Poštnina plačana v gotovini. A SOBOTA, 9. marca 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25% Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. : Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 10. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota. Telefon št. 28. Do 2000 Slovencov brez slovenske — bože slüžbe. Kobilje je edna najvekših občin v Slovenskoj krajini. Ma okroglo 250 hiš i to samih slovenskih. Šola je popunoma slovenska. Spada v dobrovniško faro. Nekdaj je spadala v bogojansko, ali sami so se vkraj prosili zavolo oddaljenosti od Bogojine. Dobrovnik je v tistom časi, kak nam poročajo stara poročila potom pokojnoga dr. Ivanocija, bio bole slovenski kak vogrski. Ve je ešče dnes den tam dosta pravih Slovencov. Povogrščenih je pa itak nešteto. To kažejo njihova slovenska imena i okolnost, da stari v drüžini ešče gučijo slovenski, deca pa že ne vejo. V Kobilji je okoli 1300 Slovencov; v ostalom deli dobrovniške fare okoli 500; tak je vsega vküp do 1800 Slovencov v celoj dobrovniškoj fari. V vsakoj občini te fare se najde nekaj Slovencov. Zakaj vse to pišemo? Naj zarazmimo velko žalost Kobiljančarov i ostalih Slovencov v fari i ž njimi cele Slovenske krajine: 1800 Slovencov nema niedne slovenske bože slüžbe v Dobrovniki. Bole žalostno pa je ešče, ka se je celo v Kobilji samom, kde je na leto parkrat boža slüžba tüdi vogrski predgalo Slovencom. Najbole se nam tü milijo slovenska deca, ki se včijo i doma gučijo samo slovenski, reči bože pa ne čüjejo v svojem jeziki. Siromaški narod si je tak pomagao, ka si je naročao razne časopise za čteti. Tak je mela lansko leto največ naročnikov v Kobilji „Domovina“ potom so prišle Novine itd. Med pobožnimi spisi je pa jako napredüvao lani Marijin list, šteroga si je naročila edna tretina občine. A vse to čtenje nemre zadostiti düševnim potrebam Slovencov v dobrovniškoj fari. Ka teda včiniti? Dvoje: Vogrom v fari se ne sme nikaj vzeti, Slovencom pa se more vse dati! Madjari naj majo svojo božo slüžbo kak dozdaj. Slovenski kaplan bo dragevole meo dve svetivi meši: edno za Vogre, a drügo ob devetih bi pa meo za Slovence s slovenskim popevanjom i s slovenskov predgov. Velka boža slüžba bi bila vseli vogrska. Na te način ne bi Vogri nikaj zgübili, Slovenci bi pa vse dobili. Na dvoji ugovor naj šče damo odgovor. Kobiljančarje prosijo dühovnika domo, naj bo tam Slovenska boža slüžba, v Dobrovniki pa vogrska. Istina, bi bilo to lehko za Kobilje, ali stroški so velki za to siromaško občino. Cerkev majo toti, kde je pa farov i preživlanje dühovnika i organista? Za zdaj na to misliti ne mogoče. Z drüge strani se pa ne sme pozabiti, da če bi samo v Kobilji bila boža slüžba za Slovence, bi v Dobrovniki i bliže k njemi živočih 500 Slovencov dobrovniški farnikov ostalo brez bože slüžbe v svojem maternom jeziki i bi se slovenska deca slačila s svojega narodnoga tela. Ka se pa tiče drügoga ugovora, ka bi bilo preteško za kaplane meti vsako nedelo i svetek dve meši, odgovorimo, ka ne drži. Če je mogo meti g. pleb. Baša duga leta dve meši pa včasi tri predge po nedelaj i svetkaj, če lehko ma tišinski g. plebanoš vsako nedelo i svetek dve meši i predgi, če morejo to včiniti vnogi drügi gospodje v vekšoj starosti i s slabejšimi zdravjom, bodo mogli to včiniti tüdi vsikdašnji slovenski kaplánje v Dobrovniki. Gotovo rad včini to tüdi zdajšnji g. kaplan Herman Ferdinand, ki je sin slovenskih starišov. S tem vüpanjom prosimo Slovence v Kobílji i celoj dobrovniškoj fari, naj prosijo cerkveno oblast, ka njim v najkračišem časi vpela v Dobrovniki za vsako nedelo i svetek slovensko božo slüžbo ob 9. vöri s slovenskov pesmov i predgov. Vsi Slovenci i Slovenke Slovenske krajine jih bomo, z vsemi močmi podpirali v njihovom prizadevanji. Poštni pastirski list jugosl. püšpekov. Najvažnejži sklep konference vseh jugoslovanskih püšpekov, ki se je vršila v Zagrebi, je sküpni postni pastirski list, ki je namenjen vsem katoličanom v Jugoslaviji. Pastirski list je posvečeni zgoji mladine. Pri toj zgoji mata reč Cerkev i država, ar Cerkev skrbi za düševni hasek lüdi, država pa za telovne potrebe. Da bo zgoja dobra, mora vladati med Cerkvov i državov soglasje. Obsojanja vredna je vsaka zgoja, ki zametavle nadnaravne pripomočke (vero, molitev, miloščo itd.) Pastirski list je zbüdo v javnosti velko zanimanje i so časopisi vnogo pisali od njega. Masaryk — 80 letnik. Na Češkoslovaskom so se začnole v nedelo velke slavnosti, ki so posvečene proslavi 80 letnice Masaryka, predsednika Češkoslovaške republike. Ta proslava se bo obhajala tüdi po naših varašaj. Vnogi naši čá- sopisi so že dozdaj pisali od Masaryka. Ar nam ne dopüšča prostor, da bi to včinili, na kraci želemo slavnomi sini bratske Češkoslovaške, naj ga Bog ohrani še dugo let! 2 NOVINE 9. marca 1930. Ka novoga v Belgradi ? Odlikovanje min. predsednika. Predsednik Češkoslovaške republike je odlikovao ministerskoga predsednika, P. Živkoviča z redom Beloga oroslana I. razreda. Albert Thomas v Belgradi. Preminoči teden se je müdio v prestolici ravnatel mednarodnoga urada dela Albert Thomas. Razgovarjao se je z glavnimi vladnimi i delavskimi voditeli ino se je zanimao za socialne razmere v državi. V soboto je bio sprejeti tüdi od Njeg. Vel. krala. Proračun Dravske banovine. Ob priliki konference banov se je razpravlalo tüdi od proračuna naše banovine. Redni proračunski izdatki bodo znašali okoli 140 miljon Din Svetovna politika. 10 letnica Hortyjovoga vladanja. Prvoga marca je preteklo deset let tomi, da je bio admiral Horty zvoljen na Vogrskom za državnoga upravitela. Pri toj priliki so se vršile tak v Pešti, kak po vseh drügih varašaj na Vogrskom velke proslave. Od toga dogodka so vnogo pisali vsi svetovni listi, med njimi se zna tüdi naši. Nova francoska vlada. V zadnjoj številki smo poročali, da je vlada Chautempsa (Šotama) taki pri prvom nastopi buknola. Tardieu je že sestavo novo vlado. Za predsednika Brazilije je zvoljen z 250.000 glasi Julij Prestes. Protikandidat Vargas je dobo 58.000 glasov. Kalendar. marc (31 dni) 10. teden. Židovski kal.: 14. marca Pu- rim. Senje: 10. Hodoš, Nedelišče, 11. Ljutomer, 12. Legrad, 14. Črensovi, 15. Prosenjakovci, Macinec. Vreme: Po večini vedro. Vozni red. smo zavolo pomenkanja prostora v toj številki mogli izpüstiti. Murska Sobota — Smrtna kosa. S prvim marcom je dobo Dobrayjov hotel novoga verta. V najem ga je vzeo g. A. Faflik. Pred predajov je g. Dobray dao svojim slüžbenikom večerjo. Na večerji je bila tüdi 52 Gjörek Ana, ki je v hoteli kühala celih 27 let. Zdaj je štela iti v pokoj. Žela se njoj ne spunila. V četrtek večer je šla zdrava spat, v petek zajtra pa so jo mrtvo našli. Po noči jo je zadeo boži žlak. Naj počiva v miri! — Čevlarski tečaj. Preminoči četrtek se je začno v hiši obrtne zadruge čevlarski tečaj. Vodi ga strokovni vučiteo iz Ljubljane. Obiskavle ga 20 čevlarov. Kelko se je ponücalo elektrike? L. 1927. se je odalo 45 000 kilovatov, lani pa že 120 000. Tüdi število tistih, ki majo elektriko v hiši je naraslo od 145 do 285. Največ elektrike sta ponücala gg. Benko i Šiftar, potem pa občina sama za razsvetlenje vulic, j občinske hiše itd. Priklüčnih žarnic je bilo 1927. leta 1800 falatov žarnic, lani pa 3833. Iz vsega toga je razvidno, da se elektrika v Soboti močno razvija, ka tüdi ne čüdno, ar ne bolše razsvetlave, kak je ravno eletrika. — Postne predge. S tov nedelov se začnejo v farnoj cerkvi postne predge. Začnejo se vsakšo nedelo ob dveh popoldnevi. Povableni so vsi, tüdi inteligenca. — Nove telefonske zveze. G. minister za gradbe je 14. februarja 1930 odredo, da se s J. marcom 1930 začne telefonski promet med telefonskov centralov M. Sobota i naslednjimi telefonskim centralami v Avstriji: Innsbruck (navadni govor 47.85 Din, silni gov. 143.55 Din.), Linz (navadni gov. 42.90 Din, silni gov. 128.70 Din.), Salzburg (navadni gov. 42.90 Din, silni gov. 128.70 Din.), Graz (navadni gov. 29.70 Din, silni gov. 89.10 Din), Klagenfurt (navadni gov. 29.70 Din, silni gov. 89.10 Din.), Leibnitz (navadni gov. 29.70 Din, silni gov. 89.10 Din), Spielfeld (navadni gov. 29.70 Din, silni gov. 89.10 Din), Velden am Wörtersee (navadni gov. 29.70 Din, silni gov. 89.10 Din), Villah (navadni gov. 29.70, silni gov. 89.10 Din.) Telefonski promet z Wien i Radkersburg-om se je že otvoro. Telefonska zveza Murska Sobota, Halbenrain bo pa v najkračišem časi otvorjena. Otvoritev telefonskoga prometa M. Sobota, Praga, Brno, Budapešta i Nagy Kanizsa smemo je v kratkom pričaküvati. — Treznostno društvo bo melo v soboto dne 8. marca v Brezalkoholnoj restavraciji g. Kemenja ob 6. vöri večer občni zbor: Kak se čüje, se bo drüštvo preosnovalo i razširilo svoj delokrog na vso dravsko banovino. Slovenska krajina — Nesreča g. plebanoša Sakoviča. Prvejši turniški plebanoš, g. J. Sakovič je meo že dugši čas na jeziki belo mreno. Da bi bilo to kaj nevarnoga, niti sam ne mislo. Pred kratkim pa se je začno jezik lüpati. G. Sakovič se je pelao v Beč k doktorom. Tam so njemi pravili, da ma na jeziki raka i so njemi priporočali, da bi se podvrgeo operaciji. On v to ne privolo, nego se bo vračo potom radija. Vsem, ki ga poznate, ga priporočamo v molitev. Marijini Listi za mesec marc se zdaj štampajo i je drügi tjeden do rok dobite. Ženitve v Črensovcih. Naša fara ma ne celo 5000 düš. Te fajnšček se jih je oženilo 40 parov. Samo en par je razmetao; s tem bi jih bilo 41. Največ so goslarje zaslüžili po gostüvanjaj. Tak čüjemo, ka vsaka banda küpi en črep za „Dom sv. Frančiška.“ — Izjava. Podpisani smo govorili, da je Horvat Lukač iz Turnišča dužen v Lendavi 16.000 Kak on pravi, je to neistina, zato obžalüjemo i preklicüjemo svoje izjave. Kata i Jožef Radoha, Lebar Štefan. — Pertoča. Preminoči mesec se je vršo pri nas pod vodstvom treh salezijanskih gg. dühovnikov sv. misijon, ki je celo faro düševno prenovo. — Zapüstila je nas meseca febr. nadvse prilüblena vučitelica gdč. Mil- ka Kotnikova. Vsi žalüjemo za njov, ar je bila jako dobra. Na novom mesti njoj želemo vnogo zadovolnosti. — Drzen rop. Preminočo soboto sta dva maskiraniva moža pred Prosenjakovci v ložiči poleg državne ceste napadnola poštnoga nosača Horvat Janeza, ki je neseo pošto iz Martjanec. Napadalca, ki sta mela obraz zavezani s čarnim robcom sta skrita za kuponi sühoga šibja pričakala poštara i sta ga napadnola. Začno se je boj. Horvat je menšega ropara podro na tla, v tom hipi pa ga je vekši tolvaj vdaro z revolvov po glavi. Menši razbojnik njemi je zapao vüsta s cotov. Roparja sta njemi nato vzela nahrbtnik. V njem je bila torba. V toj je bilo poleg pisem tüdi 26 300 Din. penez. Tolvaja sta s plenom zbežala. Orožniki so začnoli s preiskavov, ki pa še ne pripelala do uspehov. — Trgovine z mešanim blagom je otvoro s 1. marcom 1930 v Dolnjoj Lendavi v hiši Balkanyíja NÉMETHY ŠTEFAN, sin dugoletnoga törjanskoga pok. školnika. — Velki koncert v Ljutomeri. To nedelo (9. marca) po poldnevi ob treh priredi Glasbena Matica iz Ljubljane velki koncert. Matica je eden najbolših zborov, zato ne trbe še po sebi povdarjati, da ga bo vredno poslüšati. — Pet ciganov zgrablenih. Orožniki so zgrabili na Goričkom pet ciganov (eden je star komaj 17 let), ki 9 marca 1930. NOVINE 3 PREKMURSKA BANKA v Murski Soboti kupuje 20% b o n e po najboljši dnevni ceni. so v ednoj noči vzršili dve kraji. Najprle so vdrli v hišo Baler Ane v Šülincih. Vertinjo so napadnoli i jo vrgli na tla. Eden cigan je na njoj klečao, drügi pa so med tem odnesli postelino, obleko i nekelko penez. Potem so šli v Ženavlje. Tam so Krčmarovim odnesli obleko i postelnino — Volitve kotrig sreskoga kmetijskoga odbora. V časi od 15. do 31. marca se vrši volitev 20 kotrig i 20 namestnikov sreskoga kmetijskoga odbora za srez Dolnja Lendava. Volitve se vršijo na sledečih voliščaj: Banuta, Beltinci, Dolina, Petišovci, Kapca, Srednja Bistrica, Melinci, Dokležovje, Gančani, Bogojina, Dobrovnik, Kobilje, Lipa, Turnišče, Velika Polana, Brezovica, Odranci, Črensovci, Dolgavas, Dolnja Lendava. Na vsakom volišči se zvoli 1 kotriga i 1 namestnik. — Prekmursko gostüvanje v Novom Sadi. Predzadnjo nedelo sta bila v Novom Sadi zdaniva Antolin Mihal iz Odranec i Šalamon Frančiška iz Dol. Vidovec. Ob toj priliki so naši Prekmurci, ki so tam, slüžili prekmursko gostüvanje, štero je zbüdilo zavolo posebnosti pravo občüdüvanje. — Licencovanje bikov i kanžarov v lendavskom srezi se vrši: v Bogojini v sredo, dne 12. marca ob 8. vöri pri mosti, v Dobrovniki v sredo, dne 12. marca ob 10 vöri na živinskom placi, v Törnišči v sredo, dne 12. marca ob 15. vöri na živinskom placi, v Beltincih v četrtek, dne 13. marca ob 8 vöri na živinskom placi, v Črensovcih v četrtek, dne 13. marca ob ½11 vöri na živinskom placi, na Kapci v četrtek, dne 13. marca ob 14 vöri na Glavnoj cesti, v Dolnjoj Lendavi v četrtek, dne 13. marca ob 16 vöri na živinskom placi. Naknadno licencovanje se vrši v Dolnjoj Lendavi na placi v petek, dne 28. marca ob 10 vöri predpoldnom. — Vnogo lepih dekeo i žen spadne v oči tüjemi potniki v našoj deželi. Ne li naša dužnost, da to prirodno lepoto našega naroda negüjemo i ohranimo — mesto da jo z vporabo v škodlivih sredstev za vsik. vmičimo? Zato bi mogli vporablati že davno presküšene i zaistino neškodlive Elsa-preparate za snago: Elsa-Creme-pomado, Elsa-pomado za rast vlasi, Elsa-žajfa za zdravje, ElsaShampoo, Elsadont-pasta za zobe i Elsa-Sachet. Zahtevajte zavolo ohranitve Vaše čistosti, povsod prave Elsa-preparate! Po pošti z lekarne FELLER, Stubica Donja Centrala 146. Po katoličanskom sveti. V Rimi je vmro Marry del Vala. Opereran je bio na slepom črevi, operacija pa se ne posrečila. Pokojni kardinal je bio dugo vrsto let papežki državni tajnik i je vsikdar odločno zagovarjao pravice svete Cerkve. Kelko dühovnikov je na sveti. Po najnovejšoj statistiki ma kat. Cerkev okoli 300 jezer dühovnikov. Ar je vseh katoličanov približno 300 miljon, pride na vsakoga dühovnika poprek 1000 vernikov. 100 jezer lir je dao za popravo cerkve v Peskari na Italjanskom pesnik Gabriel D’ Annunzio. Iz sveta. 90 miljard vredna herbija. Zadnji törski sultan Aban Hamud, je zapüsto herbijo, ki je vredna okoli 90 miljard Din. To velikansko bogastvo si bo delilo 9 dovic i trinajstero njegove dece. Nemški zdravniki za versko vzgojo. V nemškom listi doktorov za düševne i živčne betege je 100 doktorov podpisalo sledečo izjavo: „V dnešnjih, obžalüvanja vrednih, strankarskih borbaj za šolo i mladino, se v noroj zasleplenosti dostakrat napada krščanska vera. Podpisani doktori, ki v svojem težavnom posli ozdravlajoč düševne i živčne betežnike majo priliko, da vsakši den pogledajo na dno düševnoga sirmaštva teh lüdi, opominajo vse, naj se čuvajo uničüvanja vere v srcaj krščanske mladine, ar je vera v dnešnjem zburkanom časi edino pravo vrastvo. Visika starost. V Mikvili na Francoskom žive nekši Zalewski, ki je star že 104 leta. V celom živlenji je samo ednok potüvao. Starec je še čisto zdrav i popunoma sposoben za delo. Pred nedavnim je bio odlikovani z redom častne legije. Pošta uredništva. Seči K. Gančani i Fr. Temlin Brezovci. Cepiči se dobijo pri g. živinozdravniki Samci v M. Soboti. — Nepodpisani pisec. Što misli, da se od kmečkoga človeka, ki vüpa pisati, nemre včiti, je nespameten. Sploh pa je tüdi jako grdo, pošilati nepodpisane dopisnice. ZA NEDELO. Prva v-posti. Evang. sv. Mátaj. vu IV. táli. Vu onom vremeni: Pelani je Jezuš vu püstino od Dühà, ka bi se sküšávao od vrága. I gda bi se posto štiridesét dni, i štiridesét noči, teda je zagládo. I pristopivši sküšávec, pravo je njemi: Či si Sin boži, povej, naj eto kaménje krüh postáne, ki odgovoréči pravo je: pisano je: ne živé s-samim krühom človik; nego vsákov rečjov, štera shája z-vüst Božih. Teda ga je gori vzéo vrag vu svéti váraš, i postavo je njega na cérkveni vrh, i pravo je njemi: Či si Sin Boži, püsti se doli. Ár je pisano: ka je angelom svojim zapovedao od tébe, i na rokè vzemejo tebé, da morebiti ne vdáriš vu kamen noge tvoje. Veli njemi Jezuš: pa je pisano: ne boš sküšávao Gospodna Bogá tvojega. Páli je gori vzéo njega vrág na breg kroto visoki, i pokázao je njemi vsa králestva svejta, i njih diko, i pravo je njemi: Eta vsa tebi dám, či pokleknovši mené molo bodeš. Teda veli njemi Jezuš: odidi šatan; ár je pisano: Gospodnoga Bogá tvojega boš molo, i njemi samomi slüžo. Teda je ostavo njega vrág: i ovo angelje so pristopili, i dvorili so njemi. Cene: Penezi (6. marc.): dolar Din 56·40, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20. Zivína: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 14—15·—, svinje Din. 16—17·— (debele do 18 Din.) V Beči se je odavala živina: biki i jünci od 8.50 do 12 Din. (jako debeli do 16 Din.) Zrnje: pšenica Din. 200, žito Din. 140, kukorca Din. 130—140, krumpli Din 45, ajdina Din. 160, proso Din. 150, črešnjevec Din. 300, mešani Din. 200. Cene v Ljubljani: pšenica Din. 260, žito Din. 210, kukorca Din. 180. Novi Sad : pšenica Din. 200— 215, kukorca Din. 100—110. Budapešta: pšenica Din. 205— 210, žito Din. 115—120, kukorca Din. 125-130. Na svetovnom žitnom placi so zadnji čas cene jako nestalne. Splošno se vidi, da je silje nekelko falejše i to ne samo v evropskih državaj, nego tüdi v Ameriki. 4 NOVINE 9. marca 1930. Agrarne zadeve. Rešenje banske uprave na pritožbe agrarne zadruge v Črensovcih, štere je vložila za svoje kotrige v Bogojini i pod Lipov. I. Bogojina. Jako Važna rešitev! Zadruga je vsikdar trdila, da to neje prav, ka nižja agrarna oblast rešenje na prošnje pošila veleposestvi i ka to te ta zvršava. To je tak zgledalo, kak da sama agrarna oblast pomaga tržiti zemlo veleposestvi. Ne trdimo ka je tak bilo, ali tak je zgledalo i lüdstvo se jako zgražalo, poštüvanje do oblasti pa s tem samo trpelo. Agrarna zadruga se je proti tomi pritožila i banska uprava njoj je v svojem rešenji od 12. februara pod br. III/6 No. 501./2. odgovorila, ka je „to postopanje sreskoga načelstva (najmre agrarnoga oddelka) ne bilo vu vsem pravilno.“ Ta rešitev pomeni velikansko moralno zmago zadruge. Pa kda višja oblast priznava, ka je nižja agrarna oblast ne delala povsem pravilno, zednim i zvrači to nepravilnost. Povdarja, da bi se rešenje moglo naznaniti občinskim uradom, agrarnim odborom ali srezkim načelstvom. Potom pa pravi višja oblast: „Vsekakor bo srezko načelstvo (agrarna oblast) v bodoče potrebne ugotovitve radi odvzema agrarne zemlje izvršilo potom občinskih uradov ali potom pristojnega srezkega načelstva.“ S tem je povedano jasno i odločno, da se nede odsehmao potom veleposestva jemala vkraj komi zemla i se odavala drügim. Agrarni interesenti iz Bogojine so se potožili, da njim je bila zemla odvzeta i da jo je g. D. Turk, uradnik veleposestva v D. Lendavi, odao drügim. Višja oblast je to delo že z gornjim rešenjom obsodila. Obsodila je pa tüdi tak, de je večim siromakom vzeto i že odano zemlo nazaj dala. Níkaj ne pomaga zato tistim, ki so to odvzeto zemlo küpili, morejo jo nazaj dati i peneze svoje od veleposestva nazaj terjati. Ščista so nazaj dobili svojo zemlo: Zadravec Ivan št. 62. dobo je nazaj travnik i tri njive; Benkovič Roza št. 37. dobi nazaj plüg travnika; Horvat Treza št. 160. dobi nazaj plüg travnika. Do skuz more človeka genoti, če pomisli, kak se je tem lüdem jemala zemla, posebno če se pomisli, kak je zgübila zemlo Benkovič Roza. Odposlanec gospoda bana je sam bio v Bogojini i se tü na lici mesta osvedočo, ka ta sirota ma samo en plüg lastne zemle, ma pa sina, šteroga zemla me- če; nesreča, od štere si vekše misliti neje mogoče, pa sirotika je zbetežala. Mogla je v Soboto v bolnico. Zbetežao je pa tüdi že itak betežen sin, mogo je za njov. Kda siromaka domo prideta, nemata nindri nikaj; naj stroške moreta plačati, odata v najvekšem siromaštvi iz agrarnoga travnika malo krme. Zato so tem kodišom vzeli agrarno zemlo. Višja oblast je krivico popravila na prošnjo agrarne zadruge. Ki so davali z arende zemlo, so je zgübili, ali ne celo. Višja oblast je preštimala siromaštvo i je nehala Camplin Trezi i Novak Janoši prek tri plüge agrarne zemle, Gjörek Jožefi pa je nehano skoro pet plügov agrarne zemle. II. Lipa. Tüdi liplanski agrarni interesentje so meli dosta pritožb. Odposlanec kralevske banske uprave je sam hodo pod Lipo i tü zaslišao lüdi. Dognao je, ka je proti župani velko razpoloženje, a nese je moglo dognati ka bi on meo proti zakonitoj agrarnoj zemli. Naročilo se je župani od višje agrarne oblasti, naj predlaga, ka dobijo zemlo, ki jo je püsto Hainzl Srečko gostilničar, sledeči, ki so se pritožili, da neso dobili zemle: Matjašec Ivan, Zadravec Števan i Zadravec Matjaš. Kr. banska uprava je to rešila pod br. III/6 No. 2228. feb. 10. t. 1. Ne se trbe prijaviti pri agrarnoj oblasti. V prvoj številki Novin smo objavili ministersko odredbo, poleg štere bi se dužni bili priglasiti agrarni interesentje pri agrarnih uradaj. Ministerstvo za kmetistvo i za agrar je zdaj prezvalo to svojo odredbo i se ne trbe javiti. To je objavo uradni list naše banovine februara 14. Ministerstvo je pa izdalo svojo odredbo, ka se ne trbe javiti 3. jan. pod brojom št. 372. Kmetijska drüžba i agrarna zadruga. Agrarna zadruga se je obrnola s prošnjov na Kmetijsko drüžbo naj zavolo siromaškoga stališa vnogih njenih kotrig da ugodnosti pri plačili. Kmetijska drüžba je prošnjo poslühnola i privolila, da dá vsem kotrigam agrarne zadruge vse ugodnosti, štere dava svojim kotrigam, ki plačajo 20 Din. članarine na leto. Kotrige agrarne zadruge pa denejo vküp članarino i jih več lehko plača sküpno teh 20 dinarov. Na sprotolešnjem občnom zbori stalno določimo to ceno. Agrarni interesentje naše Kotrige, dobro pazite na to! Kak ste dnes čteli, je višja agrarna oblast dala nazaj vzeto i že odano žemlo. To je zmaga, ka vekše neje mogoče misliti. Pa pravica je pravica. Pazite zato! Kdekoli bi bila komi vzeta zemla zavolo toga, ka jo je ne delao ali dao v podzaküp, naj pove svoje zroke, zakaj jo je dao v najem i priziva potom zadruge. Vse popisati i podpisati. Potom če se komi po zakoni nemre zemla vrniti, naj se pri zadrugi potom svojih agrarnih ali občinskih odborov javijo ki jo ščejo meti; zadruga de pisala za nje. Prošnjo agrarni ali občinski odbori podpišejo, vse naj se pravično naznani. Nikaj ne dajte na to, če bi što že küpo zemlo. Če se javijo agrarni interesentje za njo, jo tej dobijo i njim je ne trbe prle plačati kak kda bode agrarni zakon. Agrarne odbore ustanovite v vsakoj občini. Po zakoni mate pravo agrarni interesentje, da si zberete agrarni odbor. Zvolite si par kotrig, dva občinskiva odbornika pa zvoli notri občinski odbor i te si tej zebrani zvolijo predsednika. Te odbor se more prijaviti srežkomi načelstvi. Te odbor naj potem ma na skrbi vse agrarne zadeve i javi vse zadrugi. Na vsaki način priporočamo, ka naše odposlance zvolite notri v agrarne odbore. — Agrarna zadruga za dravsko i savsko banovino v Črensovcih. Delavske zadeve. Delavcom, ki so namenjeni v Francijo na delo, se naznanja, da se sprime prek 80 delavcov za obdelü-vanje cukrne repe. Delo je sezonsko i trpi 7 do 9 mesecov. Vse tiste šteri so vojno obvezni se opominajo, ka si pri sreskom načelstvi v M. Soboti oprosijo formulare za jamstvo starišov, te formulare naj starišje podpišejo i s tem dajo jamstvo, ka se tisti za šteroga jamčijo resan domo povrne i svojo vojaško dužnost pravočasno spuni. Brezi toga dovolenja ozir. jamstva svojih starišov pa se mladih moškov t. j. od dopunjenih 18. pa do 25. let ne sme sprejeti v delo, zvün tistih šteri so vojaško slüžbo že spunili ali pa so v teh letaj bili skoz püščeni kak nesposobni. Zato naj si vsi tisti, ki majo takše zadržke pravočasno poskrbijo zgoraj povedana dovolenja. Išče se dober ciglar, šteri razmi delo pri mašini, delo je v enoj ljubljanskoj ciglarni. Dale edno dobro küharico, slüžba je v Belovari. 9. marca 1930. NOVINE 5 ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. Žena je pogledala moža, nekaj mu je tiho rekla, s tem je segla v šibnato košaro in mu je zopet ponudila jedila. In neka otožna radost ji je zaigrala v očeh, ko je videla, da mož z veseljem vzame. Potem je dala tudi otrokom po eno črno potičko; za njo ni ostalo . — Kako zelo mora ljubiti moža! Mož je opazil, da žena nima potičke, nasmehnil se ji je in je prelomil potičko, ki jo je držal v roki in dal eno polovico ženi. Žena ni hotela sprejeti, vendar pa je vzela, morala jo je vzeti, s tako veliko in odkritosrčno milobo jo je ponudil ubogi delavec. — Oh, kako rad mora imeti ženo! Jedla sta počasi in na zgubanem čelu zakoncev je počivala neka topa veselost. — Koliko dohodkov morata imeti ta ubožca? — Toliko majhnih seklov, kolikor je dni v enem letu. — In s kako grenkim delom si morata to služiti! — Da, trpita, ubožca, za te črne potičke . . . Kraljica se je nagnila naprej in pogledala dol: — Koliko takih revežev mora biti v stosedemindvajsetih Kserksovih deželah! — Mnogo, mnogo miljonov! — Kaka neki mora biti ta črna potička? — Ne vem. — In kaj je ono, kar ledo s potico? Glava je bela, pecelj zelen. In kako slastno ga uživajo oni ljubki malčki! Kaj je to? — Ne vem — je dejala druga dvorna dama, a dobro je vedela, kaj je. — Glej, kako grizejo s snežnobelimi zobmi! Kako hrustajo! — Čebula, — je odvrnila Fajdime. — Čebula? Kaj je to ? — Vrtna rastlina, jed siromakov. — Da, čebula, je kimala druga dvorna dama, sedaj se spominjam . . . Delavec je z velikim užitkom, naenkrat odgriznil novo čebulino glavo. — Oh, kako dobra mora biti! Z željnimi očmi je kraljica spremljala premikanje delavčevih ustnic. — Visočanstvo, ali še nisi nigdar jedla takega? — Ne. — Tudi ni dobro! — je vihala nosek druga dvorna dama. Kraljica jo je pogledala: — Ni dobro? Potem bi je ludje ne jedli. Saj Fajdime pravi, da se ubožci s tem preživljajo. — Jaz sem jo jedla! — In kak okus ima? Je sladka? — Rezka. — Glej, kako jo hrusta oni otrok! Kakor da jo kraljica z njim vred grize. — Belkasto tekočino ima v sebi . . . Glej, kako mu teče ob ustnicah. — Za onega, ki jo ima rad, je dovolj dobra. — Ti, jaz jo tudi poskusim . . . — Jaz, ne! — se je splašila druga dvorna dama. — Neprijeten duh ima! — Duh ni nikdar neprijeten . . . — Močen duh ima! — Ako jo en nedolžen otročič lahko poje . . . — V mladosti se je privadil. — A jaz jo hočem imeti! Videlo se je, da jo res želi. In se tudi spodobi, da spoznam, s čim se hrani moje ljudstvo . . . — Ne stori tega! — Jaz ti tudi ne priporočam tega, ako pa hočeš . . . — Čakajta! Kraljica je stopila k vrtni ograji. — Kaj hočeš, presvetla kraljica? — Nagovorim jih . . . Ne smeš! — Zakaj ne? — Ker si kraljica . . . — In potem? Nevoljno je gledala drugo dvorno damo. — Ako je Kserkses oče svojemu ljudstvu, potem sem jaz mati ljudstev, mati pa sme govoriti z otroci. Tako je — je prikimala Fajdime, — oni so tudi ljudje. — Toda Kserkses bo jezen! Jaz nisem njegova služabnica, marveč žena! Dvorna dama je utihnila. — In lahko delam po svoji volji . . . Ven se je nagnila in dejala: — Dobri mož! Sin zemlje se je ozrl kvišku. — Kdo me kliče? — Jaz. Žena je obledela. — Visočanstvo, kraljica . . . — je preplašeno jecljala. — Gorje nam . . . ! Vasti se jim je smehljala: — Ne bojte se! Z otroci vred sta se vrgla na kolena, le naj- manjši sinček je stal in je dvignil velike, lepe. odkritosrčne oči na belo ženo. Mati ga je pograbila: — Poklekni . . . ! Otrok je pokleknil in sklenil prašnate ročice. — Zakaj se me bojite, saj sem vaša mati. In Kserkses je vaš oče. Vstanite in gledajte na mene z zaupanjem in ljubeznijo, ker tudi jaz ljubim vas. Otroci prahu so se dvignili. — Kako se zoveš, dobri mož? — Zopiros. — Lepo ime imaš. Ali veš, kdo je bil Zopiros? — Ne. — Eden mogočnih poveljnikov Kserksovega očeta, Darija. Mož se je živo smehljal in se je srečno, ponosno ozrl na ženo. — In kako zovejo tebe, dobra žena? — Mandana sem . . . — Ali si srečna? Ne vem, kaj je to . . . — Ali ljubiš svoje otroke? — Ljubim. — Ali ljubiš moža? — Ljubi me — je odvrnil mesto nje mož. — Si zadovoljna s svojo usodo? — Da. — Potem si srečna! Vprašala jo je: kako je ime otrokom in koliko so stari. — Dobra žena, proti večeru pridi v palačo, obleko dam za malčke. . . . — Bodi blagoslovljena! (Dalje.) 6 NOVINE 9. marca 1930. Za naše male. LAPOŠA — FÜRŠT: Siromak i bogatec. Te kda je še Kristuš po zemli hodo, se je zgodilo, da je eden večer preveč trüden prišeo v edno občino. Včasi pri kraji občine sta bili dve hiši; edna je bila zidana, drüga pa sirmaška lesena kuča. Kristuš si je mislo, da bo šo v to lepo zidano hišo, tam gvišno kakši bogatec stanüje i ležej da mesto za počinek. Ide k dveram i klonka. Bogatec odpre okno i pita: Što je, ka bi rad i ka išče tü? — Sirmaški vandraš sam, — je odgovoro Jezuš Kristuš, — salaš iščem na noč. Bogatec je dobro pogledno od péte do gláve Kristuša pa je vido, da je istinsko sirmak, ar je raztrgani gvant meo na sebi. Sirovo je odgovoro: — Drügo ne bi trbelo, ka bi vsakomi prišleki sálaš dao! Išči si indri sálaš. S tem je zápro okno. Kristuš je eden čas stao na mesti, potom je šo k sirmaškoj kuči i je sklonkao po dveraj. V tistoj minuti so se dveri odprle i sirmak ga je včasi notri pozvao i ga zadržao na salaši. Z dobrim srcom ga je sprijela tüdi žena, šče za odpüščenje je prosila, ar ne mela pripravlene dobre večerje. Včasi je djala na ogen eden lonec krumpišov. Tisti čas, ka so se krumpiši kühali je podojila kozo. Kda so se krumpiši skühali, je ženska prestrla. Jezuš Kristüš je z dobrim tekom vživao to sirmaško večerjo, ar je vido, da so ga z dobrim srcom sprijali. Po večerji je žena pravila moži: — Čüješ očaj, dnes slamo prestrem na pod i bova na tistoj spala, postelo pa dava tomi siromaki. Vidi se na njem, da je preveč trüden, spotrti sirmak, naj si dobro spočine. — Dobro, je pravo mož i je včasi ponüdo gosti postelo. Jezuš Kristuš eden čás ne šteo na postelo iti. Da pa vse zaman, li je mogeo v postelo leči, domačiva pa sta si legla na slamo i so tak prenočili. Vgojdno je stanola žena i je skühala zajtrk gosti. Künovo župo; drügo ne mogla, ar je ne mela. Kristuši je župa dobro spadnola. Po zajtrki se je na pot spravlao. Zahvalo se je za salaš i dobro podvorbo. Kda je stopo iz hiše, je pravo sirmaki: — Vidva sta me lepo sprijala i mi podvorila, zato si želit tria reči i jaz vama spunim žele. (Dale). VGANKE. Vseh treh ugank v predzadnjoj številki ne nihče prav rešo, zato tüdi nagrade ne dobi nihče. 1. Oča je v zemli, mati nad zemlov, sin pa po sveti hodi i lüdi nori. Ka je to? (Trs; oča je koren, mati steblo, sin pa je vino.) 2. Celo leto dela, po zimi pa je brez jesti. Ka je to? (Brana.) 3. Kda ti ne boš mela, te meni posodiš Ka? (Zibeo.) 4. 100.000 Kakša reč je to? (Jagoda.) 5. S šterim številom povnožiš 15.873, da dobiš 333.333? (Z 21; 15.873 X 21 = 333.333.) 6. Eden oča je na smrtnoj posteli zapüsto trem sinom 17 krav. Pravo je: Štefan ti dobiš polovico krav, Jožek ti edno tretino krav, Vanek ti pa edno devetino. Kak so si razdelili krave? (Od soseda so vzeli na posodo 1 kravo, tak so jih meli 18. Stefan je dobo polovico — to je 9. Jožek tretino — to je 6. Vanek edno devetino — to sta dve. 9+6+3=17, sosed pa je dobo svo nazaj.) Imena rešilcov 4. 5. 6. uganke, kak tüdi ime tistoga, ki dobi nagrado objavimo v prihodnjoj številki. Nove vganke: 1. Što je najhitrejši malar? 2. Tenko kak drot, gibko kak kača, poka kak pükša, grize kak pes. Ka je to? 3. Što more napraviti most brez lesa? 4. 1, 2, 3, 4, 5, 6 .. do 36. Teh 36 številk tak razvrsti v spodnji kvadrat, da na vsakšoj strani i na küklaj dobite 111. Uganko poslao Vogrin Št., Rakičan. Ak+l+0+ 1 1-2-2 5. Kakši gift je v tom glaži? (Uganko poslala Piv Marija, Martjanci.) 6. S šterim številom se povnoži 142.857, da dobimo 999.999? (Poslala Celec Irma, M. Sobota.) Eden izmed tistih, ki pošlejo pravilno rešitev 4. 5. i 6. vganke dobi za nagrado lepo knigo. Rešitev se naj pošle do četrtka. Za smeh. Sodnik pravi obtoženci: Vse ka ste tü čüli, je pravo vaš tožiteo. Ali mate k tomi ka dodati? Obtoženec: Prosim g. sodnik ešče mam. Sodnik: Ka pa? Obtoženec: On je mene dvakrat plüsno, jaz pa njega samo ednok, tak njemi morem edno plüsko dodati. Ednok je Goričanec s svojim sinom vezao metle za plotom. Sin je šibje rezao. Ar je šče ne büo včen, je ne dobro rezao. Očo so čemerje obleteli i je zakričao nad sinom: „Če mi ne boš nači rezao, te včasi zaženem — iz verkštata!“ Kde je küharica? V stalno slüžbo se sprejme na veleposestvi „Steinhof“ delavska drüžina z večimi delavskimi moči, najmenje 3, 4. Pogoji: Dohodki 1200—1400 kg. raznoga zrnja, prosta drva, ½ plüga zemle, 1 liter mleka na den, jüžina, gospodar drüžine 150 Din mesečno edno obleko i 1 par obüteli, njegovi delavci 6 Din dnevno po leti i po zimi. Popita se najprle pismeno pri FISCHER, Gornja Radgona. Jagerska küsa, nemška kratkodlaka, tmičnorjave farbe z imenom „FIora“ i pesjov metaljov M S 30 štev. 211 je 3. t. m. preminola v M. Soboti. Pripelajte jo nazaj ali poročajte, kde je. Što jo najde, dobi nagrado. — Dr. ŠUMENJAK, sodni predstojnik v M. Soboti. Gospodarstvo J. Novak, Rakičan: Naš sadovnjak. Kem močnejša je cepika, tem na dugše jo obrežemo. Korenine püstimo povprečno eden dober pedén duge. Čarne ali ranjene gladko odrežemo do zdravoga mesta. 9. marca 1930. NOVINE 7 Pravilno zgojena krona v cepičnjeki ma navadno poleg voditelice še 4 do 5 stranskih šib ali bodočih vejk. Šibe v kroni se prikrajšajo povprečno na polovico od cele dužine. Glavno, na gor rastočo šibo ali voditelico se püsti za eden mali pedén dugšo. Če se določa dužina rezi po števili ok, potem se spodnjim trem šibam püsti po 10, ostalim zgornjim pa po 4 do 5 ok. Tak dobi obrezana krona naravno piramidalno obliko. Popunoma napačno je obrezati vse, tüdi niže ležeče šibe na 3 do 4 oka, kak se to navadno dela. Na kratko obrezana krona nam prvo leto istinsko močno požene, a s tem smo pokvarili obliko krone i samomi razvoji cepike smo močno škodili. Na dugo obrezana krona prvo leto navadno slabo požene, ka je na hasek koreninam, ki se zato tem močnejše razvijajo. Najprle se morejo korenine dobro prijeti i zarasti v zemljo, ar komaj potem se lehko razvija krona. Zakaj obrezüjemo? Korenine obrežemo zato, da nam iz rezic požene kem več mladih koreninic i da ležej sadimo, krono pa zato, da okrepimo vejke v spodnjem tali, ar bi nam neobrezane postale preslabe i bi se nagnole k tlom. Kda smo na opisani način obrezali, začnemo s sajenjom. Pri nas je jesen najbolši čas za sajenje, v žmetnoj zemli pa sprotoletje. V prav slaboj zemli se obrezane korenine le žmetno primejo. Zato je najbolše vsaditi v dobro sprhnjeni kompost, šteroga damo za eden koš k ednoj cepiki. Na mesto komposta vzememo lehko ravno telko staroga gnoja. Gnoj smemo dati na z zemlov pokrite korenine. Napačno je devati gnoj na dno jame, kde ne pride do učinka ali na gole korenine, štere lehko obžge. Pri sajenji moreta biti dva delavca: eden meče zemlo h koreninam, drügi pa sadi. Posajena cepika more priti v isto globočino kak je bila v cepičnjeki. Najvekša napaka, ki se največkrat dela, je pregloboka saditev. Pregloboko posajeno drevo jako rad napada rak, na vrhi se začne süšiti i slabo rodi, če sploh uspeva. Nam more biti razumlivo, da se zemla s posajenov cepikov pomali vseda. Če vsedanja rahle zemle ne vpoštevamo, nam pride sledkar cepika pregloboko. Zato posadimo cepiko eden peden više, da nam sledkar pride v pravo globočino. Med korenine se naj zemla dobro napše, da se bolše primejo. Posajeno cepiko privežemo začasno z vrbovov šibov narahlo h količi, okoli pa napravimo kolobar, šteroga med letom večkrat zrahlamo. Kda se je drevo vsedlo, ga ponovno močno privežemo. Proti zavcom zavarüjemo deblo s kukorščem. (Dale.) Pošta upravništva. Titan Fr. Krog, Celec F. Rakičan. V tiskarni si vzemita za tiste, ki so zraven prišli potrebne številke Novin, M. Lista i tüdi knižico ,,Priprava“. Bedek Šandor, Šülinci 88. Novine na vašo številko pošilamo. Prle je bilo krstno ime Jenő, zdaj je pa Šandor ali Aleksander. Štero je pravo, Jenő ali Šandor? Dajte glas! Na lani je ešče 15 Din. duga. Frumen Kala D. Slaveči št. 78, Bakan Treza D. Slaveči 134. Moreta prošnjo vložiti na „srezko načelstvo Maribor, levi breg, agrar. V prošnji moreta naznaniti, kelko mata svoje zemle i kelko familije i kde si ščeta hišo povati, če je šče nemata. Župan vama naj potrdi prošnjo. Taki se sprejme vajenec iz bolše hiše v slaščičarni SIDONIJE NOVAK v M. Soboti. 2 V Weissensternovoj trgovini v Dolnjoj Lendavi se dobijo več vrste biciklini tak kak: Waffen, Dürkopp, Styria, Premier, Puch, Opel, Atlas, Maršal, Ciklon, Orkán, Admiral, F. N. brez lanca, Vesta, Viktoria za dirko, 1 ščista novi Austro Motoret z dvema cilindroma z lancom, po nisikoj ceni. 1 sabolski velki mašin i eden Singer cilinder porábleni po nisikoj ceni. — Novi mašini vse vrste na skladišči. Okrogli les (hlode) HRASTOV najmenši premer 40 cm. najmenša dužina 3 m. OREHOV najmenši premer 35 cm. najmenša dužina 3 m. JESEN0V najmenši premer 30 cm. najmenša dužina 3 m. vsako vnožino i tüdi posamezne hlode (stebla) stalno küpüje i plačüje najbolše cene AL. NEUDAUER, lesna eksportna drüžba z. o. z. v GORNJOJ RADGONI. Vsaki kmet, šteri ma kakšo drevo na odajo, naj piše dopisnico na gornji naslov. Iščemo Poštene naküpovalce v vseh krajih. 10 Sprejmem ednoga ali dva vajenca za stolarsko—mizarsko obrt ŠEBJANIČ JOŽEF, Črensovci. 3 V najem se da dobro idoča kovačnica v ŽENAVLJAH poleg G. Petrovcov pri g. SLANKOVIČI kovači. Trgovske štelaže, pulti i eden kompletni štant za senje, se ugodno oda zavolo preselitve pri ANTON KLEMENČIČ Beltinci. 1 K odaji je na Gornjoj Bistrici hš, 1. zidana hiša, gospodarsko poslopje, sadovnjak, fuduša eden plüg i oratje zemle eden plüg, ki se drži funduša. Cena se zve pri VUČKO FERDINANDI. 3 Končno, končno... dugo je iskala pa komaj po vnogih razočaranjih je najšla zadovolstvo . . Če — gledaje se v ogledali — neste zadovolni z izgledom Vašega obraza, Vašega sinjeka, Vaših rok — teda je čas da vzemete Fellerovo Elsa-Creme-pomado! Zütraj i zvečer namazati malo te dragocene pomade — i že Vam na drügi den pokaže znake spremembe! Koža postaja bole sveža, kak baršun mehka, kak lilija bela; sunčne pege, lišaji rudeča i razpokana mesta preminejo. A za vlase močno Fellerovo Elsa-pomado za rast vlasi, ki odstranjüje prhljaj, prepreči izpadanje vlas i prerano osivetje. Po pošti 2 lonca edne ali po 1 lonec vsake Elsa pomade stane 40 Din franko če se penez pošle naprej; po povzetji 50 Din. Elsa-žajfa zdravja i lepote v 7 vrstaj: žajfa iz lilijinoga mleka, lilijine kreme, iz zučaka, glicerinovo, boraksovo, katranovo i za britje. Po pošti 5 kom. Elsa-žajfe na izbiro stane 52 Din franko če se penez pošle naprej; po povzetji 62 Din. Elsadont, dobra zobna pasta, 1 tuba 8 Din 80. Den za dnevom negüjte telo z Elsa preparati! To pomaga! Dobiva se povsod! Kde ne, izvolite naročiti neravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja. Centrala 146. 8 NOVINE 9. marca 1930. RAZGLAS. V smislu določb čl. 82-105 oddelek B Zakona o državnem računovodstvu in odloka VI/2 No 5443 Kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani se razpisuje ofertalna licitacija za dobavo mesa, moke, mlevskih izdelkov, testenin, špecerijskega in kolonijalnega blaga, kruha, peciva, mleka in hišnih potrebščin v tukajšnji bolnici za dobo od 1. aprila 1930 do 31. marca 1931. Licitacija se bo vršila v torek dne 18. marca 1930 ob 11 uri dopoldne v pisarni tukajšnje uprave. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji se dobe pri upravi bolnice. Predložene ponudbe morajo biti kolekovane s kolkom za 100 Din in se morajo izročiti v zapečatenem ovitku z oznako „Ponudba za dobavo . . . ponudnika NN“ dražbeni komisiji. V poštev se vzamejo tudi ponudbe, ki se pravočasno predlože po pošti. Predpisana kavcija se mora položiti najkasneje do 13. marca 1930 pri blagajni bolnice. Ponudnik se mora v ponudbi obvezati, da pristaja na dražbene pogoje, predložiti mora dokazilo o plačanih davkih in svedočbo o dražiteljskih sposobnostih. Uprava bolnice in dobavitelj si pridržujeta pravico, en mesec pred pretekom prvega polletja odpovedati dobavno pogodbo za drugo polletje proračunskega leta. Ako se pogodbenika te pravice ne poslužita, velja pogodba tudi za drugo polletje proračunskega leta. Ponujene cene se morajo navesti v številkah in besedah in glasiti za celo dobavno dobo. Licitacijska komisija in nadzorstvena oblast nista vezani na najnižjo ponudbo in lahko porazdelita dobavitelje tudi na druge banovinske zavode. UPRAVA JAVNE BOLNICE v MURSKI SOBOTI, dne 1. marca 1930 št. 47/30. K ODAJI je zavolo drüžinskih razmer hiša z vsemi pripadajočimi prostori, z lepim ogradom (vrtom). Pripravna je za vekše gospodarstvo i mlekarstvo. Leži poleg Čakovca. Več se pozvedi pri MIJA TARNAI v ČAKOVCI. 2 Cement Portland Šplit i Vapno zagorsko je zastopstvo i glavna zaloga pri V. BRATINA KRIŽEVCI pri Ljutomeri, ki zalaga tüdi z deskami, latami, tesanim lesom i raznimi cementnimi izdelki. 2 Praktikant se sprime v trgovini železa i strojov Nemecz Janez Murska Sobota. Ponüdbe se naj pismeno pošlejo. Pogoj:spričevalo srednje šole. Plača, preskrba po dogovori. Oda se šivalni mašin znamke Pfaff i deteča postelica, po ugodnoj ceni. Pozvedi se v trgovini ANA CÖR 2 v MURSKOJ SOBOTI. Vse ka iščete bodete najšli v novoj ilustriranoj domačoj knigi štero pošle že Čez 32 let znana svetovna razpošilalna tvrdka Suttner tüdi Vam brezplačno i poštnine prosto, če jo zahtevate. Najprimernejših novih izumov, praktičnih predmetov za vporabo, gospodinjskih i oblačilnih potrebščin, glazbil, priprav za rezanje vlasi, škéri, perila, oblek, črevlov, igrač itd. ne küpite Nikde tak po ceni i tak dobro kak pri Suttneri, a poleg toga brez rizika, ar to ka ne vgaja, se zamenja, ali pa se vrne penez. Ogromen promet omogočüje tvrdki Suttner, da vse robo falej odava i da vklüb tomi pošila najbolšo kakovost. Zavolo toga zahtevajte taki zdaj z dopisnicov brezplačno veliko ilustrirano domačo knigo od tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. Seme Seme vsakovrstno, kak travno, detelčno, repno i vrtnarsko seme (za korine) v najbolšoj kakovosti se dobi pri staroznanoj trgovini M. BERDAJS, Maribor USTANOVLENO LETA 1869. Pišite po cenik i si potem naročite seme. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC