SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Z* cela leto predplstes 16 (li., za pol leta 8 gld., si četrt leta i |14м м jedek
naeiec 1 (ld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Zrn eele leto II gld., ia pol leta в (14., sa «etrt leta 8 (ld., ia jedin ке*ес 1 (14. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 (Id. 20 kr. v«6 na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
Naročnino in osnanlla (isierate) vsprejema upravništvo in ekspediclje v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve nliee it. 2.
{\okopisi *e ne vračajo, aefrankovana piima ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh allcah it. 3, I., 17.
Izhaja vsak dan, isrsemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
&tev. 163.
V Ljubljani, v sredo 21. julija 1897.
Letnilt XXV.
Celjska gimnazija.
Celje, 20. julija.
Koj, ko se je izvedela naredba vlade glede slovenske celjske gimnazije, sklical se je shod zaupnih mož spodnještajerskih v Celje na torek dne 20. t. m. Shod bil je izredno mnogobrojno obiskan. Vde-ležili so se istega državni poslanci, skoraj vsi deželni poslanci ter najodličnejši možje iz Celja, Žalca, Brežic, Laškega, Konjic, Šoštanja, Slov. Bistrice, Vranskega, Rogaškega in drugih južnoštajerskih okrajev. — Shod sprejel je z burnim odobravanjem naslednjo resolucijo :
„Vlada sama in državni zbor sta priznala opravičenost slovenske zahteve za ustanovitev slovensko-nemške gimnazije v Celju. Odprava te gimnazije, provizorična ustanovitev v zraku visečih posameznih razredov, podredjenih še poleg tega ravnatelju gorenje gimnazije celjske, notoričnemu nasprotniku slovenskega naroda in njegovih teženj, določitev, da se sme v prvi razred sprejeti k večjemu 50 dijakov, je torej čin očite krivice, storjene slovenskemu narodu, ter žaljenje narodne časti. Vsi slovenski poslanci se torej poživljajo, da store solidarno, brez ozira na kronovino, v kateri so izvoljeni, vse korake, ter porabijo vsa parlamentarno mogoča sredstva, da se popravi ta, slovenskemu narodu storjena krivica.
„Preselitev slovenske gimnazije v kak drug spodnještajerski kraj se mora, ker gimnazija v kakem drugem kraju ne bi ustrezala vsem zahtevam in potrebam slovenskega prebivalstva v južnem delu spodnje Štajerske, enkrat za vselej odkloniti".
Shod zaupnih mož sestavil je nadalje poseben odsek, obstoječ iz gosp. dr. Srneca, deželnega glavarja namestnik, dr. Ivana Dečka, deželnega poslanca, dr. Jos. Vrečka, odvetnika, dr. Juro Hra-
šovca, odvetnika in Lovro Baša, notarja z nalogom, da storć potrebne korake, da se skliče v primerno kratkem času obči politični zbor slovenski, kateri naj vzame v pretres sedaj nastali politični položaj, izrazi zahteve slovenskega naroda, ter d& navodilo slovenskim državnim poslancem glede njih daljnega postopanja.
Hrvatski sabor je sklican.
Iz Zagreba, 18. julija.
Hrvatski sabor je sklican na 29. dan julija. To se je moralo zgoditi, ker tako zahteva ustava, da se imajo novoizvoljeni poslanci sklicati na novi sabor najkasneje tri mesece po razpustu poprejšnjega. In vlada je čakala do zadnjega dne, saj ji gotovo ni po volji, da se prerano snide z opozicijo. Ta novi sabor pa ne bode popoln, kajti v njem ne bode zastopana Hrvatska niti v onem obsegu, kakor je po nagodbi ustanovljeno. O Dalmaciji ne govorimo, ker o zjedinjenju s Hrvatsko nočejo današnji gospodarji nič slišali, saj to ne bi pospeševalo njihove Hrvatom protivne iii sovražne p'.'tike. Reka pa bi morala biti zastopana po dveh poslancih, tako je v volilnem zakonu določeno. Ali do zdaj Rečani niso hoteli voliti teh dveh poslancev za hrvatski sabor, če tudi so bili pozvani. Le pri zadnjih volitvah pravijo, je hrvatska vlada opustila ta poziv priobčiti mestnemu poglavarstvu na Reki. Ce je to res, a verjetno je, ker takega dopisa ni bilo med drugimi, katere je mestni župan razglasil v javnih sejah mestnega zastopstva, potem je hrvatska vlada prekršila sama ustavo ter bi zato morala odgovarjati hrvatskemu saboru.
Se očitneje pa je prekršila ustavo s tem, da je v dveh volilnih okrajih obustavila volitev ter še do danes ni razpisala nove, čeravno je bilo za to dosti
časa. To pa seveda le za to, ker je gotovo, da bi v teh okrajih, namreč v Sv. Ivanu in Bošnjacih, bila izvoljena opozicijonalna poslanca, pa bi se tako ravnanje dotičnih političnih oblastev in same vlade, ki tako ravnanje odobruje, moglo najhuje obsoditi. — Zdaj bodo pa svojo nezakonitost branili s tem, da je narod še vedno vznemirjen in da ni varno iznovič buditi strasti. Ko bi imel le najmanjo nado njihov kandidat, potem se gotovo ne bi ozirali na vznemirjenost, katero so pa, bodi mimogrede rečeno, provzročila oblastva sama s svojim nezakonitim in odurnim ravnanjem. Tako bode na hrvatskem saboru le 86 poslancev, mesto 90. — Vrhu tega pa ostane nezastopan tudi še jeden del Hrvatske, namreč Zumberk, v katerem se vlada še vedno absolutno. Zalibog, da se pri današnjih žalostnih poli-tičuih okolnostih v naši državi ne moremo nadejati hitre rešitve v tej zadevi.
Govorilo se je mnogo in celo pisalo, da bode sabor, čim bode sklican, precej razpuščen. Neki so celo trdili, da je ban radi tega odšel zopet v Budimpešto in na Dunaj. Mi tega ne verujemo, kajti politična situacija ua Hrvatskem je zdaj taka, da bi pri novih volitvah prišlo še več opozicijonalnih poslancev v sabor, nego jih je zdaj, če tudi bi vlada upotrebila vsa drakonska sredstva proti opoziciji. Narod je proti današnjemu zistemu, ki ga je spravil že skoro na beraško palico, tako srdit, da se današnji vladi javaljne more še posrečiti dobiti v saboru takšno večino, kakor jo je imela do zdaj. Da se opozicija še bolj ojači, začela se je dogovarjati s Srbi o kompromisu, ki bi mogel prouzročiti, če se srečno sklene, popolno spremembo našega položaja. Da niso Srbi niti najmanje privrženi današnjemu zistemu, videlo se je iz volitev za srbski cerkveni kongres, v katerem imajo opozicijonalei ogromno večino. Znano je iz mojega dopisa o teh volitvah, pa
LISTEK.
Knezonadškof goriški f.
Ker sem bil po opravkih zadržan iti h pogrebu našega preljubljenega nadvladike dr. Ac M. Zorna, naj v blagi mu spomin objavim nekaj črtic iz njegovega življenja, kajti upam, da se bo našlo spret-nejše pero, ki bode v spodbudo in posnemanje čvrsto opisalo blago srce tega cerkvenega dostojanstvenika, njegovo veliko učenost, pohlevnost in vzorno duhovniško življenje že od mladih nog. Pisec teh vrstic je imel namreč srečo biti njegov učenec v semenišču 1862 in 1863 1. Že tedaj smo ga vsi zaradi njegovega vzornega življenja, milobe v vedenju in občevanja z bogoslovci nad vse čislali in ljubili.
Izmed mnogih vzgledov naj navedem samo tega: Neki tržaški bogoslovec, ki je pa pozneje izstopil iz semenišča, ker ni čutil v sebi pravega poklica za duhovski stan, je v nepremišljenosti našega vrlega tedanjega g. profesorja dr. A. Zorna zelo razžalil.
Mi kot sošolci smo ga nagovorili, da je šel v pričo cele šole našega toliko dobrega profesorja prosit odpuščenja. Ko vidi g. profesor to ponižanje bo-goslovčevo, reče mu blagi rajnik te-Ie znamenite besede : „Jaz Vam rad, prav rad odpustim, saj nas tega uči naša sv. Jezusova vera; jaz Vam popolnoma
odpustim, vender pa me to razžalenje boli, akoravno Vam odpustim popolnoma !"
On tudi ni mogel koga razžaliti. Kdo njegovih mnogoštevilnih še živečih poslušalcev bogoslovja se ni pač čudil njegovemu tako lahkotnemu predavanju v najtežavnejših točkah dogmatike ter zanimivem razlaganju naukov sv. cerkvenih očetov v gorenji semeniški kapeli ? Ko je nam bogoslovcem 1862 in 1863 1. razlagal o nezmoljivosti katoliške cerkve, je je naravnost se izrazil z jasnimi dokazi, da bode v prvem ali bližnjem cerkvenem zboru papež proglašen za nezmotljivega v členih vere; torej 6 let preje, ko se še ni vedelo o zadnjem vatikanskem zboru 1869—70 1.1 Dogmatične resnice, katere je tako jasno nam razlagal, je pa tudi globoko v srcu sam občutil, kar se mu je lahko bralo na obrazu, ki se mu je kar žaril globokega prepričanja.
Blagega nepozabnega pokojnika je njegov prednik slavnega spomina, nadškof Andrej Golmajer, kakor tudi njegovega nerazdružljivega prijatelja, prof. bogoslovja dr. Iv. Hrasta, ki je — tudi mnogo prerano, — še le 44 let star, 1874 1. za zlatenico umrl, posebno čislal. Malo pred smrtjo je rekel A. Golmajer sedaj v Gospodu počivajočemu nadvladiki: „Vi boste moj naslednik !u Ponižen, kakor vedno, se je ustrašil tega izreka. Se bolj pa ga je prestrašila beseda cesarjeva ob prihodu v Gorico I. 1882 m. septembra, ko ga je res imenoval cesar poreškim
škofom. Vsled tega imenovanja je prišel 29. sept. 1882 v spremstvu dveh kanonikov na božjo pot na sv. Goro, kjer je nad celo uro v globoko molitev zamišljen molil pred čudodelno podobo Matere Božje na velikem oltarju. Ves v solzah, sicer pa pokrepčan po molitvi se vrne nazaj v Gorico. Ko ga hoče pisec teh vrstic spremljati še z enim duhovnikom nekaj časa navzdol, ravno zazvoni k 10. sv. maši. Tedaj nama reče: „Pojdita raje v cerkev, ter molita za me!" In šla sva.
V Poreču je bilo le kratko njegovo bivanje, a tudi tisto ni bilo brez pelina, kakor mi je pravil njegov pokojni oče. Zato se je razveselilo vsakterega Slovenca srce, ko je bil imenovan še tisto leto nadškofom goriškim. A da bo blagi pokojnik pil toliko iz kupe trpljenja in da bode njegovo vzorno življenje končala ta žalostna bolezen, kdo bi bil kdaj le misliti mogel ?! Blag mu spomin med nami, on pa naj prosi zdaj Boga za nas I
M. Mihaljev.
Sreča v nesreči.
Vesela (logodba. Spisal Srdan.
(Dalje.) II.
Baš tisti čas je stopil v Novem selu, kjer je bil semenj, birič na kamen in pričel vpiti, potem ko si je nasul v nos pest tobaka in se odkašljal:
sem že takrat omenil, da je ta dogodek važen tudi za opozicijo v hrvatskem saboru. Seveda so med srbskimi poslanci na hrvatskem saboru neki taki, ki se drže vlade in zistema pod vsako ceno, ž njimi se tedaj ne da nič dogovarjati; ali med volilci je pa vender le toliko uplivnih mož, da bi pri eventuelni novi volitvi padel mnogi dosedanji kandidat te stranke ter bil izvoljen kandidat kompromisa, kakor se je to zgodilo v Dalmaciji. — Tako slepi menda vender niso mogotci današnjega sistema, da ne bi videli, kaj se godi v deželi, in da bi začeli brez razloga novo borbo, v kateri bi gotovo podlegli. — Jedino je mogoče, da precenjujejo svojo moč, osla-njaje se na dosedanjo prakso, katera se jim je pri zadnjih volitvah deloma izneveril», ali le radi neo-preznosti, kakor oni trdijo. Opozieija, zastopana po treznih in izkušenih možeh, ne bode dala povoda, da se sabor razpusti, če se bode pa to vkljub temu zgodilo, pripravljena je za novo borbo, katero pričakuje mirno, ker je čvrsto prepričana, da je narod OBtal veren le njej ne samo v onih okrajih, kjer je poslednjič zmagala, nego tudi v mnogih novih kotarih, kjer so bili do zdaj mažaroni v večini. Na Hrvatskem se dani, Bog daj, da se zazdani kmalu popolnoma.
Politični pregled.
V L j u b Ij a ni, 21. julija.
Badenijev korak v prospeh industrije, ki obstoji, kakor znano, v tem, da je naročil v sporazumu s trgovinskim ministrom namestniškemu svetniku grofu Auerspergu, naj se potom direktnega občevanja z industrijci vseh kronovin pouči v sredstvih za povzdigo in prospeh avstrijske obrtnije, se v raznih obrtniških in tudi drugih krogih ni vsprejel posebno simpatično. Glasilo obrtniških krogov v Li-bercih je mnenja, da se tem potom pač ne bode veliko doseglo, ker mora vladi že itak vse jasno biti, kaj ovira razvoj avstrijske obrtnije. Bazni obrtniki so odposlali na merodajno mesto že nekaj vsakovrstnih peticij in resolucij, iz katerih vlada, ako ji je resno na tem, prav lahko uvidi, kje žuli čevelj naše obrtnike. Vlada se zelo moti, ako meni, da bo potem, ko se vrne namestniški svetnik s svojega potovanja, imela na razpolago celo kopo novega gradiva. Umestneje bi bilo, piše neki list, dt nastopi grof Auersperg svoje potovanje po arhivih in registraturah trgovinskega ministerstva, kajti tam bo gotovo več gradiva našel v svoje svrhe, kakor pa kje drugje.
Dogodki v Hebu, o katerih smo že zadostno seznanili svoje bralce, delajo vedno novo gradivo, s katerim se polnijo predali nemško-liberalnih glasil in hujska narod proti vsemu, kar je v zvezi s slovanstvom. Dan na dan poročajo listi o sočutnih izjavah raznih ultragermanskih občin ter o sklepu, s katerim se je ta ali ona občina pridružila znanemu štrajku pristno in čisto nemških občin. Z največjo radostjo pa poročajo o tem, kako počenjajo nemški prenapeteži s češkimi eomeščani pa tudi z
„Poslušajte ljudje! Odstavnega c. kr. okrajnega glavarstva se vam naznanja, da se klati po teh krajih lopov, ki je že napravil v mnogih krajih precej škode in ki še vedno skuša ljudi oslepariti ali okrasti. Prideva si vedno druga imena in priimke. Ljudje naj bodo torej previdni in naj vsako sumljivo osebo naznanijo žendarmeriji ali pa županstvu, ki bo storilo potrebne korake.
Popis klatežev : Majhna, pa močna postava, sive oči, rujavi lasje. Obleka na pol gosposka."
Birič je seveda to oznanilo sejmarjem nekoliko zabelil in osolil s svojimi dodatki. Potem pa je dajal pojasnila.
„A zakaj so pa orožniki?" zadere se nekdo. „Saj so plačani."
„Se tatov nas gosposka ne varuje," oglasi se drug, „samo davke pobira."
Birič pa je krepko zagovarjal gosposko, ponosen na svojo c. kr. službo, in jasno je dokazal kmetom, da so oni krivi, če se klatijo okolu tatovi.
„Kdaj je še birič držal s kmeti?" vpraša mal, postaven možiček.
„Birič, birič!" zajezi se oni. „Zarobljenec, jaz sem cesarsko kraljevi — razumeš — cesarsko —"
„Že prav, že prav!" smeje se oni in se obrne. „Blaž, ali greš?"
„Precej pojdem," oglasi se mu postaven možak in par trenotkov pozneje korakata oba proti domu.
vladnimi organi. Odpovedujejo jim hrano, stanovanje, služabnikom in služkinjam odpovedujejo službo, obrtnikom se odpoveduje delo in več drugih jedna-kih lepih dejanj. S tem se pač ne morejo prikupiti trezno mislečim ljudem, ki nikakor ne morejo umeti, kako pridejo do tega največkrat v slabih razmerah živeči služabniki in pomočniki, ki o vsej stvari gotovo niso imeli niti pravega pojmi. Za to, kar so zakrivili sami, se hočejo maščevati nad nižjim slojem čeških prebivalcev.
Srbske razmere. Zelo pomenljiv za razmere v Srbiji je nagovor kraljev na skupščinarje, ki so se mu poklonili povodom otvoritve sedanjega zasedanja. Kralj je namreč rekel mej drugim: „Kakor vam je znano, so bile v teku minolega polletja politične razmere na balkanskem polotoku zelo nejasne in napete. Da nas pa izvanredni dogodki ne zasačijo nepripravljene, sva jaz in moja vlada, ki vživa moje popolno zaupanje, storila odločne korake, ki merijo na to, da se ojači naša vojna moč in pripravi za vse slučaje. Prepričan sem, da bodete priznali potrebo tega podjetja in vam torej polagam na srce, da resno pregledate vse predloge, ki vam jih gledć tega predloži moja vlada, in v sporazumu z njo do-vedete konečno rešitev." Ob jednem pa je tudi kralj naznanil, da se skupščina poprej ne more pečati s preosnovo ustave, dokler se ne uravnajo zunanje razmere. To je dovolj jasno povedano; Srbija namerava na vbak način uprizoriti kako večjo, a zanjo morda tudi nevarno akcijo, mej tem ko bodo domače pereče zadeve, posebno financijelne razmere, še vedno zaman čakale rešitve.
Pruski deželni zbor se peča jutri, kar je vsekako nekaj izvanrednega, z zelo kočljivo zadevo, o kateri se pa seveda ne \6, se li obnese po volji predlagateljev. Vršiti se mora namreč jutri v osnovnih zakonih predpisano drugo glasovanje o noveli k društvenemu zakonu, o čemnr mora v teku dveh dnij odločiti poslanska zbornica. Ako se vsprejme načrt v smislu predloga gospodske zbornice, se mora vršiti po preteku treh tednov konečno glasovanje, sicer se pa takoj zaključi zasedanje in bi bila toraj zadeva zopet pokopana vsaj za nekaj mesecev, ako ne za dalje časa. Vendar je, kakor vse kaže, poslednje skoro neizogibno, kajti izjava velikih indu-strijcev v tej zadevi ni naSla nikoder pravega odmeva.
Odsek za preiskavo panamske zadeve se pod& po sklepu poslanske večine v zadnji seji korporativno v angleško mesto Bournemoth, koder skupno zaslišijo sleparja Kornelija Herza. Sklenilo se je, da se snidejo vsi člani, 33 po Številu, jutri dopoldne na kolodvoru v Londonu, od koder se podajo na določeno mesto. Ako menijo ti možje, da ima Herz kak strah pred njihovim posetom, se pač zelo motijo, kajti ako je znal slepariti vpričo raznih komisij, se bo gotovo po preteku tolikega časa znal popolnoma oprati in dati zadevi popolno drngo lice, V pest se jim toraj lahko smeji, ker so bili člani komisije toliko neprevidni, da so obesili svoj sklep na veliki zvon in dali Herzu priliko, da se dostojno pripravi na njihov poset.
Zadovoljnost se jima je brala na obrazu, ko sta krepko vlekla iz vivčekov. Kako tudi ne? Po sreči jima je šla kupčija. Blaž je dobro prodal voli, in Tone tele. In s cvenkom v žepu sta že smela korakati nekoliko bolj po konci.
„Hej, sosed, dobro sva opravila!"
„Bo že, bo že!" pritrdi Blaž. In moža zopet molčć korakata dalje. Oba sta imela iste misli: računala sta, koliko bo treba za davkarja, koliko za gospoda, za hlapca, za kosce, koliko za to in ono. In prišla sta do istega zaključka.
„Ce bo dobra letina, pa bo šlo !"
„Res šlo bo!"
„Kaže še precej."
„Malo dežja bi dobro naredilo."
„Morda bo, lastovke letajo nizko."
„Moje žito je malo snetnjavo, pa nekaj bom že pridelal, če se kako posebno ne predrugači."
„E bo že kako."
Ta hip zgrabi Blaž soseda za roko in reče naglo:
„Glej, Miha, no!"
„A, jeden trese jabolka !"
„Krade ta cigan!"
„I naj, saj ni najino," deje Miha hladnokrvno.
„Pa poglej vendar, to še kmet ni, to je kak škric!"
„Pojdi, pojdi!" in Miha radovedno pogleda na-
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, dne 20. julija.
Po otvoritvi današnje izredne seje mestnega sveta, katere se je udeležilo 24 odbornikov, naznani najpreje župan, da je prosil odbornik dr. Požar sa dopust do konca avgusta, katerega ma mestni svet tudi dovoli.
Nadalje omeni župan, da praznuje 22. t. m. odbornik starosta J. Zabukovec svojo 70Ietnico, ter se spominja njegovega z ozirom na visoko starost plodonosnega delovanja v mestnem sveta. V svojem in imena mestnega sveta ma konečno izreče čestitko, čemur pritrdijo vsi navzoči odborniki.
Konečno prebere žapan še dopis loterijske direkcije v Budimpešti, ki naznanja, da se smejo srečke ljubljanske loterije razpečevati tadi v deželah ogerske krone.
Po prebranju in odobrenju zapisnikov zadnjih dveh sej se preide na dnevni red. Na vrsti sta najpreje poročili fin. odseka.
O dopisu deželnega odbora kranjskega v zadevi prizivov, ki so se vložili proti povišanju mestne doklade na direktne davke, poroča odbornik dr. Stare.
Došli so v tem ozira le trije prizivi, katere je pa deželni odbor kot neutemeljene zavrnil in sklenjeno 20 odstotno doklado na vse direktne davke za leto 1897 odobril z ozirom na velike zahteve, ki se stavijo v financijelnem oziru na mestno občino.
Poročevalec predlaga v imenu odseka, naj se nova doklada takoj prične pobirati, čemar mestni svet tudi pritrdi.
Na predlog odbornika R a v n i h a r;j a se dovoli 1000 gl. kredita za pokritje stroškov pri pripr. delih za udeležbo mesta Ljubljane pri razstavi dobrodelnih naredb na Dunaju. Odsek tem povodom izrazi željo, da bi se ta dela izvršila v področju mestnega magistrata.
Nato slede poročila stavb, odseka, katerih prvo se odstavi z dnevnega reda.
O nivelu novo projektovane ceste preko Zesch-kotovega posestva poroča odbor. Žužek, ki predlaga, naj ostane višina projektovane ceste sedanja in se nivel le v toliko spremeni, kolikor to zahteva nivel obcestnih poslopij. Ob jednem se pa magistratu naroča, naj se v bodoče najprvo ozira n& cestni nivel in potem šele d& eventuvelna etavbinska dovoljenja.
V smislu tega sklepa se na predlog istega odbornika ugodi prošnji Avg. Jenkota za določitev pravega nivela projektovani cesti, ker bi sicer po prvotnem načrtu izpadla njegova stavba previsoko.
Odb. dr. Stare poroča o prošnji Vael. Stei-nerja, da se zapre javna steza preko njegevega posestva v Kladeznih ulicah. Komisijska ogleda na lici mesta sta dognala, da ta 140 m dolga pešpot, ki veže Kladezne ulice z Emonsko cesto, ni več v rabi in se torej lahko zapre.
Sklene se torej poslednje in prosilcu naroči, da napravi na lastne stroške vrata, od katerih je
tančneje. Res, tam se je spenjal po drevesu človek, ki ni bil kmečko oblečen. V bistri glavici modrega Mihe pa se je porodila imenitna misel.
„Ti Blaž!"
„No, kaj ?"
„Veš, kaj je klical birič?"
„I, jaz sem baš tisto mislil!"
„Hm, kaj praviš?"
„Ce bi bil ta?"
„Kako je že rekel ? Majhen je menda —"
„Pa močen človek —"
„Hm, ta tudi ni velik - "
„In pa širok je. Tristo žab, Miha —"
„Skricu je tudi podoben, kakor —"
„Ti, če bi ne bil lopov, bi пј kradel.'
„Prav imaš, prava gospoda ne krade."
„Kaj hočeva?"
„Hm, tat je, slepar."
„Lahko nama kaj naredi, da sama ne veva kdaj. Zažge nama lahko hišo."
„Primiva ga, Blaž!"
„Pa če se brani?"
„Ej, vendar, saj sva dva!"
„Torej nanj!"
In Blaž skoči skozi grmovje, ki ju je ločilo od neznanca in jablani, za njim pa Miha.
„Hoj!" vpije Blaž, držeč neznanca za vrat, „ali te imava, grdoba? Hej, ne boš ušel, ne — poma-
izročiti po jeden ključ vsakemu interesentu, mestni del sveta se mu pa prepusti proti odškodnini 95 goldinarjev.
Prizivu posestniee Josipine Pikeljeve proti odredbi mestnega magistrata zaradi ograjenja njenega posestva v Frančiškanskih ulicah se na predlog odb. 2užek a ne ugodi, ker je to z ozirom na javno varnost nujno potrebno, ter se ji nalaga, da poravna pri podiranju in ograjenju mestu narasle stroške, ker se na poziv mestnega magistrata ni hotela odzvati.
Istotako se odkloni priziv Antonije Novakove proti odredbi magistratovi, da se mora izprazniti in podreti njena zelo poškodovana hiša v Krakovskih ulicah št. 2, nasprotno se pa ugodi prizivu Franje Foderlove proti odločbi, da se mora pri novi stavbi v Kolizejskih ulicah umakniti v stavbinsko črto.
Sklene se namreč, dovoliti prešnjo stavbinsko črto, spremembo v regulačnem načrtu pa naznaniti dež. odboru in deželni vladi.
Isti odbornik poroča dalje o prizivu Frana Mo-leta na Karlovski cesti št. 22 proti odklonitvi stavbinskega dovoljenja zaradi razširjenja pekovske obrti.
Ker je dokazano, da so se stranke prepozno obvestile o napovedanem komisijskem ogledu in je tudi dotični zapisnik pomanjkljiv, se razveljavi mag. odločba in v novič razpiše ogled ter naroči, da se v teku osmih dn\j zadeva popolno reši. Ob jednem pa predlaga poročevalec, naj mestni svet ovrže vsako tako zadevo, o kateri dotične stranke niso bile 24 ur poprej obveščene.
Temu predlogu oporekata dr. K r i s p e r in župan, ker to ni dopustno in možno vselej izvršiti, pač pa želi prvi, da dostavljavec vpiše dan dostave.
Predlog poročevalcev se spremeni v tem smislu.
Odb. dr. Stare poroča o prošnji Petra Las-nika za dovoljenje, da sme prestaviti ograjo pri svoji hiši v Wolfovih ulicah št. 1. na mestni svet. Pro silec je nameraval prvotno nadomestiti sedanjo leseno ograjo z zidom ter tega zgraditi tik trotoarja na mestnem svetu. S tem magistrat ni bil zadovoljen, marveč mu je naročil, naj napravi lično železno ograjo.
G. Lasnik se je zadovoljil s tem in predložil načrt ograje, s katerim se tudi strinja stavbinski odsek ter predlaga, naj se mu prepusti zaželeni mestni svet, ki itak nima posebnega pomena, proti pogoju, da vsako leto plača jedno krono v priznanje, da svet ni njegova last, in se zaveže, na zahtevo mestne občine ga takoj zopet odstopiti.
Temu predlogu ugovarja podžupan ter predlaga, da se prosilcu sicer dovoli namestitev železne ograje, da pa se mu ne odstopi niti pedenj zemlje.
Pri glasovanju je bil vsprejet z veliko večino podžupanov predlog.
Prizivu Marije Jankovičeve proti odločbi mestnega magistrata v zadevi zgradbe nove hiše na Orlovej cesti mestni svet sicer ugodi, toda župan izjavi, da ta sklep ne bo dal izvesti, ker je v na-
gaj no, Miha!" in ta hip se zvrne Blaž v travo, kakor je bil dolg in širok; kajti Peter Gržina — — on je bil namreč — je mahnil po njem s svojo roko in zarjul :
„Hudika, kaj ti je toliko za ta jabolka? Kaj, ti suroviua kmečka ? Na, stoj, da ti vržem tiste vinarje — na, še ti grdoba —"
Boj, ki se je sedaj vnel, mi je nemožno popisati, vkljub vsej moji dobri volji. Kaj takega ni moje pero zmožno I Kdo bi tudi mogel prav naslikati ta prizor, to brcanje, suvanje, ruvanje, te vzklike in grožnje I Ne, to je nemogoče 1
Močen človek je bil Peter Gržina, ali kaj naj hoče njegova roka, vajena peresa, proti kmečkim pestem ? In vrh tega še truden od pota, žejen, gla-den — Zato menimo, da naš juna1' nič ne izgubi v očeh častitih bralcev, če pripoznamo, da je bil po hudem boju premagan.
Da, premagan I Z jermenom mu napadalca povežeta roki iu hajdi nazaj v vas k županu I Zaston se je drl in vpil Peter Gržina, njegova zgovornost to pot ni pomagala nič.
„Molči, cigan!" zadere se nanj Blaž in si obriše nos, iz katerega je lila kri, kakor ob hudem vremenu voda od strehe. „Tristo žab, Miha, kako me peče I Le čakaj, nesnaga!"
In v jezi poskusi trdnost svojega čevlja na Petru Oržini.	(Dalje sledi.)
sprotju z določili stavbinskega reda, torej z zakonom samim.
V ime policijskega odseka poroča odb. P 1 a n-t a n o magistratovem predlogu, naj se stražniku Ablencu dovoli nagrada 15 gld., ker je baje otel smrtne nevarnosti kurjača Jos. Mauserja, kateremu se je zapletel del jopiča mej dve kolesci pri stroju, ti ga je Ablenc ustavil in odrezal oni del jopiča. Poročevalec pravi, da je zadevo sam preiskal in našel, da to ni stražnikova zasluga, ker ste se omenjeni kolesci takoj ustavili iu je stražnik še le potem ustavil stroj, ko ni bilo več nevarnosti. Vsled tega naj se odkloni predlog mestnega magistrata.
Odb dr. Krisper je mnenja, da se zadeva vrne prvi instanci v zopetui pretres, na kar mu poročevalec pojasni, da tu ni govora o kaki instanci, marveč se je predlog stavil le na podlagi poročil. Pri glasovanju se sprejme predlog odsekov.
O ponudbi kranjske stavbinske družbe za nakup njene hiše v Erjavčevih ulicah v šolske namene po roča v ime šolskega odseka odb. S u b i c, ki predlaga, naj se ponudba odkloni, ker namerava mestna občina itak zidati šolsko poslopje pri sv. Jakobu in poslopje stavbinske družbe ne ustreza vsem zahtevam. Obvelja.
Podžupan poroča nato v ime klavničnega ravnateljstva o ogledovanju mesa v vodmatskej tovarni za salame in pristojbinah za to. Mestni svet je začasno sklenil, da mora tovarnar Buzollini za ogle dovanje v tovarni plačati na leto 350 gld. pristojbine. Dognalo se pa je, da se porabi na leto 28.000 kg. mesa, od katerega bi bilo praviloma plačati 840 gld. pristojbine. Toda, ker se je bati, da še ta tovarnar premesti obrt iz mestnega okrožja in s tem mestu odpade še ta dohodek, in ker se rabi v tovarni dobro meso, predlaga, da se mu puste še nadalje dosedanje pristojbine Obvelja.
Nato slede poročila direktorija mestnega vodovoda. Prošnji gostilničarja Avg. Weixla pri Virantu za odpis predpisane mu pristojbine za večjo norabo vode v znesku 99 gl. 34 kr. se na pol ugodi, jed naka prošnja tvrdke Tounies glede zneska 234 gld. 14 kr. se pa odkloni.
Poročevalec inžener Z b r i z a j.
Na predlog odbornika S u b i c a se ugodi prošnji vodmatskih posestnikov za vpeljavo vode in se sklene, za približno 11.000 gld. podal|šati vodovod od cevi na cesti pri deželiii bolnici, katera se mora zame-niti s cevjo s 125 milim, svetlobe, ter delo še letos dovršiti.
Prošnji predstojništva „Josephinum" za napravo hidranta na vrtu se ne ugodi, ker občina nima pravice, v lastni režiji izvrševati taka opravila, cena za porabo vode je pa že itak znižana.
O prošnji nekaterih posestnikov v Konjušnib ulicah za napravo javnega vodnjaka poroča odbornik S u b i c ter predlaga, naj se odkloni, pač pa naj se za svoto 340 gld. podaljša vodovod do Zupančičeve opekarne. Se sprejme.
Prošnja Josipine Gnjezda za znižanje vodarine se odkloni, ker se ji je že itak dovolilo 15odstotno znižanje pristojbin za porabo vode v kopališču.
Konično se odobri računski zaključek mestnega vodovoda za leto 1896, ki izkazuje 7686 gld. čistega prebitka. Stroj je deloval skupno 4328 ur, torej 678 ur več, kakor po 10 ur na dan, vsled česar se dovoli strojevodjema Vidmarju in Ze.rovniku po 100 gld. nagrade.
Slednjič poroča odbornik S u b i c o dopisu županovem gledč odkupa ljubljanskega gradu, h kateremu pripada blizu 900 oralov sveta, katerega je pa precej v dednem zakupu in so sedanii lastniki voljni odstopiti mestu le ueograjene dele za približno skupno ceuo 700 «Id. Fiuančni erar, čegar last je ljubljanski grad, želi zadevo imeti v kratkem rešeno, ker bi sicer takoj razpisal javno dražbo. Poročevalec obširneje popisuje idejalno vreduost gradu za ljubljansko mesto, akoravno bi navstali zanj preceišnji stroški, ter predlaga, naj se župan pooblasti, da stopi kratkim potom v dogovor s finančnim erarjem in naj se v to svrho dovoli kredit 5000 gld.
Odbornik dr. Tavčar se ne strinja s predlogom, ker zadeva še ni popolno godna in se še ni določilo, kaj se zgodi s poslopjem in ako se popravi, koliko bo stala cela poprava in nadaljna vsakoletna uprava. Govornik torej predlaga, naj se v tem oziru zadeva razjasni in potem še le stavijo primerni nasveti.
Podžupan odgovarja, da je za nadaljne korake še čas in je glavna stvar sedaj, da pride grad v last mestne občine.
Po nekaterih pojasnilih župana in poročevalca gledć prevredbe posamnih delov gradu in približnih stroškov se sprejme odsekov predlog.
Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v tajni seji.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. julija.
(Mil. g. uadf-kof dr. Jan. Glavina) so se danes zjutraj v spremstvu odpeljali na Brezje.
(Princ Friderik Schwarzenberg) je na pismeno zahvalo „Kat. pol. društva" v Ljubljani za njegove laskave besede, s katerimi se je v svojem govoru dne 4. t. m. v Budejevicah spominjal Slovencev, poslal drž. poslancu g. Povšetu kot načelniku društva preprijazno pismo, v katerem piše mej drugim : „Za častno in drago mi priznanje „Kat. polit, društva za Kranjsko" izrekam svojo toplo zahvalo. To priznanje iz kroga mož, kateri imajo, kakor mi, nalogo in namen svojega političnega delovanja, da udejstvujejo neomejeno zvestobo veri, domovini in vladarju, mi je najlepša hvala za moj slabi trud, katera zahvala mi ostane vedno v hvaležnem spominu. Sporočite mojo odkritosrčno zahvalo časiitemu odboru s prošnjo, da mi ohrani to zaupanje in prijateljstvo , katero bodem i v prihodnje povsem opravičil".
(Potresna podpora državnim uradnikom.) Sobotni „Narod' je pozval gospoda državnega poslanca Povšeta, naj z ozirom na notico v „Slovenskem Listu" pojasni zadevo glede potresne podpore ljubljanskim uraduikom. Mi sodimo, da gospod Povše „Narodu" ui dolžan nobenega odgovora, a da svet zvč. kako naj sodi o „lažnjivih naredbah", poslal nam je gospod Povše nastopno pojasnilo: „Pred mo|im odhodom k sejam osrednje komisije za revizijo zemljiško-davčnega katastra na Duoaiu pride k meni neki tukajšnji višji uradnik v imenu nekaterih tovarišev, naj bi izposloval pri fi lančnem ministerstvu, da se obljubljena potresna podpora kmalu razdeli. Odgovorim mu, da bom sedaj na Dunaju pri fiuaučnem ministerstvu imel priliko govoriti o te) zadevi, kar bodem tudi rad storil. Prosil sem res gospoda sekcijskega načelnika barona Kolben-steinerja, naj bi Nj. veličanstvo naredbenim potom dovolilo to izplačilo, ker uradniki zaradi trajne draginje potrebuiejo to podporo, na katero so tudi računali. Gospod sekcijski načelnik n.i je obliubil, da bode fioanžno ministerstvo prosilo Nj. veličanstvo za dovoljenje izplačila. Iu ravno včeraj sem dobil pismo od gospoda barona Kolbeusteineria, da bode naredba gledć potresnih podpor v kratkem objavljena. „Slovenskemu Narodu" pa bodi povedano, da nisem nikjer hvale iskal za to in da sem kot kranjski poslanec, ki sem jedini sedaj imel na Dunaju priliko, smatral za svojo dolžnost, da kaj storim za opravičeno zahtevo državnih uradnikov v Ljubljani. Ko bi iskal hvalo, poročal bi bil o tem v „Slovencu", česar nisem storil. Dostavljam še, da sem prosil, naj se moje ime pri tej stvari ne spravlja v javnost. Ker sem imel ravno priliko, pospešil sem zadevo, katera bi bila itak že davno rešeua, ko bi državni zbor ne bil zaključen. A sedaj ee je bilo bati, da se odloži do jeseni, ko se zopet snide državni zbor. Stvar, za katero so se zanimali vsi kranjski poslanci, v prvi vrsti gospod poslanec stolnega mesta, je rešena in popolnem neumestna je bila opazka „Slov. Naroda" o lažnjivih navedbah. Toliko resnici na ljubo."
(Žnpnijo Spitalič) je dobil č. g. Al. C e š a r e k, kurat v Suhorju župnijo Polšuik pa tamošnji upravitelj č. g. I. G 1 o b e 1 n i k.
(V zadevi celjske gimnazije) piše „Montags-revue" nastopno : Grof Badeni se poda pred odhodom na dopust v Išl, da poroča cesarju v zadnjih dogodkih. Sredi avgusta se povrne iz Galicije. Mej tem časom bodo popolno mirovala vsa politična vpra-šauja in so vsled tega izmišlieue vse kombinacije, ki se snujejo poslednje dni v celjski zadevi. V slovanskih krogih se o tej zadevi sodi vse drugače, kakor jo opisujejo nemški listi. Upajo namreč ti krogi, da bodo dosegli ne samo ustanovitev veterinarske šole v Celiu, marveč tudi slovenske gimnazije, in sicer najbrže v Pazinu v Istri.
(V frančiškansko cerkev) je prišel preteklo noč zločinec, ki je šiloma odprl tri skrinjice, kjer pa ni mogel dosti dobiti, ker radi tatov se pogosto spraz-nujejo. Predrznil se je in odprl tabernakelj, vzel lunulo, sveto hostijo pa prilepil na steklo monštrance. — Zapustil je v cerkvi sekirico in zidarsko kladvo,
oboje z zlomljenim toporiščem. Sklepalo bi se torej, da je zidar, ki ima sedaj, ali je imel lani opraviti pri cerkvi in samostanu in sd mu znani vsi koti. Bil je že jedenkrat v cerkvi, a takrat je le vlomil malo skrinjico; sedaj pa je dovršil grozni sakrilegij, ki je za dvema potresoma najhujša katastrofa. Stvar se je izrodila mestni policiji, inorda se posreči stakniti zločinca.
(Glas izmed občinstva.) Vsega priznanja je vredna skrb, katero ima sedanji župan iiubljanski, g. Ivan Hribar, za naše stolno mesto. Komaj se je polegel prvi strah po zadnjem potresu, takoj je odredil, da se poizvć in ceni škoda na javnih in zasebnih poslopiih. Cenitev se v kratkem prične. Pri tej priliki gosp. županu polagamo na srce, naj bi odpravil tisto hišo, ki je našemu mestu sramota in velik moraleu udarec. Odpravi naj se to, kar okužuje vso okolico, javen greh ne sme imeti varstva pri višji gospddi. Naj se g. župin spomni grozne potresne nesreče ter odstrani nesramni zavod. Prepričan naj je, da bode ta njegov čin venec njegovemu res marljivemu delovanju, za katero mu bodo ohranili hvaležen spomin še pozni potomci.
(Slovstvo.) Izšla je te dni knjižica „O stoletnici Vodnikovih .Lublanskih Noviz-", spisal Ivan Vrhovnik. Knjižica je jako zanimiva. Dobiva se za 1 krono pri bukvovezu I. Bouaču v Ljubljani. Vsa skupljena svota je v korist družbi sv. Cirila in Metoda.
(Falb iu zadnji potres.) Pa naj kdo zanika, da nekateri ljubljanski gospodje niso še preveč verni. Dokaz: „Narod" poroča, da so nekateri ljubljanski gospodje Falba brzojavno vprašali, kaj sodi o zadnu-m ljubljanskim potresu. Pierok Falb je rado veduež>-m brzojavno odgovoril: „Secundiirer Stoss gewesen — uicbts mehr zu fiirchteu" Mož je tedai govoril — in podzemeljske sile pod Liubljano zop-t pomiril. Tudi mi želimo, da bi Falbu v prihodoie ne bilo treba več poročati : Tertiiirer Stoss ge Wesen — n chts mehr zu fiirchten.
(Iz Ormoža) se nam p. roča, da bode katoliško politično sloveusko društ>o „Sloga" ' imt-lo občn«' zborovanje v nedel|o dne 25. julija ob 3. uri popoludne v gostilni gosp. Kalchbrenner-ja pri „Solncu". Povabljena sta veleč, gospod državui poslanec dr. L. Gregorec in deželni poslanec gospod dr. Fr. Ros i na, ki bodeta poročala o svojem poslanskem delovanju. Gledd na posebno važnost tega shoda vabi uljudno k obilni udeležbi	„Sioga".
(Vprašanje in prošnja na si. c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu.) Iz Idrije smo prejeli na stopue vrstice : Usojamo si uljuduo vprašati slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu, kaj naj storč oni mirni občani, ki ljubijo javno varnost in nočni mir ter redno plačujejo davke in ogromne občinske priklade, da bodo ponočni razgrajalci dali mir ? Tako so v noči od 17.—18. t. m. ob 1. uri čez polnoč v sredi mesta rušili vrtne ograje, pobijali okna ter divje kalili nočni mir, dasi imamo mestnega redarja in c. kr. žandarmerijsko postajo. Ali ne veljajo tudi za Idrijo določbe občinskega zakoua z dne 17. februvarija 1866, osobito §§ 24., 28., 35., 56., 58. in 60 ? — Prosimo torej slavnoisto, naj potrebno ukrene, da se izvršujejo naštete določbe in da se zboljšajo v tem oziru neznosne razmere v našem mestu.
V. T r e v e n
v imenu mnogih.
(Efektno tombolo) je fin. ministerstvo dovolilo kmetijski podružnici v Mošnjah.
(Izlet na Črno Prst) v Bohinju priredi v soboto 24 t. m. več članov slov. plan. društva v dveh oddelkih. Prvi se odpelje opoludne, drugi zvečer s potresnim vlakom iz Ljubljane. Kdor se hoče udeležiti, naj se oglasi pri tajniku gosp. Jos. Haupt maunu v društveni sobi v „Narodnem domu" od V,2.—'/i*}- pop. in od 7.—8. ure zvečer. Zadnji čas v petek.
(Okrajna posojilnica v Radečah) pri Zidanem Mostu, katera posluje četrto leto, je imela v tekočem letu prometa 47.000 gld., kar je jako veliko z ozirom na slabo letino in druge neugodne razmere. So namreč ljudje, kakor povsod, katerim posojilnica ni všeč ter liudstvo svarć pred njo. Toda posojilnica ima najboljši namen, šteje že 360 članov, kateri reprezentuiejo do pol milijona imetja. Torej stoji popolnoma na trdnih nogah.
(Razpisane učiteljske službe.) V novomeškem šolskem okraju so izprazneua nastopna učiteljska mesta: Drugo in tretje učuo mesto na trorazrednici v Crmošnjicab, meeta učitelja vodje na jednorazred-nicah v Zgor. Sušici, Ambrusu in Selu z dohodki
četrtega razreda, doklado 30 gld. in prostim stanovanjem, ter drugo učno mesto na dvorazrednici v Miruipeči z dohodki četrtega razrede. Prošnje za vsa ta mesta je vložiti do 15. avgusta pri okrajnem šolskem s»6tu v Novem Mestu.
(Iz celovške škofije): Na novo so nastavljeni čč. gg. novomašniki kot kapelaui: A. Kaplan v Št. Kancijanu, R. Pit ter le v Trgu, S. Rehrl v Požarnici, Fr. Rozman v Hodišah. — C. gosp. Tiefeubacher, provizor v Teuchen-u je postal župnik v Tifen-u.
(Iz Gorice.) Povodom bolezni prevzv., žal, da prerauo umrlega knezonadškofa našega, so se od lahonekih stranij tudi med najpriprostejše ljudstvo trosile iu širile hude laži, ki so bile kot take nesramni napadi na vse slovensko prebivalstvo Goriške : govorilo se je, da so Slovenci krivi njegove bolezni, a sami, Lahi, da so popolnem nedolžni pri tem. Volitve so krive, „ultima lotta", „razgrajanje" in nedostojno, divjaško vedenje Slovencev ; hudo, brezobzirno in faloto?sko napadanje Slovencev na Lahe — brezmejna strast naših voditeljev, po njihovem mnenju najpredrzniših kričaških agitatorjev i. t. d. Tako trdijo Lahoni. Menda je vže širom Avstrije znano, kako pošteno se vedejo Lahi ob volitvah — kako so se vedli tudi v Gorici. Obrekovanje, podkupovanje, sleparstvo in nasilje, to so sredstva Lahov ob volitvah; vprašam le jedno : v kak nameu se je porabilo ob letošnjih volitvah — 60.000 gld. ? Kako je to, da je dobil laški kandidat čez petdeset nezakonitih glasov ? — I Ako se niso Lahi pri volitvah n i č pregrtšili, moremo le dvoino sklepati, da pojmimo njihovo zmago: Ali so bili res v večini, in teda) bi bila zmaga naravna; — ali niso bili v veČini, in tedai je zma^a nenaravni 1 V večini niso bili — bili so v mauišiui — ergo : Zmaga |e nenaravna, krivična, priboriena po gori navedenih sredstvih, kar je tudi jedino resi Svoj lastni greh nam na kUdnjo na rame I Svet \e kako se je godilo, ve, kje je pravica, a Lih se še veduo izgovaria brani. T»ko se je tedaj govorilo o priliki bolezni knezo-eadškofove — tako in še hu|še se govori sedaj, po smrti preblagega rajnika : Slovenci so zakrivili bolezen in smrt knezonadškufovo 1 Dostavl|amo : Ako so Slovenci k smrti kaj pripomogli, so pripomogli šiloma, prisiljeni od Lahov samih I Slovenci, od Lthov tlačeni, varani, napadani so morali braniti in ščititi se be, svojo čast, svoja prava — so morali in morajo veduo odločno nastopati, da se ohranijo. Rajnega, preblagega, miroljubnega in vse v ljubezni objemajočega knezonadškofa gotovo ni mogel ta boj, to napeto razmerje veseliti, ampak le žalostiti, vznemirjati, in ni čuda, da je obolel, videč, da ne more pomiriti razburjenih duhov; koliko se je pa rajnega osebno nadlegovalo v narodnih ozirih od višjih stranij, o tem naj sami Lahi malo premišljajo I Ako so Slovenci napravili kak odlučuiši korak, ki je morda slabo deloval na miroljubnega duhd preblagega rajnika, da še jedenkrat ponovim, so ga napravili izzivani, primorani od Lahonov, kakor so tudi izzivani in napadani in primorani vsled tega dvignili praporja: „Svoji k svojim" in „bojkot" — napram njimi Še nekaj! Ker govorim ravno o izzivanju in krivicah napram Slovencem, prašam : Ni li bilo tudi to izzivanje in krivi c a, da se ni na dan pogreba preblagega rajnika govorilo v stolni cerkvi tudi slovenski? Ni li bil rajni tudi nam Slovencem pastir, ni Ii bilo v cerkvi tudi Slovencev ? Ni li bila v cerkvi mej duhovščino ogromna večina Slovencev? Da, krivično je bilo to, izzivajoče I Smelo trdimo : Ako bi se bilo govorilo ob oni priliki le — slovensko, kaj bi bili napravili Lahi ? Ako bi se bilo govorilo tudi slovenski, bi bili ostavili nekateri L^hi za časa slovenske propovedi tudi cerkev, in to trdimo, ker jih predobro poznamo ! Mi pa Siovenci, nestrpneži, razgrajalci, napadalci, ki smo sč svojim vedenjem zakrivili bolezen iu smrt nadškofovo, smo vendarle ostali v cerkvi, obžalujoč le, da se tako godi I Da končam ! Izguba časa, da še celo papirja in črnila potrata je, sploh še kaj odgovarjati na nesramne, podle napade in obrekovanja Lahonov ; toda videč, da se je še le sedaj začela prava gonja na Slovence radi tega, da se širijo navedene in podobne laži in napadi med najpriprostejšim ljudstvom, da se po najzakotuiših zdgatah goriških govori po vse dni le o tem, nisem si mogel kaj, da ne napišem par vrstic, katere vsaj nekaterim po jasnite žalostne naše razmere 1
(Iz Branice.) Zdaj je tako imenovana kopališka sezona. Laškim kopališčem n. pr. v Tržiču naj bi se naredil letos „bojkot" in zakaj? Akoravno dohaja v te neprilične topliee mnogo Slovencev, vendar jih prezirajo in celo zaničujejo, slovenščine nočejo znati niti tamošnji zdravniki niti strežaji. Slovenskega časnika ne vidiš nobenega, pač pa irre-dentovski „Piccolo", „Corriere" i dr. Napisi so vsi laški, torej naj se hodijo le Lahi tje kopat. Ko sem lani bival v tem času v istih toplicah, se je neki večer pripetilo, da mi je nekdo v tem vrgel kos mehke polente na klobuk in suknjo, in letos bi radi napetih odnošajev padel morda kamen na glavo, kajti z Lahi ni dobro zobati češenj I Najemniki raznih toplic so vabili že pred majem izletnike in bo-lehave ljudi z raznimi tiskanimi vabili v svoje ne-presežne kopeli. Med vsemi vabili je najbolj originalno eno iz pruske Slezije: „Bad Salzbrunn in Schlesien mit einem Oberbrunnen", blizo Vratislave. Dotična knjižica šteje 24 stranij z malim zemljevidom ter med drugim za topličarje zanimivim gradivom našteva ceno razuih vrat mleka. Najdražje vrsta mleka je „osli š ko mleko", kajti 1 liter istega stane 2 marke 20 beličev, v našem denarju
1	gld. 9 0 k r. liter! To je res nemška „Griind-lichkeit".
(0. kr. poštuohranilnični urad) na Dunaju v okrožnici te dni razposlanej razkazuje podatke o prometu v mesecu juniju. V tem času je 2.740 vlož nikov v varčevalnem oddelku 149.799 krat vložilo skupaj za 3,073.038 gl., v Čekovnem pa 222 vložnikov 1,035.076 krat za 147 382 427 gld., v obeh oddelkih torej skupaj 1,184 875 krat v znesku za 150,455.466 gld. Po naših krajih tako-le: na Štajerskem se je vložilo 60.778 krat za 5,109 319 gl., po Koroškem 18 177 krat za 1,606 617 gld., po Kranjskem 14 599 krat za 1 311.629 gld., po Primorju (Gorica GradiSka-Trat-Istia) 21.157 krat za
2	503 546 gld., po Dalmaciji 7.706 krat za 711,213 «Id. Po državi so vrnili v obeh oddelkih skupaj 325 376 krat za 149 173.847 gld., od tega ua Štajerskem 9 540 krat za 2,525.374 gld., na Koroškem 2 620 krat za 467 434 gld., na Kranjskem 1 863 krat za 444.020 gld., po Primor«kem 5 195 krat za 1 255 159 gld., a po Dalmaciji 855 krat za 103.637 gid. Od dne 12. januvarija 1883, ko je zavod začel poslovati, pa do konca junija letos se je v varčevalnem in v čekovnem prometu skupaj vložilo 107.965.787 krat za 12.789 274 516 gl. 20 kr., vrnilo pa 29 324.350 krat za 12 673 381 772 gld. 77 kr., tako je v blagajnici preostalo čistih 115,892 743 gld. 43 kr. Med povračili nahaja se 34,353.155 gl., za kar je urad vložnikom na željo kupil in odposlal vrednostnih papirjev. Med ljudstvom kroži 12 911 rentovnih knjižic, ki so vredne 28 212.570 gl., potem 1,214.097 vložnih in 32.196 čekovnih knjižic. Ob svojo knjižico je prišlo 130 vložnikov, med onimi ni nobene z besedilom slovenskim. — Število vložnikov je naraslo za 2740 oseb v varčevalnem, za 222 v čekovnem, za 150 v nakazničnem (clearing) oddelku. Izmed imeteljev knjig-čekovnic je 24 349 udeleževalcev pri prometu nakazničnem. Novo poŠto z nabiralnico eo dobili kraji: Ljubljana 5 (Vodmat), potem na Koroškem : Knezovo (Gnesau) in Klopice (Penk). V neuradnem delu okrožnice najdeš črtice o postni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Italijanskem in Švedskem.
(Koliko so pridelali vina v Avstriji 1. 1896.) Statistično letno poročilo c. kr. poljedelskega ministerstva podaje sledeče številke. Pridelalo se )e v Avstriji 1896. leta 3 485.121 hektol. viua. Lanski pridelek zaostaja za srednjim pridelkom zadnjih dvajset let, ki zuaša 3,639.038 hektol., za 163.917 hkl. ali za 4 2 odstotkov. V posameznih deželah pridelalo se je leta 1896: V zdolnji Avstriji 698.270, na Štajerskem 387 917, na Koroškem 62, na Kranjcem 101.538, na Tirolskem 355.210, na Predarl-skem 2118, na Goriškem 117.713, v Trstu, oziroma njega okolici 10.500, v Istri 274.754, v Dalmaciji 1 354 980, na Češkem 14.150 in na Moravskem 167.999 hektolitrov. Prostor, nasajen s trto, znaša 248 325 hektarov in leži v 4875 katastralnih ali 2853 krajevnih občinah. Katastralni čisti donesek znaša 4 062.033 gld. Izvoz se je znižal za 26.156 meterskih stotov, uvoz poviSal za 75.635 muterskih stotov. Di se je uvoz toliko in tako hitro povišal, temu je krivo, ker se je znižala carina za uvoz italijanskih vin.
(Katoliška škofija v Srbiji.) „Obzor" poroča, da se v kratkem sklene konkordit mej sv. Stolico
in Srbijo. V tem se določa, da se ustanovi katoliška Škofija, v katere okrožju se bo rabila etaroslo-vanska liturgija.
Društva.
(Pozi v.) Ko je zaslula vest, da „Zaveza slov. učiteljskih društev" hoče letos zborovati v našem starodavnem Celju, polastilo se je naših src veliko veselje. Takoj se je konstituiral podpisani krajni odbor, da priredi vse potrebno za dostojen vsprejem predragih nam gostov. Povsod, kamor ete dosedaj de pohiteli, Vi vzgojitelji, Ve vzgojiteljice naše slovenske mladine, vsprejeti ste bili z odprtimi rokami. Mi Vam sicer radi neugodnih razmer na bojevitih naših tleh tako krasnega vsprejema nuditi ne moremo, kakor so to storili drugi srečnejši kraji, ali naša srca Vam bodo odprta in v prostorih našega „Narodnega doma" bodete tedaj Vi neomejeni gospodarji in mi bodemo Vaši gostje. Jedna nas le želja navdaja ta, da bi Vas zrli v najmnogobroj-nejšem številu, da bi to naše najsrčnejše vabilo našlo najštevilnejši odziv iz vseh slovenskih pokrajin. — Radujemo se Vašega poseta. V Čim večjem številu dojdete, tem večje bo naše veselje, tem večji naš ponos. Da se torej veseli vidimo in spoznamo 4. in 6. avgusta v Celju. Krajni odbor za IX. glavno zborovanje v Celju, dne 4. julija 1897. Častni predsednik : Dr. I. Sernec. I. predsednik : Ivan Stukelj. II. piedsednik: Josip Schmoranzer. I. tajnik: Fran Brinar. II. tajnik: Fran Krajnc. — Vse p. n. ude-ležnice in udaležnike IX. Zavezne skuščine, ki žele stanovanja, podpisani najuljudneje prosi, da se pri njem zglase najkasneje do 81. t. m. Takisto naj se pri njem zglase vsi, ki se udeleže banketa. Banket bode v veliki dvorani „Narodnega doma" in bode kuvert brez pijače stal 1 gld. Ta vsota naj se blagovoli oglasu priložiti.	Josip Schmoranzer,
učitelj v Celju.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico) priredi v nedeljo dnd 1. vel. srpana ob 3. uri popoldne v gostilni Ferdo Krajgarja p. d. Žlokar v Stebnu občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Nagovor. 2. Govor: „Sola in kmetski stan". 1. Volitev novega odbora. 4. Volitev zastopnikov pri glavni skupščini. 5. Vpisovanje udov in pobiranje letnih doneskov. 6. Razni govori in nasveti. 7. Prosta zabava in petje. Bodoljubni Slovenci in Slovenke, prihitite v prav obilnem številu 1
Odbor.
(Trgovska in obrtniška zbornica.) [Dalje.] 9 C kr. dež. vlada je poslala na zbornico naslednji dopis:
Ko se je z ukazom z dne 18. julija 1895, tukajšnje obvestilo z dne 30. junija 1895, izdalo navodilo o opravljanju obrtnega katastra in o obrtnem Štetju po trgovskih in obrtniških zbornicah, se je sprožilo vprašanje, kako naj se obrtnopravno ravna s priglašenim razširjenjem obrtne pravice kake stranke, če naj se smatra taka prememba za odglasitev prejšnjega in objedna priglasitev novega obrta, ali pa naj se le priglašena prememba obrta pripiše v prvotni obrtni list oziroma v prvi dopustilni dekret?
Vsled ukaza z dne 27. aprila t. 1. namerava c. kr. trgovinsko ministerstvo v namen jednotnega postopanja od strani oblastev o tej zadevi izdati napotilo in c. kr. deželni vladi se je naročilo, da naj izve tamoSnje mnenje in naj o predmetu poroča. Čestita zbornica se torej službeno uljudno prosi, da naj ee čim preje izreče o principijelni uredbi tega vprašanja. Pri tem bo posebno paziti na slučaje, kjer se suče razširjenje obrta v pojmovnem obsegu prvotno z nekako omejitvijo priglašenega obrta. kakor n. pr. razširjenje trgovskega obrta na določene prvotno nepriglaSene predmete, razširjenje gostilničarskega in krčmarskega obita na posamezne prvotno nepriglašene pravice po § 16. obrt. r. in slednjič na nasprotne slučaje, v katerih obstoji prememba v zmanjšanju obrtnega obsega. Na vprašanje: »Kako naj se s priglašenim razširjenjem obilne pravice kake stranke obrtnopravno ravna, če naj se smatra taka prememba za priglasitev novega obita ali pa naj se priglašena prememba obrta le pripise v prvotni obrtni list oziroma v prvi dopustilni dekret?« — odgovarja zbornica, da razširjenja obrtne pravice v vseh onih slučajih, v katerih se je dokazala kaka skupnost novih pravic z obstoječimi in ni potrebno, doprinesti posebnega sposobnostnega dokazila za nastop in vrsbo v smislu obrtne novele i dne 15. marca 1883 drž. zak. St. 39, ni smatrati za priglasitev novega obrta.
Razširjenje pravic je le vpisati v prvotni obrtni list, oziroma v prvi dopustilni dekret. Ce se pa kdo noče posluževati nekaterih pravic in pri obrtni oblasti zglasi, da od določenega časa naprej ne bo več prodajal nekaterih predmetov, oziroma se ne bo posluževal nekaterih pravic prvega dopustilnega dekreta, je to vselej, če se izkaže, da je podatkom verjeti in se je odglasitev jednega dela obrtnih pravic na odo-brilno znanje vzelo, vpisati v prvotni obrtni list, oziroma v prvi dopustilni dekret. V obeh slučajih bi bilo pa napraviti nove števne liste I., ki bi se vložili na mesto prejšnjih, pri čemur bi pa obrtna oblast morala zbornici naznaniti, da se je ta števni list izgotovil le vsled priglasitve novih predmetov ali odglasitve nekaterih predmetov, katere bi bilo
imenovati. Da bi se mogel popraviti tudi pridobit-nijeki kataster, bi bilo potrebno, da bi se ob naznanilu novoodmerjenega pridobitnega davka pod ravnoistim davčno - uradnim asignacijskim številom navelo, če se je davek zvišal ali znižal.
V	pojasnilo svojega odgovora je zbornica naslednje navela:
1.	Trgovec ima obrtni list, ki se glasi na trgovino s specerijo. Ce hoče prodajati tudi kolonijalno, barveno in materijalno blago, bi tega ne bilo smatrati za posebno priglasitev.
2.	Obrtnik, ki ima pravico za trgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom in želi še izmej predmetov trgovine z materijalnim blagom „barveno blago" ali „sol" ali .kis" predajati, tedaj bi bilo to le v starem obrtnem listu pripomniti.
3.	Ce ima kdo pravico, epecerijsko in kolonijalno blago v prodaji in želi še trgovino z železom imeti, bi tega ne bilo smatrati za novo priglasitev.
4.	Nekdo ima obrtni list glaseč se ua trgovino s konji, želi pa tudi z govejo živino kupčevati; tega bi ne bilo smatrati za novo proglasitev.
5.	Isto bi naj veljalo, če ima kdo obrtni list glaseč se ua „trgovino s prešiči" in bi hotel s teleti kupčevati.
6.	Ravno tako bi bilo postopati, če ima kdo obrtni list za trgovino z žitom in bi hotel še z moko tržiti.
7.	V istem smislu bi bilo ravnati z lesnim trgovcem, če bi hotel še oglje, premog ali Šoto prodajati.
8.	Ednako bi bilo postopati, Če bi trgovec s kislim zeljem hotel tudi z zelenjavo tržiti.
9.	Ce ima kdo obrtni list glaseč se na trgovino s knjigami, umetninami in muzikalijami in bi hotel vršiti tudi antikvariatno trgovino s knjigami, umetninami in muzikalijami, bi ne bilo to smatrati za novo priglasitev.
10.	Če ima kdo pravico s knjigami tržiti in bi želel uvesti tudi trgovino s papirjem, papirnim blagom, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, bi bilo to vpisati v obstoječi dopustilni dekret i. t. d.
Ce se bo v tem smislu postopalo, se bode zbornici tudi olajšalo opravljanje obrtnega katastra.
Zbornica je c. kr. deželno vlado še na naslednje opozorila :
V	deželnem stolnem mestu ljubljanskem se do zadnjih let ni poznalo mešane trgovine temveč le razredno trgovino. Nekaj let sem pa se obrtna oblast z ozirom na § 38. obrtne novele z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, poslužuje tega izraza, če tudi se je doslej pod „trgovino z mešanim blagom" čisto nekaj druzega razumelo, kakor zdaj.
Zbornica hoče to z naslednjim dokazati:
Neki obrtnik je imel obrtni list za rokovičar-stvo; ker je pa poleg rokovic prodajal tudi denarnice, zobne sčetke, kravate, naramnice, moderce, toaletne predmete, ovratnike, manšete, je zglasil trgovino z mešanim blagom in je dobil tudi takšen obrtni list i. t. d.
Pravo štetje v smislu navodila o opravljanji obrtnih katastrov je torej nemogoče. Trgovci z mešanim blagom so bili prej samo na deželi in ne v deželnem stolnem mestu in ti so tržili z naslednjimi predmeti: kolonijalno in špecerijsko blago, južno sadje, olje in maščoba, ribe in ribji pridelki, deželni in mlinski izdelki, sadje in semena, kemiške pomočne tvarine in rudniški pridelki, smola in ke-miški izdelki, barveni les, prstene in kemiške barve, sveče, milo, perilni preparati, pijača in opojne tekočine, konsumni predmeti in delikatese, netilno blago, fabrikati in obrtni izdelki: železo in kovina ter blago iz teh, blago iz lesa, kostij, stekla, kamna, gline, porcelana, kavčuka, gumija, voska, slame in ličja sedlarsko , vrvarsko , ščetarsko , kleparsko, iglarsko, drobno, norimberško, igralno in berhtes-gadensko blago, volna, platnena in bombažasta preja, volneno, platneno, bombažasto in pozamentirsko blago, svila, evileno, belo in pleteno blago, trakovi, modni in platnarski izdelki, lišp. Ce tudi trgovec z mešanim blagom na deželi nima vseh teh predmetov, ima vender vse one, katere more po krajevnih razmerah razpečati, t. j. špecerijsko in kolonijalno blago, južno sadje, olje, deželne in mlinske izdelke, semena, sveče, milo, pijača in opojne pijače, netilno blago, železo, kovine in blago iz teh, blago iz lesa, kostij, stekla, porcelana, sedlarsko, vrvarsko, ščetarsko, kleparsko, iglarsko, drobno, norimberško blago, trakovi, krojno in manufakturno blago.
Iz tega se razvidi, da je trgovina z mešanim blagom v deželnem stolnem mestu nekaj čisto druzega kot na deželi, in če bo obrtna oblast v tem smislu postopala, se pri morebitnem razširjenji obrta trgovinski obrt ne bo raztegnil v smislu omenjenem s početka, na določene, prvotno nezglašene predmete, temveč se bo le zglasila na novo trgovina z mešanim blagom in prejšnji obrt se bo zbrisal.
V	interesu pravega štetja obrtov bi pa bilo, če bi se trgovina z mešanim blagom ne raztegavala tako, kakor se to poslednja leta godi v Ljubljani.
(Dalje sledi.)
Telegrami.
BudimpeSta, 21. julija. V včerajšnji seji je predlagal baron Banffy, naj trajajo seje od 10. do 8. ure pop. Na predlog opozicije se obravnava o tem v današnji
seji. Nato se je dovršila razprava o sladkornih premijah.
Belgr&d, 21. julija. Skupščina je v včerajšnji seji soglasno dovolila zahtevani kredit v znesku 9,230.000 frankov za preosnovo armade ter vsprejela vladno predlogo glede davčnega popusta in podpor vsled uim prizadetim prebivalcem. Koncem tega tedna se najbrže že zaključi zasedanje.
Petrograd, 21. julija. Dosedanji poslanik v Stokholmu je premeščen v Carigrad, poslanik Nelidow iz Carigrada v Kvirinal.
Bruselj, 21. julija. Zbornica je sklenila razpravljati o zakonskem načrtu glede odprave namestništva v vojaški službi.
Carigrad, 21. julija. Zatrjuje se, da se je v sinočnem ministerskem svetu spremenilo mnenje turške vlade in je nada, da se zopet prično pogajanja.
London, 21. julija. Pogajanja mej poslaniki in turško vlado so se pretrgala za nedoločen čas, ker poslednja nikakor ni voljna udati se zahtevam velevlastij. Poslaniki so o tem obvestili svoje vlade ter izročili vso zadevo v njih roke.
I7eprekosljiveg& učinka Je
Taiiiio-cliiniii tinktura za lase.
Okrepčajo ln ohranjajo lasličo in preprečuje izpadanje la«. Cena 1 atekl. z rabllnlm navodom 60 kr.
Jedina zaloga	57 25 2
lekarna pri Mariji Pomagaj M.Leustek v Ljubljani,
Kesljeva oeata itev. 1, poleg mesarskega mosta.
Gosp. lekarnarju Plccoll-ju
v Ljubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoll) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim In žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
Provincijal brat Em&nuel Leltner.
232 100-33	nadzdravnik.
Umrli bo:
18. julija. Ana Stoklinger, posestnika hči, 15 let, Rimska eesta 15, jetika. — Marija Maier, posestnika hči, 16 let, Marije Terezije cesta 9, jetika.
V hiralnici:
IS. julija. Terezija Bremžar, delavca vdova, 83 let, ostarel.
V bolnišnici:
14.	julija. Anton Pire, delavec, 28 let, jetika.
15.	julija Frančiška Zdešar, delavka, 25 let, insufficientia valv. aortae. — Štefan Kokalj, kajžarja sin, 19 let, pyaemie. — Marijana Kunstl, dekla, 60 let, vodenica v srčni votlini.
Tujci.
18 julija.
Pri Slonu : Spitz iz Warazdina. — Lowi iz Stuttgarta. Sonnenberg iz Čakovca — Grovačnik iz Budejevic. — Lobl iz Prage. — Frascati iz Trsta. — Polzer iz Maribora. — Kunka, Hess, Stanger iz Gradca. — Tolar iz Toplic. — Gruby iz Hamburg-a. — Neumann iz Liibeck-a. — Fraas iz Purkers-dorf-a. — Simaček, Hineš, Frank iz Plzna. — Milic iz Zagreba. — Wagner iz Gradca.
Pri 3laliiu: Sutej iz Ribnice. — Brosch, Dessauer, Ha-selhofer, Weiss, Guttmann z Dunaja.
Pri Lloytlu: Gunžič iz Karlovca. — Lokovic iz Gorice.
-	Salloth s Straže.
Pri bavarskem dvoru: Petsehauer s Svitlega Potoka.
—	Erker iz Unterskrill-a.
Pri Južnem kolodvoru : Jahs iz Berolina. — Bircher iz Kajire. — Štefan iz Gradca.
MeteorologiSno porodilo.
S Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	-■3 . ii» > t»
20	9. zvečer	730 6	219	sl. jzah.	jasno	
21	7. zjutraj 2. popol.	730 1 730-1	187 22 0	sl. svzh. pr.m.sszah	jasno skoro oblč.	0'0
Srednja včerajšnja temperatura 22 0°, za 2'1° nad normalom.
Poziv!
Oni gg. dijaki, naši somišljeniki, ki se žete udeležiti sestanka krščansko mislečih dijakov dne 28. t. m. v Ljubljani in še niso prejeli vstopnice, oglasijo naj se za-nje pri vet. med. Fr. C e r n e-tu, Ljubljana, Cesta v mestni leg št. 3.
Pripravljalni odbor
za sestanek krščansko mislečega dijaštva.
Vabilo
k
XII. redni veliki skupščini
družbe sv. Cirila in Metoda
v Skofji lioki v četrtek dne 5. avgusta 1897 1.
Ts poretl:
I. Sv. maša ob 9. uri v mestni župnijski cerkvi. II. Zborovanje ob 10. uri.
1. Prvomestnikov nagovor. Tajnikovo poročilo. Blagajnikovo poroč lo. Nadzorništva poročilo. Volitev jedne tretjine družbinega vodstva.
Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. Ivan Murnik, 2. dr. Ivan Svetina, 3. dr. Josip Vošnjak, 4. Andrej Zamejic. Volitev nadzorništva (5 članov). Volitev razsodništva (5 članov).
2. з!
4.
5.
6. 7.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 20. julija 1897. Prvomestnik:	Podpredsednik:
Tomo Zupan.	Luka Svetec.
Pripomnja: Popolni vspored se bode v kratkem objavil.
Zavod za umetnost
slikarij
26-6 na 298
steklo
B.Škarda
v Brnu.
Speeijaliteta:
Izdelovanje cerkvenih oken.
Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj ln franko.
Se dopisuje v vseh slovanskih jezikih.
Katalogi na upogl.d.
Prodaja yina.
Dne 29. julija t. 1. ob 9. uri dopoldne prodajala se bodo v Mostah (poleg Ljubljane) stara vin» s posoilo vred.
Kupci se uljudno vabijo.
S spoštovanjem
470 3-s Jvan Gostinčar.
Oddati je s 1. avgustom
pri kamnoseku ulicah.
Vo dniku v
Kolodvorskih
473 2-2
Razglasilo.
Podpisano mestno županstvo naznanja, da se bodo vršili od sedaj naprej v Novem Mestu (Budolfovem) na Dolenjskem ob vsakem sejmu za govejo živino tudi
konjski sejmi
in sicer :
1)	vsak prvi ponedeljek vsakega
meseca (ako pade na tak ponedeljek praznik, vrši se sejem prihodnji ponedeljek), toraj 12 sejmov; nadalje ob vsakem letnem sejmu, kakor:
2)	januvarija v torek po sv. Antonu;
3)	aprila v torek pred sv. Jurjem;
4)	avgusta v torek po sv. Jerneji;
5)	oktobra v torek po sv. Lukeži;
6)	decembra prvi torek v adventu.
Prvi konjski sejm bode torej
dne 2. avgusta 1897
kot prvi pondeljek meseca avgusta.
Prirejeno je za te sejme vsestransko pripravno in prostorno novo sejmišče tik državne ceste za novomeškim pokopališčem s posebnim dohcdom in posebuim odhodom kakor tudi poskuševališčem za konje na sejmišču samem.
Mestno županstvo v Novem mestu,
dne 10. julija 1897.
Župan :
Dr. Schegula.
468 3-2
TSS
I. kranjski
laneno-oljnati firnež,
I. kranjsko
čisto laneno olje.
SieeatliF-firnei (sviti«)
priporoča najceneje 59 104—7(5
chdolf ćCauptmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nešev, lakov in kleja v Ljubljani.
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Eatol. tiskarna
v Ljubljani.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven od 1. junija 181)7.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v
Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol ).
Ob 12. uri S min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.
Ob O. uri 15 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob 7. uri 3 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel; Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vari, Heb, Francove vari,, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 11. uri 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 12. uri 65 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 4. uri 2 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 5. uri 30 min. popoldne osebni vlak v Lesce-Bled (le oh nedeljah in praznikih).
Ob (i. uri 30 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 7. uri 40 min. zvečer osebni vlak v Lesce-Bled.
Prihod
Ob 5. uri 52
Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra. Gmundena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda»
Ob 8. uri ID min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 20 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri S 7 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob S. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 9. uri O min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Ob 10. uri 25 min. zvečer osebni vlak iz Lesec-Bleda (le ob nedeljah in praznikih).
v Ljubljano (juž. kol.)
min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via
(drž. kol.) v Kamnik.
(ta vlak le
Odhod iz Ljubljane
Ob 7. uri 23 min. zjutraj „ 2. „ 05 „ popoludne „ O. „ 50 „ zvečer „ 10. „ 23 „ zvečer ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob O. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ OS „ dopoludne „ „ „ O. „ 20 „ zvečer
„ O. „ 55 „ zvečer „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
•f-f ■ ■■■ m ' ■
Najboljša, najtrpežnejša in najelegantnejša
kolesa za vozarenje
(bicikli) so
Dtirkopp-ovi „Piana",
katere ima v zalogi za Kranjsko
IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
KatalojEfi zastonj in fWinlco. "£S 238 20-17 Pouk v vozarenju v lastni vozarni jo za knpovaloe brezplačen.
Dunajska borza.
Dnč 21. julija.
Sknpni driavni dolg v notah.....
Bknpni državni dolg v srebru ...
4,atrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Cgerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemški drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.
«0 mark............
10 frankov (napoleondor)......
italijanski bankovci ........
C. kr. cekini...........
102 gld. 15 ki.
102 123 101 122 100 950 369 119 58 11 9
45 5
20 25 25 75
25
25 50 70 73 52 50 64
Dno 20. julija.
4% driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6 % državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
kranjsko deielno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.bankel# Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ juine ielezniee 3% .
,	. južne železnice b% .
.	, dolenjskih ieleznic 4%
159 gld.		—
162		—
1Š9		—
99		50
141		50
128		75
108		50
112		50
98		75
99		80
225		50
181		10
126		—
99	«	50
— kr.
Kreditne srečke, 100 gld................200	gld. —
4 % srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld.	147	„	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	,	70
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	,	25
Salmove srečke, 40 gld................70	.	—
St. Genćis srečke, 40 gld.......76	,	75
Waldsteinove srečke, 20 gld............—	.	—
Ljubljanske srečke..................22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	163
Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v.	3410
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	394
Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . ,	85
Dunajskih lokal, ieleznic deiniška druiba .	—	.	—
Montanska družba avstr. plan.....127	,	55
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	16)	.	—
Papirnih rubljev 100 ................126	»	62
kr
25 50
75
__Nakup in prodaja ~&JB
Tiakcvrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
Kavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanj« najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borsi.
Ш
Menjarnićna delniška družba
„M № It C II K"
Wolizeile it. 10 Dunaj, Ririahilfirstrasu 74 B.
ЛЈГ Pojasnila Ifi v vseh gospodarskih in flnaninlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoiiskih vrednost*!!; papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega »brestovanja pri popolni varnosti 0V* naloženih ^ larnlc. Ш