ‘ e!rici sz*en' ‘ P0 predhodnem dogovoru z ameriškim nosni m ki se jih danes z nami1 pa tudi bogate politične skušnje, Zunanjim .n.ms rs^-om. ennedy se je zavedel dalekosež- g0t0vo še prav posebno veselita 1 saj je bil član in tudi predsed-
aW"1 6 P°§° SLe’ ?	, 'ia. SSenjena in podpisana. naga politična pionirja dr. Kern mik šolskega odbora v Euclidu,
Adenauerja je napadel z besedami; In Vi ste to storili na- in Mr_ Michelich.	Imestni svetovalec (councilman-
vrnil rNemčij^raSIčaran5 °n 1 Za aS'	•enauer se ->e , Skoraj pol stoletja po Miheli-jat-large) podpredsednik Euclid
. Nato I6 prišel Kennedyjev obisk v NemčijT^ Kennedy ^
je hotel izrabiti ta obisk, da podpre nekdanjega španskega “ S VefiL številom kandi-' veljavil kot delavski voditelj in borca, socialističnega župana v Berlinu Willyja Brandta, i,	l	?	V? ° ,	L	! občinski svetovale-	kier	ie	do-
Zato je zahteval, da ga dr. Adenauer ne bi smel spremljati dat°v	kot	kd^	^slei:	P°;
na obisk v Berlin, kjer so že v Kennedyjevi dobi Rusi zgra- ^ef v;dn+° d°lzm volltl Za |	/3^^7
dili berlinski zid, ne da bi Kennedy najmanj skušal to pre- tistega kandzdata	kr o n^e^n	ml'	j	d^™°^r^to^v	Euch
prečiti. Adenauerje pogoje odklonil in da ne bi ogrozil svo-	""	"
jega obiska v Nemčiji, je Kennedy sprejel zahtevo, da ga bo Adenauer spremljal v Berlin.
Bil sem v Bonnu dober teden dni po Kennedyjevem obisku. Ko sem hodil po mestu, sem v neki izložbi videl fotografijo, kako Adenauer pozdravlja Kennedyja. Še celo na ,s^ki se je videlo, kako je Adenauer komaj prikrival svojo mržnjo do Kennedyja. Že na letališču je Kennedy zagreši^ prvo netaktnost, ko ga je moral Adenauer prijeti za komolec in s silo zadržati, da je sploh poslušal report po-
razumel oTs^g žalitve6	P°Zna nemSk° miselnost> bo , glavnem kažejo iste ali boljše pomagali do vedno pomembnej-
Teden dni za Kennedyjem je prišel v Bonn francoski i sposo.bnosti kot	tekme' wa!d ^ECK^?' inm močne
predsednik De Gaulle. De Gaulle o Kennedyjevih SpOSob. iC1-zato Je Prav> da ]ih drug dru- ward eckaki ima močne
za dobro- du. Ker je eden najmočnejših bit skupnosti. Toda kadar ima ’ slovenskih politikov v tej okoli-Slovenec iste ali boljše kvalifi- cb ni nio čudnega, če so tuji po-kacije kot kandidat druge na-1 htični kandidati začeli s podtal-rodnosti, smo gotovo dolžni nu- ntm hujskanjem proti njemu, diti vso pomoč svojim rojakom,! da bi ga tako polagoma oslabi-v dobro vse skupnosti in v čast in večji ugled in uveljavljanje Slovenskih Amerikancev. Zdi se mi, da lahko mirno rečemo, da letošnji slovenski kandidati v
li. Zelo čudno pa bi bilo, če bi Slovenci slepo nasedli tej gonji. Upajmo, da bodo euclidski Slovenci volili zanj še v večjem številu kot kdajkoli doslej ni mu
nostih ni imel posebno visokega mnenja, mnenje, ki ga je v ostalem delil tudi s Hruščevim, ki je Kennedyja zvabil na sestanek na Dunaju, da bi si ga bolj od blizu ogledal. De Gaulle je skrbno sledil Kennedyjevi poti po Nemčiji in sklenil izrabiti vse napake, ki jih je naredil Kennedy. Začel
gemu priporočamo v izvolitev kvalifiKacije kot kandidat za in jim po svojih najboljših mo- mestnega svetovalca, saj je že čeh pomagamo k zmagi.	uspešno služil na tem mestu, bil
V Clevelandu imamo dva slo- pa je tudi tax commissioner, de-JW ___ 1VW111,UY	venska kandidata za sodnika. puty finance directoL Democra-
je že na letališču. Dočim je Kennedy javno žalil nemško SALBIN LIPOLD se je za sodni- tlc party majority leader m ima vojsko, se je stari vojak De Gaulle, takoj ko je sorejel re-iško službo odlično pripravil kot bo,gate ,,skusn]G\gmdbemstvu port poveljujočega oficirja, postavil pred zbrane edinice ‘ ckraini Pomožni tožilec, še pred m Javnih tmancan' vseh rodov nemške vojske tako, da je bilo jasno vsem, ka- i tom pa kot pomočnik priljubijo- j v Willoughby Hills, kjer nas ko jo občuduje.	'nega sodnika Avgusta Prijate- sposcbno zastopa kot mestni sve-
Odslej so se razmere stalno slabšale. Ko je Erhard po- lja- 0d mladih let je delaven tu- tovalec rojak JOSEPH FIFOLT, Stal ministrski predsednik, je jasno pokazal, da daje zvezi d^ v vrstah slovenskih organiza- je med množico drugih kandida-z Ameriko prednost pred Francijo, toda tudi ob svojem obi- cij in ustanov in je tudi član di- tov tudi Slovenec GEORGE J. SKU v Ameriki ni mogel spremeniti sklepa predsednika rektorija Slovenskega narodne- KRAINCIC, bivši svetovalec in Johnsona, da mora Nemčija prispevati k vzdrževanju ame- ga doma na St. Clairju. če kdo sedanji član Lake County Plan riške vojske V Nemčiji. Kmalu po tem neuspelem obisku za&toži vso slovensko pomoč, jo Commission. V sosednjem Wick-je Erhardova vlada padla. Amerikanci niso smatrali za po- §°tovo zasluži * bin Lipoid! liffu vse kaže, da je zmaga že trebno, da bi ga vsaj z majhnimi koncesijami držali na o- Lrugi slovenski kandidat za sod- zagotovljena mlademu in spo-
nika je JOHN PRINCE, Jr. Joh- sobnemu slovenskemu županu Pod Kiesingerjem se je začel bližati konec dobi, ka- nov oče je'bil roien v S1°veniji, JOHNU YANESHU, ki si je tero je s tolikim uspehom začel Adenauer v znamenju več- Pa je vseeno že leta 1930 postal znal pridobiti splošno zaupanje, nega prijateljstva med Nemci in Amerikanci.	pomožni okrajni tožilec, leta v Richmond Heights pa še po-
Kmalu se je uresničila želja Kennedyja, na oblast je ^44 pa je bil izvoljen v cleve- trebuje vso slovensko pomoč slo-prišel nekdanji španski poreč Willy Brandt. Čeprav v Nem- tonski mestni svet. Sin John je venski kandidat za župana čiji sami ni prišlo do revolucionarnih sprememb, je kancler |sledil očetu kot odvetnik in FRANK BRUNDIC, ki se je že brana: temeljito preusmeril nemško zunanjo politiko v mestoi svetnik. Čeprav ima nje- izkazal kot sposoben podjetnik smeri teem povezave z Rusijo in koncesij državam vzhod- gov tekmec Hugh Brennan moč- in javni delavec, in slovenski nega bloica. ^ S tern je temeljito oslabil ameriški položaj V no politično ime, vendar cleve- občinski svetovalec DANIEL Evropi. Nr konferenci v Helsinkih na Finskem je ameri- landska odvetniška zbornica pri- PAVŠEK, ki ponovno kandidi-ski državni tajnik W. P. Rogers lahko govoril samo še v poroča Princa kot dosti sposob- ra za isto mesto, imenu Amerike. Ameriška državna politika je v odnosu do nejšega kandidata, če tako mi- Pojdimo povsod volit in po-iSemčije ooživela popoln polom.	jSlijo Amerikanci drugih narod-, magaj mo dobrim slovenskim
sta-Kandije ter okolice se ga bodo spominjali kot vzornega in požrtvovalnega redovnika-usmi-Ijenega brata, ki je veliko dobrega storil bolnikom v tej bolnici in pozneje mnogim ljudem brez razlike kot vojak in kot begunec v Avstriji, nato pa kot novi naseljenec v Združenih državah.
Rodom iz Ruš pod zelenim Pohorjem kot sin uglednega gostilničar j a-restavrater j a je že v rani mladosti imel veliko veselje streči pri oltarju g. župniku ter pomagati v cerkvi, kolikor je mogel. Ko je pozneje vstopil v red usmiljenih bratov, so mu predstojniki kmalu izročili v o-skrbo važne službe, med drugimi službo “učitelja novincev”, ker so spoznali njegovo globoko vernost in posebne talente pri občevanju z ljudmi.
Vihra druge svetovne vojne ga je zanesla v nemško armado ter ob kpneu vojne pustila v Grazu zepfet pri usmiljenih bratih v tamkajšnji bolnici, kjer je mnogo pomagal slovenskim rojakom na razne načine v tistih letih pomanjkanja in beganja semintja za delom, zaslužkom in preživljanjem v revni Avstriji. Iz Avstr j e ga je pot vodila v A-meriko, v Portage, Wisconsin, kjer je rnnoga leta delal v tamkajšnji bolnici kot bolničar in zakristan. Od tam je zopet premnogim potrebnim pomagal v domovini in v Avstriji, zlasti duhovnikom z mašnimi oblačili in drugimi potrebščinami, katere je izprosil ali s svojim trdo pri-služenim denarjem kupil zanje.
Veliko veselje je imel z vežba-njem mladih fantov za mašne strežnike ter njihovo pomoč pri bogoslužju. O njem zares velja psalmiste va beseda:	“Gospod,
ljubil sem lepoto tvoje hiše in kraj, kjer prebiva Tvoje veličastvo!” Veliko krivic je prestal ravno zaradi tega vsled popolnega nerazumevanja njegove gorečnosti za čast božjo ter ljubezni do mladine, ki jo je, kolikor so mu razmere dopuščale, vzgajal k dobremu in samo k dobremu.
Človeška hudobija, ki ji v današnjih časih skoraj ni meja, mu je zadala globoke duševne rane ter mu poz vročila prezgodnjo resno bolezen in končno smrt. Iz Portage, Wis., je odšel v Milwaukee v bolnico sv. Mihaela. Prenaporno delo v njej ga je prisililo, da je zaradi bolehnosti sprejel službo zakristana v Gesu Church — Marquette University, kjer mu ni bilo treba biti cele noči na nogah. Tukaj se je razživel, ker je ljubil to delo z vsem. srcem in vso dušo. Upal je celo, ker je imel veliko izkustev in bistro glavo, da bi mogel nekega dne postati diaken ter pomagati v dušnem pastirstvu. Toda bolezen se je trmasto razvijala dalje in dalje. Smrt njegove mame v letošnjem juliju ga je nadvse bridko zadela.
Ker je njegov delovni urnik stalno obsegal 12, dostikrat tudi do 14 ur dnevno, zlasti ob' večjih praznikih, " slovesnostih in
nedeljah, mu je tudi to pilo njegove skromne življenjske moči bolj in bolj. Končno je omagal in moral iti v bolnico, kjer so zdravniki dognali, da so mu dnevi šteti zaradi raka, ki se je povsod razpasel: po kosteh, ledvicah in jetrih. Zadnja dva tedna je prebil v hiši dobre in skrbne Mrs. Rozi Udovič na West Alli-
su, Wis. Zaspal je mirno, brez	_ £.—
posebnega boja na praznik Ma-j Order” za 950 dolarjev, v ko1 tere božje, Njenega božjega Ma- kor je stala vožnja z ladjo 1 terinstva, dne 11. oktobra, ob 9h | chelangello, in sva z ženo ze o zjutraj. Na pragu večnosti sta hvaležna “American Express
sva se vrnila skoraj tri tedne
preje, kot je bilo rezervirano mesto na ladji Michelangela za povratek v Ameriko. Potovanje v oskrbi American Express Co. je bilo odlično organizirano v vseh ozirih, toda vsakdo od rn.s je moral imeti veliko dozo jaške discipline. Naj še dodana, da je American Express Co. in Italo linija že poslala Money
velikega trpina sprejeli dve Materi: Mati božja, katere vnet častilec je pokojnik bil, in duša njegove lastne telesne matere, s katero je pokojnik bil povezan z vezmi prisrčne sinovske ljubezni. Njegovi mami se imajo zahvaliti premnogi duhovniki mariborske škofije in ljubljanske
Co.” za razumevanje poslovanje.
in hitro
*
V soboto, 1. septembra, popoldne naju je ženin nečak Janez avtom odpeljal iz Milwaukee]a v Chicago na letališče O Hare, kjer smo ob 8. uri zvečer s po
-----j- —	, urno .zamudo vzleteli z “Juro °
nadškofije, da so prejeli pomoč ;jet 747” nad razsvetljenim m6' preko nje od pokojnega njiho-1 stom ChiCago. Ta ogromni aer0 vega velikega dobrotnika, g.1 plan je bil zaseden s 385 turi3 1 Staneta Repoluska, ki je narav- polet je bil zelo miren, nost užival v pomaganju duhov- kler nismo bili objeti z oblaki ±n ščini in mnogim drugim potreb- * sem jn tj a tudi z bliski in stre nim na tiste načine, ki so bili lami. Takrat sem pomislil, ka'° najbolj dobrodošli tem potreb- lepo je stati na materi-naravi> nim siromakom v domovini in ker tu ne treska v koprive, drugod.	’	' sreči smo po par minutah dospe
Pogreb pokojnika je bil zares li na čisto. Nekateri so zaspai> veličasten, če vpoštevamo, kako; drugi so pili vročo in mrzlo pi skromen in na splošno nepoznan J jačo, jaz sem reševal križan ^ je bil med rojaki-Slovenci v'; žena je spala in tako smo P°^ Milwaukeeju in okolici. Z g', j merikanskem času pristah ^ župnikom, preč. o. Holleranom, I londonskem velikem letaiis ^ je somaševalo še 13 patrov-jezu- Heathrow ob 2. uri zjutraj^ itov iz Gesu župnije ter Mar-, Londonu pa je bilo že 9. dop*^ quette University ter veliki pri-1 dne. Tu nas je sprejel zastopn jate!j pokojnika, preč. g. dr. Jo-j American Express Co., ki nas ^ že Gole, profesor bogoslovja v peljal na čakajoči avtobus s P^ Sacred Heart Seminary, Hales! pombo, da morava počakati ^ Corners (Greater Milwaukee). | pol ure, da pristane aeroplan V pogrebnem nagovoru je gb New Yorka, kjer se bomo po ^ župnik, o. Holler an omenil veli-; strnili v turistično skupino ; ke zasluge pokojnika za Gesu j 5640 “Carefree Free ’n L cerkev, župnijo in redovno skup-; Tour”. Naš tolmač in vodniK nost 00. jezuitov. Priznal je, da | bil mladi londonski učitelj • zgodovina te župnije ne pozna Gray, ki je odlično poznal iep bolj vestnega, bolj marljivega in to in zgodovinske vredn ži bolj požrtvovalnega moža v nji- vseh evropskih držav in zas hovi sužbi, kakor je bil pokojni vso pohvalo.
Mr. Stanley Repolusk. Ker je to	*
najbolj obiskovana cerkevv V Londonu smo bili nastanj6^ Greater Milwaukee in v sredi- ni v Bloomsbury Centre Ho ^ šču mesta, si lahko mislimo, ko- iu, skoro v sredi mesta. Sobe ^ liko raznega dela in odgovorno-, bile čiste, v stranišču pa je P sti je pokojnik imel skozi 10 let. manjkovalo mila. Hrana in P0^ Tvoj svetel vzgled pristne strežba sta bili dobri, London, ljubezni do bližnjega, iskrene čani pa zelo prijazni ljudje. pobožnosti ter žive vere, velike večer v Londonu smo si Pr ^
predanosti delu in dolžnostim ščili obisk znamenitih, preko ^ ter požrtvovalnosti za večjo čast s°e let starih gostiln, takozva
in slavo božjo, dragi Stane, bo ostal z nami vsemi, ki smo Te poznali, spoštovali in ljubili.. Naj Ti neskončno dobri Bog povrne Tvoja dobra dela in vse žrtve-trpljenje s Svojo ljubeznijo, mirom in večno blaženostjo! V molitvi in pri oltarju božjem se Te bomo spominjali vsi, ki smo poznali Tvoje blago srce in krasni značaj. A tudi Ti se nas spominjaj v veliki stiski današnjih dni pred prestolom božjim Usmiljenja in Ljubezni, da bomo ohranili vero ter ostali stanovitni v dobrem do konca!
Prijatelji
S poti po Evropi
MILWAUKEE, Wis. — Od nekdaj do danes je bila vsakemu zemljanu prirojena pobožna želja po potovanjih na vse strani sveta, spoznavati ljudi, njih zgodovino, umetnost, naravno lepoto in običaje, ki jih nudi vsaka država. Toda zelo važno je, da prvo spoznaš v vseh odtenkih svojo rojstno domovino in deželo, v kateri živiš. Zato sva midva z ženo Frances tekom več letnih počitnic prevozila in prepotovala ter spoznavala ameriško zgodovino, umetnost, naravne lepote in način ter življenje na tem kontinentu. Obogatena s tem znanjem sva se z ženo, rojeno v Milwaukeeju, odločila za jesensko potovanje v Evropo v organizaciji “American Express Co.” Potovanje v skupini je trajalo 22 dni. Po končani turi sva se poslovila od skupine ter odpotovala v Jugoslavijo, od tam pa še v Avstrijo. Na žalost
British Pub’s” s pritličjem prvim nadstropjem, kjer se haja vinska soba. Radi dobre jače in prijaznih domačinov je obisk zavlekel zelo dolge> je pozvročilo veselo razpol°z
nje med nami, tako da smo
bili
okrog polnoči že v nočnem l°ka lu nekje na Piccadilly, kjer sma videli lep in še kar dostojen k3^ baretski program. Značito05 Londončanov je, da imajo neO3^ vadno razvado. Kadar se sesb1^
jajo v lokalih za razgovore, P°^ čenjajo to stoje, kar je zelo P°^ hvalno, ker imajo potem di(Se^ stanki določeno vrednost:	ae
stanki so kratki in jedrnati”- L nas so sestanki in seje d°^’ dolgočasne in včasih marsik tudi zaspi, kar je v stoje preC težje.
Drugi dan, takoj po zajirka’
ra*' iti-
nam je vodnik iz avtobusa kazoval londonske znamenit05
ivciz.uvcii lunuujisKe znatu^^* •
Prvo, kar smo videli, je nad ^
tanskim parlamentom
^________ viWal'
državna zastava, kar pomeni; poslanci zasedajo in govore sklepajo nove postave. “ToU® of London” je stara zgodovin3 stavba, kjer nad towersko tr njavo dan in noč plapola v va stvu gluhih starih kamnov ^ tanska zastava. Impozantn3 \ katedrala ‘Westminster Abbe kjer se vršijo kronanja in P°r^-ke kraljev in princes. Nič pomembna je umetniška in zg.., devinska “St. Paul’s Cathed^y v kateri počivajo v večnem 5pj nju mnogi britanski geniji, njimi Duke of Wellington admiral Lord Horatio V. Nels° ^ V tej katedrali je tudi amerik3^ ska kapela, posvečena 28, ,
„	—Ačipeia, posvečena .1,
je nenadna smrt ženine sestre1 padlim vojakom na britan^1' Marije prekrižala naše načrte in	(Dalje na 3. strani)

SLOVENSKI NARODNI PRAZNIK !	29. OKTOBER
j PRAZHOVAKJE S KRATKIM PROGRAMOM IN I	ESWS10M 10	s
v NEDELJO, SR. SHIlill, OB 3.30 POPOLDNE ¥ BARAGOVEM DOMU NA ST. GLAIRU
Prireditveni odbor
V torek, 23. oktobra 1973,
je umrl v Sydneyju v Avstraliji
REV. BERNARD AMBROŽIČ,
!p Jurčič:
CVET IN SAD
Izviren roman
To je le navidezna logika,” Pravi profesor. “Predolgo bi o te^ reči govorila, ko* bi hotela Preiskavati vso podlogo, na ka-er° ste vi svoj sklep oprli in Ustavili. Pustiva tudi to z ne-lllar> ali vas je vaš učitelj, kate-rega izrek ste omenili, prav učil ne, samo tisti vaši analogiji 2 naturo, katera vam je rabila 2a kol, da ste ž njim svoj sklep sPesnili; morava malo v oči po-® eclati, ker se mi zdi, da je sle-^a Vsaj na eno oko. Zdi se mi — 116 zamerite, da vam naravnost P°Vem, -1 c[a vam razmera mej ravo in človeštvom ni popol-rieni jasen pojem. V naravi vi-vedno enake večne zakone,

Vse
ravi
njej se enakomerno, pravilno
r°di, razvija in umira. V na-v ni nobenega napredka, bu-6 nied bero kot pred tisoč leti, a lana leto za letom enako
cvete:
v naravi je mir. Človeštvo
Pel -p * •
^ nje vedno naprej; tukaj je ^ epenenje po določnem name-0, ^n v središču tega namena Pre se še daljši odzor, zopet
^ cilj, si postavljamo. Tukaj ru^ru, tukaj je napredek. Mor-^deva kedaj to misel dalje
»^Piclala- Za zdaj naj bodo te ^ e dovolj. Nekdaj, ko je člo-
stQS^ r°^	na nain^i^
^.^nji omike, ko je bil naravi - zJi> ali celo tako rekoč zrasen nJ1 °’ naložil si je jarem, ki mu tr , ln:i0 država, po naravni po-l- Država je tedaj, ker je iz ^ ebe nastala, le pripomoček, je Se dosega namen. Ta namen tu^a2v°j posameznega in tako jjk skupine posameznih, člove-6 družbe. Država ima nalogo,
Svob,
odo
posameznega le ondu-
*vch	—
je 0lnejevati ali ustavljati, kjer Če SV°':)0di, splošnosti na potu. jeteVi §renka zdravila pijete, pi-jjj samo zato, da bi od bolez-jl6°2;^I'aveli in, kadar ste zdravi,
tUd-P^ete ve^‘	i-nk0
da.,1 ^°veški družbi enkrat, ka-^ 1 ° pravo izobraženje sploš
kar
moramo upati, kadar bo
dosežen, tudi pripo-žavC a’ države ali vsaj take dr-knkor jih imamo denes, ne bj ^ Ireiba. Zato mislim, da ne
hi
Prav
sklepal, kdor bi monar-
{rj , a vselej po vaše z bučela-
xr1”
ded- K° i® Pa t°> da naši prage^6’ slai'i Sloveni, ki so bili 2eUiV° na n^2D stopinji izobra-Za v, ’ ^akor smo mi, niso imeli Vej rVe®a n°bene države, tem-
iu ^ar	P° rodovT
0ri to
§o• ^nj^nih zadrugah- Ali ne
L
,eon.
“p.
zoper vas?” pravi

„ v veseli me, da to opom-“p)a	odgovori profesor. —
Po 7	nekdanji očetje niso
Ža
zgled
Vo
u druzih narodov v dr-
bajie Z^edinili se, to se meni zdi ^jih Sa največja pohvala Že, ^Ve§a človečanstva. To ka-da j a n*So čutili potrebe, kaže, roje nJlm bilo zakonstvo pri-Posim’ -,da so §las lastnega srca bodj^V’ da so bili sami svo-kratijj ^ru§im niso svobode ‘‘Če '•	,
zpača' DUo zanje In njihov hritrdj ^e^0, ^ar vam tndi jaz Za	kilo je pa gotovo slabo
da jj.1 °Ve naslednike. Od tod, in	V Ve^ko državo stopili
uzeno branili se, izvira, da
se ne moremo Sloveni z veliko preteklostjo ponašati, da nemarno zgodovine.”
“To pa prav govorite. Od veli-cega razširjenega naroda smo samo ostanek. To je res žalostno, naša preteklost in sedanjost. Ne ostane nam druzega, kakor da se tolažimo z upanjem v prihodnost. Pa govoriva o čem drugem. Predaleč sva prišla od buček Slišal sem, da se boste oženili?”
“Jaz?” čudi se Leon.
“Da, tako mi je bilo povedano in čudil sem se, da me niste na svatovščino vabili. Morda zato ne, ker sem tako neuljuden, da vas na domu do denes še nisem obiskal. Jaz sem poln dobrih namenov, storil bodem kmalu enkrat svojo dolžnost.”
“Pa kdo vam je to izpovedal? Jaz o nobeni ženitvi ne vem ničesar,” pravi Leon.
“No, vi sami ste gotovo bolj verjeten vir nego tisti, iz katerega sem jaz izvedel. Mož, ki v •tej moji hišici stanuje, pravil mi je, da ste nekje na pošti ali kako — jaz imam nezanesljiv spomin za take reči — ubrali svojo nevesto.”
Leon zardi in na smeh drže se pravi:	“To ni druzega, kakor
prezgodnja zveza vsakdanjih ; razmer, vse brez vzrokov.”
“Še bolj prav, da je tako. Vsaj • mi ni treba čestitati vam, kar bi ! bil prav posiljeno storil- To iz-j vira iz jedne mojih slabosti. Nisem namreč posebno dober pra-j vovernik, kar se tiče ženskih ! kreposti.”
j “Kako da ne? Življenje bi bilo j nesrečno, ko bi ljubezni ne bilo. j In ljubezni beseda in skrivno !razodenje je ženska.”
“Poznam to pesen! Stara je, tudi lepa in resnična za tiste, ki jo z vernim srcem poslušati morejo. Dokler ji boste verjeli, boste srečni in zategadel vam iz srca želim, da bi vedno tako mislil. Jaz sem nekdaj ravno tako pel kakor vi.”
“In zakaj ste pustili misel, ki je po lastni vaši besedi osreče-i valnejša od nasprotne?” vpraša i Leon radovedno, j Profesor, ki se je morda na-| lašč ognil njegovemu vprašanju,
J pravi šaljivo: “Glejte, prej sva govorila o bučelah in sva jih pri-.merjala človeški družbi- Ako ! čem jaz hudoben biti in opirati | se vaši idealni misli o ženstvu,
! menim, da lehko orožje pobe-! rem, katero ste morali vi pred ! strani vreči, namreč analogijo, in se ž njim morda z večjo srečo borim z vami, kakor ste se vi prej.”
“Jaz bodem jedno zagovarjal kakor Don Kižot.”
“Vi se prezgodaj umičete.” “No, naj velja, splošnost!” “To je že bolj moško. — Ali ni pri bučelah čudna prikazen, da imajo ženske in samo ženske bučele strupeno želo? Trote, svoje može, imajo rade nekaj časa, ali ta ljubezen ne traja dol-1 go, ženice se jih kmalu naveličajo, postanejo jim nezveste in !jih celo zavratno pokoljejo. Kaj pravite vi na-to, če niste pozabili, da sva prej oba potrdila neko enakost v dejanju in nehanju bučelic in ljudi?”
(Dalje prihodnjič)
soustanovitelj in dolgoletni tajnik
Nato smo se z avtobusom odpe-Ij ali iz Londona okrog 45 milj daleč na starodavni zgodovinski grad “Windsor Castle”, kjer je še danes kraljičina rezidenca v poletnih mesecih.
(Dalje sledi)
L. G.
MALI OGLASI
LIGE KSA V NEW YORKU.
Požrtvovalnemu delavcu in dobrotniku slovenskih rojakov
v Združenih državah in v Avstraliji bomo ohranili lep spomin.
Sveta maša zadušnica za pokojnega bo v nedeljo,
28. oktobra 1973, ob desetih dopoldne v cerkvi
šv. Cirila v New Yorku.
LIGA KSA, INC
V IMENU VSEH PODRUŽNIC LIGE KSA V ZDA
Ki
^ 1
IZ SLOVE
I E
V postojnski občini prejema Republiški notranji tajnik M. 56 delavcev mesečno Orožen je dejal, da je uporaba
pod 1000 dinarjev
Računi sindikalne organizaci-
novega zakona v slovenskih razmerah nujna zaradi izrednega je v Postojni kažejo, da so de- prometa in izrednega števila lavski dohodki v prvi polovici prometnih nesreč, leta 1973 bili za 11.4% večji kot Po njegovem je okoli 35% ne-v istem času leta 1972, znašali, sreč zaradi prevelike hitrosti so povprečno 2,074 dinarjev mesečno napram 1,883 dinarjem lani. Ker so cene v tem času po-rastle za precej več, je kupna moč novih zaslužkov manjša od
starih. Tisti, ki so zaposleni v gospodarstvu, prejemajo plače, ki imajo 92% kupne vrednosti | vami varnosti, lanskih, drugi delavci in uslužbenci pa celo le 89%.
Objavili so tudi, da je v občini Postojna 56 delavcev, ki za-
Jugoslavija pojde zaradi koroških Slovencev pred ZN?
Podpredsednik pred sedstva SFRJ in predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič je zadnjič v Kočevju dejal, da “Jugoslavija ni več stari Balkan in družbeno manj vredna, gospodarsko nerazvita država in da too zastavila svoj prestiž in ugled pri Združenih narodih, če Avstrija ne bo spoštovala prevzetih mednarodnih obveznosti in če za Slovence v zamejstvu ne bodo ustvar-vožnje. Zato so za jesensko in jeni pogoji za svobodno izraža-zimsko dobo odločili hitrost vož- nje narodne zavesti in čustev”, nje na glavnih cestah omejiti na Koroški Slovenci so sprejeli največ 100 km na uro, na cestah govor M. Ribičiča z velikim o-drugega reda pa na 80 km. Po-; lajšanjem, je zapisalo Ijubljan-samezne občine in naselja naj bi sko “Delo” 4. oktobra 1973.
brzino omejila v skladu z zahte-
Trgovanje z ZDA
Ko sta bila v začetku tega meseca v Jugoslaviji na obisku a-
služijo izpod 1,000 dinarjev na meriški zakladni tajnik G. mesec ali po naše okoli $70. Shultz in trgovinski tajnik (Trenutno se debi za 1 dolar o- Dent, so nadaljevali razgovore koli 15.50 dinarjev.) Okoli 1200 o medsebojnih gospodarskih sti-
Kot smo že zadnjič zapisali, ne verjamemo, da bo Beograd v tem pogledu kaj kmalu — če sploh kdaj — prešel od besed k dejanjem.
S POTI PO EVROPI
(Nadaljevanje s 2. strani) tleh. Ogledali smo si tudi “Hampton Court Palace” z o-
!	EUCLID
severno od bulevarda, zidana od-spredaj hiša z petimi spalnicami, dve polni kopalnici, razdeljena | klet, klimatska naprava- Dvojna odstranjena garaža.
V fari sv. Kristine,
bungalow z štirimi spalnicami, tri spalnice spodaj, ena spalnica zgoraj, rekreacijska soba, li/2 garaža.
ODPRTO V SOBOTO IN NEDELJO 2 do 5
Zidana hiša za dve družini v Eu-clidu, tri leta stara 6-6, tri spalnice vsako stanovanje, kopalnica, 2% odstranjena garaža. Se nahaja na cesti novih domov. Novi domovi
v bližini 880 E. 250 cesta in Russell ave ranči, splits, Colonials. Vse izboljšanje notri in plačane. Krasni razdeljeni (split) ranč, z tremi spalnicami, dva polna kopalnica, rekreacijska soba- Tudi drugi modeli na razpolago.
UPSON REALTY
731-1070	499 E. 260 St.
ODPRTO OD 9 DO 9
(207)
Male Help Wanted
Gradbeni delavci Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
(x)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM.
FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave.
go south on E. 152 St. to end of St.
(x)
V najem
Štiri sobe zgoraj, dve spalnice $60. Kličite po 6:30 zvečer ali v soboto ali nedeljo 531-2053.
(210)
Zaradi zapuščine
Rad Ibi zvedel za Zovko Seliškar, preje z Myron Ave. Oglasi naj se pri Anton Seliškar, 7215 Hecker Ave.
— (207)
FACTORY LABOR SPOT WELDERS PACKING - SHIPPING
Day Shift — Hourly rate with overtime and Sat. work. References needed. Would be willing to teach someone who has steady record of employment. CALL — JOHN M. VRATARIC 391-8272
Shiloh Metal Products Co. 4400 Superior Ave. Cleveland, Ohio 44103
(211)
Help Wanted Male
SHEET METAL
Machinery setup man, for small 22 gauge lamp parts. Expanding department. Steady work. Good hourly rate. Apply
Acme Lighting Products Inc. 1667 E. 40 St.
(207)
FOR RENT
Off Babbitt Rd - Euclid. 6 room single, 3 bedrm, utility rm., 1-car garage, vacant. $185.
Call 731-1454
—(207)
For rent
Two furnished rooms at E. 64th and St. Clair Ave.
Call 944-3260
(206)
FOR RENT
Five rooms at 1052 E. 67 St.
— (208)
V najem
tri sobe blizu cerkve Marije Vnebovzete v Collimvoodu, blizu vsega- Kličite 681-7378 ali 481-6131.
(207)
For Rent 4-room house, furnace and bath for elderly couple.
881-0145
—(207)
vr-
delavcev prejema mesečno oko- kih in sodelovanju. Lani so ju- gromnim, krasno urejenim li 1,600 dinarjev. Nizke prejem- goslovanska podjetja izvozila v tem in vodometi. Mimogrede ke imajo zlasti delavci v Kroja- ZDA za 150 milijonov dolarjev smo se ustavili tudi na “Covent ški delavnici Pivka — povpreč- blaga, za eno tretjino več kot v Marketu”, kjer stoji znana kra-no 1,249 dinarjev na mesec. Z prejšnjem letu. Vendar je jugo- Ijevska opera “Covent Garden”.
slovanski odstotek izvoza v Od tam sva z ženo vzela mestni ZDA le 7% celotnega jugoslo- avtobus “doubledecker”, nakar vanskega izvoza. Jugoslovanski sva se znašla na drugem koncu uvoz v ZDA pa predstavlja 0.2 Londona, kar naju ni nič motilo, skupnega uvoza ZDA.	• ker sva tak v bližini dobila
U.S. Steel, ki sodeluje z je- podzemno železnico, ki jo ime-klarno v Zenici, utegne to sode- nujejo “Tubes”. Ta naju je pri-lovanje raztegniti tudi na jese- peljala blizu umetniške “Tate
izjemo kruha, ki je v Sloveniji sorazmerno poceni, in stanovanj, če ima kdo staro, so cene komaj kaj nižje kot pri nas v Ameriki. In vendar nam obiskovalci Slovenije, ko se vračajo od tam, pripovedujejo, da “v Sloveniji dobro žive”. — Brez dvoma, toda le tisti, ki so dovolj “spretni” in imajo zveze, če že niso neposredno člani vladajočega razreda.
Hitrost vožnje omejena
Republiški zbor v Ljubljani je v začetku oktobra sprejel nov zakon, ki daje sekretarju za notranje zadeve pravico omejitve hitrosti vožnje na cestah za določene dni ali za določen čas.
niške železarne. ZDA so oblju-_ Gallery” z ogromno zbirko mobile, da bodo Jugoslaviji prodale . dernih slikarjev in zbirko bri-potrebne količine žita in živin-’ tanskih umetniških slikarjev ske krme, četudi so zaloge pred letom 1900. V tej galeriji manjše, kot so bile.	.So tudi kiparska dela in umet-
Zanimiv je podatek, da deluje niške slike raznih narodnosti. V v New Yorku 34 jugoslovanskih tem domu umetnosti bi morali predstavništev, med katerimi biti mesece in mesece, da bi lah-imajo naj večja do 30 milijonov ko dojeli moč in lepoto umetno-dolarjev prometa letno, večina sti. Naslednji dan smo prisostvo-pa le po 200,000 do 300,000 do- vali izmenjavi kraljevske straže larjev.	[pred Buckinghamsko palačo.
HELP WANTED
Iščemo moške in ženske
Dnevni šift. Ni treba skušnje. V okolici E. 65 in St. Ciair Ave. Kličite 431-6000 med 10 zj. do 2. pop- Vprašajte za Jim Rugle.
(207)
Help wanted Male or Female OPERATORJI
z električno energijo za šivanje, odlična priložnosti. Unij ske koristi. Oglasite se pri
SAFETY CLOTHING & EQUIPMENT CO.
4900 Campbell Rd. Willoughby, Ohio
(207)
Counter Men or Women
In delicatessen.
Apply 17126 Chagrin Blvd.
(208)
Help Wanted — Female Woman Wanted
For cleaning in private home.
1	or 2 days a week. English not necessary.
Call evenings 831-2254
(206)
DELNI ČAS POTREBO
IŠČEMO
Kuharica za dva dni na teden, pomivalec posode 2 ali 3 dni na teden, grill pomoč 2 dni na teden- Kličite pred 11. uro dopoldne — 261-1933.
FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 158 St.
(x)
PART TIME HELP NEEDED
Cook, 2 days a week, dishwasher
2	or 3 days a week; grill work 2 days a week. Call before 11 am
261-1933
FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St.
(x)
General Office Work
Typing, Knowledge of Slovenian. Short hours.- Call 431-0628
(x)
Female Help Wanted
Experienced in bakery selling only. References. Good salary. Call evenings after 6 p.m-371-0119
(207)
POMOČ V KAFETERiJI
Rabimo, tri tedne plačane počitnice, Odlični koristi. Kličite 431-0200 Extension 259.
Tliš ilcteas! Bros, Go,
(210)
.rx

. s
kemo uradmskc moc
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628
.......... ' :----------------_________^

Ujel jo je za roko, se sklonil in ji dahnil v tačico, kakor bi se bal, da ji ne zmrzne. Ko pa je govoril v hiši nekaj časa s Karen, je nazadnje z napetim obrazom obsedel na pručici, Spodnja ustnica se mu je vse bolj in bolj povešala. Moral je vzeti Siri na kolena. Ta presneta deklica se je znala tako imenitno pogovarjati s svojim očetom.
Hop, hop, hop, peljemo se v mlin — morali bi sejati — pa nimamo kaj sejati. Hop, hop, hop, peljemo se v mlin — morali bi saditi krompir — pa nimamo kaj saditi- Hop, hop, hop — in zdaj bodo vzeli kravo.
“Spet , bom morala po hišah na peko,” je rekla Karen.
kruh, ki ga je bila zdrobila s solnikom.
“Počakaj, da dobiš še ti kaj za v usta,” je rekla Karen.
Pozneje, nekega poletnega večera, je nekdo tipal po kljuki župnikove pisarne.
“Naprej.”
“Ah, to si ti, Kal Skaret. Kaj mi boš nocoj novega povedal?” Plečati župnik s polno sivo brado in z rdečim golim čelom je odmaknil stol za pisalnikom in se obrnil proti njemu.
Kal je zvlekel rdečo1 špičasto čepico z glave in se popraskal v šopu las pod brado- To pot so mu kolena zlezla še niže kakor po navadi- Zares je bil ves ubog.
“Prosil bi vas .,. ne zamerite ... ne vem si pomagati-
Kal se še venomer vozi s Siri Danes nam je Ebbe vzel kravo
v mlin. Žena ima sicer dosti opravka s hišo in z otroki, pa naj kar gre po hišah in peče kruh. Šest šilingov na dan je denar. Otroci naj si pomagajo doma, kakor vedo in znajo. Ko pride mati zvečer domov, toliko, da jih spravi spat. Potem ima mir, da lahko ponoči pere, šiva in krpa.
“Pomoč se mora najti,” je rekla in gledala na moža in deklico-
Kal je vstal, šel iz hiše in vzel sekiro in vrv. Rekel je, da gre v gozd po les.
Dan za dnevom vleči žago izmuči človeka. Ljudje so ga zmeraj postavljali na vrh ogrodja, in tisti, ki stoji tam, mora venomer vleči navzgor in potiskati navzdol. Oni, ki stoji spodaj na drugem koncu, se vsaj lahko z rokami obesi za žago, kadar vleče navzdol. Olajša si delo, odpočije se. Kala pa je nazadnje vse ibolelo v želodcu in v križu od neprestanega potezanja navzgor in neprestanega potiskanja navzdol skozi debelo bruno, ki so ga žagali. Kako ne bi bil zvečer izmučen! In potem je bilo treba napraviti naporno pot domov. Pa je bilo treba spet vzeti sekiro in vrv in oditi v hrib- Solnce je zašlo na zahodu, v gore je prihajalo poletje.
To noč je odšel v hrib in rezal šibe za metle. Trgovec je plačal po šilingu za metlo, bolje en šiling kakor nič. Ko se je danilo, se je spuščal preko skal težek tovor v dolino. Bilo je šibovje, povezano z vrvjo v veliko butaro, in izpod butare je gledalo dvoje skrivljenih nog.
Ko je prišel do zadnjih skal, je spustil Kal breme na tla, se skoraj popolnoma vzravnal in pogledal naravnost v solnce. Nihče še ni bil pokonci, iz hiš ni bilo videti nobenega dima. Fjord je zrcalil planine na zahodu, okna so žarela. V zraku
... in mi imamo samo eno.” “Tako!” Župnik se je odkaš-Ijal in pogledal najprej na Kala, potem proti oknu. “Da, slišal sem, da je slabo s teboj in da se vam ne godi dobro, vendar .. in župnik je še vedno gledal skozi okno. Posoditi Kalu denar je toliko, kakor podariti mu ga. Ali župnik to more? Toliko jih prihaja in toži.
Pogledal ga je. če župnik ne more pomagati z denarjem, vsaj lahko potolaži in da dober svet.
■“Torej, Kal Skaret, opozoril bi te, da Bog preizkuša in kaznuje. Ali dobro veš, da nisi morebiti vsega tega zaslužil. Nisi prav na najboljšem glasu.”
Kal je strmel v svojo čepico in majal z glavo- Ni mu prišlo na misel, da bi ugovarjal župniku. Nastala je tišina.
Kar skloni župnik glavo, si zakrije obraz z rokami in težko sope. Kaj mu je, ali mu je slabo? Kal čaka in čaka. Nazadnje se pripravi, da bi šel.
Ali tedaj župnik vstane in je videti ves osramočen. Stopi k njemu in mu da roko.
“Odpusti mi, Kal.”
Kal ga začudeno pogleda- Kaj, samemu župniku naj odpusti.
“Da, dragi mož. Odpusti. Kar prelahko je pridigati in opominjati. A če bi mi drugi nosili tvoja bremena, morebiti naš glas ne bi bil dosti boljši. Sedi, Kal Daj, da se malo pogovoriva.” Kal je omahnil na stol, čeprav se je čutil čisto nevrednega svojih zakrpanih hlačah. Župnik je s počasnimi koraki hodil po sobi sem in tja-
“Torej Kal, ti praviš, da ne veš, kaj bi?”
Kal je zavzdihnil. “Ne vem, gospod župnik. Sicer ne pasem lenobe, ampak . . .”
“Da, da. Zdaj je pač tako, da si preveč v dolgovih. Ne pomaga ti nič, če se tudi izmučiš do mrtvega. Nisi sam tega kriv-Vendar — mislim, da sem našel
spet pojde na ono stran in bi vzel nekaj sposobnih ljudi s seboj. On lahko preskrbi nekoliko sto maalov najboljše zemlje za- | stonj. Ali ne bi bilo to zate, ki tako rad krčiš zemljo? Kaj, ko bi stal nekega dne sredi prerije in imel večjo farmo kakor je sam Lindegaard?”
Kal se je moral nasmehniti. Pa menda ni bil župnik pijan?
“Premisli se, Kal. Govoril bom z Amerikancem- Seveda bi vzel ženo in otroke s seboj. Tam ti bodo v dobro pomoč. In kar se tiče denarja za vožnjo, ga bo Erik Foss gotovo posodil tistim, ki so mu prav posebno potrebni. Govoril bom z njim. Če odbije, bomo pa dobili drugje posojilo. Zakaj prepričan sem, da ga bos takoj vrnil, ko si boš malo opomogel.”
Kal je pogledal župnika izpod čela s svojimi zlatorjavimi očmi. Neprestano se mu je vrtelo v glavi. Najrajši bi bil zbežal-“Tako torej, pa pojdi zdaj v kuhinjo in naj ti dajo kaj jesti. Tukaj imaš goldinar. Vrnil mi ga boš, kadar boš posestnik.”
In župnik mu je položil svojo j veliko belo roko ha ramo in se potihem nasmejal. Potem je nekaj naročil v drugo sobo. Kal se je znašel pred vrati in imel je občutek, kakor da ga je popil nekaj požirkov preveč.
(Dalje prihodnjič)
V BUB m LJUBEČ SPOMIN
1814
1870
ssHMafiEHiass
OB TRETJI ŽALOSTNI OBLETNICI ODKAR SE JE ZA VSELEJ POSLOVIL OD NAS NAŠ NADVSE LJUBLJENI SOPROG, SKRBNI OČE, STARI OČE, TAST IN BRAT
ANTON (Zakrajšek) ZAK
Njegovo dobro srce je nenadoma prenehalo biti dne 25. oktobra 1970 v Floridi.

ONE FA1RLANE DRIVE
JOLIET, IL 60434
Policist ni svinja
Sodnik v Seattlu se je odločil za vzgojno kazen. 19-letnemu fantu ne bo treba plačati sto dolarjev globe, če bo 3000-krat napisal: “Nikdar več ne bom rekel policistu, da je svinja.” Fant mora domačo nalogo prinesti na; pregled.
Srce Te kliče, v duhu gleda ljubeči, vdani Tvoj obraz, zdaj Luč nebeška Te ogreva, ljubeče gledaš dol na nas.
Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh.
Nič več ni nekdanje sreče, ko si skrbel za r.as ljubeče, iz srčnih naših bolečin, na Te se vzdihne živ spomin.
Nikoli Te ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili, ko mirno v hladnem grobu spiš, v srcih naših Ti živiš!
Žaluj oči:
Ycur gentile face and patient smile
With sadress we recall
You had a kindly word for each
And died beloved by all.
The voice is mute and stilled the heart
That loved us well and true.
Ah, bitter was the trial to part From one so good as you.
You are not forgotten loved one Nor will you ever be As long as life and memory last We will remember thee.
We miss you now, our hearts are sore
As time goes by, we miss you more.
Your loving smile, your gentle face
No one can fill your vacant place.
ANN MARIE (rojena Cvet), soproga ZENO in ZACHARY, sinova ZITA SUPONCIC, ZANDRA in ZOEANN, hčerke RONNIE, SUSAN in AMY SUPONCIC, vnuki SUSAN (rojena Kuta), snaha; RONALD SUPONCIC, zet FRANK, brat v Floridi FRANCKA ARKO, sestra in OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O. 25. oktobra 1973.
Sine? 1914 ...	^
. „. the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicate to the service of the Catholic home, family and comniuru ^ For half-a-century your Society has offered the fmes insurance protection at low, non-profit rates to Catholics
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutuary united in fraternal dedication to the Holy Family of Mary and Joseph.
Society’s Caiholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men asP to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nun
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Lai America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications FoundatD
iring
Družba
sv. Družine
je bil vonj po brinju, po resju!izhod. Kaj praviš, ko bi odšel v
Ameriko?”
Kal je pogledal župnika in skoraj bi se bil zasmejal. Amerika je bila zanj za deveto goro.
Župnik je vztrajal: “Morebiti poznaš Erika Fossa? On kmalu
in po listju-
Kal je omahnil. Z glavo in hrbtom se je uprl ob tovor in zamižal, čutil je rdeče solnce na obrazu. Potem je gotovo za trenotek zadremal, zakaj sanjalo ae mu je, da je v nebesih. Stal je pred samim Bogom, ki mu je dovolil, naj si izbere, česar si najbolj želi. In Kal je prosil, da sme leči v senik in spati pol leta. Potem pa za nedeljsko obleko za Karen in za hlače obema fantoma, da bosta lahko šla brez sramu v šolo.
Nazadnje plane pokonci. V vasi nad hišami vihrajo zastave dima- In on mora iti na delo, žagati.
Tovor, izpod katerega je gledalo dvoje nog, se je vlekel navzdol proti Skaretu.
Karen je bila pokonci in je kuhala nekaj, čemur je dejala kava. Ali prah, ki- ga je vsula y kotel, je bil sežgan krompirjev
HE/, SYLVESTER/ TURN OUR CLOCK SACK ONE HOUR/
KANDIDAT ZA SENAT? — James T. Lynn iz Clevelanda je član Nixonovega kabineta kot tajnik za stanovanja in razvoj mest. Pravijo, da bo prihodnje leto zapustil to mesto in kandidiral za zveznega senatorja v Ohiu namesto W. Saxbeja, ki je izjavil, da ima Washingtona dovolj.
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
8117 St. Clair Avemie
431-0628
m
Officer*
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary .................... Robert M. Kocnevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee ................ Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial'............... Frank Toplak
Social Director .............. Nancy Owen
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic,
Medical Advisor .............. Joseph A. Zalar, M.D-
O-F-1"1'
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni poti-^0 da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedehS-Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Moj stari naslov:
Moj novi naslov.
Cleveland. Ohio
441^
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

hshi*""
JOS. ŽELE IN SINOVI
361-0583
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
ZAVOD
Tel.:
COLLINWOODSKI 452 E. 152nd STREET
URAD
Tel.: 481
-St1*
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razp1
,olag°
H	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	.||(
MmimmmiMmmHimuiiimmmumiiiiiimuimiiimmiiiinmuni!*11111
DAYLIGHT SAVINGS ENDS 2 A. M. Sunday, Oct. 28
NAVDUŠENJA NIKDAR NE MANJKA! — Mladi ljudje se vedno za koga navdušujejo, pa naj je to Frank Sinatra ali pa “Beatles”. Na sliki vidimo mlade ljudi v Londonu, ko hočejo v dvorano poslušat koncert bratov Osmond iz ZDA. V dvorani je prostora le za 2,500 oseb, notri pa jih je hotelo priti kar 6,000. Na pomoč so poklicali policijo, da bi
vzpostavila red.
izvolit®.».
ALBIN LIPOLD
Sodnika CLEVELAND MUUPAl «#
• Slovenec — Zrastel v okolici sv. Vida cerkve in St. Clair Ave.
•	Poročen — Tri otroke
•	Učenec — John Carroll University
•	Graduiranec — Cleveland Marshall Law School U
•	Veteran — United States Marine Corps
•	Privatno odvetništvo — 1955 do datuma

• Pomočnik Cuyahoga County Prosecutor, 1965 do dal11
[X] fllBIH LIPOlT .. .Sodnik
Committee Chm: Edmund Maksymowi.cz, 19414 Mohawk, <71^