LctoLXIX. it. lis
LfaMlana, petek 4. septembra 1936

^ »m           ^H             s»H   s»H          II                HIB                    •*»!             ^ »m           sbbbbbbK        ■' II                                   mM             II               sssbbIf      »»H   »aH       s»fl   »»sH
iznaja vs&a ju popoldne, mrumsi ntdsUJs m pranima — in—nn oo eo petn vrst 4 Din 2, do 100 vrat a Din a£0, od 100 do 900 vrat * Din S« večji m—tratt petit *Tsta Din *.-. Popust po dogovoru, iiiaiintnl oa^elr eeeeoej — »StovenokS Narod« r«Ha meseteo v Jugoslaviji Din 12-. m tooxonrurtvo Dte »-   Rokopisi m o« vračajo
UREDNIŠTVO   fBi    OTmAVNl*TVO LJUBLJANA«   bnlHeni   oJtea   ttoa.   & Telefon: Sl-22. Sl-23. »1-2*. «1-15 In 22-16
Podroaeteas MARIBOB nini—n«jnn>»»e 2b — NOVO MESTO, UJobjjs—ija e. telefon s*. 2«. — CELJE: oeljeko uradusslro: Sticeamajetjeen unom 1, telefon nt. en; podružnica uprave: Kooenova nUern X telefon it. 190. — JESENICE:  Ob kotodvoni 101.
Postna nTanflnlca v LJubljani et. 10-351.
Oživljanje Društva narodov:
AH je reforma pakta DN potrebna?
Pakt ni slab, treba bi ga bilo samo pravilno izvajati
Ženeva,   4.   septembra,   b.   Dne   t.   peptem bra  je  potekel  rok.  ki  <ra  j*1  svet  DN določil dn^ 4.  julija   kot -skrajni čas  za  predložitev  reformnih   predlogov,  Svoj*1  predloge  so doslej   no>!ale   >>m't   države:   Rudija.   Fran eija.   Argentina    Fniirvaj.   Norveška.   Švedska   in   Nov*   Z^]nnlija.   Nova   ZHandija poudarja   v  ivirjl   noti. da   pikt  DN  ne   vpenu je   pra--   7a   prav   nobene   bip^vent3   pomanjkljivosti,  ker  so   pn   r.j^nern   mn^njn   rsp  dosedanjo    te^koop   na.-'a'^   zaradi   slabih   do ločb.  ternvee  -znradi  njihnvp  <ibhe   nnoT"b" Pakt DN do>]ej *rloh fe ni bil ves izveden;
n^rro^-orp ft. torpj govorni o nj^jrovih napakah. A** preden so >*> praktično pokazale, če pa se f.+> misli pnkt izpreminjati. po tem Nova Zelandija na vsak naein želi. da M to 7.2rrvdi Mko. da T*n novi pakt 5e bolj utrdil pozicijo ženevske ustanove. np pa d") bi Jo poslabšal. R te<ra vidika se No vi Zelandiji rdi kot r»>nov? morebitnih reform zelo primeren ženevski protokol iz 1. 19S4. še najbolj p? bi bilo. če hi vse države e]amVe DN. izvedle v tem vprašanju plebiscit pri katerem naj bi sp pos^m^zni narodi >ami izrekli: 1. ali so pripravljeni avtomatiko   izpolniti   ehvezn^sti   po   čl.   16
pakta proti državi, ki bi bila označena za napadal ko; 2. ali naj bodo v tem primeru vse oborožene sile države takoj na razpolago organom DN? — V imenu Norveške je poslal svoje pripombe zunanji minister Koht, ki se zavzema za avtomatiko funkci-joniranje preventivnih ukrepov po čl. 11. 15. 1". in 19 pakta DN teT za stalno raz-orožitveno delo v okviru DN. Švedska pa se zavzema predvsem za ožje sodelovanje sveta  DN  z  državami,   ki  niso  članice  DN.
Berlin proti francoskim in rus hira predlogom
Berlin. 4. septembra, b. OfiHozna diplo-matsko-politična korespondenca se v članku pod naslovom »Nevarni predlojri« peča s francoskim in ruskim predlogom «rlede reforme DN in ju odklanja. Posebno odbija zamisel povečanja sankcijskih obveznosti in sklepanje rejrijonalnih paktov v okviru ženevske ustanove "eš. da pomenijo n jri-jonalrii pakti samo mednarodno legitimacijo   za   vojaške   zveze  v   predvojnem   smislu.
Zasedanje DN bo odgođeno?
Parat 4- septembra, o.     Iz krogov, ki se
zbuajo na Quayu d" Orsavu. se čuje. da francoska vlada ne bo imela ničesar proti temu da se za nekaj časa odgodi zasedanje sveta in skupščin i Društva narodov, ki bi se moralo pričeti 18. 20. t m., to pa zaradi medna i odneha političnega položaja, ki je nastal zaradi dogodkov v Španiji. V Parizu so mnenja, da bi se morala prej začeti po-grajanja za sporazum o nevtralnosti napram Španiji, ker bi drugače to vf>risanje malone gotovo prišlo v razpravo tudi v Ženevi, zaradi česar bi nastale za sporazum sam le nove nevarnosti
Italijanska zahteva
Rim. 4 septembra o. Tribuna* poroča da bo italijanska vlada £lede na to, ker je Abesirija še vedno članica Društva narodov, kai pomeni kršitev italijanske suverenosti v Abesiniji in kar onemogoča mednarodno priznanje italijanske aneksije te dežele, postavila kot po^roj za svoje sodelovanje pri razpravi o reformi Društva narodov in njegovih statutov, izključitev Abe-sinije   iz   Društva   narodov
Bitka ob severni španski meji
Srditi boji za posest obtneine vasi Behovije in mesta Iruna
Behovia. 4. septembra. A A. Bitka še vedno traja. Vladni miličniki nosijo zabojp dinamita, stopajo v prvo vrsto borbe, skriva jo se med koruzo po polju in mečejo na nasprotnike jvi j<* strašno orožje. Uporniške Čete prodirajo počasi. Nekaj nad 60 miličnikov je opusti!o borbo in pre?lo na francosko ozemlje. Behovije se ne bo mojrla več vidi isti Dež krope] pada na vas. kjer ?e post ljudi še Tm^raj brani. Snoči ob -O. Be-frovija še ni bila zavzeta, toda izven dvoma ie. da ?e bodo morali miličniki iiunk-nitL Krojrlr- tvi&rajo oo ulicah franc^sk^ca dela vasi Behovije Zaradi tega je prefekt ostro protestiral pri upornikih. General Moli je takoj odgovoril, da bo dal povelje svojim vojikorr. da ne -sm^jo streljati na francosko  ozemlje.
UnornKko topništvo je celo popnldne bom bardirajo Triin in Fu^nterrnbijo. Tudi letala ves čas bo rsba Mira jo Imn. stolpi dim.i se dvigajo nad me>torn. kaT poceni, da je požar  zajel  7P vrlik  del  m<=sta.
Justifikaciie a ris t okra to v v M al agi
Gibraltar. 4. ^er-temb^a. b, rbežntki. ki «0 prisTj>ea iz Malage na angrtežkem ruši!-CO >Worce,«;ter«. pripovrdujejo o veliki Škodi, ki so j>> povzroči'a letala upornikov pri obs reljevanju Malajfe Takoj po letalskem napadu so vladne čete postreiiie okoli 100 članov aruitokratsk^h družin v mestu.
Ze 80.000 žrtev vojne
Rim. 4. septembra o. Po informacijah tukajSnjUi lisrtov je zahtevala revolucija v Španiji doseđaj že 80.000 človeških žrtev. 15000 ljudi je ranjenih iD pohabljenih, 3S 000 žena je ovdovelo- okrog 40.000 otrok osirof'o. materialna škoda pa zna ža   več   sto   milijonov   pezet.
Preselitev italijanskega poslaništva v Alicante
Madrid. 4. septembra o. Italransko poslaništvo in generalni konzulat sta za prta. Generalni konzul in vse oeobje ©o se preselili v AMcante. ker so mnPnja. da so tam bolj najamem in se lahko vsak hip zatnčejo na italijansko vojno ladjo. ki   je   zasidrana v  luki.
Inozemsko orožje za upornike
Pariz, 4. septembra, o. Pariški politični kro£} so splošno prepričani, da španski upornfki še vedno dobivajo nova letala, orožje in strel rivo iz inozemstva. Ves vojni materijal jim pošiljajo sedaj iz Portugalske, kjer imajo uporniki tudi svoje diplomatske zastopnike, ki jih portugalska vlada, de jure sicer še ni priznala, pred stavljajo pa v resnici španske fašiste in tudi   vodijo   vse   posle   pri   dobavi   voine^a
materijala za  njihovo vojsko
temi je tudi Italija. To težavo naj bi sedaj premostil novi italijanski poslanik v Washingtonu Suvich ki bo te dni odpotoval v  Ameriko^
Italijanska vlada namerava ©mitfrati blagajniške bone v znesku 12 in po] milijona ang-!e£k'h funtov. Emisija bo izvršena v tuji valuti, bržkone v švicarskih frankih. Boni se bodo obr" štovali po 5*y£. Službeni krogci zagotovljajo, da se bo to posojilo porabilo za javna d*Ia v Abe=rai-ji, drugi dobro informirani krogi pa so mnenja, da bo Italija večji del posojila porabila za 1 kvidacijo svojih dolgov v trgovinskem prometu napram sosednim državam, ki so zaradi sankcij doslej še niso   mogli   odpadati
Izgredi Arabcev v Palestini
Posredovalna akcija iraškega zunanjega ministra ni uspela
Jeruzalem, 4. septembra, o. Danes je prišlo v JeJ*uzalemu do novih sp-^padov med anglešsm vojaštvom in Arabci. Na obeh straneh je bilo već ljudi ranjenih. Pcsamezni oddelki vojaštva so ujeli vec Arabcev, ki so skušaj prirediti večje demonstracije po raznih bližnjm krajih in tudi nekaterih jeruza'emskih predmestjih. Povsod sta policija in vojaštva nemudoma vpostavila r?d. V bližini Jeruzalema je zgorela neka tovarna, v ka*>ro fo Arabci vrgli   bombo,   ki   je   povzročila   eksplozijo.
Da bi se preprečili novi napadi na vojaške transporte, so vojaSke oblasti odredile, da *e morajo pred vsakim vojaškim transportom peljati arabski vaški vMjaki na svojih lastnih vozeh. Na to odredbo so arabski župan- odgovoril; z demiiijo^ Vse kaže, da je propad'a posredovalna akcija iraškega zunanjega ministra Nurija paše. Arabski voditelji so očividno sklenili nadaljevat stavko in sabotažo, dokler n= bo prepovedano priseljevanje zv^-- - ^ilc stino.
Emisija italijanskih blagajniški bonov
Italija računa na potno? svojUfe '*s#cl|e*toe> 7 Ameriki
kiaj. ■*■ septembra- o. Ob kon^u meseca bodo emitirani blagajnici boni, ki jih bo italijanska vlada skušala plasirati v tujuii. predvsem pa na ameriški!* denarnih tržiščih, ker računa, da bodo italijanski emigranti, ki jih je v severni in južni Ameriki okrog 7 milijonov, naložili svoje prihranke v to posojilo. V to svrao se med
Italijani v Ameriki že Sedaj vrši živahna propaganda. Edina težava bi mogla nastati. Če bi ameriSkft vlada vztrajala pri izvajanju takozvanega Johnsonovega zakona, po katerem ameriški kapital ne sme sodelovati pri finančnih transakcijah držav, ki ne odplačujejo redno svojih vojnih  do.gov     Zođtiajcoim
Vatikan v boju proti komunizmu
Rim, 4. e-eptembra. o Vatikanski krogi *>o prepričam, da bo papež v kratkem glede na dogodke v Španiji in v Franciji podvzel iniciativo za energično borbo vseh katoličanov proti komunizmu, ki ga smatra za največjo svetovno nevarnost. Papež se je v zadnjem času posvetoval o tem z več škofi iz inozemstva. Posameznim škofom bo prepuščeno, da sami določijo sredstva in način borba proti komunizmu, kakor bo naj* bolje v skladu s prilikami v njihovih sko* fijah. Papež je sprejel tudi zastopnike klera iz Španije in izjavil, da bi rad organiziral fronto krščanstva proti boljševički nevarnosti. Zato bo odredil, naj se vsi verniki izločijo iz političnih strank in strankarske borbe ter se v skupni fronti podajo v bors bo proti boljševizmu. Kakor kaže bo izdal tozadevne odredbe, kakor hitro se bo vrnil iT  Castel  Gandolfa   v   Rim.
Nova zveza azijskih držav
Carigrad, 4. septembra, o. V prič>tku oktobra bi se morala vršiti v Bagdadu posebna konferenca prednje-azijskih držav, na kateri bi zunanji ministri Turčije, Irana, Iraka, Afganistana in Sirije sklenili in podpisali prednje-azijski pakt o prijateljstvu in vzajemni pomoči, kakor pa se je sedaj zvedelo, bo ta regiJonami pakt sklenjen in podpisan v Ankari ob priliki proslave 14-letnice turske republike. Sirija bo sodelovala na tej konferenci le v primeru, če bo dotlej že razveljavljen francoski mandat nad njo in proglašena njena neodvisnost. V nasprotnem primeru bo pakt podpisala naknadno.
Pred veliko radarske stavko v Angliji
London. 4. septembra. Ker ni prišlo do sporazuma med strokovnimi organizacijami Južnega Walesa in zastopniki delodajalcev bo prihodnji teden najbrže raček) stavkati 128 000 rudarjev.
Obisk francoskega mimistra v Rusiji
MotJtva, 4. septembra, b- Z ved jo skupino francoskih arhitektov je prišel na daljše bivanje v Rusiji tudi francoski minister javnega zdravja Henri Setlier. Najprej w> je ustavi] v Kijevu, kjer je proučil načrt za popolno rekonstrukcijo mesta, od tam p% se je podal 7 Harkov.
Obiski vladarjev
Rftmnnski krali Karol bo vrnil obisk dr. Renein
Praga, 4. septembra, b. Za obisk rumun-skega kralja Karol a, ki je določen tm dan 27. oktobra, so se že sedaj pričele velike priprave. Kralja bosta spremljala tudi prestolonaslednik Mihael in zunanji minister Antonescu. Na Hradeanih so že v teku vsa potrebna adaptacijska dela. da bo preži dcrriova rezidenca z vso dostojnostjo sprejela visokega gosta, ki se bo ustavil v Pragi za več dni.
Kralj Edvard v Turčiji
Carigrad, 4. septembra. AA. Jahta >Xah-iin« je prispela v *prem*.tvu britanskih ru-šik*ev v turške teritorialne vode. V imenu predsednika republike Kemala Ataturka je kralju Edvardu izrekel dobrodošlico gene-,ral Fahredin. Kralj ?i bo t rnnogv^tevilnirn turškim spremstvom ogledal vojaška po-kopališča in dardanelaka bojišča iz svetovne vojne.
V začetsiu prihodnjega tedna bo odpotoval iz Carigrada r orientskkn ekspre«om in se bo ustavil za dva ali tri dni na Dunaju,   nato  pa  r*e  vrnil  v   Veliko  Britanijo
Krali Boris pri Mnasolinifu
Rim, 4. septembra, o. Bolgarvtki kra^ in kraljica Ivana »ta s? pripeljala v poletno rezidenco italijanskega kralja San Ro?¥ore- Kralj Boris je odpotoval *e dalje v R m in je bil trufi pri Mus»oiin*tu. Službeni komunike pravi da je bi t sestanek   v   Rimu   povsem   privatnega   značaja
Prezident dr. Renei na Slovaškem
Praga, 4. septembra, h Preaidertf dr. Be* nes se  mudi  na  potovanju  po   SkrvaŠtefn.
kjer    mu    prebtvalstvo    prrreia       rerv d ušesne
sprejeme.     Prva   jxy&t&ya   nje£*>vetja    >*Ji>ra-
n>a   je  bi  kr«j  Topolčiankv.     k^r   )e  W dr.  Beneš posebno prisrčno sprejet.
Rydz Smigly v Nansiju
Velika revija francoske vojske
Nanczv. 4. septembra AA. Gen?rala Rydz-Smigly in Gamelin sta prisostvovala reviji čet na Carnotovem tr?ru, ki so jim izkazale čast General Rjdz-Smig-lv je položil venec na spoiremk kralja Stanislava Lescinskega. To počastitev je prebivalstvo sprejelo z viharnimi ovac i jam i. ker je videlo v njem nov simbol poljsko-francoskeg^i prijateljstva, v Čigar zgodovinskih tradicijah igra veliko vlogo spomin na Stanislava Lescinskega.. poljskega kralja, ki je bil obenem   lorenski   vojvoda.   Revija   čet,   prireje-
na na čast generaloma, je bika neredno impozantna. Xa čelu sta korakala dva bataljona lovcev. Vsako novo enoto je onftin-stvo pozdravljalo z viharnim vzkljkan^em Franciji in Poljski. Za lovoi je atopal 22. strelski polk. na-to 73» gopniški polk. 41. kolonijski topniški polk, drva polka 4ra-gonoev. strojniška oeta. motociklh*ti, 4/f. protiletalski topniški polk in naposk^d oddelek tankov. Navdušenje je dost^lo vrhunec, ko je preneral Rv<nV-eVifip4y «bAe4 krajevno   »rgasrzacijo    bi v**    lw>wnHiav.
Oskrba ruske vojske
Nova akcija za povečanje kmetijske produkcije
Moskva, 4. septembra, b. Mrzlično oboro* zevanje, ki je zajelo ves svet. odpira tudi v Rusiji niz problemov, ki so v zvezi z naglim tempom sovjetskega oboroževanja. Svet ljudskih komisarjev ge je te dni ponovno pečal z aktualnim problemom oskrbe armade s potrebno hrano v primeru vojne. Odgovorni krogi se v polni meri zavedajo nevarnosti, ki prete s te strani sovjetski armadi, dasi velja t^ sicer za tehnično najpopolnejšo armado na »vetu. Njeno akcijsko ozemlje pa je tako veliko, da je re>iiev problema oskrbe ena i?med prvih nalo£ vojaških in civilnih krogov današnje Rusije. Zato je Stalin vrgel v svet parolo, da te mora žitna produkcija Sovjetske unije v najkrajšem času zvišati na 130 milijonov ton, kar pomeni pri današnjem stanju žitne produkcije pravo mobilizacijo vse^a ruskega poljedelstva. Svet ljudskih komisarjev se že doaedaj ni strašil nobenih izdatkov za   povzdigo   poljedelstva,   odslej   pa   bo   to
skrb še podvojil. Spričo pomanjkanja v presne živine za obdelavo polja, je vlada »e do sedaj ustanovila okoli 1*M0 po*taj za poijrtielske stroje in traktorje. Nekasere. so med tem odpovedale. Sedaj namerava sovjetska vlada njih delovanja spet obuditi, obenem pa ustanoviti še nove pnataje, da bi se tako čimprej doselio ono štsvilo ton žitne produkcije, ki ga je napovedai Stalin. »Pravda« poudarja v tej zvezi: Dolžni smo ie leto^ doseči rekordno žetev. letošnje spomladanske težkoee ne smejo v nobenem primeru služiti za opravičilo neorgariizacije in površnosti poljskega obdelovanja!
Povečanje ruske vojske
Pariz, 4 septembra, h, »Matin< j>oro£a iz Moskve, da se je z vCerajAnjim vpoklicem letnikov 1914 in 1013 pod orožje Ateviltoo stanje sovjetske armade zvišalo aa 1.A0O.000 mož.
Tuđi Francija podaljšuje vojaško službo
Vojaška stoSba bo s jteccbno uredbo podaljšana na dve leti in pol
Pariz. 4. septembra, o. Vojni minister Daladier je imel važna posvetovanja s predsednikom zborničnega in senatskega odbora za vojaška vprašanja. Kakor poroča. >F*igaro<, ni izključeno, da bodo tudi v Franciji podaljšali rok za službo v kadru, kakor se, je to te zgodilo v Nemčiji in Rusiji. Daladier je baje že sestavil predlog uredbe, s katero se bo podaljšala vojaška služba v Franciji od 2 na 2 in pol leta. Ko-
munistični poslanci zahtevajo celo, da bi se vojaška službena doba podaljšala na tri leta, O tem vprašanju bodo definitivno razpravljali na prihodnji seji vlade, ki bo jutri pod vodstvom predsednika republike Lebnina, Vlada ne namerava prekiniti parlamentarnih počitnic in sklicati zbornice ter senat, nego uveljaviti podaljšanje vojaške službene dobe s posebno uredbo* ki bi jo parlament naknadno ratificiral.
Ženevski mirovni kongres
Zastopane so skoro vse države razen Nemčije in Italije ter nekaterih južnoameriških
Ženeva, 4. septembra, b Svetovnega mla* dinskega kongresa za mir, ki zaseda v palači Društva narodov, se ude'ežuje nad 750 delegatov iz skoro vseh držav sveta. Zastopane nieo samo nekatere južnoameriške države, od evropskih pa se zborovanja nista udeležili samo Nemčija in Italija. Nemci navajajo v izgovor, da nočejo sodelovati na kongresu, na katerem je zbrana tuđi sovjetska mladina, Italijani pa i« izgovarjajo 1 oSitkom, da je kongTes v rokah levičarskih elementov, s katerimi fašistična mladina  noče  imeti nič skupnega.
Kongres poteka v znamenju referatov, ki se dotikajo politične, pravne, gospodarske, socialne, moralne, verske in fHocofake osnove miru. Vodi ga belgijski senator Ro-lin, ki je predsednik mednarodne zveze nacionalnih lig dmfttev za Društvo narodov. Po referatih bodo spregovorili tudi zastopniki Društva narodov m švicarakih jJ—fcO oblasti.
V ponedeljek je prišlo do prvega nasprotja mod udeleženci kongreaa. Po prečrtanju m-jsve španske delegacije je del dvorane plo-skaL nakar so desničarski delegati izjavili, da se ne pridružujejo tako desvmstrafi^ netrrm  »prejemu  španske  rsjaw.
Novi Brfcj
Imaffai Al^^KaMasls*«i
Beograd,      4.   septembra,   p      y     Koven Bečeju   bodo 9.   oktofacm    odkril,    aposmrik . pokojnemu   vladarju   kralju   Aleksandra   1.
Borzna poročila.
INOZEMSKE BORZE
furia. 4. septembra. Beograd 7, Parb 201975, London 15.4560. Mcpv Tork 808.75 Bruselj 51^0. Ms)ati 94.1H, Ajnsisrda« MB 90, Bersa  123-T7f30.   Doaaj 5&A,  Pvasjr
BJK. Varts^a blu mmmmm **.
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«, pet«*- 1 septembra tSSft.
Ste*. »2
Kraljica Marija        ^
na velesejma
Danes dopoldne si je ogledalo jesensko priredite* releselma Ni. Vd. kraljica MoeHa
Ljubljana. 4. septembra.
Ob 10.35 se je pripeljala na valesejem i Bleda Nj, Vel. kraljica Marija v spremstvu odjutanta, polkovnika Branka Pogačnika in dvorne dame ge. fiverljugove.
Obiskovalci, ki so po pripravah zvedeli za prihod visokega gosta, so okroaili vhod paviljona >NaS lea«, kjer je ob izstopu ia avtomobila kraljico pozdravil ravnatelj velesejma konzul dr. Dular in ji izročil krasen šopek. Nato je predsednik veleindustri-jalec Fran Bonač s kratkim nagovorom povabil kraljico na ogled paviljona *Na3 les«. Med odličnimi zastopniki, ki so kraljico sprejeli, je bil tud ban dr. Natlačen, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, predsednik  Gustav  Praprotnik,   ravnatelj  Krofta.
V paviljonu >Naš les c je kraljico sprejel inž. Rustia in tajnik razstave »Naš lesi: inž. šušteršič. šumski direktor inž. Božič je kraljico vodil po vsem obširnem paviljonu. Kraljica se je zanimala za vse. S posebnim zanimanjem pa si je ogledovala izdelke II. deške meščanske šole v Ljubljani, ribniško suho robo, dolenjski les, doma izdelane smuči, ogrodje  asa letalo itd.
Ia paviljona »Naš les« je kraljica ob navdušenih klicih »2ivio kralj Peter IT. in živela kraljica«, šla mimo kope v pastirsko kočo, zgrajeno po vzorcu takih koč na Veliki planini, pa preurejeno za letovanje. Tu jo je pozdravil dr. Vladimir Knaflič. Njegova hčerka je pa kraljici izročila lep Šopek  planinskih  cvetlic.
V   paviljonu >N« ie visokemu go^tu raz? kazov«!   Bj i kalne -lastnosti   in   kemijo  lesne
produkcije univ. prof. dr. Mario Rebek. V vem paviljonu te J* kraljica posebno zanimala ta produkcijo papirja, svile in slad* korja   iz   lesa
V naviltosnaatlc je s poaebnim ranima njem sledila pojasnjevanju prof. inž. Kre* u'arja, kateremu je sastavila več vprašanj glede lednih mostov. Zanimal« s© jo slasti fotografije že obstoječih lesenih mostov v Sloveniji, ki so jih zgradili ie pred sto leti. Zlasti pa za model mostu čez Savo pri Mednem- Ob izhodu je kraljica sprejela knjigo inž. Kregarja »NaS dom« tz rok Ras mega avtorja, ki je izrazil prošnjo, da bi jo uvrstila  v svojo knjižnico.
Podpredsednica Splošnega ženskega društva ga. Minka Govekarjeva je sprejela kraljico na razstavi domačih preprog, kjer si je kraliica dala raakazati v>e zanimive predmete. Gospa Lindtnerjeva jo je vodila po razstavi
Z izredno pozornostjo pa si je kraljica ogledovala razstavo >Sodobni vrte, kjer si je ogledala prav vse čudovite aranžmaje Ob prihodu v pavilion sta jo pozdravila predsednik pripravljalnega odbora Anton Lap in gospa Andreja KliuČenko. ki ji je izročila šopak rdečih vrtnic. Po ogledu se je kraljica vpisala v spominsko knjigo. Pri. pravljalni odbor ti fe pa izročil pos»b»n aranžman najŽlahtnei^ih rož iz tega pavi* Ijona. Po ogledu sadjarske razstave v zunanjih kojah paviljona »(k, se je kraljica s spremstvom zopet odpeljala v avtomobilu na  Bled.
Mezdno gibanje
Največje mezdno gibanje je v tekstilni stroki — Danes
so se pričela pogajanja
Ljubljana, 4. septembra.
V mezdnem gibanju so še delavci mnogih strok, Čeprav je bilo že podpisanih zadnje čase precej kolektivnih pogodb. Največje mezdno gibanje je seveda v tekstil' ni stroki, vendar so v mezdnem gibanju tudi delavci drugih sicer manj pomembnih strok, kjer jih ni zaposlenih mnogo, a so mezdni   pokreti   prav   tako   značilni.
Tako so bili n. pr. v mezdnem gibanju ljubljanski instalaterji, ki niso delali skoraj 14 dni. in danes so zastopniki podjetij in delavstva podpisali kolektivno pogodbo. že včeraj bi pa morala biti po mnenju delavcev podpisana kolektivna pogodba tudi med kamnoseki in njihovimi podjetji. Pogajanja so trajala delj časa. Oelavci so predlagali, naj bi se podjetja izjavila pozitivno do Četrtka. Podjetja so v resnici odgovorila, da naj delavci Se počakajo do
sobote, da bodo proučili vse delavske zahteve. Kamnoseki so bili prepričani, da bodo podjetja podpisala kolektivno pogodbo v četrtek, zato je prišlo do sporazuma. Razen tega je Se neko podjetje podpisalo kolektivno pogodbo z delavci brez posredovanja delavske organizacije in baje so pogoji za delavce po tej pogodbi slabši kakor bi bili po osnutku organizacijske kolektivne pogodbe. Danes kamnoseki niso delali in so zahtevali, naj podjetja takoj podpišejo pogodbo, češ da so sicer ne vrnejo na delo. Zaposlenih je nad 60 kamnosekov pri 4 ljubljanskih  podjetjih.
Delo počiva v vseh tekstilnih tovarnah. Doslej so se delali v Hutterjevi in Rosner-
jevi tovarni v Mariboru, zdaj sta pa tudi ti tovarni poslali delavstvo na plačan dopust do ponedeljka. Upajo, da bo do ponedeljka prišlo že do sporazuma med tekstilnimi podjetji in delavstvom. Danes se se pričela pogajanja, ki so bila prav za prav že začeta pred dnevi, a tedaj še niso imela oficielnega značaja, med zastopniki delavstva in Zvezo delodajalcev tekstilne stroke v prostoru Zveze industrijcev. Včeraj popoldne je bil v Kranju sestanek zaupnikov tekstilnega delavstva iz vseh tovarn na Gorenjskem in prisostvovali so tudi zastopniki delavstva s tovarne iz št. Vida. Delavsko zbornico je zastopal tajnik Urat-nik. Na sestanku so bili sprejeti naslednji sklepi; Delavstvo ponovno naglasa, da želi samo sklenitev kolektivne pogodbe. Takojšnja pogajanja in čimprejšnja sklenitev pogodbe so najboljše sredstvo za vpostavl-vitev normalnega stania v tekstilni industriji. Delavski zaupniki pozdravljajo komunike Zvese delodajalcev tekstilne stroke o pravilnosti industrijcev za podajanja in sklenitev kolektivne pogodbe. Delavstvo ugotavlja, da so očitki, ki mu jih delaio v tem pogledu, neutemeljeni. Delavski zaupniki bodo svetovali delavstvu ukrepe za umirjenje nasprotstev med podietniki in delavstvom. Predvsem, da delavstvo ne bo več branilo vstopa vodstvu podjetij v pisarne in poslovanja v nim. Ko se bodo začela pogajanja za kolektivno pogodbo, bo prišlo do pomirljivih ukrepov, ki so potrebni za olajšanje  nadaljnjih pogajanj.
Sokolstvo
Meddruštvene lahkoatletske tekme Sokola
Ljubljana—Šiška
Kot tretja prireditev sokolskega tedna so bile včeraj popoldne na letnem telova-dišču šišenskega Sokola meddruštvene lahkoatletske tekme članstva in naraščaja. Sodniškemu zboru se je javilo ob 16 iz Sokola I Tabor 6, iz Sokola Vič 5 In Šiške 9 naraščajnikov ter 5 naraSčajnic iz Sokola I Tabor in po 4 iz Sokola Ljubljana H, Viča in Šiške, skupno je tekmovalo 37 naraščaja. Vsi so tekmovali v obvezni prosti vaji, moški naraščaj pa de v skoku v daljino, metu krogle in teku na 60 m, ženski naraščaj v skoku v višino, metu krogle in teku 60 m. Namen tekem ni bil, da bi se dosegli kakšni posebni rekordi, vendar moremo biti z doseženimi uspehi prav zadovoljni, želeli bi, da bi se slične tekme prirejale večkrat in se tako dvignilo zanimanje za lahko atletiko, ki je v Sokolu zavzela že vidno mesto.
Tekme so potekle v vzorni disciplini in redu ter so bile za naraščaj končane ob 18., nakar je sodniški zbor ugotovil naslednje uspehe:
I. moški naraSČaj: 1. mesto je dosegel Zomađa Jože, Ljubljana — Šiška 1.813 točk. 2. Smodiš Janko, Sokol I Tabor 1.801, S. Pola k Bojan, Sokol I Tabor 1.760. V posameznih disciplinah so bili doseženi tile najboljši rezultati: skok v daljino Zorna-da Jože, Šiška 566 cm, met krogle Smodiš Janko. Sokol I Tabor 11.70 m, tek na na 60 m Gabrljevčič Dušan, Vič in Peternel J. Šiška  7.4  sekunde.
IT. ženski narastaj: 1. mesto Priboftek Anka šifika 127.75 točk, 2. Kovač« Jelka, Sokol I Tabor 111.30, 3. Jurman Poldka, Šiška 77.5 V posameznih disciplinah so bili doseženi tile najboljši uspehi: skok v višino Pribo*«*, &i£ka 190 cm, met krogle Priboftek 794 cm, tek na 60 m Kovačič, Sokol I Tabor 9 aek.
Ob 18. so pričele tekme članov in članic v lahkoatletskih panogah. Olanl so tekmovali v skoku v višino in daljino, metu krogle in v teku na 60 in 800 m, članice v skoku v viSlno, meta krogle in teku na 60 m. Vsi so morali opraviti Se obvezno prosto vajo. Kakor prt naraščaju, tako smo tudi pri teh tekmah videli prav lepe uspehe. K tekmi se je prtjavllu članov iz Sokola I Tabor 7. Sokola H 4» Mke 4 m Sokola TU 2, članic pa fm Sokola I Tabor 4 in iz Šiške 4, skupno 26 tekmovalcev in tekmovalk.
Uspehi aanic ao Mtt nartadnji: l.
Milena, Sokol I Tabor 129.9 točk, 2. Komao Dušica, Sokol I Tabor 108, 3. Blatnik Lada, Šiška 91.2. V posameznih disciplinah: skok v višino Sket Milena, Sokol I 137 cm, met krogle Komac Dušica, Sokol I 788 cm in tek na 60 m Sket Milena,  Sokol
1 8.3 sek.
«
člani so dosegli naslednje uspehe: 1. Czurda Hugon, Sokol I Tabor 3.245.15 točk, 2. Pukl Mirko, Sokol 11 2.928.95, 3. Balon Evstahij. Sokol m 2.899.70. V posameznih disciplinah so bili doseženi tile uspehi: skok v daljino Pukl Mirko, Sokol n 587 cm, skok v višino Balon, Sokol ITI 165, več bratov pa je skočilo 160 cm, met krogle Serse, Sokoli 11.79 m, tek na 60 m Czurda, Sokol I 7.2 sek, tek na 800 m Csurda, Sokol I 2.09.2 min.
Tekmam je prisostvovalo zelo mnogo občinstva, ki je bilo izredno navdušeno in nagradijo tekmovalce in tekmovalke z velikim aplavzom.
Lepa prosvetna akademija
V skoraj polno zasedeni dvorani je bila snoči prosvetna akademija, katero so med drugimi posetili zastopnik ljubljanske župe in starosta Sokola I br. inž. Lado Bevc, župni prosvetar br. Janez Poharc ter predstavniki ljubljanskih sokolskih društev- ter nacionalnih organizacij. Uvodoma Je spregovoril o pomenu prosvetnega večera prosvetar br. Matija Roth, nakar je čitalni-ški pevski zbor zapel tri pesmice, ki so občinstvu zelo ugajale. Br. Marjan Kremftar je nato zanosno recitiral Zupančičevo >Z vlakom«, potem pa je gdč. Milica Polajnarjev* zapela tri pesmice, med burnimi ovacijami občinstva. Na klavirju je zaigrala diskretno gdč. Pehanvjeva Schubertov >Quatre impromptus«, nakar se je Imenitno postavil z venčkom narodnih pesmi mali Roltar na harmoniki. Kvintet fiŠenskul fantov je zapel tri pesmice, potem pa sta zaigrala na klavirju gdč. Fehantjeva in na vijolint br. Papler »Balado in pokmeao« med toplim odobravanjem občinstva. Gdč. Polajnarjeva nato zapela zopet tri pesmi« ce, nakar je bil zaključen lep večer. Kot gost je zapel nekaj pesmic Se g. Dolulčar,
za kar mu izreka Sokol svolo iskren« zahvalo. Prosvetni večer le uspel prav lepo in Šišenskemu Sokolu Iskreno čestitamo.                                                                         a4
Sokolski tedea t ftiikl:
4r*vi fraki****
Dane« po It. uri priredi flakolak* društvo LjuhUaaa ftiška pa aisaeekih ulicah naklado. tO* tej priliki s9 priredi kum i d prapora satiri Miri Lajovcevi \n kutnu prapora kraju Mirku Stepi«« podoknica. Pri bakla*! aoaaKjje vse članstvo Soko)! «kcga druatva Ljubijana-aieka Kdor Ima slavnostni kroj, mora pri bakl&di sodelovati v kraju, vsi ostali v civilu s sokolskim znakom. zbirališče sa baklado je ob pol 20. uri na sokolakem telovadiSftu v aiaki Mettek sprevoda ob pol 21 uri. Sprevod kreme s telovadiača po Podjunaki u jci, Ctrnetovi ulici, čez železniški prelaz v Janševo ulico. Kamnika ulica (podoknica) naaaj v Janševo ulicp čes prelaz v Kavakovo ulico. J^rnejcva ulica, Frankopaneka ulica, Celovška, cesta. Vodnikova cesta. Tržna ulica (2. podoknica) po Oelovaki cesti do mitnice v T>renikovo ulico, kjer bo pred Sokolskim domom razhod. Vabimo tudi ostalo občinstvo in v£e prijatelje Sokolstva,, da sodelujejo pri bakladi. Hišne posestnike in stanovanjske najemnike se posebej vabimo, da razsvetlijo o&na svojih stanovani posebno v onih ulicah, kjer se bo pomikal sprevod. Zdravo                                                               —br
„Putnik" in zveza s Sušakom
Ljubljana.  4. septembra.
Neki potnik v Ljubljani ie dva dni čaka, da ga odpelje na Suša k avtobus, ki ima po objavah »Putnika« redno dnevno zvezo z morjem; Ljubljana—Opatija -Sušak. Včeraj pa avtobus ni vozil, ker menda ni bilo prijavlejnih potnikov, za dane« pa je bilo povsem zagotovo obljubljeno, da bo vozil, pa zopet  ni.
Slične pritožbe ao se slikale že preje. Tako postopanje zasluži obsodbo, ker zavaja potnike v škodo, izgubo časa in razburjenje    Odpravite   tak   nered!
Jesen ]e ta
Ljubljana. 4. septembra. Ljubljana stoji na pragu nove MMBt. Vročina je pojenjala čeprav imaimo £e vedno zelo lepo vreme. kopalcev je Čedalje manj ob voda.h. še n-ekrtj dni in nazaj bodo zadnji dopustniki. vračali se bodo ataflgHfJi in na vele^ejmu bo zopet, kipelo življenje. Poletna Ljubljana ni bila nič kaj živahna. vsaj ne na suhem. Xa mokrem, to jo v vodi Ilirije. Ljubljanice in Malega grabna je bila vse bolj razgibina in krntkočasnejša. V ostalem pa se je tudi močno izpraznila. Vfre, kar je le motrio, je hitelo na morje, v hribe m pa sploh na dopust, torej ven četudi saono na Posavje. Nič kaj ni pomjeralo tistih par pmm«nadmK koncertov v Zvezdi in pa na raznih koncih me* ta. zaman je zavijal radio v lokalih, odpovedal je sport promenada j* bila prazna, ulice vroče iti puste in je bilo dolgčas vs«m. celo postrer-č kom Najbolj prijazno je bilo. če so privo-žili s«ko7-i mesto tuji avtobusi in so ustavljali pred Mikličem ali Oorccm. da smo si ogledovali Evropo: <Vhe. Nemco. Francoz" in  celo  Nizozemce  ter Skandinavce.
Naenkrat pa amo se znašli pred j^onjo in pred iznremembo. Ta sie kaže zaenkrat v drugačnih vrstah sadja na trjru. v večji živahnosti uličnepa prometa, v skrbeh di-ja$dh prospodinj in pa zaprtju L.atterman-nove*ra drevoreda, kjer je Že pripravljena krasna razstava >Za naš les«. Obljubljajo se nam torej krajši, a zato veselejši dnevi. Pričakali smo jih že nekoliko nestrpni, naveličani poletne vsakdanjosti. Ljubljana bo če«z noč vsa drn/raftna. Ko pa se prismeje nazaj s počtnic njena mladina, zavalovi po ulicah spet oni stari hrup, ki pra pristen "Ljubljančan v polet.m naravnost r»o-srrcša in ki nvu sproti kaže Ljubljano tako. kakv?na  je v resnici.
„Singing Babies" na velesejmu
Ljubljana, 4. septembra. Ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma ee je posrečiio, da je angažiralo ravnokar na prehodki skozi Jugoslavijo se nahajajoče hollywodske kinozvezdnice »Singing-Babies« za svoj varijete ter jih obvezalo za dve predstavi dnevno — ob pol 5. in pol 9. zvečer — ves čas velesejmske prireditve.
Njihov   glasbeni   nastop,   njihova   svojevrstna glasbena umetnost je vredna, da &e za njo  pozanimajo  tudi   resni   glasbeni  poslušalci,  zlasti  pa   naj   gredo  poslušat   njihovo  petje  naši   domači  pevski  ansambli. ki  reflektirajo  na  moderne  jasaovske  na stape v radijski oddajni postaji  in drugje Nekaj  takih kvartetnih udruženj  že   rnamo in  tem bi  v prvi vrsti svetoval, da  obiščejo   t«   naravnost   čudovita   izvežbane   »Singing  Babies.«    Pevk je  Jest.    Spremlja  jih pri  klavirju  sedma,  ki   je  v   resnici   prvovrstna pianistka. V Ameriki  u/ivajo velik sloves.   Za   nje   se    najelRnejša    zabavišča kar trgajo.  V zadnjem  Času  so pele v  Budimpešti, Še posebej pred Hortvjevo soprogo,   v   Zagrebu   so   imele   peobojen   uspeh. po     končanem     velesajmu     odpotujejo     v London itd. Vsaka aase je solistka i imenitno izšotsnim glasom, vendar se v skup* nem,   dostikrat   sesteroglasnem   stavku   zlijejo  v  zbor,  ki   je   idealno   izravnan   in   v katerem   niti   pri   tehnično,   intonančno.   ali harmonično   najbolj    kompliciranih    mestih skladb   jazzovega   Žanra   ni   najmanjše   ne-sigurnoeii   aii   nejasnosti.     Njegove  pevska umetnost Meje v takotvano    »Kleinkuntt«. v  filigransko in 6o skrajnosti prečimo Iz. delano petje.  Njihov program oBseza  po. 'eg izraFrto varijetetskih točk tudi skladb? enourib  velikih  komponistov,  tako n   pr. pretepa    pesen    Chopina    »V    meni    zveni
jcrau oTvoaranr svaom
Ana Karenina
Najlepši film božanske
GRETEGARBO
KINO UNION
Rezervirajte vstopnice!
pesem*, dela Browna, Dvofaka (Hi.tnore-ska) itd. Za ljubljanski nastop so skoro čez noc nastiKrirale slovensko narodno »Hribčki ponižajte se«, ki do/ivlja buren aplavz. Po jo skoro vse pesmi v original* nih jezikih: nemško, francosko, angleško, špansko itd. Xe bi verjel, d-a jim teče slovenščina v »Hribčkih« tudi tako. da ji ni niti najmanj očitali. Vse pesmi spremljajo s tekstu primea-nimi kretnjami v točno odtehtani skupnosti, še celo pokloni po vsaki pesmi so, kakor na vrvici. Morda b: se »Sinclins Behies^ dale pridobit* za kakšno dobrodelno prireditev ali kaj stičnega. Prepričan srn, da bi bile deležne spontanega aplavza in najmočnejšega uspeha. Pridite jih pos!uš*t nn. velesejem, np   bo   vorn   žal.                                              —£.
Iz Celja
- -p O socialni zakonodaji in sicer o eo-dišču dobrih ljudi bo predaval v nedeljo 6. t. m. ob pol 0. dof>o!dne jr. dr. A. Rsir^ man   iz  Maribora   v   Oljskem   domu.
—p Nagradno streljanje. Celjsko etrelsko okrožje priredi v nedeljo 6. in torek 8. t. m. svoje letošnje nagradno streljanje na strelišču v P?eovniku. Člani strelskih dru* žin in prijatelii strelskega sporta so vabi je« n:, da se v čim večjem številu udeležijo nagradnega  streljanja.
c__ Vpokojeno uriteljstvo iz Celja in oko*
lire bo imelo svoj sestanek v soboto 5. t. m. ob   16.   pri   tovarišu   Grahu   v   Gaber ju.
c— Brezposelnost. Pri reljeki ekspozituri javn? borze dela se ie od 21. do 31. avgusta na novo prijavilo 3*2 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 24 oseb, posredovanja so bila izvršena 4, odpotovalo je 23, odpadlo pa 27 o»>eb. Dne 31. avgusta je ostalo v evidenci 176 brezposelnih (154 moških Isf 22 žernsk) nasproti 1*>8 (173 moškim in 23 ženskam)  dne 20.   avgusta.  Delo dobijo:   po
I    mizar, kovap, žairar in hlapec, 4 dekle, po 2 kuharici   ter  1  postrežni<*a.
c— V reljskl bolnici je umrla v lorek -olelna dninarira Marija Runtasova od Sv. Krištofa   pri   Iw»kem.
c— Na dri. realni gimnaziji v Ce'ju je učni uspeh v šolskem 'etu 1995-91 sedaj po končanih   popravnih   izpitih   bledeč;   Z   od5
ličnim \i«pehom ie izdelalo 145, * prav do* brim *20S in z dohri-m uspehom 3A4. skupaj 822 ličonrev in učenk ali IM4%. Izdelalo ni 9T> nfenrev in učenk ali I0.4t>%. Nižji Ia« rajni izpit ie napravilo 134 učencev, učenk in privatistov izmed 134>, višji tečajni izpit pa   3o  kandidatov ilBSed   32.
_c Fantovski računi. Ko je sel 2fl*sM poljski delavce Rafael Rat-j iz Draže easl pri Loč a h pretekli večer vasovat. ixa je med potjo napadel posestnikov sin Franc Zopek iz iste va«i ter na mc#.o poškojdoval z ro* čico po levom očesu in levi roki. Rat?j je moral iskati zdravniške pomoči v celjski boln;ci.
__c   Kronika   nesreč.   V   soboto   \9>   padla
Cvetna žena procrovneca delavca Frančiška NunčiČeva od Bv, Krištofa pri ItSSSBBSB Pri pospravljanju v skladišču v čuvajnici x okna pol metra globoko in «i zlomila levo roko v podlakiu. Ko ie vozil 27ietni posestnikov sin Josip Koptoma i z Ljubefne pri Celju v torek okro*; 21. drva proti domu, je stopil v <t?mi na oster predmet in se vrezal  ploboko v levi   podplat. Ko je pasel
II letni delavčev »in Martin Stopar iz lf~* pri Mozirju v ponedeljek okro« 17. živino, mu je prinelel pastir Ivan Marolt napolnjeno natrono. Stopar je zagnal patrono oh neko skalo. Patrona ie eksplo«1irala ter od* trjiala Stoparju levi kazalec in mu raisnie* parila <udi ostal? pmte na levi roki in de* eni kazalec in sredinec Ko ie vozil fiG^ni posestnik Mat'ia Potočnik na Frank o1 ovo, sta fie konja, ki sta vlekla voz, »plačila. PotoČ* nik te padel z voza ter se zelo močno poškodoval po glavi in prsih. Ponesrečenci s©  zdravijo  v  celfski   bolnici.
—c Rezervnem oficirjem! Pod dhorUPOTR v Celju poziva vse člane v mestu in okolici, da se zanesljivo udeleže službe božje, ki se bo darovala v proslavo roistne<ri dne Nj. Vel. kralja Petra IT. v nedeljo ob 8. v župni cerkvi &v. Danijela, nato v pravoslavni in končno v evangelijski cerkvi. Vdeležba v uniformi aH civilni o*>leki z znakom.
__c   SokoUko   društvo   v   Celju   sporoča.
da bo sokolska proslava roj>*ne£r> dne Xj. Vel. kralja Petra TT. v soboto 5. septrm3>ra oh 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma in ne v mestni telovadnici, ker popravila v   m0-*"1'   telovadnici   5f» n^p<"> korrčana.
—e fc-tve ne$r*Z. Ko je peljala fVVetna postrežnica Marija Stiolov«<kova iz fSahrr-fa v noredelVk okmtr 0. donoldno z ročnim vozičkom pohištvo po cesti pri okoliškem nokopališčn. se je voziček zvrnil Pohištvo je padlo na ^tiplovškovo ter jo mo^o poškodovalo po prsih in n^tr"^. V sredo je tračnica pri delu udariln 3£letne*ra železnl-škeira delavca Florijana Vorino od Sv. Krištofa pri Laškem m pa huoV> poškodovala no Kmdi. V torek zvečer ]p M IPIetni posestnikov sin Anton Poljak il Prevorja s nuškn na npvo čakat jazbeca. Ko je hotel nnrledati. aH je pn-Sca v re«du. s^ je pu-sT^a sprožila smodnik je pnhnil v P^lj^ikn in jra močno oškodoval po obrazu Tste?a dne je nadel R^errrf po*e*rn!k Jo*;n Mau-*-er *r 7reč s ^esplje m •* zlomil ključnico. Pftn^r^fnri ne zdravijo v celjski bolnici —e *»le st Je prerasel v noči od torka na «*edo <r rpestnem psrlcn ?^eti»? kleparski nomo^niV M?hn J M Celja Na 51? so fra s> ob pravem i'asu m P» anravH' v bolnico. Vzrok   ohapoeeja dejanja   ni  znan.
KOLEDAR Danes;   Petek,   4.  sepUmbra   katoličani   Ro-zaUja   d.
DANAŠNJE   PRIREDITVE Kino   Matica:   Zaprto.
Kino Ideal; Sanghaj __ New  Y0rk __ Pari*
Kino   1'uion:   črni   a?;sz.-l Kino   Slojra:  Stari  očka Kiuo Stika: ^api^to
Kino   Mo*tc:   Žrtev   ljnbe/ni    in   Olimpiada.
Danes  4v3   predstavi,   prva   ob  lft.:V>,  dru*
£a   ob ?0.30
DE2URNE  LEKARNE Dane*;   Sušnik.   Ma/nin   trg  .">,   huralt.   Oo-spo^vetrtka   10,   liohmec   ded.,   Ce*.ta   M,   oktobra at.
Članstvo  Jadranske   straže.   Krajevni   od bor  prosi   svoje  člane   in   čl i niče.  da   se  ra nesljivo   udeleže   proslave   rojjitn^ara  dne   Nj. Veličanstva   Kralja   Petra   IL,   ki   jo   priredi Ljubljanski Sokol«.
Nase gledališče
OPERA
Pelek,   4.  septembra;  zaprto.
Sobota,   5.   *eptemhra:   Pod   to   poro   zeUono.
Izvan,   Premiera   operete. Nedelja, 6.  septembra;   Seviijaki  hrive«.  Iz«
ven.  Znižane  cen«. Ponedeljek.   7.   septembra:   zaprto. Torek,   8.   septembra;   Pod  to   goro   zeleno.
opereta.   Izven.
Iz Maribora
—    piia* ka se nadaljuje. Ze včeraj >mo kratko poročal i, da je mariborsko telur^no deLavstvo z «aa odločjiostjo vztrajalo pri stavki. Včeraj dopoldne «3 je zbrajo na union*tki verandi okoli 4.000 delavcev in delavk, ki eo mirno in disciplinirano vrtra# jali na kratkem a živahnem zborovanju. Zborovanje je otvoril g. Vidovič, ki je nalo pretial besedo predsedniku Krajevnega ta* rifne^a odbora združenih delavskih strokov* mh organizacij g. Karnarju dovornik je orisal potek pogajanj v Ljubljani in pa potek sestanka, ki ga je Rklieal predstojnik ma riborsk^ meetne pokrije na magistratu. Nato je prečital izjavo mariborskih tek*itibxih podjetnikov,   ki   sicer   pri<*taiajo  na   kolektiv«
no pogodbo, vendar pa ima kontno tvefiedo pri tem Zveza tekstilnih industrijalcev. Ko je nato dal g. Kamer izjavo na glasovanje, jo je delavstvo soglasno odklonilo in ae iz* reklo za nadaljevanje stavke. Po govorih zastopnika NSZ g. Vojske in zastopnika JSZ g. Koresa se je delavstvo mirno raz» šlo in ©a v vrstah podalo v tovarne. V Ma* riboru  stavkajo sedaj   vsi  tekstilni   delavci.
—   Smrtna nesreča. Včeraj je v Mirti padel z visoko naloženega voza 71 letni posestnik Jurij Skutnik in zadobil hude no» tranje po&kodbe. S-tareku tudi takojšnja zdravniška pomoč ni mogla rofeiti življenja in   je   nesrečnež   v  hudih   mukah   izdihnil.
—   Mladenka skočila s prvega nadstropja- VČerai dopoldne je v KoroAčevi ulici skočila z okna prvega nadstropja loletna laborajitka Anica B. in obležala s hudimi poškodbami nezavestna na tleh. V holmci so ugotovili, da ima obupana mladenka zlomljeno roko in nogo in nevarne nolra* nje poškodbe. Kaj je deklico privedlo do obupnega   koraka,   ni  znano.
__  Veliko  narodno   obrambno   iborovaojc.
V   torftk, 8. t. m. se bo vršila v Mariboru glavna skuj»ščina CiriUMetodove družbe. Na predvečer bo v Narodnem domu seja v«^h funkcionarjev, naslednjega dne pa obfcni zbor, ki ga bo vodil predsednik Ciri!*Me_ to<lovih dru-Mev g. inž. MačkovSek. To zborovanje bo spontana manifw*tarija narodno obranU>nega dela na meji. Udeležencem lega zliorovanja jd dovoljena polovična voe« ni na.
—    A'koholnemu    zastrupljenju     podlegel.
V   tukajSnjo bolnico so pripeljali 4-5-lMnega posestnika Štefana Robnika iz Kaple, ki«»e je zastrupil z alkoholom. Kljub takojšnji zdravniške pomoči je Robnik zaradi preobi-lo zaužite  pijače  nmrL
__ Jesensko krožno  potovanje  s  >Kraljito
Marifoc. 9. — 28. oktobra, torej v Času, ko začenjajo pri na? že prevladovati hladni jesenski dnevi, nas popHJe luk«u/ni parnik »Kraljica Marija: poslednjič v tem letu še enkrat na jug in sncer v deželo stanh Helenov, k edinstvenim izkopaninam nekdaj mogočnega as-tirkeca kraljestva, v sveto de* žolo in k egiptovskim piramidam. Polova* nje se vrši po naslednjem sporedu: Tnftt —
Split  __  Monemva^ia   —   rWrouth   <l>amas*
ku«)   —   Haifa   (Tej   -   Aviv,   Jeruzalem)   —
Port   Said   (KairoJ   —   Aleksandrija   __   On*
brovnik — Sušak. Pa ne samo ogled čudovit ost i skrivnostnega Orienta in ol>čudova: nia stare heAenske bstUare. ne samo mi*te-rii religije, ki nas navdahne v dež?li, kje* je živel eospod. ali večni molk «finge, ki ob vznožju mogočnih piramid sanja o slav. ni zgodovini faraonov, temveč Že samo bi« vanje na ladji med vožn»o nam nudi v obil-ni meri in izbrani obHki vse, kar ustvari« v nas prsmično razpoloženje. In ne dopu šča, da bi se en sam trenutek dolgočasili Tradicionalni oceanski kf*nofort v kabinah odlična kuhinja, kopalni bazen, brodski or kestar. zabave, p!e*i, proaiena<1e in tisoče, ro drugih razvedril nas včara za 20 dni * pravljično   deželo,   ki    bo   le   dolga   leta   ži
vela   v   naSem   spominu-   __   Cena   izleta   j«
od Din S.OOo za osebo dafio. Ker je tanl manje vsestransko in ker uživajo krožna po tovanja »Kraljice Marijec na urno pri nas ampak ludi v inozemstvu v^uko priljublje nost, priporočamo interesentom, da se Čim preje zglasijo radi narlaljniih informafij prijave, rezerviranja kaWn in preskrbe tu ffrj valut pri >Putniku^ v Maribora, i«l I  31—22, ali  v  Caiju.   taL  lta\
Štev. 202
»SLOVENSKI   NAROD«, petek, 4. septembra t93*.
Stran 3
DNEVNE VESTI
—   Gibanje vlog pri slovenskih hranilnicah v juliju 1936. Četudi so v mesecu juliju 1936 vloge pri vsefc 29 slovenskih hranilnicah padle za 2,450.349 na 1,016.388 tisoč 325 Din. moramo pri velikem Številu hranilnic ugotoviti zbol}\šanje položaja. Pomisliti je treba, da bi znašale obresti od vlog za 1 mesec približno 3 in pol milijona Din, torej vec, kakor zna-ša skupno nazadovanje vlo£. Razveseljivo je, da je skupno stanje vlog na knjižice narasla, četudi neznatno na 615.697.576.—, in da so narasle v tein meseni skupne vloge na knjiži ce pri 10 hranilnicah, vloge v tekočem računu tudi pri 10 hranilnicah (od 20 hranilnic, ki sploh sprejemajo vlog»> v teknrem računu) in da je tudi število tekočih računov naraslo pri v&eh hranilnicah od 7.020 na 7.030. Skupno stanje vlog1 (po zneskih j je naraslo pri 7 hranilnicah. To številke so dokaz polagoma se vrača joOega zaupanja v denarne zavode, ki se kaze v stalnem porastu   novih,   vedno   razpoložijivfh   vlog.
—   Dar kireževiču Nikoli, Na ve'eeejmu m?d pav:Ijonoma M m N stoji na zeleni ere.tici lična majhna hišjea. ki jo je iz. dflala Kjt»° ij&ka nabavljalna m prodajna zadruga pri Sv. Lovrencu na Pohorju Pokazati je hotela kako prijazne so lesene hišjce pohorskih kmetovalcev in zbudila 5e jim je tudi srčna želja, da bi ta model ohradoval Nj. kr. Vi^oeanstvo knr živica N ko'o S posredovanjem pripravljalnega odbora razstave »Za naš les« je r?a že pri šel od mp.ršala'a dvora odgnvor, da je Nj kr. Vjso^anstvo knez namestnik Pavle z blagohotnostjo sprejel lepo id^jo pohT t-kih kmetovalcev ter dovolil prijazno hišico pripeljati na svojo prrasčino Brdo pri Kranju- kjer ji bo odslej gospodaril mati knežević   Nikola.
■KINO SLOGA, teh 27-301
DANES   POSLEDNJIH
ob 16.,  19.15 in 21.15 uri
Emil Jannings
STARI  OČKA
Prekrasen film,  ki je  danes zadnjic na sporedu!
JUTRI PREMIERA!
Pat in Patachor
kot
gaagsterja
Najboljši   film  kraljev  smeha! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
—    Zdravniška   vest.   Za   primarija    sploš ne   državne   bolnic?   je   imenovan   asistent dr. Janko Pompe.
—   Nemški turisti in njihova pre>krh.i z dinarji. PUTNIK Maribor nam ^poro^a, da se je Narodna banka kraljevine Jugoslavije na novo sporazumeta z Roirhsbanko v Bers linu, da bo I uriš! ione marke nemških turistov za enkrat do 30. s.=?ptemhra t. I zo* pet prevzemala in jih obračunavala po fiksnem tt-čaju 14.— za eno marko. S tem je vsaj za september odstranjena aevar« nost. da bi bilo nemškim turistom rad« pomanjkanja plačilnih etredotev onemogočeno priti po Betoni v Jugosiovjkfc Zadevna kre? ditna pisma prevzema v izplačilo PUTNIK Maribor   s    svojimi    podružnicami    v    Celju,
Rogafiki Slatini, št. 11 j u, Gornji Radrroni, na glavnem kolodvoru v Mari!>oru in Dravogradu, kakor tudi vćsi ostali potovalni bis roii   po   vsoh    veffih   Ura i h   Jugoslavije
—    Ma'uran ti iz 1. 190(5 na vele^jmu. Danes praznujejo v Ljubljani 30 letn'co svoje matura g"jr. ing: Cvetko Božič, direktor šum v Ljubljani. Leopo'd Br'srar, uradni-^ Čekovnega zavoda Franc Dernič, intendantski major in pomoli k upravnika morn. bolnice v Ercegnovem. Mihael Gala, višji kontrolor drž ž?;, v Mariboru. France Hladnik. uradnik TPD, France Kandue, župnik v Krop:. advokat dr. Josip K'epec v Lj-ubljanj. Alfonz Kn z. nadrevi-dent v Ljubljani, advokat dr. Alojzij Ko-bal v Ljubljani. barski inspektor dr. France Logar v Ljubljani, župnik Alojzij Lunder v Brusnicah. sreski načelnik dr. Ivan Milač v Prevaljah, odvetn kanddat Viljem Muc v Ljubljani. župnik Franc Nastran v Horju'u direktor Združenih papirnic dr. Ciril Pavlin v Ljubljani, uradnik obče bojnice v p. Franc Petrovfc v Polhovem gTadcu, zdoravnik dr. Ivan Pin-tar v Ljubljani, uradnik Ljubljanske kreditne banke Albin Ple&ko. profesor dr. Rudolf Pucsko v Gradcu, svetnik okr. so diSca dr. Božidar Romih v Novem mestu, irniv. prof. dr. Rudo.f Sajovic v Ljubljani, baniiki svetnik Miroslav Senekovic, v Ljubljani, industrijalec in narodni poslanec dr. France šemrov v Kranju, prof. v p. Jakob šile v Ljubljani, dr. vet. Ignac Šlajpah v Križevcih na Hrvatskem, od-vetnik dr. Milan šubic v Ljubjani. zobo zdravnik dr. Jo-sip Tavča^- v Ljubljani, dekaji Ivan Tomaž'č v Trebnjem na Dol., odvetnik dr. France Trampuž v Kamniku, sreski načelnik v p. Peter Vavpotič v Mariboru in Janez Verbić. uradnik Obie bolnice pri D. M. v Polju, ki so se k proslavi tudi vsi zbrali v Ljubjani in seveda predvsem ogledali veiesejemske prireditve. Prav dolgo »o ?e zadržali v raznih razstavah in jih pohvalili na vso moč. 14 i kolegov je bilo zadržanih a 10 svojih [ umrlih prijateljev so se spominjali pri masi
—    Uredba o plesnih šolah in plesnih učiteljih. Prosvetni minister je podpisal pravilnik o pouku v plesnih šolah, v katerih bodo lahko odslej poučevali samo diplomirani neporočeni plesni učitelji, naši državljani, ki obvladajo državni jezik. Poučevalo se bo v državnem jeziku. Plesni učitelji bodo morali poučevati sami in drugih poklicev ne bodo smeli izvrševati. Plesne ure bodo nadzirale krajevne šolske oblasti Do konca leta moralo vs*f plesni učitelj' predložiti ministrstvu dokaze o «voji     usposobljenosti,       lepem       vedenju,
državljanstvu   in  znanju   državnega   jezike.
Uredba   o   plesnih   soleh   in  plesnih   udits-Ijih  je stopila  v  vdjajvo  1.  septembra.
— Naš avtomobilizem. Na meroda jnem mestu proučujejo možnost odprave carine pri uvozu avtomobilov v Jugoslavijo. Glede avtomobilov je naša država med 23. evropskimi državami na 17. mestu. Za nami so še Albanija, Bolgarska, Turčija, Rusija in Poljske Jugoslavija ima zdaj okrog 10.000 osebnih avtomobilov, tako da pride na 14O0 prebivalcev en avto. Vedno bolj se čuti pn nas potreba po motoriza-ciji prometa. To je pa odvisno od odprave carine na uvoz motornih vozil. Vse dajatve pri uvozu avtomobila znašajo sedaj blizu 409Ć njegove vrednosti Jasno je torej, da se pri tako težkih javnih bremenih  avtomobilizem   pri   nas  ne  more  razviti.
Oglejte si  program na VELES EJ M U
v restavraciji .VOLGA4
Svetovni artisti. Godba prvovrstna.
ZAKADI OBŠIRNEGA  PROGRAMA
SE   VRšE   PREDSTAVE   DNEVNO
OB 7. URI ZVEĆEK
—    Kt>i;g»c^ gozuarje\. Včeraj zjutraj je bil v Za^reDu svečano OtVOffjaa kongres goadnrjev iz vse države Otvonl ga je piecteocMuk združenja prot dr. Josip Balen, ki je najprej pozdravil kraljevega nastop-nikd poUv>'. niKd dr. Miaden« jVomi&a. potem pa še aruijv odlične goste V svojem obširnem, otvoritvenem jjovuru je med drugim l^jav.i. da zahteva v svojem bistvu konservativno go^dnu gospodarstvo miren razvoj. Govornik je apelira, nj vse dobro misleče ljudi v naši državi naj podpirajo strokovnjake pr: zaščiti gozdov, kajti s run. di ščitimu ^o^dovt;, ščitimo norma.1--i-o življenje naših vasi m mest. Za njim je govoril minister za gozdove in rudnike Gjuro Jankovič o delu svojega resora. Danes dopoldne se je kongres nadalje/val, jutri zjutraj se pa odpeljejo udeleženci v 1-jub'jano. da si ogledajo veliko lesno razstavo.
—    Novo potniško letalo. Poleg človeških žrtev je zahtevala drugi strašna letalska nesreča v Ljubljani tudi težke gmotne žrtve, uničeno je bilo letalo ki ga je bilo treba nadomestiti z dragim, dj se br* ialiko naš potniški zračn promet nemoteno razvija! »Aeroput« ie kupil novo dvomotorno letalo, ki ima prostore &a osom potnikov, pilota :n rad:ograrisva. To je francosko letalo tipa »Caudrom« z dvema motorjema po 220 HP Motorja sta tipa Bengali Renauld in letalo je zračna limuzina, z maksimalno hitrostjo 32') km na uro. Letalo bo pa s hitrostjo 360 km. tak^> da bo rabilo iz Zagreha do Beograda 1 uro 20 minut. Novo letalo je pr -pelo v 10 rek iz Pariza in nekaj časa bo letalo na progi Bcograd-Dubrovnik, potem pride na progo Zagreb Beograd. Dela se na to, da dobi prihodnje leto Ljubljana direktno zvezo z Zagrebom in Beogradom, da ne bo  treh*   več  potovati  preko Sušaka.
—   Poljski geografi v Dalmaciji. Včeraj je prispela s posebnim avtobusom v Split skupina poljskih geografov, članov poljske akademske zveze za mednarodno zbliža-nje v Vilmi Poljski izletniki so bili že na Btedu. v Zagreba in na Plitvi!k;h jezerih. S potovanjem po naši državi so ze!o zadovoljni.
—   Predstavniki turističnih uradov sredi nje Evrope v Jagos!a\iji. Naš turistični urad v h r lin a namerava organizirati v začetku oklobra izler predstavnikov najvažnejših   turističnih   uradov   Srednje   Ev.
Ta teden ne prodajano eamo raikaztt)emo
stole, svita, platno \m ostalo blago
n Manufaktura u lud.
trgovina, ki Vas teli bojjee postreći. Mestni trg 1?
rope v Jugoslavijo, zlasti iz onih držav. kjer se zelo eanmajo sa našo državo. Tu*
risričjii uradi sestavljajo Čez zimo programe za prihodnje leto in teko bi se obrnila njihova pozornost še bolj na Jugoslavijo. Izletniki bi potovali z avtobusi z Bleda preko Zagreba in Plitvičkih jezer, Jajca in Sarajeva v Trebinje, Hercegnovi in Dubrovnik, odkoder bi se vračali s parnikotn preko  Splita   in  Trsta.
—    Sporazum in konvencija e zračnem prometu med Nemčijo in Jugoslavijo. Včeraj sta ministrski predsednik dr. Stojadi-novič in nemški poslanik na našem dvoru von Herren ne Bledu podpisala sporazum o zračnem prometu med Nemčijo in Jugoslavijo ter posebno konvencijo med vladama obeh držav o vzdrževanju redne zračne  proge.
—    Fitopatološki pregled svežega sadja na Jesenicah. Fitopatološki pregled za izvoz v Francijo namenjenega svežega sadja jo bil doslej v Ljubljeni. Ker pa vlaki, ki so jim priklopi jeni vagoni s sadjfrn, v Ljubljani ne stoje dovolj dolgo, so moraui vagoni naprej z naslednjim vlakom. To je oviralo hiter prevoz sadja in zato bo fito patološki pregled sadja v bodoče na Jesenicah,  kjer   je   za   pregled   več  časa.
—    Nfmškj bojevniki pose ti jo Jugoslavijo. V oeptembru priapeta v Jugoa'avijo dve večji skupini nemških bojevnikov s i-~ luiiskega bojišča in sorodnikov v Jugoslaviji pokopanih nem&'vih vojakov na 14-dnevno krožno potovanje. Vodil ju b© kapetan VValter Schbper iz Dusse'dorfa. F>r-va skupina se bo mudila v naši državi od 11 do 23. septembra, druga pa od 22. sepLombra   do  5.  oktobra.
—   Sv. Anton na Pohorju. V nedeljo 30. avpusta je bil slovesno otvorjen nov razred tukajšnje narodne šole. Ker za ureditev razreda ni bilo zadostnih denarnih sredstev na ra7tpola^o. so požrtvovalni Antoncani sami darovali ves inventar, med katerim se odlikuje zlasti moderna stenska tabla, dar g. Ka-nopa Mihaela, veleposestnika. Tudi sicer so tukajšnji domačini prav okusno uredili prostor za novi razred ter opravili pripadajoča dela večinoma na lastne stroAke. Spioh so Antoncani domači soli zelo naklonjeni in store za njen dobrobit vse, kar največ morejo. Zato vsem dobrotnikom   naše   šole   prav   iskrena   hvala.
—   Dva srecneita v Maribora. Glavno premijo Državne razredne loterije je zadel oklicevalc Jo;:p Grgič v Mariboru. Imej je pa samo četrtinko srečke in tako je dobi] le 250 000 Din kar je pa se siromašnega Človeka še vedno lep0 prfjno ženj>. Igral je Fedrm let, pa ni zadel nič. končno se mu je pa le nasmehnila sr^ca. Gnrič pravi, da denarji sploth ne bo vzel domov, temveč, da je poveril kar Mestno hranilnico, naj ga prevzame. Drugi srečna ž je neki poštni uradnik v Mariboru, ki je imel cetrtiako srečke St 59.971 in ta  srečka je zadela  1,002.000 Din.
—   Vozna olajšava na CM skupščino v Maribor. Za udeležbo na glavni skupščini je vodstvo izposiovalo za vs? ude'ežence 507c popust na vseh progah drž. selesnic. Ta popust velja od 5. do 8. septembra za odhod in od 8. do 10. septembra za vrnitev :z Maribora Člani kateri se udeleže skupščine, morajo na podlagi članke izkaznice kupiti pri ž:l. b agajni na odhod-ni postaji legitimacijo obr. K—13 in cel voznj   lietek.   Pri   prihodu   v   Maribor   ne
smejo član oddati veznega Hitam, ampak ga morajo shrani t U ker se z njim vrnejo deroov. Kupljeno legitimacijo je treba dati na skupftčini. potrditi vodstvu CMD, pred odhodom is Maribora pa se mora dati  žigosati v  prometnem uradu.
Vrani*. Vremenska napoved pravi. da bo najbrža porast oblačnosti, spremenljivo vreme. Najvišja temperatura je bila včeraj v Beogradu in Skopju 32, v Sarajevu 31. v Zagrebu 30. v Splitu 29, v Ljubljani 27 in v Mariboru 24. Davi je kazal barometer v LJubljani 761.4 mm, temperatura pa je bila 16.8.
Iz LJubljane
—lj Na ribjem trgu je bilo danes precej tivahno. čeprav ni bilo na prodaj mnogo malih cencnih morskih rib. Prodaja'i so pa precej pocani tuna in sicer po 24 Din Izmed boljših morskih rib je bilo tudi nekaj zobatca po 36 Din takozvana donav. ska postrv, smuč. je bila po 22 do 24 Din. Največ je bilo zopet Ščuk, ki so jih prodajali precej po ceni in s1'car po 16 do 18 Din k«.
—lj Pravoslavna c*rkev je že dobila fasado. Stavbna d^la lepo napredujejo, vendar jih pa še vedno zadržuje, k©r se niso narejena železna okna. Dokler jih zidarji ne vzidajo, ne morejo tud pobavarti fa fade in podreti odra. Fasadni oni-t je pa Že delj časa gotov. Zdaj ometavajo notranjost Cerkev se zdi znotraj mnogo višja kakor zunaj, zlasti zdaj, ko postavljajo v nji  odr«.
—lj Rezervnim oficirjem naznanjamo, da prispe odposlanstvo francoskih bojevnikov 3 50lunske fronte (Poilua d Orient) 200 po š evilu v nedeljo 6. t. m. ob 19. uri na glavni kolodvor. Francoz: potuj-j** na Oplenac, kjer se poklonijo spominu blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedin telja in na solunsko bojišče, kjer so &e b°rili v svetovni vojni skupno z našo vojsko za osvobojenj^ Jugoslavije. Pozivamo rezervne of cirje, da *e ude.eže svečanega sprejema drag'h nam gostov in naših vojnih tovarišev po monžosti v uniformi. Uprava pododbora rez. oficirjev v Ljubljani.
—!j Ljubljanskemu članstvu Narodno s:rodovne zv°ze! Okrožni odibor NSZ za mesto Ljubljano poziva sve člane in članice ljubljanske podružnice NSZ, da se pol-noštevilno udeleže sokolskih pros'av ob pril ki rojstnega dne Nj. Ve] kralja Petra C. tako v soboto zvečer kakor v nedeljo dopcldne. Podrobne informacije v tajništvu  NSZ.
—lj Uprava Narodnega g'cda'išča nudi z razpisom letošnjega abonmana izredne ugodnosti. Znižala je obrobe za abonma in dnevne cene. Za prmer navajamo: Obiskovalec, ki hodi redno v gledališči bi plačal za vse predstave na sedežih od VII. do IX. vrste 868 Din, abonent pa v istem primeru samo 530 Din. Temu odgo varjajoče vse ottale cene. P. n ob£:mstvo opozarjamo naj izkoristi te ugodno ti. Prijave za abonma se sprejemajo dnevno v veži dramskega g'edališča od kO. do 12. in od 15 do 17. ure. Star'm abonen tom so rezervirani lanskoletni sedeži do 9. t. m., kasneje bodo novim int resen-tom na razpolago
—lj Sočan i. Vabimo vas- da se po'n Številno udeležile svečanosti v okviru proslave roj. dne Nj. Vel. kra'ja Petra n. jutri in v nedeljo K sporedu, ki bo v soboto ob Vise liti se zbiramo na letn-m te-k>vadš*ču Sokola v Tivoliju ob 20. uri s praporom. K svečanemu zboru pa na Kon-grernem trgu v n del jo se zbiramo pa na dvorišču raatta v Vegovi ulici ob 10. uri dopoldne isto tako e »praporom. Prosimo vsi  in  vse!   Odbor
—lj Vpisovanje v gospodinjsko šolo za gosthvcarske gospodinje za notranje in zunanje gojenke bo do 10. t. m. v pisarni
Zdrui?oja v Gostilniškem domu Prhms it. 11. Prospekti  tam na razpolago.
—lj Gasilska četa LJubljaaa-Bar|e priredi v nedeljo 6. t. m. nadredno kegljanja pri Putrichu. na Dolenjski cesti. Zaee. tck ob 8.url sjutraj. Kraaaa darila I Izborno kegljišče!
—lj Kupit« splitske prrpnoge na vole. sejmu, paviljon F!
—lj >Bonbonierec r LJubljani prosijo svoje cenjene odjemalce, da vaamejo na znanje, da so ob nadelJsJi m praaniKih dopoldan   zopet   Jlotibonr^rea   odprte.
Rezervni oficirji se vabijo, da se udeleže mirozova v soboto zvečer, ^biraliiče ob 20. na letnem telovadišcu ljubljanskega Sokola. V povorki gredo rezervni oficirji skupno s skupino vojnih dobrovoljcev. V nedeljo se delegacija udeleži službe božje ob 9. uri v pravoslavni in ob 10. v katoliški cerkvi. Za svečanost na Kongresnem trgu se zbirajo rez. oficirji ob 10. na dvorišču realne gimnazije v Vegovi ulici, od koder bo skupni odhod k slovesnostim na Kongresnem trgu. Priporočamo, da rezervni oficirji sodelujejo pri obeh slovesnostih v vojaški uniformi, kdor je nima, pa v civilu. Obleka  »večana  pohodna  z   ešarpo.
* Rezervni oficirji imajo po novem pra^ vilniku pravico do^estkratni enosmerne polovične voznine v po'jubnem razredu vseh vlakov. Stare, bele legitimacije veljajo za že neizrabljene vožnje tedm. če iih želez« ■alka direkcija (soba st. (S0> opr?mi s suhim žigom Izvenliuhljanukim članom preskrbi ta žig pododbor, če piaVHI prilole frankirano kuverto za odgotot. Novo (sive) legitimacije, obrazec prošnjo za v<»jno okrož« je in pojasnila se dobe v pisarni pododbora Ljuhliana. r prava pododbora re?. ofi cirjev   v   Ljubljani.
b Ptuja
—     Športni     klub     »Drava«     0OOt«Ja     v
Radgoni. Slovenski spOTtni klub »Drava* je povabljen po športnem klubu Radgona v Avstriji na prijateljsko tekmo, ki Ho v nedeljo b. t. m. To povabilo priča, dti se klub zelo dobro razvija, da so njegovi uspehi   z«aslovoLi   celo   v   sosednjo   Avstrijo.
—   Male več luči. Da je Ptuj res provincijalno mesrto nam priča dejstvo, da nima električne razsvetljave. kadar sije polna luna. Pravijo, da se to godi radi štednje. Mislimo pa. da bi radi tujskega prometa ne smela biti taka štednja, da ostane kolodvorski drevored brez vsake razsvetljave. V drevoredu tudi mesečina rrič ne pcuiaga, ker je dosto drevje in te lahko vsak čas kdo napade. Če ie po mirnih ulicah ni razsvetljave, n«i bo vsaj v kolodvorskem drevoredu, da bodo potniki lahko mirne duše prišli v mesto. Sricer pa bi bila lahko v mestu neprekinje-na razsvetljava, če hočemo propagirati tujski promet.
—   Pogreša se že od 28. avgusta 16-leini srednješolec Frainc Junger iz Šturmovcev pri Sv. Vidu. Junger je imel 2N. arrgusta ponavljalni izpit na gimnaziji v Ptuju m se ni vrnil domov-. Dijak je imel na sebi moder jopič, črne Mače. rjave polčevlje ter zelen klobuk. Je majhne postav« in bledega ob raza. Kdor bi kaj vedel o njem. naj obvesti občanski urad pri Sv. Vidu pri Ptuju.
Sobota,   «►•   septembra 12:   Druga  za   drugo  se  plo56e   vrstijo,   z
n.iih  pa  napevi veseli  donijo. __  12.45:   Po
ročHa, vremenska nopoved. — 13: Napoved Ča^a, spored, obvestila. — 13.15: Druga za drugo se plošče vrstijo, z njih pa napevi vaseli donijo. — 14; Vremeirwko poročilo, horzni   tečaji.   —   19;   Za  delopust   (radijski
orkester).   __   18.40:   Pogovori   s   poslušalci-
__   10;   Čas,   vremenska   napoved,   poročila.
spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura. — 19.50; Ksiiofonske solistične točke (pJoSČeV — 2O.l0: O zunanji politiki (g. dr. Alojz Kuhar). _ 20 30: Cirkus od prednje In zadnje plati, kot ga LjuMjana še sfiSsla ni... __ 22: Napoved časa. poročrls, spored.  — 22.20:  Radijski  jazz.
MALI   OGLASI
ueseua U..~>u para..  uaveK   Dir  d.—. oeseas 1  Uin, aavelt e L*in
preklic? £a   pismene   Ddgovor*   gieoe   maJlh   glasov   )e  creba  prtloztt: cnamao    -   eopustov  as nriaie agjase ne priznamo
Beseda 50 par.   aavek B-- Din Najmanjši   >me*ek  S Oln
MALIN0VEC
pristen, naraven, s Čistim alad-korjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v  lekarni dr. G.
P i c c o l i,  Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
ZA   DOLARJE
vse vrste obleke pumparce. perilo itd. v naiveču izbiri si nabavite poceni pri Preakerju. Sv.   Petra  cesrfa   14               6.  R
KLIŠEJE
.   t N 0   IN VECSARVME
SV^BTRANASIPSr??
Beseda 50 par. davek S.-  Din Naimanidi   enesalt  s Din
ODDAM
krasno dvosobno stanovanje. park at i rano v novi vili. Stare-fova   26,   Trnova.                     2319
Makulaturni oaoir
proda
uprava „Slovenskega Naroda",
Linblfana.  Knaflleva ollea  5tev.  c
Z nobenim družino re-Iffmnini sredstvom ae morete doeecs saškega ožinam, kakor t caaopiaatip oglasom, ćigmj Oeiokros je ae* omejen. Cataopis prMe e vsako ttiSo in govori dnevno deaettisoeem čitatelje« Redno ogtav tanje * velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, kj prinese koristi trgovco in mipeo.
Presenetljivo odkritje zdravnikov
vrača mladost
uveli oubasti koži
Neki dunajski medicinski strokovni list objavila poslednje* zmagoslavje znanosti, ki bo zadivilo svet. Dognan jo bil ne samo vzrok gub, marveč tudi način, kako jih je mogoče odstraniti. Materam na celo tudi starim mamicam se lahko vrne čista sveža polt njihovih dekliških dni. Ženske petdesetih pa celo tudi šestdesetih let lahko spet dobijo gladko in nenagubano mladostno kožo.
Gube izhajajo od tega, ker koga s starm-atem izgublja nekatere bistvene redalns elemente- Te slemmls zdaj pripravljajo cc Skrbno odbrana* mladih itvaH. 6im dobi človeška kola spet te elemente, jo osvežijo m pomiadijp. To so preaenetUavt rezultati rsvziskovanj, izvriensh na dunajskem vseuči-Uiču pod vodstvom neolesorje dr. Stiskala. IcklMao prarfoo irke^isčanja odkritja t eda
profesorja si je z cgrofnnšmj stroiki pridobila tvrdka Tokaloa. Njen ekstrakt živih kožnih celic, ki se imenoje »Biocel«, se lahko naide samo v kremi Tokajon (roCeate barve). Pri kemičnih preizkušnjah, pri ženskah od 60 do 70 let so bile gube odetrs-ttfene v šestih tednšh (glej izčrpno poročilo v Dunajskem  Medicinskem Vestniku).
Uporabljajte vsak večer rožnato kremo Tokaloa, hranilo za kožo. Ona hrani in pomlaja kožo med tem ko Vi spite. Gube kmalu izginejo. V nekaj tednih boste za leta m leta mlatil čez dan uporabljajte belo kremo Tokaloa (brez maščobe). Ona razkraja zajedalce, krči povečaet za o jat ca ki uspravlja najtemnejšo za nnJTrr|rr<wiie|So kočo mehko, belo m gladko. Uspešni rezultati so zajamčeni ali ga se Vem vrne denar.
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD«, petek, 4. septembra 1936.
Štev. 202
Proslave kraljevega rojstnega dne
Ljubljana,  4.  septembra.
Sokols-ki proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H, dne 5. rn 6. t. m. se je spontano pridružilo tudi članstvo narodnih društev v takem številu, da je ta proslava sama po sebi dobila izraz vsenarodne prireditve, pri kateri bo sodelovalo celotno ljubljansko prebivalstvo, zaradi tega porabljamo priliko in vabimo vsa oblast va, zavode in korporacije, da s sodelovanjem podkrepijo   to   vsenarodno  svečanost.
Poziv narodnim društvom. Doslej so svoje sodelovanje prijavila društva- Srcski odbor zveze jugoslovenskih vojnih dobro-voljcev. F>ruštvo rezervnih oficirjev. Narodna odbrana. Ljubljanska gasilska župa ter Hubadova pevska župa. Ker smo obveščeni, da nameravajo sodelovati tudi ostala društva prosimo, da svojo udeležbo sporo-če sokolski župi Ljubljana pismeno ali te-lefonično ter navedejo ah bodo sodelovala v krojih ali v civilu in če bodo imela prapore. To nam je potrebno, da jim moremo pri zboru in povorki odrediti pristojno mesto.
Sokolskim kolesarjem. Pri nedeljski proslavi bo sodelovalo več sto sokolskih kolesarjev ia vrst moškega in ženskega Članstva ter naraščaja. Opozarjamo vse te kolesarje, da si oskrbe državno trobojnico v trikotni obliki, katero naj pritrdijo na kolesu na levi strani ročnika. Kolesarjev brez teh zastavic reditelji ne bodo uvrstili v sprevod. Ljubljanski kolesarji imajo zbor istočasno z vsemi drugimi oddelki ob 10, uri na dvorišču realke kolesarji iz edinic izven Ljubljane pa bodo po navodilih vodnikov prog zve/dnega teka po istih ulicah kakor tekači, toda pred njimi dospeli pri nunski cerkvi na Kongresni trg.
\arodne nnše. Proslava ne more nuditi popolne slike narodne prireditve, če bi ne bile zastopane tudi narodne noše. Zato bodo narodne noše posebno dobrodošle ter vabimo naše narodno ženstvo, da poveliča prireditev s prav številno udeležbo v naših lepih narodnih nošah. Narodne noše bodo tvorile pri prireditvi posebni- skupino. Seveda morajo priti ob 10 uri na skupno zbirališče na realčno dvorišče, ker bi jih sicer reditelji ne mogli pripustiti na Kongresni trg in v povorto brez škode za brezhibni potek in ra/delitev prostora nikogar, kdor ne bi bil uvrščen v skupine že na zbirališču. Isto velja za sobotno bakla-do.
Svečani sokolski kroji. Sodeč po navdušenju, s katerim je članstvo pristopilo k sodelovanju za to prireditev, bomo imeli priliko v povorki videti častno število članskih sokolskih krojev. Pozivamo vse članstvo, da se že pred odhodom na zbirališče okrasi z lipovo vejico, da bo tako naše   slovansko   čustvovanje   prišlo   do   izraza.
Poziv staršem sokolske dece in naraščaja Ker sodeluje moški in ženski naraščaj oba dneva, moška in ženska deca pa le v nedeljo in sicer vsi v slavnostnih krojih, naprošamo starše dece in naraščaja da jih pošljejo k redni telovadbi svojega društva, kjer bodo prejeli podrobna navodila in jim bodo tam razdeljeni sIa\nostni kroji. Prosimo, da se temu vabilu polnoštevilno odzovejo vkljub temu, da nekateri pripadniki dece in naraščaja zaradi počitnic še niso   prišli   k  redni   telovadbi.
Članice in ženski naraščaj sodelujejo v soboto v civilni obleki, v nedeljo v telovadni obleki, članice in narašča jnice, ki imajo slavnostni kroj nastopajo seveda obakrat   v   slavnostnem   kroju.
Z.dravo! Sokolska   župa   Ljubljana.
V Škof ji Loki
Skofja   Loka.   4.   septembra.
Letošnji rojstni dan Nj. Vel. kralja bo praznovala Skofja Ix>ka zelo slovesno in s prireditvami, ki smo o njih jrloboko uverje-ni. da bodo privabile najširše vrste rodoljubnega meščanstva. Mimo mestne občine, ki je izdala na meščanstvo priložnostni pro-jrlas. se pripravlja na svečano proslavo rojstnega dno Sokol, ki ima v visokem jubilantu    svojega   stare-šino.
Proslave se prično v sol »o to zjutraj s šolskimi prireditvami in službo boj-jo. ki bo ob 7.15 v župni cerkvi. Na večer, v soboto, vprizorita sokolski naraščaj in deca v režiji br. H<*rva.ta pravljično igTo Tristav-eka bajka, ki jo jV spisal na? odli«*ni mladinski pisatelj Pavel Golia. V nedeljo bo ob 8.30 slovesna, lltt&M božja, potem pa pi»-klonitev in čestitanje predstavnikov oblasti, korporaeij in društev na sreskem na-Čelstvu.   Ob   11.   bo   v   Sokolskom   domu  sve-
čana seja. ki ji morajo prisostvovati Slani, naraščaj in deca v krojih, v kolikor pa teh ni pa v civilu s sokol&kim makom. Na dnevnem redu seje je sokolski pordrav, slavnostni govor, državna himna, čitanje proglasa SK.I. deklamacije. Hej Slovani in zaključek- Višek bodo dosegle svečanosti zvečer, ko se Ik> pomikala po mestu povorka, ki bo v u jej sodelovalo v*>e meščanstvo in tudi vojaška garnizija. Strogo obvezni zbor vsega sokolskega članstva je ob 19.15 na sokolskera letnem telovadišču. Baklada se prične ob 19.30. Otvorila jo bo vojaška godba, ki ji bodo sledili zastopniki vseh oblasti uradništvo z uČiteljstvom in duhovščina. Za vojsko se bodo zvrstili gasilci in sokolstvo. Njim bo sledila v sprevodu godba Ljubnik. potem vsa šolska mladina, zaključili pa bodo sprevod člani vseh loških društev, ki jih je okrog 30 in pa ostalo ol>činstvo. ki naj prihiti k praznovanju v čim večjem številu tudi iz okolice. Zbirališče bo pred vojašnico, odkoder bo odhod  točno ob 20.
Sprevod se bo pomikal izpred vojašnice kralja Petra II mimo Dolenčeve hiše na Kapucinsko predmestje in na Mestni trg, kjer bv, govor pnnlsednika ol»čine g. ZJher-la. Po državni himni krene povorka v Karlovce in mimo znamenja na Spodnji trg. ter čez most po stari občinski poti navzgor na Pokopališko pot. kjer bo razhod. Reditelji so jr<r dT. Albert Homan. Fran Matulj in Avirust Blarnik. Za časa povorke bodo goreli na okoliških gričih kresovi, meščanstvo samo se pa naproša, da že v soboto razobesi s svojih hiš državne zastave ter po možnosti okrasi svoje hiše. V nedeljo med povorko pa naj se odene mesto, v lučice. lanifpijončke in svečke, da bo tako vsak posameznik tudi doprinesel k splošnim dokazom ljubezni Škofje Loke do visokega kraljevskega   doma.
V  Kočevja
Prisrčno proslave vsako leto kočevski Sokoli rojstni dan našegra mladega kralja. Vsako leto se na ta dan zbero vsi sokolski pripadniki našega društva, da proslave kraljev  rojstni dan.
Posebno prisrčnost tem prireditvam dajo recitacije br. prof. Stražarja Konrada, ki vsako leto posveti ta dan mlademu kralju lep govor v vezani besedi ali pa pesem. Tudi letos bo recitiral pesmi, ki jih je posvetil ta dan našemu prvemu Sokolu Nj. Vel. Kralju Petru II. Recitiral bo tri pesmi. Prinašamo pa odlomek ene teh pesmi:
Svobodni   smo   svobodni   dom   zgradili, sin naše zemlje more kralj nam biti; z njim   domu hočemo  služiti, ki predniki nas vseh zanj kri so lili.
Kralj   Peter Drugi,  up in naša nada, Preblisni nas z  mladosti svojo silo, da se ob Tebi bo srce napilo vsega, kar hoče domovina mlada.
V srce si vtisnil jo. zato jo vodi po morda strmih potih do razcvita, ko ena sama sreča bo razlita, kjer zadnji brat naš, zadnja sestra hodi.
Kakor vsako leto. bo tudi letos sestanek naših Sokolov v Kočevju na ta slavnostni dan res prisrčen z utrjevanjem ljubezni do mladesra vladarja, domovine in sokolskega dela. Pridite vsi k proslavi ter pokažite s tem. kako criohoko ljubite mladega vladarja. Naj prikipi pesem ljubezni do mladega vladarja iz vseh naših src tako. kot jo ho recitiral naš brat Stražar.
V  Zagonu
Sokolsko društvo Zagorje ob Savi proslavi na svečan način rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., in sicer: 1. V soboto, 5. t. m. priredi ob 19. uri baklado po Zagorju in  Toplicah.  K  bakladi  je  povabilo  občino
ter vsa obstoječa društva in korporacije v dolini. Igra rudarska godba. Začetek povorke bo na trgu pri cerkvi, konec pa na sokolskem   telovadišču,     na   kar  se   vrši   v
veliki dvorani Sokolskega doma svečana proslava, na katero je povabljena vsa zagorska javnost. 2. V nedeljo, 6. t. m. se Sokol v čim večjem številu udeleži z društveno razstavo ob 8. uri službe božje v cerkvi. Popoldne ob pol 15. uri povorka is sokolskega telovadišča v Zagorju na sokolsko telovadišče na Loke, kjer priredi ob pol 16. uri javni telovadni nastop s sodelovanjem vseh bližnjih sokolskih društev. Pred pričetkom telovadbe pritečejo tekači — te-
lovadci ias Zagorja na Loke. Prvi tekač prinese savezno poslanico, ki bo nato pred ta-na vsemu članstvu,  naraščaju in deci.
Pri vseh teh prireditvah sodelujejo člani v slavnostnih krojih obvezno, vse ostale Zagorjane pa vabi društvo, da se svečanosti udeleže v čim večjem številu, da na najprimernejši način pokažemo vdanost mlademu kralju.
V Ptuju
Kakor druga mwta. bo tudi Ptui svečano proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. s Sokolom in drugimi narodnimi društvi. Na kraljev rojstni dan bo *lavnOedna služba božja na TJrševem trgu ob sode o* vanju pevskega zbora Glasbene Matice in ptujske mestne godbe. Zvečer pa bo v Oti* ciraki   Čitalnici   zabava   s   p!eeom.
V Maribora
Mariborčani!
Nj. Vel. kralj Peter II. bo v nedeljo, 6. septembra praznoval svoj rojstni dan. Vsa Jugoslavija bo ta dan s svojim mladim kraljem slovesno praznovala. Mesto Maribor bo pa še posebej proslavilo ta praznik na predvečer v solvoto 5. septembra s slavnostno  baklado  in  povorko   po   ulicah.
Udeleženci povorke se zbirajo v soboto i. septembra ob 19. (7. zvečer) na Trpi Svobode :n Jugoslovanskem trjni ter v Krekovi, Gregorčičevi. Maistrovi, Oiril-Me-todovi in Razlajrovi. povorka bo pa šla po Maistrovi. Kolodvorski, Aleksandrovi. Slovenski m Gosposki ulici na Glavni trp, kjer bo pred mestno hišo kratka manifestacija Podrobnejši nacrti za zbiranje, za povorko in za razpored na Glavnem trpu bodo   pravočasno   objavljeni.
Vljudno vahim vse Mariborčane, da okrase svoje hiše z zastavami in da se povorke in  ha klade  udeleže.
Predsednik:
dr. J u van. s. r.
L zbirališča.
Ciril Metodova uli^a (od parka proti Ju?. trpu); Sokoli fanfaristi, vojaška godba, predstavniki javnih institucij. depOftofeije, pevci Ipavčeve pevske župe. — Jupo^Io vanski trg (tned Vrazovo in Ciril Metodo vo ulico): Sokoli v krojih in civilu, spottna društva pasilska podba. pasilci. (Pohod po Strossmajerjevi in Krekovi ulici). - Jupo-slovanski trp (pri Unionu): akademiki, omladina. Jadranska straža. — Juposhtvanski trp (pr pradu): kulturna in pfOtVtOOI društva. — Greporčičeva ulica (med Tvrs* vo in Grajsko ulico); poštarska godba, šole iz I, IV.  in  V. me^tnepa  okraja.         Razlajrova
ulica med (jGril-Metodovo in Prešernovo): šole iz II. mestnepa okraja. -- Trjr Svottfv de (ob pradu): strokovna društva. -- Trp Svobode (na 7aho»lui: pmlha »Prava«, železničarji. — Trp Svobode (sredina): neorganizirani
II. Razpored za povorko.
1. Sokolska fanfara, ž?, vojaška po-iha. 3. predstavniki javnih institucij. 4. deputacije, 5. pevei. 6. akademiki. 7. omladina. S. Jadranska straža, 9. Sokoli. 10. aportna društva. 11. gasilska godba. 12. pisilci. 13. kulturna in prosvetna društva. 14. poitSS*-ska srodba. 15. šole. 18. strokovna društva, 17. jrodba Prave. 1P. železničarji, 19. neorganizirani.
III. Razpored  na Glavnem tr^u. (po risanom načrtu) IV. Razhod
Po  pesmi   »Hej   Slovani«.
V. Spored manifestacije na  Glavnem   trga.
1. Znamenje na rop »Mirno«. 2. Molitev, pojejo pevci Ipavoeve pevske župe, 3. Slavnostna fanfara. iirra vojaška poo'ba. 4. Napovor mestnepa župana. 5. Pržavna Mm na. ipra vojaška podha, K »Hej Slovani«, igra vojaška godba in pojo vsi udeleženci, 7. Razhod.
Skromna žena
slavnega moža
Pred poroko sta bila Shaw in njegova izvoljenka nasprotnika zakonske zveze
Ves vet pozna največjega dramatika naše dobe Berna lila Sha\va. malo kdo pa ve kaj o njepovi ženi. Slavni mož je skoraj že 40 let oženjen, ne da bi se javnost mnopo zanimala za njepovo soprogo, čeprav je izredna žena. Oharlotta Schawova, rojena Irka, je iz ugledne, premo/.no rodbine. Potovala je mnopo, povori pladko več jezikov in prevedla je dve knjipi vz franco.-či-ne v angleščino. S gvojim poznejšim možem se je seznanila Charlotta Town*henriova v hiši angleškega pisatelja Sidneva Webba v Londonu in sicer v času, ko je dosepel Shaw kot literat  prve wpehe.
Irka in Irec sta te femaln seznanila in Tbližala, kajti oba sta se borila proti kon-vencionalnostim in predsodkom svoje dobe. Zlasti sta pa oba zapovarjala stališče, da je zakon suženjstvo in da pa je treba nadomestiti s »vobodnirn prijateljstvom. Tedaj se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega- Sbaw je zbolel in Cfcarlotta pa je prišla obiskat. Zgrozila se je nad neredom v njegovem stanovanju. 6eš, da bi ne bilo mogoče streči bolniku v tako zanemarjeni sobi.   kamor  zrak   in   svetloba  sploh   nimata
dooeopa. Zato je najela hišo v Hiiuiheadu iii profila Shawa, naj ji dovoli stiv<či mu.
Tedaj se je pa izkazalo, da je veliki bojevnik za enakopravnost žen in zasmoho-valec predsodkov v jedru vendar le ostal Anglež z vsem njemu lastnim respektom prod konvencionalnostjo. Starilh običajev in moralnih načel se ni upal kršiti, pa tudi ni hotel tepa storiti. Živeti z damo pod eno streho, da bi ona skrbela zanj — kaio bi mopel damo tako kompromitirati! In odločili zagovornik svobodne ljubezni ter prijateljstva med obema spoloma je odšel v urad in se porociL Zakonca Sha,w sta se odpeljala po poroki v Hin-dbeat. kjer sta si uredila udobno doanace ognjišče. Shawo-va se je prostovoljno odrekla deležu na slavi svojepa moža v korist pospodinjstvu. Bila je sovražnica proslav, novinarji so zaman tnkali na njena vrata, ni se dala fotografirati. Bila je samo dobra zakonska žena.
Pae je pozorno črtala kritike o delih svojega moža. Skrbno jih je spravljala. Pomagala je možu pri koresj>ond*nc.i in bila mu je nenadomestljiva družica. Zdaj ji je oO let in zadovoljna je ob strani svojepa mota, da je neznana soproga svetovno znanega, slavnega moža.
Velika poljedelska razstava v Rusiji
Čeprav bo poljedelska razstava v Rusiji otvorjena šele prihodnje leto 6. julija, je že zdaj izprehod po razstavišču zelo zanimiv. V Ostankinu na, meji Moskve, kjer je bil  Se  nedavno  gozd  in  močvirje,     nastaja
zdaj razstavišče. Takoj pri vhodu stoji še golo poslopje administracije, odkoder vodi široka, z drevjem in cvetjem obrobljena cesta do Trga narodov. Tam stoji v sredini paviljon narodov Sovjetske Rusije, ki zavzema 5500 m'- sveta. Pred tem paviljonom grade 45 m visok stolp, okrog tega bo pa zgrajenih še 12 velikih paviljonov. V orientalskem slopu grade paviljon Kazakstana, ki mu manjka samo še kupola. Poleg njega je paviljon beloruske republike,   dalje paviljon  srednje Azije,  a  nem-
ška povolska republika bo razstavila »Kupa j v paviljonu baškirske avtonomne republike. Nasproti glavnega paviljona stoji paviljon Ukrajine, kraj njega pa paviljon azovsko-čmomorske   oblasti.
Najzanimivejši je potovo paviljon Ark-tis, zgrajen v obliki letala. V njem bo ras-stava pol jedel jstva visokrga severa. Za njim stoji paviljon Paljnega vzhoda, vzhodne Sibirije t«r burjatsko-mongolske in jakutske avtonomne republike. Po konca septembra bodo vsi pav-ljonl pod streho. Na cestah in trgih prostranega razstavišča, ki meri 21 f> ha. bo prostora za 175.000 posetnikov. Pariška kolonialna razstava je zavzemala 90 ha.
Iz 86. nadstropja je skočil
Tz New Yorka poročajo, da je skočM ▼ soboto z razglediš^a £6. nadstropja Empi-re-State-Build:nga mož po imenu John Er-skine v samomorilnem namenu. Nihče nI slutil, kaj namerava, ko je prišel v 86. nadstropje tega orjaškega nebotičnika. To nadstropje ima posebno razglfdišee. ravno ploščo z nizko ograjo, preko katere se 1e Frskine pognal. Zaletel se je na vso moč, da bi odletol čim dalje od stene, da bi med padanjem ne udarjal ob nižja nadstropja. To se mu je tudi posrečilo in priletel je naravnost na ulico, kjer je obležal strahovito razmesarjen. Kosi njegovega trupla so se razleteli na vse strani. K sre^i ni bilo nikogar tam. kamor je padel, sicer bi bil lahko še koga ubil. Očividci strašnega samomora so v grozi obstali videč, kako nada samomorilec  z nebotičnika.
EmpL e-Stato-Bttikiing je najvišji nevv-vorški nebotičnik. Ogromna palača ima 102 nadstropji. Visoka je 381 metrov m je najvtšjt poslopje na sveta. Treba je sereda precej poguma ali pa duševne zmedenosti, 6e hoče človek skočiti iz 86. nadstropja.
Okamenelo dekle
Z zagonetno boleznijo se bavijo zdravniki v mestu West-F«rton v ameri^ti državi Parmsilvanija. l^-lerna Ana Ben-ge-rova je priSla pred dvema rnesecerna k zdravniku *n mu potoižila, da ji oteita noga. Zdravnik ji ni mogeJ pomagati in poslal k> je v bolnico. Internisti so dognali, da se mišičevje bolnega dekleta hirro pobu z ne&o sJcrtv-nostfno tekočkvo, ki jo onemogoča vsako gibanje. Meso na nogi je postajalo vedno trše, znaki bolezni so se razširili s< asoma na telo, dekle je vedno težje govorilo m dihalo. Poklicali so sloveče strokovnjake, ki so ugotovili, da gre za »to bolezen kakor pred dvema   letoma  v   mestu   Penrusilvanio.
Tam je 194erni Beranv Heodrickovi okamenelo v*»e telo. Zaman je bilo prizadevanje 7dravTMkov spoznati bolezen in bečiti jo. Zdravniki  so  napravili  nešteto  preizkušenj
krvi, rentgen \j. iral i so skoraj vse telesne organe, pa niso mogli dognati, kako je prišla neznana tekočina v žile. Drmvnevajo samo, da se je ena žila zamašila, kar >e povzročilo zastoj v krvnem obtoku. Bendero-va strašno trpi in zdravniki ji dajejo injekcije morfija, da laije prenaša sdne boleči ne. Vse kaže. da bo tudi orna polagoma okani en el a.
Dobrotnik
—   Gospod ravnatelj, ali so pobiraM v vaši pisarni za invalide?
—  Da.
—   In kaj ste jim dali?
—  Dovoljenje.
Andre  Theuriet:                                      80
Nevarna lepotica
Roman
NeDrcstno ie imel pred očim očarljivo podobo Manie in vedno težj-e mu je bilo pri srcu. da je še ni. Po mučni ljubosumnosti v Nizzi je Terezija še s hujšimi mukami prekašala moževo ne* zvestobo, ko je morala prcčjiti ob njegovi bolniški postni toliko strašnih noči. Z neizčrpno zgovornostjo ie Jakob opisoval vsa doživetja minule zime. Svoe Drioovedovanje je znal tako živo pobarvati, kakor da vidi vse živo pred
seboj. Opisoval je Angleško promenado z razgledom na gore in na sinje morje, imel je privide zelenega mestnega parka v času. ko vrvi množica okrog pavilijona, kier igra godba in vedno se mu je pri takih prividih solnca m cvetja prikazala tudi Mania. V beli obleki se ie odražala od sinje morske gladine in stopala je po tatotu isodbe. ki io je slišal v svoji btf5n; domišljiji.
Ob. pogledu na nesrečnega moža. ki je smrt nad njim že razprostirala svoie
peroti. }e Terezija zadušila v sebi zadnje sledove jeze.
Pomislila je, da lahko vsak čas med napadom izdrihne. Iz ljubezni in usmiljenja do moža, prej tako vrooc Oubljenega, je pozabila na vse in ga tolažila z ca-dami, čeprav je neprestano videl pred seboj samo driigo, tisto, ki ,e b:la uniči* b njeno Uobosea in sreče.
— Da, mu je šepetala krvavečega srca, — obljubim ti, da se vrneva v Nizzo. Cim si nekoliko opomereš. kreneva na not in zimo preživiva zopet tam. Zopet boš videl zelene gozdiče, sinje morje zlato solnce in vse, kar imaš tako rad. Samo pomiri se, nikar se pneveč ne razburjaj. . Zdaj misli samo na to, kako bi se utrdil na pot.
Sprva ie Jakob začudeno, skoraj nezaupljivo pogledoval na Terezijo, potem so se mu pa zaiskrile oči in z>nova se je sebično zatopil v svoje varljive privide. Pri tem je pa pozabil, da režejo njegovi prividi ženi. ki mu jih je pričarala, že itak krvaveče srce...
Neke noči so morali hitro poklicati zdravnika. Težko sooeč v naslanjaču je imel Jakob še boli žive privide. Trdil je venomer, da pride tisto noč baronica Lieblingova k njemu in silil je svojega prijatelja, naj odpre okno. da se bo sli-
šalo drdranje njene kočrje... Ko je pa napočila jutranja zarja, so naenkrat zapeki zvončki na cesti.
-* To ie ona! To je Mania? — je vzkliknil nesrečni slikar. — Lechautre, hitite ii naproti, hitite dob!
Temu silnemu razburjenju je pa podlegel njegov izčrpani organizem. Poteze njegovega obraza so se bolestno skrčile, pritisnil je roke na prsi, da bi se ne zadušil.
— Prepozno. — je vzdihnal zadnjič. ko je slišal kako se je kočioa ustavila pred hišo.
Prestrašeni Lechautre je poklical Terezijo in hitel zdravniku naproti. Ko >e zdravnik vstopil, je bik> zares že prepozno. Smrt je bila iztegnila svok> koščeno roko s hitrostjo ptice roparice.
Žarki vzhajajočega solnca so se prikradli skozi priprta okna v sobo. zunaj so se prebujali vaščani. pastir v Roche-taillee, »Vodna podgana«, §e vedno H in krepak, je glasno zatrobil v rog. da bi zbra! svojo čredo. In ob zvokih roga starega pastirja, znanega mu iz otroških let. je umiral slikar shke »Kosci ovsa se vračajo« z varljivim' '*-Uivinrj prividi Nizze.
KONEC
Dober roman
hvalijo čitatelji sami
Zato nočemo delati nobene reklame za naš novi roman
JU in nezakonski i"
Jutri prečitajte začetek in potem bo vaša napetost, vaše zanimanje in zadovoljstvo od nadaljevanja do nadaljevanja večje. Vaše priznanje bo najboljša reklama za ta
prekrasni roman.
JDrtlaJe Jorip ppipMfc — Z* >N*rodno tUkauat* Fran J metek. — Za opravo te tnaermtni del Meto Otoa £MotoC _ Vet v l^obl^uil.