Posamezna številka 20 cent. cDINOST Izhaja, isvceaifil pofidejJH A tirnim *>• Md#S pisma se ne sprejemaj^ Prof. F. Peric. — LastC soaSa ra mesec L 7.—, 3* Za inozemstvo mesečno 5 Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Urokoctf mm kolos« (72 ml) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent r osmrtnice, zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov) mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi, 1 naročnina ta reklamacije se pošiljajo imkljttčno uprav* edinosti, v Trstu, allca sv.) FomčHHta AsiSkega »ev. 20, L nadstropja. — Telefon uredništva ta uprav« ll-if/ j w vratu' t i- ilnost. — Tisk ti** .rio i 19.50, pol leU L 32.— in ccio leto L 60.— - Telefon uredništva in uprave it 11-57 Bol med vlado in opozicijo Poslanci opozicije, ki so došli v rojstni kraj pokojnega poslanca Matteottija, Fratta Polesine, da zemskim ostankom svojega, tako tragično umrlega prijatelja, tovariša in soborca izkažejo zadnjo ljubav, so iznenada odšli od tam v znak protesta. Brzojavka iz Milana sporoča, da je bil razlog za tak protest naslednji: Prevoz trupla poslanca Matteottija od postaje Riano, ki je le par kilometrov oddaljena od mesta, kjer so našli truplo zakopano, do Fratta Polesine, se je vršil po odredbah vlade in ne po volji družine pokojnikove. Socijalistične poslance je po dohodu v rojstni kraj Matteottijev osupnilo dejstvo, da je pokojnikovo truplo sprejel na postaji komisar prefekture, ki je fašist. Nadalje da so doznali rečeni poslanci, da se udeležijo pogreba krajevna oblastva v oficijeini obliki. Radi tega dejstva so se poslanci opozicije odločili, da se ne udeležijo pogreba in so odpotovali, ker ne bi hoteli, da bi se njihova udeležba na pogrebu razumela kot znak, da soglašajo z odredbami, ki jih je ukrenila vlada glede prevoza zemskih ostankov poslanca Matteottija. Za razlago tega koraka poslancev opozicije je morda pomembna neka druga vest, ki smo jo čitali te dni v opozicijo-nalnih listih. Glasom te vesti je namreč vdova po pokojnem Matteottiju pisala načelniku vlade pismo, v katerem je zahtevala, naj se med prevozom ne približa loben pripadnik milice ali fašistovske organizacije! Zelo Hblizu je torej tu misel, da sta to pismo in gori navedeni korak poslancev opozicije v stvarni zvezi med seboj v tem zmislu, da vdova Matteottija ni pisala tistega pisma brez vednosti socialističnih poslancev. Korak poslancev opozicije se more po ivsein tem tolmačiti kot znak, da se napetost med vlado in opozicijo poostruje ter da se politično obzorje zatemneva še bolj. Po zatrdilih, ki jih je g. Mussolini dajal z vsem poudarkom o svoji neomajni volji za vzpostavo zakonitosti, miru in reda, je bilo pričakovati, da se pomirijo duhovi in ublaži napetost vsaj med tistimi opozicijo-nalnimi skupinami, ki sicer ne nosijo fašistovske znamke, ki pa sc v .ndar iz začetka stale nekako dobrohotno ^b strani sedanji vladi. Tudi bi bilo psih* cgično razumljivo, če bi spričo veličanstva smrti ob odprtem grobu odličnega poslanca, ki so ga vsi, ne glede na njegovo politično koncepcijo, smatrali kakor diko in čast italijanskega parlamentarizma, če bi spričo te neizmerne žaloigre v političnem življenju Italije, pa tudi iz ozirov na žalost tako kruto zadete rodbine pokojnikove: če bi, pravimo, pred spominom takega moža in v takem žalostno - slovesnem, trenutku utihnile strasti in bojevitost, če bi nastala nekaka «tregua dei» vsaj v hipu, ko bodo izročali zemlji, kar je bilo zemskega na mučeniku za svoje ideje! To pričakovanje, tako razumljivo s človeškega in psihološkega vidika, se ni uresničilo, kakor kažejo gori označeni dogodki. Bolj nazorno se ni moglo pokazati to dejstvo, nego se je pokazalo v navedenem protestnem koraku poslancev opozicije proti odredbam vlade. Kakor pa je že tako v navadi, kadar se je zgodilo kaj hudega in pogubnega, da nastaja namreč prerekanje ob vprašanju: kdo je kriv? — tako se dogaja tudi sedaj v Italiji. Vladna in vladi prijazna glasila trdijo, da je le v srditosti in nespravljivosti Dpozicije vzrok, da se politično življenje v državi ne more normalizirati, da se ne more vzpostaviti režim zakonitosti, miru in reda, ko je na strani vlade odločna volja in pripravljenost za to. Drugačne strune ubirajo opozicijonalna glasila. Prvič trdijo, da na strani vlade ni take resne volje. Hotela da bi pač ohraniti neki videz vnanje oblike zakonitosti, ustavnosti in parlamentarizma, dočim gredo njeni načrti v resnici za tem, da jedro ustavnosti bodi fašistovski režim! Vsa funkcija zakonodaje in izvrševalne oblasti bodi usmerjena k ciljem in potrebam faši-stovskega tabora. V drugo naglašajo, da vlada — tudi če bi bila na njeni strani naj-resnejša volja — ne more te volje uveljaviti, ker ji vežejo roke razni fašistovski mogotci po pokrajinah. Ti da nočejo nič slišati o vzpostavi zakonitosti, miru in reda, ker da je ravno v nenormalnih in neurejenih razmerah njihova moč in tudi temelj njihove osebne pozicije. Sedanji vladni načelnik da je pač njihov formalni zapoved-nik, obenem pa da je tudi njihov jetnik. Zlasti se na opozicijonalni strani sklicujejo na dejstvo, da je v fašistovskem taboru zadobila popolno nadvladje skrajna Farri-nacijeva struja. Opozicija naglasa, da gre skrajna struja celo tako daleč, da zahteva, naj se potom državnega zakona zagotovi vladavini čisto fašistovsko obiležje. Taka zahteva, da bi bila v državi odločilna le volja ene stranke, da bi se vladavina isto-• vetiia s stranko — nasprotuje duhu in namenom ustavnega življenja. Opozicija izjavlja, da tak pahjep zahteva najodloč-nejši odpor od strani vseh nefašistovskih strank. Kajti te bi bile — če bi se rečena zahteva uresničila — politično obglavljene in bi bile le sence životarjenja brez me3a in krvi. Slednjič ugotavlja opozicija, da Mussolini noče nič storiti — ne z bž-io, ne z dejanjem — da bi brzdal he-r.'ionistični pohlep skrajnih elementov v i-oii stranki. To dejstvo ie — pravi opo- zicija — jasen dokaz, da na strani vlade ni ne moči, ne resnične volje za vzpostavo normalnega političnega življenja. To bi bili torej argumenti, s katerimi opravičuje opozicija tisto srditost in ne-! spravljivost, ki ji jo vladna glasila štejejo v greh, češ da je le tu razlaga, zakaj da ne more priti do normalizacije razmer, j Seveda izkorišča opozicija tudi umorstvo Matteottija v moralno oporo za svojo vo-je vi tost proti vladi. Predočiti smo tu nasprotni si stališči vlade in opozicije povsem objektivno. Mogli smo to tem lažje, ker nismo navezani na nobeno stran. Vladna stranka ne moremo biti iz razlogov, ki jih ni treba še le označati. Pa tudi k strankam opozicije ne pripadamo, ker ni9mo stranka v političnem življenju države, marveč narodna vkupnost, ki brani svoje interese brez ozira na to, kake našitke nosi sočasni režim, kdo ima krmilo v državi! Pač pa smo v soglasju z vsemi, ki res hočejo, da pride doba zakonitosti, miru in reda, ker šele potem bodo mogli tudi drugorodni državljani v miru in neovirano delovati za svojo materijalno in duševno blaginjo ter po poti zakona uveljavljati svoje pritožbe in zahteve napram vsem činiteljem v državi. Pogreb Hafteottija Opozicijski poslanci se niso udeležili pogreba FRATTA POLESINE, 21. Čez par ur ponesejo Matteottija k zadnjemu počitku v družinski grob. V sobi, kjer je položena krsta na mrtvaški oder, ' že molita Mat-teottijeva žena in njegova mati. Iz daljnih krajev prihajajo kmetje, delavci, da se poklonijo ostankom ljubljenega Matteottija, žrtve poklica. Venec za vencem polni sobo. Z daljave se že čuje zamolklo zvo-nenje. Ura udari 9.30; mater in ženo so že odstranili od krste. Polagoma se prične sestavljati 9prevod; ob 10. uri so že vse priprave gotove. Sprevod se prične pomikati. Na čelu koraka oddelek karabiner-jev, za njim bataljon vojakov, ki so prišli iz Bologne, skupina deklic iz dobrodelnega zavoda, takoj za njimi duhovništvo in sicer župnik v Fratta in 5 drugih duhovnikov iz okolice. Pred krsto nesejo velik venec iz rdečih vrtnic, ki ga je naročila pokojnikova mati, in venec iz belih vrtnic, ki ga je dala žena možu na zadnjo pot. Krsto nosijo na ramenih in sicer comm. Titta Ruffo, njegov sin, g. Steiner, njegov sin, dr. Germani kot zastopnik uni-tarcev iz Trsta in Padove, Enrico Bellusco za socijaliste v Rovigo, Alfredo Brigatti za delavsko zbornico v Milanu in Sera-fino Colombo za vodstvo unitarske stranke ter 4 domačini, ki se medsebojno menjujejo. Takoj za krsto je šla Matteottijeva žena, ki se je opirala na sorodnike. Ob straneh krste gresta valeta poslanske zbornice, dalje zadaj zastopnik senata sen. Badaloni, poslanec Miari kot zastopnik zbornice in comm. Castiglia, komisar v Fratta. Drugih zastopnikov poslanske zbornice ni, ker so sinoči poslanci opozicije v znak protesta zapustili Fratta. To so storili, ker se niso hoteli udeležiti pogreba, pri katerem bi bil komisar fašist Castiglia. V Fratta so baje tudi zvedeli, da je bilo Matteottijevo truplo tako naglo prepeljano v Fratta Polesine na ukaz vlade in proti volji njegove žene. Za krsto so nesli še kakih 150 vencev, med temi je bil tudi venec poslanske zbornice. Sprevod so zaključili zopet karabi-nerji. V cerkvi se je vršila maša zadušnica, nakar se je sprevod pričel pomikati proti pokopališču. Ob grobu ni nihče govoril; pokopu je prisostvovala tudi Mat-teo-ttijeva žena. Pogreb je bil priprost, a veličasten k udeležilo se ga je 10 do 15 j tisoč ljudi. BasMje v IWb v pati loči 52 fašistov aretiranih - Stroga preiskava RIM, 21. Iz Neapolja poročajo, da je policija s pomočjo karabinerjev aretirala 52 fašistov, ki so stražiii v pristanišču, ter dva častnika fašistovske milice. Imenovani so obtoženi, da so krivi, da je prišlo do nedeljskih incidentov,. ki so zahtevali 3 človeške žrtve. O tej aretaciji na debelo so prišle pozneje naslednje podrobnosti: Kakor znano, je notranji minister on. Federzoni poslal v Neapolj generalnega inšpektorja rofesorja eksperimentalne fizike dr. Va-entin Kušer in za izrednega profesorja organske kemije dr. Marij Rebek. Nov komunistični dnevnik BEOGRAD, 21. Ta teden začne izhajati v Beogradu nov list «0kovani radnik», ki ga urejuje bivši komunistični poslanec Triša Kaclerović. List bo izhajal tedensko, kasneje pa je zamišljen kot dnevnik. Pred padcem bolgarske vlade BEOGRAD, 21. (Izv.) Na Bolgarskem se sestavlja opozicija iz demokratov levičarjev, radikalcev levičarjev, zemljoradnikov in socijalistov z Malinovim na čelu. Vsled tega se padec vlade pričakuje dan na dan. Druge vesti iz Sofije spet pravijo, da ima Cankov zbrane močne rezerve dobrovolj-cev, ki so na njegovi strani. Velik uspeh ljubljanskega oelesejma Sejem za prihodnje leto zasiguran LJUBLJANA, 21. Dopoldanski poset ljubljanskega velesejma je bil včeraj bolj slab, popoldne pa se je nudila zopet slika običajnega vrvenja. Kolikor se da preračunati, je posetilo sejmišče včeraj ves dan nad 10.000 oseb. Kakor vse dni doslej, je bilo tudi včeraj dokaj inozemcev. Med drugimi so prišli prvi Francozi (iz Stras-bourga) v Alzaciji in pet trgovcev iz Smirne. Opaža se, da se med inozemskimi posetniki zastopani v znatnem številu zlasti grški trgovci. Sejem je včeraj po-setil narodni poslanec g. dr. Grgin (radikal) iz Beograda. Dalje je odposlala vojna mornarica poročnika vojnega broda g. Vladka Naglica, da si ogleda velesejem ter predložil izčrpno poročilo ministrstvu za vojsko in mornarico, odelenju za mornarico. Dotok resnih domačih kupcev izven Slovenije je letos povprečno dnevno za dvakrat večji, nego je bil lani. Inozemskih trgovcev pa prihaja dnevno gotovo po trikrat več kakor lani. Vidi se, da je zadobil Ljubljanski veliki sejem sloves solidnosti in reelnosti ne samo v domači državi, temveč tudi v inozemstvu. Gotovo bo sejem na pomenu in važnosti dobival vedno bolj obiležje mednarodnega vzorčnega sejma. Ako bo sejem na dosedanji poti razvoja vztrajal, je verjetno, da bo dosegel končno tudi pravi mednarodni značaj. Razstavljale! so bili v pogledu kupčij zlasti včeraj zadovoljni. Mnogi so šele -včeraj prvič sklepali kupčije. Zadovoljni so letos splošno tudi obrtniki, ki odkrito priznavajo, da imajo letos dokaj več kupčij, kakor so jih imeli lani. Samo vodstvo sejma izjavlja, da letos daleko ni pričakovalo tako ugodnega poteka sejma. Na sejmsko pisarno je prišlo včeraj obvestilo od prometnega ministrstva, da je polovična prevožnja po železnici dovoljena tudi za prevoz konj na razstavo dne 24. t. m. Za ta dan je prijavljenega mnogo kmečkega prebivalstva in kmetijskih šol z učenci. Po nekaterih občinah organizirajo poset na konjsko razstavo domači duhovniki. Konjsko razstavo poseti tudi vojaštvo. Zadovoljnost razstavljalcev s sejmom je tolika, da je že 95 odst. razstavljalcev obljubilo udeležbo prihodnjega sejma, s čemer je že brez novih prijav prihodnja prireditev sejma popolnoma zasigurana. Razstavljale! izjavljajo, da so jako zadovoljni z organizacijo reklamne propagande, ki jo je nedvomno jako spretno izvedlo vodstvo sejma. Splošno se izraža želja, naj se sejem stalno vrši vsako leto. Zato fe sejmska uprava tudi sklenila« da bo Ljubljanski se- i jem ostal stalna institucija. Gotovo je M interesu gospodarstva Jugoslavije, da sei obvaruje ena najpomembnejših narodno1 gospodarskih institucij, ki bo igrala v Ju-' goslaviji, posebno pa v Sloveniji vedno večjo vlogo. Vodstvo sejma izjavlja, da se' bo prihodnja prireditev vršila najbrže v-istem času kakor letos. Uspehi Nemčije BERLIN, 20. Seja nemškega državnega zbora je bila za 24 ur odgodena, predvsem zaradi tega, da se omogoči francoskemu ministrskemu predsedniku Herriotu, da objavi londonski dogovor kot prvi francoskemu parlamentu na seji od četrtka. Z ozirom na to bo odsek nemškega državnega zbora za zunanje posle imel dva dni časa, da zaključi svoje zaupne seje. Danes so se sestali na konferenco ministrski predsedniki nemških držav, ki so jim člani nemške delegacije poročali o svojem bivanju 1 J-ondonu! Ministrski predsedniki niso ejeli nobenih formalnih sklepov, ker hočejo predvsem obvestiti svoje vlade, v ostalem pa odobravajo postopanje nemške delegacije. BERLIN, 21. Izid londonske konference prinaša Nemčiji celo vrsto olajšav in znatno omiljenje težavnega položaja. Predvsem je Nemčiji zagotovljena popolna svoboda za bodoča pogajanja o zaključkih trgovinskih pogodb. Tudi njene reparacijske obveznosti so znatno omiljene. Proglasitev sankcij je urejena z imenovanjem razsodišč. Nemška carinska meja se zopet vzpostavi ter se odpravijo vse inozemske carinske meje. Popolna amnestija bo odprla tisočerim Nemcem vrata jetnišnic. Nemško prebivalstvo je sklepe londonske konference sprejelo z odobravanjem. Ako se pojavljajo v političnih strankah in v nemškem časopisju ugovori proti londonskim dogovorom, se to godi v prvi vrsti iz strankarsko - političnih in taktičnih ozirov. Zakonski predlog glede londonske konference BERLIN, 21. Zakonski predlog, o katerem bo razpravljal državni zbor, sestoji iz štirih členov: Prvi odobrava končni londonski zapisnik, drugi pooblašča finančnega ministra za emisijo 800-miljonskega posojila, tretji daje vladi polnomoč, da stori potrebne ukrepe v smislu končnega zapisnika glede obveznic na nemških železnicah in nemški industriji, četrti odreja, da bo zakon stopil v veljavo takoj ko bo objavljen. Prodaja zaplenjenega blaga v Porurju ukinjena. BERLIN, 21. Listi poročajo iz Duesseldorfa, da so francoske carinarnice na zasedenem ozemlju ukinile prodajo zaplenjenega ali ne-izročenega blaga. Preklicane so bile vse zaple-nitve za tekoče globe. Tudi zavodi komisije micum so zaprli svoje urade za prodajo. Obsedno stanje v Roljuniji BUKAREŠT, 21. V Besarabiji je vlada zaprla veliko število oseb, ki jih je osumila vohunstva na korist Rusije. «UniversuI» poroča, da je vlada proglasila nad kiše« nevskim in bukareškim vojaškim okrožjem obsedno stanje. Strašna eksplozija municije v Varni na Bolgarskem SOFIJA, 21. V mestecu Varna, ki leži ob Črnem morju, se je zgodila včeraj grozna eksplozija. Eksplodirala je muni« cija, ki je bila med vojno vržena v neki kanal. Človeških žrtev ni bilo. Oblastva preiskujejo, kako je nastala eksplozija. Proslava praznika sv. Štefana BUDIMPEŠTA, 20. Po celi Ogrski se ja graznik sv. Štefana slovesno obhajal. V udimpešti so se ostanki svetnika v slovesni procesiji prenesli iz dvorca v kro« nanjsko cerkev. Mesto je v zastavah. Ogrsko-romunska trgovska pogodba BUDIMPEŠTA, 21. Med Ogrsko in Romunijo se je podpisala trgovinska pogodba na podlagi prednostne ugodnosti za obe državi. Novi vpadi bolgarskih komitašev v Grčijo ATENE, 21. Grški dopisni urad poroča o novih vpadih bolgarskih komitašev na grško ozemlje. Komitaše da podpirajo bolgarski kmetje, katerim je dala bolgarska vlada orožje. Sto roparjev naskočilo vlak v Meksiki PARIZ, 21. « Petit Parisien» poroča, da je pred par dnevi sto meksikanskih roparjev naskočilo na progi Vera Cruz neki vlak ter odneslo bogat plen. Policiji se je posrečilo kmalu potem prijeti sedem roparjev, ki so bili takoj ustreljeni. Ta atentat je gotovo eden izmed najpredrznejših, ki so se do sedaj zgodili v Meksiki. Zasedanje zavoda mednarodnega prava. DUNAJ, 21. V kratkem se bo tu otvorilo zasedanje zavoda mednarodnega prava. Kot zastopnika Italije sta prispela on. Tittoni, predsednik senata, in markiz Paolucci di CaU boli, italijanski poslanik v Madridu. « — Dva fašista ranjena v Lionu. PARIZ, 21. Iz Liona je dospela vest, da se je tam odigral krvav dogodek. Po Rue de U Republique sta šla namreč dva mladeniča, ki sta nosila fašistovski znak. Tedaj se jima je približala gruča neznacev, ter jima velela, naj snameta znak. Ker pa onadva tega nista storila, je nastal pretep, med katerim sta bila oba ponovno zabodena z nožem v hrbet. DNEVNE VESTI Pod mučnim vtisom ... Predvčerajšnji «Piccolo» objavlja neko pismo, došio mu povodom obiska angleškega brodovja v Trst. Pisec pripoveduje, da je pozdravna poslanica tukajšnje angleške kolonije brodovju svoje države napravila «mučen vtis» nanj in njegove prijatelje. Precej obsežna spomenica da pač omenja obstanek kolonije od leta 1770. dalje in da je poteklo že deset let, odkar je angleška zastava zadnjič počastila to fiaše pristanišče. Poslanica je tudi podčrtala dolgost te dobe. Ni pa imela niti ene besede za velepomembno dejstvo, da se je v teh desetih letih izvršila zgodovinska sprememba vladavine nad tem mestom z materjo-domovino po zaslugi slavnih vojnih činov, na katerih sta kot zavezniki sodelovali Italija in Anglija. Pisec pravi, da on in njegovi prijatelji sodijo, da bi b^lo naravno, če bi bila poslanica ugotovila, da razdobje teh desetih let niso bila navadna leta kakor druga, da se je marveč v tem razdobju zgodilo nekaj veHkega, srečnega in odločilnega, na čemer bi se moral duh angleške kolonije — v smislu svobode in pravičnosti — radovati enako z drugimi meščani. Dejstvo, da poslanica ni omenila vsega tega. je napravilo na pisca «mučen vtis» in si ne ve tolmačiti drugače, nego da je to zagrešila — nesrečna pozabljivost! Mi mislimo, da sta se «Piccolov» dopisnik in z njim tudi «Piccolo» sam s to solzavo pripombo le osmešila. Angleži so znani po svoji molčečnosti, ki se ji lahko reče tudi korektnost. Imajo običaj, da ne rečejo ob nobeni priliki niti ene besede več, nego je potrebno, nikar pa da bi še le ponavljali, kar je bilo že rečeno ob pravem času in na pravem mestu. Tudi ve tukajšnja angleška kolonija prav dobro, da je angleška vlada priznala aneksijo naših krajev k Italiji in da je bila edino ona kompetentna storiti to -v imenu vseh Angležev. Kaj bi torej tukajšnja angleška kolonija to ponavljala in se zaletavala v odprta vrata? «Picco!ova» javna tožba pa dokazuje, da se zahteva od tukajšnjih Angležev isto, kar od nas. namreč da moramo priznavati in priznavati, kar je že davno priznano in pribito povsod. Vrata, ki so že davno odprta na stežaj, naj bi še le odpirali in se zaletavali vanje mi in sedaj — še Angleži! Položaj In zs&teoe državni!) upokojence« te ni ničesar storilo. A vendar bi bilo to vpraianje za silo rečeno že s tem, da bi se odlok-zakon od 20. septembra 1930, št. 1281., ki je v veljavi v Tridentinski Benečiji, raztegnil tudi na Julijsko Krajino! Tudi upokojenci južne železnice so prikrajšani v svojih pravicah. V smislu pogodbe med upravo južne železnice in ItaKjo, ki je bila odobrena s kr. odlokom št. 1816, se je obvezala italijanska vlada, da bo nameščencem, ki so bili 1. julija 1922. že v pokoju ter so prebivali tedaj na italijanskem ozemlju, kakor tudi tistim nameščencem, ki so bili 1. julija 1923. še v službi pri italijanski železnici in so bili pozneje upokojeni, plačevala pokojnino v lirah v razmerju 100 lir za 100 krofi, in sicer ne glede na to, čigavi državljani so prizadeti upokojenci. Namesto tega se je znižala tudi njih že itak borna pokojnina na 80% in drugim se nikakor ne izplačuje z ugovorom, da niso italijanski državljani. Spomenica omenja tudi ilejstvo, da sta gori omenjeno pogodbo glede teh upokojencev podpisala tudi sadnja ministra De Štefani in Carnazza. V skrajni bedi se nahajajo tudi upokojenci iz sodne službe, ki so bili upokojeni z odlokom od 3. decembra 1923. Do sedaj niso še prejeli pokojnine, ki jim gre. Pravosodni minister je sporočil udruženju državnih upokojencev s pismom od 30. julija 1924., da je bik) odrejeno, na> (Upokojenec) od 15. t. m. je objavilo zopet daljšo spomenico, ki je bila odposlana vladi po posredovanju zveze. \ naslednjem podajamo glavne točke tega obupnega apela upokojencev iz novih pokrajin. Državni upokojenci izpod bivše vlade so plačevali, kakor znano, za pokojninski sklad v zlati valuti. Po 3. novembra 1918. je bilo določeno, da se jim bodo plačevale pokojnine po razmerju 100 lir za vsakih 100 avstrijskih kron. Vse vlade — je rečeno v spomenici — so spoštovale to razmerje, dokler ni sedanja vlada izdala odloka od 18. februarja 1923, št. 440, s katerim se je to razmerje znižalo na B0%. Upokojencem se je zadrževal odbitek na premično bogastvo osem mesecev prej, nego je bil ta davek uveden v nove pokrajine. Potem je prišel odlok o hišnih najemninah, kateremu je sledilo zvišanje najemnin za 30 do 40%. tako da — pravi spomcnica dobesedno in brez vsakega pretiravanja — da ubogim starim upokojencem ne preostaja drugega, nego da prosijo Boga, naj jih čim prej pokliče k sebi in jih reši tolikega trpljenja. Pod Avstrijo so dobivali upokojenci svoje pokojnine na dom in to se je vršilo brez najmanjših zamud. Tudi italijanska vlada se je držala prva 3—4 leta tega sistema, toda potem je prišla naredba, da morajo hoditi upokojenci sami po pokojnine. Pa ko bi uprava s tem kai" pridobila, nai bi bilo. toda temu ni tako, kajti samo za prireditev novih uradov je morala državna uprava potrositi 74.000 lir in poleg tega mora vzdrževati še celo vrsto novih uradnikov. Državni upokojenci zahtevajo, naj se jim pokojnine izplačujejo po starem sistemu ler so pripravljeni žrtvovati v ta namen po eno liro na mesec. Sedanji način izplačevanja izlaga upokojence velikemu in nepotrebnemu trpljenju. Mnogi morajo hoditi po 3—4 km daleč, stati v vrsti ure in ure, kar je, ako se pomisli na njihovo starost, združeno tudi z veliko nevarnostjo. Nekateri so si nakopali na ta način pljučnico ter umrli. Velikansko škodo trpijo državni upokojenci vsled dolgotrajnega postopanja pri likvidaciji pokojnin. Pod bivšo vlado .se je upokojencu prisodila pokojnina z istim aktom, s katerim mu je bil vročen odlok o upokojitvi, in to brez nobenih birokratičnih zapietljajev. Sedaj pa mora iti vse v Rim, kjer nimajo — kakor se zdi — nikake sile in ne pomislijo, da si ubogi upokojenec cima s čim kupiti kos kruha, ako mora čakati 10, 12 ali 14 mesecev na pokojnino in 3—4 mesece, da lahko prejme kot predujem. Potrebna bi bilo, da vlada da pokrajinski upravi primarno avtonomijo, tako da bi se vprašanje pokojnin moglo rešiti brez sedanjih ogromnih ovinkov, vsled katerih se rešitev zavlačuje ter upokojenci potiskajo v položaj, v katerem ne morejo ne živeti ne umreti. Želzniški ponesrečenci iz Julijske Krajine se nahajajo v takem položaju, da morajo prositi vbogajme! Že v msrcu 1. 1922 je zakladni minister Peano obljubil, da se bo imenovala komisija, ki prouči njih vprašanje, toda do sedaj Določbe za žMkBiic Finančni tehnični urad v Trstu obznanja: Z ozirom na bližnjo žganjekuho se naznanja, da letos finančni tehnični urad v Trstu ne bo mogel dovoliti nikakih posebnih olajšav za prekapanje (destilacijo) tropin in vina. Čl. 3. zakona od 16. septembra 1909., št. 704 določa, da morajo odgovarjati prekapni kotli, za katere se plačuje pristojbina v naprej in na podlagi dnevne produkcije, sledečim pogojem: j a) mora biti prizidan ali pritrjen k ognjišču; b) ne sme držati več nego dva hektolitra; c) ne sme proizvajati več nego tri hekto- : litre brezvodnega alkohola na leto. Opozarja se, da se ne sme ta količina prekoračiti z istim kotlom niti v slučaju, da se kotel v teku | istega leta proda ali posodi komu drugemu. Z ozirom na te določbe se pozivajo vse kmetijske zadruge kakor tudi vsi proizvajalci, ki nameravajo letos napraviti z istim kotlom , več nego tri hektolitre brezvodnega alkohola, naj napravijo takoj prošnjo za posebno mehanično merilo, katero da država in ki se po-postavi pod vodstvom in nadzorstvom finančnega uradnika. Merilo se pošlje na stroške proizvajalca ter se pritrdi k hladilniku. Pridobljeni alkohol se bo moral zapreti v zaupno skladišče, ki ga zapre financa in ki postane svobodno le tedaj, ko se plača tozadevni davek pri zakladnici v glavnem mestu pokrajine. Opozarja se, da za destiliranje vina znaša davek 1200 lir od hektolitra brezvodnega alkohola (hektanider) do 30. septembra 1924., a za destiliranje tropin 1500 lir od hektolitra, ako se kuhanje vrši s kotli, ki so obdavčeni na podlagi dnevne produkcije, in 1470 lir od hektolitra pri kotlih, ki so opremljeni z merilom. Končno se opozarja, da poteče koncesija v smislu čl. 3. kr. odloka od 29. novembra 1922, št. 1409. t. j. koncesija za kuhanje za polovični davek, dne 10. novembra 1924. Takšne koncesije bo mogel dovoljevati finančni tehnični urad v Trstu le tistim, ki bodo kuhali svoj lastni pridelek in ki dokažejo, da so bili pod bivšo vlado popolnoma oproščeni davka. Netočnosti davkarij Te dni je šel davkoplačevalec iz okolice na davkarijo v via S. Lazzaro, da bi plačal 4. obrok davka od premičnega premoženja. Kakšno pa je bilo njegovo presenečenje, ko je uradnik pogledal v davčno knjigo, povedal, da niti 3. obrok ni še plačan, naptiaal pobotnico za 3. namesto na 4. obrok ter radi tega še predpisal — kazen! Ker naš človek ni imel pri sebi pobotnice 3. obroka, se je moral onega dne vdati. Moral pa je izgubiti še en dan, da se je vrnil na davkarijo s pobotnico, iz katere je bilo razvidno, da je že pred dvema mesecema plačal 3. obrok! Na podlagi dokaza s pobotnico v roki so, seveda, na davkariji popravili napako v knjigah; vprašamo pa: kdo bo plačal temu Človeku pot, trud, izgubo časa in zaslužka po krivdi davkarije?! Nauk: Hranite skrbno pobotnice o plačanih davkih, ker opisani slučaj dokazuje, da izter-jevalnica ni točna. Da bo «4očnost» davkarij še bolj oči vidna, hočemo povedati še en slučaj: Nekdo je dobtf te dni od davkarije iz Sežane plačilni nalog za leto 1924. od dohodka zemljišča, katero je prodal že pred dvema letoma. Plačilni nalog je dobil vkljub temu, da sta že sodnija in tudi prodajalec sam prijavila davčnemu oblastvu vpis lastninske pravice na ime kupca in prenos dejanske posesti! . Malo več točnosti bi ne škodovalo... GODBENO DRUŠTVO NA PROŠEKU obvešča cenj. glasbena društva, da mora, vsled nepričakovanih zaprek, odložiti slavnoet svoje dvajsetletnice za dan 7. septembra, t. L in obenem prosi, da bi društva za ta dan opustila vsako prireditev. Društva, katera bi pri slavnosti blagohotno hotela sodelovati, so naprošena, da do nedelje, 24. t. m. to naznanijo odboru radi sestavitve programa, glasbene točke, s katerimi mislijo nastopiti. Poslanec dr. W3Jan je odpotoval v Bera (Švica) na konferenco maidparlamentarne unije. BANCA ADR5ATSC! Iz tržaškega življenja Nesreča pri delu. Težaku Franu Scorio, staremu 44 let, stanujočemu v Miljah št. 507, je padel včeraj pri delu v ladjedelnici Sv. Marka kos železa na desno nogo. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Konfkaa brca. 3-letnega Karla De Zuccata, stanujočega v ulici Udine št 32, je včeraj popoldne v isti ulici brcnil neki konj v čelo ter mu prebil kost. Tudi njega ao prepeljali v bolnišnico. Otrok si iztakml oko s Škarjami. Včeraj zjutraj so pripeljali v mestno bolnišnico 4-letnega Bruna Bratina, stanujočega v ulici della Tesa št. 170. Deček se je igral doma s škarjami ter si pri tem iztaknU desno oko. Zdravniki so mnenja, da bo otrok oslepel na obe očesi. Ponesrečena tatvina na parnika. Včeraj, kmalu po prihodu parnika *Salvore» iz Pirana, je bil aretiran na pomolu Bersaglieri grški državljan Evangelj Margiores. Grk je hotel namreč na omenjenem paraiku izmakniti industrijalcu Ivanu Bontempo, doma iz Pirana, listnico, v kateri se je nahajala lepa vsota denarja, a je imel smolo. Na policiji je trdil, ! da je nedolžen, a kljub temu so ga spravili v zapor v ulici Coroneo. Kokaina. Včeraj so policisti aretirali v neki hiši v starem mestu Ano March, staro 25 let, ker je v zadnjem času trgovala kar na debelo s kokaino. Poleg nje so aretirali še neko drugo žensko po imenu Elvira Frontoli, staro, 40 let. Ta ženska je namreč pridno zalagala Marchovo s peklenskim praškom. Sedaj se nahajati obe v zaporu v ulici Coroneo. Nesreča v čistilnici olja pri Sv. Andreju. Sinoči okoli 11. ure so prepeljali v mestno bolnišnico 31-Ietnega delavca Antona Sulčiča, stanujočega v ulici dell'Industria št. 53. Sulčič je prišel pri delu v čistilnici olja pri Sv. Andreju z desno nogo pod stiskalnico, ki mu je zmastila dva prsta. Vesti z Goriikega Ajdovščina. (Društven izlet). Pevsko društvo «Hubelj » priredi v nedeljo, 24. t. m. celodneven skupen izlet na Ostri vrh, v Šmarje, Svino in k Sv. Martinu ter na izletu v svojem krogu proslavi petletnico svojega obstanka. Zanimivo je, da so bila vsa ajdovska predvojna društva prepovedana ali pa so sicer moiala prenehati z delovanjem, medtem ko je povojnemu društvu «Hubelj» post tot diseri-mina rerum delovanje omogočeno 'in se ravno letos zelo lepo razvija. Nastalo je 1. 1919. med zasedbo na zelo naraven način, iz notranjega nagiba naše mladine same, ki je želela predvsem očistiti in oplemeniti svoje vsakdanjo vaško petje ter potom društva gojiti narodno in umetno pesem, ob kateri smo se že mnogokrat razvedrili. Naj bi se razlegala vedno lepše in mogočnejše v sedanjih puičobe polnih, žalostnih dneh! NA PRODAJ. V prijaznem mestu na Štajer-skem se proda hiša z gostilno, ki je tudi za vsako drugo obrt pripravna, na natpro-metnejšem mestu s c.a 1 oralov prvovrstne zemlje. Odda se tudi gostilniški inventar. Naslov pr upravništvu. 1054 HIŠICA v Podgradu št. 95, s hlevom in cenikom se proda. Pojasnila pri županstvu v Podgradu. Istra. 1058 KOLAR za izdelovanje ljubljanskih vozičkov, se sprejme takoj. Ivan Ivančič, Srednje Škofije št. 64, Istra. 1055 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. %8 DAROVI Štefan Prelc daruje L 10 Dijaški Matici. Denar hrani upravništvo. Borzna gserožila. 0*0350 avstrijske krone . . . ......0.0314 0.0322 češkoslovaške krone . . ......67 50 68 25 dinarji ....... ......27.80 28.10 10.— ...... —.— —.— dolarji........ ...... 22 70 22.«5 francoski franki .... ......122.— IV2.60 švicarski franki . . . . ......425,— 429 — angleški funti papirnati ......1U1.65 10-i.lu Benečijske (vojnoškodnkiske obveznice) . . 84.05 »kroreo, pfistin, zobovje kupuje ffira Albert M Trst, Via Manlni 46 e?5) V zahvali šrtevilki, naj «SKALA» i LAŠI». POTR A VE K. Jug. objavljeni v včerajšnji i se čita mesto T. K. Sokola a namesto Sokol asi «SKA- • Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via Cunicoli 8, na drobno in za družine Via Glulian! 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik 1(12) FR. ŠTRAftKAR. ZAHVALA. Za obilne dokaze sočutja ob smrti naše predrage mame, tašče in stare mame, gospe Josipi vdove Umi mi BiliaastSi izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno pa prečastitima gospodoma župnikoma iz Ajdovščine in Sturij, čast. gospodom predstojnikom državnih in drugih javnih uradov, gg. pevcem za ganljive žalostinke, sosedom in mnogobrojnemu čisl. občinstvu ter sploh vsem, ki so predragi pokojnici izkazali zadnjo čast, jo spremili na njeni poslednji poti in nas tolažili. (520) Žalujoča družina : Wr«lik-M»rfOVGG. Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nicolo 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZ1A — FIUME — MILANO — Z AR A. Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje. Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovenske kredite ▼ Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte. Otvarja akreditiv« za nakup Maga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. SpreitMi vIom v Uršk In Dinarjih tar |M obrestuje nabolje po dogovoru. — Sprejema fogi m vložite knjižice tor JOi obrestuje po 4 % netto. PODLISTEK W. Celina: 0REZ IMENA (i«?) Poli ubil H I* roko, m sadnva^no smehljal in rekel: «Lecount, vi sle izvnba ženska.* « Hvala vam, gospod,* ja rakla m šla. Sama pri sebi pa je rekla: «Ce bi imel le nekoliko možganov v svoji opičji črepmji, kakšen podlež bi to bili* Vsota, ki jo j« balo treba navesti, mu je delala mnogo preglavice. «Cc ponudim temu človeku veliko vsoto, tedaj ae otegne zgoditi, da me prisili, da phčan. Icadrt se rade prenaglijo, in Lecovnt tvdi Do poldneva si stvar premislim.« • • • Magdalena se je vrnila po ovinkih k svojemu stanovanj«, pred katerim ee je nahajala kočija. Gospodanjina bčerka ae je prepirala s kočijatem. Magdalena je tanfrik ta trenutek in zmuznila za deklMfnlm hfclun v hišo. Na prvem stopniKn je stala svcjl sopotnici naproti! Gospa Wragge je stala tu obloflena s paketi in čakala na izid prepisa za vozniao. Da bi se vrnila, ni bilo več časa« glasova prepira - j jočik sta se bližala — vsako nadaljno Čakanje . je Mo nespametno, zato ji ni preostalo dru- j gega, kakor da je šla naprej. Brez besede je ; potisnila gospo Wragge na stran in »drvela v svojo sobo, kjer je strgala s sebe plašč, klobuk in lasuljo ter vrgla vse to med posteljo in : steno, ! Za hip je gospa Wragge od strahu izgubila j dar govora in obstala kakor prikovana. Dva L paketa sta ji izmuznila iz naročja in se zako-I talila po stopnicah. Ta okolnost po je zopet ispravila k sebi in hkratu je začela vpki: «Ta-■ tovi! ta tovi I» Magdalena, -i je čula vpitje, je vprašala skozi pripete dnri: «Ali ste vi to, gospa Wragge? Kaj p« je?» Medtem si je obrisala z mokro brisačo spodnji del obraza. Ko je začula znani glas, se je gospa Wragge obrnila in pustila pasti tretji paket. Magdalena ji je prišla naproti držeč na čelu mokro ruto, kot da bi jo glava bolela; na ta način je pridobila na času, da si je zbasala ponarejene I obrvi. «£emu vznemirjate hsšo?» je vprašala. -Na- | pol sem slepa od glavobola.* «Ali se je kaj zgodilo?* je vprašala isto- j časno gospodinja od spodaj. j -Prav nič,* ie odgovorila Magdalena. «Moja I prijateljica je boječa in bržkone jo je prepir s ' kočtfažem prestrašil. Dajte možu, kolikor zahteva in pošljite ga proč!* «Kje je ona?» je vprašala gospa Wragge v plašnem šepetu. -Kje je ona ženska, ki se j« splazila mimo mene v vašo sobo?* «Kaj govori le I» j« odvrnila Magdalena bena ženska ni šla mimo vas. Prepričaju sama.* Odprla je duri. gospa Wragge je pogledala notri in ko ni videla nobenega, ja od začiac denja spustila še četrti avo m pričela trepetati od nog do glave. «Saj sem jo videla notri ili,» je i<-1 grozo. «Visoka ženska v sivem plašč > nila it" je vstran, da, prav za^es. Tu ^ m nje :vi notri! Dajls rui moUtvenškl* j« vpila, se obrnila m &pu>*: '.-,) d