, KUPUJTE
^NE BONDE!
Najstarejši
Buy
I i
nds
slovenski dnevnik
v Ohio ★
Oglasi v iem listu so uspešni
NAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
—LETO xxvm.
KUPUJTE
VOJNE BONDE!
The Oldest Slovene Daily
in Ohio ★
Best Advertising Medium
yiCTORY BUY
UNITED
>VAR
BONDS STAMPS
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) NOVEMBER 26, 1945
- kriza v
' i'
7 premier k odstopil
S\i
premier svari
podtalnim ruvanjem elementov
'Novembra. — Vlada t ^ Feruccio Parrija, ki
wr'foio
^	pet mesecev,
padla. Njen padec je w^^cija, sestoječa iz ■ ki so skušale do-nad vlado. ^	"a cedilu Par-
^	pa sta sledili
K zoveta demokrat-krščansko de-rk' k ' .9^ njegovem odsto-podpirale še tri strank, ki so tvo-(^,'Jsko vlado: socialisti, J akcijonisti.
• ]6 K'i
,	po formalni pre-
izmed partizan-..*Jev v seve'mi Italiji.
Britske čete obkolile tri židovske vasi v Palestini
ŠTEVILKA (NUMBER) 274
Angleške oblasti pravijo, da so korak podvzele, da ustavijo tok nelegalnih naseljencev
JERUZALEM, 25. novembra — Nocoj so čete britske zračne pehote obkolile tri velike židovske naselbine in razglasile policijsko uro ob velikem delu palestinske obale. Ta korak je bil podvzet, pravijo Angleži, ker je skupina oboroženih judov napadla dvoje obrežnih stražnih postaj, pri čemur je bilo ranjenih 14 mož obrežne straže.
Neki židovski civilist je bil*-:.......———-r-
ni snoci," je rekel židovski pred-
m
s?
]. odstoplega ministr-napadali, da storil, odkar je pri-s. dočim SO- njegovi
J®
i j. '^vati znatno upo-(tKji^.^^'j^ttskih teženj na li f" Ho' . konferencah in da ItY^'^^^Sovem prizadeva-^ Veliko pomoči iz ino-
(C i.
'cijg	po naznanilu
^ f„v°^j^vil svarilo, da ^'Stični elementi, ki ^	Italije potuh-
'f i	načine ruje-
I % ^ '^kratičnim silam v df" ^ stegnejo napraviti 1i«' !iii)j^^®^ucijo, ki bi pod
^'"nila stari red v
,
Slovencev
mj Častno so bili % ^j^ške službe: Au-®ddie Cuffar, John , ])»	Bezelko, vsi v
'• jii k) .'^^''ja več let in se ^ 'Ha n ^^''avi vrnili do-&D :(L:°PU8t za 30 dni je .J.	Karol Kluii, ki
tri leta in ■ 5! iL Pz'evozil Atlantik ^ ^ poti domov je /	^adji, ki pa so
:Mf i
urah.
ik 'i-ri, ^
Mehika. — Od
li « ^
v Jugoslavi
%iif	jugusiavi-
^ Fodor, vodilna >0^	deželi in tajnik
JI	.
v, jugoslovanskimi " te ■
•	organizacije
»^t^l'^^vije. Njegovo ^il5j je prevzel Hin-»7 ^ J® pred štirimi me-j ^^e, kjer je usta-,y^^feodne Jugosla-y i/%08lavia Libre).
I<
iit


I tudi urednik ^^Soslavija danes." J prevzeli Hin-' ^ List in Lita de
. v umobolnici 11. novem-^Ovv, Joger, stara
.	-0-- 7 _______
vasi Globoli-tHii Slovenija. V ^	članica
'f^^i^^Pušča moža, v Mary Obra-Ji'ei) kraju pa tri
y
t iT". pa t"
flK	oskrbel Slo-
jjjj * .lb. PO£!"rpVirii rymrmrl
'V
f
Pogrebni zavod. '] ča;.T~ 8. novem-'i%h t? odpuščen iz i valiti ■ Fradel. Boril pit|. ^ na evropskih kot saržent k gg^^^^kovanj. Pri
Mesecev.
obstreljen v roke, ko se je pojavil na ulici po policijski uri.
Včeraj so britske oblasti zajele malo grško motorno ladjo, ki je prinesla na palestinsko obalo 200 nelegalnih židovskih naseljencev, nakar so sledili večji nemiri.
Angleži so naznanili, da bodo podvzeli hišne preiskave v vseh treh naselbinah, ki so obkoljene od vojaštva, da se dožene, ako se tam skrivajo naseljenci, ki so bili nelegalno vtihotapljeni v Palestino.
Zastopniki židovskih občinskih svetov se sedaj posvetujejo z britskim.i oblastmi z namenom, da preprečijo hišne preiskave.
"Mi nismo imeli nobene zveze z napadi, ki so bili vprizorje-
stavnik v naselbini Givath Haim, "in ako bi policija in vojaštvo poskusilo preiskovati naše domove, se bomo zoperstavili."
Angleži poslali bombnike nad Indoneze
BATAVIA, Java, 25. novembra. — Britske oblasti so danes nastopile "brez rokavic" proti indoneškim nacijonalistom ter prvič, poslali nad indoneške postojanke male bombnike, medtem se ljuti boji v Serabaji, Se-marangu, Bataviji in Ambaravi nadaljujejo.
Mali bombniki so najprej uda-rili na radijske postaje v Soera-karti in Jogjakarti, o katerih britske oblasti trdijo, da so huj-skale prebivalstvo na vojno proti Angležem.
Bivši poslanik Davies resno vznemirjen radi sedanje ameriške politike napram Rusiji
Poznani časniški in radijski komentator Drew Pearson poroča, da Joseph E. Davies, ki je bil ameriški poslanik v Rusiji v kritični dobi tik pred izbruhom druge svetovne vojne, piše novo knjigo o Rusiji, v kateri bo brez pardona udaril po gotovih elementih v državnem departmentu.
Davies je eden izmed velikih ameriških industrijalcev in je po povratku iz Rusije napisal odlično knjigo "Mission to Moscow", v kateri je posvetil za kulise mednarodne diplomacije, ki je dajala Hitlerju potuho, dokler ni zanetil vojne.
Klika v državnem departmentu hoče vojno z Rusijo
Pearson piše, da je Davies skrajno ogorčen pad Trumano-vo in Byrnesovo politiko napram Rusiji, in da obstoji v državnem departmentu zločesta proti-ruska klika, ki hoče za vsako ce-
I
no, da bi med Ameriko in Rusi-jo prišlo do razdora, eventualno pa celo do vojne.
Pearson potem nadaljuje v svojem poročilu:
"Davies želi, da bi se Truman in Stalin sestala in položila vse karte na mizo. On je prepričan, da sta Amerika in Sovjetska unija, ki obe posedata ogromno bogastvo in ogromno ozemlja, zadnji državi na svetu, med katerima bi bila potrebna kaka sovražnost, da pa bo do tega prišlo, ako se gotovim klik am v obeh deželah pusti prosto pot.
Truman izpostavljen pritisku anti-sovjetskih elementov
"Davies, ki je bil eden najboljših poslanikov, ki jih je Amerika kdaj imela v Moskvi," pravi Pearson dalje, "motri položaj kot trezen biznisman— prepričan je, da Amerika potrebuje Rusijo in da Rusija potrebuje Ameriko.
"Prepričan je, da je Truman
izpostavljen proti-ruskemu pritisku najrazličnejših vrst, zlasti od strani gotovih prvakov v armadi in mornarici in Rusijo mrzečih diplomatov. V tem leži pojasnila na predsednikovo zmedeno politiko napram Rusiji.
"Davies je resno vznemirjen glede nevarnosti, ki jo predstavlja položaj, in ako ga kdo ne zadrži, bo njegova knjiga brez usmiljenja udarila po tistih, ki Jih smatra odgovornim za obstoječo situacijo. Nekaj časa se je obotavljal, ker se je bal, da se bo zameril pri Trumanu, ako pride z resnico v javnost, ampak,, sedaj izgleda, da je vse to-zodevne pomisleke potisnil na stran."
Tisoč nacijskih agentov v Španiji
WASHINGTON, 24. novembra. — Uradniki državnega de-partmenta so danea izjavili, da je preiskava glede 9,000 Nemcev, ki živijo v Španiji, odkrila, da je med njimi najmanj 1,000 bivših nacijskih agentov.
Obenem se je odkrilo, da se velika masa dokumentov, ki so bili zaplenjeni v Nemčiji, sedaj prevaja, da se dožene, v koliki meri je režim gen. Franca ko-laboriral z osiščem. Neki uradnik državnega departmenta je izjavil, da najdeni dokumenti le podčrtava jo "notorično dejstvo", da je Franko kolaboriral z osiščem.
Naši fantje-vojaki
častno je bil odpuščen od vojaške službe S/Sgt. Rudolph Zajec, 20572 LiAdbergh Ave. Dodeljen je bil letalski sili na bombniku B-17. Služil je tri leta ter se je udeležil 35 misij nad Evropo. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
TRUMAN OBISKAL MATER NA 93.
ROJSTNI DAN
GRAND VIEW, Mo., 25. novembra. _ Predsednik Truman je danes presenetil svojo mater Mrs. Marto E. Truman za njen 93. rojstni dan. Dospel je namreč z letalom iz Washingto-na. Mati je poprej rekla, da upa, da bo sin navzlic svoji zaposlenosti našel čas vsaj za kratek telefonični pogovor.
O predsednikovem obisku tukaj ni bilo znano nikomur razen članov družine in o s o b j a na zrakoplovi.šču, dokler ni Truman po obisku pri materi odletel nazaj v Washington.
Njegovo letalo je odletelo od tukaj ob 3:13 popoldne in dospelo v Washington ob 8:14 zvečer.
Noben Amerikanec ni bil ubit v Indiji
CALCUTTA, 24. novembra. Ameriške vojaške oblasti so danes naznanile, da ni bilo v dosedanjih nemirih, ki so jih povzročili indijski nacijonalisti, ubit niti eden ameriški vojak, da pa je nekaj Amerikancev v nemirih dobilo poškodbe.
Nemiri in demonstracije v Indiji se nadaljujejo. Danes je v Bombaju policija s Streli razpršila demonstracija dijakov, v kateri se je nahajalo dva tisoče oseb.
Prvotno je bilo poročano, da so bili od Indijcev ubiti trije ameriški vojaki in en major. Ameriške vojaške oblasti poročajo, da je bilo šest ameriških vojakov in 52 Indijcev ubitih, ko je eksplodirala zaloga municije severno od Calcutte, toda poudarja se, da ni imela eksplozija nobene zveze z izgredi.
Kratke vesti
VLOMILCI so POZABILI CITATI ČASOPISE
NEWARK, N. J., 24. novembra. — Snoči so vlomilci vdrli v prostore neke mlekarne in neke klavnice, odkoder so odnesli 150,000 rdečih racijskih točk, ki so opolnoči s preklicem racije mesa in masti izgubile veljavo.
GEN. EISENHOWER BOLAN; NJEGOVO STANJE POVOLNO
WHITE SULPHUR SPRINGS, W. Va., 24. novembra. — Včeraj se je podal v tukajšnjo vojaško bolnišnico gen. Eisenhower, ki se je resno prehladil, toda danes je bilo naznanjeno, da je novi šef generalnega štaba prebil ugodno noč in da je njegovo stanje jako povoljno.
PASTOR JE OČE NEZAKONSKEGA OTROKA
KANSAS CITY, 24. novembra. — Okrajna porota je danes odločila, da je 58-letni upokojeni pastor Lawrence I. Goodrich oče deklice, katero je pred osmimi meseci rodila misijonska delavka Gladys Beard. Miss Beard je pričala, da je Goodrich edini moški, ki ga je kdaj ljubila, da ji je pisal mnogo ljubavnih pisem in da je bila z njim ponovno intimna.
KLUB "LJUBLJANA"
Jutri večer se vrši seja kluba "Ljubljana" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članstvo je vabljeno, da se udeleži polnoštevilno.
Naciji kličejo Lindbergha in Lady Astor za priče
LONDON, 25. novembra—Tukaj se poroča, da je obramba Hermanna Goeringa naznanila, da bo poklicala Charle^a A. Lindbergha, da pride pričat v prilog njemu pri procesu v Nue-renbergu.
Lindbergh, ki se nahaja v Fairfieidu, Con^., je tamkaj na svojem domu izjavil, da poziva za pričanje ni prejel, in da je vse, kar je videl in slišal tekom svojega obiska v Nemčiji pred vojno, povedano v poročilih, katere je predložil vojnemu in državnemu departmentu. Dostavil je, da bo šel pričat le, ako bi mu tako svetovala ameriška vlada.
Iz Nuerenberga se tudi poroča, da je obramba bivšega ministra Ribbentropa naznanila, da bo poklicala za pričo Lady Astor, bivšo članico britskega parlamenta, ki je spadala v ta-kozvano "Cleveden družbo," ki je bila do izbruha vojne odprto naklonjena Nemčiji.
Lady Astor, ki je bila rojena v Ameriki ter pri zadnjih volitvah ni kandidirala v parlament, pa je izjavila, da je Ribbentropa samo enkrat srečala, da mu je takrat rekla, da mrzi nacijski sistem in da ne bo šla pričat, tudi ako bi bila klicana.
Novi grobovi
JOHN MARVAR
Ameriški Slovenci • so izgubili zopet enega svojih pionirjev. Včeraj zjutraj je namreč umrl v Mt. Sinai bolnišnici John Mar-var po domače Novžij v visoki starosti 76 let. Družina stanuje na vogalu Richmond in White Roads. Soproga Frances mu je umrla pred 11 l^eti, sin Ray pa pred 9. leti. Tukaj zapušča sina Ernesta in tri hčere: Christine Marvar, Frances Praprotnik in Josephine Smith ter vnuke. Bil je član, društva Srca Jezusovega, samostojno.
Pokojni John Marvar je bil doma iz vasi Vrh, fara Žužemberk, odkoder je prišel v Ameriko leta 1889, torej je bil med prvimi slovenskimi naseljenci v Clevelandu. Dolgo let je vodil gostilno na 54. cesti in St. Clair Ave. Bil je eden prvih slovenskih gostilničarjev v Clevelandu, zato tudi splošno poznan tukaj. Leta 1917 se je pa družina preselila na deželo, kjer prebiva še danes.
Pokojni John Marvar je bil blaga duša, veren in kremenite-ga. značaja. Vsakemu, ki ga je prosil pomoči ali nasveta, je rad ustregel, če je le mogel.
Pogreb bo iz Svetkovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti. Čas pogreba bo naznanjem jutri. Naj blagi mož pokojno spi v ameriški grudi, preostalim pa izrekamo naše iskreno sočustvo.
FRANK BECK
Danes zjutraj je umrl Frank Beck, po domače Ručovar, stanujoč na 15105 Hale Ave. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod August F. Svetek, 478 E. 152 St. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v torek. Podrobnosti bomo poročali jutri.
POBIRANJE ASESMENTA
Nocoj bodo društva, ki zborujejo v Slovenskem domu na Holmes Ave., pobirala asesment za tekoči* mesec, in opozarja se članstvo, da poravna svoje prispevke pravočasno.
Avstrijski socialisti zmagali pri volitvah
So dobili veliko večino na Dunaju in po drugih mestih pri prvih svobodnih volitvah po 15 letih
DUNAJ, 25. novembra — Pri prvih svobodnih volitvah, ki so se vršile danes v Avstriji po preteku 15 let, so socialisti dobili sigurno večino. Neuradna poročila o izidu volitev izkazujejo, da je bilo za socialiste oddanih 537,000 glasov, za katoliško ljudsko stranko 311 glasov, za komuniste pa 74,000 glasov.
Za komuniste je bilo v splošnem oddanih manj kot 10 odstotkov glasov, in ako ne pridobijo na glasovih na Štajerskem in v dunajskih predmestjih, kjer glasovnice še nisi bile preštete, ne bodo imeli niti enega sedeža v parlamentu.
Socialisti dobili 58 procentov glasov na Dunaju
Socialisti so dobili 58 procentov vseh oddanih glasov na Dunaju in kakor se poroča, je bila zanje oddana tudi večina glasov v Gradcu in Celovcu.
Kot razvidno, stoje v ospredju v vseh industrijskih okrožjih na Spodnjem Avstrijskem, ki spada pod sovjetsko okupacijsko cono.
Kar se tiče Gornje Avstrije in Tirolske, ki spadata pod an-glo-ameriško okupacijsko zono, se zdi, da so tam prodrli kandidati katoliške ljudske stranke.
ki je bila v omenjenih provin-' cah od nekdaj zelo močna.
90 odstotkov volilnih upravičencev šlo na volišče
Volitev se je udeležilo 90 procentov ljudi, ki imajo volilno pravico, in kolikor se more dognati—predvsem na Dunaju— 60 bile volitve agsolutno svobodne.
Ker so volili tudi ljudje, ki so bili evakuirani iz'svojih domačih okrožij, bo naznanilo končnega izida nekoliko zakasnjeno. V mnogih krajih so zavezniški trucki vozili ljudi na volišče, volišča so patruljirale zavezniške vojaške straže in ko so se volišča zaprla, so britski in sovjetski oklopni avtomobili odpeljali glasovnice iz trgov in vasi na Dunaj.
Voditelji vseh treh strank so najprej naznanili, da se bo ne glede na izid volitev formirala koalicijska vlada, ki bo skupno delala za obnovo dežele.
Rusija zelo poveča proizvodnjo avtov; zna tekmovati z ameriškimi na svetovnem trgu
MOSKVA, 24. novembra. — Danes so bile tukaj objavljene podrobnosti petletnega načrta za avtombobilsko industrijo, iz kaiterega je razvidno, da se bodo v Sovjetski uniji osebni in tovorni avtomobili producirali v tolikih množinah, da utegnejo resno tekmovati z avtomobili ameriškega in britskega izdelka na svetovnem trgu.
Kakor je naznanil komisar strojne produkcije S. S. Ako-pov, bo že sedaj velika avtomobilska industrija ob koncu petih let tri do štirikrat večja kot je danes.
Tovarna v Gorkiju bo pro-ducirala 1000 avtov na dan
Povečali se bodo vsi avtomobilski obrati v Moskvi, Gorkiju in v Uralih in završila se bo gradnja velikanske avtomobilske tvornice v Jaroslavu.
Rusi pravijo, da bo tovarna v Gorkiju, ki je med vojno pro-ducirala mnogo tankov, po do-vršitvi ekspanzije producirala nad tisoč avtomobilov na dan.
Akopov je v svojem poročilu rekel, da bo tovarna v Jaroslavu po izvedbi petletke ena največjih obratov za proizvodnjo težkih tovornih avtomobilov na svetu.
Nov sovjetski avto podoben Buicku In Gadillacu
Najnovejši sovjetski avto, ki se imenuje Zis 110, je krasno motorno vozilo, ki bi se ga moglo uvrstiti nekako med Buick in Cadillac. Je to nizko zgrajen, in prostoren avto črne barve s temnordečimi črtami in belo
pnevmatiko, ki vozi z brzino 90 do 100 milj na uro. Motor na 8 cilindrov poseda 104 konjske sile, ima prostora za sedem oseb in je opremljen z radijom, gor-koto in hidraulično napravo za dviganje oken.
Novi sovjetski avto za splošno rabo je vozilo na štiri cilindre, je za pet oseb, in je zelo ekonomičen in vozi do 65 milj na uro. Imenuje se "Zmaga."
TAJNIK SE PRESELIL
Mr. Anton Urankar, tajnik društva Euclid št. 29 SDZ, sporoča, da se je preselil na 15001 Pepper Ave., kamor se naj članstvo obrne v društvenih zadevah. Društveni asesment za tekoči mesec bo pobiral v ponedeljek 26. novembra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
25 LETNICA ZBORA JADRAN
Pevski zbor "Jadran" je včeraj praznoval svojo 25-letnico s lepo uspelim koncertom. Dvorana je bila do malega polna po-setnikov, ki so z vidnim užitkom sledili posameznim točkam na programu. Podrobnejše poročilo bo podano v jutrišnji izdaji Enakopravnosti.
ZGODOVINSKI PODATKI!
V malokateri knjigi dobile toliko podatkov glede prvih naseljencev, kakor v najnovejšem delu našega ameriško-slo-venskega pisatelja, poznanega in spoštovanega Louis Adamiča. Naslov knjige je "A Nation of Nations." Lahko si jo nabavite tudi v uredništvu Enakopravnosti.
\
a
ENAKOPRAVNOST
ENAKOPRAVNOST"
__Owned and Published by
m AimiOAV JtTGOSIiAV PRINTINO AND FlIBUSHINO CO. nn ST. C3LAIB AVENtTE — HENDERSON 5311-11 Kwwd Kvery Day Except Sunday« and Holiday# BTIBSORIPTION BATESu.'OENE NAROČNINI)
By OMrier In Olereland and by Mall Out of Town:
KPo ramaialcu r Cleveland In po poiU liven memta);
One Year — (Za celo leto) '____$g^o
^QT H»Zf Year — (Za pol leta)_________ lio
Itor S Montbfl — (Za ■ meMce)__________2.00
By Mail In Cleveland, Canada and Mexico:
iPo pofitl V Clevelandu, Kanadi in	;
for One Year — (Za celo leto) ____
for Half Year — (Za pol leta)____
For t Montba — (Za • memece)____
_$7.fiC .. <.00 - ije
ror Europe, Soutb America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inooenuke driave):
Por One Year — (Za celo leto)__'	_u.oo
Por Half Year — (Za pol leta)___________________
entered m Second Clau Matter April aeth, 1018 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 8rd, 1179.
Senator Claude Pepper:
ALI SO DELAVSKI PRIHRANKI JAMSTVO BLAGOSTANJA?
Mnogo prvakov podjetništva in industrije in celo gospodarskih strokovnjakov, ki bi morali biti pač bolje pod-učeni, nam pridiga danes naslednje:
"Ameriški delavci so si prihranili ogromno denarja tekom vojne. Zdaj bodo te svoje velikanske prihranke začeli trositi in bodo tako ustvarili blagostanje. Nikomur ne bo hudega."
Zategadelj je nepotrebno, tako izjavljajo, da ukrenemo kar si bodi v svrho zvišanja plač in mezd, ali za polno zaposlitev.
Temeljito se motijo. Stvarnost je drugačna.
Poglejmo, kaj govore dejstva o prihrankih delavstva tekom vojne.
Meseca avgusta 1945' so znašali prihranki 85% ameriških rodbin, to je, vseh onih, katerih dohodki so izpod $5,000 na leto, le malo več kot $600. Navzlic zatrjevanju reakcionarnega časopisja pa niso potrošili večine svojega denarja s tem, da so živeli preveč razkošno. Draginja je požrla dober del njihovih dohodkov. Mnogo je bilo rodbin, ki so irhele še stare dolgove, kot na primer račune zdravnikov—in te dolgove so odplačale.
Kako dolgo bo mogla ena teh rodbin živeti od zneska $600 ako so rodbinski očetje izgubili svoj zaslužek, ali ako se z izgubo čezurnega dela resno zmanjšajo njihovi dohodki. Draginja je ostala in še vedno raste.
Mnogo pa je tudi rodbin, ki nimajo niti teh $600. Tri četrtine vseh prihrankov v skupini rodbin, katerih dohodki so izpod $5,000, so v rokah najvišje skupine, to je, tistih, ki imajo najvišje dohodke. Skoro polovica vseh delavcev ima manj kot $300 prihrankov, a 25'/< je delavcev, ki imajo manj kot $100.
V Birmingham-u v Alabami je bilo v rokah 60% prebivalcev manj kot 15', prihrankov celokupne občine. V neki farmarski občini v IlUnoisu je bilo v rokah 50 prebivalcev komaj 16'( prihrankov.
S takimi vsotami pa ne bo nikdo kupoval velikega števila ledenic, avtomobilov in novih hiš—prav posebno še, ako je bodočnost negotova, ako ni zanesljive zaposlenosti oziroraa socialne varnosti in zavarovanja proti nezaposlenosti—in nobene možnosti, da se izogjieš večni grožnji visokih zdravniških računov.
To je torej stvarnost. Povprečni ameriški nastavljenec nikakor ni v stanju, da nastopi in sam podpre zaposlitev s tem, da bi nakupoval velike množine dragih tovarniških izdelkov. Težke izkušnje depresije so še preveč blizu v naši neposredni preteklosti, da bi se delavci upali potrošiti svoje malenkostne prihranke. Radi tega bodo stiskali svoje denarje v večnem strahu, da utegnejo nastopiti težki časi—
—IZVZEMŠI LE SLUČAJ, DA BOMO IMELI ZAKONE, KI MU BODO JAMČILI ZAPOSLITEV, PRIMERNO ODŠKODNINO ZA NEZAPOSLENOST IN PRIMERNO ZAVAROVALNINO ZA ZDRAVJE, NEZMOŽNOSTI DELA IN STAROST.
Nekateri izmed onih, ki so zares bogati, morda 15/, našega prebivalstva, so si prihranili toliko denarja, da ne vedo kam z njim. Ti utegnejo ustvariti nekaj blagostanja tam, kjer je tudi sedaj že dovolj dolarjev. Toda izkušnje so nas naučile, da morajo prav isti plačati račune bolnega gospodarstva, čim je nekje večji del prebivalstva nezaposlen, siromašen ali prisiljen, da živi v negotovosti. Depresije so nalezljive. Brezobzirne so napram osebam—kot smrt.
Ako hočemo blagostanje, moramo imeti politiko polne zaposlitve z visokimi mezdami in gledati, da nam ta politika uspe. Resno ^višanje plač in mezd jo potrebno, in sicer takoj. Splošen program socialne varnosti in zdravja pa mora jamčiti vsakomur najboljšo nego za ceno, ki ne sme biti previsoka. Dokler ta politika ne bo uvedena v Ameriki, ameriški delavci ne bodo mogli potrošiti svojih prihrankov. Radi tega pa njihovi prihranki ne morejo ustvariti splošnega blagostanja.
PISMA IZ STAREGA KRAJA
26. nove»I^
Dolenja vas je mnogo pretrpela radi domačih izdajalcev
Mr. Anthony Tavželj, 1098 E. 66 St., je prejel prvo pismo od svoje sestre Marije Mlinar iz Dolenje vasi, pošta Cerknica pri Rakeku. Pismo je bilo pisano 21. julija 1945 ter je bilo poslano in cenzurirano potom Beograda in Maribora. Kot druge družine, ki so stale ob strani narodnih borcev, tako je tudi Mli-narjeva družina prestala mnogo hudega, toda čitajte naslednje vrstice in se boste prepričali, kaj vse se je godilo.
"Ljubi moj brat!
"Po dolgih letih Ti zopet pišem pisemce. V prvih vrsticah mojega pisanja Tebe, Pepco, Roberta in Heleno najsrčnejše pozdravljamo.
"Sf^ročam Ti, da smo še vsi živi in zdravi, kar želim, da bi to pisemce našlo tudi Vas vse žive in zdrave.
"Ne vem, kako bi začela, ker preveč Ti imam za povedati, oziroma zapisati. Tudi se ne da vse popisati, kar smo v tej vojni hudega prestali. Samo ustmeno bi se lahko pogovorili.
"Hvalabogu, da smo le živi vsi ostali, vse drugo se bo sčasoma pozabilo, samo življenje umrlih, to se pa nikdar ne bo in tudi se ne sme. Smrt njih mnogoštevilnih je bila grozna. Da, življenje so dali za našo svobodo,, zato mora njih duh med nami živeti, vekomaj! Njihova dobra dela naj obrode obilo dobrega sadu. Naši hrabri borci so se borili za našo zlato svobodo! Zato naj žive naši pogumni borci-partizani. Smrt belogardistom in vsem izdajalcem!
"Bojevali so se naši nasprotniki za tujca in naše rodne brate pa ubijali in jih pregnali v internacijo itd. Slovenski narod so uničevali, zato jih je Bog sedaj kaznoval.
"Ljubi brat, preobširno bi bilo to popisovati, saj Ti je znano, kaj vse so delali naši trinogi. Še imam Tvoja pisma, ki si nam popisoval politične razmere v Rusiji. To je bilo par let pred vojno. Takrat smo morali molčati in še med vojno, ker v nasprotnem slučaju so vsakega aretirali. "Na kratko Ti popišem, kako je bilo z nami. Moža sem imela pri partizanih, kot tudi sina Edwarda, potem si moraš predstavljati, koliko ^orja smo prestali doma; prvo od Italijanov, potem od Nemcev, a vsega strašnega gorja so bili krivi pa /e naši krščanski neusjniljeni ljudje! Kaj je vse pretrpel naš slovenski narod!
"Mož je srečno prišel domov, a bil je ves prehlajen; v najhujši zimi je moral bresti deročo vodo do vratu, da je be^al pred svojimi rodnimi brati.
"Edward je bil aretiran iz Cerknice v ljubljanske zapore, a prej so ga bili Italijani zaprli v Cerknici, kakor tudi Viktorja Urbanovega in še par fantov iz naše vasi. Iz Cerknice jih je bilo pa veliko. Bil je pa Edward zaprt že preje v Italiji. To Ti bo že on sam popisal, kadar mu bo čas dopuščal. Je pa še pri partizanih v pisarni, ni mu pa nič hudega, temveč dobro mu je in srečen je, ter vesel je, da je bil vedno za partizane in danes je lahko vp.aki partizan ponosen. Sramotno je pa za naše nasprotnike, ki si sedaj nič nc morejo pomagati, temveč morajo biti pokorno tiho, kakor smo morali biti preje mi.
"Slavica, ki je sedaj stara 17 let, je namestna učiteljica. Naredila je štiri meščanske, eno leto je bila v Ljubljani na učiteljišču, nazadnje je napravila kurz, pedagoški tečaj, ki ga je napravila z najboljšim uspehom. Vse predmete je imela odlične in tudi v prejšnjih šolah delala vedno z. odliko. Ta tečaj je napravila v Belokrajini v Čr-
nomlju, kjer so bili vsi učitelji in profesorji partizani.
Večkrat so imeli hajko, tako da je Slavka vse čevlje strgala, da danes ima samo tiste, v katere je obuta in še te so vse zašite. Nastavljena je pa v Grahovem; sedaj je na počitnicah. Učila je le par mesecev in v jeseni bo zopet učila naprej, samo skrbi me za obutev in plašča nima, dobiti ni pa nikjer in denarja nimamo. A ta sedaj še nig^ ne dela, ker nimajo materiala. Res, težko živimo!
"Tilka, sedaj stara 14 let in pol , je dovršila štiri meščanske in bo šla v peto gimnazijo, a me ravno tako skrbi, kje bom dobila ji za obleči in obuti. Ta pa še perila nima, ker je vse strgala; plašč in kako obleko zimsko, bi rada in čevlje, a kje, ki se nikjer ne dobi.
"Iz Amerike je Rdeč križ poslal za siromake, a kje morejo vsi dobiti, ker jih je grozno veliko, eni bodo pa le deležni. Ene čevlje dobi naš Francel, sicer ponošene, a bodo le dobri.
"Francel bo star kmalu 14 let, je zelo velik, gotovo bo ravno tako velik kot si Ti. Ta pa nima res kaj obleči; dve stari srajci in ene hlače za delavnik in praznik. V gimnazijo prvo bo šel, a ne vem, če bo mogoče iti brez potrebne obleke. On je pa zamudil šolo par let, ker je ni bilo. Sedaj imam take skrbi radi otrok, da sem kar bolna od hudega.
"Ta maji. Danilo, je star pa ravno sedem let; bo hodil v drugi razred v Cerknico, je pa hodil eno leto v naši vasi. Tega bomo pa že oblekli in obuli, ki je še majhen. Edina jaz, da imam še nekaj za obleči. Veliko pa le nimam, ker drugače bi otrokom prenaredila.
"Mož je pa popolnoma ob vse. Belogardisti so mu pri nas pokradli vse, kar je imel; najmanjše stvari, kar je on imel, so vzeli. Še uro so mu vzeli. Sedaj nima ne za obleči, ne za obut. Kar je Edward imel, so tudi vzeli vse, a on je oblečen in j obut pri partizanih. Hrane mu' ne manjka kakor manjka, nam. i Kruha, tega najbolj pogrešamo; | ta mali vedno joka za kruh, a mu ne morem pomagati.
"Počasi bo že bolje, samo da je vojska mimla, pa je dobro, da nas saj belogardisti več ne preganjajo in pretepajo. Preiskava je bila večkrat pri nas. Enkrat je bila od petih zjutraj pa do popoldne do 2. ure. In ravno isti-krat je bil mož doma, ker je bilo ovajeno, a ga le niso dobili. Mo-; raš si predstavljati, kakšen ve-i lik strah smo imeli. Bila je tudi črna roka pri nas; moža so hoteli na vsak način dobiti, da bi ga bili ubili.
"On je bil izvoljen pri nas za poslanca in zato so ga iskali. Zapisan je bil smrti—ravno tako Edward in Slavica, a ni nobeden nobenemu nič žalega storil. To le zato, ker so vedeli, da smo vsi proti njim. Bila sem bolna od hudega in da bi to trajalo še naprej, bi mene in mojo družino odpeljali v Nemčijo in bi tam pomrli kot nešteto drugih.
"Tako sem vam samo na kratko popisala naše gorje. Ne da se pa popisati vse, kar smo tukaj prestali. Samo hiša je še kot je bila in v naši vasi je vse celo, kar je pa v Cerknici, je obilo požgano od Nemcev.
"Loška dolina je pa šc. večje gorje prestala kot smo pa .še mi. Tam so pa ob vse in strašno Veliko žrtev je bilo tam. Torej končati moram, prostora zmanjkuje, pa še drugič kaj več, če boš pismo prejel.
"Torej, ljubeči brat in ljubeča mi sestra Pepca, če je mogoče Vama kaj nam pomagati, poma-
gajta nama in pošljita kaj stare obleke; naprosita kje še pri Vaših sosedih, če ima kdo kaj več. Oprosti pisavi, solze mi zalivajo neprenehoma oči. Upam, da ste Vi vsi srečni tam. Robert mora biti že velik fant in Helenca tudi, gotovo sta Vama v veselje.
"Torej Vas vse vsi najlepše pozdravljamo. Vas vse poljubljam najbolj pa Tebe, ljubeči brat. Tvoja sestra
'^Marija."
#
"Aodatek: Pozabila sem Ti zapisati, da so nam Nemci zvočni kino-aparat popolnoma vsega razbili in ga na cesto zmetali. Pomisli ob koliko smo. Popolnoma so nas uničili. Torej ljubi brat, prosim, kar Vam je mogoče poslati, tudi če so stari čevlji in že kaj strganega, bo že moj mož zašil, ko zna sam čevlje delati in jih propravljati. Mogoče ima Pepca kakšne čevlje, da bi jih mož zame popravil, ker za obuti nimam nič. Jaz in hčerka imavi št. 38, Slavica pa 39, jaz pa tudi lahko nosim št. 37. Vse nam bi prišlo prav. Obleko pa prenaredim.
"Mogoče ima Robert kaj za Danila ali Francelna. Še enkrat lepo vsi prosimo. Seveda, če sami nimate, bo gotovo nemogoče. Tukaj se nikjer ne dobi, moža je kar sram iti na cesto, ves je za-flikan. Koliko gorja so nam napravili ti banditi beli. Cvirna se tudi še ne dobi pri nas; če ga imate pri vas, prosim, da mi ga pošlješ, belega in črnega za na roko šivati in za mašino, tudi za čevljarstvo. Oprosti, če Te za toliko prosim, saj veš, da mi je težko.
"Sedajle je prišel od partizanov Viktor kot poročnik, a gre že danes nazaj. Tebe in vse lepo pozdravlja. Vsi Urbanovi so živi ; Lojzka ima tri sine pri partizanih.
"Švelcov France je tudi pri partizanih, brat Lojze je prišel pa iz internacije; bil je že dvakrat v internaciji. Vas pozdravlja. Švelcovi pozdravljajo Toneta, če je še živ. Pozdravljam ga tudi jaz. Pozdravljajo Urbanovi Jožeta in vso družino. Piši, če so živi in kako je njim in Švel-covim.
"Ko to pisemce dobiš, prosim, takoj odpiši in vsi se oglasite pismeno. Sedaj boste pa gotovo enkrat prišli z aeroplanom, kaj
ne:
?»»
Bosonogi in raztrgani otroci . . .
ostalo mrzlo srce rojaka ali rojakinje, ki se zaveda revščine, ki tepe naše junaške ljudi to zimo . . . da, to zimo, ko je sovražnik jedva odnesel svoj kruti škorenj z njihove zemlje, a pustil pa je za seboj opustošenje, kakršnega narod prej ni nikoli doživel.
Prva zima po končani vojni je vedno strašna za ljudstvo, ki je občutilo bič vojne vihre—mnogi naši ljudje se spominjajo, kako je bilo po prvi svetovni vojni gorje onim, ki so trpeli vsled vojne—sedaj pa je trpljenje nepopisno večje in žrtve še vedno padajo, čeprav je sovražnosti konec že nekaj mesecev.
"Vračajo se," pišejo ljudje iz starega kraja, "živi okostnjaki iz taborišč smrti v Nemčiji . . . bolehajo nam otroci, ki so bili ves čas vojne podhranjeni in preganjani s starši vred . . . razsaja jetika in bolezni, ki so nam bile prej nepoznane . . . vsega tega je krivo pomanjkanje najpotrebnejših stvari za vsakdanje življenje . . . pomagajte, če morete kaj iz Amerike . . . vsaj do prve žetve ... do časa, ko bodo naše tovarne popravljene ... ko bomo mogli dobiti surovega materiala za izdelavo potrebščin ..."
Tej prošnji se moramo odzvati vsi brez izjeme. Stopite do sosedov in znancev v svojih naselbinah in jim povejte, kako trpi narod doma, pa bodo radi dali kaj obleke, obuvala, orodja, mila, itd., da odpomorejo zavezniškemu narodu. Prebrskajte svoje shrambe za obleko in izročite, kar ne potrebujete več, za ljudstvo doma v starem kraju.
Pišite, ako tako želite, na urad Ameriškega odbora po letake in drug kampanjski material, da lahko boljše predočite trpljenje ljudstva v domovini ameriškim ljudem. Naslov je:
The American Committee for Yugoslav Relief, 235 East 11th St., New York 3, N. Y.
dem izrecno polaga^^* da ni treba zbirati okrog naših ljudi, \ okrog drugih v vaših in soseščinah. Podpis® dobiti med čim širji"" ^ državljanov naše velik® ke. Kakor delajo skupno z ostalimi A®' , državljani za vsako dr"? pravičnosti in skupD® Q tako moramo sedaj
laf
LdKo moramo	^
svoje sodržavljane, j
jo z nami za dosego
i "»it;
demokratične ureditv® ^ skih meja.	^ %
Važno je, da se i^v
akcije ne omeji na ka» f ljudi. Nasprotno,	^
dati, da pritegnemo čimvečje števjlo Iju^''
sebno mladine, ker se' . icoii
' It J
pa na ta način narašča ^ %n
seže širše plasti nar^
V uradu Ameriškega odbora za jugoslovansko pomoč v New Yorku, si lahko vsak ogllda kupček slik, ki predstavljajo gorje in bedo v Jugoslaviji. Morda najbolj stisnejo človeku srce slike, ki kažejo otroke, oble-bene v razcapane kose nečesa, kar je morda enkrat bilo obleka.. . noge so jim ali bose ali pa zavite v cunje. Obrazi teh otrok niso veseli in nasmejani, pač pa so prezgodaj postarani in preplašeni ... In to so otroci nagih ljudi . . . deca našega naroda .. . deca, ki ni nikomur nič žalepa storila, pa mora vseeno toliko trpeti.	, ^
Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč je na delu, da pomaga olajšati bedo in trpljenje teh otrok . . . bedo in trpljenje jugoslovanskega ljudstva sploh. In ameriški Slovenci sodelujejo v tem potom svoje narodne organizacije SANSa ter potom postojank Ameriškega odbora samega. Toda vsi še ne sodelujejo, zato pa naj se vsakdo izmed nas potrudi, da pridobi rojaka ali pa rojakinjo, ki dosedaj še ni prispeval za naše sirote, da to stori tekom letošnje kampanje v novembru in decembru. Tudi one naše skupine ali organizacije, ki dosedaj še niso bile na delu za zbiranje pomoči, naj so zdramijo in gredo na delo.
Ce \^zbudi gladna in raztrgana deca našega naroda doma sočutje med tujimi ljudmi, tedaj je skoro nemogoče verjeti, da bo
Za Osvobojenje naših bratov v Trstu, Istri in Primorju
Združeni odbor južno-slovan-skih Američanov je organiziral kampanjo z ozirom na apel na predsednika Trumana in državnega tajnika Byrnesa za-pravično revizijo meje med Jugosla-j vijo in Italijo, katera je bila! vzpostavljena na podlagi ver-' sajskega miru.	!
Ta akcija je doslej pokazala dobre rezultate. Nič čudnega nil torej, ako mnogi prijatelji Ju-| goslavije v Ameriki, v veliki meri oni, ki niso jugoslovanskega porekla, izražajo željo, da se ta kampanja izvede v večjem obsegu, nego je to v začetku predvideval Združeni odbor.
Ustrezajoč tem željam ter sugestijam patriotov, ki jim je pri srcu svetovni mir, Združeni odbor ponovno apelira na vse naše ljudi, na organizacije in ustanove, da svoje delo v tem oziru še ojačajo in raširijo ter naberejo nadaljnih podpisov za apel, kateri bo poslan predsedniku Tru-manu in tajniku Byrnesu. Posebno se obračamo do onih naših organizacij in posameznikov, ki dosedaj še niso dobili pripravljenih tiskovin ali pol za zbiranje takih podpisov, da se nemudoma obrnejo na nas, da jim iste pošljemo. Medtem je treba, da vsi skupaj gremo energično na delo in dobivamo podpise, obenem pa moramo ljudi tudi prepričati, da je jugoslovanska zahteva glede Trsta, Istrfe in Primorja popolnorha upravičena in je naša dolžnost, da jo podpiramo, ako hočemo v svetu ohraniti mir.
Naj ne bo ni ene zabave, na kateri bi se ne pobiralo podpisov, niti ene same naselbine, kjer bi ne bila pola podpisana, in nobene skupine, ki ne bi vzela te zadeve v pretres in poskrbela za kroženje pol v svrho nabiranja podpisov. Tudi našim Iju-
nje za stvar in se doS®''' fgc uspehi.	^
Združeni odbor ^ % one, ki so že nabrali Pf ., % podpisov, da jih takoj, ker bo s tem ^ močem v uradu, ki ^ in bodo preobložene % ^ bodo prišle pole v ura B; enkrat proti podpisov. Kb je pol® ^ s podpisi, jo pošlji^ e urad Združenega odo ^ ^ Važno je tudi, da s® j Jc neske za Združeni	'
posebno med jugo® ,^.9 ljudmi. Odbor ima I ^ ' veliko dela, važnega k pomeni izdatke. Zdru^^ nima drugih sredstev | svojega dela kot don^s ^ i dobi od naroda.	J
odvisen od tega, koli ^ bo Združeni odbor , v"-polago. čimveč sre . bolj bo Odboru omog vanje za zmago den^" — ohranitev miru. „i( ^ ^
Tem potom se Zor j,js zahvaljuje vsem orn'^' delovali v tej kamp^"^ ^ ^ nite, da lahko	'Dj
pole za zbiranje P" " k tako želite. Pišite na-United Committe® ^
South-Slavic 465 Lexington New York 17, voj, Pišite po pole * ' vsak dan odlašanj^^^ je izgubljenega
\
nega časa v borbi	,
bodočnost, za	'tj
vičnega miru v sve
kratskih prilik za
vse

ljubne narode sveta- . j
I.,,
isC'l'
b
Odprto p'
L^enjeni:
To sporočilo vam je Fisher Body ■
UAW-CIO sedaj	\
vedamo se dobrega

pore, ki so jo
*:i
teklosti in tista
razne narodnostni " j i'' . . ...... »nO#
pomagala zmaga^'- je .
Mnogo vaših našega lokala i"
stanje, ki je pred
\e
Naša borba pn f \ Dorba za ves	^
govih tisočerih del3	i).
vaše podpore ^
vanju in hvaležni
šnokoli akcijo od f (io, ' '
organizacij, ki .jcj. la zmagati v tej S -gv), Mi ne moremo jji ^ ge v tej borbi sa^
'. "o
'nt

in potrebujemo g
Ali se lahko zana®
organizacijo za
"is o j
pri Fisher Body / boljše plače in boU terem živimo?	v
Zahvaljujoč se ^
ostajam	i)('
. S spoštovanji!^' ggc'
Charles ^

%

Local
WOpRAVNOST . Clair Ave. '^•"on 5311-12
ENGUSH SECTION
FOR VICTORY—Buy War Bonds and Stamps
Vladimir Golschmanh
American Slav Congress Gives Its Position on the Balkans
Unued from last week)
t, S Wrote in his unpub-^'spatch of June 5; "Com-the British refusal, on initr London, to grant P** % 3 sanctuary, the Ameri-, !iJ »lay well make the "»A	the 'fall guy' and
^^%erican influence in this Iljj Some time to come." It))	to be exactly what
happening. By taking W .Sht and, consciously or cause of for-^ (q collaborators and re-^®s, we are destroying od will that exists among Majority of the Balkan ^ W- ^°^ard America. We are if' our influence. It will good to blame the Rus-many writers are in-

Ifj i —J -----^
^ ttlUg ° for the growing re - ^hich is developing in toward the attitude ^^presentative there and
" V
^ V here at home, ^fi Balkan peoples like They want to see the if' ^^stes as one of their 3^	friends. That is why
S'' % ^^hewildered, nay, indig-|) *8i^g they see us taking li*	petty disrupters and
<< ^ , Collaborationists. They ■ j	wonder whether
^ ^bli L trying to help them ^ C, their life on a new
ji' H i* % P
;C*
case in point con-I goslavia. Recent , dis-•ts '^^'^tioned that busihess ^	United States Gov-
ilfi >6. representatives there it clear to Yugoslav ^h^t they should not ex-^ > jj^^'^ited States economic 1^	they change their
policy, that is, unless as some of our dip-bankers. want them
^®tic basis or stand in the ^chieving this objective, "^erican people in turn 3sk where our inter-^ /S leading us and what to the "reservoir of ' , that freedom-loving the Balkans have for
Vu£
Ha
Iti
^ Sosi to imagine how the people, who fought ^ ^ their native quislings ■''ch	would react
I'^essure. They are no of their way of life of ours, and would billing to yield their t freedom at any price, "bargaining" must Jugoslavs' feelings of for Americans can
L

ll^



imagined, and Ameri-
A	1(1 turn ask again
Sam is not at-$	the "economic
'• "eat weaker nations in-
line according to !4 of what their way
k Ic
the main reason for
■"a	United States poli-
f J ^ the Balkan peoples? »e
li
acting like the Brit
9 h anf^J .______J.......1____
in the Balkans were there before the war and mingled and made friends mainly among the most reactionary pro-fascist circles. Despite the fact that these people have been thoroughly discredited in their own countries, the American diplomats still like their old friends.
Bulgaria, a former Hitler satellite, has set the best example of how to punish war criminals and Fascist traitors, yet responsible Government officials and some Congressmen do not seem very happy about this positive feature of the' fatherland front government. This raises the inescapable question: Have we and our allies fought this war to such great sacrifice to eradicate fascism and Hitlerism, or are we going to let its supporters get a foothold again to foment further trouble for their people among us?
Army &
News
Honorably discharged from j the army last week, was Cpl. I Joseph Makse, son of Mrs. Julia Makse, 997 East 63rd Street. He served overseas two years and two months.
Sgt. Edward Stiftar, son of Mr. and Mrs. John Stiftar, 5810 Dibble Avenue was honorably discharged from the army after serving as a radio engineer with I the air corps for 37 months, overseas in India and China for 25 months. He has received several citations.


•i"'-: 7 '

|| Take m^ Word ||	For in
By FRANK COLBY
-nl
t
Coq." ^cted toward us when Ny decided to gain its ^5ht jj^^'^depedence, when we " X ^ Civil War to preserve 1776? I think that : }	lies in the fact
J rbp policy makers, our J ^t^j.^^i^trnent, and our rep-i ^ ill the Balkan coun-j-\ most cases people ^ of the progres-
' " k. *"4?	,	t ..	. 1 ,
^,Vw\^^scist revolution that /
The inconsistency, the glaring contradiction of our intervention in Burgaria is even more apparent when compared with our silent approval of the mon-archo-Fascist terror now raging in Greece, where there is a real need for intervention. The present regime in Greece, as the entire world knows, was established by the bayonets, tanks, and bombers of the British Army. Our State Department at the time voiced verbal disapproval of British action. Since then it has been conspicuously silent. We have not lifted a finger to help the people of Greece choose their, own government. The Yalta decisions to assist all liberated peoples in setting up their own democratic regimes has not applied to Greece—that heroic country, which suffered long and bitterly under*Nazi terror and now suffers under native Fascist terror. Only the Soviet Union of the Big Five has spoken out against the present monarcho-Fascist regime in Greece.
Is it any wonder then that the people of the Balkan countries resent our attitude and welcome that of the Soviet Union? Was it any wonder that the American people were much more in agreement with Molotov than with our own American delegation when the question of admission of the Fascist Argentine Government came up at the San Francisco Conference?
Recent events showed how correct Molotov was, yet he compromised. The Soviet delegation held to the view, as it seems to be holding now at the London conference, that the ex-periente in collaboration among the Allies during the war proved that the difficulties can be overcome. The Balkans, of course, are much closer to the ravaged land of the Ukraine i and Byelorussia than Argentina i is and the Soviet Union cannot be expected trf make such concessions there; nor will the peoples of the Balkan countries stand for anything that resembles the old prewar reactionary regimes that betrayed them to fascism and Hitler. Of this there should be no doubt.
—Congressional Record Washington, D. C.

OBSCURE VOWELS * $ *
Some of my readers accuse me of grunting whenever I use the symbol; "uh" in giving the sound of obscured vowels, as "eye-DEE-uh" for idea, "SOE-fuh" for sofa, "PROP-, uh-GAN'duh" for propaganda. They, tell me that I should learn to read the dictionary diacritical marks; that their dictionaries plainly# show "ah" instead of "uh" in such words.
The truth is that most o| ®ur pro-j nouncing difficulties may btt laid to our failure to interpret correctly the various marks, symbols, and hen tracks by means of which pronunciations are indicated. I do not use diacritical marks for two reasons:
(a)	newspapers seldom have them;
(b)	the average reader doesn't understand them.
My symbol "uh" is not to be confused with the interjection "ugh!" In no way is "uh" a grunt-like sound. It is simply a symbol for the. obscured or neutral vowel sound which occurs properly in countless English words.
The dictionaries do not show "ah", in such words. Examine Webster's carefully and you will see that, in the re-spelling for pronunciation, the| "a" of sofa, for example, is not a Roman character like tnis: a.;It is an italic letter resemljling written script. Webster's indicates the obscure or neutral sound of all the vowels by setting them in italics.' Funk & Wagnalls' uses a character that looks like an "e" turned upside down.	I
Bell Syndicate.—WNU Features.
--o-
Telenews Theatre
"Trees and Homes," the thrilling story of America's lumber industry, is featured on the new program at the Telenews this week. Filmed in technicolor and produced by James A. Fitzpat-rick, this twenty-minute industrial story depicts the vital role the men of the forest products industry are playing in the drama of our national life.
From inside Japan comes the first pictures erf Premier Hideiki Tojo of the infamous Pearl Harbor Cabinet now fully recovered I from his suicide attempt and interned at Omori prison camp. ! Latest filfns of other Japanese I war criminals, including Lt. ' General Homma of the Bataan 1 Death March and Genki Abe, I leader of the Japanese secret ! police.
Vladimir Golschmann will conduct Jean Sibeliu's Second Symphony in honor of the Finnish composers eightieth birthday when he makes his first appearances this season as guest conductor of The Cleveland Orchestra, Thursday and Saturday evenings, November 29 and December 1. Mr. Golschmann, who is musical director of the St. Louis Symphony Orchestra, is well known to audiences in Cleveland where he has conducted many concerts, of The Cleveland Orchestra. The performance of the Sibelius Symphony will come just one week before the composer's eightieth birthday, December 8.
K'
Extra Twilight Concerts
The Cleveland Orchestra will add two extra Twilight concerts to the current series of six now being given in Severance Hall on Sunday afternoons at 3:30. Rudolph Ringwall is preparing special programs for the two extra concerts which will take place on Sunday afternoons, December 9 and 23. The program of December 9. will be devoted to music of Tchaikovsky. The Christmas program for December 23 is being planned with children in mind. It will include the "Nutcracker" Suite of Tchaikovsky, and Eric Coates' fantasy, "The Three' Bears." An amusing feature of the program will be a performance of "The Worried Drummer." Mr. Cloyd Duff, orchestra kettle drum player, will impersonate the har-rassed virtuoso.
The Cleveland Orchestra, under Dr. Ringwall, will give the third Twilight concert in the regular series in Severance Hall this Sunday afternoon, November 25. The program will include Saitn Saens' "Carnival of the Animals," in which Saralee Ko-nigsberg and Jeannette Pearl-stein will be soloists. '
You can't see it or smell it— but monoxide gas will kill you ^ust the same, the Greater Cleveland Safety Council and the National Safety Council warn; Keep garage doors open wide when you start the car inside.
j other newsreel events are pic-ptured as Britain's Attlee ad-I dresses congress on the Atom I Bomb situation; Truman an-j nounces the decision to keep the Atomic secret; Destroying Jap I war equipment in Tokyo; Latest j football highlights of the week.
^ ^ng place in the Bal-. do not understand
More Relief Supplies Go to Yugoslavia*
Pittsburgh, Pa.—A cargo of nearly 500,000 pounds of relief supplies is now on the high seas bound for Yugoslavia aboard the liberty ship, S. S. Albert P. Ryder, it was announced today by Zlatko Balokovic, co-chair-man of the American Committee for Yugoslav Relief, 235 East 11th Street, New York City. The shipment, valued at $390,670.82, will reach the Yugoslav port of Split before the end of the month, where the Yugoslav Red Cross will take it over for distribution throughout the country.
This is the third large shipment sent to Yugoslavia this year by the American Committee for Yugoslav Relief making a total of 1,516,299 pounds valued at $1,087,272.82 collected among the American people by the American Committee for Yugoslav Relief.
The shipment consists of 306,-517 pounds of clothing valued at $322,256; 32,121 pairs of shoes weighing 77,522 pounds valued at $36,426.17; blankets weighing 315 pounds valued at 175,000; food supplies weighing 61,803 pounds valued at $8,457; medical supplies weighing 28,908 pounds valued at $16,800.27; machinery weighing 10,968 pounds valued at $4,353; seeds for spring planting weighing 3,130 pounds and valued at $997.38 and 2,972 pounds of miscellaneous supplies valued at $1,206.
During the week of November 18th to the 25th, the Western Pennsylvania Chapter is conducing a drive for warm clothing, blankets, seeds, farm implements, food, and medicines. Thousands will die in Yugoslavia from hunger and cold this winter if additional help is not received. Because of the desperate plight of the Yugoslav people the American Committee is making an effort to make another shipment of relief supplies during Christmas week.
Take your bundle to the nearest depot or fire station during the week of November 18th to the 25th. — American Committee for Yugoslav Relief (of War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent).
Almost \ everyone uses a screwdriver now and again. The Greater Cleveland Safety Council and the National Safety Council recommend these simple rules for handling that screw-driver safely; Avoid use of split o:c splintered handles. Use the right size driver to fit the screw. Use an awl, drill or driven nail to start each screw. Never use a screw-driver as a substitute for a chisel or a punch.
Open Letter
FISHER BODY LOCAL NO. 45 International Union of United Automobile Workers of America
Dear Sir:
This letter is to let you know that Fisher Body Local No. 45, UAW-CIO, is now on strike. We know the good work and the support the various nationality groups have given our union in the past and that help enabled us to win.
Many of your members are members of our Local and know the serious situation that faces us at this time.
Our fight at Fisher Body is a fight for all of Cleveland and its thousands of workers. We would like your ^support in our struggle and would appreciate any action from your organization which would help us win this strike.
We cannot win this fight alone. We want and need your support. Can we depend on your organization to support the workers at Fisher Body in our fight for better wages and a better world to live in?
Thank you in advance, I am
Sincerely and Fraternally,
Charles K. Beckman,
President
Local No. 45, UAW-CIO
Demanding the right of way is not necessarily the safe way, say the Greater Cleveland Safety Council and the National Safety Council, which points, out that courtesy and safety are inseparable on the highway. Fifty-three per cent of the injuries caused by motor vehicle accidents last year were the result of collisions between two motor vehicles, the Council reports. That means that one of the drivers had the right of way and one was legally wrong. Courtesy by either of them might have saved both.
The Greater Cleveland Safety Council and the National Safety Council c4ll your attention to the following lesson in rhyme: The day-dream of Worker
O'Hare Has turned to a painful
nightmare For he let his mind stray From his job yesterday. Your job's over. Mind-rover O'Hare!
The Rambling Rhymster
o
By LE8 PLETTNER
PARTICULAR
of
k P
^ to'"®® the masses
real freedom for /	(^lan. Our diplomats
^ or do not want to 4 -4 determination of the to break with past which brought 2'W	suffering, and
lies on a firm new % ^^6 : true democracy. jj^j.^'''other factor. Some itical representatives
Do you know when right is wrong? It's when you're walking along the highway—on foot. The safe pedestrian always walks oil the left-hand side of the road—says the Greatel Cleveland Safety Council and j the National Safety Council— j facing the (incoming traffic. So, 1 when there's no sidewalk, and you have to walk along the highway, remember the left side is the right side for you.
i What is a "Safe Speed?" The I Greater Cleveland Safety Coun-! cil and the National Safety Council answer that a safe speed takes into account the condition of your car, the condition of the highway and your ability as a driver. Check tires, brakes, and other mechanical equipment frequently. Slow down when pavements are rough, wet or slippery. Drive carefully and save lives!
Prisoiiers Broadcast
Thirty-eight per cent of the motor vehicle grade-crossing accidents during 1944 occurred at crossing protected by gates, lights, bells, or watchmen, according to the National Safety Council.
, In an unusual broadcast within San Quentin penitentiary, GalWornia, the prisoners shown before tUe "mike", have since been executed. Five condemned men competed witk live others on a quiz program. The program created considerable interest in the state.
IN THE GROOVE
Do you remember the Golden, Blue-ettes dances in the pre-war days? Well, since the war is over they are back again. The next Golden Blue-ettes dance, sponsored by the St. Joseph Cadets, No. 169 KSKJ, will be held on Sunday, January 6, 1946, at the Slovene Workmen's Home on Waterloo Road.
If you have ever attended I these dances you know that in ; the past we have always obtained the best orchestra which was none other than Johnny Pecon'.s." We are glad to anf no.unce that the same orchestra will be on hand to play your favorite pieces.
! Don't forget that you have a "date" on January 6, 1946.
Watch this paper for more details on this dance.
Jennie Jalovec
Bill Jones was most partic'lar About his choice of mates ... For beauty was a stickler ... ' Was fussy as to dates.
He also felt that she should be , The soul of amiability,
And never talk banality . . , He also thought of weights. He further thought that she should boast
An education like his own,
Be good a hostess as his host, And ne'er become a withered crone. He also thought that she should cook As well as he felt she should look-That was the type that he would hook
To make his eggs and toast.
To what did he at last get hitched. At time of fatal step—
'Twas after hundreds he had ditched With beauty, zip, and pep.
She was as homely as a fence, With wits both thick and likewise dense,
While as to weight; she was immense—
To nothing was she hep.
Said Bill, "And now I married
am...
With love have I been seized. I've picked my missus and my
ma'am—
To altar have 1 breezed.
I know what you must think of me . . .
That I am blind and cannot see . . . For at the last, niosj certainly, 1 was quite easily pleased." -O-
YOUR VOUJH-TEER BOND SALESMAN IS YOUR BEST FRIEND
V	TAKIH ČASIH
ŽIVIMO
Vojna je bila oficielno končana, toda v znatnem delu sveta se vršijo neoficilne vojne naprej. Posebno Azija in Pacifik sta nemirna. Na Kitajskem se vrši nekaka civilna vojna med vojaštvom Ciang Kajšeka, katerega vlada je sicer strogo diktator-skaf toda je priznana od velesil, in med tako zvanimi kitajskimi komunisti, ki kontrolirajo velik del severne Kitajske.
Za Zedinjene države je pri tem posebno nerodno dejstvo, da je mnogo ameriškega vojaštva še na Kitajskem, kjer naj bi pomagalo Ciang Kajšeku pri razorožitvi japonskih čet. Toda po precej nejasnih poročilih, ki jih dobivamo iz tistih krajev, so ameriški vojaki prišli nekako v napotje med čete kitajskih komunistov in čete Ciang Kajšeka, in obstoji! nevarnost, da bodo ameriški vojaki potegnjeni v kitajsko civilno vojno. Po nekih poročilih, ki pa niso potrjena, je baje že prišlo do streljanja med ameriškimi vojaki in kitajskimi komunisti.
To je nerodno, kajti ameriško ljudstvo je odločno proti temu, da bi se naše vojaštvo mešalo v notrfinje kitajske spore. Tudi administracija v Washingtonu, kolikor je znano, je odločno proti takemu vmešavanju. Sovjetska vlada drži roke proč od notranjega kitajskega spora, kakor je obljubila, ko je s Ciang-Kajšekovo vlado sklenila prijateljsko pogodbo. Ako bi se Amerika vmešala v notranje kitajske sQj^re, bi to napravilo zelo slab vtis v Moskvi, s katero so se ameriški odnosa j i komaj zadnje čase nekoliko izboljšali.
Po nekem poročilu bodo vse ameriške čete umaknjene iz Kitajske okrog 5. decembra. S tem bo ustreženo ameriškim vojakom, ameriškemu ljudstvu, Rusiji in najbrž tudi Kitajcem.
★
Drugo sporno jabolko velikega obsega je v Indoneziji ih v Indokini, kjer se domače prebivalstvo skuša iznebiti nizozemske odnosno francoske nadvlade. Ker imajo Nizozemci in Francozi v tistih krajih le majhno število vojaštva, skušajo angleške čete vzdržati oblast Nizozemske in Francije in prisiliti domačine, da še nadalje ostanejo brezpravni kolonijalci omenjenih evropskih držav. To vzbuja mnogo slabe volje med ljudstvi, ki verujejo v svobodo in demokracijo vseh narodov.
Američani, kolikor je znano, v teh bojih niso udeleženi z vojaštvom, toda britiške čete se v bojih z domačini v Indoneziji poslužujejo orožja, ki je bilo Angliji poslano iz Amerike po "lend-lease" sistemu. Domačini, ki se borijo za svojo osvoboditev, smatrajo, da Amerika s tem indirektno pomaga njihovim zatiralcem. To je nerodno za administracijo v Washingtonu, ki ve, da ameriško ljudstvo v splošnem privošči svobodo in samovlado vsem narodom, ki so je vredni. Američani se zavedajo, da si je tudi Amerika priborila svojo svobodo in neodvisnost z revolucijo proti evropskim tiranom, in logično simpatizirajo s prebivalstvom nizozemskih in francoskih kolonij v Pacifiku.
Seveda, orožja, ki ga je Amerika dala Angliji po 'lend-lease," ^i mogoče nazaj vzeti. V Washingtonu so torej storili v tem oziru najboljše, kar so mogli, z zahtevo, da se z vsega ameriškega orožja, porabljeneg(t proti upornikom v Indioneziji in Indokini, odstranijo vsi ameriški znaki. Domačinom, ki se borijo za svojo osvoboditev, to sicer ne bo nič pomagalo, toda Amerika si je vsaj teoretično umila roke; ne posebno čisto, vendar vsaj za silo.
V	gornjem je navedenih samo par izmed številnih neprijetnih, povojnih problemov, ki bodo povzročili še mnogo.glavobola, našim in drugim državnikom.
Posneto iz Nove Dobe, glasila Ameriške bratske zveze.
BTKAW I
BWAEJOPKAVNOSr
26.
TEREZA EHENNE
JOHN KNITTEL

(Nadaljevanje)
"Ne, ne, Tereza!" je dejal vneto. "V to ne verujem več. Vrat bi si bil skoraj zlonril, ko sem se hotel po vzpeti v lepo nebo tam gori. Predajal sem se različnim čudnim miselnim pe-rotim in vendar so osfale moje noge prikovane na to zemljo. Ne verjamem, da bi lahko celo najčistejše upanje ali najod-ličnejša tako imenovana čednost odtrgala moje noge le za ped od te zemlje.'Terezika! Docela odkrit bom. Zemlja in vse kar živi na njej, da, celo vse vesoljstvo je zame utelešeno v tebi. Za mene nI nobenega človeka, ki bi ti bil enak, nikdar ne bo človeka kakor si ti! Kako naj bi te ne ljubil ? In če pravim ljubezen, ne mislim te besede v vsakdanjem smislu. Preveč trpljenja je povezanega z njo. Srce me je neprestano tako bolelo, ko sem bil ločen od tebe, da bi si bil najraje iztrgal iz prsi to prekleto stvar. In zdaj mi je še bolj bridko. To je strašno, Rezika! Le pomisli, svoje roke lahko iztezam k luni, prekipevam lahko hrepenenja po luni, lahko jo celo poželim. Svojo strast do lune lahko potešim, kakor vsak drug človek. Tebe pa ne smem gledati, le tebe ne smem ljubiti!"
"Kako veš to, dane smeš?" je vprašala skoraj hladnq,
"To prepoveduje človeška družba."
"Beži!" je dejala. "Bodi odkrit. Tega ne misliš resno."
"No potem pa moja vest, če hočeš!" je zastokal.
"Gottfried! Gottfried!" je zaklicala. "Ne smeš varati mene in sebe! Leta in leta si hodil v svojih mislih z menoj, sva hodila drug ob drugem. Delil si z »menoj vse moje veselje, vsa moja ponižanja in bridkosti. Ti si bil pravi povod vsej moji bedi. In zdaj zatrjuješ, da ti je po vsem tem razkrajalnem delu, ki si ga opravil na meni, ostala še vest, vest nasproti meni?"
Skoraj blazen smehljaj je zdrknil preko njenih ustnic. Dvignila je glavo. Globoko je zadihala.
"Močna sem," je dejala, "zelo močna. Gottfried, nikdar se ne boj, da me raniš. Če se bom zrušila, se bom zrušila kakor drevo v viharju."
"Tereza, najdražja! Vem to. In vem tudi, da bo, če se zruši to drevo, Tereza, imelo tovariša, ki se bo zrušil z njim."
"Gottfried, najljubši!" Prav od blizu mu je pogledala v oči in položila je svoji roki na njegovi. "Najino življenje je bilo popolnoma ponesrečeno. Ne vem, kdo in kaj je temu krivo."
Brez odpora, skoraj obupno so se našle njune ustnice in hladno je sijala luna na čudoviti žar, ki se je vnel tu od človeka do človeka. Dolgo, dolgo časa sta ležala na topli zemlji, telo prižeto k telesu, roko v roki in nikdar niso uživale ustnice slajših ustnic.
Tereza se je prva vzravnala in si poravnala lase, S pogle-
dom je preiskala mali travnik in dejala: "Najmanj, kar morava storiti midva, ubogi bitji, je, če živiva tako, da si ohraniva čisto vest."
"Nisi mi verjela, ko sem govoril o vesti," je dejal Gottfried in jo objel preko ramen.
"Tebi ni treba vesti," je odvrnila. "Ker si mož, je ne potrebuješ. Pač pa jaz."
S svojima bledima rokama je prijela njegovo glavo in jo pritegnila k sebi.
"Ljubi! Ti moje srce!" je rekla z glasom, 4ci ga je skoraj du-šilo zmagoslavno veselje in ki je kazal, kako se je opajala v sijaju končno sproščene ljubezni. "Ne verjamem,, da si to ti. Nekdo drugi mora biti. Da, verjela bom, da je nekdo drugi, Povej, kdaj si se prvič zaljubil v mene?"
"Ko sem te prvič videl, Terezika! Na planini!"
"Tako naglo?"
"Da, in povedal sem ti."
"Non Dieu! Ko bi ti bila le verjela!"
Dolga časa ju je obdajal globok nočni molk in v tišini go se stapljale njune misli v rahlo ubranost.
Nenadoma je Tereza vstala.
"Pojdi, Gottfried, iti morava!"
Ko sta se bližala Gamhofu, jo je Gottfried objel.
"Poglej me zdaj," je rekla. "Zdaj me poglej! Ali ne vidiš v mojih očeh? Jezus! Jezus! Vsak človek lahko vidi! Ne vem, kako naj skrijem."
"Ničesar se ne bojim!" je dejal Gottfried. "Zdaj vendar živim! Končno — končno ..."
Preden sta se približala hiši, sta se ločila.
Vzburkana po svoji mladosti, opojena čarovne moči svojih čutov sta se Tereza in Gottfried brezglavd predala ognju. Najprej sta bila docela oslepljena po navalu svojih čustev. Nevarnost, ki ju je stalno ogrožavala, zavest nenavadnosti, nezakonitost njune omame, vse to je le ojačalo silnost njune strasti. Priložnost je bila glavni ključ do vrat njune ljubezni in vrata so se zdaj povsod odpirala. Zdelo se je, kakor da je stara gosposka hiša na Gamhofu zgrajena nalašč za skrivne ljubimce.
Tam je bila terana predsod-ba, kjer so štrlele stare, rezlja-ne omare iz sten, v zgornjem nadstropju je bil majhen hodnik, ki ga je Tereza pred davnim časom opremila na obeh koncih s težkimi zavesami, tu je bila njena soba, ki si jo zapustil lahko skozi mala hrastova vrata na hodnik, bila je kopalnica s predsobo, polno metel in drugega orodja, tu je bil kletni obok z mnogimi globokimi vdolbinami, bilo je veliko podstrešje pod ogromno streho, kjer so ločile lesene pregraje oddelek od oddelka, tu je bila shramba — skratka, neštevilno kotičkov, kjer sta dva zaljubljena mlada človeka lahko preživljala nadvse vesele trenutke, ne da bi se morala bati nevarnosti nenadnega odkritja.
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
Tereza je neprestano /)preza-la za nevarnostmi; ki so preža-le. Skrb ji je poostrila čute. Celo v ljubezenskih zamaknjenjih je neprestano prisluškovala v daljavo in ob najmanjšem šumu se je ostro okrenila, zenice v njenih očeh so se zožile, dih ji je zastajal in zastajalo ji je bitje srca. "Kaj je bilo to? Pst!" — "Nič! To je spodaj. Ali ne moreš preprečiti, da ti ne bi srce tako ropotalo?"
Načelni se z Gottfriedom ni nikdar sestala, ne da bi se prepričala, da je možno ubežati, če bi ju slučajno presenetili.
Medtem ko je bil Gottfried dan za dnem burnejši, je Tereza ohranila oblast nad seboj.
"Ne, Gottfried! Tega še ne smeš storiti. Ne smeš!"
Bliskajoče oči, tresoči se udi, poljubi, dozoreli v polnem mladostnem soncu.
"Bodi miren, Gottfried! Tako — zdaj pojdiva spet. Res, morava se obvladati. Tega ne bi smela prenašati dlje. Po vsem telesu se tresem."
"Vem, vem, toda ne morem pomagati. Terezika, ti si moje življenje! Ti si bila moja od prvega trenutka, ko sem te ugledal."
"In pazi se!" je pristavila še-petaje. "Bodi previden, če me pogledaš. Verjemi, ti si nepreviden. Prepogosto izgovarjaš moje ime. Pazi se Matilde! Nemara izgleda neumna, toda oči ima kakor ris. Tako — pojdi! Dovolj zdaj."
Njeni zobje so se priželi na njegove ustnice.
"Tako — zdaj pojdem dol, ti pa stečeš gor in ostaneš zgoraj najmanj eno uro. Medtem bom šla jaz v vas. Ali me razumeš, Ijubček? Ko bo prišel stari domov, bo vprašal, kje si bil ves čas. Vsakokrat vpraša."
Tereza je zapustila temni kotiček za stensko omaro in pohitela v svojo sobo, da bi se pogledala v zrcalu. Kmalu je mr-mraje prepevala po stopnicah navzdol in Gottfried je slišal nato, kako se glasno pogovarja.
Odšel je v svojo sobo in se sesedel na stol — nezadovoljen in vendar naskrivaj neizmerno vesel, časa ni več čutil in spričo neizmernega in pogubonos-nega paradiža, katerega vrata so se pred njim na široko odprla, se je ves svet zrušil v nič. Zavedal se je, da je odvrgel daleč proč VSe moralne pojme, ki so si jih izmislili ljudje. Končno, končno se je vendar ognil visokem nad močvirje, iz katerega motnih globin so filozofi regijah svoje ideje o vseh razprtijah in problemih, ki so divjali v človeških prsih. Zdelo se mu je, da je ob Terezini strani bogu podoben, srečen, prost vsakega moralnega pritiska, brez vsakega ponižujočega obzira do soljudi ali do onega posebnega sobitja, ki je bil slučajno njegov oče. Ne, otresel se je vseh običajnih slabosti in čustev, ki zasužnjujejo vsakdanjega človeka, bil je torej večji od tega.
Zdaj je le premišljal, če bo pač lahko užil popolno srečo, preden se bo končalo njegovo življenje v tej norišnici, ki ji ljudje pravijo življenje, ali če bo moral gledati, kako je šel kelih veselja mimo njegovih ustnic. To vse je zaviselo od Tereze.
Medtem ko je Gottfried na tak način preživljal v navdušenju blaženo uro, je Tereza premišljala nekatera praktična vprašanja.
Bila je brezupno zaljubljena ženska.
Imela je moža, ki je bil ovira, da, zelo trdna ovira, ko so zakoni prirode vedno silneje razganjali njena prsa.
Medtem ko je korakala v vas, je preudarjala, da bi, bilo bolje in manj nevarno odbiti to oviro, kakor pa zavzeti jo s silo. Stopala je kakor na peresih, podoba ženskega zdravja in ženske dražesti, polti, kakor da si je izposodila svoje barve od najčistejših stvari na zemlji, ustnic, ki so sc žejno in nehote krožile za tisbčerimi novimi poljubi. "Da," si je mislila, "ko
bi le trajalo ve^no!" Ni zaupala življenju.
Gospodarstvo je tisto leto uspevalo posebno dobro, tako da Anton Jakob sploh ni prišel do sape. Z zaupanjem je zrl v bodočnost. Tu pa tam se ga je polastil čuden nemir, njegovega duha'se je lotil skriven strah in takrat je sumničil vse stvari in vso svojo okolico. Neko noč je sanjal, da je obkrožal njegovo posteljo roj črnih krokarjev in nazadnje sedel na njegova prsa. Ker ga je tlačila mora, je glasno zakričal in njegovi kriki so privabili Terezo iz njene sobe.
"Deklica!" je dejal ves prepoten. "Nekaj strašnega se mi je sanjalo. Ostani pri meni."
Upihnila je svečo in ostala, Z bednim srcem je plačevala za ime gospe Mullerjeve. Ne, ni bilo več plačilo, bila je žrtev, ki jo je morala doprinesti Gottfriedu. "Ko bi bil ta človek vsaj že mrtev!" je premišljevala to noč, njena lica so žarela besnosti in vse njeno telo je trepetalo kljub gorkoti v postelji.
Leaders of Revolutionary Junta
Mali oglasi
PREGLEJTE žlebove—odtekališča—strehe in naročite takoj
KAKOVOST IN IZDELAVO
WM. POWELL
16354 EUCLID AVE. pri IVANHOC GL 4540
WALLACE RADIO SERVICE
Odprlo ob večerih Moderna oprema in ekspertna popravila. Prihranile si čas in denar. Prinesite vaš radio ali lube za pregled. Delo je jamčeno.
36GB E. 93 ST. — BR 2535
Kerruish Jewelers, Inc,
818 E. 152 St. GL 2007
Popravljamo in prodajamo vsakovrstne ure, zlatnino, srebrnino, darila, itd.
Za delavce
PRESS OPEBATOBI®
izurjene na Power Izvrstna plača od konia'^' ^ plača od ure jamče''® LAMPL sportswear CO. 2570 Superior
IMAMO 20-LETNO IZKUŠNJO v popravljanju električnih predmetov in napeljavi žic
Imamo električne predmete
TAYLOR ELECTRIC CO.
4301 Warner Rd. BRoadway 1545
^6#
Oboi,
Za prijetno olajšanje poskusite čisti, moderni in preiskušenl način, ki pomaga pri navadnem hrbto-bolu. Samo porabite en Johnsonov BACK PLASTER ravno na bolečem prostoru. To je milo zdravilo in prijetno GREJE vaš hrbet, povzdigne krvni tok, prežene nakopiče-nje. olajša bolečine. Gorko flanelasto ogrinjalo drži gorkoto in odganja mraz —daje stalno pomoč—vpliva prijetno! Zahtevajte PRISTNO, kar izdeluje Johnson & Johnson. V vaši najbližji lekarni.
Members of the revolutionary Junta, which disposed Venezuelan President Medina and his government, are pictured in the Mira Flores palace • after they had taHen over control of the government. Left to right: Roniulu Betancourt, Raul Leoni, Dr. Edmundo Fernandez and Capt. Mario Vargas. The new government is reported functioning.
SKEBE & ULLE
PLUMBING AND HEATING CO. 15601 WATERLOO ROAD	KENMORE 7248
Nanovo položimo vodne cevi in sčislimo odvodne kanale. Dajte vaše naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati! — Mi prodajamo plumberski in grelni malerijal ter istega' tudi inštalira-
mo.
Nočni klici: MIKE SKEBE—KE 4614
AL ULLE—IV 1788
CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS
G I LOANS #
PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES
Monthly Reduction Loans
APPLY AT
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670
Labor and management opened parley in Washington in an effort to steer the country on a path of peace« fol reconversion. Shown here, left to right, seated: Secretary of Commerce Henry A. Wallace; Justice Walter P. Stacey of Raleigb, N. C., who presided; Secretary of Labor Lewis B. Schwellenbach. Standing, lef to	William Green, president ot AFL; Eric Johnston, president of IT. S. Chamber of Commerce; Ira
■ter, president of National Association of Manufacturers, and Philip Murray, president of CIO.
KADAR RABITE
zobozdravniško oskrbo
POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU
Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen.
PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
v poslopju North American banke VHOD NA -STRANI E. 62 ST.
>t=><>o<>cs<>c5<)o<>oxx=>ooo<=s<>cxxoo<oo<=a(
V -
Enakopravnosti
x=>oo<)o^icxya>o<zx.>oo<^o<zx><c^>i:=>o<zx><^
Date Dress Will
Help Buy Bonds
0



' J
k
. ^ A. j

Date dress of soft yellow with waist line nipped in. Wool embroidery outlines the slit neckline. Patterns for newest styles available at local stores. Buy Victory Bonds with money saved by sewing.
U.S. Treasury Department
Iščese
KABPENTABJI
Delo stalno Dobra plaŽa
Kdor se zanima, oglasi na
960 E. 185 Si.
delajte V ^ MODERNEMU THE TELEPHOHE potrebuj«
ŽENSKEj"!
delavke hišnik

Downtown
{
I
i
I
'oi
jpi
ai
^Ul
S d
S %
% S)
N -t" K
'ifl
Stalno delo—Dobr» P Polni ali delni *
6 večerov v ted^ 5:10 do 1:40 zj-
Zglasite se »» ., Employment 0» 700 Prospect Ave «
od 8. zj. do 5. P°P",^ razven ob nedelj
THE OHIO € TELEPHONE
SNAŽILKE J
za podnevi ali	S
' ' . i;
Tedenska
, -cebii'
Popust na vseh
nakupih
Zglasite se ,c(l
EMPLOYMENT Oi" lo,
THE MAY CO
So %!, '•an
S
'lic
Sidi S
Mali
starejši tti««,.
dobi službo na	jjj
kjer je nekaj prašiče^ ^ ^ Prednost ima Sloven ^ stanovanje v zamen"^
farme. Vpraša se na St.
B. J. RADIO	\
1363 E. 45 St.	\
Prvovrstna popr»vi^^
vrst radio
^Farmers PouU^^^
g 45 »I., Vogal Superior 1» '^0%
Kokoši, race, goske,
Prodajamo na debelo ^ priredbe

»Jo.
lds
k

-(i
Dr.
Angleško-Sto^^ berilo ,
(English Slovene ^
Dobi se v naši